PoStnina plačana v gotovini Leto LXXI. št. 164 LfrtUiaaa, ponedeljek 25* JuBJa 1938 Cena Din 1. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inaerati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Vpliv razgovorov: Popuščanje mednarodne napetosti Na nemški strani izražajo željo po mirni ureditvi manjšinskega vprašanja na češkoslovaškem Berlin, 25. jul. d. Komentarji nemškega kažejo, da je obisk angleškega kra-•~'.ga para v Parizu napravil v nemški •i velik vtis. Kot rezultat tega obiska i.io utrditev angleškega-francoske-teljstva. Kaj drugega si seveda ni • misliti, vendar pa so posamezne izrečene v Parizu ob tej priliki, slasti i kralja Jurija VI. in prezidenta Lebl niRopo bolj prisrčne, kakor pa so »valL Poleg: tega prihajajo v poštev ten nnstop francoske vojske v Vers? zlasti pa razgovori zastopnikov u za :iašk*m posvetovanjem tem večin v cico** poudarjajo, da bo šef generaln štRba francoskih letalskih sil general V lem In ^rišel sredi avgusta na povabil«. r;orin?a v Berlin, dočim pa bo t;* s k bržkone ostal omejen na razne ogleii 'i izmeniavo mnenj, gre pri pariških p<~svetovanjih najvišjih predstavnikov anp!'\5kp in francosko vojske za čim Tesnejše sodelovanje. Glede na razgovore, ki jih je imel lord Halifax s francoskimi državniki, poudarjajo nemški Usti da je bil njihov najvažnejši predmet češkoslovaško vprašanje, pri tem pa so več ali manj prezrli Bonnetove izjave češkoslovaškemu poslaniku Osuskemu na podlagi razgovorov s Halifaxom, da se francosko m angleško stališče po 21. maju — v tem pogledu — ni v ničemer izpremenilo. Poudariti pa je treba, da se opaža v pisanju nemškega tiska po češkoslovaškem vprašanju v zadnjih dneh precejšnje pomirjen je. ki se je pokazalo zlasti ob obisku angleškega kralja v Parizu, in da se množe izjave, ki izražajo željo po mirni ureditvi češkoslovaškega problema. Take izjave je podal tudi Hitlerjev odposlanec kapetan \Viedemann lordu Halifaxu pred odhodom v Pariz, pri čemer je izrekel tudi željo, da bi prišlo do splošnega sporazuma. Ta zagotovila bržkone niso ostala brez vpliva na pariške razgovore, v koliko pa jih je kasneje ponovil poslanik Dirksen v razgovorih s Chamberlainom. pa še ni znano. Vse. kar objavljajo angleški Usti o Dirksenovih razgovorih s Chamberlainom, označujejo na merodajnih mestih v Berlinu kot fantazije. Dirksenov obisk pri Chamberlainu naj bi bil zgolj uljudnostnega značaja. Ne glede na vse to je resnica, da so se med Ix>ndonom in Berlinom pričeli novi razgovori in da se more v tem pogledu računati z živahnejšo diplomatsko aktivnostjo. Neizpremenjeno stališče Francije in Anglije glede češkoslovaške smatrajo seveda za oviro zaželenemu zbližanju, zaradi česar ;zražajo nezadovoljstvo nad dozdevnim za- vlačevanjem pogajanj češkoslovaške vlade z manjšinami in poudarjajo željo po čim prejšnji mirni ureditvi aktualnih vprašanj, čujejo se tudi želje o začasnem premirju, da bi se mogla končna rešitev pripraviti v miru, kar je tudi eden izmed znakov potrebe po omiljenju napetosti. Nemški komunike o Dirksnovih razgovorih Berlin, 25. julija. AA. O razgovorih nemškega poslanika Dirksna s predsednikom angleške vlade Chamberlainom objavljajo z merodajnega mesta: Nemški poslanik je obiskal predsednika angleške vlade, ker odhaja na daljši dopust. V teku prijateljskega razgovora, v katerem sta se državnika dotaknila vseh vprašanj nemško-angleških odnosov, je imel nemški poslanik priliko opozoriti angleško vlado na vesti iz Prage, da češkoslovaška vlada ne namerava ugoditi zahtevam sudetskih Nemcev v meri, kakor bi položaj zahteval. Chamberlain je odgovoril, da je angleška vlada pripravljena vplivati na praško vlado, vendar pa niti ena niti druga stranka nista izrekli nobenih dejanskih predlogov. Pariz, 25. jul. AA. Uradni krogi izjavljajo, da je bila francoska vlada poučena o predlogih, ki jih je sporočil predsedniku Chamberlainu nemški poslanik v Londonu v. Dirksen. Bonitet o prijateljstvu z Anglijo Francosko-angleško sodelovanje ni bilo se nikdar tako popolno kakor sedaj Fari?, 25. jul. AA. Zunanji minister Bon. net je imel včeraj na nekem zborovanju velik govor, v katerem je najprej izrazil vse pri/nanje svojemu predhodniku Delbosu. Zatem je govoril o nedavnih razgovorih francoskih državnikov / lordom Halifa.\om ter je dejal: Sc nikdar ni bit trancosko-an-jzle^ki sporazum tako potreben kakor danes in se nikdar m bil tako popoln, kakor je sedaj. Angleški kralj jc sam i/um!, da bi bilo težko najti dobo, kc bi bili na^i odnosi intimne i>i kakor sedaj. O mednarodnem položaju jc dejal: V današnjem mednarodnem političnem položa ju moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da jc f rancosko-angleško sodelovanje povsod naletelo na dobro razumevanje, predvsem zato. ker jc jasno in lojalno. Ni ga člove- ka dobre volje v Evropi, ki bi dvomil, da služi anglcsko-frane. prijateljstvo zgolj miru. Cilj sporazuma jc propagiianje miru, kar v mnogem zmanjšuje morebitno možnost vojne na vsem svetu. Nato je Bonnet go\r.iil o soglasnosti vseh Francozov, ki se je najbolj pokazala ob obisku angleške kraljevske dvojice, o izrazih spoštovanja in -simpatii francoskega naroda do angleške kraljevske dvojice in do angleškega naroda. Veličasten >preje>m. ki jima je bil prirejen, je visoke angleške goste globoko ganil. Ko je pozdravljal angleškega kralja, je francoski rar«>d po/dravil v njerr žive simbole največjega in najbolj naprednega imperija na svetu, obenem pa tudi tesno sodelovanje med Francijo in Anglijo. den se vrača v politiko Kritika Chamberlainove politike London. 25. jul. d. Bivši zunanji minister Eden je imel v soboto v Kenilvvorthu govor, v katerem se je najprej bavil z obiskom angleškega kraljevskega para v Parizu, ki ga je označil brez pridržka kot velik uspeh, ker so bila izpolnjena ž njim velika pričakovanja. Ne glede na vse drugo pomeni tudi oseben uspeh za kraljevski par. Poudaril je. da ni bilo sedaj prvič v zgodov:ni. ko je angleški kralj bistveno pripomogel za ohranitev miru in dosego sporazuma. Nato se je bavil Eden z angleškim gospodarskim položajem, o katerem je poudaril, da je v znamenju naraščajoče brezposelnosti. Po njegovem mora vlada računati, da bo prihodnjo zimo število brez- l poselnih doseglo zopet 2 milijona ali mor-: da še več. Težkoče. ki jih ima pričakovati Anglija v bodočnosti, bodo torej izredno velike; prvi korak za njihovo odstranitev pa more biti le popolno razumevanje zanje. Vsak optimizem bi pomenil nevarnost, zaradi česar je potrebno, da se javna zavest zbudi, ne pa skuša uspavati. Ta Edenov govor je zbudil precejšnjo pozornost v Angliji, ker se je v njem prvič javno bavil z gospodarskim položajem ter pri tem neprikrito kritikoval Cham-berlainovo politiko, s čemer se je na drugi strani znatno približal miselnosti delavske stranke. Obenem tolmačijo ta Edenov nastop kot dokaz, da pripravlja svoj povra-tek v politično življenje. Angleška letalska garda Nova organizacija za vzgojo vojaških letalcev London, 25. jul. AA. Letalsko ministrstvo je v soboto objavilo važno izjavo o ustanovitvi nove narodne organizacije pod imenom »letalska garda«, ki bo služila vzgoji rezervistov in prostovoljcev za letalstvo. \ rhovni komisar te organizacije bo bivši letalski minister lord Londonderrv. Olani tc organizacije bodo v primeru vojne takoj poklicani v službo. Člani morejo biti moški in ženske v starosti od 18 let do 50 let. Organizacija bo imela povsem civilni značaj ter bo sodelovala z lahkim letalstvom. Podpirali jo bodo vsi letalski klubi v Veliki Britaniji. Listi posvečajo veliko pozornost tej organizaciji, zlasti »Sundav Times«, ki poudarja njen. velik pomen, ker bo omogočila Veliki Britaniji vzgojo zadostnega števila izurjenih letalcev. List poroča, da se grade sedaj 2750 letal, ki bodo gotova 1. 1940. Pri tem jc treba računati, da bo treba v primeru vojne vsakih 5 ali 6 tednov obnavljati ves letalski material. Zato bi bilo treba proizvodnjo letal v Veliki Britaniji v času vojne dvigniti na 25.000 na leto pa tudi v mirnem času mora biti angleška letalska industrija pripravljena, da zgradi toliko letal, kolikor bo potreba. Japonske vojne ladje pred otočjem Paracel H o n k o n g, 25. jul. d. Kakor poročajo uradno iz Kantona, so pred otočje Paracel. iueovzhodno od kitajskega otoka Hajaana. prispele japonske vojne ladje. Doslej še ni znano, kakšen je njihov namen, bržkone pa gre za protestno akcijo proti Franciji, ki je zasedla omenjeno ofcofcje. AngleSko-egiptski razgovori London, 25. jul. AA. Razgovori lorda Ha-lifaxa s predsednikom egiptske vlade o uve-ljavljenju angleško-egiptskega sporazuma potekajo v prijateljskem ozračju. Zdi se, da bo kmalu prišlo do popolnega sporazu- Strašna letalska nesreča v Kolumbiji Bogota. 25. jul. A A. Na vojaškem vežba-iišcu v St. Ani, 20 km daleč od Bogote, j>e pripetila strašna letalska nesreča, pri kateri je Hlo ubitih 45 ljudi, 80 do 100 oseb pa ranjenih. Med vojaško parado Se je vojaško letalo zaletelo v predsednikovo tri-buno. nato pa treščilo na tla med. ljudi, ki eio 2Medalj parado. Letak) se je nato se vnelo in v nekaj trenutkih zErorelo. Trupla ponesrečencev »o taiko zogleneda, da jih ni bilo mogoče epozmatri. Nesreča se je pripetila pred očmi predsednika republike Lopeza, ki mu 27. avgusta poteče poslovna doba, njegovega naslednika Santosa in pred mno. trimi tujimi diplomati. Imredvjev povratak v Budimpešto Budimpešta, 25. jul. d. Ministrski predsednik Imredv se je danes dopoldne vrnil s svojega, potovanja po Italiji. V Budimpešti so snu priredili slovesen sprejem. Glede na njegov oblak v Italiji opozarjajo v tukajšnjih političnih krogih, da so madžarsko-italijanski razgovori naleteli na dober odmev v vsem svetovnem tisku. Tudi angleški in francoski listi so objavili objektivne komentarje ter ugotovili, da so rimski razgovori madžarskega min. predsednika ponovno dokazali korektnost madžarske zunanje politike, zlasti pa njeno miroljutonost. Rusko-finski incident Helsinki, 25. julija, d. Ruske oblasti so 19. t m. zaplenile dva finska parnika za merjenje pomorskih globin in doslej še niso izpustile njuni posadki. Pogajanja, ki so bila v petek med zastopniki Finske in Rusije na neki ruski torpedovki, so bila prekinjena. Na ruski strani trdijo, da sta se parnika mudila v ruskih teritorialnih vodah, finski zastopniki pa so trditev zavračali kot nemogočo. Izročitev zajetih posadk bo sedaj zahtevala Finska po diplomatskem potu. Dogodek je zbudil v finskem tisku hude proteste proti postopanju ruskih oblasti ob meji. Predvsem opozarjajo, da so bile pristojne ruske oblasti pravočasno obveščene o merilnih delih, ki naj bi jih izvršila zaplenjena finska parnika. Bombardiranje Madrida Madrid, 25. jul. AA. Sooči so Francova letala bombardirala Madrid. Bombardiranje je trajalo zelo dolgo in je bik) eno izmed najhujših. Odvrgla so nad 400 bomb in jih je 150 padlo v središče mest*. Poškodovanih je bilo mnogo poslopij, med drugimi tudi čilskega poslaništva. Povzročena škoda je zelo velika. Nekatera poslopja je kar razpolovilo. Doslej so izpod razvalin izkopali tri mrtve in 35 ranjenih. Borzna poročila Curih. 25. jul. Beograd 10, Pariz 12.06375, London 21.405, New York 438.625, Bruselj 73.84. Milan 22.98 Amsterdam 240.10, Ber-tin 175.40, Dunaj 30. Praga 16.036, Vaićava 80.40, Bukarefea 335. žalostna tekma za plavalno prvenstvo Ljubljana, 25. julija. Preteklo soboto in nedeljo je bila menda zadnja tekma za državno prvenstvo v plavanju. Ta občutek so imeli vsaj vsi savezni in drugi funkcijonarji, ki so bili priča predvčerajšnjih in včerajšnjih dogodkov v kopališču Ilirije. To ni več sport, to je popolna anarhija — vse nujna posledica nezdravih razmer, ki prevladujejo že nekaj let v našem plavalnem sportu. Dvaindvajset klubov šteje plavalni savez, v tekmi za državno prvenstvo pa jih je sodelovalo le 6 in sicer tik pred meddržavno tekmo z Italijo! Bile so točke, ko je nastopil en sam tekmovalec ali največ dva. Zgodilo se je isto kakor že lani v Dubrovniku, posamezniki so si brez posebnega truda pridobivali naslove državnega prvaka. Dubrovniški »Jug«, največji zagovornik državnega prvenstva v sedanji obliki, se sploh ni prijavil. Plavalni savez je nameraval na podlagi rezultatov, doseženih na tem tekmovanju, sestaviti državno reprezentanco. Zato je na lastne stroške pozval v Ljubljano kompletno »Jugovo« ekipo. Prišli so v Ljubljano, toda ne plavati, temveč samo na izlet. Nihče izmed njih ni nastopil niti v waterpolu niti v plavanju. Tako nerazumljivo početje je zapustilo porazen vtis. Zakaj je »Jug« to naredil? Zaman skušamo odgovoriti na to vprašanje, zdravih in razumljivih opravičil ni. Ostaja edino-le logični sklep: to je višek nediscipline in brezmejna predrznost, za katero je samo ena kazen — diskvalifikacija za vselej. Doživeli smo že primere, da je ta ali oni klub zapustil tekmovanje, ker se je čutil prikrajšanega, toda prvič v zgodovini jugoslovenskega plavalnega sporta se je pripetilo, da je klub, ki je prišel na izbirne tekme za sestavo državne reprezentance, brez najmanjšega povoda odstopil. Ne verjamemo, da so »Jugovi« plavači prejeli taka navodila od vodstva svojega kluba, vzroke bo bržkone treba iskati pri plavačih samih. Zgoditi se je moralo nekaj, na kar niso bili niti ^Jugovi« tekmovalci sami pripravljeni. Mislimo, da nam je vzrok znan, ker ga pa doslej še nismo mogli popolnoma overoviti, ne moremo z njim seznaniti javnost, kakor hitro pa se bomo popolnoma prepričali, bomo spregovorili odkrito in naj krivce zadene najstrožja kazen. V soboto. zvečer bi morala biti po končanem plavalnem sporedu tekma v wa-terpolu med ■ Jugom« in kombiniranim moštvom. »Jug« je imel v Ljubljani kompletno moštvo. Ko je bilo treba nastopiti, so Jugovci javili, da razpolagajo samo s štirimi igralci, vsi ostali pa da so bolni. Okrnjeno Jugovo« moštvo so hoteli nato izpopolniti z drugimi igralci, toda med tem je »Jug« tiho in neslavno — kakor bi imel slabo vest — izginil s kopališča. In mirno ljubljansko občinstvo je vzplamte-lo. Na rrfah je bil plavalni bazen poln stolov in klopi. Culi so se najbučnej^i protesti na račun saveza, ki mu vsi enodušno pripisujejo, da je neposredni povzročitelj vsega zla, kajti vsem je dobro znano, da je »Jug« že od nekdaj vživa! pri savezu potuho in imel v njem največjo za^lombo. tako, da sta bila »Jug« in plavalni savez prav za prav isti pojem. Zaradi >Jugovega< eksodusa so odpadle tudi vse kvalifikacijske tekme. Savez-nemu predsedniku g. Bartoleju ni preostalo drugega, kakor da je sporočil Jugu«, naj takoj odpotuje domov, obenem pa jim je izrekel suspenz vse dotlej, dokler ne bo izrekel zadnje besede kazenski odbor. Mislimo pa, da se s tem vprašanjem ne bo pečal samo kazenski odbor, temveč bodo razpravljali tudi na prihodnji glavni skupščini. »Ilirije«, kot prireditelja tekme za prvenstvo pač ne zadene nobena krivda. Postala je sama žrtev neznosnih razmer in se bo bržkone toplo zahvalila vsem, ki so ji to juho skuhali. »Ilirija« in ljubljansko občinstvo sta vedno gostoljubno sprejemate tuje goste in zato kaj takega nista zasluzila. Šele zdaj smo spregledali: če ne bi bilo tekmovanja za Jadranski pokal, bi naš plavalni sport sploh popolnoma zaspal m sploh ne bi imeli nobenih prireditev! Izkupiček dvodnevnega tekmovanja so bili 4 novi državni rekordi, izmed katerih pa eden ne more biti priznan. Pričakovali smo jfh nekaj več, toda zopet se je pokazalo, da morje in predpisani športni bazen nista isto. Defilipis je n. pr. stalno plaval v morju 400 m prosto pod 5:10, v bazenu ni mogel niti pod 5:20! Prvi dan tekme za prvenstvo se je začel s skoki s stolpa 10 m. Kakor je bik) pričakovati, * si je s premočjo osvojil naslov državnega prvaka ponovno Branko Ziherl. Nastopili so samo 3 člani »Ilirije«, ki so se pa med seboj razlikovali za razrede. Ziherl je dosegel 104.79 točk, 2. Keržan 65.77, 3. Tumer 53.60. Zvečer je bil plavalni spored. Zelo zanimivo je bilo plavanje na 1500 m prosto, kjer je nepričakovano zmagal skoraj neznani Balla (Vojvodina) iz Petrovgrada pred favoriziranim Mihalekom. Zmagovalec je obenem zboljšal Mihalekov rekord od 22:29.5 na 22:19.8. Zelo slab rezultat je prinesla točka 100 m prosto moški. Cas novega državnega prvaka je za jtrgoslo-venski plavalni sport sramoten. »ITfrfJa« bi lanfeo postava* 3 ptomče, b U «1 zmogli znatno boljše čase. St slabše je bilo na ženski dolgi progi. Tu je nastopila ena sama tekmovalka in si privoščila prav kopalni rezultat. Tone Cerer je letos že drugič zboljšal svoj lastni državni rekord. Tokrat je dosegel rezultat, ki ga postavlja med evropsko elito prsnih pla-vačev. Prav prijetno je presenetila tudi mešana štafeta Ilirije, ki je le malo zaostala za lastnim rekordom 3:36.8. Ce bi Wilfan nastopil le količkaj treniran bi bil rekord gotovo zboljšan. Njegov čas za 100 m prosto 1:04.8 je zanj preslab, čeprav priča o njegovi kvaliteti, ker ga je dosegel brez treninga. V splošnem je splošna sodba letošnje tekme za državno prvenstvo ta, da sta pripomogla h kolikor toliko kvalitetnim rezultatom le v Ilirija« in »Viktorija«. Brez teh klubov bi bila naj neznatne j ša prireditev provinci alnega značaja. Tehnični rezultati so bil: naslednji: 1500 m prosto moški: l. Balla (Vojvodina, Petrovgrad) 22:198 rekord, 2. Mihalek (Ilirija) 22:32.5, 3. Stocker (Viktorija) 22:48.2, 4. Scarpa (D 23.02.2 100 m prosto moški: 1 Stocker (V) 1:07, 2. Kurtini (V) 1:08.8. 400 m prosto ženske: 1. Biro-Mi lin (ZKP) 7:37.7. 200 m prsno moški: 1. Cerer (I) 2:40.2, rekord, 2. Hribar (I) 3:04.6. 3 Bijelič (Sever. Beograd) 3:07.8. 4. Binder (D 3:0R5. 100 m hrbtno ženske: 1. Fine D. (I) 1:13.8, 2. Bradač (I) 1:314 3X100 m mešano moški: 1 Ilirija (Schell. Cerer. Wilfan) 3:373. 2 Viktorija (Marčeta. Grkinič. Stocker) 3:39 8. 3 Ilirija II (Pestevšek. Binder, Ziherl) 3:54 7. 4X100 m prosto ženske: 1 Ilirija (Keržan. Martin. Bradač. Fine) 5:48 6 NEDELJSKI I7TDI Včeraj dopoldne so bili skoki z deske 3 m. Skakači niso bili v običajni formi. Ziherl je rudi tu postal državni prvak 1. Ziherl (I) 137.63, 2. Pribošek (I) 91.23, 3. Keržan (I) 94.14. 4. Janovskv (T) 91.87, 5. Soltes (Galeb. Novi Sad) 61.52. Večerni spored je motil pri waterpolu močan naliv in je večina glodalcev predčasno zapustila kopališče. Ze pri prvi točki plavanja je bil dosežen nov rekord po Defilipisu. V naslednji točki sta obe prvo-pl asi rani plavali znatno bolje od rekorda 3.38.2. a ne more biti niti od ene priznan, ker zmagovalka Wernerjeva rri naša državljanka, pri drugi. Martinovi- pa je bilo premalo časomerilcev. Tako bo še vedno v veljavi rekord Prekuhovo. ki traja že celo večnost. Pri olimpijski moSki štafeti Viktorija ni zmogla časa izpod 10 minut, čeprav je plavala v morju že često pod 9:40. NEDELJSKI TEHNIČNI REZULTATI 400 m prosto moški: 1. Defilipis (V) :_>2 2 rekord (stari, Defilipis 5:24.1), 2. Mihalek (D 5:27.4, 3. Strucelj (V) 538.6. 4. Balla (Vojvodi) 5:30.4. Prvih 100 m je prvi obrnil Mihalek v 1 rt2.2, pri 200 m že Defilipis, ki je nato do cilja prednost stalno večal. 200 m prsno ženske: 1. Wcmer (i) 3.22.2, boljše od rekorda, 2. MarOn (D 3:35.7, tudi boljše od rekorda, 3. Binder (I) 3:40.3. Zmagovalka je plavala v krasnem klasičnem slogu m je njen čas za točno r6 sek. boljši od rekorda. 100 m hrbtno moški: 1 Schett (I) 1:17.2, 2. Drobnič (ZKP) lrTfcC, 3. Varađi (Vojvodina) 1:30.4. 700 m prosto ienflbK 1. Keržan (I) lr2S-S 2. Lipska (Bob. Beograd) 1:27.1. NaMopfM sta samo ti dve, 4X200 m prosto moški: 1. Viktorija fMi-nl, Stocker, Marčeta, Defffipte) 10o04, 2. Ilirija ("Wfl£an, Scarpa." Mihalek, T3erer) !Or21.7. Zmago je odločil ae Mm!, Id je prinesel svoji štafeti skoraj 10 m prednosti Pri Wilfrrnu se je zlasti na tej progi poznalo, da nima treninga. S"X160 m mešano ieo&oec 1. TTtrtja I C Fine D., Werner, Keržan) 4r33.2, 2. Trh-rta II (Bradač. Binder. Martin) 5:00.2. Sledila je nato še tekma v wa±erpotn n naslov državnega prvaka med edtntn« prijavljenima ^Viktortjoc in >rfirix>c VIKTORIJA : niHHA T :« (8 ?*) Vodstvo je dosegla >Hmfja« zaradi avto-goia branilca. V. Polica, ki je tako nesrečno podal lastnemu vratarju da je a& žoga. v goi. >Viktorija« je tako) Ismffla po krivdi Linharta, ki je napačno podal kritemu Wa*-zkejo. Sledilo je 2 :1 za Viktorijo, spet po zaslugi TTirTJe-c. ker je Jamnfk podal Bogo netočno, kar je Polič takoj izkoristil. Mate je nesrečni Wa±ztoe podal na roko PoBćn fm. že je hOo 3 : 1. Sodnik je zatem lgfclJugB zaradi premikanja Polica in je sOh^flK po Lenardu rmf^ln na 3 :1 >Viktorija« se je takoj revanžirala in povišala po PoOfto na 4:2, pri čemer je bfl spet prizadet Wafcxk* Nesrečna -Pirijrrtn. taktika je tik psed odmorom pripomogla PoOčtL, da je postov D rezultat polčasa 5:2» Po odmora je bfia >IHrrja< znatno borjto Linhartova napaka je omogočila >VTktorrJi šesti gol, nato pa je Jamnfk znižal na 6 :3 in takoj aatjptn Čuden na 6:4. FftnrMn je izključite*' Demonteja, vendar je lo večnost proden je >VTk±orf$a*c stevOčno prednost In povflsJa ss> T nsvd je s krepkim iz« T:Cl Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 25. julija 183*. Stev. 164 Za enake cene kruha v Sloveniji Sestanek delegatov pekovskih združen] iz Lfubl|anc, Celja in Maribora ■■■■■^■■■HanHnnuBsaaHnnBnas Prekrasen in globoko pretresljiv film, ki ga mora videti vsak človek i KINO UNION, UL zzzt DVE SIROTI o o s* s" k & Predstave danes ob 19.10 In 21.15 url, Ta Mm, ki je ponesel slavo francoskega filma po vsem svetu, gane tudi najtrše srce! Maribor, 25. julija Kruh! To je najaktualnejše vprašanje, ki se tiče nas vseh. 2e od nekdaj je vsaka podražitev kruha povzroča v javnosti veliko ogorčenja in očitkov, da revežu niti kruha ne privoščimo, da bi se ga do sitega najedel. Tudi pri nas so se cene kruhu v zadnjem času povišale in to v državi, ki ima toliko žita. da ga lahko izvaža. Podražitvi moke po brezvestnih špekulantih je sledilo zvišanje cen kruhu, tako da so morala naposled poseči vmes oblastva. V Mariboru se je pred kratkim vršila anketa na mestnem magistratu, ki so ji prisostvovali zastopniki pekovskih mojstrov, tržnega nadzorstva, mestnega sveta in predstoj-ništva mestne policije. Ta anketa je imela predvsem namen, da se cene kruha v Mariboru regulirajo, oziroma spravijo v sklad s ceno moke. Toda anketa ni imela nobenega uspeha, ker so bili pekovski mojstri povsem drugačnega mnenja kakor oblastva in je bila vsa zadeva o reguliranju cen kruha predložena pristojnemu ministrstvu, oziroma banski upravi. xMedtem pa je nastal povsem nov položaj in siceT spričo dejstva, da se je pojavila na trgu že nova, letoSnia moka, ki jo ponujajo mlini po znatno nižji ceni kakor staro. Da bi se za vso dravsko banovino določile enake cene kruhu, so se včeraj dopoldne sestali v Emeršičevi restavraciji delegati pekovskih Združenj iz Ljubljane, Celja in Maribora* ki s« razpravljali zilasti o enotni kalkulaciji pri proizvodnji kruha. Sestanka so se udeležili tudi številni pekovski mojstri iz Maribora. Ptuja itd., tako da je bil sestanek pravcati par'ament pekovskih mojstrov iz vse Slovenije. Sestanek je otvoril in vodil predsednik mariborskem Združenja pekovskih mojstrov g. Jakob Koren, ki jc uvodoma pozdravil zastopnike ljubljanskega pekovskega združenja gg. Megu-arja, Požarja in Vid marla. zastopnika celjskega združenja g. Zadravca ter zastopnika ptujskega združenja gg. Albrehta in Koželja. Nato je obrazložil namen in pomen sestanka, ki je posledica pritiska oblastev na pekovske mojstre. Poročal je o nedavni anketi na mestnem magistratu, ki se je zaključila brez uspeha. G. Koren je dejal, da so pri mariborskem magistratu premalo uvidevni in da je kalkulacija, ki so jo sestavili na magistratu, nemogoča. V ostnh besedah je žigosal postopanje mariborskega mestnega tržnega nad/ornfka. ki baje mariborskim pekom ni naklonjen. V debati, ki je sledila izvajaji j eni predsednika g. Korena, so govorniki zahtevali, naj banska uprava v svoji pekovski obratovalnici v Rogaški Slatini preizkusi, ali je mogoče s kalkulacijo mariborskega mestnega t:žncga nadzornika izhajati. Potem je pekovski mojster Ko-vačič iz Tezna. ki je rudi zapriseženi izvedenec, seznanil zborovalce s kalkulacijo, ki jo je napravil on. V <*m;«slu teh kalkulacij znašajo režijski sitro-aki nri kg 1.9S din. Kalkulacija mariborskega Združenja pekovskih mojstrov pa znaša 2.46 din pri kg kruha, dočim bi zmašali po uradnem predlogu režijski stro>ki le 1.75 din pri kg kruha. Zastopiik 1 jubUan«ikcga združenja pekovskih mojstrov g. Meguser je dejal, da nimajo v Ljubljani pekovski mojstri nobenih sitnosti z oblastmi, ker so predložili konkretne kalkulacije, iz katerih je tudi razviden zaslužek. C. Požar iz Ljubljane je bi! mnenja, da so mariborske kalkulacije previsoke in da jih bo treba spraviti v sklad z ljubljanskimi. Pri debati, ki je sledila izvajanjem ljubljanskih delegatov, je g. Horvat iz Maribora dejal, da gre v Mariboru v glavnem borba le proti tržnemu nadzorniku, ki kljub stiiktnim navodilom župana in podžupana noče priznati kalkulacije, ki so jo predložili mariborski peki. Če bi pa v Ljubljani imeli takega S ^ Si o Sokolski praznik v Polju Polje, 25. julija } Ob lepem vremenu in veliki udeležbi so , kolstva in njemu naklonjenega občinstva i je imel poljski Sokol včeraj na svojem j telovađišču za Sokolskim domom telovad- i ni nastop, ki jra lahko prištejemo med ; najboljše v letošnji sezoni. Sokolftvo se je dobro zavedalo pomena tega nastopa, sej Sa> je vršila pred tednom konkurenčna pri- ] reditev* ,W se pa ni posrečila tako. kakor so si jo prireditelji zamislili. V Polju se je zbralo včeraj v večjem številu ali pa ! po deputa iji 13 sokolskih društev, prisil 90 tudi bratje z Rakeka in iz sosedn^ žu- i pe Celje iz Zagorja .Vso to sokol, množi- i co je preveval en sam duh — služiti Tyr-ševi sokolski in jugoslavenski mi&K. Po prihodu vlakov se je razvil ob 14. izpred kolodvora drlg spre ved s poljsko godbo na 6?m, s praporoma Sokola I in Polje ter naraščajskam praporom domačega Sokola, vsem na čelu pa je nosil veliko državno zastavo stasit narasčajnik. Za prapori se je uvrstilo članstvo, naraščaj in deca v kroju, potem pa dolga vrsta članstva in naraščaja v meščanski j obleki. V sprevodu je bilo okrog 500 cseL*e naprej brez miru .. .« Ob 16. se je zgrnila na telovadišču velika množica gledalcev, da prisostvujejo javni telovadbL Ob zvokih sokolske koračnice so prišli na tekrvadisče vsi telo- | vadni oddelki, črta članov v kroju s prapori, ki so med igranjem državne himne izkazati čast državni zastavi. Po tej svečanosti je stopfl na oder starosta br. inž. Zdenko Kokalj, ki je najprej toplo pozdravil navzoče, posebno župnoga odposlanca br. Steno, aeaisato Sotafta I br. inž. tržnega nadzornika, bi se tudi v Ljubljani bil boj za uradno priznanje kalkulacij. Delegat celjskoga združenja g. Zadravec je predlagal, naj se kalkulacije mariborskega združenja »prejmejo za vso banovino, dočim je bil g. Feiertag iz Maribora mnenja, naj se mariborska kalkulacija izenači z ljubljansko. Po dolgi debati je bil naposled sprejet predlog g. Albrehta iz Ptuja, v smislu katerega, naj se še ta teden ses-ta-nejo delegati posameznih združenj v Celju, ter da se naj na posebni anketi obravnavajo kalkulacije pekov. Druga točka sestanka je bil predlog, naj se cene kruhu spričo padca cen moke znižajo. Ljubljanski delegati so poročali, da bodo cene kruhu v ponedeljek 25. t. m. znižali, in sicer belemu kruhu od 5.20 na 4.80, polbelemu od 4.80 na 4.40. črnemu kruhu na od 4.60 na 4.20 pri kg. Ker pa je pri nas komadni si9tem bodo ljubljanski pek: le zvišali težo posameznih komadov. O7;roma štruc. in sicer bo imel veliki beli h'- S -»Ti "*ruca (za 4 din) 83 dkg. pol-beli 9^ d1*«* ;Vni pa 95 dkg. dočim bodo prod-i'i1 ali štruco za 2 din z nasled- | njo t+ili !' in pol dkg za beli kruh, 46 in pol dv^ zt palbeli kruh. Ni n^cdlog g. Horvata so mariborski j peki odobrili nov cenik 1 jubljanskih pekov toda v Mariboru bodo cene kruhu znižane šele 27. julija, dočim je g. Zadravec iz Celja dejal, da bodo celjski peki cene kruhu znižali šele s 1. avgustom. Resolucija Po dolgi debati je bila naposled sprejeta naslednja resolucija, ki so jo odobrili vsi delegati združenja dravske banovine: »Meseca aprila so se nepričakovano pričele dvigati cene moki in se dvigale do srede meseca julija, ko so zopet malenkostno popustile. Bil je to pojav, ki ga že dolgo ni bilo in je nepojmljiv v državi z veliko nadprodukcijo pšenice. Temu 80 neizbežno sledile višje cene kruha. Navzlic temu pa se je v javnosti iznašalo ob-dolževanje pekovskih mojstrov, da samovoljno in nepotrebno zvišujejo kruhu ce- ne. ^—r— ■ t v "* V . ' v V w t v v -t 1 ' \i i * .4- .1 A j. i. " . " V / ' . > r~\ ~» V. } »»" V -V T 4E* * "* T 1 V A A tO A A — i nr x y r f ; T*' «» > -n «f • v** < v Si 1 *\ \ 1 V ■ 4 l .i . * w j * ~ u ~Ay 1*3 ( v V f \ f f ^ 1 f J j i TJ , V / J i J jfa, k. f l~ A * Jk Jm A * t i — Maksimiranje cen kruhu je nepotrebno, ker medsebojna konkurenca pekovskih obratov najbolje sama regulira krušne cene, o katerih se mora reči, da so bile vedno v pravilnem razmerju z vsakokratno ceno moke. Če pa se uvidi potreba po maksimiranju, tedaj naj se točno upošteva § 150 z. o. o., ki določa, da je pred izdajo maksimalnih cenikov zaslistiti občino, prisilna združenja in zbornico. Sedaj pa hočejo predpisati oblasti cenovnike preko vsega in na podlag! svojih pomanjkljivo in nestrokovnja.sko napravljenih kalkulacij. V resoluciji se nadalje zahteva, naj se predlog inšpektorata dela na anketi o omejitvi nočnega dela v pekovskih obratih dne 14. aprila v Beogradu ne odobri, ker bi srprejem take uredbe značil propast pekovskega obrta. Postopek, uveden zaradi kaznivih dejanj iz odstavka 1. čl. 8. finančnega zakona 1938-39 naj se popolnoma ustavi. Naposled se banska uprava naproša, da revidira svoje stališče glede odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtnih obratovalnic in naj izda podrejenim organom nalog, da črtajo že naložene kazni in ustavijo vsako kazensko postopanje radi prekrškov omenjene banske uredbe.« I S t T O Bevca, potem pa vse zastopnike bratskih društev. Svoj govor je zaključil s pozdravom mlademu kralju Petru H., nakar je vsa množica navdušeno zaklicala trikratni sokolski >Zdravo!JK ki so salo ugajate, steati krasni pramati, plavalni skoki itd. deoe so vzbudih navdušeno odobravanje. Potem je SO članov in 64 članic prav dobro izvedlo praske proste vaje, nakar je neatormn burno pozdravljena naša marina rodna tekmovalna vneta z vajami na dvovisinski bradlji. Sestre so bile za svoje krasno izvedene vaje deležn? dolgotrajnega odobravanja in so s tem zaključile res lepo uspel lelovadni nastop. Končno so prišli na telovadisče spet vsi telovadni oddelki s prapori, zapeli >Le na prej brea miru. .nakar je bila spuščena državna zastava. Po telovadbi ja bila ob neumornem igranju odlične poljske godbe, ki je tudi spremljala poedine telovadne točke nrrrstno obiskana zabava, ki je potekla v prijetnem razpoloženju dokler ni ploha okrog 22. pregnala posetnike v varno zavetje sokolskega doma. Končno moramo še omeniti, da je nastop gledala tucD velika množica zastonj, karjev za ograjo letnega tek>vad4šea, ki ae je lahko prepričala na lastne oči o dveh razfičnih nastopih ter si ustvarila fodbo, kje se goji prava sistematična telesna vzgoja. Poli5?k;m Sokolom in Soko-licam naše bratske čestitke! —at. Pojasnjena tatvina škofja Loka, 34. julija Že }e kazalo, da tatvina ob SeVščici. kjer je prišel poročnik Risrie Radomir ob denar, uro in dozo, nikoli ne bo pojasnjena, ko je hotelo naključje drugače. Tatvina pri takozvani Skalci ni namreč ostala osamljena. Prav iste dni je bilo vlomljeno tudi v kopalno kabino Francn Dolenca. Tat je nabral razne koralne oblake in druge potrebščine oficirskih dam, Ljubivoju Ažimo%dču še posebej pa eo zmanjkale kopalne hlnči-ce črni naočniki, a kapetanu Pir^u volnena odeja. Osumljenega tatvine ?o orožniki aretirali domačina Albina, kj pa se je izkazalo o niem. da je nedolžen in je bil zato izpuščen. Potem so osumili delavca, *34-letnega Franceta J., ki pa se ie sprva tudi izmuznil jn >dokazal C svoj alibi. Poizvedovanja pa e»o le zoper kazala na prav U?tesra Franceta, ki so ca zato ponovno prijeli in napravili pri njem telesno in hišno preiskavo. Ne brez uspeha. Ene ukradenih kopalnih hlačic je imel France kar na sebi, pa tudi druce predmete. ki so zmanjkali. So dobili. . . Edino eferaret ni bilo! >Pokadil sem jih ne morem jih vrniti«, je zatrjeval skesano France, ki so se mu zdaj dnevi tako čudno zasukali, da to moral pred sodišče. Maribor pred velikim praznikom — Maribor se pripravlja na slavnostj V Mariboru vlada že veliko vrvenje priprav na velik narodni praznik. Okrasit-veni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesta od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti, glavnem trgu, državnem mostu in vse do zbori i val-nega prostora. Istočasno pa vabimo tudi vse hišne posestnike, da že sedaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na Narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu! — K mejniku pojdimo, da ga utrdimo! Po vsej Sloveniji so te dni zable šteti veliki slikoviti plakati. Mogočen mejnik v državnih barvah čuva mlado lipo na meji in v senci naroPutnika« v Gradu. Na razpolago je še nekaj prosto-ra. _ porfv vinskim producentom. Uprava Mariborskega tedna poziva vse vinogradnike in druge vinske producente, ki nameravajo razstaviti svoja vina na vinr In pokusnji letošnje prireditve od 6 do 15. avgusta, da ji v najkrajšem času poslje--o svoje -orljave, ker s? na zamudnike ne bo mogoče ozirati. Vse kaž?. da bo obisk !~tosnjega VII. Mariborskega tedna rekorden tudi v strani tujcev, med katerimi bo getovo tudi veliko interesentov za naša kvalitetna viraa. — Koncert praški.-i konservaforistov v Mariboru, v teku VII. Mariborskega tedna, ki bo letos od 6. do 15. avgusta, bodo priredili v dvorani Grajskega kina koncert tudi solisti opernega cddelka konser-vatorija v Pragi. Koncert tega zbora bo gotovo glasbeni dogodek prve vrste in je zato zanj že sedaj v?liko zanimanje. — Športne prireditve na letošnjem Mariborskem tednu. Kakor vsako leto. bodo tudi letos v okviru VIT- Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta razne P°-m mbne športne prireditve. Doslej so prijavljene motociklistične in kolesarske dirke, nogometne tekme in veliki letalski miting na Teznem, ki bo najv:čja dosedanja prireditev te vrste v Mariboru. Prijavljeni so umetniki zračnih višav, ki bodo gotov0 očarali s svojimi akrobacijami. — Povpraševanje po prostorih na razstavišču letošnjega VTL Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta je tako veliko, da so že skoraj vsi do zadnjega oddani, kar dokazuje, da se za to veliko gospodarsko in kulturno prireditev y polni meri zanimajo tudi naši gospodarstveniki. Izredno dobr0 bo letos zastopana na razstavah zlasti naša domača tekstilna, pa tucH druga industrija s svojimi prvovrstnimi izdelki, ki bodo domačinom in tujcem pokazati, kaj se v Mariboru in okolici vse izdehije. Marsikdo misli še danes, da so razni izdelki vsakdanje porabe tujega izvora, v imriil pa izdelujemo že večino industrijskih produktov doma, in od tega selo veliko prav v Mariboru, ki je eno naših najvažnejših in najmodernejših Industrijskih središč sploh. Iz Kamnika — Cesta v KamnlSko Bistrico. — Zadnje čase slišimo vedno vee pritožb o naravnost obupnem stanju ceste v Karnnisko Bistrico. Avtomobilisti, motociklisti, kolesarji in drugi, ki tako radi prihajajo v ta prelepi gorski kotiček, se pritožujejo, da je cesta tako kotanjasta, da se mora človeku obrniti želodec, če se vozi po njej. ne gleue na to, da tudi vozila trpe veliko škodo. Tako si pač ne delamo velike reklame za Kamnik, čeprav se nekateri prav krepko trkajo na prsi in pripovedujejo o velikem napredku Kamnika, odkar mu oni kroje usodo. — Cestni odbor, ki mora skrbeti za to cesto, bi pač lahko skrbel za njeno popravilo že sedaj, ko bi popravilo stalo manj. ne pa r»o-tem, ko bo cesta že popolnoma uničena in bo popravilo zvezano z ogromnimi stroški. — Postavite cestarja tja, kamor spada in v kratkem času bo cesta zopet v redu. r,p pa, da ga, kakor v zasmeh, vidimo postavljati barake za drobilec kamenja. — Nered na mestnem kopališču. — Lepo mestno kopališče je bilo zgrajeno v letih, ko se je za napredek Kamnika res nekaj storilo in ko sedanji občinski možje niso imeli niti pojma, da bodo drage naprave lahko pustili prodati. Seveda vse. kar Je bilo narejeno prej. ni nič vredno in kaj potem, če to propade, — bodo ljudje v nekaj letih vsaj lahko gledali razvaline in tako prišli do prepričanja, da res vse skupaj ni nič vredno. — Letos je bilo n. pr. narejenih le nekaj ležalnih desk in še tega bi ne bilo. če bi se lani ne zgodilo nekemu sedanjemu občinskemu odborniku, da večkrat ni dobil udobnega, mesta, kamor bi položil svoje Utrujene kosti. Višek nereda pa je, da občina kljub številnim prošnjam noče izkopati nanešenesra peska pod skakalnim stolnom, kjer ie voda sedaj globoka komaj 1.5 m. Pomislimo samo, da pride na stolp tujec, ki tega ne ve. Lahko se ubije in kdo bo odgovarjal za to? Takrat ne bo dovolj, da občina skliče žalno sejo konstatira sklepčnost, ugotovi smrt in da na glasovanje predlog, da se mrtvemu pokloni venec, ampak bo nesreča Icrepko posegla tudi v občinsko blagajno brez kimanja občinskih odbornikov. — Će ni drugače mogoče, naj se nevarni stolp vsaj zapre in nani nabije tabla z napisom, da je do prihodnjih občinskih volitev vsako skakanje zabranjeno. — Slovenci v Ameriki V drrižini "Franca Kolenca v Clevelan-du se ie odigrala zadnje dni jutri ja pretresljiva tragedija. Sosedje so naenkrat zaslišali v Kolenčevem stanovanju strele in ko so prihiteli poglrdat. kaj se je zsro. dilo, so našli Kolen ca že mrtvega. Imel je prestreljeno glavo, njegova žena je tudi že bila mrtva. Ležala je na tleh. ustreljena v hrbet. Kolenc je ustrelil najprej Fvojo ženo, petem je pa še sebi pognal kroglo v glavo Pokojni bil star okrog 50 let. doma iz Mirne pri Trebnjem. Njegova žena Karolina se je pisala kot dekle Bidjek. stara je bila okrog 30 let, doma pa iz Predvora pri Žužemberku. V Clevelandu je povozil neki avtomi-bilist 5 letnega Jakoba Jarca. Otročiček je imel prebito lobanjo in zlomljenih več reber. Pr peljali so ga v bolnico, avto-mobilista so pa aretirali. V New Vorku je v bolnici nenadoma umrl Martin Krasovec. Pobrala ga je pljučnica. Pokojni je bil star okrog 56 let, doma je bil iz Pod cerkve pri Ložu. Tudi ženo mu je pobrala jetika. Imela sta hč r ko edinko Marto, ki je tudi podlegla je-tiki, stara komaj 22 let. V Clevelandu so umrli Marija Segan, stara 19 let. doma iz Sela Vukovje. Blaž Radan, star okrog GO let. doma iz sela Prinovac, Ježe Matejček. star 79 let, doma iz Rokavca in Marija Malovrh, rojena Jeglič, stara 71 let. doma iz vasi Pristava. V Jolietu je umrl Anton Sti^lič, star 56 let, doma iz Vrbovskega, v Chi-cagu Anton Blazina, doma iz Zob:ne. V Ebrnortu pa Ana Zupančič, star?? 5? !ot. —c V okviru državnega klubskega prvenstva v tenisu je bila odigrana v nedelio dopoldne na Rakuschevem tenišču v Celju prvenstvena tekma med SK Celjem in Atletiki. Zmagali so Atletiki v razmerju 4 : 1. Posamezni rezultati so naslednji: Toplak (C) : Fabian (A) 6:4 3:6, 6:4. Stein-bSk (A) : Gaberc (C) 6:07: 5. Rakusch f A) : dr. Ivič (C) 6 : 1. 6 : 2. Krell (Al : Milutine vič (C) 6:3. 7:5. Double Ra-kusch-Fabian : Gaberc-Toplak 6:4, 7 : 5. —c Olimpijski peteroboj. Kot propagandni lahkoatletski miting po dolžnosti je priredil SK Celje v nedeljo dopoldne na Gla-ziji olimpijski peteroboj. Startalo je 6 se-niorjev in 10 juniorjev. članov Primork Celja, Jugoslavije in Olimpa. Rezultati po točkah so naslednji: Seniorii: 1. Pleteršek (P) 2363: 2. Stavbe (C) 2030: 3. Urbančič (P) 2027; 4. Tkalčič fO) 1998. Junicrii B: 1. Veble (O 1583: 2. Kopač (C) 1426. Ju-niorii C: 1. Hcrjak (C) 2180: 2. Katic fC) 1903: 3. Deržek (C) 1891; 4. Ferenčak (C) 1768. —c SK Celje : Policijski SK (Zagreb) 6:2 (5 : 2). V nedeljo popoldne je bila odigrana na Glaziji pred 400 gledalci prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in prvorazrednim Policijskim SK iz Zagreba. Gostje so predvajali dobro tehnično in kombinaciisko igro. imeli pa so slabo ožjo obrambo, ki je v veliki meri kriva poraza. Celje je nastopilo v pomlajeni postavi, ki se Je zelo uveljavila in je prijetno presenetila. Enajstorica je pokazala lepo tehnično znanje, igrala je z voljo ter 1e imela nevarnejši nanad. solidnejšo krilsko vrsto in znatno boljšo ožjo obrambo nego gostje. Igra je bila zelo živahna in po večini odprta, le proti koncu so gostje krepko pritisnili, a brez uspeha. Gole za Celje sta zabila Ahtik v 13. in 30. minuti prvega polčasa ter Dobrajc v 23.. 34. in 44. minuti prvesra in v 9. minuti drugega polčasa, gola za Zagrebčane pa Radosin v 14. in Dražič v 31. minuti prvega polčasa. Sodnik g. Rein-preeht je bil preveč ležeren in je prezrl mnogo napak. —c Umri je v soboto na dunajski kliniki v 60. letu starosti višji davčni upravitelj v p. in posestnik g. Maka fumer iz Celja. V celjski bolnici so umrli: v petek 74-letni zasebnik Franc Zaveriek iz Zagrada pri Celju in 28-1 o t; ia žena rudniškega kovača Marija Tratnikov* iz Zagreda, v soboto pa 64-letni upokojeni rudar Jernej Kot od Sv. Pongraca pri Griža h. —C Zmaga ceijNkih SaJib»tov. Kombinirano moštvo Celjskega šahovskega kluba je igralo v nedeljo v Rogaški Slatini Šahov siti mateh s šahovsko sekcijo UJNZB iz Maribora in zmagalo s 4^s : 3*4- KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 25. julija katoličani: Jakob DANAŠNJE PRIKEU1TVE Kino Matica: Sindikat zločinov Kino Union: Dve siroti KJno £i£ka: Sestra Marija P E Z U K N F LEKARNK Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5 Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Za pokojninska zavarovan/c se potegujejo nuši novinarji. .Va stara teto^ ko ne bodo mogli več delati, bi bili radi preskrbljeni. Pra\*ijo, da so tudi oni ljudje, čeprav morajo opravljati svoje nehvaležno deio skriti za plaščem anonimnosti. A kaj hočemo, vsak člo\-ek se enkrat poštaru, moči mu odpo\-edo in ker ne more umreti kadar bi hotel* ga skrbi že prej, kako bo Z nftm, ko bo moral odložiti s\*oje delo. Tako tudi naši novinarji. Ze do/go se potegujejo za pokojninsko zavarovanje, pa nimajo sreče, fhugod p naši anonimni novinarji* kakor se morajo smiliti vsakemu človeku, ki ve, kaj se pravi biti novinar. A kako bi jim moi*H pomagati? Pravimo, da smo kulturni in še napredni povrhu. Saša kultura pa gotovx> ni tako stara, kakor je recimo kitajska. Zakaj hi se ne šli uč-it h Kitajcem, ko vendar vemo. da je njihova kultura za cela tisočtetja starejša i*d nase. Tudi Kitajci imajo noi'inarie in imeli so jih že mnogo prej kakor mi, saj so jim oni dan Japonci ustavili 1500 let star dnevnik. In kako so Kitajci skrbeti za svoje novinarje na stara teta? Kai enostavno. Oh glavi j,tli so jih lepo po vrsti, pri tistem 1500 let starem dnevniku vsako leto po\'-prečno enega urednika. Tako so bili vsi že v mladih letih preskrbljeni za starost v najizdatnejši meri, ker je v dru HftV, organizacij, ustanov n n-ij in to zaradi udeležbe Mcoff« Loke na narod i m taboru v Mariboru 14 :\\uu^:\. Po da! ."-i razpravi je bil izvoljen načeloma BeatSaa-ski odbor zastopnikov otvhne. Sokola, lavstva. gasilstva jid.. ki bo skupno s 'lui-ako- prometni m druAtvoni v Škof H Loki organiziral odhod £kofjekvanov v Maribor. Splošno pa se je na sestanku lumlaaalo, da bo udeležla le tedaj lepa ako se bo topilo pred liudmi p konto•* nemi |MMta*kf *»©• destroškov, porabe časa. prehrane itd. V\o. ležba na s^tanku ie bila zelo lepa in ao prisotni pokazali mnoco pripraviieno>t i. ar-ki karamel prei Otetomeno >ri;salj tako, kakor ga je v dotri veri. da govori resnico, nave-lla DOOesVSCeakl s,mi i. Pintarjova ie živela v trdni veri. da »o je podrl e. M. P., ker ie njega. pote*m ko je prJMa k sebi. prvega zagledala. Dognalo se ie seveda kasneje da ie >kriv« nesreče neki koledar « Poljami^ntUf« V kw?,knr ne gr*» za zameniavo rmen. pa :e b«lo riaAe prvotno poročilo docela tortio Sicer pa! Na omenie-nem prostoru ie priHo It prejo do iveli karambolov. Zadela ^ta skupaj dva kolesarja, drugič pa kolesar in n-cki avto. Karam* boli pa? opozarjajo, da ie treba b'ti tod zelo previden. — »Planin-ka zabava v Benetkah« — t;k ie naziv planinske zabave 31. t. m., k: o pripravlja na£i in turistični javnosti škofjeloška podi usnici SPD. Zamisel škof jeU/* h planincev je svojevrslna. k a i t j planhufco veselje se bo vržilo na otoku SalŠBee. pri Krekovem mlinu . . . Ra'ali tedai ne bomo v zaprtih prostorih, marveč v idealno lep.-in, ioroča!no udeležbo, da podpremo tako nado podružnico SPD v njenih nesebičnih stremljenjih! TUDI Operetni skladatelj potoži prijatelju: — Cas za delo si moram naravnost krasti. — čas U»dd? Stev 164 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 26. Julija 1935. Stran 3 DNEVNE VESTI — Češkoslovaška odlikoranja. Z redom Belega leva II. stopnje je odlikovan generalni ravnatelj Poštne hranilnice v Beogradu dr. Milorad Nedeljković, z redom Belega leva III. stopnje generalni tajnik Trgovske zbornice v Beogradu Svetislav Ma-rodjć, bivši predsednik jugoslovanske češkoslovaške zbornice v Beogradu VojaPer kovic, ravnatelj tovarne v Rušah pri Mariboru Anton Krejči, predrednjjk Obrtniške zbornice v Beogradu MLlan Stojanovie, bivši clavni urednik, dnevnika >Trgovadki glasnike v Beogradu Dobrivoje Lazarevič, glavni urednik revije >Narodno blagostanje< v Beogradu dr. Velimir Bajkic, šel obrtniške sekcije v trgovinskem mitiibtrstvu v Beogradu Stepan Krpan, [n sekcijski šef v fcnanenem ministrstvu v Beogradu dr. Ljubica Mikić. Z redom Belega leva IV. stopnje namestnik sefa študijskega oddelka Narodne banke v Beogradu Živico Petrovič, šef oddelka Državne hipotekam - banke dr. lli-lorko Vilimanovie generalni ravnatelj Fr^n cor-ko-srbske banke v Beogradu Rudolf Pilr. ravnatelj Privil/^ieane izvozne družbe v Beogradu Adolf šrajber. ravnateli Narodne banke v Beogradu dr. Dušan Uzelac, »ef študijskega oddelka Narodne banke v Beogradu dr. Vladeta Uksanovi^. inspektor Narodne banke v Beogradu Miodrag Ugričić, podpredsednik zavoda za zunanjo trgovino v Beogradu Svetozar Spanačević. podpredsednik iuuoslovensko češkoslovaške gospodarske zbornice v Beogradu Ljuba Saracene, podpredsednik ce^koslova^ko-jugoslo-veoeke zbornice v Beogradu dr. Vladimir Spevec. in sodnik okrajnega sodišča v Ma-r bom dr. Davorin Senjer, Z redom Belega • V. stopnje pa tajnik Narodne banke »grada dr. Miloš VučkovU4, namestnik i a privilegirane izvozne družbe v ; dr. Ciril Nemec. ie! oddelka Na-■ ke v Beogradu Radmj-lo Kratic, i ki inspektor v Kovačici D. Mih- ran naziiski profesor v Gospiću Ja- ros • iradnik sladkorne tovarne v Pe;~ i Dlaka Mihajlovie. 1X03]—m m i mi ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ M i MU&»* Albert Trtnik zopet redno ordinira Aleksandrova cesta 3 \ ■ i i.ixi □ - - - ■■■■■■■■ — Depoi b dveminutuemu sprevodu na Rake',., . na nedostojno poročanje o soHolak] i tvi na Rakeku, bi pripomnil k sobo nu prispevku v >Slov. Narodu;: Na i r rireditelji te slavnosti na Rakeku nika; razburjajo zaradi nedostoi-nega poroi. a v >Slovcnčevom< repku, k:Pogozdovanje v naši državi« v včerajšnjem >Skrveoskem Naroduc (št. 1<>2. str. 3.) se naslov naproša, da priobči naslednje pojasnilo: Število posajenih gozdnih drevesc, katero smo navedli v notici dne 22. {ulija 193S., se nanaša (v kolikor 6e tiiV Slovenije) sanu> na ona drevesca, katera ie posadila šolska mladina ob prireditvah 2deč-jeua dneva« pa ie 25.900 učencev z 672 ufi-tei'i po>-i "'?000 gozdnih sadik. — Naša trgovinska bilanca pasivna. Po t;radnih statističnih podatkih je znašal izvoz iz naše držav« v juniju 301.138 ton v vrednosti 372.53 milijonov din .dočim je znašal laai v junu ju 374.354 to v vrednosti 416.07 milijonov, kar pomeni, da je nazadoval letos po količini za 73.217 ton ali 19.50° n. po vrednosti pa za 43.53 milijonov ali 10.46°/». V prvem polletju tekočega leta je znašal naš iz vez 1,368.294 ton v vrednosti 2,387.64 milijonov, lani v prvem poletju pa 2,115-205 ton v vrednosti 2.S20.25 milijonov. V primeri z lan-kim letom ie naš izvoz nazadoval v prvi polovici tekočega leta po količini za 2-16.911 ton ali 11.67" ... po vrednosti pa za 433.25 milijonov ali 15.36%. Uvoz v Jugoslavijo je znašal v juniju 92.693 ton v vrednosti 411.87 minjonov, lani v Juniju za 97.800 t on v vredtadsU 433.29 milijonov. To pomeni, da ie uvoz v Jugoslavijo nazadoval letos za 5107 ton ali 5.22% po količini in z* 21.42 milijonov ali 4.94% po vrednosti. V prvem polletju tekočega leta je znašal naš uvez 611.3S6 ton v vrednosti 2-645.61 miMionov, dočim je znašal lani v istem času 43Poeftniške kolonije za vajence«. D revi ob 2010 bo predaval v radiu dr. Altert Trtnik in opozaria-mo na to važno predavanje ker bo razpravljal o boleznih pri vajencih s statističnimi podatk= v letu 1936 pri OUZD. — Kolesa kradejo. Izpred Semrajčeve gostilne v Tomačevem je bilo ukradeno v soboto zvečer 1500 din vredno kolo leso-strugarju Lojzetu Jano tki. Ukradeno kolo je rdeče pleskano, znamke r-Eigion«;. Izpred poslopja Okrožnega urada na Miklošičevi cesti je bilo odpeljano 500 din vredno kolo neznane znamke krovskemu pomočniku Francu Mahnetu. Dalje je nekdo ukradel 1000 din vredno kolo znamke Steyer« Ani Blasevi iz Tomačevega in sicer izpred neke gostilne v okolici. — V kozolec je treščilo. Danes ponoči ie divjalo nad kamniškim okrajem sflno neur. ie. Ze pred 11 ponoči se ie nenadoma pooblačilo in je nastal v zraku piš. Pričelo se ie bliskati in grmeti. Kmalu po 11 ^e ie vlila silovita ploha ter je nekaj časa lilo kakor iz Skala. Nato je spet potesrril veter, ki je ponekod metal opeko s streh. Bliskanje in grmenje ni ponehalo do pol 1, medtem pa i"e treščilo v kozolec posestnika Cernivca v Topolah pri Mengšu, ki je bil hipoma v plamenih. Kozolec, napolnjen s pšenico je pogorel skoraj do tal. Skoda znaša nad 15.000 din in je le deloma krita z zavarovalnino. — Nesreče in nezgode. Ana Močnik, 12 letna hči delavke iz Kamnika, je v soboto padla s kolesa in si zlomila desno nogo. Dimitrija Sorokina, 2 leti starega sinoka delavca iz Ljubljane, je v soboto popoldne povozil na Kongresnem trgu tramvaj. Težko poškodovanega otročička so takoj prepeljali v bolnico, a je včeraj ob 15. podlegel poškodbam 301etni brezposelni delavec Franc Jamšek je v soboto skočil v Medvodah pod vlak, bržkone v samomorilnem namenu. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer je še zdaj nezavesten. Delavec državne železnice, 441etni Franc Brenčič, je bil zaposlen v kamnolomu v Zagorju. V soboto popoldne ga je nenadno zasulo kamenje in mu prizadejalo precej hude notranje poškodbe. Jožica Do-linsck, 41etna hči delavca iz St. Vida, je doma tako nesrečno padla, da si je zlomila desno roko. 51etncga Srečka Šoho, sinčka uslužbenca cestne železnice, je včeraj pred hišo Poti na Rakovo jelšo povozil neznan kolesar. Angela Kolar, služkinja v Ljubljani, je bila včeraj v družbi z nekim prijateljem v gostilni. Med obema je prišlo do prepira in je dični kavalir vrgel svoji spremljevalki steklenico v glavo. Iz L|nfelfane —Ij Silen naliv ponoei. Včeraj je bilo ves dan zelo soparno in mnogi so fie bali* da to že popoldne nevihta. Ze ob 13. eo se zbirali od vseh 6trani težki oblaki, ki so ee jih mnogi meščani ustrašili ter so se odrekli kopanju. Proti večeru so se pa preteči oblaki razvlekli in vse je kazalo, da je nevarnost minila. Toda ob 22. so zvezdnato nebo nenadno zagrnili težki oblaki in začelo je grmeti. Ob 22.30 se je vlila prava poletna ploha. Lilo je tako močno, da so bile mnoge ulice kmalu pod vodo, ker kanali niso mogli dovoli hitro odvajati vode. Najbolj neprijetno presenečenj &o bili mnogi nedeljski turisti, kj prispeli v Ljubljano ko je najtoli lilo. Mnogi, ki niso hoteij vedriti na kolodvoru, so prišl} domov povsem premočeni. — Ozračje se je po nočni plohi precej ohladilo in danes se zdi meščanom, ki preživljajo počitnice doma, da so v resnici v počitniškem mestu. —lj Mestne počitniške kolonije. Kolonisti mest. poč. kolonij v Poljanah nad dkofjo Loko in Metliki se vrnejo v Ljubljano v sredo 27. t. m. in sicer se pripeljejo. Iz Metlike deklice z vlakom ob 14.52; iz Po-lian pa dečki z avtobusi in sicer v dveh grupah. Prva sllmpina poljanskih kolonistov to so oni. ki so se odpeljali v kolonijo zjutraj, se pripelje pred Mestni dom ob pol 14. uri, ostali pa ob 19.. Starše kolonistov vabi mestno poglavarstvo, da pridejo k sprejemu svojih otrok na glavni kolodvor, odnosno pred Mestni dom. —lj Zaradi udeležbe Ljubljane na narodni proslavi v Mariboru dne 14. avgusta mestno poglavarstvo na povabilo odbora za proslavo 20-1 etniče Jugoslavije v Mariboru sklicuje sejo zastopnikov vseh ljubljanskih organizacij v mestno zbornico v sredo 27. julija ob 10. dopoldne. Vabljene so tudi vse organizacije, ki bi mogoče ne dobile še posebnega vabila. Ker je udeležbo pri proslavi treba orcanizirati zaradi naročila posebnih vlakov in zaradi drugih priprav je nujno potrebno, da se seje udeleže zastopniki vseh organizacij in tudi raznih zavodov. Kakor znano, je 8 četrtinsko voznino po železnici zagotovljena največja udeležba vse banovine na tej splošno narodni manifesta, ciii v Mariboru. —\\ Šentjakobska knjilniea v Ljubljani, Kongresni' trg 7/1. je izposodila od 1. januarja do 30. junija 1938 na 29.011 strank 90.326 kniig. Knjižnica posluje v*ak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer ter izposoja knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur. kdor se zadostno legitimira. Knjižnica pošrlia knjige tudi po poŠti P° celi državi ter za take izposojevalce Izposo-iUni rok primerno podaljša. Na razpolago tiskani imenik i knjig. —y Ofačulovmlci petja pe*c» LJubljana ftWka 105 vlomljeno v niso posestnika Ivana K. Tat Je odnesel več oblek, in nekaj perila, v skupni vrednosti nad 1500 din. —lj Vlom v trafiko. Danes ponoči Je bilo vlomljeno v trafiko Marije Kolar na Taboru nasproti cerkve Srca Jezusovega. Vlomilec je odprl vrata s pomočjo vlomil-milskega orodja ter odnesel skoraj vso zalogo tobačnih izdelkov, razne koleke in postne vrednotnice. Polastil se je tudi nekaj drobiža, ki ga je našel v predalu. Vlomljeno je bik) najbrž tik pred pomočjo, ko ni bilo zaradi silne nevihte nikogar na ulici. Kolarjeva ima nad lOOO din Škode. —lj Rokavice temno pteve barve so bile izgubljene 21. t. m. med 8. in 9- uro zvečer v levem parku Tivolija. Posten najditelj se naproša, da jih odda proti nagradi v uredništvu -Slov. Naroda«. Iz Maribora — Lep jubilej obrtnega združenja. Eno najstarejših obrtniških združenj v Mariboru je Združenje prevoznikov, ki slavi te dni 40 letnico svojega obstoja. V soboto zvečer vodstvo priredilo slavnostno sejo pri Mariborskem dvoru, ki so se je deležili med dragim tudi narodni poslanec dr. Koce kot zastopnik zbornice za TOI, podžupan zebot, zastopnika ljubljan--kega združenja prevoznikov gg Ante Guštin in Viktor Semenič ter zastopniki prevoznikov iz Celja. Ptuja, Murske Sobote itd. Slavnostno =ejo je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni predsednik g. Ivan Sluga, ki je v kratkih obrisih podal pregled delovanja združenja v preteklih letih. Nato je tajnik Združenja g. Krepek orisal zasluge predsednika g Ivana Sluge za organizacijo, ki ji načelu j ^ že 10 let. v znak hvaležnosti sta mu uprava in članstvo poklonili krasno diplomo. Prav tako je prejel ličn0 diplomo blagajnik združenja g Prane Nemec, ki tudi deluje v prid združenja ž, nad 10 let. Ob lepem jubileju tudi naše čestitke! SREČA V LJUBEZNI — Ali poznaš tega gospoda? To je bančni ravnatelj X. Star je že nad petdeset let, pa ima še vedno neverjetno srečo v ljubezni. -— Kako to? — Ker je še vedno samec. Trafikanti zahtevajo povišanje provizije Včeraj so imeli trafikanti po vsej državi sestanke, na so obravnavali slasti vprašanje prodajne provizije Ljubljana, 25. julija Včeraj so bili po vseh banovinah sestanki trafikantov. Beograjsko združenje trafikantov je dalo pobudo za akcijo, da bi se trafikanti v vsej državi odločno zavzeli za povišanje prodajne provizije. Vse dosedanje resolucije trafikantov niso doslej našle nobenega odmeva na pristojnih mestih. Zdaj so pa trafikanti zvedeli, da so se dohodki monopolske uprave znatno zvišali, kar je bil Je razlog več. da so se lotili odločne akcije za izboljšanje svojih socialnih razmer. Trafikanti so skromni rn javnost ne zve mnogo o njihovi bedi. Njihovo delo za državo je v pravem pomenu požrtvovalno, ker so zanj tako slabo nagrajeni, da ne morejo ne živeti in ne umreti. Tudi ljubljanski trafikanti so imeli včeraj sestanek, in sicer ob 16.30 pri Mikliču. Predsedoval je predsednik Združenja trafikantov za dravsko banovino J. Kladnik. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje prodajne provizije. Ko je bil marca glavni občni zbor organizacije trafikantov v Beogradu, je zastopnik monopolske uprave na zahtevo trafikantov po povišanju provizije izjavil, da provizije ne morejo povišati, dokler ima monopolska uprava tako majhne dohodke. Zdaj se pa monopolska uprava ne more več izgovarjati, da ima premajhne dohodke. Načelnik prodajnega oddelka monopolske uprave je tedaj rudi izjavil, da je monopolska uprava storila dovolj za trafikante že 5 samo revizijo trafik, češ da je revizija trafikantom zelo koristila. Trafikanti so pa na včerajšnjem sestanku ugotovili, da jim revizija ni mnogo koristila, predvsem pa ne toliko, da bi nc imeli pravice zahtevati povišanja provizije. Po reviziji so morali trafikanti preurediti svoje lokale, kar je zahtevalo mnogo stroškov. Pač pa jim je revizija koristila, da poslej ne ustanavljajo več dan za dnem novih trafik. Tajnik Preša je utemeljeval upravičenost zahtev, izraženih v resoluciji, ki jo je potem prečital in ki je bila soglasno sprejeta. Trafikanti zahtevajo zvišanje prodajne provizije za tobačne izdelke. Od sedanjih 5°/o provizije odpade na režijo 2%, tako da trafikantov zaslužek znaša samo 3°/o. Zelo potrebno bi bilo tudi socialno zavarovanje za trafikante, ki ga tudi zahtevajo v resoluciji. Socialno zavarovanje je dandanes uvedeno za vse ročne in duševne delavce, le trafikanti so nezavarovani, čeprav je povsem jasno, da si ne morejo nič prihraniti za bolezen in leta onemoglosti ter so na stara lete v breme občinam. Nadalje trafikanti zahtevajo odpravo davka na kolke in druge taksne vrednotnice. Monopolski zakon ja^no opre deljuje, kaj je monopol, in sicer, kar ima določene cene. Po tem takem imajo taksne vrednotnice značaj monopola in bi ne smele biti obdavčene. Trafikantom je treba tudi dovoliti vozne olajšave za nabavo tobaka, če je trafikant oddaljen nad 10 km od glavne zaloge. Draga vo^nina po železnici pobere trafikantu polovico zaslužka. Vozne olajšave uživajo mnogi uporabniki železnice in nedvomno bi bili trafikanti najbolj upravičeni do njih. Trafikant se ne more posluževati nedeljskih voznih olajšav, ker je glavna zaloga tobaka v nedeljo zaprta. Velika krivica se godi trafikantom, ker morajo trpeti izgubo pri zamenjavi tobačnih izdelkov, saj trafikanta ne zadene nobena krivda, ako blaga nt mogel prodati v določenem času. Zato je treba tobačne izdelke zamenjavati tako, da trafikant ne bo trpel škode. — Trafikanti si ne morejo nabaviti tovornih listov po 25 din manj kakor 25 komadov, kar znese 1250 din. Tovorni listi ne gredo posebno v denar ter leže dolgo neprodani in mora revni trafikant vlagati zanje denar» ki ga tako zelo potrebuje za n ubavo drugega blaga. Zato bi naj trafikantom dovolili nabavo tovornih listov v poljubnem številu. Zborovalci so pokazali Živo zanimanje za pereče zadeve, ki so bile na dnevnem redu. Udeležba je bila zelo lepa ter se je izkazalo, da so zahteve trafikantov, izražene v resolucije, v tesnem odnosu z eksistenčnim vprašanjem prodajalcev monopolskih izdelkov. OHLADITEV — Kai se ie pa zgodilo med Erno in njenim ženinom? — Kaj ne veš? Nedavno se je kopala, potem ie pa poklicala svojega ženina in mu pripovedovala, da ie bila voda tako hladna, da ie dobila gosjo kožo. On ji ie pa odgovoril: — Kaj neki bi mogla dobiti drugega? — In potem nista več govorila. 'BBMIlinMK MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1-—, davek pose Dej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. mipuipt,ifcdiiMtuj;iuiiiuiBimi^ RAZflO Beseda 60 par davek posebej Najmanjši znesek » Otrj MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti >NeboUčnika<. .. ..«■ eno,-'veCeažvne J U GOGI! A PM A SV.PETHAI(AM SPECIJALIST PEDIKER Kdor hoče boljšega pedikerja, ga dobi v kopališču okrožnega urada. Pedikiram v Vaše popolno zadovoljstvo. Cena din 10. Pediker Avbelj Rudolf. 1905 tieseda Vi par. lave k posebej Najmanjši znesek s Din ZJLATO vsakovrstno, najboljše plačam. B. RANGUS zlatar in sodni cenilec, KRANJ. Zahtevajte cenike! 1821 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek * Din NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premog bres prahu KOKS, SUHA DBVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefoo 20-5« 24. L SVEŽE SLIVE spingle, hruške, jabolka, kilo-§T*am Din 3.50, cvetlični med I.a 10 kg Din 150.— -2ive piščance v zabojih po 30 komadov, kg Din 14.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1903 Aieks. OBLAT, veletrgovina vseli vrst čevljev 1 se priporoča cenjenim t odjemalcem, t Sv. Petra cesta 18 NajmanjSi znesek 15 Din Beseda 1.— Din. davek posebej. IZJAVA. Podpisana natakarica izjavljam, da sem širila zoper gostilni-čarko Anico Kalan neutemeljene govorice. Zaradi tega se ji najlepše zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja, Grazvoda Alojzija, Podmožaklja. 1903 Tovarna furnirja SAMSA BORIS, Litija izdeluje vsakovrstni furnir, sprejema tudi v rezanje hlode za furnir. (Lohnschnrtt). oiiaanrxx3DnaDau^ Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s rvnnnnrrinnnnr^ ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, dobre ženke in matere, gospe Battelino Jožice jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti, — naša, prisrčna zahvala. Sv. mada zadušnica se bo brala v četrtek, dne 28. julija 1938. ob y27. uri v farni cerkvi sv. Frančiška. LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR, MUHLUS. dne 23. julija 1938. lalojoca: ANGELO — soprog, METKO in BOftKO — sinčka, ter ostalo sorodstvo BATTEUNO — STANONBK. . v. < - ,-■ M »8L0VEN8K1 NAROD«, ponedeljek, 16. Jun> 19«. Stev 764 Mednarodna in domača stran tekmovanja Zdaj, ko je koniana, že lahko izpregovorimo o tej prireditvi malo več Ljubljana, 25. julija O mednarodnem tekmovanju z letalskimi modeli v Ljubljani smo skušali pisati P° vsej sili, da bi bik> tudi nekoliko naše in ne le međunarodno. Zdaj ko prireditelji sklepajo svoje račune, lahko tudi reporter potegne črto pod vsem tem, kar se je dogajalo za marsikoga zelo skrivnostno. Najprej pa je treba vsaj nekoliko razčistiti pojme, v kakšni meri je bila prireditev domača in koliko mednarodna. DOMAČI ZNAČAJ PROPAGANDE Prireditev je bila mednarodna že po tem, da domačim listom o nji ni bilo treba pisati; pisali so pa vendar, ker so se nekoliko vsiljevali, želeli smo, da bi imela prireditev vsaj toliko domači značaj, da bi smeli o nji pisati. Na prvo in zadnje telefonsko povabilo propagandne pisarne, naj bi se novinarji potrudili k >propagandnemu ministru«, se je javil samo en reporter ob določeni uri. Bil je baje ljubeznjivo sprejet in gospod šef mu je dal podatke, da bo torej v Ljubljani tekmovanje letalskih modelov — kdaj prav za prav, menda ni bilo tako važno — in da je prireditev mednarodna ter da bo zmagovalna ekipa dobila lep pokal kot prehodno nagrado. Drugi novinarji, ki niso bili ob pravem času obveščeni, kdaj bi morali priti k avdijenci, so skušali pozvedeti pozneje, kaj se prav za prav pripravlja. Enemu izmed njih je postregel s podatki uradnik, ki je bil član tehničnega odbora, ker šefa propagande ni bilo v pisarni. Nesrečni uradnik je zaradi tega prejel pravi balkanski ukor. Neki drugi novinar je prosil za podatke samega Sefa. ki mu je pa odgovoril, da mu pro-grajna še ne more dati in da tudi ni nič drugega zanimivega. Naslednji dan zopet ni bilo nič zanimivega in šef je dejal, da je svoje propagandno delo končal ter da nima več nobenega posla z novinarji. Poslal je reporterja na letališče, ko ga je prosil, naj bi mu dal seznam inozemskih tekmovalnih ekip. Z letališča so ga poslali zopet v pisarno, ker so imeli v pisarni vse zapiske. Toda v pisarni mu nihče ni smel p os t reči s podatki, razen šefa, ki je bil odsoten in ki je sploh »že končal vse posle z novinarji«. Prireditev je bila torej mednarodna že po tem. da je domači novinarji niso mogli mnogo omalovaževati s svojim pisanjem, a prav po tej strani je imela tudi domač značaj. OBČINSTVO V PRIMERNI RAZDALJI Ljubljančani so kljub vsemu zvedeli za tekmovanje letalskih modelov in zelo jih je zanimalo, kaj je prav za prav to letalski model, ali kakor ga je tovariš imenoval po bratskem jeziku »leteči« model. Včeraj ie bilo že splošno znano,' da so modeli le od časa do časa leteči in da so tem boljši, čim delj so leteči ter da so tedaj tudi tem bolj letalski. Na prvi pogled so se zdeli modeli ljudem igračke, ki so pa budile čedalje večje občudovanje. A občudovalci so bili od predmetov občudovanja tako oddaljeni, da so videli letalca kakor mušice, seveda, če so imeli dovolj dobre oči. Občinstvo ni srrelo na letališče. Tudi v tem pogledu je bila prireditev mednarodna, še težji je bil pristop k startu. Zato je pa bilo tem živahnejše ob letališču, zlasti včeraj popoldne. Avtobusni podjetniki so menda zadovoljni. Ljubljančani so se odpovedali kopanju in vsem drugim nedeljskim užitkom, da bi lahko prisostvovali tekmovanju. Kdor se je pririnil v ospredje k ograji, se je lahko pobahal. da je bil navzočen na tekmovanju, drugi so si pa hladili jezo in gasili žejo s sadjem in raznimi tekočinami, ki so jih prodajali podjetni prodajalci vzdolž ceste kakor na žegnanju. IN TEKMOVANJE IZ BLIŽINE. . . Ce je tega ali onega razočarala prireditev, s tem ni rečeno, da nas je razočaralo tekmovanje samo na sebi. Toda ogledati si ga moraš v neposredni bližini, ah* vsaj tako blizu, da vidiš model v jasnih obrisih. Start je bil v vzhodnem delu letališča, kjer so se začasno utaborili tekmovalci. Tekmovalne ekipe so zavzele prostorčke, kjer so razpo- s ta vije modele in druge potrebščine. Ker je bila vročina izredno huda, so bile pijače razen modelov najpotrebnejša potrebščina. iTaborišče« naše ekipe je nHo res nase, kar je bilo očitno že od daleč. Fantje so bili najbrž dobro založeni s klobasami, ker so tako nastlali z mastnim papirjem. Pri Angležih, Francozih, Cehih in Nemcih seveda ni bilo takšnih* narodnih simbolov, zato se pa tudi v rasnem pogledu ne morejo kosati z našimi korenjaškimi fanti ZNAČILNOSTI MODELOV POSAMEZNIH DRŽAV Včeraj na letališču niso oznanjali po zvočniku, kako se je izkazalo to ali ono letalce in kateri drŽavi je pripadalo. Kdor je pa tekmovanju delj časa prisostvoval s posebnim zanimanjem, je kmalu spoznal modele posameznih držav. Naši so bili značilni po svoji velikosti in bili so beli. Nemški so bili po večini rdeči in srednje veliki. Angleški so bili najmanjši, a najbolj elegantni. Lepi so bili tudi češki modeli, skoraj najbolj podobni nemškim, a bili so bolj stabilni, švicarski modeli so bili tudi precej veliki, a vendar manjši od naših, v splošnem pa ne mnogo boljši. Modeli drugih tekmovalnih ekip so kmalu doslužili. Razbili so se skoraj vsi. razen tega pa večina sodelujočih držav ni bila zastopana z najvišjim številom modelov (12). Tudi naši modeli so bili skoraj vsi razbiti in tekmovalcem ni bilo treba mnogo odnašati z letališča. Najbolje ohranjeni so bili angleški modeli, ki so dosegli nepričakovane, vprav senzacionalne uspehe. Včeraj je angleški model št. 3 (tekmovalec Robert Copland) dosegel svetovni rekord, ki najbrž ne bo tako kmalu presežen: letalce je ostalo v zraku nad pol ure. 33 minut! Primerjajmo k temu včerajšnji jugoslovanski rekord: 270 sekund! Nekateri sicer trde, da so imeli Angleži posebno srečo, ker je letalce zašlo v posebno ugoden zračen tok. V resnici so bili včeraj popoldne nad letališčem muhasti zračni tokovi, ker se je pripravljalo k nevihti in se je veter nekaj časa zelo menjaval. Toda Angleži imajo sploh srečo na svetu! Oni ubere jo vedno pravo smer in pravi tok. SREČNI ANGLEŽI, NESREČNI NEMCI Kolikor so imeli preveč sreče Angleži, ki so nastopili s samimi izredno dobrimi, stabilnimi modeli in ki so na > poseben način«, navijali elastiko, da je vrtela propeler mnogo dalje kakor pri modelih drugih ekip — toliko preveč smole so imeli Nemci. Večina modelov se je ookvarila že ori startu. AcMafjtt« fcrem^iMi. Tudi v tem pogledu smo bili bolj domači kakor mednarodni. Nemški modeli so se tudi najbolj prevračali v zraku in zato niso dosegli posebne višine in daljine. Angležem se je pri startu polomil model št. 2, ki hi najbrž dosegel lep uspeh. Toda to je bila skoraj brezpomembna malenkost spričo velikih angleških uspehov. Angleži so gledali na ^katastrofe« modelov drugih držav s takšno samo po sebi umevnostjo, kakor da so vse to vedeli že zdavnaj. Sicer pa Angleže bole vratovi samo zato, ker so gledali za svojimi modeli, med tem ko jih prekopicevanje drugih modelov ni posebno zanimalo. Pač pa so iskreno občudovali akrobacije jadralca Raznožnika, ki je pokazal z jadralnim letalom nad letališčem, da imamo boljše jadralne letalce kakor modelerje. Vendar tudi naši fantje zaslužijo posebno zahvalo. Zmagovito angleško letalce so vse natančno premerili ter proučili. Česar jim Angleži niso branili, in kazali so sploh ves Čas posebno ambicioznost. Bili so celo ponosni, da je v edinem jugoslovanskem modelu počila med poletom elastika . . . Vsekakor so se na tem tekmovanju naučili marsičesa, kar bodo najbrž s pridom porabili že na prihodnjem mednarodnem tekmovanju, ki bo že ob koncu tega meseca v Parizu. Pred koncem tekmovanja je prišel k tekmovalcem komandant vojnega letalstva general D. Simovič ter se zelo zanimal zlasti za naše modele. Prireditelji so imeli nedvomno srečno roko, kar se tiče vremena. Menda je Šlo gladko od rok tudi vse drugo ter upamo, da inozemski gosti niso bili razočarani nad nami. če je pa bil razočaran ta ali oni domači reporter nad tiskovno službo — je to samo domaČa in ne mednarodna stran prireditve, zato smo tako doTs-o molčal?. Novo življenje Alexandra Sikowskega Al Caponova desna roka Kid Tiger se je prelevil v španskega državljana Ralfa Ne wboma še pred tremi meseci je poročal svetovni tisk o ode si jad i ameriškega tolovaja Kida Tigra Al Caponovega pobočnika, večkratnega muijonarja v ameriških dolarjih, ki je bežal iz ene države v drugo. Nihče ga ni hotel nikjer sprejeti in dovoliti mu naselitve. Policije vseh evropskih držav so si ga doslovno podajale iz rok v roke na mejah, čeprav si je povsod paizadeval dobiti državljanstvo, katero je hotel dobro plačati, samo da bi imel končno nekje domovinsko pravico. Slednjič ga je privedla pustolovska žilica v malo Andoro/ ki mu je pa tudi odklonila domovinsko pravico odnosno državljanstvo. Tako se je končno odpeljal v Barcelono, da bi še tam v zadnji evropski državi poskusil svojo srečo. In tam so se ga res usmilili. Španska republikanska vlada mu je dala špansko državljanstvo, moral je pa baje plačati več milijonov pezet za vojni materijal. Pred dobrim tednom je zapustil 46-letni Ralf Newborn neko zasebno kliniko v pariškem okraju Auteuil in ko se je poslavljal od zdravnika je dejal: Znova sem ae rodil. In govoril je resnico. Bival tolovaj, preganjan in zasledovan po vsem svetu, je spremenil ne samo svojo indentito, uradne papirje in državljanstvo, temveč tudi ime in obraz. Kid Tiger, ameriški državljan in Al Caponova desna roka se je prelevil v španskega državljana Ralfa Newborna (besedna igra: znova rojeni) večkratnega milijonarja, ki se je iz Španije takoj odpeljal v Pariz, da bi si dal na znani kliniki premoči e lira ti obraz. In tako je po štirih tednih zapustil kliniko kot čisto nov mož, ki bo začel tudi novo življenje, čeprav je star Še 46 let V istem trenutku si je lahko oddahnila policija vsega sveta, saj je izginil is njenih protokolov Kid Tiger, a pravim imenom Alexander Sikowski, kralj ameriških tihotapcev opojnih pijač in blodni milijonar, večni popotnik prvega razreda, ki ni smel nikjer ostati nad 48 ur. Alexander Sikowski je bil rojen 18. januarja 1892. v poljskem Radomsku kot kmečki sin. Doma je bilo sest otrok in kup revščine. Nekega dne, ko mu je bilo šest let in ko je bil že sit pretepanja, je z globoko mržnjo v srcu pobegnil od doma. Skril se je na kolodvoru, potem se je pa mesec dni vozil skrivaj z osebnimi in tovornimi vlaki, dokler ni prispel do Hamburga, kjer se je vtihotapil na ladjo in pri- Toda z modeli so se precej dobro kosali | spel srečno v New York. Tam so se zavzeli z nami. 4*Hf; zanj poklicni berači. Vzgojili so ga za be- rača in mu dah ime Kid. Tako je beračil do 18. leta in godilo se mu je mnogo bolje nego doma na Poljskem. Ko mu je bilo 20 let je dobil k svojemu imenu še zdevek Tiger in sicer zato, ker se je znal zelo dobro pretepati in ker je pobil na tla vsakega nasprotnika, čitati in pisati sicer ni znal, komaj je mogel za silo prebrati naslove v novinah, pač je pa znal izborno streljati in služiti denar. Poznal je dobro človeško družbo, njene vrline in grehe, njene slabosti in strasti, kar je znal spretno izkoriščati. Volilna kampanja v Ameriki potrebuje krepke in pogumne može, ki se ne boje niti spopadov. Sikowski se je dal najeti v elitno udarno četo Tamany halla in tako je prišel v zakulisje ameriške politike, boreče se enako z denarjem, kakor s samokresi. Toda obenem je spoznal razkošno življenje teh ljudi in videl, da si lahko za nekaj tisočakov, ki jih je zaslužil v volilni kampanji, privošči enako razkošno življenje kakršno žive tiste, katerim je služil in proti katerim se je boril. Tako je leta 1918. sklenil zapustiti družabno nizko podzemlje in presedlati v višje sloje. Takrat je bila Amerika baš na višku prohibicije. Vendar je bala pa vsa dežela žejna, tako da je drago plačevala vsako steklenico pristnega žganja in sploh vsako dobro alkoholno pijačo.' Nekega večera je hotel v družbi nekega Italijana in Francoza proslaviti neko manjšo kupčijo, pa ni bilo pri rokah nobene pijače. Sedh so v star avto in se odpeljali k policijskemu skladišču, kamor so bili spravfh prejšnji dan prohibicljski agenti večji tovor zaplenjenega zganja. Rop se jim je posrečil, ko so se pa odpeljali jih je zasledoval močan avto in jih prisilil usta viti se pri hodniku. Boječ se policije so potegnili samokrese, toda iz avtomobila je izstopil bogat Američan, ki je bil tudi žejen in ki je hotel sam vlomiti v skladišče zaplenjenih alkoholnih pijač. Prosil je naj mu prodajo nekaj zganja in ponujal jim je 10 dolarjev za steklenico. Ukradli so bili lOO steklenic in tako so zaslužili 1000 dolarjev. To je bilo odločilno za bodočnost Kita Tigra in vse tolpe. Predstavili so se medsebojno: Italijan je bil Al Capone. Ta drva sta razlila nad Ameriko celo morje prepovedanega alkohola. Kupovala sta vest policijskih agentov, mnoge sta znala odstraniti, razdelila sta si Ameriko na rajone in zaslužila ogromne milijone. Bila sta oficijelna dobavitelja najboljših znamk alkoholnih pijač najslavnejšim po- edincem in organizacijam Zedinjenih držav. Kupčije so šle sijajno dokler si nista postala z Al Caponom tekmeca. Ne zaradi ženske, temveč zaradi milijonov in zaradi novih kupčij. Od tistega trenutka sta živela oba v neprestanem strahu za življenje. Nekega večera zadnje dni decembra je priredil Kid Tiger zbirko med čalni svoje tolpe za siromašne newyorške otroke. Vrgla je milijon dolarjev. Toda Zedinjenim državam je bil dolžan 82.000.000 na davkih od svojega zaslužka in tihotapstva alkoholi1 Takrat je stopil na plan Edgar Hoover bi njegov G - Men. Korumpirani prohibicijsk uradniki so bili odpuščeni in kaznovan Amerika hoče biti očiščena in prohibiciji se polagoma krha. Sanje Kida Tigra o neizmernem bogastvu so se razblinile v nič Kot moder in podjeten trgovec se je umaknil z bojišča. Zapustil je deželo, kjei je bil postal iz razcapanca poglavar tihotapcev, tihotapec alkohola in večkratni milijonar. Za bodočnost se ni bilo treba bati V vsaki veliki evropski državi je imel naložene milijone, da bi se lahko naselil kjerkoli, in brezskrbno živel. Leta 1933. se je vkrcal v New Torku na ladjo in odpotoval v Evropo. Takrat se je pričela njegova Odiseja da, ki je trajala celih pet let. Postal je pravi večni Žid, toda pravljično bogat. In vendar, kjerkoli je prestopil mejo so se pojavili policijski nspektorji in ga prijazno pozvali, naj v 48 urah zapusti dotično ozemlje. Ponujal je milijone v dobrodelne namene, za bolnice in znanstvene zavod«, samo da bi dobil državljanstvo. Rad bi bil živel tudi pod nadzorstvom, samo da bi imel mir. Ponujal je milijone, toda povsod so ga odklonili. Postopoma je spoznal vse kolodvore glavnih evropskih mest, in vsa letališča. Povsod je nosil s seboj ogromno prtljago. Poljska, Rumunija, Madžarska, Češkoslovaška, Avstrija, Belgija. Holand-ska, Švica, Nemčija, Anglija, Maroko in Italija so ga enako odklanjale, kakor ameriške države. Slednjič se je pa usmilila tega milijonarskega Ahasverja republikanska Španija in mu za težke milijone prodala državljanstvo na ime Ralf Newborn. Zopet se je pojavil na meji Francije, toda tokrat se je izkazal policijskim uradnikom s pravilnim španskim potnim listom. Odpeljal se je v Pariz, da bi si dal potem, ko je bil v ognju državljanske vojne izpre-menil ime in identiteto, izpremeniti še obraz. Za to je imel gotovo tehtne razloge, med katerimi skrb za osebno varnost ni na zadnjem mestu. Vse svoje življenje se ni dal zapeljati nobeni ženski, ljubezni sploh ni poznal. S privatne klinike v Auteuilu je pa odhajal držeč pod roko mlado ženo, ki jo je klical intimno Viktorija. Odhajal je v novo življenje, v katerem bo morda spoznal tudi ljubezen. Kid Tiger s pravim imenom Alexander Sikowski je mrtev. Konservirana človeška kri V bolnici Saint Antoine v Parizu so ustanovili poseben oddelek ki bo konservi ral človeško kri za transfuzijo, da bi bflo zlasti za primer vojne pri rokah dovolj konservirane krvi. Med vojno bi namreč ne bilo mogoče kneti pri rokah dovolj darovalcev krvi in zato so učenjaki že več let proučevali vprašanje, kako bi se dala kri konservirati. Poskuse so delali po vsem svetu in v zadnjih dveh letih so se posebno dobro posrečili francoskim zdravnikom. Izkazalo se je. da je mogoče človeško kri konservirati, tako da jo lahko uporabimo še čez več let. V omenjeni pariški bolnici so napravili leta 1929 samo 220 transfuzij krvi, leta 1935 že 5115, predlanskim 6293. lani pa 6622. Pri tem naraščajočem številu transfuzij se je najboije pokazalo, kako "važno vlogo igrajo darovalci krvi in da bi ph ob večjem naraščanju števila transfuzij zmanjkalo. Sedanja napetost v mednarodni politiki je dala učenjakom pobudo, da so se jeli ukvarjati s problemom konservira-nja človeške krvi. Obenem so pa močno vplivale na te poskuse izkušnje v Španiji, kjer je delovalo na tem polju več kanadskih zdravnikov pod vodstvom dr. Normana Bethona iz Montreala. ki ie odpotoval zdaj na Kitajsko, kjer je ruda organiziral transfuzijo krvi. Na Španskem je odkril nove načine konzerviranja krvi in ugotovil, da konservi ran o kri prav lahko prevažamo iz kraja v kraj. V Španiji so kneK zdravniki na razpolago manjši avtomobil % ledenico in konzervirana kri se ni nikon pokvarila. Tudi z letali lahko prenašamo koneervirano človeško kri. To je zlasti priporočljivo ob velikih in nevarnih epidemijah. Za konserviranje določena kri je razdeljena v štiri skupine. Ne traja dolgo in radi težko ni ugotoviti sestav botnfcove krvi. Potem je pa treba v«eti odgovarjajočo vrsto konservirane krvi, da lahko bolniku pomagamo. Tako zwan2h univerzalnih darovalcev krvi je zelo malo ki zeto so morali doslej hitro poklicati darovalca odgovarjajoče krvi, kar je transfuzijo zavleklo. To pa /daj odpade, ker imajo adrav niki na razpolJ&o konservirano kri vseh vrst. Klinika za bolne knjige S podporo italijanske vlade ie bil usta-'ovijen v Rimu zavod, ki se peča s strokovnim proučevanjem raznih >boiezni< stali knjig in njihovega leoenia. Zavod ie do. 1 simbolično ime >Cliniea degli Kbri« m t vodi profesor botaniko na riTrudci univer-: Atphonso Gallo. Zavod ima dva oddelka. \ prvem proučujejo bolezni knjig, Ui določa ]o idi diagnozo in način lečeoja. Drugi od-•dek je prav za prav vzorna hagijeničiia niizniica, kjer knjige lečijo Kakšne bofez-li jmaio kniige? Najpogostejše so meha i enega značaja. Knjige poškodujejo termi -i. črvi jn druga goJazen. Te mehanične bo. lesni se lečšio razmeroma lahko. Hujše so •olezmi plesni. Ce *e namreč plesen zaje _loboko v papir, da jo morajo počasi m previdno izolirati in pokončata, je delo mnogo težje. Najtežje so razne kombinacije !»lesni na hrbtih m vezavah knjig, katenm njeno stanje že znatno zboljAalo. Tako vsaj trdi: buletin zdravniške komisije tega svojevrstnega sanatorija. Grajska mama 90 letnica Ljubljana. 25. juhi* Jutri na »v. Ane dan bo praznovala na Ljubljanskem grad« gospa Ana Perjateli god in 90-letnico srvoje^a življenja; rojena je bila 26. juHja 1848 v Orehku pri Postojni na Krami. Ce govoriš z njo, aii če jo stečaj na poti na Grad, ki jo prehodti tudi dvakrat na dam. na da bd ae utrudila, bi ji ne prisodil tako velike etairoeti. I>aSevno je še t*fla in spomin ima tako dober, da zna pripovedavatj maraka i iz starih časov, o svojem pokornem možu m iz svojega življenja. Sluh in vid sta ji ohranjena kakor uia-lokMeremu 60-letmkn. Ne rabi Ig nobenih naočnikov. čita tpte vredno brez njm rn vedno z "Velikim zanimanjem. l>raaa, da *e mora čftovek počutili vedno le mtadega. Kot 22-letno brhko dekle je pršila siav-Ljenka v Ljubljano. Tu se je zagledal v njo nadPovee, pred petim leti umrli sodni oficijal Anton Perjaieli. doma iz ŠL Petra na Dolenjskem m se je ž n$xn poročila kot 25-letno dekle. Po opokoutvi moža eta se naselila rta Gradu 1900. Torej je ona najbrž najstarejša prebivalka te re^ruhtike kakor jo naziva jo stanovalci. Tu uživa Čisti grajski zrak že 38 let. S pokojnim možem je dočakala zlato m biserno poroko. Imela sta tu majhen vrtač v obdelovanju, ki sta ga najskrbneje goštla in Čuvala In ko ao ji pa pred leti radi raznih preureditev vzeli, ji je bilo zelo hudo, ker ni vedeia kaj početi- £iwe ji tri hčere, "*miki in wuxL ... K lepemu jnbtleju ji najpri srčne je čestita vsa gra jelka repohtfka ter toj njeni znan ci ki prijatelji, da bi živeta čila, zdrava in vedrega duha do skrajnih meja Soveškv-ga življenja._ TUDI PRAV _ Žal gospod Potrata, ne čutim do va* liobezm, pač M vam pa lahko bita dobra sestra. — I>ot>ra Helena, posodo s*o«»emu Kratu 500 din. PESIMIST V AVTOMOBILU — Kaj, ko bi se odpeljala kam v okob-co mesta. Tam imajo baje zelo dobro bolnico. GEORGES OHNET: 8 SER6EJ pnnm ' -lanmMni- 1 — Dragi moj, ponavljam vam samo to, kar sem slišal. Sam ne vem nič drugega. Jaz sam sem se tri mesece izogibal vseh. Razen tega me pa prav nič ne brisa, ali bo Mihelina meščanka ali princesa, Delaroueeva ali Paninova žena. Zato ne bom niti bogatejši, niti siromašnejši. Mar ne? To mi je torej deveta briga. To drago dete bo gotovo imelo dovolj milijonov, da bi se lahko izmuznilo. Kaj pa njena pohčerjena sestra, blagorodna gospodična Ivanka, kaj počne ona? — Ah, kar se tiče gospodične de Cernav, ona je drugačna! — je vzkliknil Marechal. In kakor je želel napeljati pogovor drugam in ne v Savinienovo smer, je začel na dolgo in široko govoriti o rejenki gospe Desvarennesove. Pravil je. da se je jel za njo močno zanimati eden izmed zaupnikov doma, bankir Cavrol in on je ponudil Ivanki svoje premoženje rn roko. — Kaj? Cavrol, ta neotesani in požrešni Auver-nanec? Dekleta brez denarja? Cavrol Kremen, kakor mu pravijo v trgovskem svetu zaradi njegove trdovratnosti, neupogljivosti? Da bi imela ta živa jeklena blagajna tako srce? . Treba je bilo verjeti to, kajti vsebujoči in vsebi- na sta ležala pri nogah gospodične de Cernav. To čudno dekle je bilo že zaobljubljeno milijonom. Malo je manjkalo, da ni postaal dedinja gospe Desvarennesove, a zdaj si je vtepel Cavrol v glavo, da se mora oženiti z njo. To pa še ni bilo vse. Ko ze Marechal povedal Savinienu, da lepa Ivanka ni hotela postati Cavrolova žena, je počil ta v celo vihro klicev radostnega navdušenja. — Odklonila ga je! Kako praviš? Kaj je znorela? Taka nepričakovana možitev! Saj na vse zadnje ni imela niti beliča in bila je vajena razkošno živeti. Vzgojena je bila kakor da jo čaka življenje v svili in žametu, kakor da se bo vozila v kočiji in živela samo za svojo zabavo. Kaj jo je napotilo, da ga je odklonila? Nobenega razloga ni imela. Ponosno je izjavila, »da ne ljubi tega človeka« in da se ne bo omožila z njim. Ko je Savinien zvedel te podrobnosti, se je njegovo veselje podvojilo. Zlasti ena stvar mu je bila všeč: da je nazvala Ivanka Cavrola »človek«. Dekle, ki se je imenovalo de Cernav. kakor bi se mogel on imenovati de Batignolles, če bi mu to ugajalo: nezakonska, nepriznana hči grofa in lahkožive pevke, izšolane v križarski vojni, preko konferva-torija in ona je odklonila Cavrola ter ga nazvala »človeku«. To je bilo zares smešno. — No in kaj je dejal na to prigodo dobri Cavrol? In ko mu je Marechal povedal, da ta malo vzpodbudni sprejem nikakor ni ohladil bankirja, je Savinien vzkliknil, da je to povsem naravno. Lepa Ivanka je prezirala Cavrola, on jo je pa oboževal. To je bilo v redu. Take stvari so se vedno godile, saj je tako dobro poznal to stroko. Njega vendar ne bo nihče učil, kaj so ženske. On jih je dobro poznal, poznal je tudi take, ki jih je bilo mnogo težje osvojiti kakor pa ponosno gospodično de Cernav. Na dnu Savinienovega srca je še vedno tlela stara strast za Ivanko, odkar se je bila jela mlajša veja Desvarennesovih bati, da bi ogromno premoženje ne pripadlo pohčerjenki. Savinien se je bil sicer pomiril, toda ostala mu je bila zagrenjenost. In vsemu mučnemu in prijetnemu, kar je moglo Ivanko zadeti, je bil v svoji duši vedno pripravljen ploskati. Hotel je pripraviti Marechala do tega, da bi izpopolnil svoje pripovedovanje. Vstal je, se naslonil na mizo in žarečega, sladokusnega obraza se je pripravljal k novim vprašanjem, ko je naenkrat zaslišal skozi vrata, vodeča v pisarno gospe Desvarennesove, nerazločen pogovor. V naslednjem trenutku so se vrata nekoliko odprla. Zadrževala jih je nervozna ženska roka, toda štiri-oglata roka s kratkimi prsti, roka železne volje in odločnosti. Istočasno so jasno zadonele zadnje besede, izgovorjene med lastnico podjetja in pisarniškim predstojnikom. — Dragi moj gospod, sporočite ministru, da mi to ne ugaja. To v mojem podjetju ni navada. 2e petintrideset let vodim take kupčije in vedno je bilo tako dobro. Priporočam se vam. Druga vrata kabineta na nasprotni strani vrat, ki jih je držala gospa Desvarennesova, so se zaprla in na hodniku so se začuli larmi koraki pisarniškega predstojnika. Lastnica podjetja je vstopila. Marechal je naglo vstaL Savinienovi lepi sklepi so se ob tetinem glasu kar raztopili, kajti hitro je izginil v kotu pisarne, kjer je tmo obeedei v neslan jaču. — Ali razumete to, Marechale? — je dejala gospa Desvarennesova. — Hočejo mi vsiliti pooblaščenca iz ministrstva v tovarno, da bi nadziral delo. Oni trdijo, da so se vsi vojaški dobavitelji podredili tej obveznosti. Glej no, glej, mar nas ti gospodje smatrajo za zločince? Ta je pa dobra! Prvič v življenju se mi je pripetilo, da se nekdo dela, kakor da bi nam ne zaupal. No, daleč smo prišli. Celo uro sem se prerekala z uradnikom, ki so mi ga poslali iz ministrstva. Dejala sem mu: Moj dragi gospod, jemljite to ali pa pustite. Jaz stojim na stališču: Vi mi niste potrebni, jaz nisem potrebna vam. Ce ne vzamete vi moje moke, jo prodam drugim. Mene s tem ne boste spravili v zadrego. Toda predno bi doma gledala nekoga, ki bi bil v mojem domu enak ali pa še večji gospodar kakor jaz — ne, nikoli! Prestara sem že, da bi spreminjala svoje navade. Po teh besedah je pisarniški predstojnik odšel. No, če gospodu ministru ni prav, pa naj se gre pritožil v Rim. Sicer pa, saj se vsakih štirinajst dni menja ta njihov minister. Clo vek nikoli ne ve, s kom se pogaja. Tako, pa naj gre. Urejuje Josip BtipanSftč — Za »Narodno rlakarnor Fran Jermn — Za upravo in tnaeratni del lista Oton CMstof — W v L&bkjMŠ