< f^O l^f Gorenjski časnik od leta 1947 I y ?bvl predhodnik tednik gorenjec LFTA IQOO TOREK, 16. JUNI)A 2009 leto LXII, št. 47. cena 1.35 EUR. ir, HRK Odgovorna usednica: Marita Voičtak Časopis JZHA/A OB TORKIH IK OB PfTKlH naxiada: aa.ooo izvodov «'W^.OORENISKIGtAS.Sl Zemljižče in objekti nekdanje mlekarne samevajo, propada tudi stavba bivše biotehnične šole. Suzana Kovačič ba, v kateri je še pred nekaj nja, dokončne pogodbe o ..............................................................................leti imela pouk Srednja bio- menjavi bodočih poslovnih Kranj • Že lani sredi Jeta tehnična Sola, Občinsko vod- prostorov za stavbo bivše smo v Gorenjskem glasu po- stvo namerava na t€j lokadji* biotehnične šole še nismo ročali, da je družba ABCFíN vzpostaviti podjetniški inku- izvedli," je pred dnevi pove- podjetniško svetovanje, čla- bator za mlade. Občina bi za dal prokurist družbe ABC- niča skupine Poteza, v lan- stavbo bivše biotehnične šole FIN Marko Rant in pojasnil: skem letu kupila zemljišče in zemljišče ob njej (op.: "Marcaletossmovs^delova- bivših mlekarn v Kranju v zemljišča ob stavbi je približ- nju z občino Kranj razpisali skupni površini 26 ásoč kva- no tristo kvadratnih metrov) natečaj za pridobitev urba- dratnih metrov in tedaj so z menjalno pogodbo dobila nistično-arWtektume zasno- povedali, da bodo na tej toka- ustrezno velike poslovne ve bodoče stanovanjsko- dji v predvidoma treh letih prostore za podjetniški inku- poslovne soseske. Natečaj z zgradili večji stanovanjsko- bator v eni od novih poslov- izborom rešitve bo kmalu poslovni kompleks. Naložbe- nih zgradb. V ta namen je zaključen, v naslednji fazi nik želi projekt razširiti še na bilo med družbo ABCFIN in načrtujemo izdelavo projek- sosednje zemljišče, ki je v la- Mestno občino Kranj že pod- tne dokumntacije za prido- stí Mestne občine Kranj, na pisano pismo o nameri. "Ker bitev gradbenega dovoljen- Območje ni kaj prida zavarovano In je leglo umazanije, în to v neposredni bližini velikega njem pa stoji zapuščena stav- je projekt še v fazi projektira- ja. nakupovalnega centra. Cesta obnovljena pred rokom Vilma Stanovnik Breg - Konec oktobra lanskega leta so začeli obnovo, minuli petek pa so slovesno odprli odsek ceste med Bregom in Drulovko. Poleg tega, da so temeljito obnovili dotrajano vozišče, so poskrbeli tudi za ureditev odvodnjavanja padavinske vode s cestišča, na obeh straneh ceste so zgradili kolesarsko stezo, na vzhodni strani pa tudi pločnik. Poleg tega so pred obema naseljema poskrbeli za hitrostne ovire in obnovili - vodovod. Stroški investicije. skupaj s pripravo dokumen- tadje in nadzorom so bili nekaj manj kot 485 úsoi evrov. 11 šele avgusta. Da nam )e to uspelo tri mesece prej, smo poskrbeli vsi skupaj, začenši s tistimi, Ici ste svoj svet odprodali brez kakršnihkoli komplikadj. Prav tako so dobro delo opravili izvajala iz ser in tisti, ki so skrbeli za nadzor. Ta cesta ni pomembna le za tiste, ki tukaj živijo, pač pa tudi za vse, Id se vozijo tod mimo, saj bo odslej veliko bolj vama. Zavedamo se, da je na tej trasi Še kar nekaj odsekov, ki so nujno potrebni prenove, zato bomo delo nadaljevali," je ob slovesnem odprti u poudaril kranjski ^u- pan Damijan Peme, nato pa je za blagoslov poskrbel še domači župnik z Brega Ciril "Z veseljem odpiramo sko- Kranjski župan Damijan Perne je v drMŽbl predsednikov KS Plešec. Na obnovljenem delu raj 610 metrov dolg odsek Orehek-Drulovka in Mavčiče Janeza Freliha In Alojzija ceste so zaplesali in zapeli ceste, ki naj bi ga sicer odpr- fešeta prereza! trak. mladi iz vrtca in OŠ Orehek. izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. wv^.gbkr.sl Goreniska Banka Koalicijski vrh na Brdu 4 i * h ♦ i h * » « Danica Zavrl Zlsbie slovanja, Temeljni proračun- ....................................ski dokument pa bo sprejet Brdo • Na sobotnem vrhu jeseni» je dejal premier Borut koalidje so obravnavali reba* Pahor. Z njim želijo v vladi lans proračuna, razvojne na- zagotoviti konkurenčno oko loge, strukturne reforme, pa Ije za gospodarstvo in hkrati tudi ustavne spremembe, s strukturnimi reformami Vlada bo predlog novega re- zavarovati dolgoročno social- balansa proračuna verjetno no varnost ljudi. Prve predlo- obravnavala in sprejela že v ge strukturnih reform bo via- četrtek- Glede na prvi reba- da predstavila jiJija, nadalje- lans se najbolj znižujejo ma- vala pa naj bi jeseni v okviru terialni stro^ in investicije» socialnega dialoga. Koalidj- V pokojninsko blagajno pa bo ski partnerji pa so se na Brdu namenjenih 122 milijonov, pogovarjali tudi o morebit- Na socialnem področju se nih spremembah zakonoda- bodo najbolj povečala sred- je s področja politične uredit- stva za aktivno politiko zatoo- ve. u AKTUALNO Ohraniti jezero tudi za naše vnuke Na oïfogW mizi o Sejskem jezeru, kr sta jo pripravita Druftvo zs varstvo ukol)d in lista Za ljudi in pTos. tor. so želeli opozoriti na Se vedno zaskrbljujoč« stanje |ez«ra, ki ga med drugim ogrožajo tudi pritiski po pozidavi obale. 3 CORENISKA V občini Tržič urejajo struge vodotokov Neurje je septembra 2007 povzročilo veliko poSkodb na strugah tržiSkth rek In potokov. Sť^j udpikvlj^jo pu* sledice neui^a, letos bodo dali sbraj evrov za obnovo vodotokov. Skupni strošek obnov vodovodov 2,5 million a evrov, 4 GORENJSKA Najbolje v bazen ali Čukov bajer v kra nj skem let nem bazenu se danes začenja kopalna sezona. Pred začetkom y^zone iv pri Ziivodu za zdravstveno varstvo Kranj ugotovili, da je najboif nadzorovan prav bazen, naj. bol) Čistd vodd pa je v Čukovem ba-leriu. ZADNjA Boson^ na Šenturško goro Odbor ŠkrjanČki v Planinskem d ruš. tvu Komenda je v soboto organiziral ie četrti pohod bosih nog na Šentjr* iko goro« ki se ga je udeležilo 77 po-hodnitov. Tudi letos jih je pričakalo lepo vreme. 28 CD O J è à t i 17703529 2 POLITIK dan ica.zavrl (^g-giû^ ,51 GORENJSKI GLAS torek, 16. junija 2000 Tudi Zares o odpadkih Podpirajo ustanovitve regijskih centrov in opozarjajo na ločevanje odpadkov na izvoru. Marjana Ahaćić Ker bo po 15. iuliju mogoče ..............................................................................oHbgari odpadke, ki bodo Radovljica-DejsNo, da se de- delno predelani, bo treba ponija odpadkov v Teneti^ah organizirati začasno rešitev, 15. julija zapira, predstavljaše saj samega objekta MBO v zadnjega od Impulzov za re- Kranju še ne bo. Med začas- sen dogovor o tem, kam po- nimi možnostmi reševanja slej 2 gorenjskimi odpadki. sta mogoči le sortimid na ol> Kot ;e na nedavni okrogli stoječih deponijah," je pojas- mizi, ki jo je prav na temo go nil Feme. Po načrtih nacio- renjsldh odpadkov organizi- nalnega operativnega progra- ral radovljiški občinski odbor ma naj bi se sicer v prihodnje stranke Zares, poudaril po- na Gorenjskem smeti pobira- slanec in kranjski župan le na dveh sortimicah, v Kra- Damían Feme, je bila Go- nju in na Jesenicah, preosta- renjslQ prva med slovenski- nek pa naj bi se predelal v mi rejami, ki se je na regij- centru za mehansko m biološki ravni lotila cebvitega re§^ ško obdelavo na območju po- vanja problematike ravnanja slovne cone Exoterm na Poli- z odpadki. Zdaj se je izkazalo, d v Kranju. "Težava tega ope- da imamo prav tu med vsemi rativnega načrta je, da za zdaj regijami največ težav s smet- drži le to, da bodo 15. julija za- mi. "Konzorcij CERO je po prli odlagaliSče vTenetišah," dolgoletnih naporail) sejah je opozoril Pemein obenem sprejel idejno zasnovo gospo- pozval ministrstvo za okolje. darjenja s komunalnimi od- naj Čim prej začne podpirati padki na območju Gorenjske, že pripravljene projekte, sicer idejno zasnovo m idejni pro* se kaj lahko zgodi, da do leta jektzacenterza mehansko in 2012 ne bo možno poČrpati biološko obddavo odpadkov vseh sredstev, Id so za ravna- ter poročilo o vplivih na nko- nje 7 rwlpadkih do takrat na Ije za biološko obdelavo m^ voljo v evropskih kohezijskih šanih komunalnih odpadkov. skladih. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjsid Glas Avtokarto prejme STAN£ POGAČNIKZ BLEJSKE DOBRAVE KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Že več kot Štirideset let sta Gorenjskemu glasu zvesta Erika In Serafine Bauman Iz Kranja. Prijetna sogovornika ga prebereta celcga, oá A do Ž. Kt^r Erika prihaja iz Sovodnja, Scra- fino pa je bil rojen blizu Postojne, to območje )e takrat spadalo Še pod Italijo (od tod tudi njegovo nenavadno fme)^ me je zanimalo, kako sta se spoznala. Povedala sta m), da ju je združilo Šolanje: ona se je učila za trgovko, on za so- bosiikarja - plesorja, obe loli pa sta imeli skupno menzo in um sta se spoznala. Ko se je Serafino vrnil s služenja vojaškega roka, sta si urediiadom in družino. Njun sin Robert ;e uspešen bfvši kolesar. Vnuk Sebastjan je šel najprej po očetovih stopinjah, po poškodbi pa se je posvetil študiju. Baumanova sta bila oba zaposlena v Tekstilindusu. Teh let se Erika spominja kot garaških, saj je po odpuščanju opravljala delo treh l)udi. V pokoju uživata: Erika gre rada v hribe, kot članica "osteoporoznic'' redno obiskuje telovadbo, zs bobi kleklja. Mož zaradi bolezni težko hodi, zato skupaj kolesarita. Ta teden sta nabirala jagode, nabrala pa klope, se pohecata. V prihodnosti si najbolj želita zdravja. D. K. Zakonca Erika In Serafino Krvava Karavanke Na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem so proslavili 64-letnico osvoboditve. V govoru je Majda Sirca spomnila na tragedije vojne. Stotan Saje Podljubdj - Edino Tiadstično koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh je bilo od junija 1943 do maja 1945 pod Ljubeljem, v podružnici Mauthausna. Tam je trpelo več kot 1300 intemirancev 12 trinajstih držav, večina iz Francije. Umrlo jih je blizu štirideset 32 pa so jih sežgali v krematoriju. Taboriščniki iz slovenske in avstrijske podružnice so trpeli ob gradnji cestnega predora na Ljubelju. Spomin na tragedije med drugo svetovno vojno so obudili na slovesnosti ob 64-letnici osvoboditve nacistič- nih koncentracijskih tabo* Taboriščnik Franc Vidmar, ministrica za kulturo Majda Šlrca in tržtški župan Borut Sajovic s rišč. V soboto se je pod Lju- soprogo )anjo beljem zbrala množica ljudi, v kateri so bili predstavniki sednik odbora žrtev vojnega poniževal đoveka? Kaj poni- ozemlja pa je dal narediti Hi- veleposlaništev tujih držav, nasilja Dušan Stefenčič. V ževall Uničeval, ubijal, seži- tier. "Ta zgodovinski prostor koroških partizanov in izse- prvi vrsti je sedel tudi edini Ijencev iz Avstrije ter organi- živeči taboriščnik izmed 144 gal, izrabljal, zatiral," je opozorila ministrica za kulturo bi moral spominjati, da je edini zakon našega preživet- zadj taboriščnikov iz Frand- Jugoslovanov v obeh taboriš- Majda Širca in dodala: "Ne, ja strpnost do drugega in ne je in Italije. Med slednjimi sta bila tudi Ljubomir Sušlč Čih pod Ljubeljem, Sa-letni Franc Vkimar iz Ribnice. Še ne more si predstavljati, Če pogrom," je dejala govornica. mu kdo tep resnično ne Kot je zagotovil tržiški župan in Rihard Gorup iz Trsta, ki vedno je žalosten, da je bil pove." Govorila je o pripove- Borut Sajovic, ga ne bosta sta vsako leto med prapor- Številka 77U7, çe pa dovek. dih tistih, ki so to poniževa- prerasla oe trava ne grmovje. SČaki na ljubeljski proslavi. Slovensko borčevsko organi- "Si lahko današnji mladostnik predstavlja, tia je na nje doživeli Spomnila je, da pozabe. Občina Tržič sodeluje o predoru skozi Karavanke je z državo pri postopkih, zad [0 sta zastopala predsed- tem prostofii pred • slabimi sanjal že Valvasor, najkrajšo, ki bodo zagotovili lU"«j efîôfT nik Janez Stanovnik in pred- sedemdesetimi leti človek krvavo pot do neosvojenega prvorazrednega spomenika. Brezi e Bolniki in invalidi na Brezjah Revija Ognjišče bo v soboto, 20. junija, organizirala že 41. tradicionalno slovensko romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje. Letos ga bo vodil mariborski nadškof Franc Kramberger, ki bo ob 10.30 tudi maševal. Pri organizaciji romanja bolnikov, invalidov in starejših na Brezje pomagajo njihovi svojci in številni prostovoljci, ki jim pomagajo priti na prireditveno mesto pred baziliko in delijo okrepčilo. J. K. škopja Loka Ogorčenje ob občinskih nagradah v občinskem odboru SDS Škofja Loka so ogorčeni in začudeni nad glasovanjem svetnikov Županove koalicije na občinskem svetu Skofja Loka, ki ni podelila občinskega srebrnega grba projektu Škofjeloški pasijon oz. režiserju skupaj s celotno ekipo, brez katere ne bi bilo uspešnih uprizoritev te odmftvne kulturne prireditve. Svetniki SDS so javno podprli omenjeni predlog za občinski srebrni grb. D. 2. Sprehajalna pot okoli jezera 86 odstotkov sodelujočih ve, da je Prostovoljno gasilsko društvo Mavčiče v lanskem letu praznovalo 100-letnico, preostalih 14 odstotkov pa z Matevž Pintar tudi, kako ocenjujejo stanje se ureditev sprehajalne steze okroglo obletnico ni sezna- ceste v Mavčičah, in ali vedo, ne zdi dober predlog in trije njenih. Območje Mavčiškega jeze- katero okroglo obletnico je odstotki so ostali neoprede- Za vse, ki bi želeli postati ra ponuja raznolike možno- tani praznovalo Prostovoljno Ijeni. 71 odstotkov ocenjuje novi naročniki Gorenjskega sti za preživljanje prostega gasilsko društvo Mavčiče. stanje ceste v Mavfičah kot glasa, smo pripravili ugodno- časa. Krajane Mavčič smo vprašali, ali bi bilo dobro. Če Sprehajalne poti okoli katastrofalno, 14 odstotkov Mavčiškega jezera si želi veli- meni, da le stanje še zadovo- sti in darila. Vašega klica za naročilo bomo veseli v Klic- bi okolijezera uredili spreha- ka večina, to je 92 odstotkov Ijivo in 13 odstotkov, da bi nem studiu slepih na Številki jalno pot. Zanimalo nas je vprašanih, petim odstotkom stanje lahko bilo še slabše. 04/5116404. Ali menfte, da bi bito dobro, če bi uredili > sprehajalno pot okdi Mavčiškega {sera? Da 92% n «2 Kako ocenjujete stanje ceste v Mavčičah? Katastrofa Ino 71% Lahko bi bilo slabše n% Ne vem 2% Stanje je zaenkrac Se zadovoljivo 14% N-152 A GORENJSKI GLAS torek, 16. junija 2009 KTU) LNO 3 vnuke Na okrogli mizi o Blejskem jezeru so želeli opozoriti na še vedno zaskrbljujoče stanje jezera, ki ga med drugim ogrožajo tudi pritiski po pozidavi obale. Mateja Rant Z okroglo mizo o Blej- neposredno v jezero. Zato banizaciji." Gorazd Urban* skem jezeru, ki ima status po njenem ne bi smeli imeti dČ iz inštituta za vode ie de- Bled "Trenutno stanje Blejskega jezera lahko po najnovejših kriterijih oceni- naravne vrednote državnega besedah pomena, so po predstavnice liste Za ljudi in pred očmi le velikih zasluž- jal, da ie bilo v preteklosti kov. "Ravno to bomo na- problematično predvsem mreč izgubili, če ne bomo cvetenje jezera, pozabljali pa mo kot zmerno do dobro. S prostor Ljube Kapus želeli ohranili jezera, saj turisti k smo na ohranjenost obale, pametnim gospodarjenjem opozoriti, da se z vpraša- nam prihajajo predvsem za- "Spremembe obale imajo lahko njegovo stanje hitro njem jezera ne ukvarjamo, radi neokrnjene narave/' je pomemben vpliv na dogaja- spremenimo v dobro," je pritiski na jezero s pozida- še dodala Ljuba Kapus. Po nje v jezeru, saj se organiz- na okrogli mizi jezero - vo pa še vedno naraščajo. "V besedah Spele Rekar Remec mi v vodi vedno odzovejo na ogledalo Bleda, ki sta jo pripravila Društvo za varstvo zadnjem času se spet pojav- bi bilo treba, če želijo do leta te spremembe." Tudi arhi- Ijajo pritiski investitorjev, ki 2015 doseči dobro stanje je- tekt in urbanist )anez Rožič okolja Bled ter lista Za ljudi bi radi v bližini jezera gradili zera. še zmarjšati vnos hra- je izpostavil, da se je naravni in prostor, poudarila Špela nove turistične zmogljivosti. nil v jezero. "Na količino kulturni razvoj v zadnjih de- Remec Heiar iz republiški» Temu ne ni^protnjemo, a hranil vpliva vrsta dejavni- setîetjih spremenil v svoje agencije za okolje. Tudi ev- ob jezeru so objekti, ki bi bili kov, med drugim neurejena nasprotje. "Prišlo je do trka ropska direktiva namreč potrebni obnove, ne pa da se kanalizacija, intenzivno med civilizacijskimi pritiski predvideva, da je treba do gradijo novi." Opozorila je kmetijstvo v pojezerju in ne* in sposobnostjo prostora.' leta 4015 vzpostaviti dobro Se. da se iz nekatcrili holelov urejena infra s Iruk lur a ob Za oluanitev jezera tudi Stanje voda. kanalizacija Še vedno izteka naraščajočih apetitih po ur- za naše vnuke poznavalec upravljanja z jezeri Anže Urevc predlaga tri ukrepe: celovit upravljavski pristop, dokončanje kanalizacijske» ga sistema in dokončanje samcije potoka Mišce. Župan lanez Fajfar je ob tem dejal, da ima tudi občina velik interes, da se stanje jezera uredi, obenem pa okrcal državo kot lastnico jezera, saj se po njegovem vede premalo odgovorno. "Šestdeset odstotkov čistih izvirskih voda se po nepotrebnem steka v kanalizacijski sistem, saj nam država ne dovoli, da bi jih speljali v jezero." Župan je še ocenii, da bi za temeljito sanacijo jezera potrebovali vsaj deset milijonov evrov. Vrtec bo Hudo prostorsko stisko v loSkIh vrtcih naj bi do jeseni rešili s postavitvijo mobilnega vrtca ob vrtcu Najdihojca. V osmih oddelkih bi bilo prostora za 95 do nz otrok. Ob letošnjem vpisu pa so jih zavrnili 167. Danica Zavrl Žlebir Na zemljišču pn vrtcu Naj- predvideva, da bi za otroke, doma, ki so ga lani usposo- Skofia Loka • Že lani so v lo* dihojca naj bi postavili mo-bQni vrtec, V osmih oddei- stare pet let» starši plačevali bili za dodatne oddelke vrt-le polovico oskrbne cene. ca. Svetnike je tudi zanima- ških vrtcih zaradi poveča- kih bi lahko rešili potrebe Vrtec v kontejnerju naj bi lo, ali bi bil vrtec v kontej* nega vpisa zagotovili dodat- po varstvu do 112 otrok. V bil ie začasen, a svetniki so nerju primeren za najmlaj- ne prostore za najmlajše drugem rebalansu letošnje- izražali pomisleke nad tem, šeotroke. župan pa jedeial, otroke v dijaškem domu. ga proračuna bodo zagoto- da bi občina najela kontej- da je takšnih v Sloveniji že Letos je otrok, ki bi potre- vili dvesto tisoč evrov, na ner^e za deset let. Ta način nekaj in da so z njimi zado- bovali varstvo v vrtcih. Še podlagi javnega zbiranja po- reševanja prostorske. stiske voljni. Je lokacija mobilne- veliko več, tako da so jih ob nudb bodo zagotovili tudi bi moral trajati le toliko čas, ga vrtca primerna, glede na spomladanskem vpisu za- denar za najem mobilnega da bi zgradiL novi vitec na majhne možnosti parkira- '/mili kar 167. Zaradi velike vrtca. Dodaten denar pa zemljišču nekdanje vojaS- nja» je spraševala svetnica prostorske stiske so minuli morajo zagotoviti tudi za nice. Gradnjo še vedno za- liste NIT Špela Marija Šif- četrtek izredno zasedali ob- subvencije oskrbnin v vrtcu, držuje dejstvo, da zemljišče rar. Svetniki pa so izražali činski svetniki. Prvotni saj bodo tudi stroški občine v lasti obrambnega ministr- tudi kritiko zaradi slabo pri- predlog, da naj bi odločali o zaradi povečanega števila stva še ni preneseno na ob- pravljenega gradiva. Pred- Iconcesiii za predšolske otrok večji. otroke, so umaknili z dnev- čino. Je pa župan Igor lagane sklepe pa so vencar« Odločitve o mobilnem Draksler zatrdil, «la so z dr- le podprli zaradi argumen- nega reda. kajti že odbor za vrtcu pa svetniki niso spre- žavo že zelo blizu dogovo- ta, da bo le s takojšnjo odlrv družbenedejavnosti je pred jeli povsem brez pomisle- ru. Svetniki, med njimi člt\'ijo mogoče pravočasno kratkim sklenil, da je odlok kov. Lidija Goljat (SD) je Tinka Teržan (Zares) so iz« dobiti gradbeno dovoljenje, o tem neprimeren za na- dejala, da bi moral imeti vr- ražali pomisleke tudi zara- najeti kontejner in do jese- daljnjo obravnavo. Tako so tec 12 in ne le osem oddel- di nedomišljenosti predlo- ni postaviti vrtec, ki bo rešil svetnikom na hitro, z gradi- kov, saj bo naval na vrtce ga, svetnica je kot dokaz, da varstvo vsaj za dve tretjini vom. razdeljenim na seji, kmalu še večji, ker šolsko se to ne obnese najbolje, otrok, ki bi sicer ostali brez ponudili drugo možnost. ministrstvo v prihcdnje navedla primer dijaškega varstva. Dokapitalizacija le potrjena Skupščina Casino Bled je potrdila 1,5 milijona evrov vredno dokapitalizacijo sežanskega Cold Cluba. Župan Fajfar presenečen nad izgubami. Boštian Bogataj vendar: "Ne more biti en ..............................................................................sam nadzornik preiskovalec. Bled • Po več kot enoletnem tožnik in sodnik- S tem se ne cincanju so lastniki Casinoja ukvarjam, ampak vodim Bled, največji je s skoraj 76 podjetje po navodilih nad- odstotki Slovenska odškod- zornega sveta. Pregledati ninska družba (SOD), na sem dal poslovanje v zadnjih petkovi skupščini le potrdili letih in ne vem, na podlagi dokapitalizadjo m vstop stra- česa Ishko gradi izjave o gro- teškega partnerja. "S tem je mozanski škodi, " pravi di- tudi skupščina potrdila vstop rektor. strateškega partnerja, ki bo z Župan Fajfar sicer pojas- modemimi aparati in opre- njuje, da je nadzorni svet na mo oplemenitil ponudbo ig- zadnji seji le potrdil, da bodo ralnice. Na ta način bomo morebitno oškodovanje v vi- postali konkurenčne j Si, šini sto tisoč evrov le predali možna so tudi nadaljnja via- v preiskavo polidji. Presene- ganja Gold Guba," pravi Bo- čen je, ker Občina Bled po ris Kitek, direktor Casinoja novem ne bi imela nadzorni- Bled. ka, če se s tem ne bi strinjali. Blejska igralnica je že ne- pa bi SOD predlagal likvida- kaj Časa v rdečih številkah, djo družbe. 'Tega si na Ble- župan Občine Bled )anez du nihče ne želi," pravi žu- Fajfar pa je bil ob obravnavi pan in nadaljuje: "Želimo letnega poročila Casino Bled jim pomagati, da čim prej (tudi občina je solastnik s splavajo iz težav in da skupaj približno desetodstotnim de- poiščemo novo lokadjo." Na ležem) na seji ob6nskega selitev računa tudi novi last- sveta "presenečen nad ka- nik, pojasnjuje Kitek: "Seda- tastrofalnim finančnim sta- nji prostor ni najbolj prime- njem družbe". Anton Omer- ren za igralnlštvo, vendar o zel, predstavnik občine v novi lokaciji še ne morem nadzornem svetu, naj bi od- govoriti.'' Dokapitaiizadja je kril tudi številne nepravilno- Casino Bled rešila likvid- sti, ki so se zgodile še pred nostnlh težav in kapitalsko njegovim prihodom. O ob- neustrezna, pridobili bodo tožbah Kitek pravi, da jih novo opremo, vendar izguba tako Omerzel kot drugi na iz preteklega leta še ne bo sa- občini poznajo že več let, nirana. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Mdríja Veljak N AMESTNI KA ODGOVOR N E UREDN ICE Cveto Zâpictnik. Danica Zavrl ^e^ r UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Bo$t}an Alenka Brun, (gor Kavčč. Su2and P. Kova6č, UrU Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Viln-a Stanovnik. SíTton Šubic. CveiĐ Zaptotnîk. Danka Zavri Žlebir, Šte^n Žarg; Stalni soddavdt Marjana AhaSč, Maja Bertonœlj, Vla^až Gregor^ Ana Hartman, jože K^njet Milena Mikiavóč, N/1iha Nagli^ jsina PaLadin, Marjeta Smolnikar, Ana Voit^k OSU KOVNA ZASNOVA jemej StrHar^ IlovarStritard.o.o* THHNIČNI UREDNIK * Grega Rajnik FOTOGRAFI) A Tina Doki, Corazd Kavčič LEKTORICA Marjeta Vo^ič VOD]A 0GLASNECATR2ÉNJA Mateja Ž^žaj GORENJSKI OlAS (ISSN registnrând p i^ovn« 10 storitveni znimu p H RS sa lastnina* Urti/l^îMlj gl^S, d.ûo, Kranj / Oirettçric«: Marr)s VolSidk / Nasiqv: Bleiweisova cesta 4. 400oKran| / Tel.: 04/20142 00, fax: 04/20142e mail info^g glas.si; mali ogl»! m osmrtnice: tek: 04/301 42 47 / Detovfii ùd ponedeljke do Četrtka nepcekineno od 8 do 19* ure, petek od i. do 16. um. sobote, r>edele m prasniki zaprto. / Gorenjski glas je poitednik, izhaja ob lorkihin pet ki X v nakjjdi 22.000 izvodov / Pedne pnicge: Mo|a Gorenjska. Leiopis Corenfskt {enknt (etno) (n dev«; lokalnih Ttik: Oiuck Cacrnihla GmbH & CoKC, St. Veh/C'ao \it Vid na ci i ni), Avstrija / Naro^nma tel 04/30142 41 / Cena uvoda ajs letna nv roimne: 140^40 EUR: Redni plačniki imajo 10 % poputta. poKeini 2o96popusta^ letni 2$% pcposta; v cenejevraťgnar^ OOV po slopnji îk naroínína « ypoitřva od teko^ U^^fl ke Žesopisa do piso^a preHica. ki v«lja od zaietka naslednjega obračunskega obdobja Oelain< stotltvei po "Velik problem gradbeništva v odnosu do države je. da to področje zadeva kar tri ministrstva, ki pogosto niso usklajena: ministrstvo za in oblikuje predloge vladi, nosti pogosto nimajo niti pri gradnji in opremljanju okolje in prostor, ministr- kako omiliti loizne razmere, vseh potrebnih prostorskih stanovanj. Znano je, da ima stvo za gospodarstvo in mi- dokumentov, zato se javne prav gradbeništvo izredno nistrstvo za promet. Ob Kako je nastala zbornica investicije, ki v razvitih drža- močan vpliv na gospodar- najavljeni pospešeni gradnji gradbeništva in industrije vah prispevajo k preseganju stvo; pogosto pravimo, da je in obnovi javnih infrastruk- gradbenega materiala? "Zbornica gradbeništva in krize, pri nas ne izvajajo." pravi motor ekonomije, in v turnih objektov kot poslovenili imamo ta sektor membnega dela protikriz- industrije gradbenega mate- Kaj pa stanovanjska gradnjah dobro razvit. Velika Škoda nih ukrepov stroka opoza- riala je bila kot samostojen "Tudi na tem področju je bo, če bodo poleg gradbenih ria, da država slabo vodi svo- subjekt v okviru GZS obliko- velik problem. Zaradi pre- podjetij začela propadati šte- je investicije. Neizkušeni in- vana iz Združenja za gradbe- cejšnjih potreb, pa tudi iz vilnadrugapodjetja, Jd sode- vestitorji vželji počimprejš- niSrvo in industrijo gradbe- povsem Ipekiilativnih razlo- lujejo z gradbeništvom. V njem pričetku gradnje pod- nega materiala lani v sklopu gov - želje po velikih zasluž- nedokončanih in neprodá- cenjujejo prvo fazo gradnje - procesa preoblikovanja GZS kih se je stanovanjska grad- nih stanovanjih je danes za« to je pripravo strokovnih po novi zakonodaji. Tudi v nja v časih konjunkture pre- mrznjenih okoli 650 milijo- podlag in načrtovanje - ki je naši zbomid je zaradi pros- cej razmahnila. V času krize nov evrov. tovoijnega članstva prišlo do pa se je prodaja ustavila. V k» relativno poceni, določa pa uspešnost ali neuspešnost približno 30-odstotnega osi- razmerah» ko v Sloveniji V preostalem gospodarstvu investicije. Država se mora pa." ugotavljamo velik primanj- smo priče odpuščanju dc* za vodenje svojih investicij kljaj najemnih stanovanj, lavcev. Kako je v gradbeni* usposobiti, poskrbeti mora V krizi se kot ena najbolj skupaj s sindikati predlaga- prizadetih panog, pol^ av- mo državi, da že zgrajena tomobilske, omenja prav gradbena panoga. Kako štvu? za nujne spremembe žako- "Tudi tu se zaposlenost nodaje s področja javnega stanoNanja odkupi prav v ta občutno zmanjšuje, pri če- naročanja, gradnje, prostora namen oziroma prek stane- mer je za gradbena podjetja in varstva okolja ter se ne vanjskega sklada in bank značilno, da pri gradnjah so- nazadnje xistrezno organizi- "Normalno je, da ko pride omogoči take kreditne pogo deiujejo pogodbeno s števil- rati. Stroka vidi rešitev v kriza, se ustavijo investicije, je, da bo mogoče ta stanova- nimi skupinami gradbenih ustanovitvi direktorata za Žal pri nas ni prakse, da bi nja nameniti za reševanje delavcev iz tujine. Te pogod- graditev in hkrati agencije se vkrizi nadaljevale vsaj javne infrastrukturne investio- ocenjujete položaj? stanovanjskih problemov be se ne obnavljajo več. Se- za javne investicije. Prepri- mladih družin. S tem bi bil veda fiksni stroški ostajajo in Čana je, da je to nujna si- je (ceste, železnice, šole itd.), odpravljen hud likvidnosti ekonomičnost se zelo po- stemska sprememba za pri čemer je najhujši pro- krč v gradbeništvu in šte^- slabšuje. Sicer pa večina manj neusklajenosti v zako- nih dnigih podjetjih (po ne- gradbenikov še zaključuje v nodaji in manj napak v vo- katerih podatkihz gradbeni- konjunkturi začete objekte, denju investicij, s čimer bi blem nepripravljenost teh investicij, zlasti z vidika umeščanja v prostor. Žal ne ki sodeluje nad deset tisoč položaj se bo še zaostril, ker zagotovili pomembne prinaša država ne lokalne skup- malih podjetij), ki sodelujejo ni novih investicij. Najzgo- hranke denarja in Časa." Napovedan tudi tretji - razvojni rebalans Stefax Zargi F" Ljubljana • V petek popoldne se je na spomladanskem vrhu slovenskega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in na katerega je premier Borut Pahor pripeljal kar pet ministrov, zbralo nad štiristo slovenskih me-nedžerjev. Če se na prvem tovrstnem zboru v tem mandatu vlade konec lanskega r 14 pa jih ni. Po uvodnih govorih predsednika GZS Zdenka Pavčka in generalnega direktorja GZS Sama Hribarja MilJča je premier le ugotovil, da se prosti pad sk- enskega gospodarstva leu po besedah premiera Pa- p^j,^^ ^ gospodarstveniki /r<»tocorarin o starih kmetijskih tehni- zdravU tudi predsednik trideset let. Stroji, ki jih je ..............................................................................kah izpopolnjuje, 2avest lju- kmetijsko-gozdarske zbomi- komisija po posebnem pra- Jable pri Mengšu • Na povr* biteljev tovrstne dediščine ce Slovenije Ciril Smrkol), ki vilniku ocenjevala, so bili linah Centra za razvoj kme- pa iz leta v leto veča." je v je traktor označil za po- razdeljeni v več kategorij • djstva in podeželja v Jablah bilten srečanja zapisal taj- membno simbolno orožje restavrirani in nerestavrira- se je v soboto na tradidonal- nik dnštva AntMi Gjergek, vsakega kmeta pri dosega- ni traktorji, stacionarne na- nem srečanju zbralo nekaj vodja sekcije Anton Skok pa nju pravic. "Tralcor nikdar prave, traktorski priključki, sto ljubiteljev stare in novej- je v svojem pozdravnem go- ni bil tehnični problem, am- vprežni priključki, ročna še kmetijske tehnike, ki so ga voru izpostavi] pomen to- pak vselej političen, saj orodja in naprave, traktor- organizirali člani Društva vrstnega druženja in srni- vemo, ia jih kmetje včasih ske prikolice, tovorna vozila kmetijske tehnike Slovenije- selnost vsakoletnih naporov niso smeli kupovati. Tudi in prikolice za tovorna vozi- Sekcije ljubiteljev starih pri organizaciji te velike pri- danes smo večkrat priče de- ia. Lastniki starih traktorjev kmetijskih tehnik, ki je bila reditve: "Da se v Jablah dela monstracijam, kjer kmetje so se udeležili parade, se ustanovljena pred enajstimi odJično, kakovostno in pra- nase opozorijo prav s trak- pomerili v spretnostni vož-leti. vilno, priča podatek, da se torji," je povedal in razkril nji in drugih družabnih ig-"Srečanje se je od skrom- po vsej Sloveniji iz leta v statističnipodatek, da jepov- rah, srečanje pa so tudi lenih začetkov l^ta 1997 l^to število rarliřnih preřns staroRt slovi»nskih obogatili lastniki staro- vilo do te mere, da smo vsa- društev, ki delajo v interesu traktorfev dvajset let. dobnih koles, osebnih in ko leto priče številnejšim, ohranjanja naše dediščine, bolj popolnim in predvsem a primat ostaja Jablam." V Jablah so obiskovalci drugih vozil ter lastniki lahko opazovali tiste, še sta- vprežoe živine, ki so spom- bolj izvirno in strokovno Številne zbrane obiskoval- rejše, saj med starodobnike nili na Čase, ko so se polja obnovljenim eksponatom, ce in udeležence iz vse Slo- sodijo traktorji ter druga vo- obdelovala le z njihovo po- kar dokazuje, da se znanje venije in tudi tujine je po- žila in naprave, starejše od močjo. Srečanja se vsako leto udeleži več lastnikov traktorjev» starejših od trid^s^t l«t. Na ogled so bile številne, danes že pozabljene kmetijske naprave. Lesce Zamenjava na čelu KCZ Sava Iz uprave KCZ Sava Lesce so sporočili, da je prl$lo do zamenjave na direktorskem mestu. Tega je zaradi zdravstvenih razlogov zapustil dosedanji direktor Emfl Peternel, vodenje zadruge pa je v skladu z zakonskimi določili prevzel predsednik upravnega odbora Edvard Podpečan. Slednji je za opravljanje vodstvenih nalog pooblastil Marinko Šemrl. M. C. M u RSKA So BOTA Podeljena priznanja ob jubileju KCZS V Murski Soboti je potekala tradicionalna slovesnost ob dnevu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na slovesnosti so podelili šest nagrad, ki so jih prejeli Stanko Čurin, Leopold Frelih» Milena Kulovec, Evgen Sapač, proi dr. Franc Zagožen in Janez Žampa. Žal med letošnjimi dobitniki ni nobenega Gorenjca. M. C. Lahko bi sekali več V go2dr>ogospodarski enoti Sovodenj predlog povečanja možnega desetletnega poseka cvïto Zaplotvik bikov", od tega je dobro četr- ..............................................................................tino predstavlja] t i. sanitarni Sovodenj • V kranjski ob- posek, to je posek drevja zara- močni enoti Zavoda za goz- di ujm, Škodljivcev, bolezni dove Slovenije so pripravili in še iz nekaterih drugih raz- osnutek gozdnogospodar- logov, in kaj so v enoti Sovo- skega načrta enote Sovodenj denj glavni gozdarski proble- za obdobje 2009-2018, na mi? "V sestojih je preveč de- katerega bodo lastniki goz- belega, starega drevja, ki mu dov in drugi zainteresirani že pada kakovost in vrednost, lahko dali pripombe v Času ter premalo mlajšega drevja, javne ra^mitve, na javni ob- Pc^osto se pojavljajo ujme - ravnavi, po elektronski in na- sneg, žled in veter in z njimi vadni pošti. Kot je povedala povezane namnožitve luba- glavna načrtovalka Maja Po- darja. Gozdni prostor vse boij lenSek, kar 69 odstodcov eno- obremenjujeta rekreativna in te pokrivajo gozdovi od kate- turistična dejavnost, problem rih jih je 98 odstotkov v za- so tudi pogoste spremembe sebni lasd. Povprečna zaseb- pri sofinanciranju negovalna gozdna posest meri 1243 nih in varstvenih deî. " našte-hektarja, skoraj četrtina last- va Maja Polenšek. Lastniki nikov (od skupno 434) ima bodo v prihodnjih desetih !e- manj kot hektar gozda, dobra tih lahko sekali še občutno Ueljiua od enega do pet hek- veČ kot doslej, zavod predlaga tarjev, le peterica pa več kot povečanje možnega poseka z sto hektarjev. Lastniki bi v 279 na 336 tisoč kubičnih minulih desetih letih lahko metrov, kar je v primerjavi s posekali nekaj manj kot 279 prejšnjim desetletnim obdo- tisoč kubičnih metrov drevja, bjem približno 20-cdstotno a so'ga le blizu 161 tisoč "ku- povečanje. Osnutek gozdnogospodarska načrta za enoto Sovodenj bo od danes, torka, do vključno 29. junija (vsak delovni dan od 7. do 9. ure) javno razgrnjen v prostorih krajevne enote zavoda v Poljanah» jutri, v sredo, ob pol osmih zvečer pa bo v domu Lovske družine Sovodenj še javna obravnava. ^ . naročanje; telefon: 04 2014241 CjOrenjSkl (.ilss e-poiu: n 3 rocni ne (g) E'gla s. s I Marija Grilc, mlada kmetica leta 2008 SM îâillna [(»2009 in ČZD Kmečki glas, 4 Zveza kmetic Slovenije ter Občina Cerklje na Gorenjskem vljudno vabijo na izbor Mlade kmetice 2009 f OŠ športno g-^as.51 GORENJSKI GlAS torek. 16. junija 2000 Kranj Aleš Aberšek na svoji zadnji tekmi Aleá Aberešek s klubskim kolegom Markom Milenkovičem / F&te; Csrud Kiv^ii * * Če se ne bo kdaj odio^ii in nastopil na katerem od veteranskih tekmovanj ali morda na kakšni od ekshibicijskih tekem, potem je minulo soboto Kranjčan Aleš Aberšek, slovenski rekorder na 200 metrov deîfin, odplaval zadnjih petdeset metrov tekmovalne poti. Od aktivne kariere plavalca se je namreč poslovil na najlepši način, na domačem tekmovanju, "Kar 23 let sem posvetil plavanju in vesel sem» da sem ob slovesu v bazen znova zvabil nekatere bivše plavalce/' je povedal 31-Kranj-čan Aleš Aberšek. ki se je za konec pomeril z Igorjem Maje* nom, juretom Bučarjem, Maticem Upovžem, juretom Melonom, Matjažem Pematom» Blažem Medveščkom in klubskim tovarilem Markom Milenkovičem, ki je med njimc edini še aktiven tekmovalec. Bolj kot zadnja Alefeva zmaga pa je bilo tekmovanje rezu^atsko pomembno za druge naše plavalce in plavalke, ki jih letos čaka kopica pomembnih tekmovanj, med njimi svetovno prvenstvo v Rimu. V. S. Ratitovec je dal reprezentanco že štirinajsti gorski tek na Ratitovec je štel kot izbirna tekma za nastop na evropskem prvenstvu v gorskem teku^ ki bo na sporedu prihodnji mesec v avstrijskem Telfesu^ ki je v preteklosti že bil gostitelj velikih tekmovanj v gorskem teku. Eiita slovenskih gorskih tekačev, rekreativci in Se mnogi so se spo« padli 2 dolgo gorsko preizkušnjo proti vrhu Ratitovca. Že pred tekmo se je povsem upravičeno govorilo o suvereni zmagi odličnega Novogoričana Mitje Kosovelja» H je tudi rekorder proge in je s prednostjo slavil pred Gorenjcem Simonom Wičem in Jožetom Čertom tz Lenarta. "Kosovel) je 2e v začetku "potegnil" svoj močan ritem in mu nihče ni mogel slediti, sam sem šel svoj tempo, kateremu kmalu tudi drugi več niso mogli slediti, in sem odtekel svoj optimalni rezultat," ;e na kratko svoj nastop ocenil Simon Ai\t Prav tako drugo mesto med članicami /e osvojila drobna, a krepka Valerija Mrak iz Gorenje vasi, ki seje počutila izredno sveže, kar je tudi botrovđlo odličnemu rezultatu, saj je zaostala le za Lucijo Krkoč, ki je letos nekako nadomestila odlično Matejo Ko- sovelj, ki je v preteklih letih kraljevala na teku na Ratitovec, v zadnjem Času pa se je ubadala s poškodbo. I. F. Več športnih novic in rezultati na : vvww.gorenjskigias.si/novice/sport/ VENERINA POT ŠKOFJA UOKA. 20. JUNU 2009 OB10.DO,M£$T1ilTB6 (nomjímmwím Od 9. dQ 2a ura, Mêtmt il Cankai)tv trn Srednjeve&s tržnica s pfrkaz) starih obrť tn priteka trinica Od 10. do 20. urt. MMtn h CMka^av tri, tnmA pod Što^thAin gradom SPREMUEVAUti PROGRAM Dirednji dooMM - aletfaRSka igra Copni^ kn/ava rihta v Lj>)q Od 20. do 22. ura, &o$ilQil(i pad ZvDici gnfskir vnov - ansambel za stafo glasbo CioeHa Camiola 2 sosti lnfwniafl)ot LTD Blegoi Kkkieavi cssta 1 a, Ško^ Ub 0VS17 06 00.06V427 827 Naročnik in pokroviteih ♦ tU ♦ fDÙi Pokrovitelji prireditve Gorenjski Gas Amicus Wflon, àapeajm RMEBAGRAF i Evropsko prvenstvo v spustu je v Kranjsko Goro privabilo kopico najboljših kolesarjev, njihovi nastopi pa so poželi veliko navdušenja med številnimi obiskovalci. Vilma Stanovkik V nedeljskih obračunih je ..............................................................................med mladinci slavil Bernard Kranjska Gora • V pravi pu- Kerr (VB), najboljši od naših letni viočini se je v nedeljo pa je bil na iz. mestu Žiga sredi popoldneva končalo Pandur (KD Raj d). Med letošnje HIT evropsko pr* članicami je evropska prva- venstvo v spustu z gorskimi kinja postala Francozinja kolesi, ki ga je gostila Kranjska Gora. Prve odločitve o Floriane Pugin, v najmočnejši konkurenci elite pa je evropskih prvakih so padJc v zmagal Švicar Nick Bccr. Od soboto, ko so se med seboj naših se je izkazal Nejc Rutar pomerili veterani. Med na- (MKB Orbea). Simpatični jstarejšimi, v kategoriji nad Primorec je osvojil 17. mesto. 50 let je bil najboljši Avstrijec ''Nastop mi je danes kar us-Max Schuster, med veterani pel, sploh v zgornjem od 45 do 49 let je naslov tehničnem delu, kjer je bilo evropskega prvaka osvojil Alastaif MacLennan (VB), v sicer na progi največ pasa, vendar mi je bila zelo všeč. kategoriji od 40 do 44 let Ne- Na koncu, ko se je bilo treba mec J5rg Heydt, zmage pa poganjati, sem sicer proti Atraktivni nastopi na zahtevni progi so navdušili gledalce, so se veselil tudi naši, saj je v konkurentom nekaj izgubil, všeč pa so bili tudi tekmovalcem. Zlasti so bili zadovoljni kategoriji 35 do 40 let prvak toda z vsem skupaj moram zmagovalcit med njimi tudi Italijan Polo Allve» ki je slavil postal Ljubljančan Andrej biti zadovoljen," je povedal v kat^orijl veteranov od 30 do 34 let. / ps^o Ania euianom lUčarJem Tevža. 'Kot kažejo prvi dnevi tom in Gašperjem Fistrav- ka Čopa in Luke Špika pa so in Alešem Zupanom (krmar- doma, bodo . noči kar napor- cem), nato pa še srebrno za se na koncu s tretjim mestom ka je bila Nataša Stres) tçr ne, za zdaj ponoči vstajamo drugo me^ na nedeljski tek- morali zadovoljiti brata Špik osvojili drugo mesto za nem- vsake ti ure. Sicer pa je zelo mi dvojnih četvercev. "Fizič- ter Gregor Novak in Andraž škim osmercem. "Čeprav je priden, pravijo, da po atiju," no smo dobro pripravljeni, ni Krek."2anamijelepetskup- bilo v našem veslanju Še ne- je tudi povedal nasmejani nam pa Še uspelo sestaviti nih treningov in do polovice kaj slaOosti, pa sem z obema očka Tomaž. cele dobre dirke. Včeraj smo proge nam je šlo kar dobro. nastopoma kar zadovoljen, Več izkušenj z očetov- dobro odpeljali prvo tretjino, Zadnjih petsto metrov pa nas Glede Četverca mislim, dâ stvom ima seveda oče dveh pa nam je šlo nato slabše, da- imamo še kar nekaj rezerve v deklet. Ruby in Amber, Iztok nes je bilo ravno obratno. je malce pobralo, tako da finiš ni bil takšen, kot sem si zaključku tekme, glede Čop. obe pa sta najbolj sreč- Upam, da nam bo do Munch- želei," je po tekmi povedal osmerca pa smo si želdi po« ni, če lahko opazujeta, kako na uspelo še kaj popraviti," je Jan Špik GORENJSKI GLAS torek, i6. junija 2009 REKREACIJA m/o® g-gžas.si 9 V soboto se je z jubilejnim, 20. Mošenjskim tekom, na katerem je nastopilo 211 tekačev, končal prvi del Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih.'"Kdor je pozimi in spomladi veliko treniral in tekmoval, potrebuje počitek," pravi Janez Ferlic, vodja pokala. Mata Bsrtoncelj Kako teći in se rekreirati v kalu je deset tekov, za kon6 mesecih treba paziti, da v tem času, je pojasni] fanez no uvrstitev jih šteje pet. Ne telo vnesemo dovolj tekoči- Mošnje • V Gorenjskem po- Ferlic, vodja Gorenjskega gre torej le za tekmovalnost, ne: "Svetujem dodaten vnos kalu v rekreativnih tekih je pokala v rekreativnih tekih, gre predvsem za druženje." vode in elektrolitov, manj končanih šest od desetih te- ki je najprej povedal nekaj o Kot pravi, je sedaj prišel čas kave in alkoholnih pijač, pa kov. Absolutna zmagovalca prvem delu letošnjega tek- za nekaj počitka: "Za tiste, ki tudi pri hrani smo lahko po- zadnjega, jubilejnega 20. movanja: "Udeležba je bila so čez zimo in spomladi ve- zorni, dajemo več zelenjave, Mošenjskega teka, ki je v na vseh tekih dobra in v Klu- liko trenirali, veliko tekmo- manj mastne hrane, manj organizaciji ŠD Mošnje pote« bu trmastih, ki je koordina- vali, je res čas za počitek. Če siadkoria. Piti je treba začeti kal na novi progi, udeležilo tor pokala, nad tem nismo si vzamemo nekaj dni po- takoj zjutraj in na dan spiti pa se ga je 211 tekačev (od presenečeni. Dobro se je polnega počitka, ni nič naro- najmanj dva litra tekočine, tega 70 otrok), sta Boštjan uveljavil tudi pokal mladine be, potem pa svetujem od- To je dovolj. Zaželeno je, da Hrovat (THB) in Petra Race in na tem bomo delali na- mik od prvotne športne ak- ne pijemo samo vode, ker v (AD Bled). Tek je štel tudi za prej. Do naslednje tekme bo- tivnosti, torej od teka, h ka- tem primeru lahko pride do Slovenski pokal v rekreativ nih tekih. sta dva meseca tekmovalne- teremu izmed drugih špor- tako imenovane hiponatre- ga premora, ker se mi zdi tov, kot je na primer kolesar- mije, kar pomeni, da je telo Do naslednje tekme, do pomembno, da tekači niso jenje, planinarjenje, plava- preveč zasičeno z vodo, ima Kranjskogorske desetke, ki ves čas v tekmovalnem rit- nje. Z avgustom, ko se poča- premalo elektrolitov, prema- bo 15. avgusta, bodo tekači mu. Potrebujejo sprošče- si začenja drugi del sezone, lo soli, saj jo voda dodatno iz* imeli nekaj tekmovalnœa nost, ki jo Gorenjski pokal pa znova po ustaljeni praksi pere iz telesa. Bolj primerni počitka, kar bo v poletnih tudi kot sam sistem tekmo- naprej." Ferlic še opozarja, mesecih prišlo še kako prav, vanja zagotovo prinaša. V po- da je pri rekreaciji v poletnih so izotonični napitki." In kako se poleti rekreirate vi? Ana Jelovčan, Virmale: "Poleti tečem večinoma r/e- čer, v počasnejšem, "čvekal-nem" tempu, in veliko pijem. Tudi poleti tečem okrog štirikrat, petkrat tedensko. Na morje ne grem. Grem pa v hribe, kar pa je aktiven dopust." Marjan Lotrič, Zg. Besnica: "Vročma mi kaj dosti ne škoduje, tako da s tem ni* mam težav. Nič ne gledam, ob kateri uri grem na tek. Pazim pa, da prej pijem, si naredim rezerve. Tudi domači sok je dober, le da ni samo voda." Manja Moser, Crenc: "Poleti pazim, da tečem čim boij zvečer, da ne pretiravam in da veliko pijem. Tečem enako pogosto kot sicer, tudi časovno približno enako dolgo. Razlika je le v vnosu tekočine in v uri odhoda na rekreacijo." Anže Božič, Struževo: "Poleti večinoma tečem zjutraj ali zvečer, ko ni tako ekstremno vroče. Takrat se kar da. Čeprav sem še mlad, se zavedam, da je treba v vročini še več piti. Ne nazadnje nam to pokaže tudi naše telo." Festival (hitrosti) kolesarstva Miroslav Braco cvimčanin je dirka, na kateri je čas, osebni čas skoraj najpomembnejši podatek. Na rekreativnih maratonih Čas ni nikoli pomemben. Vseeno nimam nič proti temu. če maraton Franja postane prava dirka. Nič nimam proti predvsem zato, ker so se odlični organizatorji spomnili dan prej organizirati tudi družinsko-šolski maraton. In v soboto je 28-kilometrsko razdaljo prevozilo vseh 2400 kolesark in kolesarjev od petega leta naprej) Stalnica je postal tudi mara-pravil kolesarki ob sebi, bo va Pranja ena in edina. To ton za tiste malčice in mal' Maraton Franja je že po tradidji kolesarski dogodek, na katerem naj rekreativni kolesar ne bi manjkal. Tako je bilo vsaj zamišljeno slabih trideset let nazaj, ko sta si ga izmislila Tone .Fomezzi -Tof in Zvone Zanoškar. V nedeljo sem stal na začelju kilometrske vrste in skupaj z dvatisoččeladno množico čakal pok štartne DružinskošolskI maraton Franja je privabil okoli tri tisoč pištole. Slučajno sem se za- kolesarskih navdušencev. lotiJ pri razmišljanju, ko sem ob sebi zagledal stati ravno Tofa. Poznava se samo na kolesarsko-novinarski poti, zato se skoraj na zgrešiva, ko se dc^aja kaj kolesarskega v startu lahkn O ganjen se je podal j besedami, da bo imel priznam tudi sam, vendar si čke, ki imajo manj kot šest želim, da bi bilo kmalu mal- let, in še kot novost se je ce drugače, če ne že popol- podjetje Slovenijales domis- noma drugače. Kratka ali lilo posiviti kolesdiski poll- kilometrov bližini in bližnji okolici. Me- lu toliko let, kot ima mala dolga, mala ali velika se vsa- gon za tiste, ki si želijo na- ko leto bolj oddaljujeta od učiti nekaj spretnostne vož- gnal imena rekreativni maraton. nje. To je tisto, kar mi, re- ie za Vse bolj postajata dirki z kreativni kolesarji, potrebu- ali zelo visoko povprečno hi- jemo. Da. Potrebujemo tudi kel sem na ušesa, ko se je Frai pogovarjal s prijetno kolesar- Z ko. Slišal sem ga godrnjati o tudi Franji kot dogodJcu, ki je pre- tistť segel vsa pričakovanja tistih klasična Franja predora za trostjo in veliko nevarnimi festival hitrosti na kolesu, sam velika pioniijev, ki so zakuhali ta kolesarski spektakel. Tof ni formo. nedeljo padci. Maraton je postala ampak še bolj pomembno dirka v smislu dirkanja pro- je, da imamo "samo" festi- več sveže mladosten, a kot je zgodaj vstati. Seveda je pra- ti drugim ali samemu sebi; val kolesarstva. GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Bsaco Cvietičanin A Drugi del sezone Za rekreativne kolesarje se tisoče kolesarjev. Uspeh mije. prvi del sezone konča z mara- Prijateljica je prišla živa in tonom Franja. Sledi premor, zdrava v cilj ter seveda Sroko po katerem je čas, da se začne- nasm^ana, da ji je uspelo že v mo pripravljati za jur^ na Vr' prvem poskusu. Priznala mije šič. Tako nekakoje pri tistih re- celo, daje imela moje nasvete v kreativnih kolesarjih, ki jim ni ušesih celo pot in da delujijo. vseeno, kako hitro in koliko ki- Ob obvinem osvežilnem pivu lometrov prekolesanjo na sezo- v olju, ko izmenjava občutkov no. prji med kolesarji, je k meni Iz Glasove kolesarske druŠČi- pristopU možakar, fci ga nisem ne se je maratona Franja ude- poznai,je pa ru^ zvesti bralec, ležilo sedemnajst kolesarjev. Pojasnil mije, daje pred Fra- kar je trikrat več kot lani, ko njo še enkrat bral mojo kolum- smo se ga prvič. Če sem prav no, v kateri opisujem varno obv^čen, je samo en član pre- vožnjo v veliki skupini. Dvignil izkušal trdoto a^ta tam ne- mi je palec in dejal, da Me na kje v okolici Škofe Loke, vsi papirju delujejo tudi v praksi, drugi pa smo srečr\o prekolesa- Zdaj koje Franja za mano in rili v cilj. za vami, sem vesel, da sem do- Tisti bolje pripravljeni so se bil vsaj dve pohvali, da tole udeležili klasične 156 km dolge moje pisanje včasih pride še Franje, nekaj pa nas je Slo tudi kako prav. na krajšo oy-kilometrsko moio Čas po Franji je predvsem Franjo. Zase lahko napišem, čas za analizo prvega dela se- Manfši del Clasovcev na mali Franji no, tudi drugi Glasovci so bili zone. Spet ponavljam, da řo podobnega mnenja, daje bilo vdja za tiste, ki ne spadajo le letos najpomembneje priti var« med panoramske kolesarje, no v cilj. Po številu udeležencev ampak spremljajo svoj napre- je bila letošnja Franja rekord- dek v pripravljenosti in se rodi na. Nekaj tehničnih sprememb udeležujejo tudi tekmovanj oz. je bilo zopet stoijenih in oboje maratonov, na katerih je čas skupaj je malce zmedlo organi- kar pomemben podatek. Vsak- zatorje in tudi nastopajoče, do, id je letos popravil ?;oj naj- Kolesarji so padali kot domine, bdjši rezultat, bo seveda zado- Nekateri zaradi nespretrwsti, voljen s svojo pripravljenostjo, nekateri zaradi ■ izčrpanosti. Tisti, ki ste ostali za 5W/ïm naj- Povprečna hitrostje bila re- bdjšim rezultatom, raziščite in kordna. Sonce je prižgalo peči- najdite v27ok. Vem, da ga bcste CO čez trideset stopinj Celzija našli, in potem najdite tudi iz- in kako bi Človek ne bil vesel, govor, ki vas bo zadovoljil. Ne da pride brez padca v cilj. Jn obupujte, se^ruxje še dolga in vertdar smo prišli v enem kosu, čez štirinajst dni se lahko udele- in to z nasmeškom na obrazih, žite maratona Scott, kije pote- Adrenalin, ki ti preplavi telo, žavnosti neprimerno težji od ko zapelješ čez ciljno črto, ved- Franje in je krasen dogçdek, po no izda čustva, ki se začnejo katerem boste še lažje ugotovili prepletati z vsemi, kijih po- kakovost svoje pripravljenosti. zruiš in se znajdejo v bližini. Traso za jutri • skupitui A: Prijauljica, W se je letos pr- Kranj'Kokrica-NaldO'Pođbrez- viČ udeležila Franje, ima na števcu dobrih petsto letošnjih JcKovor-Bistrica pri Tržiču- mimo bazena-Križe-Senično- kUorr^etrov. Prizrwiaje, daje Colnik'Goriče'Trstenik- b rala vse nasvete, fc i sem jih pí- Čadovlje-Letence^Bobovek" sal v t^ kdumni, a meje vse- mimo Vaiya-picerija Corenc. eno prosila, da ji osvežim spo* Skupini Bin C gresta prav tako min. Vedtw sem in vedno bom do Podbrezij in nadal/ufeta sko* na tako množičnih maratonih zi PosaveC'Brezje'Spodnji in varnost postavil pred užitek, zgornji OtohB^nje-Pod go- Tudi prijateljici sem skušal rami^Hudo-Bistrica pri Tržiču opisati osnove vame vožnje, ko m enako kot skupirui A do pice' je pred in za tabo ter ob tebi rui rijeGorenc. IO K ■ O sim on. suh ic®g'^as.si GORENJSKI GlAS torek, 16. junija 2^09 nesreCe Hobovš€ pri Stari Oselici Trčenje v drevo usodno za sedemnajstletnika v nedeljo so gorenjske ceste terjale življenje sedemnajstletnega mladeniča z območja Žirov. Okoli 22. ure se je peljal z osebnim vozilom po regionalni cesti iz Trebije proti Sovod-nju. V bližini Stare Oseilce je v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas, po 32 metrih močnega zaviranja pa je nazadnje s prednjim delom vozila silovito trči) v večje drevo. Po nesreči so mladoletni voznik m tn^e prav tako mladoletni sopotniki ostali ukleščeni v avtomobilu, iz zverižene pločevine pa so jih s tehničnim posegom reSili gasilci iz Škofje Loke. V nesreči se je voznik tako hudo ranil, da je na kraju umrl. Sedemnajstletna sopotnika iz Žirovske-ga Vrha in Žirov sta bila huje ranjena, petnajstletnik z območja Škofje Loke pa lažje. 3 s o 41 s MAÍ.CNSW VRH Z gasilsko cisterno po bregu navzdol V nedeljo ob 20.15 je na lokalni cesti Volča-Malenski Vrh gasilsko vozilo, v katerem so bili Štirje gasilci, zapeljalo s ceste na strmo travnato pobočje. Kot poroča policija, je 45-letni voznik gasilske cisterne iz Gorenje vasi na odseku, kjer vozišče poteka po blagem klancu navzdol v levi pregledni ovinek, zapeljal desno na utrjeno bankino, tam sunkovito zavil levo čez vozišče» nato pa zapeljal ns strmo travnato pobočje, kjer se je cisterna začela prevračati in se po približno 180 rnetrih ustavila na boku. Med prevračanjem so voznik in dva sopotnika padli iz vozila, še en sopotnik pa je ostat v vozilu. Voznik je bil huje ranjen, sopotniki pa lažjo: 18-letnik z območja Škofie Loke, 18-letnik iz Poljan nad Skorjo Loko in 27-letnik iz Gorenje vasi. Voznika in enega sopotnika so reševalci odpeljali v Klinični center v Ljubljanc.^Na vozilu je po nestrokovni oceni nastalo za 12$ tisoč evfov gmotne škode. dvorje Prehitro v ovinek V nedeljo ob 14.20 se je pri Dvorjah hudo ponesrečil 55-let- ni motorist iz Kranja. Med vožnjo po lokalni cesti iz smeri Visokega proti Cerkljam je prehitro pripeljal v pregleden oster desni ovinek. Pri zaviranju je izgubil oblast nad motorjen in zapeljal na nasprotni vozni pas, po kaferem je pravilno pripeljal 38'ietnl voznik tovornega vozila iz okolice Kamnika, Čeprav jetovornjakar zapeljal na skrajni desni rob vozišča, trčenja ni preprečil. Po trčenju je motorist padel In obležal na vozišču hudo ranjen> zato so ga po takojšnji zdravstveni oskrbi ekipe nujne medicinske pomoči iz Kranja s policijskim helikopterjem prepeljali v Klinični center Ljubljana, kjer je ostal na zdravljenju. S. t. » s Senat bo Sojenje domnevnima roparjema Boštjanu Razingarju in Amirju Bešrću se je v petek zaradi spremembe v sestavi sodnega senata začelo znova. Simon Šubic bila preiskava izvedena celo ..............................................................................brez ustrezne sodne odredbe Kranj - Na Okrožnem sodiš- Kriminalisti so namreč sod Ču v Kranju so v petek zaradi no odredbo pridobili že 15 spremenjenega senata obno- decembra, potem pa so čaka vili dosedanji potek sojenja 11 na pravo priložnost, ko na Jeseničanoma BoStjanu Ra- bi Razingar storil novo kazni zingar}u in Emirju BeŠiču» to dejanje ali pa ukradeni deki naj bi 30. decembra iani nar porabil za nakup nepřena Jesenicah oropala pismo- miôiine. "Odredbe se ne iz« nošo Gašperja Balantiča in daja na daljši rok. tem^ za mu pobrala torbo z 8581 točno določeno dejanje. Poli-evri. Sodišče je kasneje zašli- dja je 30. decembra že ob 8. šalo §e kriminalista Luko Pi- uri vedela, da se \e zgodil rop sovca in Nejca Eržena, ki sta poštarja, in je zato imela do- spregovorila o poteku hišne volj časa, da si pridobi novo preiskave Razingaijevega sodno odredbo, pa je nj. Oko- stanovanja» ko pa jc na pred- liŠČinc kažejo, da je policija log tožilstva nameravalo po- zlorabila procesna določila in gledati listinske dokaze in zaupanje preiskovalne sodni- Odvetnika Milan Krstih (levo) in Peter Žnidaršič oporekata prisluhniti skrivaj posnetim ce," je dejal Krstić telefonskim pogovorom ob- veljavnosti večine dokazov, ki jih je zbrala polidja. / fo»: comi tc^ Okrožna državna tožilka dolženih, se je ustavilo. Za- Marija Marinka Jeraj je ugo- rabi prisluhe, medtem ko si nicam. "Da so tega jutia na govorTiika Peter Žnidaršič in varjaia besedam obrambe, je za listinske dokaze, ki se Jesenicah oropali poštarja, Milan Krstić sta namreč pre» ker so po njenem vsi pre- nanaSajo ni fsjno opazova- smo izvedeli šele medvož- pričana, da je veČina doka- iskovalni postopki potekali v nje in hišno preiskavo, vzel njo," je zatrdil vodja hišne zov, pridobljena s tajnim skladu 2 zakonom, kar velja več časa za premislek. preiskave Pisovec, ki je kole- opazovanjem: s prisluhi in tudi za hišno preiskavo, ki ni Zaslišana kriminalisca Er- goma dal navodila, da je tieba hišno preiskavo, nezakonita. bila opravljena pred priho- žen in Pisovec sta sicer pove- zaradi varnosti najprej var- Razingarjev zagovornik dom prič. "Policisti so objekt dala, da je koordinator poiidj- nostno obvladati osumljenca Žnidaršič je med drugim na- pred hišno preiskavo samo ske akcije Primož Donoša (Razingarja), ki bi lahko bil vedel, da je bila hišna preiska- ustrezno zavarovali," je deja- 30. decembra zjutraj naročil tudi oborožen, nato pregledava pri njegovem klientu delo- Ja. Sodni senat, ki ga vodi izvedbo hišne preiskave pri ti ves objekt, da katera druga ma opravljena že pred priho- okrožna sodnica Marjeta Razingarju, zato sta se skupaj oseba ne bi iesa sloila, nato dom obveznih prič, po mne- Dvornik, se je na koncu od- s kriminalistom Antonom pa hišo zavarovati do začetka nju odvetnika Krstića pa je ločil, da tožilstvo lahko upo- Kertom odpeljala proti Jese- hišne preiskave. V gorah največkrat zdrsne Najpogostejša vzroka za nesreče v slovenskih gorah sta še vedno zdrs in padec. Nekateri adrenalinsko sprostitev iščejo na brezpotjih, drugi se v gore odpravijo preslabo pripravljeni. Simon Šubic Draga - Gorska reševalna zveza Slovenije je minuli konec tedna pripravila tra« dicionalni dan reševalcev, ki je poleg druženju gorskih reševalcev namenjen tudi spominu na začetek gorskoreSevalne dejavnosti (16. junija 2912 v Kranjski Gori). Ob tej priložnosti so v soboto pri gradu Kamen v dolini Drâge pripravili prikaz helikopterskega in klasičnega reševanja, dan pa so potem nadaljevali s srečanjem na športnem letališču v Lescah. I Pred začetkom poletne planinske sezone je Gorska njem in pri hoji po brezpo- nje preslabo pripravijo. Dn- reševalna zveza Slovenije tju. V "negomiških" dejav- bro petino vseh reševalnih predstavila tudi statistične nostih se največkrat pones- akcij so lani opravili tol-podatke o gorskih nezgodah rečijo zmajarji in padalci. minski reševalci, med naj- Gorski re$«valci so lani porabili 6252 ur v reševalnih in v iskalnih akcijah. / foxa int^ euievec v lanskem lelu, ko sc je v slovenskih gorah poškodo- Najpogostejši vzroki za gor-niške nesreče so še vedno bolj obremenjenimi so biJi tudi gorski reševalci iz Bo- valo 318 ljudi (predlani 407), zdrsi in padci, vse več je tudi hinja, Bovca in Tržiča, G6r- gorski reševalci pa so posre- takih, ki stopijo z markirane ski reševaJci opažajo, da dovali v 295 nezgodah (345 v poti, nato pa se v brezpotju imajo v zadnjih letih vse letu 2007). Med gorskimi znajdejo v prevelikih teža- več iskalnih akcij, ki so lani nesrečami kot vedno pred- vah, da bi se sami rešili. predstavljale kar 45 odstot- njaâjo nesreče med hojo po označeni poti, med pleza- Mnogi izberejo zase preža* htevne ture oziroma se na- kov vseh opravljenih reševalnih ur. KraniskaGora Sodniki podprli vladni predlog Sodniki podpirajo najnovejši vladni predlog glede umestitve sodnikov v plačni sistem. Na petkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva, ki je v okviru Dni slovenskega sodstva potekala v Kranjski Gori, je predsednica sodniškega društva janja Roblek izrazila upanje, da bo tisto, kar so se dogovorili prejšnji teden in kar je zadnji četrtek potrdila vlada, dejansko dobilo usklajeno besedilo, ki ga bo vlada vložila v nadaljnjo proceduro v državni zbor. Ro- blekova, ki bo Slovensko sodniško daštvo vodila tudi naslednja štiri leta, je dejala, da čaka sodniško stroko v prihodnje ogromno dela, in da so pred sodniki na vidiku kar precejšnje spremembe, zato dela za društvo ne bo zmanjkalo. Po napovedih pravosodnega ministra Ale< ša Zalarjd bo državni zbor zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakvn o sodniški službi predvidoma po skrajšanem postopku obravnaval na septembrskem zasedanju, veljati naj bi začela po objavi v uradnem listu, fmela pa bosta retro* aktivni učinek že od letoš-r^jega 1. julija naprej. S. Š. 1 Gorenjski Glas Zdravte & lepota ie priloga časopisa Gobektski glas Urednica: Moîca Šimenc Časopis izhaia občasno ww\t.corentsklclas.si Zdravljenje raka in nezaposlenost Ocenjujejo» da je polovica bolnikov« ki prebolijo raka, míaj$íh od 65 let Stran 12 Rak: Na leto pri nas zboli deset tisoč ljudi Najbolj pereč problem ta hip je pomanjkanje Internistov onkologov. Stran 13,14 Novo biološko zdravilo I za revmatoidni é ^ 4 artntis ocilizumab deluje kot zaviralec aktivnosti preko recep- torja za IL-č. Stran 15 Zdravje • Kakovost bivanja »Zdrava prehrana •Napredek v zdravstvu »Zdravila • Kozmetika • Nasveti za dolgo življenje « Recesija in zdravje: Posledice so različne Napovedi, da bo gospodarska kriza pri nas letos udarila z vso silovitostjo, tos'ùi. ko so ljudje pod vdí- so se izkazale za točne. Samo v prvih šestih mesecih se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo več kot 44 tisoč oseb. Mojca Šimenc zguba službe ne pomeni samo izgube materialne varnosti. katerih zdravniki sami posumimo, da je vzrok stres, na primer bole6ne v žlički zaradi težav z želodcem, ki je organ, ki hitro odreagira na mesecih letos skupaj zaposlilo več moških kot žensk. Delež je bil približno 60 proti 40 odstotkov v korist moških,'' pojasnjuje Tanja Podobnik Zec iz Zavoda za pač pa se pozna tudi stres. Potem je tu hitio in ne- na zdravju. Koliko in redno bitje srca, ki ljudi pre- zaposlovanje Republike Slo-kie, /e odvisno od posamez- cej prestraši, po natančnem venije v Ljubljani. kimi pritiski, je tesnobe in depresije več. Sama paciente poskušam opogumiti in iim dokazati, da nobena stiska ni nerešljiva. V skrajni sili jim vsaj v vmesnem obdobju, ko je anksioznost največja, pomagam z anksi- olitikj, " pravi dr. Sabina Diet- ner. "Bolj ogrožene so introvertirane osebnosti, ki tudi ob že zeio Lziažeciili težavali nikove psihofizične kondici- prevedu in pogovoru v am- Ženske pa krize običajno poiščejo zdravniško bulanti pa ugotovimo, da se bolje prenašajo. "V večini pomoC. če pa že, pridejo s je in načina življenja, predvsem pa cd njegove osebnosti. Ni malo primerov, ko ljudje zaradi izgube službe zapadejo v hudo depresijo in si celo vzamejo ^vljenje, na drugi strani pa mnogi prav zaradi te "brce' v svoje življenje vpeljejo spremembe, za katere bi sicer težko zbrali pogum. "Vzdrževanje fizične aktiv- za njimi skrivajo težave v službi. Podobno je z občutki primerov drži, da zmorejo ženske v kritičnih situacijah Simptomi, za katere se izkaže, da niso znak organske dušenja. Vsakemu, ki pride s bolje zbrati moči, ter lažje Mqztú. Problem je tudi, da tovrstnimi težavami, opravi- prenesejo in predelajo kriz- jmamo premalo psihologov, mo spirometrijo, s katero preverimo pljučno funkcijo, in druge preiskave, s katerimi ovržemo organski vzrok ne situacije. Prirojena želja ^ ^>1 s takimi pacienti, če bi ženske po preživetju je tako P^^®^® močna, da vedno najde rešitev. Ženske so tudi bolj pri- rapijo in jim pomagali, da sami pridejo do rešitev svo- dispneje. Bolj kot pogostejše lagodljive in jim ni "pod problemov." obiskovanje ambulant zaradi stresa, ki se kaže s telesnimi nosti in zdravega načina živ- bolezenskimi znaid, opažamo. da se ljudje tudi pri resnih akutnih boleznih ne od- ljenja sta pri preprečevanju posledic stresa zelo pomembna. S amo pomilovan je iočajo za bolniški stalež. Boji- v slabšo situacijo ne "zapelje" samo osebe, ki je prizadeta, pač pa tudi njene družinske dane," pojasnjuje dr. )0 se izgube službe ali priti» skov, ki bi jih bili v primeru staleža deležni." Sabina Dietner, specialistka J®!?®"^® medicine dela. prometa in prenašajo športa in direktorica Zdrav-stvenega doma Škofja Loka. Pogosto izogibanje bolniškemu staležu "D.ejansko lahko rečemo, da se gospodarska kriza in z njo povezana negotovost pozna na zdravju, čeprav porasta obiska v ambulantah splošnih zdravnikov ne beležimo," častjo" začasno opravljati deia, ki niso v skladu z nji« hovo usposobljenostjo in stopnjo izobrazbe, da tako preživijo svoje otroke, sebe in/ali partnerja," pojasnjuje dr. Sabina Dietner. Težki tzsi ponujajo nove izzive Krize, ljudi tudi prisilijo, da se ne zanašajo več na druge, pač pa gredo "v akcijo" sami. Osebnostne lastnosti Začetni zagon tudi s subvencijo države Vsem. \d. namesto da bi pe- "Bolj kot pogostejše obiskovanje štovali svojo nesrečo, vzame- ambulant opažamo, da se ljudje tudi Izguba službe je eden od tistih dogodkov, ki pri posameznikih povzroča največji slres. Podatki sicer ne kaže. jo, da bi bile ženske v času recesije zaposlitveno bolj ogrožena ai i teže zaposijiva kategorija kot moški. "Od začetka krize zaznavamo naraščanje tako deleža kot Šte- trenutke prebrodil biez huj- vila brezposelnih moških, ših posledic, velika. jo usodo v svoje roke in se lotijo posla, s subvencijo za sa* mozaposlitev v višini 4500 evrov porr.aga tudi država. "Število samozaposlitev p^j ^esnih žensk se giblje vsa leta pn- r bližno enako in sicer med 36 3 kut H Í h in 38 odstotki od vseh samo- zaposlitev. V okviru izvaja- DO eZlllh posameznika sicer tu igrajo nja aktivnosti Subvencija za J ^ • pomembno vlogo, še bolj s a mozaposlitev imajo žen- ne odločajo pomembna pa je njegova sa- ske popolnoma enake pogo- 1 É^îXLrî mopodoba. Če je zgrajena je za pridobitev subvencije ^^ ilIoKt na podlagi lastnih dos^kov kot moški. Eden izmed ciljev cfo\^y " in ne na mnenju drugih, je —-------'----------^taiw^. verjetnost da bo najtežje Zavoda RS za zaposlovanje pri izvajanju aktivnosti Subvencija za samozaposlitve, ki se financira iz sredstev Ev- nadaljuje dr. Sabina Dietner, Po drugi strani pa ugotavlja. "Kriza vpliva tudi na psihič- ropskega socialnega "Več je bolezenskih stanj, pri mo, da se je v prvih štirih no počutje posameznika. V je povečati število vključitev RAZSTRUPLJEVAlsJjE Čas za čiščenje telesa Učinke razstrupljanj^ poveča redno gibanje na svežem zraku. Stran 16 O8UKOVANJE TELESA Prvi mesec akcije Hujšajmo zdravo Sprememba življenjskega stila se odraža tudi na zunanjem videzu telesa. Stran 17 žensk na 40 odstotkov od vseh vključenih," pravi Tanja Podobnik Zec in nadaljuje: "Vloga za samozaposli- tev se obravnava najkasneje v roku 30 dfii od njene vložitve. Od podpisa pogodbe in oddaje zahtevka za izplačilo subvencije za samoza-poslitev do nakazila sredstev traja največ 60 dni v primerih, ko gre za financiranje iz sredstev Evropskega socialnega sklada, saj morajo biti pr^ izplačilom izvedena vsa administrativna preverjanja v skladu z evropskimi in domačimi predpisi. Seveda pa gre za nakazilo v enkratnem Tnefsku, saj je za podjetnika začetnika zelo pomembno, da dobi sredstva ob začetku poslovanja. O predvidenem roku izplačila sredstev so vsi> ki se odločajo za samozaposlitev in pridobitev subvencije, seznanjeni ob podpisu pogodbe." NEVROLOCIjA Sredozemska prehrana varuje pred demenco Zelenjava, ribe in olivno olje zmanjšujejo tveganje za Alz- heimerjevo bolezen. Stran 18 12 Zdravje&lepota, torek, 16. junija 2009 Izbrano V 'i I- i H i -r ? Si -»i-;.! ' «V • • \ ' > t ^ s ♦ ^ i 6-■'V- Zdravljenje raka in nezaposlenost rebolevanje raka ima za bolnika ne samo telesne in duševne posledice, pač pa se odrazi tudi v njegovem socialnem življenju. Razisko- vâJci cenju)ejo, da je polovica bolnikov, ki pře* bolijo raka, mlajših od 65 let. Mnogi od njih so delazmožni in bi se radi vrnili na delo. V itudiji, v kateri je skupina mednarodnih raz* iskovalcev na podlagi podatkov poprejšnjih raziskav, v katerih so merili tudi (nelzaposle- nos t onkoloških bolnikov po končanem zdravljenju, ocenila, koliko je med njimi brezposelnosti, povezane z boleznijo. Analizirali so 16 raziskav iz ZDA, 15 iz Evrope in pet iz drugih držav, v katerih je sodelovalo 20.366 onkoloških bolnikov in 157.600 zdravih ljudi. Ugotovili so, da je bi^o med bolniki, ki so preboleli raka, več kot še enkrat več nezaposlenih kot v kontrolni skupini zdravih ljudi (razmerje je bilo 34 proti 15 odstotkov). Največ nezaposlenih je bilo med tistimi, ki so preboleli raka na dojkah in rodilih (pri ženskah) ter taka prebavil, raka krvi in krvotvornih organov ter raka prostate. Glavni vzrok za nezaposlenost so bUe telesne omejitve zaradi bolezni. (ÎAMA, kk) Ukarna DETELJICA Tržič, kije bila že drugič zapored izbrana 23 najbol/io slovensko lekarno, svojim kupcem predstavlja novost na tržišču- omoti za tedensko oskrbo z zdravili po terapiji, ki jo predpiše zdravnik. Omoti so đobrodoila nososc za vs«: ki io nevešči r3vnan}a zzdraviii ki odhajajo na dopust za oskrbovance domov za ostarele Pakiranje zdravil v omote opravimo v Ukarni na osnovi predpisanih zdravil Lekarna deteljica Lekarna Deteljica Deteljica 10,4290 Tržlž Telefon (04)592 4600 Faks (04)592 4601 www lekarnadeteljicd.com i nfo6^lekarna detetj'ccâ.com lo « » Rednacerta: 12,44 EUR Akcijska cena: Gorenjski Glas NargciLa $pfej«md0i0 na: (W20142 41. narooi ln«#g-9(as«sj ali na Gor^jskem 9la$u, ftleiwřt&ova 4p Kfan]^ vMkdan oó9.óo peitk Ó0 vn. Wellness pedikúra Pedix Marinavital V pomladnih mesecih se zavemo, da potrebujejo naša stopala posebno skrb in nego. V zâdnjih letih je vedno ve^ji obisk v pedikerskih salonih tudi mladih ljudi, k) se zavedajo dobre preventivne nege stopal. Zato vabljerl na v/ellness pedikúro Pedix marinavital v salone bPA NA PURA, ki zajema Izjemne aktivne učinkovine in posebno masažo stopal. Vključuje mineralne kamne,-ki dodajajo energijo v stopala. Energetska masaža stopal temelji na znanju "osmih Tibetan cev*, ki stimulira pretok energije in sprošča blokade. Pedikúra vas popelje v čudovit svet wellnessa, saj vključuje aktivne učinkovine morja, združene z uporabo eteričnih olj. Seveda pa se v salonih srečujemo tudi z raznimi obolenji na stopalih in nohtih (vralčeni nohti, glivična obolenja, diabetično stopalo, poikodbe in deformacije v izraščanju noh-tov ...]. za kar je potrebno posebno znanje medicinske pedikúře in strokoven pristop z modernimi metodami dela. V poletnem Času vam svetujemo permanentno francosko lakiranje, ki je vedno v trendu in drži veČ tednov. Po želji vam lahko nohte na nogah tudi dodatno okrasimo z raznimi pos)ikavami, nalepkami in kristalčkf. V primeru deformirane rasti nohtov svetujemo modeliranje z gelf, ki spremenijo naravno obliko nohtov, s čimer je dosežen izjemen estetski popravok, Klasični negi stopal seje pridružila linija proizvodov STILETTO, ki je prava poživitev SPA pedikúře. Proizvodi v privlačnih embalažah izjemnih barv in dišav kar kličejo po vsakodnevni uporabi. Popolna novost na trgu je PARFUM za noge, v sladki noti rdečega ribeza in spomladanskega cvetja. Stranka lahko izbira med vrsto modnih barvnih lakov, ki so lepa dekoracija, hkrati pa zdravijo in ščitijo nohte pred glivičnimi obolenji. Glede na stanje stopal vam v našem salonu svetujemo uporabo primerne kreme, naj bo to osnovna vlažilna krema, krema za zaščito proti potenja hladilni gel za utrujena stkala - ali pa morda samo dekorativni puder, ki prekrije drobne nepravilnosti na koži. Zagotovo pa se nobena stranka ne more upreti nežni osvežilni kopeli in negovalni masaži, ki sledi. Al !f SPA NATURA S\ iT Ltrol t IN DOBRfcU.A roCUTlA i ^^ imdbo mesffog /.t^rf r F vlit 1 ^ • i iu ALESSANDRO pelina nega rok in nog - Naravno manikúra S8A wellness rrKinikura s parafinom In , aromoterapijo GELiRANJE NOHTOV - pocřaiševanje z gôiom In konicami - utrjevanje kratkih nohtov z gelom PEDIKÚRA - SPA pedikúra - geliranje in permanentno francosko lakiranje nohtov na nogi I Kozmetični so i on - SPA NATURA Ljubijansko cesta 34/c, Kranj 04/ 287 22 33 www.spanatura.sl KUPON ZA POPUST VELJA v MESECU JUNIJU ZA VSE KOZMETIČNE STORITVE. Zdravje&lepota, torek, i6. junija 2009 13 Pogovor Pogovor: doc. dr. Janez Žga)nar» strokovni direktor Onkološkega inStituta UKC L)ubl)ana Rak Na leto deset tisoč pri nas zboli Dolgo življenje * živimo 25 let dlje kot naši vrstniki izpred stoletja, je zelo povezano z naraščanjem pojavnosti rakov. Onkologija je postala osrednji zdravstveni problem šele^ ko je medicina "opravila" s prej usodnimi infekcijskimi boleznimi in srčnožilnimi boleznimi. . Mojca Šimenc ak je bolezen, Id zdravnike "na« ud"> da nas ved- rak v največji meri posicdica starosti. Razne poškodbe in izpo stavlj e nost dej avnikom, ki povzročajo škodo na ded« ni zasnovi, se v času življe- nom prostate ali pljuč, zaenkrat ni nobenega dokaza, da je organizirano presejanje v smisla zniževanja umrljivosti smiselno." no iahko prese- nja nabirajo in povzročijo neti. Zgodi se, da bi glede na vse informacije, s katerimi razpolagamo. morala bolezen pri nekom potekati zelo dobro (ali zelo slabe), pa se zgodi obratno. Pri raku so vedno mogoče situacije, ki jih nismo pričakovali," pojasnjuje doc. dr. )anez Žgajnar, kirurg onkolog in strokovni direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani. Ali je rak že posta) obvladljiva kronična in ne več termi« naJna boiezen.^ "Rak je skupno ime za mnogo bolezni. Ne samo, da prizadene različne organe, tudi pri vsakem organu, kjer se poja\-i, gre za številne bolezni, ki jih klasificiramo glede na številne lastnosti. Zdaj se razmišljanje ceio premika v smer, da so si raki po drugih, genetskih lastnostih boij podobni kot po tem, v katerem organu nastanejo. Če upoštevamo še interakcije med boleznijo in "gostiteljem" • bolnikom, je motnih potekov rakavih bolezni res veliko. Pa vendar rak. če pogledamo številke, že sodi med kronične bolezni: v Sloveniji za raki vsako "iztirjenje" v starosti. Drugo najbolj ogroženo obdobje je otroštvo, ko je organizem v fazi rasti in je verjetnost, da eden od kontrolnih mehanizmov popusti, večje." Kaj je tislo, kar določa, v kateri oddaljeni o^an se bodo rakave celice naselile? "Žal še re vemo. Obstajajo vzorci, kako nekateri raki najpogosteje zasevajo. Ve se, da rak dojk najpogosteje zaseva v kosti, pljuča, jetra in možgane. To ne pomeni, da sç to edina mesta zasev-kov' Prav vprašanje zaseva- nja je tisto, na področju katerega se v zadnjih letih veliko dogaja. Trudimo se, da bi spoznali tiste značilnosti posameznega raka, na podlagi gaj. katerih bi lahko predvideli Presejanje za raka matemič- Kako zadovoljni ste s potekom presejanja pri nas? Tečejo programi za raka dojke (DORA), raka debelega črevesa in danke (SVIT) in raka matemičnega vratu (ZORA). "Pri presejanju za raka dojke smo zadovoljni z uspehi, ki jih lahko metoda preseja* nja doseže, nismo pa zadovoljni s stanjem, kot je sedaj. Zakaj? Zato, ker nima- mo organiziranega presejanja za raka dojk, ki bi pokril celo državo, Start DORE je zelo šepajoč, vendar pričakovan. Tudi izkušnje držav, ki jih imamo za vzgled, so bile podobne. Gre za velik organizacijski» finančni, tehnični in kakovosti zalo- njegovo afiniteto za zaseva- nje v določeno tkivo ali organ. Tukaj ima svoj pomen tudi zdravljenje. Če smo uspešni pri zatiranju bolezni, denimo v kosteh, zdravilo pa ne gre v možgane, se bodo zasevki razvili tam. Prav pri raku dojke na pri- nega vratu je neke vrste zgodba o uspehu. Program, ki se je z veliko težavami (kar se tiče oczivnosti, zagotavljanja kakovosti ...) začel v začetku tega tisočletja, zdaj po vseh parametrih teče v okviru pričakovanega in tudi rezultati so že vidni: mer, pri veČ bolnicah pride pojavnost raka zaradi odkri-do zasevkov v možganih vanja in zdravljenja predra- samo zato, ker je bilo zdravljenje tako uspešno, da niso kavih sprememb pada. SVIT se je začel lani, nato ieto zboli okrog deset tisoč prej umrle zaradi zasevkov zastal, zdaj pa spet teće." ljudi, onkoloških bolnikov kje drugje.' pa imamo več kot petdeset ■ o o o o tisoč. Gre torej za dolgotrajno bolezen, s katero živi veliko ljudi.'' Zakaj pravzaprav nastane rak? Kaj v telesu se "podre" in ali obstajajo mehanizmi v telesu, ki to preprečujejo in odpravljajo? •'Podre se nadzor. V našem telesu je delitev celice, rast, regeneracija in vse> kar je s tem povezano, zelo natančno nadzorovano. Za rakavo celico je značilno, da se je ta nadzor izgubil. CeliM se ra-Čne nekontrolirano deliti, rasti in pridobi Še nekatere druge sposobnosti: preboj iz svojega lokalnega okolja v limfo in kri, potovanje po telesu in ustvarjanje "kolonij" - metastaz. Zdravo telo je izjemno natančno reguliran mehanizem, ki ima nešteto varovalk, ki mu preprečujejo "iztirjenje". Hi najdjučje, da je AJi bi se lahko s presedanjem "znebili" nekaterih najbolj pogostih rakov (raka debelega Črevesa in danke, raka dojke, melanoma in raka pljuč)? "Za smiselno presejanje mora biti izpolnjenih več pogojev: bolezen mora biti dovolj pogosta in mora predstavljati resen problem. Na voljo mora biti neka cenovno, metodološko in kadrovsko sprejemljiva rešitev iskanja te bolezni. Obstajati mora nelca smiselna intervencija po odkritju bolezni, presejanje mora biti finančno izvedljivo in najpomembneje, umrljivost zaradi neke bolezni se mora bistveno zmanjšati. Danes so samo trije raid, pri katerih je presejanje smiselno: rak dojke, rak debelega črevesa in danke ter rak materničnega vratu. Za vse ostale rake, tudi pogoste, kot sta kard- Kako pomembna je odziv* ljudje odzovejo vabuu... "Če je odzivnost pod 70 odstotki, ne dosegamo ciljev, ki smo si jih zastavili. Zato je pri ljudeh potrebno dose- 6, da odzovejo programu, če dobijo vabilo. Naj se vrnem na program DORA. Ženske so doslej imele omejene možnosti hoditi v različne ambulante za dojke, ki so bile zelo različne po svojih kadrovskih in drugih pogojih. Program DORA. Id je v tem trenutku žal omejen samo na Ljubljano • teče na Onkološkem inštitutu, pa ponuja zahtevano evropsko kakovost. Toda: ko ženska dobi vabilo za DORO, se lahko znajde v dilemi: naj se odzove ali Se naprej obiskuje ambulanto, v katero je hodila doslej. Odgovor je jasen: gre naj v DORO, ker ta zagotavlja bistveno višjo kakovost obra- ností pri presetanju? Da se Najbo j DCreČ ^itiotA /vl^/wfAíCk mKtlii / r 1 problem ta trenutek je pomanjkanje internistov onkologov. vnave kot doslej. Apeliram tudi na zdravnike, naj svojih pacientk ne postavljajo pred preizkušnjo, da se morajo same odločiti: ali "'tako kot doslej" ali DORA. Svetujejo naj jim DORO." Kako pomembno je za onkološkega bolnika, da takoj dobi vso oskrbo, ki jo potxe- buje (glede na lo, da se bole> zen večinoma razvija počasi)? Sta teden ali dva čakanja lahko usodna? "V veliki večini rakov gre za relativno počasi razvijajočo se bolezen in nekaj tednov s stališča bolezni ali prognoze ne pomeni veliko. Vem pa, kako težko je čakanje za bolnika, ko izve za diagnozo in se zave, kaj ga čaka, in razu» pravi ljudje na pravih mestih, ki se odločijo za pravilno začetno zdravljenje. To je mnogo bolj pomembno, kot da se zdravljenja lotimo "na vrat na nos II II Ali je pomembno, da je zdravljenje raka že od začetka pravilno zastavljeno? "Absolutno. To je skoraj pogoj za uspešno zdravljenje. Če je le mogoče, naj bi bila obravnava bolnika že takoj na začetku multidisdplinar-na in v rokah ljudi s poglobljenim znanjem. Vzemiva za primer raka danke. Če je pravočasno odkrit in določen najboljši način zdravljenja: kiiuršld poseg aJi pred operacijo morda kemoradioterapi- ja, ter izbrana pravilna tehni- mem njegovo stisko. Pa ven- ka operacije, lahko zbijemo dar je pomembno, da ljudje odstotek lokalne ponovitve vedo. da je za uspeh zdravljenja mnogo bolj pomembno, da gredo skozi prave postopke, da jih obravnavajo pod pet odstotkov (po starih metodah zdravljenja je bil H Zdravje&lepota, torek» 16. junija 2009 Pogovor 4 n stran "S temi trditvami se ne bi boliSe diagnostike in zdrav ned 30 odstotkov). Skratka: samo z dnigim pristopom lahko z istimi tehnikami Ln čisto strinjal. V Sloveniji ljenja za vse bolnike ni ena- DoStOPflOSt imamo za vsa področja raka resnično vrhunske strokov- ka. To je osnovni vzrok pro- bJemov, ki jim imamo, in QQ nSÍDO JSC njâke, vendar pa niso vsi, ki pojasnjuje, zakaj so rezulta- razliko v učinku zdiavljenja." tistimi najbolj pogostimi, kih že zmeraj pod želenimi. vrhunski, ali pa ne delajo v Po strokovnosti ste sloveo* inštitucijah, ki ouiu^očajo ski onkologi v svetovnem najboljšo možno diagností* vrhu, kaj pa po drugih pogojih najbolj "škriplte"? ko in zdravljenje. Lahko rečem, da dostopnost do naj- rezultate." Na drugi strani pa imamo pii redidh rakili, Id se skoraj izključno zdravijo v specia« liziranih ustanovah, odlične --—- — -- ——- --——-— — • ..j—.-, -w '—t — p.—-- — i ^ » • i • znanjem dosežemo veliko se ukvarjajo z raki, zlasti s ti preživetja pri pogostih ra- Cll32nOStlk6 IH zdravljenja za vse rakave bo nike ni enaka Klamatske alge superhrana Biološki certifikat OTCO Vsebujejo 30 nara/njh mineralov, M vitaminov, 20 aminokislin v najustreznejšem razmerju, 14 karotenov (antioksidanti), maićobni kislini ornega 3 in 6, imunon ter vanadij (uravnava raven inzulina ín je dobra podpora pri uravnavanju telesne teže}. Že z ene kapsulo (pol grama) pokrijemo dnevne potrebe organizma po vitaminih B12, z dvemi kapsulami (1g) po vitaminu K, s tremi grami pa po karotenih In po Železu. So edine užitne modro-zelenealge,ki rastejo v čistem sladkovodnem jezeru vulkanskega izvora nd viiinî 1300 metrov. Patentiran Izdelek s klamatskimi algami je NutríMax Vsebuje: klamatske alge. katerim je dodanih 77 rastlinskih mineralov iz fosiiov rastlinskega izvora tn PhycoPlus, koncentriranim izvlećekcm fikocianina (molekula s protivnetnim in z a nti oksida mni m učinkom) in fen li etila m lna • ki, izboljša razpoloženje in voliva tudi na povečanje spolne moči. Preveč antibiotikov? s probiotiki nad bakterije, viruse in glivke. študije so dokazale, da sta učinkovita in človeku prijazna pomoč prebiot^k in probotlk NutriFIor In FtoraZym spodbudita delovanje koristnih črevesnih bakterij, da prerastejo patogene bakterije in glivice, se pritrdijo na črevesno sluznico in • med drugim • vplivajo na zmanjšanje nenormalne črevesne prepustnosti. S tem se izb0ljld}0 črevesne funkcije ln zmanjša dovzetnost črevesja za vnetja. L.Acidophilus 005-1 tn B. Bifidum sta odporna rta kislost v želodcu, zatirata patogene bakterije in glivice, sta primerna za ljudi, ki ne prenašajo mleka m mlečnih izdelkov, saj zmanjšujeta preobčutljivosti organizma na laktozo, stimulirata imunski sistem, pr:>izvajaca vitamine skupine B ter folno kislino. . Za L.Aacidophilus DDS-I /e najbolj znano, da je vir močnega naravnega antibiotika acidofilina in močan zaviralec delovanja velikega števila patogenih bakterij Í2B). Ob vsakem jem ar ju antibiotikov priporočamo sočasno uporabo probiotika FíoraZym In/ali NutriFIor. Prav tako tudi ob dalji! uporabi zdravil, ki vplivajo na črevesno fioro, priporočamo jemanje probiotlkov. Alge h probiotiki so idealna podpora zdravju za otroke, mladino, nosečnice in vse, ki so psihofizične preobremenjeni in/ali imajo zdravstvene težave. Pomagajo uravnavali telesno težo, stimulirajo delovanje imunskega sistema, razkisajo in razstrupijajo organizem, pomagajo pri obnovi živčnega sistema in ie... e-poita: 1 nf o^I da studio, si www.vldastudio.si Težave s prebavo? ŠtevUne raziskave so potrđiU, da re^isirirana prehrartski do^lniiû nů hatí kiamafskih aig, predelanih po hladnem rejrakcijskem posiuphi ter prebiûtiki in probiotiki u dnàine L Acidophilus Dt>SI ir B. Bifidum delujejo kot zeh učinkovlia pomoč pri: prebavnih motnjah in vetrovih, zasorupirvah s hrano In/ali vodo, zmanjšani ali oslabljeni črevesni /loh. med terapijo z antibiotiki in po njej, oslabljenem imunskem sistemu, tdavah s koio. kandidi ter podobnih nevšečnostih. Pogosto 80 vzroki težav zaUsanost, preobremenjeni $ sirupi In pomanjkanje hranil, Id )lh telo potrebuje. Takšne težave lahko urejamo ludi na naraven načirrt Pokličite za brezplačno svetovajije. več na wvm.vidastudio.si Poiičite tri neposr^ljivt pt krepitvi 1 imunosti in obnovi Črevesne Tudi za otroke in nosečnice. NutriFIo biolQikj certifikat K Zakaîl de tja in zdravljenje se za- "Problem je velika razpiše- čne, vendar ne nujno tako, nost zdravljenja po preveč kot najbolje vemo. Gre pa za ustanovah, ki niso special!- problem, ki je prisoten po zirane. M an jka j Lni zados U^a koncentracija bolnikov, opreme, 1 j udi, ki dovolj vedo ... Veliko si obetamo od dr- «.ekui svetu. Nikjei iiiza vse bolezni vse idealno urejeno. ZDA je zagotovo vodilna pri znanju na področju raka žavne^ programa za obvia- dojk, pa vendar je pred kiat- dovanje raka, ki se bo mogo- kim objavljena statistika poče že v letošnjem letu začel kazala, da kar polovico vseh implementirati. Ena od nje- rakov dojk v ZDA diagnosti- govih pomembnih nalog bo cirajo šele kirurško, z opera« zgotoviti stroge kriterije, cijo, kar je za evropske poj- kdo se 2 zdravljenem rakov me povsem nedopusten prelahko ukvarja in v inštitud- vladujoč način prvega dia-[ah, ki bodo to počele, zago- gnosticiranja. Tako da • te toviti optimalne pogc^e." Taka organizacija bo verjet* no zahtevala dodatne vire - ljudi, opremo... Vas pa je že diskrepance so povsod.'' Katera spoznanja so v zad* njem desetletju spremenila zdravljenje najbolj p<^ostih oblik Če kirurško sedaj premalo... "To zagotovo zahteva dodatne kadre s poglobljenim znanjem s posameznega področja. Ce grem skozi osnovne skupine zdravnikov, ki zdravijo raka: v Slo-veniji imamo problem z radiologi, s patologi, tudi za vrhunske citologe, ki jih na Onkološkem inštitutu sicer imamo, a je vprašanje, ali so boljši rezultat s čimmanj dosegljivi povsod v Sloveni- škode za bolnika. Po drugi ji. Pri kirurgih v Sloveniji strani pa si zaradi boljše načeloma ni večjega po- podporne terapije in rekon- manjkanja, vendar pa je ti» stniktivne kirurgije, lahko stih, ki res veliko vedo o ra- privoščimo bolj obsežne kih in se s tem res pogloblje- operacije, pa pacient §e vedno ukvarjajo, zanesljivo pre- no preživi in ima tudi dokaj malo. Naibolj pereč pro- dobro kakovost življenja, blem ta trenutek je poman j- ' Pri radioterapiji so se razvile vzame va zdravljenje, ki je pri čvrstih rakih še vedno najbolj uspešna metoda zdravljenja (Če metode primerjamo ločeno), gre razvoj predvsem v smeri vedno manj invaziv-nega zdravljenja. Tukaj so se zgodile velike spremembe in omogoâle doseči naj- kanje internistov onkologov za izvajanje kakovostnega sistemskega zdravljenja. Po veljavnih svetovnih normativih jih je v Sloveniji približ- povsem nove, zelo sofisticirane in zahtevne tehnike, ki omogočajo čimbolj enakomerno doseganje želene doze sevanja v natančno do- no dvakrat premalo, ob tem, ločeni tarči. Največja "revo-da je stopnja rasti sistem- lucija" pa se je zgodila na skega zdravljenja vsaj deset področju sistemskega zdrav- odstotkov na leto. Manjka ljenja. S proučevanjem biologije rakov ugotavljamo, da rak zelo tudi radioterapevtov." Kako to reâujejo zunaj? " P rakti ci rajo različne reSit- ve, idealno ni nikjer. Ponekod so posamezna področja zelo dob 10 urejena, spet druga slable. Pri nas so med najboljšimi denimo Hmfo-mi. Diagnosticiranje in zdravljenje limfomov na Onkološkem inštitutu je v samem svetovnem vrhu." II» gosto ni lokalna bolezen, pač pa bolezen celega telesa. S poznava rije rar- logov oziroma določitev procesov bolezni omogoča raz« voj zdravil, Id so usn^erjena v točno določene tarče, kar sicer kot princip ni novo. Že zelo dolgo na primer vemo, da vedna rakov dojk izraža hormonske receptorje in zdravila, usmerjena proti njim, so zelo uspešna pri zdravljenju. V zadnjem obdobju 60 se za številne bo- Zakaj so najbolj "kritični" pr3v pogosti raki? "Ker jih je veliko. Zahtevajo lezni pojavila številna nova, ogromno bodisi presejanja uspešna tarčna zdravila, po-bodisi diagnostike in zdrav- gosto imenovana tudi biolo- Ijenja in 2a to so potrebne Ika zdravilu, usmerjena v kapacitete. Pri pogostih bo- različne tarče različnih ra- leznih tudi velja, da naj bi kov. Verjetno je to tudi smer vsak zdravnik o njih nekaj razvoja zdravljenja v prihod* vedel, tudi, Če ne dela v specializiranem centru. In potem se zgodi, da bolnik pri- nje: čimbolj spoznati biologijo raka, identiJidrati tarče in nanje delovati z zdravili." Danes so samo trije raki, pri katerih je presejanje smiselno: rak dojke, rak debelega črevesa in danke ter rak materničnega vratu. Za vse ostale rake, tudi pogoste, zaenkrat ni nobenega dokaza, da je organizirano presejanje v smislu zniževanja umrljivosti smiselno. Zdravje&iepota, torek. 16. junija 2009 15 Kako deluje ) Novo biološko zdravilo za revmatoidni artritis Revmdtoidni artritis je ena do najbolj pogostih Icroničnih bolezni, ki prizadene vsakega stotega odraslega, ne glede na raso ali etnično skupino. Ženske zbolevajo trikrat pogosteje kot mo&ki. Motca Šimenc od bolnika do bolnika razli* kujejo prav tako pm kb^ TOCÍlÍZUmab evmatiodni ar- bolezni, ki le lahko počasen trtis se običajno pojavi meri jo. letom ali pa nenaden in silovit. jg nrvO vofi«^ h^^lnil•«^v im-i tipíto^ ) i m Veána bolnikov ima prizadetih več sklepov. Bolniki z revmatoidnim ar- let prpj kot 1 a *popn I An j a, .. * pri hujših oblikah bolezni prOtitelO, pa s€ življenjska doba skiaj- k ; J ^ I,, : ^ ša tudi za 10 do 15 let Bole- UCÍUJC zen zeb vpiiv. na kakovost Lq^ ZaVITa CC 70. starosti, najpogosteje pa zbolijo ljudje v starost} od 3c do 55 let. Gre za avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene sklepe in obsklepne dele in katere vzrok Še ni znan. Pogostejša je v družinah z življenja: polovica bolnikov dedno obremenjenostjo. Najprej so prizadeti majhni sklepi Za revmatoidni artritis je Zdravljenje ImunomodulirajoČa zdravi- nepovratnih sprememb na humSniziranO zmanjšujejo bolezenske prizadetih sklepih, s čimer znake, spreminjajo potek sc pri teh bolnikih ohranja tritisom umirajo do sedem monoklonsko bolezni ter preprečujejo nje- zmožnost za delo in oprav- Zadnja generacija po desetih letih ne more več aktlVHOSti neovirano opravljati vsakdanjih aktivnosti. p f 6 KO receptorja za iL-6. značilno sklepno vnetje, ki običajno najprej prizadene majhne sklepe: roke, zapestja, komolce, potem pa se razširi na velike sklepe: gležnje. kolena, koîke, redkeje na hrbtenico. Bolezen se izraža z bolečinami y sklepih, ki so izboljšujejo gibljivost skle- revmatoidnega artritisa Zdravila za zdravljenje rev- matoidnega artritisa delimo v dve skupini: simptoraat- ska zdravila (nesteroidni antirevmatiki) lajšajo bolečine. zmanjšujejo otekline in no napredovanje. Uvesd iih ]janje vsakodnevnih opravil, je potrebno čimprej, naj- Tocilizumab je registriran imUnOfTlOclu Í" bolje že takoj ob potrditvi za zdravljenje zmerno do diganoze. Poznamo več vrst hudo aktivnega revmatoid- ta JOČI H ZdraVlI imunomodulirajočih zdra- nega artritisa v kombinanii . • za revmatoidni artritis so monoklonska protitelesa vil, njihov izbor pa je odvisen od razširjenosti, resnosti in hitrosti napredovanja bolezni. Med seboj jih lahko kombiniramo. hujše zjutraj in ponoči. Z aktivnostjo se njihova intenziteta zmanjša. Bolnik je utrujen, se slabo poćuti in hujša, značilna je tudi jutranja okorelost sklepov. Sklepi so ote- delujejo tako, da zavirajo kli in topli, občutljivi na do- tvorbo posrednikov vnetja, po v, imunomodulirajoča zdravila pa vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema. Nesteroidni antirevmatiki imenovanih prostaglandini. Slednji nastajajo med sklep-artàrits vodi v trajne ok\'are nim vnetjem s pomočjo tik in boleči pri premikanju. Nezdravi j eni revmatoidni sklepa, saj okvari tako sklepni hrustanec kot kosti, kite in vezi okrog sklepa. Revma-tíodni artritis je najpogostejši vzrok za trajno invalidnost mlajših od 53 let zaradi bolezni. Bolezenski znaki se dveh encimov ciklooksige- neze. Vnetni prostaglandini nastanejo na mestu vnetja in ga pospešujejo, zaščitni prostaglandini pa nastajajo predvsem v želodčni sluznici in vnetje zavirajo. Monoklonska protitelesa ciljano delujejo na specifične celice Zadnja generacija imuno-modulirajčih zdravil za revmatoidni artritis so monoklonska protitelesa iz skupine bioloških zdravil, ki ciljano zavirajo aktivnost imunsko kompetentnih celic. Najnovejše med njimi je tocilizumab, ki se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z metotreksatom. Tocilizumab je prvo humanizirano monoklonsko protitelo, ki deluje kot zaviralec aktivnosti preko receptorja za lL-6. Predstavlja nov mehanizem delovanja, s katerim zmanjšuje učinke ILô, ki je pomemben sprožilec procesa kroničnega vnetja. Tako zdravilo prispeva k upočasnitvi ali celo ustavitvi z metotreksatom pri odraslih 1x)lnikih, ki se niso zadostno odzvali na predhodno zdravljenj? ? enim ali več imunomodulirajočimi anti- revmatičnimi zdravili ali zaviralci tumorje nekrotizira- jočega faktorja (TNF) ali SKUpinC takšnega zdravljenja niso \ prenašali. Pri bolnikih, ki bÍoloŠkjh metotreksata ne prenašajo , ali zanje nadaljnje zdravlje- ZCtrSVI nje z metotreksatom ni primerno, se lahko zdravilo tocilizumab (RoActemra) uporabi kot samostojno zdrav-Ij en j e. Romina Pištan. Poslovna cona A 37, SanSur. 041/66 56 66 Prepustitd se vo&âm rokam h i kDzrneticsrke, ki |a znan>a Q Londona in svetovno znanifi toižark prenesla na Gorani^. ' »masaže •spacfalne nage otkaza •hladni laaar za pomlajevanja, učinkovit pri ^lajanju 9iiK> in brazgotin »manikúra, pedikúra, ličenja I 40% OTVORITVENI POPUST I ZÁVITKO IN ZDRAVO TÊLO. www.perutnina.com luiiza Aožnik s.p. m ^n&ir, tel. 040/298 247 Svetovanje in tiSenje zdravju in naravi prijaznih (zdelkov KOVOST NA TRZISCU i RA keramična baterija za prhanje s kolagenom in vitaminom C Zagotovrt^ si dsto živo vodo i negativnimi ioni. Prihrsn^ vocft ka; 65 odstotkov. Izredni u^rtek na koto. zagotovi eldstiàiost r^petost kože, čvrstost ia$ i6 Razstrupljevante Zdravje&lepota» torek. 16. junija 2009 Čas za čiščenje telesa ^ed postom, / kakor tuni nri kakor tudi pri vseh očiščeva Očiščevalnih tehnik je veliko in najbolj znana In popularizirana je prav (lih metodah Prav topli meseci v letu so najprimernejši za temeljito čiščenje telesa» gotovo post. Katari na P o dn ab akrat svojemu telesu zavestno ___se iz telesa mina» ingver in čili, saj tc čenje pravijo, da bolezni pri. pospešeno začimbe flstijo sluz, jetra in de do samega bistva. Zanj si OČajO Škod ÍÍVÍ kri ter odvajajo toksine. V je treba vzeti nekaj več časa, 11. tem času uporabljajte gren- saj traja kar deset dni, nikoli produkti. t • « I A v ^^^ * ^ ^ft 1 1 odrekamo hra- ko zelenjavo, kot so šparglji, no, da bi si opomoglo in imelo čas. da se očisti vseh produktov, Id na daljši rok škodujejo in vodijo v različne bolezni. V prispevku pred» stavljamo pri nas nekoliko manj znano ayunedsko očiščevalno tehniko imenovano Pancha Karma, ki jo od odprtja novega Ayurvedske- ga centra izvajajo v Hotelu Lifedass v Portorožu. grenak radič, cikorijo. Cele- ga ne izva]a|te sami, ampak le pod strogim nadzorom ten post naj traja deset dni. ayurvedskega terapevta. Vse V tem času je pomembno tudi redno klistiranje in ćiS- čenje telesa. Učinke raz-strupljanja poveča tudi vsakodnevno gibanje na s ve» žem zraku, ko dihate s polnimi pljuči in se naužijete svežega zraka. Med postom aktivnosti ne smejo biti naporne. Preden se odločite zanj, prijazno nagovorite sebe, se spodbujajte, da se zaveste vseh koristi posta. dni terapije je potrebno piti večje količine tople vode kot sicer, okoli tri litre na dan. Ker jo v njeni domovini po-znajo kot močno zdravilno tehniko in z njo dosežejo popoln nadzor nad svojim zdravstvenim stanjem, jo priporočajo izvajati dvakrat na leto. Kdaj je pravi čas za razstnjpljanje 1. ./ • Telo z več znaki opozarja, J« da je čas, ko si mora cdpoči- razstrupljanja ti in se razstrupiti. Prvi ko- Pri tem starovedskem tradi- rak k temu je post. ko lahko cionalnem čiščenju telesa pijete sadne in zelenjavne sokove, zeliščne čaje in vodo. To naj traja prve tri dni> potem že dodajate ku- Korak za korakom Pancha Karmo izvajajo v petih tehnikah. Najprej generalno očistijo telo. kar imenujejo Vam a nam. To pomaga predvsem pri različnih kroničnih kožnih obole-gre za proces, ki ga uporab- njih. Z Virechanam metodo Ijajo tako za ohranjanje od» ličnega zdravja kot tudi takrat. ko ima človek že zdrav- hano zelenjavo in nekatera stvene težave. Telo se dodo- žita. Od zelišč se priporoča kurkuma, koriander in ku- bra prečisti, saj vpliva celo na celične vzorce. Za to čiš- očistijo črevesje s kjistira- njem. Ker očiščuje toksine iz srednjega in spodnjega dela črevesja, se po čiščenju poveča apetit, telesna moč in fizična aktivnost. Ta me- toda je znana kot odličen postopek regeneracije. Hri tret» jem koraku imenovanem Basti, vnašajo zeliščna olja in zeliščne ekstrakte skozi rektus v telo, kar odpravlja nevrološke težave, kronične bolečine v križu, neplodnost in debelost. Nasva odpravlja maga proti glavobolu, migrenah, kroničnih prehladih, nespečnosti, bolečinah v prsih, ne vnetnih obolenjih hrbtenice, itd. Zadnja metoda imenovana Ratha Moksa uporablja pijavke za čiáčenje krvi, kar ugodno vpliva pri kroničnem artritisu, kožnih toksine z območja glave, ko boleznih m nezaceljenih ra-kapljice medicinskega olja nah. V ayurvedskem centru vnašajo skozi nosnice. To po- priporočajo ob postu še raz- nolike terapije, kamor sodijo pilingi telesa, indijska parna savna ali swedana, masaža z zelišči in rižem - pin da swedana, Id globinsko razstruplja organizem. Ob tem terapevti določijo še druge metode očiščevanja, glede na tip teleša - do Še, obenem pa svetujejo in predlagajo ustrezen oačin življenja. 1 '« A* ryw»' Edina na slovenski obali Rac esh RA]ANI A « / « • » T ^ * i Ayurveda v centru dobrega počutja Terme & Wellness LifeClass Portorož A $halcCï7 Ayurveda Center LifeClass hoteli na področju ayurvede sodelujejo z indijsko državo Kerala, kije zibelka ayurvede in jo razvija že 5000 let. Shakti ** Ayurveda center je prvi center na svetu pod pokroviteljstvom države Kerala, kar pomeni možnost in obvezo, da se v okviru centra ayurvedske storitve izvajajo na najvišji ravni. V centru delujejo visoko izobraženi, certifkirani indijski terapevti, ki jih je Izbrala keralska vlada. i • Ll GrAND HOTEL PORTOROŽ ***** HOTELI SLOVENIJA, RiVIERA,APOLLO, Ml RNA, NEPTUN **** Ayurveda paketa do i« avgusta 2009 nastanitev v dvoposteljni sobi Avurveda vikend hi 2 X nočitev z zajtrkom 3 dní Že od 189 € r>d osebo + 3 wellness storitve Muhabhvancam-ayurvedske masažo obraza, glave in dekolteja (30 m^n) ayurvedsko masažo hrbta (30 min) v5top v Sduna Park (do 4 ure) Mini Avurveda teden 4 X polpenzion / nedelja - četrtek k 5 dni îeoà na osebo S wellness storitev ADHYANCAM'-ayurvedsko masažo celega telesa (60 min) ShisoAbhvangam - ayurvedsko masažo glave (bo min) Varwabhyancam -ayurvedsko masažo energetskih točk (4S min) vstop v Sauna Park (do 4 ure) fsilates ali pi)ates jogo ali kinesis Ayurveda je starodaven hindujski sistem zdravljenja, izredno razširjen v Indiji, kjer je ayurveda tudi priznana kot uradna medicina. Danes je ajoirveda sestavni del indijske nacionalne zdravstvene mreže, je predmet znanstvenih raziskav in študijska smer na mnogih visokošolskih institucijah in univerzah, vse bolj pa ie razširjena tudi v zahodnem svetu. Til. OS 6g2 ga 01 - www.lifeclass.net LifeClass HOTELS 8L SPA Zdravje&lepota, torek, 16. junija 200g 17 4 Oblikovanje telesa lî 5 Prvi mesec akcije Hujsajmo zdravo Junij je že tu, z njim pd tudi prvi mesec akcije Hujsajmo zdravo, ki smo jo pripravili skupaj s Hypoxi studiom, na pomoč pa so nam hitro priskočili še mnogi pokrovitelji. ri izbrane kandi- bo točno na tistih delih tele- datke. Ana Soldat Tatjana Justin in Mojca Primožič bodo v sa, kjer si tega želijo. "Hruške" dobro vemo: če se nam naša zadnjica zdi pre-velika, si ne želimo hujšati v treh mesecih preoblikovale obraz In v prsi. ampak v svoje telo po hypoxi siste- zadnjico! Prav tako nam je mu in spremenile svoj življenjski slog. Zdaj že pridno trikrat na teden obiskujejo studio. jasno, da "jabolka" želijo od* praviti maščobo na trebuhu, ne na nogahJ' Hypoxi metoda za bralke Gorenjskega glasa Dogovor z lastnico Hypoksi studia v Šenčurju Sandro Pretnar je že zaživel v praksi. "Svetovni wellness trend gre v smeri čimbolj kvalitetnega življenja. Slovenija pri tem ni nobena izjema. Vsi si želimo starost dočakati zdravi in pri tem izgledati še kar najbolje. Da bi naredili prvi korak v pravo smer, mnogi potrebujejo spodbudo, uporaben nasvet V Hy- studiu Šenčur Najprej pregled pri zdravnici Namen naše akcije ni le izgubiti odvečnih kilogramov. oblikovati lepše in mičnejše postave, pač pa predvsem pokazati, da se s spremem- iskavo krvi. Lahko rečem, da za nobeno ni pomembnejših zdravstvenih ovir za sodelovanje v akciji. Poudarila pa bi, da ne smemo izpostavljati samo lepote, ampak nam mora biti v prvi vrsti pomembno zdravje. Poleg uravnotežene in vita* minsko bogate prehrane nam prav redna telesna vadba zagotavlja dobre kondicijo in splošno počutje. Zato bi bilo prav. da bi sodelovanje v tej akciji pripomoglo k temu, da bodo vse udeleženke spremenile svoj stil življenja. In postane redna telesna vadba sestav- ka. Zato naj ne bo lepota cilj, ampak vzporedni rezultati " Kandidatke se predstavijo Mojca Primožič - Po treh terapijah že 1,5 kg manj "Po treh terapijah se že poznajo rezultati, spremenila pa sem tudi svoj pogled na prehrano. Moram pohvaliti uslužbenke v studiu in celotno organizacijo. Tudi darila so mi vseči Veselim se hčerine po- .sem. da sem bila izbrana, 2 roko. ki bo avgusta, ko bom žo menoj pa tudi moja družina. "fit". Takoj nato pa dopust, kjer bom brez zadrikov oblekla dvodelne kopalkel" Ana Soidat - Končno $0 izbrali mene! "Še sedaj kar ne morem verjeti, da sem bila izbrana. Moj cilj je dolgoročne narave: spremeniti življenjski slog. se pravilno prehranjevati. oblikovati postavo in Izgubiti nekaj kilogramov." bo življenjskega stila kaj hi- ni del njihovega vsakdanji- Z menoj se veseli tudi moja poxi ukvarjamo prav s tem. Ljudem pomagamo do boljšega počutja, svetujemo o zdravi prehrani in gibanju. Z tro pokažejo rezultati na videzu telesa in boljšern počutju. Telesno aktivnost spremlja tudi dobršna mera zadovoljstva, ki ga vidni rezultati še povečajo. S lem se strinja tudi zdravnica, ki je pri vseh treh kandidatkah opravila nekaj osnovnih preiskav. Tri vseh kandldat- S spremembo življenjskega stila se pokažejo rezultati na petčlanska družina. Razliko opazim že po treh obiskih in Pokrovitelji poskrbeli za spodbudo z izbranimi izdelki skih dopolnil, kot so klamat- ske algeAFA in probiotiki. ter naravne kozmetike iz klamat-skih alg Nutrigea. Luîlza Rožnik s.p, je svetovalka In zastopnica naravne kozmetike Cyclax. ki jo bodo dekleta uporabljala to poletje. Iz Lekáme Deteljica iz Tržiča, so na lim udeleženkam podarili anticelulitni čaj. V frizerskem salona Barbi v Škofji to ravno tam, kjer je potreb- Nasa dekleta je razveselilo Loki bodo poskrbeli za njiho no. Želim zmanjšati maščo- podjetje Medex iz Uublj'ane kah smo opravili osnovni videZU teleSa in tudi na boljšem počutju. pregled, izmerili krvni tlak, telesno višino, določili ITM bo v telesu, saj je krivec za mnoge bolezni, spremenila pa sem tudi svojo prehrano, ki je sedaj veliko bolj zdrava." Tatjana Justin - Želim spremeniti svoj življenjski slog "Že vrsto let se ubadam s prekomerno telesno težo, zato sem se odločila, da z Apetit stopom s PInnothi- nom(tm) iz pinjol korejskega bora. Perutnina Ptuj je poskrbela. da bodo na novo sestavljenih jedilnikih kakovostne jedi SlimôFIt, V VHDA Studiu iz Ljubljane se poleg zdravstve n i h storitev u kva rj a- jo tudi s prodajo naravnih ne- našo pomočjo uspejo stran- (indeks telesne mase) in ^ ke odpraviti telesno maščo- opravili laboratorijsko pre- tudi preizkusim svojo srečo govalnih in terapevtskih pro-in sem se prijavila. Vesela Izvodov Cosmerba, prehran- ve pričeske, v kozmetičnem salonu Romina v Šenčurju pa za kožu. Vsekakor pa se moramo za prijaznost zahvaliti dr. Brigrti Petemelj iz zasebne preventivne ambularv te Medicep v Šenčurju, ki je naše kandidatke še pred začetkom akcije pregledala, prav takega pregleda pa bodo deležne tudi ob zaključku akcije. GorenjskiGlas rvhOA i meoex HYPOXI dKiKn vour twdy Oereli Kozmetični salon Romina Lu'ùzq Rožnik s.p. Kozmetični salon 5 RA ponuja najcenejšo kaNiladjo v Sloveniji 40 minut kavitadje le So EUR * dodatna ugodnost gratis }0 minut limfne drenaže. Ob tem še druge metode za lepoto in dobro počutje: nega obraza, depiladja. body wrapping, manikúra, iimetni nohti, pedikúra, postopki z ultrazvokom in električno stimuladjo Še posťbna ponudba za upokojence: 10% popusi za pom lad it%'eno nego zrelo kože Kozmetični salon s RA. Belančii Petra s.p., Škofjeloška cesta 8, 4000 Kranj, gsm: 040/833 094 1 I t v ŠTIRIH TEDNIH ENA KONFEKCIJSKA ŠTEVILKA MANJ! HYPOXI Si HYPOXI STUDIO ŠENČUR poslovna cona A 37 Šenčur tel,; 04/279 19 60 e-pošta: studio^hypoxi.st www.hypoxi'sencursi i8 Zdravje&lepota, torek, 16. jimija 2009 Gorenjci in zdravje Vcriomcm v Cimbol] preproste načine, kako ostati v fovmi. Pn meni yre tako. da moram naipre) uininti glavo. ^eU' tiato laiiko storhîi kaj za telo. Idralna konibituicija za obujr delo na vrtu, ki tnii skoraj vsak dan posvetim vsijj liro, Čeprav že, ko '^onœ zahaja. Ko pridejo ^in^vki int'srci. pa je trol>a wa sjíiníke, alpske ali tekaško, le snega ni, pa pohajali po srodogorjiL Prof. dr. Lućka Kajfež Bogataj, predstojnica Katedre za agrometeorologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Posttravmatska stresna motnja m samomor Sredozemska prehrana varuje pred demenco Cepivo zoper papilom a viruse nano je, da negativne izkušnje v otroštvu močno zaznamujejo posameznikovo dušev-nost. Številne študite so dokazale povezavo med travmatičnimi izkušnjami v otroštvu in poskusom samomora v odraslosti. Vzrok je v posttravmatski motnji» ki spremlja dogodek, so ugotovili raziskovalci iz Univerze v Balti- moru. V raziskavo so zajeli 1689 ljudi, ki so jih sledili vse od vstopa v osnovno Šolo (približno petnajst let). Z njimi so opravili strukturirani pogovor, v katerem so ugotavljali travmatične dogodke iz preteklosti in pojav posttravmatske motnje. Ugotovili so, da je bilo travmatičnemu dogodku izpostavljenih 81 odstotkov sodelujočih, pri 8 odstotkih pa je prišlo do posttravmatske stresne motnje. Med slednjimi jih je desetina priznala, da so poskusili storiti samomor. V skupini, ki po trav- maúčnem dogodku m razvila posttravmatske stresne motnje, jih je poskus samomora navedlo 2 odstotka. Znanstveniki so zaključili, da je pri tistih, ki po travmatičnem dogodku razvijejo postravmatsko motnjo, bistveno povečano tveganje za samomor. (Archives of General Psychiatry, kk) redozemska prehrana poleg ugodnih učinkov na srce in ožilje Ščiti tudi pred upadom kognitivnih sposobnosti in zmanjšuje tvega« nje za Alzheimerjevo bolezen. V študiji so proučili podatke za 1875 ljudi, ki so odgovorili na vprašalnik o prehrani. Pri 482 so že ob vstopu v študijo opazili blag upad kognitivnih sposobnosti. Iz podatkov vprašalnika so izračunali skladnost s sredozemskim tipom prehranjevanja. V 4,5 leta sledenja so blag upad kognitivnih sposobnosti opazili pri 275 ljudeh. Pri tistih, katerih prehrana je bila naj* bolj skladna s sredozemsko, je bilo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti manjše za 28 odstotkov v primerjavi s skupino, katere prehrana je bila s sredozemsko najmanj skladna. Koristi sredozemske prehrane so bile posebej očitne pri tistih, pri katerih je do upada kognitivnih sposobnosti že prišlo. Tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni je bilo pri njih kar za 48 odstotkov manjše kot v skupini z že izraženim upadom kognitivnih sposobnosti in najmanjšo skladnostjo njihove prehrane s sredozemsko. (Archives of Neurology. kk) a 25. mednarodni konferenci o papiloma virusih na Švedskem so predstavili rezultate primerjalnega preizkušanja odobrenih cepiv proti humanim papilomavirusom. V študiji so proučevali dve ključni merili imunskega odziva: nevtralizirajoča protitelesa in spominske celice B. Čeprav imunski korelati zaščite pred rakom na materničnem vratu po cepljenju §e niso znani, velja prepričanje, da imajo nevtralizacijska protitelesa in celice B dolgoročno pomembno vlogo pri zaščiti žensk pred okužbo s HPV in poznejšim rakom na materničnem vratu. Doslej je identificiranih več kot sto tipov humanih papilo- mavirusov. Okužba z njimi (vsaj enkrat v življenju je okuženih okrog 80 odstotkov populacije, vendar pri večini okužba po šestih mesecih spontano mine), če se razvije v kronično, povzroča genitalne bradavice in raka na materničnem ustju. Izkazalo se je, da je cepivo učinkovito proti predrakavim spremembam, ki jih povzroča kronična okužba s hpv virusi 16 in 18, pa tudi, da spodbudi visoko in dolgotrajno raven protiteles proti HPV virusom. (The Lancet, kk) Rak na dojkah: Ključno je zgodnje odkrivanje Dr. Mojca Senčar nasi^et Rak na dojkah je najpogostejši rak pri ženskah in ie vedno narašča. Na kto zboli v Slavniji že okrog 2200 žensk, Ob tem pa moram dodati, daje rak na dojkah vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je od-k rit zgodaj. Ze s Um, da smo sc rodile kot dar na to lahko vplivamo le odkrije že tiste minimalne m- trdo delo vsake posameznice. Europa Donna izkoňsti vsako mah. Zagotovo bi se morale naučiti že v poznih najstniških leiih spoznati svoje dojke in ii jih pravilno pre^edovati vsak mesec do konca življenja. Rak na dojkah je v mladih letih sicer zelo redka bolezen, vendar bi že mladih letih tipne spremembe, ki bi postale tipm šele tez kto ali več. Ženska je z minimalnim zdravljenjem zd rava ! Da se ří sesuje svet, ko zboliš za rakom na dojkah, vemo le li- Vsaka pa si mora najti svojo priložnost za večanje vedenja o pot. Ene se priključijo skupi- nani za samopomoč, druge se ukva/jajo z glino, slikanjem, jogo, spet druge poiščqo pomoč posameznikov. Zagotovo pa so Ste, ki se nam je to zgodilo. Ne lahko vsem v veliko pomoč samo, da začneš razmišljati o družina, otroci, prijatelji. ženske, tvegamo, da bomo en- morale spoznati svoje dojke, da svoji minljivosti, prizadeta je Kot sem še omenila, najbolj krat do 75. ali So. leta zbolele, jih bomo poznale tako, da tvoja ženska samopodoba, po- pomembno je, da raka čimprej Plačujemo tudi davek dviliza- bomo v letih, ko je rak vse po- sebej v času, fcř še posebej časti odkrijemo, da se spoprimemo z njim s pomoto uradne medicine, da poiščemo tudi tiste kom- ciji. Deklice zgodaj dobijo prvo gostejši (to je po 50. letu), za- ženske dojke. Hvala bogu. da m' menstruacijo, ženske jo zgubi-mo daleč po petdesetem letu. Pozno se odločamo za otroka, po]o. ali}y letu, manjkratro-dimo ali sploh ne, stresno živimo, se slabo prehranjujemo, smo slabo telesno aktivne. Vm- čutile. da je nekaj narobe. Po pri večini ta negativna čustva 50. letu bi morale tudi redno bdj ali manj hitro zbledijo in plementame poti, v katere verjamemo in ki nam lepšajo naš vsakdan. U iako bomo verjeli, da smo naredili zase vse, kar smo lahko. Ob tem pa moramo irrieti šc sreCo. na dve leti opravljati mamo-grdjijo, čeprav menimo, da so dojke "zdrave". Strokovno opravljena mamograjija, ki jo odčita izkušeni radiolog, lahko zmaga razum: Kaj dojkCp življenje je tisto, kije nenadomestljivo in je lepo, tudi brez takšnega okra^a^ Za to spoznanje pa je potrebno raku na dojkah v slovenskem prostoru, saj je to Še vedno premajhno. Še vedno namreč pride skoraj 50 odstotkov žensk z rakom na dojkah prvič k zdravniku, ko je bolezen že lahko napredovala ait cdo me- tastatska. To nam Slovenkam prav gotovo ni v Čast in govori o tem, da premalo same skrbimo zase. Zato je vsaka akcija, s katero opozarjamo ženske na pomembnost rednega mesečnega samopregkdovanja od poznih najstniških let do konca življenja, Še kako dobrodi^. In to je zagotovo tudi akcija Europe Donne in Leka z Lekadolom. Gorenjski Glas WWW.C o R EN IS K i G LAS .s 1 Gasilci so v zni Letos praznujemo 140 let organiziranega gasilstva v Sloveniji, mineva pa tudi 130 let od ustanovitve Požarne brambe Kranj. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili starosto gasilcev, Kranjčana Vilija Tomata, dolgoletnega člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije (CZS), sedaj pa člana komisije za zgodovino pri CZS in mednarodni gasilski organizaciji CTIF» Simon Šubic pa edini zavetnik gasilcev, saj imajo Italijani in nekate- Letos praznujemo 140 let ri drugi sv. Barbaro, evange-gasilstva v Sloveniji. Kako ličani, ki nimajo svetnikov, se je ZAČúo} pa seveda nimaio nib zavet- "Ljudje so najprej od ognja nika. Prav zato je dan gasu- bežali, nato so začeli spo- cevnekajdnigačnega, vbiv- znavati, da je bolje, će ga ob- Jugoslaviji smo ga imeli vladajo. Ko so se začela razvijati mesta, so začeli raz- septembra," mišljati. da morajo organi- Kdaj so na Gorenjskem zazirati gašenje. Zaradi veli- čeli gasilce plačevati? kih požarov so začeli v Evro- "Ko je v Kranju prvič gorelo pi, pa že prej v Egiptu, ob- 1811, je ogenj zajel 263 lastniki izdajati uredbe, da- stavb, uničil pa 184 hiš in 11 nes rečemo požarne rede, po katerih so se morali prebivalci ravnati. Guverner Ilirskih provinc Bertrand je žamega čuvaja, Ta je bil pla- skednjev. 2e naslednje leto so v mestnem proračunu našli denar za nočnega ] objavil predpis, da morajo biti hiše zidane, prav tako čan. Sicer pa so v Kranju poklicni nilski vod ustanovili dimniki in tako naprej. Do- leta 1959, ki je zrasel iz pros-bčiii so posameznike, po tovoljnega gasilskega druš- navadi so to storili župani, ki so morali po cehovski dolžnosti, torej tesarji, zidarji, dimnikarji gasiti. Nastal je problem, ker zadolženi za gašenje niso bili dovolj zavzeti, zamujali so na gašenje, zato je bilo treba stvari urediti drugače. In tako je grof Savinšek v Metliki zbral mlade fante in jim dejal, da bodo odtlej se- t\a Kranj. Da je mesto dobilo poklicne gasilce, je treba iskati razlog tudi v veliki industrializaciji Kranja." Ali lahko ugotovimo, da je bilo pred 140 leti več poža« rov, gasilci pa so bili Iwmo -r ^ « opremi I em, sedaj pa )e opremljenost vrhunsl^. a je požarov manj^ "Lahko bi tako ugotavljali. V ševatí osebe iz goreče stav- brž bi se dalo delodajalce be, gasilci pač tvegajo tudi stimulirati, da imajo zapo- stavljali požarno brambo, ki tem času je neverjetno na- del sebe, tako je bilo in bo." siene gasilce, morda z davč- je, bi la ustanovljena septembra 1868 na prostovoljni. predovaJa gradnja objektov, boljši so izolacijski materia- no olajšavo aii kaj podobne- GasUd že dolgo ne posredu- ga. Po drugi strani je treba društveni osnovi. Sedaj si- li. po drugi strani je povsod jejo samo ob požarih ... cer poteka razprava, da so bila taka društva ustanovlje» na že pred :em letom, o čemer pa dvomim, saj je A vs tro-O grška izdala predpis, po katerem se je dovoljevalo združevanje ljudi in delovanje društev šele leta 1867. Torej gasilce smo imeli v Sloveniji že veliko prej kot pred 140 leti, ko so se po vzoru severnih dežel prvič organizirali na prostovoljni, druátveni osnovi. Na urejen vodovod, ki je tudi pripomogel k hitrejšemu ukrepanju. Nevarnost v trenutni gospodarski krizi je, da se poskuša varčevati ravno pri materialu» kar povečuje požarno ogroženost objektov. Današnja oprema gasilcev je z razvojem tehnike zagotovo strahotno na- "Tako je, ne samo v prjne- ru požara, gasiJd danes pomagajo ob vseh elementarnih nesrečah. Gasikev je pač toliko, da imamo na vsakih 16 kilometrov gasilsko društvo, zato je logično, da njihovo pomoč pričakujemo ob vsaki nesreči." ta problem reševati tudi s povečanjem števila operativnih gasilcev po posameznih gasilskih društvih." Se bo prostovoljstvo v gasilstvu ohranilo^ "V urbanih sredinah zna obstoj gasilskih društev postati problem, saj ima mla» dioa na razpolago vrsto predovala, vse s ciljem, da Kot največji problem se da- drugih aktivností in je tež so gasilci čim prej pri viru nes izpostavlja neurejen sfa- ko sestaviti pravo klapo požara. Vendar so tudi danes požari lâhko zelo ohsež- Gorenjskem se je na primer ni in uničujoči. Pri tem je tus operativnih gasilcev. ' Tudi včasih je bilo težko iti nekomu iz službe na inter- prvo gasilsko društvo usla- tieba vendarle poudariti, da vencijo, vendar pa je danes novilo leta 1876 v Skofji Loki, leta 1879 pa tudi v Kranju. Danes je PGD Kranj- Primskovo naslednik tega so poklicni gasilci s svojo pripravljenostjo, usposob- zahteva po dobičku tako huda, da vsak delodajalec sovrstnikov, kar je zelo pomembno tudi v gasilskih društvih. Prav nič pa se ne bojim za podeželje, saj tam gasilstvo od majhnega 'okupira' ljudi. Treba je Ijenostjo in opremo strahot- hitro reče. ali delaj ali pa upoštevati, da gasilska dru- tnrei v Kranju formirali po« voljni gasilci so največkrat klicni gasilci in prevzeli vso sekundarna pomoč, držijo opremo tedanjega gasilske- požarne straže, meni oseb- ga društva Kianj." no pa je zelo všeč, ker prostovoljci po končanem gašc- na pridobitev za požarno bodi gasilec, oboje ne gre. društva. Leta 1959 so se na- varnost večjih mest. Prosto- To je tista nevarnost, ki se je vsak delavec boji. To področje je sicer razmeroma dobro urejeno v zakonu, a praksa je drugačna. Delodajalec sicer dobi refundacijo piače za čas odsotnosti svojega delavca, ki je šel gasiti, a mnogim to ni dovolj, saj delodajalec hoče še novo vrednost in dobiček, Tega seveda ne dobi popiačanega. Prav zato sedaj poteka diskusija za izboljšanje statusa operatimih gasilcev. GZS si skupaj z upravo RS za zaščito in reševanje pri- V Evropi za dan gasilca velja oju lastniku pomagajo po-8. junij in ne 4. maj, ko je spraviti pogorišče.'' god sv. Florijana, zavetnika gasilca. Kako to? So morda gasilci včasih vcČ "prvo prostovoljno gasilsko tvegali kot danes? društvo so že leta 1841 usta- "Ne bi tako rekel. Lažje bi novili v Nemčiji, po nekate- dejal, da so bili bolj izpo- lih informacijah se je to stavljeni nesrečam. Gasilci zgodilo prav 8. junija in od so bili in so zelo korajžni. tod dan gasilca. Florijan je res zavetnik gasilcev, a tudi včasih celo preveč in malo pozabijo na skrb za svojo vodnarjev in mlinarjev... Ni varnost. Ko je potrebno re- zadeva izbojjSati stanje, naj- štva ne pomenijo samo gasilskih aktivnosti, temveč 30 marsikje gibalo kulturnega in družabnega življenja. Seveda pa se bo treba še naprej prizadevati, da gasilci v svoje vrste pridobijo mlade. Ko se mladi človek enkrat 'zastrupi' z gasilstvom, bo do njega vedno čudi pripadnost. Če so včasih za gasilce dejali, da so društva modrih halj in ne belih ovratnikov, torej da gasilstvo ni za izobražene, danes temu ni več tako. Danes najdeš med gasilci vse profile - od navadnih delavcev do izobraženih ljudi." Stane Tomažič: "Prostovoljne gasilce potrebujemo predvsem zato, ker so ponavadi najbližje kraju požara. Mislim, da so izurjeni enako dobro kot profesionalni gasilci. Poleg tega pa še vedno pripravijo kakšno veselico." Jakob Ribnikar: 'Menim, da prostovoljne gasilce še vedno potrebujemo, da pomagajo ob različnih nesrečah, ne samo požarih. Sicer pa sem tudi sam pri prostovoljnih gasilcih. Zakaj pa ne bi pomagal, če lahko." Milka Ribnikar: "Ko pride do nesreče, je pomembno, da imaš nekoga, ki ti bo dm hitreje priskočil na pomoč. Tudi tam, kjer imajo poklicne gasilce, ki se vedno zelo hitro odzovejo, je pomoč prostovoljnih gasilcev dobrodošla." K- D., FOTO: CoRAZD Kavčič Češnjevek 17, 4207 Cerklje Tel.:04/2528400 požarno odporni elementi In sistemi d.o.o. Osnovna delavnost podjetja Piroterm, d. o. o., je Iskanje in Implementacija ustreznih preskuâenfh rešitev na področju pasivnega požarnega varstva (gradbenega požarnega varstva) v vseh tipih obiektov, od preprostih do najbolj zahtevnHi objektov. 4 i \ » » * f 20 Požarna varnost, torek, 16. junija 2009 Gasilska društva Jubilej smokuških gasUcev Ta konec tedna bo praznovanje So-letnice PCD Smokuč doseglo vrhunec Ana Hartman Smokuč • V počastitev 8o-]et-nice ustanovitve so smohiški gasilci v začetku junija že pripravili gasilsko vajo, na kateri so se z gašenjem kmečkega poslopja poleg njih spopadli 5e člani PGD Zabreznica ter jeseniški poklicni gasilci. V soboto so v dvorani na Březnici priîwavili slovesno sejo. posebej pestro pa bo v Smo- kuču ta tenec tedna. V šotoru Ob visokem jubileju so smokuški gasilci dočakali prizidek pri gasilskem domu, s čimer so pridobili sanitarije in ruSe, ki Jih doslej niso imeli. Investicijo, vredno 37 tisoč evrov, je pokrila Občina Žirovnica, ki ima po besedah Marjana Dobnikarja. pomočnika po- Gasijo v ze 130 let Prostovoljno gasilsko druitvo Kranj-Primskovo nadaljuje tradicijo Požarne brambe Kranj, ki $0 jo ustanovili pred 130 leti. Simon Šubic Kranj • 21ačetki gasilstva v Kranju segajo v leto 1879, ko ustanovijo Požarno veljnika PGD Smokuč in ' brambo Kranj. V letu 1964 predsednika Gasilske zveze Jesenice, velik posluh za dejavnost gasilskih društev. na prireditvenem prostoru bo "Z opremljenostjo nimamo v petek ob 20. uri nastopila skupina Pop design, v soboto težav. Imamo sicer najsta-rejše gasilsko vozilo v Ca- po 17. uri bo blagoslov obnov- silski zvezi Jesenice, a )e Ijenega gasilskega doma in kljub terau naše orodno vozilo staro samo trinajst let" je pojasnil Dobnikar. PGD Smokuč ima blizu sto Čla- mimohod gasilskih enot na prireditveni prostor, ob 18- uri načrtujejo slovesnost ob 8o-letnid, ob 20. uri pa bo še veselica s Čuki. nov, od tega je 22 operativ Dih gasilcev. Praznovanje 8o-letnice so začeli z gasilsko vajo. pnde do združitve v enotno gasilsko druStvo Kranj- Primskovo, ki se skozi leta povečuje do trenutnih 363 članov. Društvo vseskozi skrbi za posodabljanje osnovne in gasilske opreme in se med drugim loti tudi rušitve starega doma, zgrajenega leta 1932, in gradnje novega, sodobnega gasilskega doma; ki so ga predali v uporabo leta 2002. Društvo zadnjih deset let uspešno vodi predsednik Bojan Koènik, v tem času pa so med drugim prevzeli tovornjak in kupili dve vozili za prevoz moStva • v letu 2003 tovornjak Steyr, ki so ga podarili poklicni gasilci, v letu 2006 kombi Renault Master, letos pa še kombi VW Transporter, ki ga bodo slovesno prevzeli 2C. junija na slavnostni prireditvi ob ijO'letnici društva. Slovesni del prireditve, na kateri bo slavnostna govornica notranja ministrica Katarina Kresal, se bo začel v soboto ob 17. uri pred Do- S D Primskovški gasilci imajo vse pripravljeno za slovesnost ob 130-letnici društva. mom krajanov na Primsko-vem. Že dve uri prej bo pred osnovno Šolo na Primsko-vem tudi srečanje veteranov Gorenjske. Slavje pa se bo sklenilo na veselici s Fanti z vasi, ki se začne ob 20. uri. Že dan prej, 19. junija, ob uri bo prav tako pred Domom krajanov gasilska veselica s skupino čuki, otroškim programom in bo- pri slavju. gatim s reče lovo m. PGD Kranj-Primskovo se krajanom in prijateljem dmštva zahvaljuje za podporo in jih vabi, da se jim pridružijo Gasilci dveh občin združili moči Župana občin Železniki in Tolmin sta podpisala sporazum o sodelovanju operativnih gasilskih enot pri reševanju. V Podporeznu so gasilci izvedli skupno vajo. Ana Hartman jim na ta način omogočajo na slabo vreme in težjo do- ŽetezniM - Zupana sosednjih občin Železniki in Tolmin sta podpisala sporazum o sodelovanju operativnih gasilskih enot pri gašenju in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah. Po besedah župana Železnikov Mihaela Prevca je takšno sodelovanje potekalo že prej. s sporazumom pć^ so ga Še formalizirali. Tolminski Župan Uroš Brežan je dejal, da boljšo požarno varnost in hitrejše posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. UslOajenost pri skupnih akcijah so gasilci obeh občin preverili tudi na gasilski vaji, ki je potekala pri Plašaj- tarju v Podporeznu, na meji med občinama Železniki in Tolmin. Na njej je sodelovalo 66 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Sorica, Davča, Zali Log, Železniki, Podbrdo in Rut-Grant. Kot stopnost terena uspela, pokazala pa je, da bo treba v prihodnje na tem območju povečati zmogljivosti hi-drantnegà omrežja. Med vajo je namreč v najbližjem hidrantu na Petrovem Brdu zmanjkalo vode, zato so jo morali gasilci za gašenje 'gorečega' stanovanjskega objekta črpati iz Sore, do koder so položili 1,4 kilometra cevovoda. Vajo sta pripravili gasilski zvezi Skofia Loka in s sodelovanjem gasilcev naj- je povedal poveljnik Občin- Tolmin v sodelovanju z ob- veČ pridobijo občani, ki živi- ske gasilske zveze Železniki jo na meji obeh občin, saj Janez Gasser» je vaja glede činskim gasilskim poveljstvom Železniki. fÔSUITE SMS TOČA L NA 3131 TOČA ALARM PAMETNO JE, CE VAM POZVONI PRED TOČO. iZOCNlTE SE TOČI Z NOVO BREZPLAČNO STOKITVIlO TOČá AlAWIŘ. eOSUITE iMSTOCA NA IN OB NEVARNOSTI TOČE BOSTI ?REJELr OPOZORILNI SMS. mMM ^ MM»» m mo pQamu réU'A ùnuu IA ^ woc^^^eiMi ÙM rnt^m »fOVMTCĆIMMM ncuiv« u Î^OÊÎM HCiND^O CT«m • gi'l'ilfîMiwn ttf^iiSMitM u Vttb^a^AMittWâeiâvêzwwi PAMETNO JE IMETI DOBRO 2AVAROVAN AVTO t r igla V Na Bregu končali praznovanje Prostovoljno gasilsko društvo Breg ob Savi je zadnji konec tedna praznovalo 8o-ietnlco delovanja. Simon Šubic Breg ob Savi « Z gasilsko parado in veselico z Viharrdki so v nedeljo pred trgovskim centrom v Drulovki končaii dvodnevno praznovanje So-letnice delovanja Prostovolj« nega gasilskega društva Breg ob Savi. Že dan prej so pred Osnovno Šolo O rehek izvedli tudi večjo reševalno vajo, na kateri je sodelovalo osem Nedeljska parada ob So-letnlcl PGD Breg cb Savi prostovoljnih gasilskih društev in poklicna gasilska enota iz Kranja, sobotni večer pa je popestrila veselica z Natalijo Verboten. Ob jubileju so breški gasilci izdali knjigo s kroniko društva, V njej je tako zapisano, so kupili gasilski avto. Leta 1972 so prenovili gasilski dom, dve leti kasneje kupili novo motorno brizgalno Rossenbauer, še dve leti kasneje pa so s pomočjo vašča-nov, krajevne skupnosti in voz gasilcev. V letu 1997 so kupih avtocisterno s i.èoo litri vode, dve leti kasneje pa so s pomočjo krajanov Brega, Drulovke in Orehka ter drugih donator jev obnovili in prizidaii gasilski dom. da so PGD Breg ob Savi nekaterih podjetij nabavili Pred štirimi leti so kupili ustanovili leta 1929 na pobudo Franca ,Meša. 2e prvo leto nov gasilski avtomobil ter sireno, ki so jo slišali osem ki- novo motorno brizgalno, leta 2007 novo vozilo Renault so kupili brizgalno ir. petsto lometrov daleč. Leta 1987 se Master za prevoz moštva, v metrov cevi; z brizgalno se niso borili samo proti ognju, temveč so z njo črpali vodo je pojavila potreba po gradnji zadnjih ávéi letih pa so za- stolpa, ki so ga odprli junija naslednje îeto. Leta 1990 so menjali garažna vrata in obnovili orodjarno. "V dmštvo iz Save v vodnjake vaščanov. prevzeH nov gasilski avto je včlanjenih okoli 130 članov. Svoj prvi dom so zgradili leta TAM 80 T 35, ob 65. obletni- od tega je približno trideset 1937. Po vojni je društvo ci drultva pa so novo vozUo operativnih," je dejal pred- znova oživelo, že jeseni 1945 Mercedes MB 100 D za pre- sednik društva Marjan Faj&r. tf % 4 i 4 I i Požarna varnost, torek, 16. junija 2009 21 Zavarovanja Stanovanje zavarujte na novo vrednost Če boste stanovanje zavarovali na novo vrednost» vam bo zavarovalnica v primeru poškodovanja ali uničenja stanovanja v požaru povrnila znesek» ki je enak novi vrednosti zavarovanih predmetov. Simon Šubic Na kakovost zavarovanja svoje nepremičnine večina pomisli šele, ko jih doleti nesreča, kot je požar. Šele tedaj se nekateri lastniki za« vedo, da so svoje stanovanje ali hišo slabo zavarovali, da njihova zavarovalna polica ne pokrije vse nastale škode. Slabi volji in jezi na svojo zavarovalnico, češ da denar je- posledično povezana z nižjo zavarovalno premijo. V tem primeru zavarovalnica obračuna Škodo v razmerju med dejansko in zavarovano gradbeno vrednpstjo objekta," svetujejo v Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnice se teh problemov vse bolj zavedajo, zato skoraj vse ponujajo takšne zavarovalne pakete za vaš dom» ki krijejo nastalo škodo ob vseh-vrstah rada pobere, zelo nerada pa nevarnosti. Na ta način po-ga izplača, se boste najlažje nujajo tudi možnost zavaro- izognili, Če se pred sklenitvi- vania premoženja na novo vrednost» čeprav je vaŠ objekt žc starejši. Zavarovanje premoženja na novo vred- "Pri sklenitvi klasičnega po- nost pomeni, da v primeru jo zavarovanja podrobno pozanimate, katero škodo in v kakSni višini vam krije. žarnega zavarovanje je izredno pomembna višina za-varovalne vsote, ki predstav- poškodovanja ali uničenja zgradbe oz. stanovanja zavarovalnica povrne znesek, ki Ija gradbeno vrednost zava- je enak novi vrednosti zavarovanega objekta. Zavaro- rovanih predmetov. Ker pa vanci se pogosto odločajo za povsod obstajajo izjeme, se Ko zagon, je prepozno razmišljati o tem, kakšno je vaše nižjo zavarovalno vsoto, ki pozanimajte tudi o njih. nepremičninsko zavarovanje. / fotô: cona^q kavči« Stanislav jenko: "Stanovanje imamo zavarovano zadnja tri leta. Predvsem je to dobro, če se zgodi kaj nepredvidenega, kot so poplave, požar ali toča, in nastane velika škoda." Alojz Skulj: "imam stanovanje, vendar ni zavarovano. Se pa strinjam, da je zavarovanje dobro imeti za tiste primere, ko se kaj nepričakovanega zgodi."/ k 0., roro: corazo . Enostavno in pregledno zavarovanje DOM Med številnimi nesrečami, ki ogrožajo naše (požar, izliv vode, vlom, vihar, poplava, zavarovanja. V prvem in drugem sklopu premoženje, so tudi požari. Mimogrede lah- potres ...). Z isto polico lahko nezgodno izberete ko pride do manjseQa požara v kuhinji, ko zavarujete tudi člane družine, hišne ljubljen- najustreznejši zavarovalni paket, v tretjem in se nam denimo vrame olje na štedifnlKu. In čke, glasbila... Dom AS pa ima se številne četrtem sklopu pa ot>stoječi paket prilago- ce v bližini ni nikogar, ki bi ga lahko pogani, druge prednosti - sklenHev zavarovanja dite svojim posebnim željam In zahtevam,' se požar razvije v večjega, ki ogn:>zi tudi ob- 'na novo vredriost* brez doplačila, zavaro- je razložil Strniša in doda(, da je cena jekt. A dejstvo je, da že majhen požar lahko vanje kmetijskih premičnin, kritje stroškov zavarovanja v primerjavi s krttjem nevarnosti naredi ogromno škode. Do požarne škode čiščenja, brezplačno stanovanjsko asisten- sorazmerno nizka. lahko privedejo tudi strele, hitro lahko pride co Coris ... Kot ugotasija Stmiša, so nov produkt zava- tudi do kratkega stika v električni napeljavi, Izbirati je možno med štirimi zavarovalnimi rovanci iepo sprejeli: "Produkt je moderen naše premoženje pa vse bôlj ogroža tudi paketi - ožjim, standardnim, optimalnim in in prilagojen sedanjemu času. Zavarovan^ narava. Ki je vse bolj nepredvidljiva in vse nadstandardním, ki vključujejo nevarnosti cem je preprosto razumljiv, saj je narejen pogosteje kaže svojo "Odgovomo z različnim obsegom kritij po meri zavaro- zelo transparentno in pregledno, zato Je II ttOfilLA^IMLKA ravnanje vsakega posameznika je, da po- vanca. "Zavarovalna polica Dom AS je se- malo možnosti, da bi prišlo do nespora-skuša nevarnosti, ki pretijo na njegovo stavljena iz štirih sklopov, ki zavarovance zumov ob škodnih primerfh ali pri samem Franci Strniša, premoženje,omřlrti,iz9ubijenegapatakoali preprostovodijodosklenitveustreznega zavarovanju. tako ne more povsem rradoknaditi, saj mora v sanacijo, če že drugega ne. vložiti vsaj svoj čas. Ko nas doleti nesreća, je zato dobro, da imamo sklenjeno kakovostno in ustrezno zavarovalno polico, saj zavaroval* nina predstavlja še kako dobrodošlo pomoč pri sanaciji škode, " pravi Franci Strniša, direktor kranjske poslovne enote Adriatica S loven ice. Vrednost vašega premoženja lahko ohranite tudi z novim premoženjskim zavarovanjem Dom AS, ki so ga pred kratkim na podlagi dolgoletnih izkušenj razvili v zavarovalnici Adriatic Slovenica. "Z njim želimo zavaro-vancem ponuditi nabor tistih nevarnosti, za katere menimo, da morajo biti v vsakem domu 'pokrite'," je pojasnil Stmiša. Dom AS je sodobno zavarovanje, ki omogoča, da z eno zavarovalno poirco v celoti zavarujete dom in premičnine v nJem za nevarnosti, ki nas ogrožajo v vsakodnevnem ži\^jenju Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino »tf A . direktor Adriatica Slovenice, PE Kranj www. âdnafe'c-stdv^ica .sî AdriaticSlovenica Za^arovaJna ďruáa ^ Û&thca Skupine KD Group à ( 1 à 4 è 22 Požarna varnost, torek, 16. junija 2009 Preventiva Priporočamo: gasilnik v stanovanju Požarna varnost v javnih objektih Simon Šubic "Če opazite požar v začetni ' Izvajanje inšpekcijskega nadzora v javnih objektih» v katerih se zbira večje število ljudi, sodi med "Za uporabo v stanovanju ali hièi so najbolj univerzalni Šestkilogramski ročni gasil* niki na ABC prah. Njihova Hnhra lastnost j^, áň so na- fazi, ga boste z ročnim gasil- nikom lahko pogasili» saj na primer Šestkilogramski gasilnik vsebuje toliko prahu, da p<^asi gorečo paleto oziroma laihiVni meter Iprs. menjenj gaSenju več vrst po- Brez gasilnika te možnosti žarov, t j. požarov trdih snovi, kot sta les in papir, vnetljivih tekočin in plinov, pri- nimate," pravi Mam. Začetni požar boste lahko pogasili tudi z nadomestkom memi pa so tako za notranjo gasilnega aparata, Id je pol- kot zunanjo uporabo. Slaba njen z Bioversalom oziroma lastnost teh gasilnikov je, da je treba po končanem gaie» n\u počistiti prah v prostoru. A kaj ie to v primerjavi 2 nji- s prahom na peno, ki pogasi požare trdih goriv in vnetljivih tekočin ter ima zelo visoko moč. hovim namenom • gašenjem Gasiíník je priporočljivo začetnih požarov in s tem hraniti čim bližje dosegu preprečitvijo večje škode," svetuje strokovnjak za ročne gasilne aparate Gciazd Mam. sicer vodja servisa gasilnih aparatov v Gasilsko reševalni službi Kranj, kjer testirajo tudi dačne poso^. Ročne gasilne aparate ima rok. Gospodinje ga najbrž ne bodo pustile namestiti v kuhinji, vseeno pa ga spravite tako, da ne bo povsem založen. Ko izbruhne požar in nastane panika, se namreč lahko zgodi, da ga sploh ne boste našli. Požara «lektrič- le malo gospodinjstev, če- ne napeljave in aparatov ne prav so zelo koristni, saj lah- poskušajte gasiti sami. saj je ko z njimi preprečiš veliko nevarno, temveč takoj pokli-škodo, ki jo povzroči večji âte gasilce. In vedite, gasil-požar, niso pa tudi pretira- ne aparate je po zakonu třeno dragi, saj povprečno sta- ba dati pregledati vsako leto. nejo od Ho evrov, odvisno od njihove velikosti. ie pri novem lahko počakate dve leti. najpomembnejše naloge inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Simon Šubic "Med opravljenimi inšpek- ajskimi nadzori v javnih objektih, v katerih se zbira večje število ljudi, je bilo lani pregledanih 13 bolnišnic, 28 zdravstvenih domov, 260 turističnih objektov, 50 objektov za nastanitev, 98 objek» tov za šport in zabavo, 48 upravnih enot, 36 sodišč, 66 objektov agendj, bank, zavodov, opravili smo 249 nadzorov v trgovskih objektih ter 535 pregledov v objektih, namenjenih za vzgojoin izobraževanje, in 92 na kopališčih," le razložil Milivoj Dol- ščak, glavni inšpektor za var- Inšpektorji so lani opravih249 nadzorov v t^ovskih objektih./^oî^TiNAOoxi.AfiKiv stvo pred naravnimi in dru- gimi nesrečami. Inšpektorat omenjenih javnih objektih čju varstva pred požarom, je sicer v minuJem letu opra- ponavadi povezanih z ne- inšpektorji pa večlaat odkri-vil 7.516 inšpekcijskih na- lednim vzdrževanjem opre- jejo tudi nepopolne požarne log, od tega 4.836 inšpekcijskih nadzorov, izdanih |e bOo 2.680 ureditvenih ak« tov, od tega i.334 inšpekcijskih ureditvenih odločb. me in sredstev za gašenje, rede. "V nekaterih primerih vključno s sistemi aktivne smo ugotavljali» da se niso požarne zaščite, z usposob- izvajale letne evakuadjske Ijenostjo zaposlenih delav- vaje," je razložil. cev, ki se morajo v skladu s "Inšpektorji imajo na voljo Kot je pojasnil Dolšřak, je predpisi redno usposabljati vrsto možnosti za ukrepanje največ pomanjkljivosti v za izvajanje nalog na podro- proti kršiteljem, kot najbolj oster in tudi skrajni ukrep pa je prepoved opravljanja dejavnosti. Tovrstni ukrep se v skladu z zakonom o in^ špekcijskem nadzoru izreče predvsem v primerih, da se odvrne neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi in živali," je Še pojasnil Dolščak. Poslovni sistem Varnost Maribor varnost 'J / il- K > Varnost Maribor d.d. Kraljeviča Marka ulica SI-2000 Maribor Teh+SSe(0)2 2303010 E-mall: info@varnost.sl Splet: WW w.va most. s I PE UUBUANA Tel.:+386 {0)1/436 6066 E-mail: ljublJana@vamost.$i HC£Ui Tel.: t386(0)3/42S68 00 E-mail celje^^varnost.si P£ PORTOROŽ Tel.: 4.386 (0)5/674 67 77 E-mail: po rto ro7@ va most si PE MUf^SKA SOBOTA Tel.:+386 (0)2/532 1607 E-mail: m u rskd@ varn o$t. si PE KOROŠKA Teí.: +386 (0)2 / 878 67 80 E-mail: koroška ©varnost, s I maribor A Ú TE HNIČNO VAROVANÍ E sistemi la avto mats ko odkrivanje in javljanie pobara • sisterai za iavManje vtoma in ropa ter klic v vfdeonadzoroi sistemi sistemi kontrole pristopa in registracije delovnega časa • sistemi elektronskega varovanja biaga pred krajo • videodomofonski in domofonski sistemi • sistemi zd prenos alarmnih signaiov (Infranet. IP. OSM) • varnostni centralno nadzorni sistemi (CNS) sistemi varnost negadima »varovanje knjilničnegagradiva fizično varovanje varovanje oseb • vatovdnje pre m učenja • varovanje prodajaln • intervenc^a • varovanje javnih shodov upravljanje z varnostno-nadzornim centrom n prireditev VARSTVENI INŽENIRING varstvo pred požarom « varnost prf defu gradbena fizika • zaščita in reševanje podatkov varstvo okoli a varstvo osebnih PREVOZ DENARJA prevoz i večj ih vred nost i »odvodi dnevnih izkupičkov MEHANSKO VAROVA NJE varnostna vrata • mehansko varovanje VAR K AR PROIZVODNJA nadgradnja gasilskih vozil • vozila za prevoz denarja s protistreIno zaščito • druge nadgradnje vozii Varovanje premoženja prepustite profesionalcem! Ko zagorijo dragocene knjige Požar, ki izbruhne v knjižnicah ali bankah, kjer hranijo mnoge dragocene knjige in podatke, je treba pc^srti hitro in pri tem povzročiti čim manj škode. Simon Šubic živimo v obdobju» ko so elektronske. naprave ekstremno ranljive, podatki in informacije, ki so shranjene na njih. pa so celo več vred-oe kot sama strojna oprema. Predmeti zgodovinskega pomena, kot so slike. Icnjige in dokxunenti, so neprecenljivi in pogosto nenadomestljivi. Prav zato morajo biti sistemi gašenja tako zas n ova ni » da povz ro či j o čim manjše uničenje varo- iz Varstvenega inženiringa pa že zadosti nizka, da (^enj v podjetju Varnost Maribor. ugasne. Zaradi visokotlačne- Sisteme z različnimi gasili ga sistema se postopek izpu- delimo v dve skupini: na si- sta plinskega gasila v prostor steme za gašenje s kemični- zgodi v 30 do 60 sekundah, mi plini in sisteme za gaše- kar omogoča uporabnikom, nje z inertnimi plini. Pri si- da pravočasno in vamo za- stemih za gašenje s kemič- pustijo prostor. nimi plini mehanizem gaše- "Sisteme za gašenje s plin- nja deluje predvsem na fizi- skimi gasili uporabljamo in kalni in le manjši delež ni jih kot take tudi priporoča- kemijski način. Glavni uči- mo v objektih oz. prostorih, kot so telekomunikacijski centri, računski in kontzolni ohlajanje pUmena. Njegove centri, skladišča nosilcev nek zelo hitrega dovajanja plina v prostor s požarom je molekule absorbirajo toplo- podatkov, naprave in centri vanih predmetov in opreme to plamena in s tem znižajo za obdelavo podatkov, fi- ter s tem preprečijo katas- Uofalne posledice. "Za U namen so najprimernejši sistemi za gaSenje s plinskimi širjenje požara. Pri sistemih njegovo temperaturo, onemogočijo nadaljnjo verižno reakcijo in vzdrževanje ter nančni centri in banke, arhivi, muzeji in umetnostne galerije, zgradbe in prostori zgodovinskega pomena» gasili, ki ne le hitro in za- za gašenje z inertnimi plini knjižnice z redkimi in dra- nesljivo pogasijo požar, temveč tudi ne poškodujejo pa princip gašenja temelji gocenimi knjigami, farma- na jzpodrivu koncentracije zaščitenih prostorov, njego- kisika v prostoru na 10 do 14 ve vsebine in ne puščajo ostankov," pravi Jure Roba s odstotkov, kar še ne predstavlja nevarnosti za ljudi, je cevtski in medicinski prostori in tudi proizvodni obrati," svetujejo v poslovnem sistemu Varnost Maribor. £Ujra G v Mala Bukovioa 1. 6250 Ilirska Bistrica Tfllftfnr^: 0V71 18 340 ufl: www.eurogv.si e-pošta: înfo^eurogv.sî Izdelujemo moderno opremljena vozila z visoko tehnologijo, na področju varnosti in reševanja v skladu s Tipizacijo gasilskih vozif, izdano s strani Gasilske zveze Slovenije. Proizvodnja zajema lahke priklopnike. terenska vozila, lahke transporterje. pa vse do težkih tovornih vozil, pri tem pa sodeluje s partnerji po vsej Sloveniji, Hrvaški in z državami EU. % t f I 4 Požarna varnost, torek, 16. junija 2009 23 Pogovor y oglas Varnostna razsv pogosto slabo ava ure j ena Simon Subic ZakoD o varstvu pred požarom in drugi podzakonski predpisi od podjetij zahtevajo primemo skjb za požarno varnost. Nalagajo jim med drugim izdelavo požarnih redov in ocen požarne varnosti, pravilno in redno "Osnovni namen sistemov aktivne požarne zaščite se nanaša na odkrivanje, javljanje ter alarmiranje različnih požarnih veličin (dim, plamen, gorljivi plini itd.). Osnovni namen je torej v čim hitrejšem odkrivanju in projektne dokumentacije, na podlagi katere bi se pregled lahko izvedd. " Ali smiselna postavitev jav lialnikov v bivalnem okolju? udeležbo vseh, ki se v objektu nahajajo oz. delajo, z namenom zagotavljanja {»žarne varnosti. Dokument je osnova za organizacijo požarne varnosti v objektu tako "Postavitev javijalnikov v bi- v organizacijskem kot v teh-valnem okolju ie odvisna od vzdrževanje gasilnih apara- kojšnje gašenje pžara." tov in vgrajenih sistemov ak- ničnem smislu, kar mu daje Mag. Tom Zfckero javljanju požara, nekateri si- subjektivnega zavedanja po- uporabno vrednost. Zato je pomembno, da je narejen strokovno, kar pomeni, da so trgii obstaja kar nek^j îcvali- v dobjmftnhi fiřno katerih je kvalitetno izdelan zacijske ukrepe, s-pomočjo * * > ^ W I « • stemi pa omogočajo tudi ta- sameznika. Vsekakor je takš no varovanje smiselno, saj na nja za izvajanje evakuacije za minimum ter napiSemo po-določene objekte ..., zaradi trebne tehnološke in organi- tivne požarne zaščite O tem smo se pogovarjati z mag. Tomom Zickerom, vodjo laboratorija za prcsku* Sanje, meritve ter požarno in proieksplozijsko zaščito na ZVD Zavodu za varstvo pri delu Ljubljana, ki izvaja storitve varstva pred požarom, pregledov aktivne požarne zaščite, meritve neio-nizirajočega sevanja in izdelavo elaboratov eksplozijske ogroženosti. Kakšen je osnovni namen Kateri so najpogostejši sistemi APZ> "Najpogosteje se v podjetjih srečujemo s sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter aiarTniranje (dimni javljalni- ki), varnostno razsvetljavo ter napravami za odvod dima in toplote. Pri tem je potrebno opozoriti, da ima večina podjetij urejeno vzdrževanje sistema javljalnikov preko vzdrževalnih pogodb. Redko kje pa se srečamo s urejenim stanjem na področju varnostne razsvètljave. Najpogostei- tetnih in cenovno ugodnih predpisana preventivna rav- dokument vsebinskega in ne katerih se eksploziji kar se da javljalnikov požara. Takšni nanja. Doslednost pri upoš- le formalnega pomena." javljalniki deíujejo na deveta tevanju gradbeno tehničnih voltno baterijo in praktično značilnosti objekta in del, ki Katera podjetja potrebujejo ne zahtevajo nobenega vzdi- se v objektu izvajajo (od ne- elaborat eksplozijske ogrože- ževanja, montaža je preprosta. V odločilnih trenutkih pa lahko veliko pripomorejo k uspešni evakuaciji stanova]* zahtesTiih pisarniških do najzahtevnejših tehnoloških postopkov), je bisTvenega pomena za kvalitetno izdelan nost in kaj zajema? "Elaborat eksplozijske ogroženosti se izdela za tiste prostore v podjetju, tjer se naha- cev oz. reševanju premože- požarni red. S sprememba- jajo plini, hlapi, megle, pare mi Zakona o varstvu pred po- ali prah, ki lahko v mešanid nia Kakšen je pomen požarnega reda> "Požarni red je interni orga- izognemo, oziroma zaščito postavimo tako, da so učinki eksplozije neoporečni. V elaboratu tudi določimo cone eksplozijske ogroženosti, ki jih tudi grafično prikažemo. k elaboratu eksplozijske ogroženosti spada tudi usposabljanje vseh delavcev, ki delajo aJi se lahko nahajajo v žaiom in Pravilnika o požar- z zrakom tvorijo eksplozivno eksplozijsko ogroženih pros nem redu je zakonodajalec vnesel dodatne zahteve, kot atmosfero in lahko ob priso- torih. Tako usposabljanje je tnem viru vžiga povzročijo zelo pomembno, saj je ne- so določitev in usposoblje- eksplozijo. Z elaboratom eks- upoštevanje organizacijsidh nost odgovome osebe za ga- plozijske ogroženosti ta tve- ukrepov in nevednost delav- nizacljski predpis, ki določa sistemov aktivne požarne še napake so, da svetilke ne odgovornosti lastnika oz. šenje in evakuacijo, obvez- ganja opišemo in tveganje za cev ponavadi največji povzro- zaščite (API)?' delujejo ali pa ni ustrezne uporabnika objekta in tudi nost praktičnega usposablja- eksplozijo zmanjšamo na čitelj eksplozij." Vas strateški partner pri zagotavl/an/u varnega in zdravega dela ZVD Zavod zo varstvo pri delu d.d. InsřiVuře oř Occupař/onof Sofeřy ai TEHNIČNA VARNOST pregledi strojev, pregledi dvîgal, pregledi tlačne opreme, meritve mikroklime, AKTIVNA POŽARNA ZAŠČITA pregled javljalnikov požara, pregled varnostne razsvetljave, pregled stabilnih gasilnih naprav, pregled naprav za odvod dima in toplote električne meritve. MERITVE EMS, POŽARNA VARNOST izdelava požarnih redov, izdelava evakuacijskih načrtov, izdelava požarnih načrtov, izdelava elaboratov eksplozijske ogroženosti FIZIKALNE MERITVE, EKOLOGIJA, MEDICINA DELA, USPOSABUANJE, IZOBRAŽEVANJE IN PUBLICISTIKA Chengduiska cesta 25, 1000 Ljubljana, T: 01/585 51 00, F: 01/585 51 01, W: www.zvd.si, E: info@zvd.si é i « i- 24 mfe(g)g-giôs.$i GORENISKI GLAS torek, î6. junija 2009 KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: juhd iz belušev, telečji zrezki po švicarsko. Ilmonin riž, glavnata solata z rukolo in redkvicami, češnjev zavitek; Večerja: trdo kuhana jajca s tatarsko omako. Ponedeljek « Kosilo: sesekljani zrezki v paradižnikovi omaki, pire krompir, rdeča pesa v solati; Večerja: dušena blitva z jajci in slanim mtadim sirom, zrnat kruh. Torek - Kosilo: porova kremna juha, ocvrte rezrne polente, glavnata solata s šunko In tatarsko omako; Večerja: hrenovke na žaru, okisân krompir s čebulo. Sreda • Kosilo: korenčkova fuha s kosmiči, piščančja rižota. zelena.solata s svežo kumaro; Večerja: omleta z dušeno zelenjavo in zelišči (blitva, špinača], zrnat kruh, jogurt. četrtek • Kosilo: ledvičke v omaki, krompir v koscih, mešana solata, češnje; Večerja: jajčevci v marinadi, zeliščna skuta, toast. Petek « Kosilo: sojina enolončnica, marelični cmoki, kompot; Večerja: ocvrte ribice, zeijnata solata s krompirjem. Sobota • Kosilo: zelenjavna juha, piŠČanČevi ocvrtki, tržaški solatnik s fižolom, jagodna kupa; Večerja: bogata solata iz testenin (svedrci), šunke, sira in paradižnika, češnje. Juha iz belušw Sestavine: Tri četrt litra kokošje juhe izjušr^e kocke, 300 g belu- šev (lahko iz kozarca), 1 rumenjak, 3 žlice smetane, too g graha, mah belega vina. BeluŠe iz kozarca narežemo na koščke, glavice prihranimo, ostalo pa kuhamo 7 minut v kokošji juhi, nato pa zmešamo z električnim mešalcem. Zdaj dodamo mlad grah (ali iz kon- zerve) in kuhamo do mehkega. Na koncu primešamo glavice beJušev in s smetano razmešan rumenjak, juho še obogatimo s kozarcem belega vina in takoj postrežemo. Telečji zrezki po ivicarsko Sestavine: 4 zrezki, So g šunke, 100 g (domskega sira, 2 jajci, mah moke, 2 žlici mleka, drobiine, sol. olje za cvrtje. Zrezke potolčemo in na vsakega položimo po rezino šunke in sira; prepognemo jih in jih ob robu potolčemo, da se robovi sprimejo. Zdaj zrezke posolimo, pomokamo, povaljamo v jajcih, raztepenih z mlekom, in v drobtinah ter jih po obeh straneh ocvremo v vročem olju. češnjev zavitek Pripravimo navadno vlečeno testo, za nadev pa potrebujemo 1 kg izkoščičenih Češenj, 10 do 15 dag masla ali margarine, 10 dag belih drobtin, sladkor. Razvlečeno testo posujemo z drobtinami, ki smo jih opražili na maslu, posujemo s Češnjami in sladkorjem, zvijemo in 5 pečemo. V V cesmami Le kdor ni pretirano moder, pusti, da ias, ko zorijo češnje, odide mimo njega neopazen. Pameten človek jih pač pametno porabi - z njimi si očisti telo, pomagajo mu k izgubi odvečnih kilogramov, ga osvežujejo v dneh hude vročine, baje celo zavirajo, da bi se prehitro postaral, mu izboljšujejo vid-, ga pomirijo... Pavu Kuner s katero boste razstrupili čre- ....................................... vesje in organizem, očistili "Če ste na vrtu najprej po- kri, izboljšali prebavo, spraz- sadili jablano, naj bo drugo niD črevesje, odpravili utru- drevo češnja (Prunus avi- jenost m pomuiL živce. E>va um). Spomladi boste lahko do tri dni jejte samo češnje • napravili imenitno kuro s kilogram do dva na dan. V svežimi češnjami. To vam tem Času lahko pijete zelišč- bo nadvse dobro delo, ne gl ne čaje z malo prepečenca. dc na to, ali ste zdravi ali ne," Čeprav so češnje zelo krepil» svetuje veliki provansaJsld fi- ne, pa niso redilne, zato so toterapevt Maurice Messe- zelo primerne za shujševal- ne kure. V zmernih količinah, to je deset do dvajset če- gue Pri nas že tisoč let fz divje češnje so sadjarji v^ojUi najrazličnejše žlaht- ^a lepo in napeto kožo ne sorte, od rdeče in bele češnje do srčice. Prve selek- V češnjah je tudi karotin, cije naj bi napravili v Mali iz katerega nastaja očem ko-Aziji, rimski sladokusec in risten vitamin A- Češnja ve- šenj na dan, lahko uživa- izkoristimo čas, ko zorijo češnje, jo tudi sladkorni bolniki. bogataš pa je češnjo pred dvema tisočletjema prinesel Ija za diuretično sredstvo, ki močno žene na vodo. Če za- v latínski svet. Pred dobrim užijete kozarec češnjevega tisočletjem je osvežujoča soka pc fizični vadbi, boste sladka lepotica prišla tudi v dobro celi razbolelim miši- našo deždo in na mah uroči- cam. Češnja vsebuje tudi la naše prednike. Višnja je snovi, ki napenjajo kožo in tudi soTodnica Češnje, od ka- zavirajo staranje. Če si želite, tere se razlikuje po tem, da da bo vaša koža čvrsta, naima manjše, bolj mesnate in peta in mladostna, izkoristi- bolj kiselkaste plodove in je nekoliko svetlejše barve. te dneve svežih češenj. Najbolje, če premorete domače. Češnje in višnje so zaradi Dnevni obrok tega okusnega majhne količine maščob, sadeža vam bo vsekakor ko-soli in beljakovin zelo po- ristil. Pa naj gre za zdravje membne za bolniško dieto. ali lepoto, zlasti pri srčnih boleznih, boleznih obtočil, ledvičnih boleznih, revm atizmu, proti-nu in artritisu. Čas za češ nievo kuro Za zdravo srce Artritične bolečine blaži sveži sok iz črnih češenj. Sok Peclji niso za stran ^amov, Pripravimo ga tako, da posuSene pedje en dan na- Dvodnevna kura s češnjami Stran ne medte riti Češnje- makamo v vodi, da se zmeh- je treba piti dva do tri mese- vih ali višnjevih pedjev, saj so Čajo, nato jih nasekliamo. Za ce. Srčni bolniki naj uživajo oboji zdravilni. Iznjih si lahko liter vode potrebujemo slabo češnje v obliki kompota, ki pripravite učinkovit prsni čaj pi^če pedjev. Popijemo tri Češnje se zelo obnesejo za jih bo okrepil in osvežil ter za izkašljevanje, ki koristi še do štiri skodelice Čaja na dan. shujševalne kure. Privoščite preprečil nastajanje plinov v pribledid, žene na vodo in po- Če so pedji dobro posušeni, si dvodnevno ČeŠnjevo kuro, Črevesju. maga pri izgubi odvečnih kilo- se ohranijo veČ mesccev. Vsem pod nadzorom 100 V RAKOVI H KLEŠČAH Martha Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč raz- Vendar. Naj bo s stranski- stveno upočasnilo. Kot mi ji Kar se mene tiče, živim, kot pod nadzorom. Noja. Vsaj tru- ličnih iclja, bolan eno samo: mi i*Činki kemoterapije tako bilo te večkrat dano vedeti, sem živela do zdaj. Organi- dim se imeli čim več stvari pod ozdraveli. Kdo je io misel prvi ali drugače. Dejstvo je, da je me medicina popolnoma po- zem vzdržujem z zdravo hra- nadzorom. Za stvari, kijih ne izrekel, m vem. vsekakor drži. bil današnji 6A cikel kemote- zdraviti ne more. Vsaj na se- no, zdravo pomeni brez mesa morem imeti pod nadzorom, rapije zame zadnji. Prihod- danji stopnji razvola, m. in katerih feoii drugik živalskih na katere ne morem vplivati, pa Sreda, 10. junija njo sredd prejmem Še 6B cikel Kako se po vsem Um poču- prehrambenih izdelkov, brez kratko malo prosim Boga, naj in s tem zaključim kemotera- lim? Odlično. In še enkrat in krompi/jn, čebule, česna, bde- usřiS moje prošnje in želje, če je Včeraj sem bila na ponov- pijo. Do nadaljnjega bom pre- še tisočkrat odlično. Nič mi ne ga sladkorja, bele moke in vseh takšna pač njegova vdja. nř.m prevedu krvi za zaČ-eiek jemala biološka zdravila, manjka. Še najmcnj vere m šeste^ cikla kemoterapije. To- tako imenovani tercevo. Če upanja. Verjamem, da se bom dru^h belih in drugačnih stru- A za pomoč ne prosim samo pov. Moja giavnû h rami sta se- Vsemogočnesi, Najviše dobro. krat je bua kri v rtdu in danes mi bodo višje sile naklonjene tudi s tccevom tako zelo ujela, zonska zelenjava in sadje. Neki slovenski misijonar, ki že mi je v žilo steklo, če se ne mo- in bom zdržala s tercevom, če se tako izrazim, kot sem se s Prav dar^ sta mi E^a in /gor, osemintrideset let živi in deluje tim, devet stekleničk različnih lahko čez eno leto nadaljujem kemoterapijo. Da mi torej ne sestra in svak, poleg kosila na v afriški Burundiji, mi je za tekoàn. Med drugim močnt s kemoterapijo. Tako sem vsaj ho povzročal ve^ih pre^avic. Golnik prinesla tudi domače pomoč priporočil pokojnega kemikalije, ki na eni strani razumela zdravnico. Na« SicerpamejutričakašeSBci- jagode in sveže nabrane borov- shvenskega misijonarja in sa- zdravijo, na drugi pa ogrožajo mreČ. Kemoterapija mi je kri ke.mňlr.rapy> i n potem sprt zdrave organe. Ampak, da ne zmanjšala zasevke v pljučih, slikanje pljuč, in šele siife« bo n\£e. Razen 2 zdravo hrano za Uzijanca Andreja Majcno, ici je večino svojeg(i dejavnega živ' bo pomote. Zaradi ytranskiřt ni mi jih pa povsem uničila pokazala, kje pravzaprav sem. svoje tele skrbim še z rednimi ljenja preživel na Kiiajskem in učinkov kemoterapije se ne pri- in biološko zdravilo mi bo. Koliko zasevkov mije kemote- sprehodi, z redno telovadbo, v Vietnamu. Zvsemsrcemga Ufžujem, saj sv mi pomembni^- vsaj upam, ustavilo nadaljnje ši njeni zdravilni učinki. širjenje bolezni ali ga vsaj bi- rapija uničila in koliko jih Je ostalo. zlasti 5 tdovadbo za pljuča in s prosim, naj mi pomaga. qi gongom. Skratka. Vse imam (Se nadaljuje.) « 4 I 9 I GORENJSKI GLAS torek, i6. junija 2009 ZANIMIVOSTI / PISMA 25 Železniki Tretje srečanje Nastranove rodbine Potomci rodbine Nastran s Studenega se srečujejo vsakih pet let. Minulo soboto je na Studenem pri Železnikih potekaf tretji piknik Nastranove rodbine. Srečanja Nastranovih, ki izvirajo iz Studenega, pripravljajo na pet let, prvič pa so se potomci rodbine, ki danes obsega vsaj že pet generacij, v več-jem številu zbrali leta 1999. "S tem smo želeli izpolniti željo staršev, da se tako kot večina rodbin ne bi srečevali samo na pogrebih," so pojasnili glavni organizatorji piknika Boris nedičič ter Alojz in Igor Nastran. Za letošnji ptknik so razposlali 123 vabil, vse do malih bratrancev, na Studenem pa se je nazadnje zbralo blizu dvesto odraslih in okoti sto otrok. Največ jih je prišlo iz Selške doline, sicer pa tudi iz drugih gorenjskih krajev, Štajerske in Primorske, sorodnike imajo v Prekmurju ter Argentini in Avstraliji. Rodbinsko srečanje je obenem tudi priložnost za posodobitev rodovnika. Ta s«gâ vse do leta 1Č41, do leta 1900 pa imajo predvsem podatke o gospodarjih in njihovih ženah. V rodovniku je danes vpisanih 750 sorodnikov, od tega je okoli osemdeset pokojnih, zajetih pa je 230 družin. A. H. Kamn^ Mesto zaživelo v srednjeveškem duhu Sprevod udeležencev Srednjeveških dnevov v Kamniku Kamnik so minuli konec tedna zaznamovali tradicionalni Si-ednjeveški dnevi, ki so v lepem poletnem vremenu priva« bili številne obiskovalce in sodelujoče. Petkov dopoldan je bil tudi letos namenjen najmlajšim» zvečer pa so odprli novo informacijsko točko na Malem gradu. Soboto so mesto preplavili vitezi, mečevalci, grajske dame, plesalci, konjeniki in drugi srednjeveški liki. Glavni trg in Trg svobode sta se spremenila v srednjeveško tržnico, na različnih bka-cijah po mestnem središču pa so cel dan nastopali člam KD Viteza Gašperja Lambergerja Jesenice, Gledališče Kolene, Glasbeni atelje Carl OrIT Kamnik grajski pisar Stane Oscinik in številni drugi. Vrhunec dogajanja je bilo letos že 3. tekmovanje za Vrtomirjev prstan, nekakšne srednjeveške igre &rez meja, na katerih je letos slavila skupina iz Lukovice. P. Strah i n) Zbrali denar za sošolce Dijaki Biotehniškega centra NakloJure|egMč, Anže Koželj in Vid 2ltko so dali pobudo za organizacijo dobrodelnega nogometnega turnirja, kar je podprla tudi ravnateljica Andreja AhČin. V Šoli je namreč neka) dijakov, katerih družine so se znašle v socialni stiski. V četrtek, n. junija, se je pomerilo v nogometu osem ekip. Zmago si je priborila ekipa NK Bistrica, najboljši strelec je bil Blaž Fister, najboljši igralec Luka Kalan in najboljši vratar Aleš Batoh. Prvim ťem ekipam so podeliii pokale, najboljšim igralcem pa praktične nagrade. S prodajo izdelkov na stojnicah in prispevki donatorjev so zbrali 1700 evrov. Derar iz šolskega sklada bodo razdelili med dijake, ki potrebujejo pomoč. S. S. Računalnik in jaz (150) Starejši dohitevajo mlajše Robert gu&nN nje zdravstvenih informacij tretja najbolj priljubljena spletna aktivnost, nahaja se tako) za e-pošto in klasičnim iskaniem. dar pa je v zadnjem času opaziti vse večjo zastopanost starejših generacij. To je nekako v naspro^u s splošnim prepri- čanjem, da je generacija letnik 1977 do 1990 najbolj uveljavljena na vseh področjih na internetu je zaznati pri Pov^Čna starost igralca je stev igra računalniške igre ali videoigre na igralnih konzo-lah. Pričakovali bi, da so te aktivnosti zanimive najstnikom in otrokom, pa vendar Največjo rast prisotnosti raziskave kažejo drugače. ^ • • VA ^^ ^ ^ * f * svetovnega spleta. Internet za zabavo in ko- osebah med 70. in 75. letom 35 let. 26 odstotkov navdu- starosti. V letu 2005 je bilo šencev nad videogrami je municiranje s prijatelji ter na spletu prisotnih 26 od- starih 50 let ali več. Igralci družino res najpogosteje upo- stotkov posameznikov te sta- pod mejo i8 let s 25 odstotki rabijajo najstniki. Sem sodijo rostne skupine, leta 2008 pa predstavljajo celo za eno od- aktivnosti, kot so spremljanje je ta odstotek narasel m 45. stotno točko manjšo skupi- spletnih videov, igranje splet- Pričakuje se, da se bodo raz- no. Skupina med 18. in 49. letom je največja, z 49 odstotki. Pri nakupih iger nih iger, poslušanje ^asbe in like med prisotnostjo posa- uporaba socialnih medijev, meznih generadj na inteme- Generacîja letnik 1965 do tu v prihodnosti še zmanjše- prednjači jo moški z 52 od 1976 pa prevladuje na podio- vale, zaenkrat pa največji de- stotki. iju e-bančnjštva, e-nakupo- lež spletne populacije pred- Sledi pa Še en zanimiv, pri vanja in iskanja spletnih stavljaj o mlajši posamezniki, merjalni podatek glede na zdravstvenih informacij. Pri Predvsem na določenih po- spol. Ženske starejše od 18 Nove tehnologije, računal- uporabi e-pošte pa se celo ge- dročjih je opaziti, da se razli- let so marketinško boij zani- nih in internet so bolj aU neradja veteranov letnik 1937 ke med generaajami počasi mive. saj jih kar 34 odstot-manj domena mlajših gene- do 1945 lahko kosa z drugimi, zmanjšujejo. Srednja gene- kov igra videoigre. Pri mo-rad). Ste prepričani? Najno- E-pošto uporablja 74 odstot- radja in starejši vse bolj po- ških, mlajših od 17 let pa si z vejSeraTiskavekažejo, da tudi kov oseb, starih 64 let ali več. gosto spremljajo spletne vi-starejši vedno bolj postajajo Zanimivo je, da je popular- deo vsebine, po drugi strani videoigrami krajša čas le 18 odstotkov fantov. Da so Nin- del informadjske družbe in nost te storitve pri najstnikih pa je mlajša generadja vse tendo Wii, Playstation. Xbox aktivni uporabniki računalni- v upadu, saj jih je leta 2004 bolj aktivna na področju in podobne igrabie konzole kov. 8y odîstolkyv lidilo, úa upu- spletnega bančniStva in re- zares priljubljene, dokazuje Več kot polo\ico spletne po- rabijajo e-pošto, leta 2008 pa zervadj potovanj. podatek, da ima igralno kon- puladje sestavljajo osebe med je takih le še 73 odstotkov. Pri Po najnovejših podatkih zolo kar 42 odstotkov ameri- 18. in 44. letom starosti, ven- starejših uporabnikih je iska- kar 63 odstotkov gospodinj- ških gospodinjstev. PREJEU SMO Ali je to res mogoče kako bi ta stavba vsak dan tmstu. Vidiš nekaj hiš, ki so ........................................ sprejela za cel stadion smeti, bile pred časom obnovljene, javnost, ker se bo civilna íní- kolikor jih napovedujete? danes to skoraj ni več opaz- dativa takoj dvign iia. Zakaj Hiše na robu okrogelske do- no. Vdlko veČ je razpok, ki so nas ne vabijo na sestanke in kaj àcrivajo pnd nami? Tako bravc pa bi bile skoraj del smetišča. Ali bo res vso de- vsak fsden večje. Nešteto let žegovorijo o obvoznici. Ogro' Prebivalci Siruževega, ?0' imamo občutek, daje CERO javnost prevzela kranjska Ko- žena bo majhna vas 5uřifl. lice. Okroglega in Naklcga celo nad ministrstvom in nad munala, ali bo res eden od Ali ni drugih možnosti? smv ie veliko pihali o name" Utituvo, kvl du io oni zako- občinakih moi pusial dirck' Uničevanja rodovitnega polja ravan i sel itv i cen tra za n odojalci. Kje je p ravica à o tor? Ali res vsega tega javnost ... Poglejmo samo i ndustrij- odpadke iz Ter^š na Polico. dostopa informacij javnega rje sme izvedeti? Morda nam sko cono na Trati. Danes tam Lani so trije "ff>spodie oblast- značaja? Na Poilci ne bi bilo ne bi bilo treba vsega tega samevajo zgradbe. No, saj je niki" kar brez nas, ki tu iivi- ogroienih k nekaj hiš, ampak spraš^ati, če bi novinarjem to tudi nekaj. V mojih mlaj- mo, enostavno podpisali do- kar štiri vasi z ckoli 700 pre^ »wsřřii do informacij. Ali se ših letih je bilo rečeno, da je govor o umestitvi regijskega bivalci. Upamo si trditi, da bi centra za ravnanje z odpadki JI dohrote" centra občutili tudi bomo morali poslužiti istih metod, kot so SorŠko polje zbiratelj pitne se jih vode, cclo za Uubljano. Ob na to novo lokacijo, ki leži na prebivalci severozahodnega Tenetišani? Zakaj skušate delovalnega polja ie vse manj. mdi med kranjsko in nakel- dela Kranja, vse do hotela smeti pripeljati v tako posel- Škofía Loka ima veliko se- sko katastrsko občino, kjer so Creina, Gimnazije, tr- jeno obmo^e, blizu mesta in maforjcv. Rečeno mije bilo, omenjene vasi, Struževo pa je govskega centra Lidl i« yosí, če pa so strokovnjaki že da so Hi projektanti posedat del kranjske občine. Gorenje Save. Treba je prcŠ- potrdili obstoj primernejših, v druge države. Vetjetnonev Tako pravico in odločanje o tudirati strokovno študijo iz manj poseljenih lokacij. naSsm okolju m življenju pa leta i^^S, iz katere vse to so si sedaj prilastili Še gorenjs- izhaja. Čudi nas, da so se ki župani. Na sestankih kranjski občinski možje od- CERA V5Í, razen dveh, dviga' ločih za to lokacijo, saj so jo jo roke za Polico, čeprav se Še strokovnjaki leta evropske, morda so se zgledovali po Balkanu ali Še dlje. Za ci Nakio-Struževo Povsod po svetu danes odstra- V^iko Ušeničnik nji^ejo semaforje in jih nado-in Mara ČmiJec meščajo s krožnim prome-_ tom. V Skofíi Loki je zanje ni zgodilo, da bi kdo od njih opustili. Civilna iniciativa govoril z nami, ki tu živimo. zastopa vseh 750 podpisnikov. Kranjskim podžupanom pa ki smo jih zbrali ob spornem smo na sestanku, ki smo ga podpisu dogovora in poslali mi predlagali, našteli vse na vse institucije, ki tjt nam vzroke, zakaj smo proti csn- lahko pomagale pri rešitvi tru za odpadke, t. j, najvećemu onesnaževalcu okolja. O problema. Ali časi diktature še niso dovolj prostora, promet tekel veliko hitreje, tudi onesnaževanje zraka bi biío manjše. Zanamci nam bodo zelo 'hvaležni". Sprašujem se, kdo je imel prste vmes in Ali si res lepa? GrcSpo me- pubrul denar, koliko so stali ll stu, vidiš mogočne Upe stare projekti in kdo jih je odobril. Lepa Škofja Loka tem smo že veliko pisali v minili, ali bodo tudi danes hiše, ki so skoraj vse obnovlje- verjetno naši zastopniki. Se-Gorenjskem giasu. Kdo pa ne zaprli nas, .ki se v imenu ne. Lahko hi rekla, da sem pobi dvignil roke za to, da se občanov Nakleg^ in Struževe- nosna, da sem tukaj doma. V veda smo jih izvolili mi. Aii smo tako neumni? Ali nas znebi vseh smeti. Torejgorenj- ga borimo za čisto življenjsko poletnem času imamo Homa- imajo pač oni za tako neum- ski župani na zaprtih sejah okolje, kot so vodilni naredili novo h^o in prečudovito lipo, ne? Domnevam, da ula stvar odločajo o našem okolju in že takrat, ko se Nakljancem kamor se z veseljem usedeš in z ni bila poceni. Denar bi se Življenju. Ali sploh vedo, da vsilili asfaltno bazo. Povejte znanci malo poklepetaš, ima- lahko porabil za dostojno ), ali smo mi, ki tu živi- mo Rotovž, ki nam je tudi v knjižnico, ki že kar prekipeva Vstava vsem Slovencem zagotavlja pravico do zdravega mo, brez državljanskih pra- ponos. Seveda imamo tudi od prmapolnjenosti in nam življenjskega okolja. Zakaj vic, da o splošnih človekovih zapr:o Krono - groza! Potem res ni v nikakršen ponos. novinarii ne morejo prisostvo- sploh ne govorimo. je teh lepih občutkov žc skoraj vati njihovim sestankom? Zakaj nas zavajate, da bi konec. Bog ne daj. da greš na Odgovorni celo izjavljajo, da bila na Polici samo sortimica Spodnji trg. Lahko gledaš sklepi CERA ne smejo priti v odpadkov v Exotermu? Le hiše, ki bi bile peno s vsakemu Margareta Munar, ŠkoBa Lob á » 26 KAŽIPOT, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS torek, 16. junija 2009 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 objavo M)re|ffn3iTiopo i«i(lonu{M/2Q1*4i-00, ili ottboo nj Blfw^sovl crai vbjnuiv 00 DO^ti • (to pmdet]^ In/mrtj dû 1100 u^e'Ceru ogUuv in toAvdb v mbiitri: ijirdnouQO^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 ^S 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 2$. • 6., 29. 6. • 4. 7., 27. • 50. 8.. 31.8. • 5. 9.; ViST'. 9, 7.; PEL/ESAC 21, 9. • 28.9. kopalni izola: 32. č • caftoaland: 35 6.. 20. 6 KULTURNO DRUŠTVO LO^KI ODER. SPOON|ITRC 14, SKOFIA LOKA 20. 6. ob iS. uri. IvanTavčar-LudvIk Kaluža: COPRNISKA KRVAVA RIHTAVLOKI, sodelovanje na VENERINI POTI; osrednji dogodek na Mestnem trgu; 21. 6. ob 21. uri, Ivan Tavčar-Ludvik Kaluža: CO> PRNiSKA KRVAVA RIHTA V LOKI, gostovanje v Dobu pri Domžalah na 12. FESTIVALU GORENJSKIH KOMEDIJANTOV Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Pozdrav poletju jeseajce • V okviru Poletnih prireditev na Stari Savi bodo v petek, 19. junija, ob 17. uri v zabavnem programu poletje pozdravili mladi z jeseniških osnovr^ih in srednjih šol ter ^as-bene lole. Na programu bo zabava s Karavano ročka #4. Nastopili bodo: Pesadilla, Epic Fail, Arthem în ChlIiOut. V primeru dežja bo prireditev v TVD Partizanu Jesenice. Pesniški večer Kranj • Danes, v torek, 16. junija, ob 20. uri se bo v lokalu Mitnica v Kranju, v organizaciji Krice Krace, zgodil pesniški večer Pesniki pesniškega portala Pesem.si. IZLETI Po Mežakli Kranj • Planinski društvo Iskra Kranj vabi v nedeijo, 5. julija, na prijetno planinsko potepanje po Mežakli. Nezahtevne hoje bo za 5 do 6 ur. Odhod z osebnim prevozom (ali posebnim avtobusom) izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave In dodatne informacije pri vodnikih/-cah ali v društveni pisarni: Majda, 040/333-862 02. Majda.Papier@telemach.net, Tatjana, 051/603-475 oz. tatjana.cvetko®gmail.com in v pisarni društva, na lokaciji: Iskratel, vhod na ško^eloški strani pri ambulanti ob sredah od 17. do iS. ure. Na feratanje v Vincentinske Dolomite Kranj - PD Iskra Kranj vabi svoje člane in ljubitelje zavarovanih plezalnih poti na tridnevno feratanje v Vincentinske Dolomite. Odhod z minibusom izpred hotela Creina bo v četrtek. 25. junija, ob i. uri. Ture tehnično niso preveč zahtevne, vseeno pa je zadeva le za nevrtoglave gornike. Za drugo ferato je potrebna tudi dobra kondicija. Sestanek z udeleženci bo v če-trtek, 18. junija, ob 19. uri v sejni sobi društva na Laborah. In-formacije in prijave pri vodnikih: ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni PD Iskra na Laborah, e-pošta rucigajmg)volja.net ali SMS na 041/350-204 (M. Ručigaj). Pohod na jakoba Preddvor • Turistično druStvo Preddvor vabi na 20. tradicionalni družinski pohod na sv. jakoba v nedeljo, 21. junija. Start bo ob 7. uri v Podaku, zaključek ob 12. uri, maša ob 10.30, celo dopoldne boste lahko sodelovali pri družabnih igrah in si prislužili lepe nagrade, turistični delavci priprav« Ijajo tudi otroško delavnico in okroglo mizo z gorenjskimi župani, tema bo ekologija in problematika smeti. OBVESTILA Brezplačno vodenje po Kranju Kranj - Turistično društvo Kranj v petek, 19. junija, ob 17. uri in v soboto, 20. junija, ob 10. uri organizira za vse, ki bi želeli spoznati bogato kulturno, naravno in tehniško dediščino enkratnega mesta na skali, brezplačno vodenje po mestu Kranj. Management naravne in kulturne dediščine Ško^a Loka - Občina Ško^a Loka vabi na mednarodno konferenco Management naravne in kulturne dediščine. Slavnostno odprtje bo jutri, v sredo, 17. junija, ob 19. uri - SV stolp Škofjeloškega gradu. Otvoritveno predavanje bo imel dr. Frans Brouwerja in sicer bo naslov predavanja Kuturni management (Nizozemska). Vse informacije: www.skoflaloka.si. Začetek kolesarjenja upokojencev Gorenja vas • Društvo upokojencev občine Gorenja vas -Poljane začne jutri, v sredo, 17. junija, z vodeno vadbo v kolesarjenju za vse člane in nečlane, željne skupnega kolesar-jenja. Začetek vadbe bo ob 17. uri izpred stavbe bivše Alpine v Gorenji vasi. Prvo srečanje bo spoznavanje med seboj in skupni dogovor o željah. Zvedeli boste veliko koristnih informacij o pravilnem kolesarjenju» nastavitvi koles za boljše počutje med daljši vožnjo ipd. S seboj vzemite kakšen bidon - plastenko vode, čelado in dosti dobre volje. RAZSTAVE Nebesni atelje jesenice* v Foto galeriji Jesenice v avli gledališča Toneta Ču-farja bodo v petek, 19. junija, ob 19. uri odprli skupir^ko razstavo fotografij Foto kluba Nova Gorica z naslovom Nebesni atelje. } MojeDelo.com Izberi prihodnost MOJE DELO, Spletni marketing, d.0.0,, Podutiška 92, 1000 Ljubljana, Sloveniji. T OI 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (30C NA: www.moiedelo.com, info^mojedejoscom ProduklJii knždn>r m/i iKranj) Kanddat/kandkiatKanaj izpoinjule naďednje pogoje: končan vsaj vtsokoèdski studi j Fakultete za elektrotehniko. Fakjttete 2â računalništvo In Informatiko ali druge primeft]K« fakulteta, aKtivDo zrtanje angleškega jezika, zazefeno zr>anie ie enega svetovnega je^ka. poznavanje programskih orodij, sposobnost dela v skupini, zazdtene detovne izKusn^ na podobntfi deiih. isK/aemeco, d. d., iSavska Loka 4. 4000 Kram. pribave zbiramo do 30. 06. ?009. Več na mdedelo.com. Kuhar m/i (Kraniska Gon/Gozd Martui^ek^ Kot voditno podjetje na področju tunzma in hotehrsNa v občani Kran>ska Gofa vabimo, da postanete član naâega kolekbva rn se nam pridružite na d^o/nem mestu kuna/ia Pričakujemo* IV. aH V stopnjo izobrazbe smer> Kuhar ali dru^e uatez^e sn>en. vsaj 1 leto dek74i>h izkušenj z delom v kuhinji, samo^ncst pr> deb. inovativnost. natančnost m kreaiřvnost. HitAfptnea, d. d., cesta 99.4280 Kran-ia 9»etovalca za prodajo didakbônrh pripomočkov pri že znanih r^aročn8<íi. Manposwer. d. o. o.. PE Ljubljana 1. V^MCMOdna I0t. 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do Od, 07. 2009. Več na w^w.mojedeto.com Zastopnik • svetovalec m/2 {Gorenjska) Pričakujemo: minimalno V stopnjo izobrazbe (srednja strokovria ali sptoèna izobrazba); komunikaiivnoet. neksibilnost; veselje do de^ z ljudmi; vozniskj iz^A kat^orije B. Zaželeno lastno osebno vozib in izkušnje v prodaji. Nudimo: dinamičen tm sodelavca.'; fleKsabiier> delovni čas; stimulativno nagr^evanje; zobraževanje; profe-Sdonaloo priglup, ^duusHi&v doloCen čas i možnostjo podaljšanja. MerVur zavarovalnico, d. d.. Trvoiska 40, 1000 UiiSjana, pn^ave a)iramo do 09. 07. 2009. Več na v^ivtv.mofedelo.coffi. tmo m/i (okohca letališča 6mik) Zaposnmo ŠMrje. Delo je zagotovljeno za daljše obdobje! Pričakujemo delovne izkušnje, natančnost, točnost, hitmst in odgovoren pnstop do dela fn codje^. Nudimo redno deto v urejenem K.LK ,d. O, O.. Mer>geška cesta 26,1236 Ttón. prijave zbiramo do 08. 07. 2009. Več na ViNvw.moiedelo com. Sistemski inženir na področju strojne in programske opřena m/ž (Kranj) Kandidat/kandidatka naj izpolnjuje následný pogoje; končan vsaj visokoâolskj ëtixJij Fakultete za elektrotehniko. Fakultete za računalniih/o in inlonnatiko ali druge primerijw fakuRete. aktnm znanje angleškega jezika, zaželeno znanje še enega svetoi^tega jezika, poznavanje pn>gramskih orodij, sposobnost deba v skupini, vsaj bi leta delovnih izkušenj pri opra^janju podobnih dei. Lskj^emeco. d. d., SavskA Loka 4, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 90.06. 2009.Več na vamw mojedelo.com Natakar - vajenec m/ž (Zgornje Rrniče - Medvode) Iščemo mladega nadobudnega sodelavca/ko za strežbo z željo po učenju in izpopdnjevanju. z s«$eijem do vsakodnevnega s&i(a z različnimi ljudmi ter resnim odnosom do dela. Zaposlitev je preko študentskega sen/tsa z možnost kasnejše redne zapostitve ali redno delovno razmerje s poskusno dobo. Ste c ^(otice Med* vod in vas dek) zanima? Pokličite, pišite aR pa nas kar obiščite Gostilna Mihovec, Petač Jernej s.p., Zgornje Pim>če 54, 1215 Medvode, prijave zbiramo do 07. 07. 2009. Več na www.mojedeio.COm. Komercialist za čistKno oprenK m/ž IKranj) mate izkušnje Iz prodaje čístUne opreme in sanitarnega potn^ega materiala? Zeb radi komunicirate, znate in imsie dobro izražene prodajne sposobnostr? Pridružite se našemu naročniku, M zara:1 širitve poslovanja na območju Krunja išče pnmeme kandidate. Trenkwalder kddrtN«kes(oritve,d. o. o„ Leskoài^^va cesta 9e, 1000 Uubijana. prijave zbirvno do 06. 07. 2009. Več ru wvAv.m3ledete.com. Mizar* sdiemskj monter m/t (Trtč, Slovenija rn tujina-Medse sprejmemo sodelAca • rrúzarja za delo v delavnici in na terenu - tujina morv taža sejerrtskih postavitev. Sodite samostojni, vodja ekipe, zaž^en vozniški izpit za kamion, pr^ravl^enosl delati yeč kot osem ur na dan. Lokacija device Je Trzč . SOS inženiring, d. o. o.. Tržaška 2, 1000 UubIjâAâ. prijave zt>iramo do OS. 07. 2009, Več r^ vvANV.mojedelo com. Varilni tehr>olo9 • inžer)lr m/ž (Jesenice) RtK^etje Kapus, d. o. o,. vsq kol^Mvvabina^gascdelavca, od kateregaprižak^em^ n^mar^ petletne izKuânje s področja vonen^a, diplomo za mednarodnega varilskega lehnctogaoziron^ irvteniría• PA/T, IWEtertočnost in natančnost. Nudimo; delo v mladem koieMíAi. enobmensko deto. stalno aobrše^^nie. Kapus, d o. o.. Cesta železaoevd, 4270 Jeserice. pri^ve zbiramo do 05.07.2009. Več na wMw.mc^edelo.com (zkušeni natakar in res dober kuhar m/ž (Hotel 6eBevue Kranj (šm^etna gora)) Od Kandidata pričakujemo vsaj 5 let deioi.'nih izkušenj na delovnem mestu kutiarja in 3 leta za natakarja. Samosic^nosl pri delu, natančr>ost. vestnost In poštenost, komunikativnost, vesefje do dela v kul^nj! n z ljudmi V primeru bivanjskih težav, pCh magamo pri razrešitvi - stanovanje. Hotel Be^evue. d. o. o.. Šmarjetna gora 6,4000 Kranj, prijave do 16. 07. 2009. na vwuw.moiedelo.com. Ročna dela v Naklem Naklo > Druitvo upokojencev Naklo pripravlja v domu za Filiplča v Naklem razstavo ročnih del članic in ilanov, ki jo bodo odprli v petek^ 19. junija» ob 16. uri. Oprta bo do ne-delje, 21. junija, vsak dan med 9. in 18. uri. Ročna dela za razstavo bodo sprejemali jutri, 17. junija, med 9. in 11. uro v domu Janeza filipiča. PREDSTAVE Trije prašički Nalcio • Iz Osnovne šole Naklo vabijo v petek, 19. junija, ob iS. uri v Kulturni dom Janeza Filipiča Naklo, kjer bodo otroci iz šole v okviru zaključka projekta Comenius predstavili muzikál Trije prašički. Vstopnine ni. WWW.CORENÍSKICLAS.S Strahinj99,4202 Naklo BIOTEHNIŠKI Tel: 04/277 21 00 CENTER NAKLO Faks: 04/277 21 18 Za določen čas s polnim delovnim časom. KUHARJA/ICO IV Pogoji: • izobrazba IV. stopnje: kuhar; • zaželene delovne izkušnje v velikih kuhinjah; • poznavanje sistema HACCP. • nastop dela po dogovoru. Gabimo vas, da ponudbe z življenjepisom, potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom delovnih izkušenj pošljete v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Biotehniški center Naklo. Strahinj99.4202 Naklo. Prijavljeni kandidati /-ke bodo o »zboru obveščeni/*« v zakonitem roku. OSMRTNICA Svoboda je prečuden sad. i ne pade v roke sam z dre^a, v vrhove strme, ki viharjih stresa, sam moraš ponj, Ce rad ali nerad. MaUj Bor V 86. letu je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oâ> dedi, pradedi in tast Stane Šinkovec nosilec partizanske spomenice 1941. Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. juniia 2009, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žena Nena, fačerid Janim io Tjaša ter sin lan z družinami Kranj, 14. junija 2009 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Nadja Oven rojena Šušterši^ Od n)e se bomo poslovili danes, v torek, 16. junija 2009» ob 15. uri, na Mestnem pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem ' pokopališču. ŽaJujoČi: mož Franci« hčed Sonja in Tanja s TomaŽem Ur vnuk Domen Hrastje. 12. junija 2009 I GORENISKI GLAS torek. 16. junija 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE 27 Več na www.gorenjskiglas.si/ K ažipot LOTO Rezultati 47. krega h • • 14. junija 2009 1, 8, 9,11.20, 22, 35 in 15 Lotko: 382353 Loto PLUS: 19,24,26,27.28.35.37 in iS Predvideni sklad 48. kroga za Sedmico: 840.000 EUR Predvideni sklad 48. kroga za Lotka: 135.000 EUR Predvideni sklad 48. kroga za PLUS: 25.000 EUR Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: maiiOQlasi@c-Qlas.si Mdle ogiâsf : za objavo v petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni (!às: od ponedeljka do tetrt^ ka nepreliir/eno od B. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. MEPBBMIČNINg STANOVANJA_ PRODAM STANOVAN«iE, 1. OkOltCd Kranja, « 05/90-12-905, 041/390- 422 000363» ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7. 40OO KRANJ TEL: 04/2j-fivi20, ©4V909 ítd.ncpfefnÍCnlné^ siol.nct .Kt^plus.st ODDAM GARSONJERA. Dopolnoma opremile- no, cemec KMovijica, rt 04/53-30- 610. 031/44&-712 NUDIM 306E samshm crsebdm ali delavcem. 9 $ouD0^9b0 kopalnice In kJhlnje, v Straziáču prf Kranju, parkirni prostor, csna 120 EUR/me& sKupa s sfroákj, 9 070/86&«17 HliE PRODAM HAFNARJEVO NASEUE, proQano C»ok>v>co stanovan]sKega dii^čka, O 051/3aa-€22 1 V PODREĆI prodam voûradn)o, e 051/388-622 V PREDDVORU )e v pripravi gradnja $Urovani$K^ dvojka. «051/386-022 v STARI LOKI i« v pn^ravi gradnjai stanovanjskega dvojčka» V ÛS1/388-822 KiKERN^ NEPREMIČNINE Maistm tTf 12,40CC Tel* 04/202Z02 23 CSM 051 A2& CrriAjt J v poslovrro stânovânjskem objektu na NazQrjevl ulicí v Kranju, bivSi Dom )LA, prodajamo novo, takoj v$«ljivo 2 - sobno stanovanje v izme-ri 61,50 s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni h\lu V poslovno (tanovanjskera objetetu nd Nazorjevi jllcí v Kranju, bívSi Dom )LA. prodajamo no^o, takoj vseljivo 2+1 • sobno stanovanje v Iz* meri ms 2 dstma pripadajočima parkirnimi mestoma v parklml i$i In s pripadajočo shrambo. V poslovno stanovanjskem objektu na Nazoncvi ultci ) v Kraniu, na mestu nekdanjega Doma |LA. prodajamo posfovn. prostor za pisarniško dejavnost v skupni brmeri 4^90 mz. j Podroboeiie ififonnsdje wn bomo z vefd^ posr*dov«fš nai bofl» pdiM ra «Mmakd IMco 04 2S> 26 2Í. POSESTI PRODAM QRAD8EN0 parcelo. 560 m2 z izdelanim pn^^dom za cMofćka z vsemi papini in pnklji/ôki, « 051 /80d-020 90C(M4A CO&iXkSSii KIMMiC^fUOKA OIVZU Stntarjevi ulica 7.4000 Kranj www r»?prenicnine.grd.sj e-nflâlov: info^gndji tel: «)86 4 2s159 04, fax: 4 aSi 39 07 pm:*xZ6 « 556578 PRI ŠKOFgr LOKI fifoóamo parcelo z g radbenim dovoljenjem zâ (frojčKa. tr 051 /388-822 VIRMASE, prodam zek) lepo rvi robu zoztiljMh zcmljiôô S čudovitim fazoiedom, «051/388-822 J U R TAN JUR-TAN, f>epfemičnh*, d. o. o. PE Cankarjeva ulica 03 (sta ro-mestno ^edr«), 4000 Kranj, tel.: 04/236'92-i4. mobi: 041/435-^ e-poita: Inbi^jur-tan.sl wwwjur^tdn.ii MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM FORO Eacor 1.4, t 97, nevozen, « GOLf II. I. 90, dizel, cer^ po dogovoru. 9 041 /803-207 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED Torros, automatic in apn 4 Tomos. v 031/713-822 oz7>ost pidčHa na obroke, metrska aH razza^a, mozx^ dostave, « 040/338-719 DRVA mssans. bukva, gaber, javor, jesen, hrast, mckžnost razreza in dos^ ve, cena 40 EUR. 9 070/323033 KOŠTAN J EVA drva, Podbrezje 150, « KVALITETNA, suha, meèana In bukova drva, možra dostava, PEČ za centralno ogrevanje (otje in trda goriva) skupaj z bojierjam. goril- cem in avtomatiko. Prodam Tudi visoka Uaćni ćisJifec tl25 bar), tř D41/378-817 SUKA bukova drva, O 041 /787-339 ams^dr ŠPORT, REKREACIJA PRODAM FANTOVSKO gorsko koKi za &imboii(S no ceno, 9 040/186-113 EASV SHAPER tm. tr 031/241 -951 MQ3M4 TURIZEM ODDAM aparim^e in sobe v Metajni -Pag, hiéa na sami plažt primemo za družrne 2 otrcki, tř 00385/989-230-982 dockiASO MEDICINSKI PRIPOMOČKI SOHČNA očála, okul i8t»ćni preçledi za očala in kon:aktne leće. Popust za upokojence In študente 09 nakupu očal. Optika Aleksandra, Olandia Kranj. 04/2350-123, OpUka Saša Tr- B0032M ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM RODOVNIŠKI rotvailof, mladič 2 me- am kuharja ponočr^ks z ekušnjami, z delom lahko orvčne t^j, nudimo ur^ jenodel - okolje z rednim plaćitom, 9 041 IŠČEMO pnjetno dekle za dek> v kava t>anj, delo je dvoizmensko, v Straáé-ću, Jakelj In ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj. 9 070/868-617 ZAPOSUM deHe a deto vârezcâ. đo^je ní90 pOQ^ 1er QUe âid^itko ob yt-eróft, Švec Mcnrtia s.0., \^)e90vo 56d. CerUe, 9 040/330060 ZAPOSUM dM 2S9frežbob.9031/371-659 IŠČBM IŠČEM OELO, urejam zelenice in žh/e m«e.904i;7ld-006 STORITVE NUDIM ADAPTACUE. noiC^Klnje Od tam^ja dO strehe. Notranje omete, fasade, kamr^ skarpe. ur^jar^ri BaKmanje dorćć. t našim ali vdšam matenatom, SOP Bytygí dno.. Stniže«3a.Kreri 9 041/222-741 acTúM? I jucKk:« I ikluT/il Skril j,I I iil>:i rnilltlliMfk I.» J::» skiiii.i I uU icl.: il4/5ll\l 'IH HH UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA 2A MANAGEMENT KOPER razpisuje v ŠkcQi Loki: Študijska programa ]. stopnje MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE {nov prtigram) Oba bomo orginiziraJi v obl Jd izrednega §tiidij Študijska pro^rama 2. stopoje (strokovna magister^a) MANAGEMENT EKONOMUA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba progrania 2. sicpnje organizirali tuđi kot redni Študij, ki bo potekal v popoldanskem ćasu in bo 2â študente brezplačen; vpišejo se lahko vsi (tudi redno zaposleni), ki h niso pridobili sedme ravni izobrazbe. Magistrski (znanstveni) §hHÍijski preoram MANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2- lemik) v/ INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 18. junija 2009, ob 17. uri v prostorih LJudike univerze Škofja Loka, Partizanska 1 (bivša vdai^ca). m anag^mekt Informacije: 04/506-13-70 www. fm-kp.S!. www.lu-skofaloka.si ADAPTACIJE, vsa QTâdbena dela. tranje omete, t^teade, ddaptaciie. tlakovanje ograje, Kamriite ikarpe in dimiike, kvaJ«tetno, hrtro in poceni. SQP Bwii, d.&o., Struževo 7. Kranj, 9 041/561 -83d «cxmcM ASrALTIAANJE, tlokovanj« dvonič, dovoz, pot), pâflunèc, polag. robnikov, pranih pfoéč. izd. betonskiti in kamnitih skarp, Adfûv« 4 Co, d.n.o., Je*ov- škova 10, Karnnik, 9 01/83-94^14, 041 /600-751 M02777 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senićno 7, Križe, tel.: 5d-55' 170. 041/733-709; žaluzije, roJoji, rolete, lamelne zavese, pl»se zavese, ki> mamik>. marW»> wMw.asterika. net IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, stdava, morrtâsa novih. D^mvtla cta lih, nudimo dimne obloge, dimne Kape. Nov;d< & Co, d.n.o., Ljublíanska Bd, Domžale. PRirVZAMCM vs« Ka de^ z vasifn ali r^ašim materiakMD, Ploski George s.p.. Alpska sesta 13. Sled, 9 031/524-914 6ELIEHJE in glajenje sten. antiglr/icn» premazi, barvanje napueóev in dekorativni ometi in opleski. Pevec s.p.. Poaorezje 179. Naklo, 031 /392-909 Ivo 9 STORITVE - Organiziramo vado zacia- obletnice, rojsine dneve, Rok2, d.o.o.. Laze v Laze vTuhlnju, 9 041/801-448 8003840 TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila, do 30 % prihranka pi ogreva- iju. Prepiha in prahu nf veći Zmanjšan iriip, 10 tet garancije. BE & MA. d.o.o., Ekalerjsva 6, KamniK 01/83- 15-057. DELAMO vsa zidarska dela, notranje omete in fasade z naâim ali materialom, Adaníii, d.o.os, Žabnica 47, Žabnica. 9 041/268-473, 041/376- 386 SCC33H FLORIJANI, d.o.o,, C. na Brdo 41, Kranj vsa gradl^ena d^ od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, hamnite skarpe, tlakovanje dvoriáé. 9 041/557-871 ZASEBNI STIKI DEKLETA zastonj spoznajte moèke 'szlićnih starosti in poklicev z use države. 9 03/57-26-319. 031/e07-3?6 GRADBENO PODJETJE KRAHJ d.o.o. Zuparicva 6, èeruSur Izvaja vsa Qradber^a dela, notranje omete, vse vr. ste iasad, adai^ije. rtovog/adnje, Ha- kovar>je dvofis5, k^ite^o, Ntro In poceni. 9 051/354-039 ŽĚNITNA pcsmfMsnlntAH 7AupAn^ 7A /se, ki si z^ite trajnih, reenih razmerij, mamo ogromno ponudb.. 9 331/505^95 SPOROČILOOSMRTI Svojo življenjsko pot je sktenila naša upokojena sodelavka iz Sektorja za kakovost in zanesljivost Marija Ankon tcitn^ 1936 Od nje smo se poslovili v petek, 12. junija 2009, ob 11. uri na pokopališču v Kranju Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv Sava ZAHVALA V 46, letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami. babica, hčerka, sestra, teta in tašča Nada Arsenic iz Kranja iskreno se zahvaljujemo vsçm sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. HvaU sodelavcem Doma upoko* jencev Kranj in župniku (popu) Budimiru Gaiamiču za lepo opravljen obred. Hvala vs^m. ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni J 28 info^g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, i6. junija 2009 Anketa Daljnovod bo ranil naravo Ana Hartman Elektro Gorenjska namerava med Železniki in Bohinjem zgraditi daljnovod. Soričane smo povprašali, ali podpirajo projekt, ki bo pomenil precejšen poseg v njihovo naravno okolje. Marijan Peternelj: "Daljnovodu sem sprva močno nasprotoval. Ker pa je od njega odvisna industrija v Železnikih in številni zaposleni, sem se odločil za manjše zlo in mu ne nasprotujem več." Boris jensterle: "Daljnovod je koristen in potreben za industrijo v primeru naravnih nesreč. Ne moremo mu nasprotovati, ker ima to lahko prevelike posledice za razvoj kraja." Jožica Kačar. "Daljnovod bo silovit poseg v naravo, a industrija v Že* leznikih ne sme ostati brez elektrike, saj nam daje kruh. Pomembno pa je, da strokovnjaki pretehtajo prav vse možnosti." Miro Plntar: : Zvone Frellh: "Menim, da je v teh krajih i "Industrijo v Železnikih rabi- škoda narediti velike pose- • mo, a je bila odločitev za dalj- ke. Danes je možno daljno- • novod vseeno težka. Inves- vod zakopati tudi v zemljo» • titor bi moral daljnovod ure- pri tem pa bi bili poseki f diti tako, da bi bil za naravo manjši in bi bile rane v nara« • čim manj obremenjujoč, vi manj vidne." lahko bi ga vkopal v zemljo." na v Planinskem društvu Komenda so v soboto organizirali četrti pohod bosih nog» ki se ga je udeležilo 77 pohodni kov. Renata Globočnik Cerkljanska Dobrava • Ko se je đan Planinskega dm5tva jo v sredini junija, vedno pri- ni bU težak. Udeležence je v Kot pravi Pavel Žvelc, se za čakalo lepo vreme in tako je podplate od časa do časa nimanje ljudi za pohod pove- bilo tudi letos. zbodel kakšen storž, po- čuje, Prvo leto se ga je udeSe- Tokrat so je na JurČkovi Škodb pa ni bilo. V ta namen Komenda Pavel Žvelc pred Dobravi, kot ta del imenuje- leti odpravil na Lubnik nad jo domačini, zbralo 77 po- je zadnji udeleženec pohoda v nahrbtniku nosil sredstva žilo pohodnikov, nato pa vedno več. Nekateri izmed bosonogih so se na takšen po- Škofjo Loko, se mu je ob sre- hodnikov. Največ jih je bilo za prvo pomoč. Na vrhu so si hod odpravili prvič, drugi pa čanju tamkajšnjega kluba iz okoliških vasi, prišli pa so bosonogi privoščili kratek so pred njim trenirali in pot bosonogih porodila ideja, da tudi iz bolj oddaljenih krajev odmor in se nato podali v do- že večkrat preizkiasili bosi. bi se bosi lahko podali tudi ter Srbije in Bosne. Ob prija- lino. Po končanem spustu * Žvelc je eden izmed sledrîjih: na Sentuiško goro. Tako je vi so prejeli majice z logoti« so si umili noge v bližnjem "Sani se bos na Šenturško odbor Sijjančki v okviru pla- pom bosonogih, nato pa so potoku in se odpravili na goro odpravim pet do osem- ninskega društva v soboto se z nezaščitenimi podplati Podboršt v Planinski dom kiat na leto." Prepričan je na- organiziral že četrti pohod podali navkreber proti Šen- Milana Šinkovca, kjer so se mreč, da je pohod z bosimi bosonogih na Šenturško turški gori in prehodili se- okrepčali z golažem in preje- nogami koristen za masažo goro. Do sedaj je rekreativce, dem kilometrov dolg krog li medalje v spomin na pre- podplatov, poleg tega gre za Id 3C na pot vsako leto poda- poti. Vzpon po gozdni poti hojeno pot. pristen stik z naravo. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, čez dan se bodo pojavljale krajevne nevihte. V sredo se bo od severa zjasnilo, v četrtek bo precej jasno. TOREK ttf 13/28°C SREDA 12/24°C ij) RS si^K^ie, Urad zj meteorologijo ČETRTEK 10/28°C o si/ie'C o R«ha »/»«•C Radovu ica Waldorftki vrtec v Radovljici bo Prvega septembra bo vrata odprl drugi waldorfski vrtec na Gorenjskem, in sicer v Radovljici. Kot je povedala bodoča waldorfska vzgojiteljica Andreja Palčič, bo vrtec imel prostore na Šercerjevi 18, v spodnjem delu poslovne stavbe podjetja Aktuar. Osnovali bodo er>o mešano skupino, v kateri naj bi bito največ dvajset otrok. Za zdaj imajo Štirinajst pri* javljenih otrok iz Radovljice In okolice, Lesc in Bleda, vpis pa je §e mogoč. Brezmesno, polnovredno in ekološko hrano bodo za vrtec pripravljali v sosednjem Domu dr. janka Benedika. Končna cena za starše bo za približno petnajst odstotkov višja kot v javnih vrtcih. V novem šolskem letu bo otroke sprejel tudi v^aldorfski vrtec Sončnica na Hrušici, ki deluje od lani, medtem ko waldorfske šole v novem šolskem letu na Gorenjskem še ne bo. U. P. Mengeš Prešernova cesta Čez poletje zaprta Občina Mengeš je v teh dneh skupaj z Direkcijo RS za ceste začela rekonstrukcijo Prešernove ceste, ki bo v delu od kri- žišča pri gostišču Pavovec do mostu Čez PŠato v smeri pro* ti Kranju zaprta vse do 30. septembra. Obvoz bo urejen po državni cesti Mengeš-Duplica-Križ-Moste. Čez poletje bosta zaprta tudi del Glavnega trga in Šolska ulica, kjer bo občina v prihodnjih tednih gradila kanalizacijo, za kar so pridobili tudi nepovratna evropska sredstva. ]. P. Dražji naftni derivati Cene naftnih derivatov so od danes višje. Cena 95-oktan-skega motornega bencina bo višja za 0,025 evra na liter in bo tako znašala za liter 1,106 evra. gS-oktanski motorni bencin bo dražji za 0,019 evra na liter in bo poslej 1,129 ^^^^ na liter. Za dizelsko gorivo bo treba odšteti za 0,045 ^^^^ na liter več, odslej 1,059 ®vra na liter. Višja bo ludr cena kurilnega olja, in sicer za 0,045 ^^^^ ^l^^i* ^^ P^ novem znašala 0,590 evra za liter. D. Novorojenčki Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 35 novih prebivalcev, od tega 15 predstavnic nežnejšega spola in 20 dečkov, v Kranju se je rodilo 11 deklic in 13 dečkov. Najtežji je bil deček s 4270 grami. Najlažja pa deklica, ki je tehtala 2740 gramov. Na jesenicah se je rodilo 7 dečkov in 4 deklice, med njimi tudi bratec in sestrica. Najlažji je bil deček z 2470 grami, najtežjemu pa so natehtali 3.940 gramov. RADIO KRANJ d.o.o. Strttaftova ul 6. KRANJ (04) (OSI I «imom mOiuk PAX: |04) 2ei* <04) 281- E »poŠta, r«icflolrr«nJQr*dlo-|«r»f»J.»l www.raclio-kranj.si % L