Ra pismene narofbe brea pošiljat e denarja se ne moremo ozirati
Novi naročniki naj pošiljajo
naročnino po nakaznici
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora iti sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 1 K, za večkrat popasi
54. štev.	V	Ljubljani,	torek	2.	marca	1920.	p<>šl"i”a	pa'ialirI1'ia'	III.	leto.
Ve!ja v Ljubljani In
po pošti:
tele leto ... K 120-» dol leta . . . „ 60 — tetri leta ...» 30'—
« Kttsec . . , „ 10 —
■mr.
Za inozemstvo:
«elO leto	...	K	140*-
pol leta.	.	.	.	70 —
'etri leta	.	.	.	w	K —
ts mesec	.	.	.	*	*!•—
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc irankirajo. — —... r , ____________  Rokopisi	se	ne vračajo.	1	"
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu "	—	štev.	S.	Teleion	štev.	44.	 .J
Jadransko vprašanje na prvotni točki.
LDU Rim, 1. marca. »Messag-gero« iavlia iz Londona, da ie po notah Wilsonovih dospejo Jadransko vprašanje zopet na ono stališče, na katerem je bilo ob začetku pariške konference pred več nego enim le-
tom. Pričakovati le. da bodo spričo zadržanja Wilsonovega kot zaščitnika Jugoslavije, vsa pogajanja med Italijo in Jugoslavijo brezuspešna. Zato ni vredno, začeti pogalanja.
Za socijalizacijo obratov v Italiji.
LDU Berlin. 1. marca. »Lokalan-zeiger« Javlja iz Lugana: V vseh glavnih krajih predilniške industrije *o bili včeraj velikanski shodi, da se gibanje, ki stremi za tem, da delavci vzamejo obrat v tyornicah v svoje rc**?, razširi po vsej Italiji. V najvažnejši poljedelski provineijl Ferrara stavka 80.000 poljedelskih delavcev. Zaznamovati le mnogo izgredov. Voditelji stavke Izjavljalo,
da ni utemeljena bojazen, da je vsled tega ogrožena prihodnja letina.
LDU Berlin, 1. marca. Kakor Javita »Lokalanzeiger« iz Lugana. so v provinciji Turin stavkajoči delavci zasedli dve predilnici, razobesili rdečo zastavo In organizirali obrat na lastni račun. V Milanu le 2000 delavcev tvornice avtomobilov Bianchi zasedlo tvomico.
Boljševiki popuščajo v svojih načelih.
LDU Newyork, 28. febr. Poročevalec »Associated Press« v Was-hingtonu le brzda vil. da le sovjetska Rušila v uradnem brzojavu Iz Moskvo stavila velesilam nov mirovni predlog. V tem predlogu so se sovjeti obvezali, da bodo vodili v Rušili demokratsko politiko in da bodo sklicali konstituanto. Nadalje so obljubili, da bodo razveljavili dekret, ki ne prlpoznava ruskih zunanjih dolgov, in da jih bodo plačali
do 60%. Obljubili so tudi. da bodo plačah zaostale obresti. Sovletska vlada le izjavila, da bo nudila znatne garancije, zlasti z odstopitviio koncesij glede srebrnih rudnikov ameriškim in angleškim sindikatom. Sovjeti pa zahtevajo, da se druge države ne bodo vmešavale v ruske zadeve. Obenem se izraža želja, da bi Zedinjene države dovolile Rusij: kredit.
Horthy — državni upravnik madžarski.
LDU Budimpešta. 1. marca. Povodom volitve državnega upravnika so glavne ceste mesta bogato okrašene z zastavami v narodnih In mestnih barvah. Poslanci so se skoraj polnoštevilno zbrali k slavnostni seli narodne skupščine. Galerije so bile gosto zasedene. V diplomatskih ložah so prisostvovali seji mnogoštevilni zastopniki antantnih misij, avstrijski poslanik In nemški konzul. Ob poluenajstih Je predsednik Ra-kovszkv otvorll selo in naznanil, da Je predmet dnevnega reda volitev državnega upravnika. Ker predpisuje zakon talno poimensko glasovanje 80 oddali poslanci svoje glasove v poimenskem glasovanju. Oddanih Je
bito 141 glasovnic, od katerih se Je oddalo 131 za Horthvja. Poslanci so se dvignili raz sedežev in ploskali več minut. Grof Julil Apponvi Je dobil 9 glasov. Ena glasov, le bila prazna. Predsednik ie naznanil izid volitve in dejal: »Izjavljam, da le Nikolaj Horthv, državni upravnik madžarski«. člani zbornice so burno klicali »Eljenl«
Horthvfeva častna plača.
LDU Budimpešta. 1. marca. Po zakonu, predloženem v narodni skupščini, je državnemu upravniku Horthvlu določena častna plača 3 milijonov kron.
PROTIČEVI NAČRTL
Beograd. 1. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne ob ‘štirih se je vršila konferenca med ministrskim predsednikom S. Protičem in predsednikom narodnega predstavništva Pavlovičem. Določil se je načrt za parlamentarno zasedanje. Prva seja bo v sredo popoldne ob štirih. V vladnih vrstah zatrjujejo, da imajo kvorum že zagotovljen, v opozicijonalnib pa to odločno zanikujejo. Za slučaj, da seja v sredo ne bo sklepčna, Protič ne bo izvajal nikakšnth konsekvenc, ampak bo izjavil, da vsled oddaljenosti nekaterih pokrajin in slabih prometnih zvez še nlsa mogli vsi poslanci dospeti v Beograd. S tem izgovorom bo predstavništvo za par dni od-godil.
ČEŠKA ZMAGA V BRNU,
LDU Brno. 1. marca. Pri včerajšnjih občinskih volitvah so dobili Čehi dvotretjinsko večino. Dobili so 78.149 glasov (61 mandatov). Nemo’ 35.298 glasov (27 mandatov) in Judje 2542 glasov (2 mandata).
VOLITVE V NOVI MOSKOVSKI SOVJET.
LDU Moskva. 1. marca. Včeraj
so se končale volitve v novi moskovski sovjet. Izvoljenih ie bilo 1382 članov, od teh ie 86% komunistov. V sovjetu ie tudi 117 žensk.
POIZKUSNA RAZPRAVA PROTI VOJNIM KRIVCEM V NEMČIJI.
LDU Pariz, 29. febr. Zavezniki so dovolili, da se nemškemu sodnemu dvoru dovoli razpravljati za poizkušnio o gotovem številu izbranih vojnih krivcev. Vsled tega bodo Nemčiji poslali listo 46 oseb. Ako se ta poizkusna razprava pravilno izvede. nameravalo zavezniki izdatno znižati listo, ki doslej obsega 800 imen.
Socijalizem in demokracija.
Železničarski štrajk na
FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 29. febr. NavzEc splošni stavki promet vendar ni popolnoma ukinjen. Vožnja na Jvon-skih progah je skrajno omejena. Na vzhodnih Drogah ie položaj neizpre-memjen. Glavni vlaki vozilo. Oblasti so izdale več zapornih povelj, proti agitatorjem, ki so mobilizirane železničarje hujskali, nai se odtegnejo imzivu v vojaško službo.
LDU Pariz, 1. marca. Ministrski predsednik Millerand se le izrazil časnikarjem, da se le položal na železnicah izboljšal. Mnogo vseučilišč-nikov se je priglasilo za Službo na lokomotivah.
ummpj-fln it* • 1 j. ujjirw“'^g	iliiit.
Janko Olaser:
ln (Mii: Jtile življenji".
(Narodna knjižnica, snopič 13—15. V Ljubljani 1920. Natisnila in založila Zvezna tiskarna.)
To Je zbirka Intimnih samoizpo-vedi, od katerih jih lepa vrsta brez dvoma spada med najboljše stvari kar jih Je Cankar napisal. Prvi del, ki je dal knjigi naslov, obsega pisateljeve spomine iz detinstva. Zanimivi so ti spomini vsebinsko, ker vidimo v njih v prvih obrisih, kakor v zarodku nekatere znane poznejše Cankarjeve figure, kakor n. pr.: »Ministranta Jakca«, Francko in Lojzeta s »Klanca« in vse tiste izobčence »n obsojence, ki z istim trpkim fatalizmom stopajo v življenje, kakor ie šel »vrhniški otrok« od prvega obhajila: »Saj je vseeno — zavržen sil« (stran 28). Zanimivi so ti spomini tudi oblikovno. Ni to navadna avtobiografija, ki bf ‘skušala podati podrobno, celotno sliko; samo nekatere posamezne momente zajame pisatelj, kakor so mu ostali v spominu in kakor jih vidi v relaciji do svojega poznejšega življenja. VeČfnoma so to neznatni pripetljaji Iz vsakdanjosti, a ko jih gleda avtor z očesom svojega spomina, mu postanejo simboli nekega
drugega življenja, lepega, daljnega In večnega. »Kaj nJ dvojno tvoje in vsako življenje vse do groba? Eno na peči, drugo v sijajni daljavi?« (str. 19). Končajo se tl spomini s tistim dnem, ko »vrhniški otrok« postane študent in mora oditi v Ljubljano. Čitajte tisto krasno mesto na str. 62: kos samoanalize leži v njem. »Prešernost njegova Je kakor slovenska pesem, ki se smeje na glas, zato da bi zatajila ihtenje.« (str. 62).
Za temi avtobiografičniml črticami sledijo spomini na mater in na mladost. Še noben slovenski pisatelj ni s toliko ljubeznijo govoril o svoji materi kakor Cankar. Kakor molitve se čitajo tl spomini. K njej roma, k svetnici-mučenlci, kadar je »do smrti truden popotništva, skrbi in samomučenja« str. 94), pri njej Išče tolažbe. »O mati — ti sl ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in solnčen« (str. 84). Ubogo In ranjeno jo vidi in čimbolj je uboga in ranjena, tembolj jo ljubi; »...da se da trpeti toliko in tako dolgo, kakor Je trpela moja mati, je bil čudež, ki sl ga še zdaj ne morem natanko razložiti Zena Je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetdesetkrat... Strma in grapava je pot, teže-k je voz; na vozu sede otroci, osmero jih Je; Jed.6 in pij6, srnejč se in kričč; mati j« vprežena: če bl se odpočila,
Program narodno - socjjalistične stranke izhaja Iz načela, da bi brez popolne demokracije prememba družabnega reda v smislu socijalizma ne pomenila niti korak bliže k sreči in zadovoljnosti naroda. Nasilno izvedena soeijalizacija bi morda za kratko dobo zadovoljila nas, današme nezadovoljneže, toda vrgla bi drugo polovico naroda v nezadovoljnost in boj bi se pričel iz nova, boj, ki bi ga tudi diktatura proletarijata -ne preprečila. Mi pa nočemo diktature, ker tiranija je tiranija, pa naj bo tiran delavec ali kapitalist. Socijalizem gre rvno za tem: da osvobodi človeka izpod jarma kapitalističnega družabnega reda, da osvobodi in mu omogoči svoboden razmah njegovih sil, ne več v smeri egoizma, temveč v korist ljudstva — naroda.
Odklanjamo nasilje in poudarjamo, da brez demokracije ni socijalizma. To nas loči od onib strank, ki so tudi socijalistične, hočejo pa socijalizem izvesti le za en sloj. Narod-no-socijaiistična stranka hoče socijalizem za ves narod in to se ne da drugače kot z demokratičnimi principi. Za ves narod, pravim, ker na-rodno-socijalisfična stranka, to poudarjam, smatra narod za višje kot stranke in tudi za višje kot sloje. Nekaj drugega je še, kar se mora rav-notako upoštevati kot dobrobit sloja, delavskega sloja, in to le dobrobit naroda. Koristi stom če so v nasprotju s koristmi rta rod a, bi bile ie začasne, kratke, kajti pogoj »a dobrobit ni samo obilica hrane, dovolj denarja, malo napora, temveč In predvsem politična svoboda lastnega naroda, kateremu pripada delavstvo. Ne pozabimo, da brez politične svobode ni svobode in ni pravic v smislu socijalizma. Zato je treba vedno Iskati izravnanja interesov proletarijata in naroda. Če bi bili tl interesi kedaj navskriž. in iz tega razloga je treba, da ne opustimo kljub razrednemu boju principov demokracije. In v tem le ravno jedro spora z internacijonalističnlml tnarxisti. Mi pravimo, da sl mora biti tudi delavski razred svest, da je le del celote, naroda kolega interesi so nadrejeni slojnim Interesom. Mar-xisti pa priznavajo za takšno nadrejenost le »proletarce vseh dežela« in tej še danes namišljeni celoti naj se žrtvujejo magarl tudi lastne ožje koristi, koristi naroda? Tega rai ne priznavamo, ker vemo, da je človeštvo, ljudstvo celega sveta le fikcija, resnični sd le narodi.
Da je narod, ki določa jezik, kulturo fn nrav? vsakega človeka, ki
združuje v duševno jednoto živeče generacije z generacijami davno preminulimi, da je narod osebne, ša, bistvenejša, izrazitejša celota kot razred, to dokazuje tudi naš nravni čut. Če kdo zavrže narodnost in se od-narodi, se ga smatra takoj za nravno manj vrednega. Če kdo od delavstva zapusti delavski sloj in postane obrtnik, podjetnik, mu vsled tega nihče ničesa- nt očita.
Če pa stavimo narod nad sloj, še to ne pomeni, da nismo za sodelovanje s socijalisti vseh narodov v boju za uresničenje socialističnih ciljev. To smo, toda delati moramo na to, da se internacionala otrese nadutosti, otrese predsodkov za velike narode in da začne upoštevati tudi male narode. Take predsodke je imel že Marx in jih ima za njim soc. demokracija vseh velikih narodov, posebno pa nemška, ki je v interna-cMonaii nekako merodajna. In take predsodke imajo posebno sedaj Lahi. Blagoslov In odvezo za te predsodke jim Je dal sam Marx s svojo tezo o opravičenosti velikih in ne-pc: elmosti niailK rrrtde-’-
Naša socijalna demokracija vidi le Marxa. ki veleva »proletarci vseh dežela, združite sel«, ne vidi pa, da Isti Marx Istočasno tudi veleva: Veliki narodi, Nemci, Lahi, Mažari, zavladajte nad temi 'združenimi proletarci in pcmandrajte brez skrupel-nov narode slovanske; le Nemci, Mažari, Lahi Imajo pravico do življenja, ker so veliki in kulturni. Dokler bodo v internaciionali takšna uazi-ranja. toliko časa je narodni sociiall-zem potreben, kajti, kdor zaničuje S9 sam, podlaga je tujčevi peti.
— c.
Socijalisti in komunisti v Nemški Avstriji.
V Nemški Avstriji je, kakor znano, na krmilu oflcijelna socialistična stranka, ki je zvezana s krščanskimi socijalci. Liberalci Iz prejšnjega »NationaJverbanda« so pri zadnjih volitvah popolnoma propadli. Tudi oficijelna socijalistična stranka ' izgublja na terenu v korist krščanskih socijalcev In komunistov. To se Je jasno pokazalo pri zadnjih volitvah v delavske In obrtniške svete, kjer so komunisti dobili zelo mnoga mandatov.
Med socijalisti samimi sta dve krili. Na eni strani se nahajajo rigorozni marksisti na čelu z Renner-jem, Ellenbognom in Seitzom. na drugi strani strani pa radikalci pod
»agasasarg
če bi stopila prepočasi, bi ji švrknilo preko sključenih pleč; »Hej, potegni!« Tam kje pod visokim klancem omahne. Omahne In umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji. da je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega življenja« (str. 57). —
Na koncu knjige so zbrane slike Iz življenja živali, nekake študije o živalski psihi, o »tujem življenju«, čudovite so te stvari! Čudovite po svoji enostavnosti in po svoji globokosti: nič podobnega nimamo v naši literaturi. Čitajte »Muhe«, »Kaka-duja«, »Firbca« — v dno duše vas zgrabi, toliko nepopisne tragike leži v vsem tem. To je isto odkrivanje zadnje skrivnosti, isto bolestno iskanje »dna«, ki se kakor neizrekljiva žalost razprostira nad vsemi zadnjimi Cankarjevimi deli. »Vseokoli tebe je na tisoče žvljenj, ki jih ne poznaš in jim nikoli ne odgrneš brezdanjih skrivnosti... Vsaki vzrok, ki ga slišiš, Je zvok od onstran. Beseda prijateljeva Je mrtev napis na hiši, ki jj nikoli ne boš prestopil praga. Jaz !u tl, poljubujta se, ali se davita — dvoji? svetov; ubijeta se lahko, razbijeta črebfnje drug ob drugem; ne bosta sl razodela, kdo da sta. Butaj ob soseda, kdorkoli je, nepremičen kamen ali bežna misel, drevo, žival, ali človek: zdrobiš se, ali ga zdrobiš, »poznal ga ne boš« str. 154). AH
poslušajte naslednjo izpoved umetnikovo, z isto bolestjo iztrgano iz duše kakor uvod v »Podobah iz sanj«; »... dna ni. Prepad se odpira do prepada, brez kraja... Izpovej se še tako vestno in verno, zmirom ti bo v srcu kljuval grenki očitek, da sl bil nekaj sila važnega pozabil povedati; ne le nekaj važnega, temveč celo najvažnejše, tisto poglavitno stvar, zaradi katere edine sl se bil napotil k spovedniku. Ah. in kadar se Izpoveš še tega greha, občutiš iznova, da tudi ta ni bil tisti veliki greh; kakor gora vzraste drug za njim.« (str.67). —
Že zgoraj sem se mimogrede do-teknil oblike teh Cankarjevih umotvorov. Zdijo se ml kakor Hrske pesmi, močnp poantlrane. Zunanji dogodki so Cankarju samo kulise, hi jih pofrebuie. da nam med njimi razgrne tragedijo Človeške duše. Ne pripoveduje nam zunanjih zgodb, pripoveduje nam zgodbe notranjosti; svoje in nas vseh. Ne vidi obraza, ampak dušo, ne stvari, ampak njeno usodo. Nedosežni v tem oziru so »Slamniki«. Nič drugega fcakon na mizi kup slamnikov, ki Ut :c odložila šara otrok — a kaj Je napravil umetnik iz tega! Kaj so videle nie-gove oči! »žastor se počasi ih tiho odmika: preteklost, sedanjost in prihodnost. vse Je kakor v enem samem hlrni pred menoj. To niso več smeSnl
otroški slamniki, prepereli, obnošeni, opaljenl. brez okusa nališpani. Niso več otroci, ki Jih je bil neumen In neroden slučaj združil v eno samo gručo. Živo življenje strmi name s tistimi očmi, ki me spremljajo povsod In ki sem se Jih zmerom bal. Prezgodnja strast, prezgodnja bolest in žalost; obup srca, ki je nedoraslo že spoznalo grozo delavnika; skrb in trpkost v očeh, ki so videle december, ko še maja niso bile ugledale; veselje, ki vriska in pleše pred durmi solz. Prijateljstvo, sovraštvo, ljubezen, zavist, škodoželjnost, zloba in blagost — vsa pisana gneča strasti, prerivajoča se, sunkoma sopeča, sama vase grizoča, sama sebe ubijajoča. Življenje, kakor sem v lice gledal in kakor sem ga živel sam...« (str. 122- -123).	.
Da, »kakor sem ga živel sain«l To je ravno tisto, kar dale tem Cankarjevim črticam njihovo globokost In večnost in zaradi česar tako silno učinkujejo na nas: eno celo človeška življenje leži v njih. To niso prazne, papirnate besede, z lehkotno virtuoznostjo nakopičene, kakor nam jih’ kopičijo nekateri, to so kosi duše, z muko »iz dna« iztrgani. Živo in resnično življenje utriplje v njih, zato so neumrljivi, kal:or je neumrljivo naše hrepenenje in naša bolest
Stran I	JUGOSLAVIJA*	ton	t.	marca	im
11........................ ""	    —------------------  ffn	um.1"1	'	   —................... *
Shod JDS.
Razna poročila.
Vodstvom F. Adlerja ta bivšega taj-
jalka za socializacijo. dr. Bauerjem.
Socijalističa stranka šteje v avstrijski republiki po socijalističnl statistiki 374.000 članov obeh spolov. Zadnja leta se je razširila posebno na Koroškem in v Zg. Avstriji. Ce vzamemo celokupno število prebivalstva Nemške Avstrije, odpade na vsakih 17 do 18 ljudi po en socialistični pristaš.
Komunisti imajo za svoji centralni glasili »Abend« in »Rote Fahne«. Zanimivo dejstvo je, da je bil »Abend« Iz početka prvo socijalisti-čno časnikarsko podjetje, katerega lastnik Je skupno uredniško in uprav-niško osobje. Razen tega izdaja časopis. revije, polrevije in brošure, takb, da je komunistična literatura v Nemški Avstriji zelo bogata. Voditelj komunistov je urednik lista »Rbte Fahne«, Tomman. Po komunistični statistiki prihaja na vsakih 70 glav v Nemški Avstriji po en komunist.
Nasprotja med oficijelnimi soci-jalisti in komunisti so zelo velika, kar se da najtočneje ugotoviti na zborovanjih in v tisku obeh struj. Avstrijski socijalistl občutijo sedaj dovolj dobro na lastni koži, da Je Ižie biti v opoziciji nego v vladi.
5e ena zanimivost Je v današnji Nemški Avstriji. Republika .Je namreč danes nekako pribežališče ma-žarski komunistov, ki so s svojo narodnostjo v Mažarskf diskreditirali boljševizem. Največ je škodoval boljševizmu sam Bela Khun z nerodnim m nepravičnim vladanjem. On je v Madžarski največ pomagal na noge sedanjemu belemu terorju, ki je pri zadnjih volitvah odnesel zmago nad framazonl. Khun je bil dolgo časa interniran v Karisteinu. sedaj pa le samo konfiniran. Nahaja se v bolnici, ker je, kakor pravijo, bolan. Prebivalstvo iz Karlsteinske okolice Je proti bivanju Bele Khttna v svoiem okolišu protestiralo: tudi madžarska vlada Je Že večkrat zahtevala. naj se Ji moža Izroči; socl-jllsH na se tega ne upate storiti, ker se bofe. da bi tako deianie povzročilo presilen odpor pri Že Itak nasprotujočih jim komunistih in prt radikalcih v iastni stranki
Svetovna kriza.
Posledic svetovne vojne ne občutilo samo premagane države. Tudi velike zmagoslavne tepe zdaj šiba, s katero so se branili v krvavih bitkah. Gospodarska kriza osrednjih držav. ki je prikipefa do vrhunca, uničuje vse. kar ji pride na pot. Posebno neusmiljeno preganja v zadnjem času antanto. Kriza, ki so Jo sovražniki Nemčije In Avstrije vedno označevali za krizo centralne Evrope, Je poslala danes evropska, vsesplošna, svetovna kriza.
Česar nista dosegli osrednji velesili, (Nemčija in Avstrija) je dosegla mirovna pogodba. Amerika se je odtrgala od Evrope. Clemenceameve dovtipne besede, da le potreboval Bog deset zapovedi, Wilson pa Štirinajst točk, ki so izzvale v Franciji toliko smeha, bodo Francozi še drago obžalovali. Kajti baš sedaj se kaže. da so se smejali mnogo prezgodaj.
Amerikancl z Wlbonom na čelu so izprevideli, da fe mirovna pogodba v sedanji obliki prava zaušnica človečanstvu. IcJeall, za katere Je .Amerika Izvojevala zmago z orožjem. so postali na mirovni konferenci za antanto predmet za smešnice. To Pa ie Ameriko užalilo, in v tem tiči tragika Evrope. Zlasti »Oncfe Sam« je zaš»| žepe. iz katerih ie nrei curljalo zlato v Evropo. Posledica tega je bila. da |e takoj padla vrednost franka In funta šterlinga. Angležem pa to ne diši, zato so proglasili Jmj-kot ameriške trgovine. Tn glej! Tako* te padla cena ameriškemu bombažu.
Nasproti rastoči ničvrednosti pa-pfrfa skačejo cene srebru In zlatu. Pred voino le stal kg zlata 3280 K, fcg crehra pa 80 - 90 K. če računamo ceno zlata sedaj po londonskih devizah vidimo, da stane danes kg zlata 187 000 K. kg srebra pa 10.080 K. Po tem klhiču vredi danes dvaisetkron-sH rtatnlk 1147 K. dukat 034 K. srebrn?* notača 237. ena krona na 48 °0 K. Svetovne krize, o kateri se Je sptnšno mislilo, da bo s koncem svetovne vohie prenehala, torej še ni konec, temveč se je samo povečala.
IVAN CANKAR: MOJE ŽIVLJENJE.
Pravkar Je Izšla nova zbirka našega Cankarja, prva no njegov! smrti. Izdala !o le »Zvezna tiskarna« v JLjfvMlant kot 13—15 snopič »Narodne Itnhžnlce«. Tiskana Je na finem papirju v prikupni obliki; broširana velja 10 K. trdo In okusno vezana 12 K,
Nedeljski shod Demokratske Stranke je privabil v veliko dvorano hotela Union več tisoč ljudi, Id so jo tesno napolnili. Mnogo se tfh Je vrnilo, ker niso dobili več prostora. Shod je otvoril prdesednik slovenske strankine organizacije poslanec dr. Vekoslav Kukovec, ki je pozdravljal prisotne strankine voditelje in politike, došle na shod Iz vseh krajev • Jugoslavije .
Glavni referat je imel bivši notranji minister Pribičevič, ki je v skoro dveurnem govoru poročal o razvoju notranjepolitičnega položaja od državnega ujed in jen ja sem. Poudarjal ie nasprotje med onimi skupinami, ki stoje že od vsega početka odkrito in Iskreno na stališču narodnega in državnega edinstva. in strankami, kj so na ujedinjenje pristale več ali manj neprostovoljno, prisiljene po svetovnozgodovinskih prevratih predlanske Jeseni. Separatisti vseh vrst so že takoj V prvih dneh skupnega dela v Beogradu začeli ovirati konsolidacijo. Ker so bile separatistične stranke obenem tudi na vseh drugih poljih več ali manj reakcionarne, je postalo skupno delo 2 njimi nemogoče. Zato se je razbila koncentracijska vlada. Ko so se tudi letošnia pogajanja za njeno obnovo razbila je imel regent na izbiro dvoje: a! prevzame odgovornost za takojšnji razpust predstavništva ali pa veruje zatrdilu opozicije, da bo lahko vladala s parlamentom, če Ji poveri vlado. Ker stoji na strogo ustavnem stališču, le storil slednje. Tako je prišla na krmilo današnja reakcionarna vlada, ki Jo tvorijo stranke, vezane samo po- negativnih momentih In po žefii do oblasti. V nadalj-nem govoru je pobijal našo principl-jelno opozičjonalno mentaliteto, ko že kar v naprej odrekamo ukrepom drž. oblasti smisel lit upravlčnost To le dedščina iz avstrijskih časov, pa se le moramo čim prej iznebiti. Opozarjal je dalie na hinavščino klerlkalno-frankovskih strank v valutnem vprašanju. Kako so ga izrabljali po Sloveniji in po Urvatskem, dokler so bili na opoziciji, komaj pa so stopili v vlado, so zatajili vse svoje zahteve in pristali na program Jankoviča, ki je za krono neugodnejši od 'Velikovlčevega. Govoril le še o programu demokratske stranke In zaključil svoja Izvajanja z vzklikom: Naj umre sedanji parlament, naj žfvi novo Izvoljeno narodno predstavništvo.
Bivši minister prosvete Pavle Marinkovič je slikal žrtve Srbije za naše narodno ujedinienje in csvoiboje-nje. ki ko Je dosegla zmago, je žrtvovala Srbija vse: svoje ime. ki je zaslovelo po celem svetu, svoj zgodovinski grb. svojo bublieno. s krvio posvečeno zmagonosno zastavo. Klhtb temu pa so neutemeljena In zlobna očitanja, da stremi Srbija za kakršnokoli hegemonijo. Saj Je hegemonija v enotnem narodu vendar nemogoča.
Predsednik demokratske zaiednl-ce Dragntfn Pečfč Je opisoval postanek. razvoj In propadanje srbske radikalne stranke, ki se le z prvotne
Dolenja Lendava ostane naša.
LDU Zagreb. 28. febr. Povodom vesti, ki lih razširjalo Madžari, da bo šla mela v Prekmurju tako. da pripada Dolenja Lendava Madžarski. se priobčule. da glasom mirovne pogodbe pripada Dolenja Lendava Jugoslaviji.
Besedilo Wllsonove note dospelo v Beograd.
LDU Beograd. 29. febr. V Beograd le dospelo besedilo Wilsonove note.
Mirovna oogodba z Nemčijo predložena drž. tfvetu.
LDU Beograd. 29. febr. Včeraj le bila predložena državnemu svetu mirovna pogodba z Nemčijo. Pogodba Je bila šele včeral dotiskana. Kakor doznavamo. bosta mirovni po godbi z Avstrijo in Bolgarsko dotl-skarti koncem marca.
Naš londonski poslanik sprejet v avdiicnci od kralia.
LDU Beograd. 29. febr. Iz Londona lavllaio, da sta angleški krall in kraliica sprejela v avdiiencl našega poslanika na londonskem dvoru g. Nikolaja Gavriloviča.
S čini mislijo ostali na krmilu.
LDU Beograd. 29. febr. V kulo-arjih narodnega predstavništva se Je včeraj govorilo, da bo vlada predlagala regentu prestolonasledniku Aleksandru, naj poseli Zagreb ta Ljubljano.
razvila v stranko izrazite politične
In gospodarske reakcije iu brezobzirne korupcije.
Dr. Edo Lukluič, bivši minister pošte, Je žigosal nedoslednost in ozkosrčnost hrvatskih pravašev, zlasti Starčevičancev, ki se z že naravnost blazno trtno drže svojih smešnih dr-žavmopravnih veliko-hrvatskih tradicij in s tem ovirajo narodno konsolidacijo.
Bivši trgovski minister dr. Albert Kramer je orisal zgodovino ujedinje- } n ja demokratske stranke in boja med demokratsko - socijalističnim blokom ter reakcionarnimi skupinami, ki so si sedaj razdelile interesne sfere. V Sloveniji hočejo zavladati klerikalci, na Urvatskem bankovci, v Srbiji radikalci. Zato bi bila poguba za državo, če bi ostal Protič-Korošcev kabini dolgo na vladi. V nadaljnih izvajanjih se je spominjal dr. Kramer naše narodne dinastije, ki je najvažnejši porok In steber našega narodnega ujedinjenja. Zato se priznajo k njej brez pridržka vsi krogi, ki Jim Je na srcu obstoj naroda in države. Če tudi po svojih načelih niso monarhisti.
Narodni predstavnik iz srbske šumadije Radomir Agatanovič je v
svojem temperamentnem govoru poudarjal, kako se naši narodni interesi isti ob Soči kakor ob Vardarju. Srbski vojnik, ki je prijel za puško za osvoboditev Srbije In ustvaritev Jugoslavije, .je ne bo prej odložil, dokler ne ujedini celega našega naroda, tudi one dele, ki še ječe pod italijanskim jarmom. Obsoja ostudne intrige Italijanov, ki bi nas radi po starem hobsburškem receptu zopet razdvojili, da bi nas tem lažje obvladali.
Sprejete so bile resolucije, ki protestirajo proti italiianskemu toiperi-jalizmu, zahtevajo odklonitev angle-ško-francoskega ultimata, izražajo udanost narodni dinastiji, zahtevajo, da se nemudoma izvrše občinske in državnozborske volitve in izrekajo zaupanje in zahvalo odstopi vši državni in deželni vladi. Nato je bil shod zaključen.
Na shod je prišlo tudi nekaj komunistov, ki so ga hoteli že takoj od začetka motiti. Ko so reditelji par rogoviležev vrgli h dvor me. so ostali zopet potihnili. Proti koncu pa so dobili pomoč ir, so začeli znovič motiti zborovanie. Vendar pa je to poteklo v redu in brez incidentov.
Shod ie bii zadovoljiv pojav tudi za ljudi, ki ne pripadajo demokratski stranki, a čutijo narodno in protire-a kolonam. Saj je podal dokaz, kako daleč le že napredovalo naše uje-dinjenie naša konsolidacija. Med sedmimi govorniki samo dva Slovenca in vendar sc govorili vsi z Istega stališča. Za našo zapadno mejo se je potegnil z vnemo, da bl se ne mogel bolje noben Slovenec, rojak z daljnega juga. Polagoma se otresamo ozkih, samo slovenskih spon tn stopamo v večje obzorje. Jugoslovanstvo ni v"č program, ampak že gotovo delstvo. Na SHS se le še malokdo spomni, osiveli srbski borci, kakor so Marinkovič, Nestorovič, Pe-Čič in drugi, govore z istim prepričanjem in isto ljubeznijo, o Jugoslaviji. kakor navdušena slovenska mla-
K v ort im zagotovljen?
LDU Beograd, 28. febr. Kakor Javlja »Politika«, je takozvani kvorum novi vladi popolnoma zagotovljen,
Rlbarac že prebira.
LDU Beograd. 28. febr. Danes se tu govori, da minister za trgovino Ribarac baje namerava izstopiti iz vlade alt pa premeniti resort.
Ardltl zapustil! Zader.
LDU Split, 29. febr. »Nova Doba« Javla iz Zadra, da so d’ Annunzijevi arditi zapustili Zader ta odpotovali na Reko. Prebivalstvo Je pomirjene. Jugoslovanski odpadnik aretiran na Dunaju.
LDU Dunaj, 1. marca. Kakor poročajo listi, so na zahtevo iugoslo-venske vlade aretirali na Dunaju policijskega svetnika Bena Klobuča-riča. načelnika madžarskega urada za potne liste v .Gradcu, in ga izročili deželnemu sodišču. Klobučariča, ki le imel tudi stike z onimi krogi, k! so zagrešili odpeliavanie ogrskih komunistov, obdolžuje nota iugoslo-venskih oblastev raznih zločinov. Kakor Javlja »Neue Freie Presse«, se prejkonc ne bo ugodilo zahtevi izročitve Klobučariča Jugoslaviji, ker Je bil Klobučarič sicer prej pristojen na iugoslovenskern ozemliu. pozneje pa Je posloval kot madžarski obmejni policijski komisar in naposled Datiral za avstrijsko državljanstvo,
n RUSIJE.
Vferusfc! Kozaški kongres v Moskvi
LDU Moskva, 1. SnočJ Je bil v Moskvi otvorjen prvi vseruski kozaški kongres.
Boljševfšfef poslanci ▼ Angliji
LDU London. I. Zapadno-evrop-ski' zastopniki zadružniških zvez so glavnemu vodstvu v Moskvi naznanili. da Je britanska vlada pozvala Finsko, Švedsko in Dansko, naj pro-puste odposlance glavnega vodstva. Čas Jn kraj odpotovanja naj se še naznanita. Ljudskemu komisarju Litvinovemu, ki se nahaja med odposlanci. imenovanimi po glavnem vodstvu, bitanska vlada zaradi njegovega prejšnjega zadržanja na Angleškem ne more dovoliti, da bi odpotoval In se udeležil pogajanj. Potovanje tja Jn nazaj Je odposlancem zagotovljeno, ako se zavežeta, da se ne bodo vmešavali v politične ali gospodarske zadeve Velike Britanije ali kakšne druge države. Odposlance bo pričakovala britanska ladja v petek 5. trn. v LJbavi
Zedinjene države vzpostavita odno-5a!e s sovjetsko Rusijo?
LDU. Dunaj, 29. »Neues Wiener Tagblatt« poroča Iz Washfngtona: NovJ državni tainfk za državne stvari Je odredil, da Zedinjene države vzpostavijo odnošafc s sovjetsko Rusijo.
Aretiran! ru*k! generali.
LDU Helslngforl, 29. Ruski general! JudenIČ, Glasena Jn VladlmJrov so na Svojem potovanju v Nemčijo bili aretirani v RJgl na ukaz angleške misije.
Japonci pre: opalo k boljše vikom.
LDU Moskva, L Po poročilih z vzhodne fronte so pri Bajkalskem je-
zen* večji oddelki japonskih čet pre taopfll v vrste rdečih čet.
*
«Italija ne bo razlaščala manjka sovražnega premoženja.
LDU Berita, 1. marca. »Vosslsctai Zehung« Javlja iz Rima: Neki lisf doznava, da italijanska vlada name« rava izpremeniti naredbo glede raz« tasrttve sovražnega premoženj«. Manjša premoženja sovražnih podanikov, ki so delj Časa ostali v Italiji, se nikakor ne bodo zaplenila. Na t« način nameravajo tem podanikom, ki so se večinoma že vrnili, omogo« čiti obstanek.
Arabci fn Turk! niso osvojili Aleksandrette.
LDU Pariz, 29 febr. Dementirt se Iz Anglije dospela vest. da aa Arabci in Turki osvofiH mesto Aleksandre tto.
Aretacije v Franclji
LDU Pariz, 1. marca. Trije voditelji železničarskih organizacij so bili aretirani. Vsled tega vlada v krogih organizacij veliko razbur* lenje.
Mezdno gibanje med pekarskimi po* močnik! na Dunaja.
LDU Dunaj, 29. Med pekarskim, pomočniki je izbruhnilo novo mezdno gibanje, ki se Je razširilo na vsa po-karska podjetja. Pekarski pomočniki zahtevajo med drugim k dosedan# mezdi draginjsko doklado v zneska 200 K, 20 odstotno oblačilno doklado ta izplačevanje nadur. Podjetniki morata odgovoriti na te zahteve do 3, marca. Tovarne za kruh so izjavilo, da morejo zahtevam ugoditi le, ako vlada dovedi, da se krušne cene zvl-
mesece zaman na rešitev vložena prošnje. Zakaj to?
Št. .Janž. Roparji, eden od njih v vojaški obleki se je predstavljal kot orožnik, so pred kraikim izsilili tukajšnji posestnici Frančiški Kovač 4000 K denarja. 2 vložni knjižic! posojilnice v Celju na ime Marije Kovač, srebrno verižico s križastim tolarjem. 2 lonca masti in 60 kg svinjine. Roparjev še nimajo.
Ptuj. Tukajšnji mesarji št ra ik a jo od 23. febr. naprei. Da pa pokažejo, kako se Jim vsejedno dobro godi, prirejajo medsebojne dirke in drug« zabave. Pa pravijo, da niso vojta bogataši.
Pobrežje pri Mariboru. Pred kratkim Je nekdo zažgal na spodnji Cesti na Brezje neko stvar, ki je povzročila velik dim. Naša vrla požarna bramba je bila takoj pripravljena la Je odrinila tjakaj. Take stvari naj m vendar prej naznanijo požarni hrambi. da ne bo brezplodnega truda.
St. JurfJ ob Juž. žel. Prejšnjo nedeljo se je vršilo pri nas zborovanje Kmetijske podružice za Št. Jurij oh Juž. žel. Na dnevnem redu so bil« volitve delegatov za glavni zbot Kmetijske družbe. Zmagala Je samo. stojna kmetska stranka. To naš« klerikalce strašno peče. ker bi rad! povsod sami komandirali.
GrabštanJ. V našem kraju Je mnogo nepostavno žigosanih bankovcev v prometu. Žigosani so s štampilje župnijskega urada v Mežici. Okrogla štampilja nosi napis: Pfaramt tfl Mless — kn. šk. župništvo Možic*«, Sumi se, da Je eden Izmed folksve* rovcev pri roj mju v Mežici ukrade! župnijsko štarnpllta. sedaj m utihotaplia eno- In dvekromske nem« ške nežigosane bankovce Iz pasa B ta jih žigosa s to štampiljo
+ Slsak pristanišče. Da se razbremeni železniška proga med Siskom in Beogradom, se Je uredilo vm potrebno, da se blago, namenjeno z« Beograd, v Sisku spravi Iz vagonov v iadje-vlačilke in po Savi odpravi v Beograd.
4- Ustavljen® tovarn® karbid«, Tvomica karbida v Dugomratu hi razne tvomice v Splitu In okolici s« ustavile obrat z ozirom na zahtev« delavcev.
-f Sladkor delijo v Beogradu ljudem po 6 dlnariev kg.
■f Za povzdlgo vinogradništva Je odobrilo ministrstvo za poljedelstvo 150 tisoč dinarjev.
-f Carinama v Karlovcu. V Karlovcu le otvorila uprava carine cari-namo drug« vrst«,
Borza.
Beograd,. 1. Zlatnik 20. din. 23 do 23.30, franc, franki 264.50, dolarji 34.50, rum. le! 50. marke 47.25. čeho-slovaške krone 40, avstr, krone 15.50.
to
4- Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani Pri X. rednem občnem zboru, kateri se je vrši dne
26. * m. je bila bilanca za poslovno leto 1918/19 predložena. Sklenilo se Je. da se Izplačuje dividendni kupon 1918/19 po K 20.— za vsako delnico od 27. t. m. dalje, pri podružnici kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani. Pole? teva se le sklenilo, nakloniti K 300.000.— za slovenske kulturne svrhe ta kron 150.000,— za podpore »vodeea urad-alštv* ln delavstva.
Bohinjska Bela. Politična svoboda. Župnik v Bohinjski Beli je vloži! potom kmetijske zveze na poštno ravnateljstvo ovadbo proti poštnemu selu, ker je agitiral za nar. soc. stranko. Tudi g. župniku bi priporočali, da se razen svoje službe za nič drugega ne briga. Danes ga pa že splošno Imenujejo »komija«, ker se več ukvaria s konzumom. kakor s cerkvijo. Kristus ni bil ne konzumar, ne klerikalec. Ta mož še vedno sanjari o Šusteršičevih časih, ki pa ne prideta nikoli več. Priporočamo mu. da pusti pristaše drugih strank pri miru. ker vera s politiko nima nič skupnega. Bolj ko se bo v to umešava!. temveč sovražnikov bo imel. kar gotovo ne bo v interesu vere.
Dobrava pr! Jesenicah. Naša šola le pač Izmed vseh šol na Gorenjskem če ne v celi Jugoslaviji naislabše šolsko poslopje. Celo poslopje je mala koliba, z iesom krita kjer je ena soba učilnica, potem je v hiši stanovanje učiteljice In en prostor služi za drvarnico, hlev ta ne vem kaj še. tako. da ie kar sc higi-lene tiče zelo pripravno za kako nalezljivo bolezen za uboge šolar-čke. Ali nima občina vsaj malo srca za šolo. Pred dnevi Je »Jugoslavija« napadla gdč. učiteljico. Zelo Je bila vznemirjena ta je po celi vasi godrnjala kaj je vendar zakrivila, da se jo napada. Naj se gospodična sama sebe udari na prsa in kHče: »Jaz sem kriva in ne .Jugoslavija«.
Litija. (Okrajno glavarstvo v Ll-tiii In nakazila begunskih ln preskrbovalnih podpor). Nem5ko-av-strijska državljanka, katere soprog se nahaja na Dunaju, ona sama pa živi tu z drugim možem v divjem zakonu, dobiva redno vojaško podporo. Begunska družina brez dohodkov ln premoženja pa čaka po štiri
Gospodarstvo.
res radikalne ln narodne stranke dina.
Jugoslavija.
šajo.
Pokrajinske vesti.
Dnevne vesti.
»— Dolžnost sprejemanja kronsko-dinarskih bankovcev. Ker so se zgodili slučaji, da niso hoteli posamezni-Jci sprejeti v plačilo kronsko-dlnar-skih bankovcev in so zahtevali dinarske bankovce Narodne banke kraljevine Srbije, razglaša ministrstvo notranjih del sporazumno s finančnim ministrstvom, da ni nobene razlike v vrednosti med kronsko-dinarskim bankovcem Narodne banke kraljestva SHS In med dinarskim bankovcem Narodne banke kraljevine Sr-biie. Oba bankovca sta zakonito plačilno sredstvo, vsakdo lahko izpolni svoio obveznost v enem ali drugem In bo vsak, kdor ne bi hotel sprejeti v plačilo kronsko-dinarskih bankovcev, na strožje kaznovan.
— Naknadno kolkovanje bankovcev. Finančni minister je z odlokom od 22. februarja odredi!, da se rok, ki je bil določen za vlaganje prošenj pri generalnem inšpektoratu, tičočih se naknadnega kolkovanja kronskih bankovcev, podaljša do 10. marca 1920 za vse one primere, kjer je b'lo prosilcu po višji sili nemogoče, predložiti svoje kronske bankovce pravočasno v kolkovanje. Prošnje, ki bodo vložene po poteku tega roka, in one, ki ne bodo podprte z zadostnimi razlogi, se sploh ne bodo reševale.
— Studiskeea potovanja v Čeho-slovaškn se izmed Slovencev udeleže Rasto Pustoslemšek, glavni urednik »Slov. Naroda«, dr. Ivan Lah, pisatelj in novinar. Anton Zobec, urednik Liubli. dop. urada. Fr. Podržaj, urednik »Marburger„Ze?tung« In dr. Lenart. urednik »Straže«.
— Gospodarske korporacije In organlzaclie so imele v soboto, dne 28. februarja t. 1. v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani sestanek, na katerem so se posvetovali o stališču, ki ga je zavzeti spričo velikega števila falsifikatov v denarnem prometu. O sklepih In predlnn’h je deputacija obvestila v pondepek. dne 1. marca t 1. gospoda finančnega delegata. V deputaciji so bili zastopniki trgovske in obrtni-še zbornice. Zveze jugoslovanskih hranhnic in Zadružne zveze v LJub-[iani gg. dr. Pran Černe, ravnatelj, dr. Fran Windischer. O sklepih se je obvestilo tudi finančno ministrstvo in vsi tri!e Hubi poslancev.
— Vojni ujetniki, ki so se vrnili Iz ftalre in ki imaio od italijanskih oddelkov (centuria. concentramento itd.) potrjene bone za denar, katerega so morali ko so prišli v uietništvo oddati, pa niso dobili od italijanskih oddelkov teh zneskov, ki so jih morali oddati v kronah, izplačanih v lirah, nai naznanijo svoj naslov in svoto vloženega denarja v kronah »Slovenskemu rdečemu križu« v LlubUiani, kateri bode skušal, da se bodo zneski vrnili.
— Monlfestaciie so v Beogradu prepovedane po Kralj Milanovi. Knez Mihnilovi ulici in na Vasinom ter Prestolonasle '.-'kovem tigu.
— Nov vlak je vpeljan na prog' Beograd - Subotica - Sombor - Dalja-Osijek.
- Pojasnilo. Na dopis Iz Trebnjega v »Jugoslaviji« od 21. p. m. se nam poroča: Z vlakom, ki je v omenjenem dopisu naveden, se je vozil tudi g. prometni kontrolor Koch, ki je vstoi *i v vehkl Loki. Ves č*s med vožnio je stal na stopnjišču službenega voza in si cgledaval okolico. Zato ie popolnoma izključeno, da bi Iz dotičnega vlaka kdo metal milo. Radevolje priobčujemo to pojasnilo, da ne delamo krivice spremnemu osobju opoldanskega vlaka. V tem smo dobili že tudi iz Trebnjega popravek, da so ljudje sicer res pobirali ob železnici milo. a da je bilo to že zjutraj, da ga torej niso mogli metati Iz opoldanskega vlaka. Vrhu tega ie bilo milo slabo, malovredno In le nekai kosov.
— Ttidl kolki na stokronskfh bankovcih so ponarejeni. Pri zamenjavi bankovcev so izsledili že tudi na sto-kronskih bankovcih ponarejene kolke. Ponarejeni kolki imajo svetloru-mene temeljne barve z višnjevkastl-mi vrhnimk. okraski v podobi gob. Krog, v katerem se v ospredjju zvezde nahaia orel, je temnejše barve, kat pri pravem kolku, in se ne loči od drugega ozadja. Orlova desna pe-rot je večja od prave In s poševnimi površno Izgotovljenimi črticami; tudi leva perot Je v zgornjem delu glede peresc slabo Izgotovljena. Ozadje zvezde v krogu ima. mesto ravnih Črtic, iste v obliki elips. Najlažje se pozna falzifikat po tem, da sta na desni in levi strani napisa »kraljestvo« okraska na pravih kolkih pobobna špirali, a na ponarejenih pa navadnemu krogu
— Ne skakajte iz vlakov! Kolikokrat se Je o tem že pisalo In koliko
nesreč se je kljub temu 0e zgodilo!
V nedeljo zvečer sem bil priča velike nesreče na postaji Zidani most. Mlad vojak, kakor sem doznal baje iz St. Pavla v Savinjski dolini, je, ko je vlak vozil na postajo Zidanmost skočil lz vagona, predno se je vlak ustavil. Vrglo ga je na drugi tir, po katerem je prišla lokomotiva, ga zgrabila In mu odrezala obe nogi. Revež je stokal v strašnih mukah, dokler ga zavest ni popolnoma zapustila. Mlado življenje je uničeno, če okreva, bo brez nog. Kolikokrat bo treba še svariti?
— Pogreša se od 19. februarja 14 letna Ivana Prosen, stanujoča pri svoji materi Mani Prosen v Ljubljani slala mati z poln za vojaško podporo
V Vel. čolnarskih ul. 1. Ivano le po-in 30 K v mesto po drva. Pogrešana je srednje postave, dobro rejena, okroglega obraza, črnih las, sivih oči; nosi barhantasto obleko temne barve, rdeč predpasnik, črn površnik in pled. Seboj je Imela riavo torbico. Komur bi bilo o pogrešani kaj znano, se prosi, da natenanl materi na gorenji naslov.
Lliiblfana.
= S sinočnjim brzovlakom so se odnehali v Beograd srbski in hrvat-skl politiki, ki so se udeležili nedeljskega shoda JDS. 1 niimi le odpotovalo tudi več!« število poslancev vseh strank M se vozilo k otvoritvi narodnega predstavništva.
= Na naslov poštnega ravnateljstva. Ljubljanski zdravnik z veliko in odgovorno operativno prakso se že nol leta poteguje za napeljavo telefona v svoie ordinacijske prostore. Poštno in brzojavno ravnatelistvo nal pomisli, da tu ne gre za kako privatno udobnost, ampak za korist prebivalstva, ker Je ravno v slučajih, kadar so potrebne operacije, mnocro-krat naravnost žlvliensko vprašanie. da je zdravnik kolikor mogoče hitro obveščen. Priznavamo, da je poštno ravnatelistvo v težkem položaiu vsled pomaniknuia materjiala. vendar se mora naitl pot v takih splošno važnih in nulnih slučajih, ako ne gre drugače, nai poseže poštna uprava tudi pri nas po načinu, ki so ga izvedli na Coškern. s tem da so odvzeli telefone nekaterim strankam, ki so lih rabile samo v svoio osehno korist ter Uh odstopi” strankam, ki rabilo telefon v lavnem Interesu.
=■ Sokol T i'mrl ie na® ustanov-nll' brat Jožef Bončar. Pogreba «e udeležimo danes korporativno v kro-iu. Zbirališče ob tričetrt na 3 na Trgu Tabor. Odbor.
= Mestne njive v Kolezlfl kakor tudi one pri čolnarni športnega kluba ob Ljubljanici se oddalo letos potom iavne dražbe v zakup. Dražba se vrši dne 4. marca 19?n ob 10. uri dopoldne za njive v Kolezlii: ob 11. uri dopoldne za niive pri Ljublianici. Zdražitelji se vabijo na dotičnih njivah.
= Podrafenlo kavarn. Z včerajšnjim dnem so zvišali ljubljanski ka-varnarjl cene vsem kavarniškim predmetom za .30—60 odstotkov. Cene bodo odslej v vseh kavarnah enotne.
Društvo natakarjev nam naznanja, da se nahaiaio natakarji v Ljubljani. Zagrebu in Osijeku v mezdnem gibanju ter opozarjalo naj uslužbenci v teh mestih ne iščejo službe.
~ Konec porotnega zasedanja. Porotne obravnave pred Hublianskim deželnim sodiščem končajo v petek, dne 5. t. m. Porota se je skoro izključno bavlla s samimi tatvinami. — Slučaj Perko ne pride na vrsto, že pri tekočem zasedanju, ker preiskava proti Perku še ni končana.
= Tatvina v trgovini »Tfumanlc«. O tatvini v trgovini »Hnmanlc« se nam še danes poroča naknadno: Tatvina čevljev se ie izvršila v času. ko sl* bila tujca v trgovini. Blagajničarka ni trgovskega lokala zapustila, temveč se je z namenom, da ugasne električno luč. podata samo za tesno steno, ki loči trgovino od ostalega prostora. To priložnost le porabil eden izmed tatov, ki je biagalni-čarko sunil za vrata, ki jih je toliko časa tiščal zaprta dokler le drugi zlikovec nobepnfl z blagom.
*r Tat se Je vjel. Ljubljančan Janez Mihelič, lep in postaven mlad dečko, ki pa že figurira v kriminalni razvldmicl. Je v soboto zvečer oknlu 6. Izvršil premeteno tatvino na Our-berjevem nabrežju. Skozi okno le zlezel v pritlično stanovanje ter odnesel razno obleko v vrednosti 6000 K. Dve noči je prenočeval v prenočišču pri »Deteljici«. Včeraj zjutrai pa so ga agentje aretirali, ker se ni mogel Izkazati. Včeraj dopoldne Je prišel na policijo lepo z ukradeno pelerino v roki, katero la oškodovana
stranka takoj spoznala za svojo. Tatu so zaprli.
= Draga pesem. Znani pijanček te razgrajač F. K. Je na Martinovi cesti kričaje prepeval:	»Kelnarca
mlada, ma fajmoštra rada. Ubogi kaplan pa mor bit’ sam!« — Dobil je na policiji 200 K kazni.
= Strah Rožni dolini. Bivši sanl-tejc, potepuh Jernej Certanc živi samo od tatvine in si je zbral ljubljansko okolico, zlasti Rožno dolino, za svoje eksploatacijsko polje. Skozi okno je skočil v stanovanje g, Rakar je ve ter skušal odnesti večjo svoto denarja, moko In razno obleko. Tatu so pravočasno spodili. Policija ga išče. Proti njemu Je podanih več ovadb.
= Zakotna prenočišča. Ljubljanski mestni magitsrat je dve stranki, ki stanujeta pred Škofjo št. 21, obsodil zaradi nekoncesijonlranega prenočevanja tujcev ’in sicer g. F. K. na 300 K in V, M. na 500 K denarne kazni. Ovadeni ste bili tudi sodišču zaradi nepriglasitve tujcev. Okrajno sodišče je včeraj oprostilo g. R., ker Je Izpolnila priglasnlce. a jih ni policiji odposlala z ozirom na to, da je preje prišla policija kontrolirat nieno stanovanje. Po Ljubljani je še več takih zakotnih prenočišč kamor se zatekajo zlasti verižniki in tihotapci.
= Zaplemba tobaka. Vrhniškima tihotapcema Francu Komovcu in Ivanu Nagode je zaplenila policija 94 zavitkov tobaka.
— Prijeta žepna tatova. Ped Imenom »verižnik z leseno nogo«, poznani bosanec I. Lukič in njegov tovariš Milan Žinkovič sta bila aretirana 'zaradi žepne tatvine, ker sta nekemu Babinu ukradla 4000 K. — Žinkoviča preganjajo bosanske oblasti tudi zaradi umora te več vlomov.
= Tatvina pri »Urbančku«. ""Železničar Matija Brica je prišel iz Aleksinca v Srbiji v Ljubljano obiskat svojega svaka. V nedeljo popoldne sta šla skupaj na Posavje k »Urbančku«. Okoli 10. zvečer ie položil k. Brica denarnico na mizo. Odšel je |e s svakom ven na stran, pozabil pa denarnico na mizi. Ko se je vrnil, denarnice ni bilo več. V denarnici le Brica hranil 250 starih dinarjev, 30 novih dinarjev in okoli 300 K. Tatvine ie sumljiv neki gost. kateremu se je tedai zelo. zelo mudilo.
= Hipnotizer In telepat. V Celju le priredil znani telepat in grafolog Ben Aroliv Bey v pomočjo medila iz celiske dnižbe zanimivo predstavo, nri kateri se je odkril finerirau umor. Predstava je vzbujala med občinstvom veliko zanimanie. Ben Aroliv Bev priredi tudi v T.jubliani v nede-Ho 7. in oondeHek 8. marca predstavi v Narodnem domu. Ker zadnje take predstave v I inbiiani niso kar nalbo-iie uspele, pričakovati te od *eb predstav malo več. Predprodaja vstopnic s vrši v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.	"	*
Maribor.
Magistralnim ravnatellem v Matih oni te imenovan notarski kandidat Fmil Kramer.
II. simfonični koncert v Mariboru.
Mariborska divizbska godba nriredl nod vodstvom kanelnika F. Her-zog-a v koncertni dvorani pivovarne Gfitz IT simfonični koncert, dne 6. marca T920. Prednrodala vstopnic v trgovini za muzikaiiie Jos. H5-fer. dolska ulica In v trgovini s pa-piriem. Zlata Brišnik. Slovenska ulica št. 11. — Cisti dobiček le ra-menien mariborskim mestnim ubožcem.
Med demoblHzacllsklml oblek6 ▼ Mariboru se naha’aio tudi skladišča bivšega avstrijskega eraria na glavnem kolodvoru v Mariboru, ki so za trgovstvo naivečiega nomena. Za ta skladišča, ki so sicer le na no! zidana. se poteguielo razna trgovska podietia. Ker so skladišča iako obsežna. bodo zadostovala za več interesentov. Da ne bodo nrišla v zakup le enemu podietiu, Prosi, podpisani ffremii. da laviio dotične tvrdke, ki reflektiralo na ta skladišča, to tako! trgovskemu grermhi v Mariboru
177 tjsočkronsklh bankovcev zaplenili. Tukaišnii finančni straži se le posrečilo priietl dva tihotapca in ponarejevalca valut ter jima zapleniti 177 ponareienih tisočkronskib ban kovcev. Tihotapca sta dosnola s ponarejenimi potnimi listi iz Gradca ter se Imenujeta eden Rubiberger, drugi p« Sltzenberger. Tmena sta gotovo neprava. Glavno ie pa itak. da sta škrvPiiva tička pnd kitečem.
Madžarski komunisti v Mariboru. Mariborska policija ie priiela dva madžarska komunista. F.den le bil na Madžarskem že na smrt obsoien. pa se mu ie posrečilo ubežati v Jugo slavilo. Odposlali jih bodo nazaj na Ogrsko. Bale se klati po mestu še nek drugi komunist — Žid in prireja zborovania.
Celje.
Olepševalno društvo le te #6. L
m. ustanovilo v CdJu.
Zamenjavo bankovcev te odklonila vsled prezaposlenosti Zadružna zveza v Celju.
PRAVLJICA.
Tukaj se že neka! časa skrivnostno širijo vesti o neki neverjetni tihotapski nasilnosti!, ki se ie nedavno dogodila v Spilju. Zadeva zveni kot pravljica. Vest prinašamo, kot smo io slišali: Pred kratkim, ko se je odpeljal neki transport čehoslovaških legijonarjev iz Jugoslavije, sta se njihovemu vlaku priključila tudi dva voza iugoslovenskih — baje srbskih — dijakov. V Špilju ie finančna straža hotela vlak kot običajno preiskati, toda dilaštvo se je temu nasiloma uprlo. Straža ie poklicala na pomoč neki vojaški oddelek, na kar se je dilaštvo navidezno podalo. Stražniki so na to pregledali notraniost di laških vozov In našli velike množine tobaka natlačenega v blazinah. Toda ne samo to. temveč so videli v vozovih tudi osebe, oborožene in oblečene v oficirske srbske uniforme, o katerih se seveda ne ve, ali so bUi to res oficirji, ali pa so dijaki uniforme zlorabili v to, da bi preplašili in spravili v rešpekt sitno finančno stražo. Komaj pa se ie volaški oddelek oddaliil, so nastopili dijaki in dozdevni oficirji z orožjem in poba-sali tobah nazai v vagone. Finančna straža, ki ie imela več težko ranjenih, ie bila brez moč! In ie morala pustiti vlak nanrel.
Toda navzlic temu so se »dijaki« uračunali. Neki naš finančni stražnik le obvestil nemško finančno stražo pri Lipnici, nakar le poslednja pustila s strojnimi puškami zastražiti Upniški kolodvor in tako pričakovala dohoda nasilnih tihotapcev. Ko Je vlak dospel, ie avstrilško vola.štvo takoi udrlo v poslednja dva diiaška vozova, razorožila dozdevne oficirje in zaplenita ves tobak. Razorožence so poslali v Beograd, dljake-tlhotap-ce na zaprli za tri dni.
Nam se zdi ta vest neverjetna, zato smo lo naslovili »Pravljica«. Ker oa imaio praviiice pogosto Izvor v resničnih deistvlh. smo zato tudi v tem slučaiu prepričani, da bo za to nrioovedko neka! resnice. Zato orosimo Pojasnila da se ne bodo še na-dalie širile te fantastične govorice.
nssT
Seja načelstva NSS se vrši danes, v torek ob pol 20. uri v strankini pisarni.
NSS lavni shod v Zagorju ob Savi se je vršil preteklo nedelio ob 3. url popoldne v cestavraciii Mfifler Shčd je vodil tovariš Trebušak. O političnem položaju in strankinem programu je poročal tovariš Tavčar. Spreleta je bila tudi resolucija zadevajoča draginiske doklade rudniških delavcev. S'md te zelo lepo uspel; udeležba velika.
Shod v Žalen. V nedelio popoldne se ie vršil v gostilni »Virant« laven shod NSS. kf le uspel sitalno. Prvotno se ie mislilo, da rrldelo shod motit komunisti — rudarii; očivldno pa so letaki »Jugoslovanski proletarci!«. tako učinkovali, da se to ni zgodilo. Na shodu sta govorila tov. Žabkar In Brandner in le bila spreleta resolucila nrotl valutni reformi v škodo delavskega Hudstva z zahtevo po takoišniih volitvah, da se konča doba nezakonitega, protiljud-skega vladanja.
S1* od v Celiu. V soboto zvečer se le vršil v Narodnem domu shod Na-rodno-socilalistlčne stranke, ki mu le predsedoval predsednik kraievne organizaciie tovariš Žabkar. Odposlanec načelstva tov. Brandner ie v svoiem govoru primerial politično situaciio z velikim cirkusom, v katerem bi bilo nrav zabavno slediti deianiem beograiskih In Ijubllanskih artistov, ako bi Hudstvo pri tem ne trpelo in obupavalo . . . Vzrok tem razdrapanim razmeram tiči v tem. da se vlade ne čutilo odgovorne narodu. ki lih ni volil, temveč svojim strankam. Z nalnovelšo izpremembo v vladi smo prišli iz dežla pod kap. Narodni sociiaiistl zavzemamo na* prarn vsaki vladi, ki ne izhaia iz liudstva. enako stališče. Zato že leto dni zahtevamo volitve, da Hudstvo samo odloči, kdo nai bo gospodar v državi. Če bomo slabo izbrali, bo to naša lastna krivda in bomo delali za to pokoro. Govornik v nadaljnem razpravlja o zavoženi valuti iti o razmerju Narodno - socijalistične stranke do drugih strank, povdaria-lo6 veliko važnost vzgoje. ker le misleče ljudstvo bo v stanu urediti razmere v državi tako kakor zahtevalo ljudski interesi Ko te poroče-
valec na »tavlleno vprašanje, če NSS vstopi v deželno vlado, ako s« Jo povabi, le odgovoril, da NSS ne gre pot starih strank in da na to ni niti misliti in je tov. Žabkar kot člaa načelstva NSS sporočil sklep stran« kinega načelstva, da NSS ne pozne kompromisov in lej le vseeno, če pri prihodnjih volitvah dobi en mandat več ali mani, ker stranka ni bila ustanovljena radi mandatov, kar ie bilo z navdušeniem vzeto naznanje. ie bil shod zaključen.
Gledališče.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA Opera.
Dne 1. marca, pondeijek: Zaprto,
Dne 2. marca, torek: »Rusalka«. Abonma D/3.
Dne 3. marca, sreda; »Mignon«, Abonma A12.
Dne 4. marca, četrtek: »Netopir«. Abonma B.
Dne 5. marca, petek: »Favst*, Abonma C.
Drama.
Dne 1. marca, pondeljefc: »Beneški trgovec«. Abonm. A.
Dne 2. marca, torek: »Brezdno«, Abonma C.
Dne 3. marca, sreda: »Beneški trgovec«. Abonma E.
Dne 4. marca, četrtek: »Kristalni grad«. Uradniška predstava. Abonma Izven.
Dne 5, marca, petek; »Vrag* Abonma D.
MARIJONETNO GLEDALIŠČE.
V torek, 2. marca ob 4. uri popol* dne: »Prolog, čarobne gosli«.
V četrtek, 4. marca ob 4. uri popoldne: »Prolog, čarobne gosH.
V nedeljo, 7. marca ob 4. popofc dne: »Prolog, čarobne gosli«.
Fz pisarne dramskega gledališča Vsled repertoarnih težkoč drama v četrtek 4. marca ne bo igrala »Noč« nega čuvaja« kot uradniško predstavo. temveč A. Funteka Izvirno noviteto »Kristalni grad«. — Občinstvo a dežele opozarjamo na Nušičevo veseloigro »Protekcija«, k! bo vprlzor-lena v drami v nedeljo 7. marca popoldne.
Ljubljanska porota.
Uboj.
Rudolf Rekar, železniški prožni delavec. Je dne 23. decembra lanskega leta vasoval v Kresniških Poljanah. Na železnic! le prejel 500 K. popival je s prijatelji. Po noči le šel vasovat, punca pa ni hotela odpreti. Potem se le Rudolf Rekar spri s fatv-tom Francetom Valentičem, katerega ie smrtno ranil. Ljubljansko porotno sodišče Je Rudolfa Rekarja obsodilo zaradi uboja na eno leto težke leče.
Vlomi v avtogaražo hotela »Union«.
V zaklenjeno avtogaražo hotela »Union« le bik) tekom septembra la oktobra lanskega leta po noči 4-kra» vlomlieno. Prvi vlom le bil v noči 30. septembra v oddelek avtogaraže angleške misije, kole Dovelinik le bfl canitain Thomson. Vlomilci so odnesli dva nova plašča in eno zračna cev. v vrednosti 2000 K. Nekai dni nozneie so v drugič vlomili ter odnesli nekemu tržaškemu šoferju dva avtomobilska plašča in dve zračni cevi. v vrednosti 2500 K. Tretjič so zopet vlomili te odnesli angleški mt-siii en vulkaniziran plašč in dva gonilna jermena, skupai 2900 K. Pri četrtem vlomu so bili preoodeni. Aretirani so bili aktivni vofak Karol Gregorc, ki Je v voiaških zaporih, dalje mehanik Robič iz Spodnie fci-ške in kliučavničar Josip Tičar is Mengša. Slednja dva sta se morala včerai pred Ihibliansko poroto zagovarjati zaradi teh vlomov. Robič s« zagovarja, da mu le dal neki »Žiži« — šofer — kliuč od avtogaraže ter ga naprosil naj zanl proda plašč*. Vzel le dva plašča, katera le dal Tičarju. ki jih le proda! za 350 K. Drugič ie našel garažo odprto, blago te vzel in odnesel na Tičarievo stanovanje. Prodala sta plašče'za 500 K, Tretjič le res vlomil. — Porotno sodišče ju je obsodilo: Franceta Robiča zaradi hudodelstva tatvine na šest mesecev težke ječe in Josipa Tičarja na dva meseca strogega zapora zaradi prestopka tatvine.
Splošno ie sedal opažati povsem drugo občinstvo v avditoriju. Sprva so posečali razprave samo izrabiti zločinski tipi. Sedal le deželno sodišče zaprosilo policijsko stražo, da nadzira obiskovalce porotne dvorane. Tatovi In vlomilci pa imajo rešpekt pred policaii, zato sedai ne hodilo več poslušati, kako se njihov! tovariši zagovarjalo in Izgovarjajo-
Izdajatelj in odgovorni urednik-i Anton Pesek.
la milijoni.
(Dalje.)
OSEMINDVAJSETO POGLAVJE.
Naslednjega dne so gostje počivali vsled raznega motenja nočnega počitka. Ura je bila deset in (Jr.yce.ievo čuječe oko ni zapazilo, da bi se odprla katera vrata, in niti gospodična Aspinwall se še ni prikazala. Tričetrt na enajst se le bližala služabnica z zajutrkom vratom signorine. Ko je-strežnica hotela iti mimo policista, ji je odvzel kavo iz rok, jo nesel osebno v sobo in se zopet vrnil v par trenutkih z njo. Izročil io je strežnici z naročilom, da želi gospodična Rogers danes le par kuhanih Jajc, ki jih naj oskrbi.
Gosti, ki so odhajali v obednico, so se Čudili, da ie signorina po tolikem nočnem razburjenju se prikazala med vrati vsa sveža in vcsclsi«
Vrh st< , nic ji je prišla Hifary nasproti. *Oospod Degraw Iz Clevelanda čaka v knjižnici na vas, toda ni sam, kakor mogoče pričakujete«.
Signorina se je prestrašila: »Kdo je pri njem?«
»Takoj boste videli«, se je oglasil izogibajoč odgovor. — »Kako ljubko vam pristoja bela obleka, nihče hi ne mislil, da niste vso noč zatisnili očesa«.
»Vi ste tako dobri«, je šepetala signorina; ustnice so se ji tresle in na obrazu ji je bila razlita otroška boječnost. Obotavljaje se Je podala Hifary v obednico, da pozdravi ostale goste, toda njene misli se mudilo pri prijateljici v knjižnici, četudi ni mogla slutiti, kako važen razgovor se je vršil tam.
Par minut je signorina stala neodločna sama s seboj se boreč: ko je nazadje vstopila, sta k) spreiela oba Degrawa. Bila je zelo Iznč-nadena, kaitl ni pričakovala, da bo videla umetnika. Se neki tretji gospod je bil v sobi navzoč.
Degrav/ Iz Clevelanda Je prvi povzel ftesedo ter Izrazil svoje veselje nad srečno rešitvijo deklice. »Najprej vam moram razodeti važno novico, gospodična Rogers. Upam namreč, da vas za vedno oprostim nevarnosti.
Id JO doslej plavala nad našo glavo. Ako je I toliko deklic vašega imena in da ste vi sami v zadnjem času bili v, hudi stiski, sta tega kriva zločinca, ki sta se zarotila, da preprečita izvolitev deklice, ki je določena za dedinjo ogromnega premoženja. Ta mora biti Jenny Rogers In odgovarjati po svojih lastnostih gotovim pogojem zapustnika«.
»Jenny Rogers?« — To je vendar moje ime, je vzkliknila signorina; »toda nikakor ne morete misliti —«
Degraw je je smehljaje prekinil: »Da, vi ste izvoljenka in ko boste v posesti bogastev, vedo oni lopovi, da so se njih sramotni načrti izjalovili. Ne bodo vaše varnosti dalje ogrožali, kaiti vaša smrt jim ne prinese nikakega dobička. 4jl me razumete, gospodična Rogers?«
Zrla je vanj z brezmejnim začudenjem,
»Jaz, dedinja velikega premoženja od koga prihaja — s čim sem si ga prislužila — kaj pričakujejo zato od mene?«
»Ničesar ne pričakujejo od vas«. Je bil De-grawou resen odgovor. »Rajni vam voli svoje bogastvo. Nočete 11 slišati niegovo zgodbo? Poiem boste mogoče razumeli, zakaj se naj ravno vi zahvalite njegovi velikodušnosti. Mogoče se posreči gospodu Waldenu vam položaj bolie razjasniti«, je rekel Degraw, predstavljajoč ji še tujca, ki je bil navzoč. »On je odvetnik in vam lahko potasni zakonite forma-litete. ki jih morate Izpolniti.«
Prpognila se je in gleda na listino v svojih rokah, kakor da ne ve, kaj il Je storiti.
»A darilno pismo ie risano v vn*em imenu, gospod Degraw«, je zaklicala. »Ali ste vi tisti, od katerega izvira to velikansko premoženje?«
Degra\v je odkimal in čuječemu umetniku ni ušla bolestna poteza krog ust, ko je odgovoril :
»Ne, ni moj ta čudežni dar, samo moja roka Je. ki ga deli. Poslušajte predvsem povest o Deltoncy5u, predno nadaljujemo*.
(Jnvetmk se le podal v sosedno sobo. De-graw Je sedel poleg signorine bi H pripovedoval o čudni usodi Delancyja, kar nam je že znano. Začudeno je poslušala in več kakor enkrat so se il napolnile lepe oči s solzam? Ko je končal, Je povesila glavo In molče premišljevala.
Degraw jo je prijel za roko, In Je ginjen ? živahno nadaljeval:
»Ko sem vas izsledil, gospodična Rogers, sem storil to samo zato, da izpolnim dano obljubo. Pri daljšem občevanju ste pa postali mojemu srcu najdražja. Da se zdaj obotavljam vara odkriti svojo ljubezen, storim to samo zato, ker mi moja čast ne dovoljuje bogastvo deliti z vami, s katerim sem razpolagal po lastni volji«.
Globoko ginjena je naglo pogledala proti oknu, kjer je stal umetnik še vedno na istem mestu.
»Vem, da nisva sama,« je Degraw mimo nadaljeval, »sam sem prosil gospoda, da me spremlja kot svedok vaše odločitve. Ne smem ljubezni ponuditi oni, ki sem ji sam ponudil bajno bogastvo. Če ml pa rečete, da naj raztrgam listino, — tedaj —« glas mu je odpovedal in mož se ie tresel vsled silne razburjenosti.
Umetnik ga je gledal poln tesnobe; bo 11 Imela moč proti viti se taki strasti? Bo li znala ceniti visoko vrednost plemenitega snubca ter odklonila sijaj in bogastvo.
Kmalu se mu je dvom razjasnil; njen pogled ie prosil milosti, njeno oko ni izražalo oboževanja in ljubezni, gledala Je le bojazljivo In zbegano. »Ah,« je zaklicala, »v kak položaj ste me spravili!«
Rahlo je odprl roko, ki Je držala njeno oklenjeno. »Ne. ne.« Je odgovoril prijazno, »na prvo mojo besedo se vrne gospod Walden. Ničesar drugega nisem pričakoval; hotel sem le bitj vam nasproti popolnoma odkrit in vsaj poskusiti, da si priborim srečo življenja. Ponesrečilo se mi je. pa upam, da nisem izgubil vašega spoštovanja«.
«Ne, nikakor,« Je klicala vsa iz sebe, »da bi le čutila, da ——«
»Ne dalje,« ji le prestrigel besedo, »razumem vas in nbžaliriem iskreno, če sem vam pripravil britkost. Takoj pozovem odvetnika«.
Še predno je posušila solze in si spet pridobila samozavest, re vstopil gospod Walden. Listine so se pravilno podpisale, in signorina Valdi, ki le pred par trenutki bila še revna, je stala sedaj pred njimi kot upravičena dedinja milijonov.
Zdelo se ie. da se je po tem pomembnem
trenutku hipno spremenila. Njena drobna postava Je postala višja, samozavestnejša. Celo rtjena lepota je izražala častitljivost, ki je sicer še bolj očarala, a vendar izključila ono ginljivo ljubkost, s katero je bila priklenila nase dvoje močnih moških src.
Umetnik, ki je s pritajenim dihanjem poslušal, ie stopil sedaj pred njo, da ji častita. Smehljaj, s katerim ga je spreiela, ni pripustil nikakega dvoma o čutu njenega srca. a njena oseba se je kopala v radostnem samodopa-deniu, da ni imel poguma, govoriti o svoji srčni zadevi.
»Oh, kic je Hilary?« ie vzkliknila signorina, »da ji lahko oznanim svojo srečo! Ce vidim njen ljubi obraz, se bom prepričala, da res niso sanje, kar doživilatr«.
Degraw iz Clevelanda ic svojo rahlo obzirnost do rde še povečal s tetn da se le sam ponudil poiskati gospodično Hilary. Odšel ie z odvetnikom in pustil signorino samo z umetnikom.
Ta ie novoizvoljeni dedinji Iskreno stisnil roko in zaklical:
Še eno besedo, signorina, predno svet zve za vašo srečo. Da vas ljubim, veste; že prej sem vam odkril svoje srce. A tedaj niste bili posestnica milijonov in oba nisva slutila, kaj vam hoče pokloniti usoda. Nikar se ne občutite vezano name, po znakih naklonjenosti, ki ste mi Jih dosedai izkazali. Zame ostanete vedno Ista. revna ali bogata, a ljubezen, ki ste to hoteli tedaj uslišati, bi imela za vas mogoče mani privlačne sile. Zato se mi ne zdi častno, vas vprašati sedaj, da mi odgovorite na mojo snubitev, ko se še niste navadili na svoje novo dostojanstvo in na vse užitke, ki vam jih bo nudilo bogastvo. Ce se čez pol leta še spomnite na umetnika Hamilton Degrawa. potem •—«
»Ah.« je zaklicala v ljubki zmedenosti, »ne morem tako dolgo čakati. Nimam doma, ne svetovalca, ne varuha in zabredla bi v tisoč blodenj. Čemu bi ne bili popolnoma srečni, ako nam Je usoda mila?«
»Blažene besede! Kdo bi mogel nasprotovati taki prošnii!« Ginjen Jo ie gledal, roke ji je pokril s poljubi — a zaročiti, kakor ie ona predlagala se ni mogel.
fDalie prih.)
Zahtevajte »Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahl Pridobivajte naročnikovl
Mali oglasi.
Proda se:
DRVA
suha, mehka in trda, žagana In cepljena dobavi in pripelje na dom SREBOTNJAK, Kolodvor-S9 ska ulica štev. 81.
no bo!
Bratovskoskladnlgnl
zdravnik
Prodat« švicarske po umetnikih zn premogovnik Rajhenburg .Trboveljske (Zdelane svite, bogata Izbira rokavic, premogokopne dražbe* se lit*. Na-kravat, kmečkih rut, Šerp, etaminaskih slop službe 15. mainlka 1920. Plača po trakov, finih ročnih batist-del, usnjenih j dogovora. Cenjene ponudbe na:
Bratovsko sklsdnlco* Trbovlje.
nam
Mleka
Slav. občinstvu naznanjam, da v prihodnje ne bo več mogoče razdeljevati mleka radi pomanjkanja razsvetljave. Električne razsvetljave pa ne moremo dobiti. Petroleja in karbida tudi ni. Radi tega ae mleko v temi ne more pasterizirati, nepasteri Hrano se pa do dragega dne ne drži ter se pokvari. Zato smo prisiljeni izdelovati mlečne Izdelke, kit Je v kvar družbi in ljudstvu.
Spoštovanjem Prane Jesenovec, vodja mlekarne 286	Vojačka	ulica 10.
Izdelkov ter raznega modnega blaga sc dobi v Ciril Metodovi ulici 16./I.
801 »*
N* prodaj Jo biljard skoraj popolnoma nov s kompletno opravo, ............ to dobro
•tarejšl model i jako
ohranjenim
datke.
Kupi se:
MoSko kolo kupim. Nahajati j *« mora v dobrem atanju ter dobro Ohranjen. Naslov v upravi.	808
SiuSbe:
Dva kleparska p«
se sprejmeta pri Pranje Coljo.
Vinske sode
transportne in hramne se kupi. Ponudbe z navedbo cene in velikosti na upravn. pod .Vinski sodi*.
kupim.
omočnlka _	„
DoiSan, Ponudbe % navedbo eene na ^ upravništvo pod ,Kopalna banja*.
Črnilo :: rdečilo
barva za štampilke (modra in rudeča)
PP%SNAŽ1“
najboljše sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Čertalič, Ljubljana
Opekarska cesta štev. 81.
Cigaretni papir Tovarna
sledeče vrste:
GoBub, IbaciBe,
(Bub Srt Siitium
priporoča na debelo	I  n -%.	•	~ry	v	o	vi	faA
L podružnico v Kočevju st 69
kjer se sprejemajo naročila.	285
v Lr ubila *ii
in tai, Urn fisliliita obl i« iiiolii pila
je otvorila svojo
Mestni tu 11.
j
sladtaa
kava
izdelek I. jugoslovanske tovarne sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gradiška
v zavitkih po 200 in 500 g, v originalnih zabojih po 50kg netto po najnižji ceni, franko vsaka železniška postaja,
s« dobiva pri
JOVO GIGOVIČ
li trg 21.
kupi vsako množino tvrdka m EpCSsbR i%»eS» Trevisan Luin & Co. iz Trsta, Via Log ia 11. Zastopnik tvrdke Leon Luin se nahaja najmanj enkrat na teden v Ljubljani in ima svoje shajališče pri tvrdki Tavčar in Svetina, stavbeno podjetje in zaloga stavbenega ina-terijala, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, kamor naj ee pošiljajo tudi informacije in ponudbe. — Naslov za telegrame: Tavčar-
Svetina, Ljubljana.	282
V-
v
Kupim
Dobrovoljce, demobiliziran vešč popolnoma frančoščine v govoru, išče primerne službe tu ali v Jugoslaviji
tl S«"p£	hišo	v	Mariboru
tivo lista.	800
na prometnem kraju. Ponudbe
Ima prednost. — Pc ------------------- ”	**	1----1	'------1	II!—
Triglav, Sevnica
it, Glihi 8 Ntimil
Tvrdka Verdnik & Žnidar Halai ilni atelje za ta in pie =
j	Ljubljana,	Poljanska	cesta	12
uljudno naznanja slavil, občinstvu, da je ravnokar došla nova moda za pomlad; izšli so krasni modeli za kostime, matine, plašče, krasni športni kostimi za jahanje in drug različen šport. Modne barve za gospode so: siva, rujava, najmodernejša pa je svetlo-modra.	asi
jmi u i um ii 111»| Razpis služb.
»»».«« .....cg*	.	-	|	trgOVftČko	društvo	za	UVOZ	1	izvoz	j	Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani,
Ponudbe na ,,Kotel Mariboru, glavni trg pod ,Hiaa*.	**	-	**	Til.	M.	2Z-68	ZriflfeVftC	15*	Šolski	drevored 2, razpisuje inesto uradnika s prejemki XI., X,
.a o av	,	...	.	C1K,	ali Dt plačilnega razreda državnih uradnikov za službo
» dlinfitfAm fll vrtnin Brašno, P Senicu, kukuruc, zob I ostale žitarice. — SibieB.
L UVlllUlBlll UL lllullt svječe, aapun, kavu i ostaiu kolonijalnu robu ua vellku nudi
uz najpovolnije uvjete.	190
Sprejme aa spretna proda-Jafka in učenka v trgovini L Bonač.
prot [al i
w
pomočnik n malo delo, Verdnik & Žnidar, Poljanska cesta 12.	309
Ram«*:
Dobro Idočo gostilno na deželi ali v kakem večjem kraju se vzame z inventarjem pod ugodnimi pogojt tako! v najem. Fonu be na upravništvo pod „1. maj 1920“	304
ilvlljat dobro Izurjena v angleškem ali francoskem delu se sprejme roti dobri, plači. Prednost imajo špeci-
- stke ali prvovrstne moči. Vstop ta- m prometnem kraju v Ljubljani a« Prvovrstna plača. Istotam ae išče
ali stavbišče
Ocipontoč za sfanovanle. V Maveriu pri Črnomlju dam v svoji hiši stanovanje zastonj In plačo po dogovoru, kdor obdela moj mali vinograd. Ponudbe A. Kajini, Kočevje.	303
Uradnik ali vtsokoSpiec se
»prejme kot sostanovalec takoj. Ponudbe pod .Hrana in stanovanje* na upravo ilata.	306
k n p 1. Ponudbe
št ,500-000*.
upravništvo pod
Zavod Mu MT i (el
prodaja
pat velikih obrestuloSIh •« hiS,
Izšla je
najnovejša moda za dame in gospode.
KofUml, pomladni plašči, obleke, žaketi za gde. natančno po modelih. Podčastnikom in uradnikom ra došlim ujetnikom primeren popust.	180
Krojači in krojačicel Razpošiljam najmodernejše kroje. Treba vposlati samo mero in dobi se modem
deske Ivi travne
tz mehkega in trdega lesa kupi no naivlsii ceni vsako množino družba Jbph“ i Ljikljasi, Irtkn tu 10.
tver j•	——
Bi F. Potočnik, Selenburgova «1.6|I.
deloma »koro nove (400000 850 000)1 [;roj. Cena z a delo oblek od 300 K naprej, •dno dvonadstropno so tvor-nlco pripravno (800000), hišico na branjarijo (55 000), v Celju. — Jedno srsdajo hišo tik i mesta (100000); vilo feSIzu SeSJO
(150-000); h££o v £slcu« pozen«. OglaBt Oglasne ekspedicije vica pri Rsjkinburgu (35-000) j 20 oralov posestva s nradnjlm ■mrokoulm sozdom pri Zidanem mostu. — Oglasite so neobvezno v Celju, Gosposka ulica 6/1.	200
»Jadran* v Mariboru.
Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje Usta ne ustavil j
SOL
cele vagone odda:
imreitna ter ipia Ha FERDO SERT
MARIBOR, Koroška cesta Štev. 21.
Brzojavi: S£RT, Maribor, telefon interurban Štev. 265.	828
nadzornika.
Prosilci s primernim nastopom, ki so dovršili visoko ali kako srednjo šolo s maturo In se izkažejo s prakso, ki bi jih vspo šobila m razpisano mesto, se morajo osebno predstaviti ▼ zavodu.
Istotam se sprejmejo
3 praktikanti za uradniško službo,
ki se imenujejo po polletnem zadovoljivem službovanju za provizorične uradnike v XI. člnovnem razredu državnih uradnikov. Prednost imajo prosilci s pisarniško prakso.
Istotam se sprejme
poduradnik
z nižjo srednješolsko naobrazbo in najmanj dveletno pisarniška
prakso s prejemki državnih pomožnih uradnikov.
Prednost imajo jugoslovanski legijonarji, vojni invalidi, poznavalci gospodarskih razmer v Sloveniji.
Kolka proste prošnje, opremljene s curriculum vitae, z rojstnim listom, domovnico, z nravstvenim in zdravniškim spričevalom, z dokazili o dovršenih študijah ter o dosedanjem slu-.žbovanju oziroma z navedbo referenc, naj vložijo prosilci jugoslovanske narodnosti, ki še niso prekoračili 35. leta svoje 6tarostl
do dne 15. marca 1920
naravnost pri zavoda.
V ljubljanl, dne 23. februarja 1920.
Mm S9 rtujiinfl mi za namislite v Piani