[V
A
9 i<r
I
ur ilO
9	m
*\
ju' k
10
H.
Sl
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Ul
K-
QC
UJ
>U
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
a
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
JEČANJE PEDIATROV
‘TEŽ — V prostorih tukajšnjih nje bilo 4. oktobra srečanje sloven-otroških zdravnikov. Zbrani pedia-? poslušali tudi referata posavskih icinskih delavcev o zdravniški in ■beni skrbi za predšolske otroke in J^rje v Posavju. Ena od splošnih ugo-njtev, ki velja za Posavje in druga po-Mbna območja, je ta, da skrbi en P»vnik tukaj za pr<*ej več otrok kot J * Pnmer v Ljubljani.
■D
1.
*
C
t
i
SLOVENIJA ZA HRVATSKO
JEVNICA — Zaradi vojne v Slovesi!Je Upadel rock, pop koncert v čast L^Ostojm Sloveniji. Zato pa bo v so-i- t419. oktobra, v dvorani TVD Par-fijan v Boštanju koncert »Slovenija za Organizatorji so sevniški križ, taborniki in liberalni demo-
Ob 8. oktobru
Danes je dan dokončne uresničitve popolne samostojnosti Slo veni-je. Uresničili smo. kar smo dolgo načrtovali — od vseslovenskih taborov v 19. stoletju do prizadevanj in upanj v stari Jugoslaviji, preko vseh razočaranj pri uveljavljanju naše slovenske državnosti med II. svetovno vojno in tja do povojnih poskusov uresničitve slovenske državnosti v okviru beograjskega federalizma. Šele po razpadu povojnega režima se nam je ponudila možnost za udajanjenje slovenske samostojnosti Zdaj je vse odvisno le od nas samih. Na vezani smo na svoje sile, svojo neomajnost in znanje, da bomo dosegli to. za kar smo se državljani Slovenije odločili 23. decembra 1990.
Prvenstvene naloge so zdaj:
1.	reforma gospodarskega sistema,
2.	urejanje težkih socialnih vprašanj med slovenskim prebivalstvom,
3.	dosledna skrb za uveljavljanje načel pravne in socialne države.
Ker v sosednji Hrvaški divja vojna in ker nam niso povsem znani vsi cilji napadalcev v tej vojni, smo pra v tako prisiljeni, da z vsemi sredstvi varujemo demokratično pravno ureditev samostojne države Slovenije. Agresorjem na Hrvaškem sporočamo, da se bomo seveda ob vsakršnem morebitnem napadu na Slovenijo branili z vsemi močmi
Drage državljanke in državljani kljub vsem političnim razlikam med nami moramo takrat, ko gre za našo skupno državo, biti enotni ob našem temeljnem interesu
dr. JOŽE PUČNIK predsednik Demosa in Socialdemokratske stranke Slovenije
Odprt prehod v samostojno Slovenijo
Sedaj je mednarodni mejni prehod v Metliki tudi uradno odprt — Naj bi ne bil ovira med dvema prijateljskima _______državama, temveč stopnička do novih in boljših odnosov med ljudmi in narodi_
METLIKA — V torek zjutraj je bil v hudem nalivu odprt metliški mednarodni mejni prehod v bližini mostu čez Kolpo. Na oni strani reke je sedaj druga država, samostojna Hrvatska, na tej pa Slovenija. Tako velja od polnoči s ponedeljka na torek naprej, kqjti slovenski parlament je na dolgotrajni, za javnost zaprti seji, sklenil, da se je iztekel moratorij in da stopajo v veljavo že sprejeti osamosvojitveni zakoni ter nekateri novi.
Prav za te je zadnje čase veljalo veliko zanimanje. Gre za zakon o denarni enoti, zakon o uporabi denarne enote ter zakon o javnem dolgu. Ker je bila seja zaprta za javnost, je težko že v torek, ob našem zaključku redakcije, opisati vse novosti, ki jih omenjeni trije zakoni prinašajo. Od torka naprej imamo novo denarno enoto, ki se imenuje tolar, ta pa se razdeli še nasto manjših enot, stoti-nov. Ker nov denar zaradi tehničnih ovir ne more biti natisnjen še najmanj šest mesecev, bodo v tem času prevzeli njegovo vlogo že natisnjeni boni. Me-
njava protijugoslovanskemu dinaiju je 1:1, vendar le nekaj dni po uveljavitvi zakona, potem pa naj bi se dinarjev tečaj prilagajal njegovemu dejanskemu odnosu do tolarja. Tečaj drugih valut v odnosu do slovenskega tolarja (s kratico SLT) v torek še ni bil določen, kajti postavila naj bi ga slovenska vlada.
Za državljane, ki imajo na bančnih deviznih računih še kaj denarja, je gotovo zanimiv tudi zakon o javnem dolgu, ki določa, da bodo varčevalci dobili sedaj namesto teh deviz prenosljive obrestovane delnice, ki bodo po izteku dese-
tih let izplačljive v devizah.
Menjava valute je povezana s številnimi težavami in varovanji, zato je bila določena stopnja tajnosti nujna, zlasti s pomislijo na to, da divja v delih bivše Jugoslavije prava vojna, proti Sloveniji pa se vodi tudi neusmiljena denarna vojna.
Prav zaradi teh stvari je Slovenija tako pospešeno in tako rekoč v pol tedna zgradila še preostale mejne prehode proti Hrvaški, saj urejena država potrebuje tudi določeno kontrolo pretoka ljudi, blaga in valute. To je v nagovoru prisotnim ob otvoritvi cestnega mednarodnega mejnega prehoda poudaril načelnik novomeške UNZ Borut Likar in zbrani posadki priporočil budnost in previdnost.
Bela krajina ima sedaj dva medna-
bftAŽJE STANARINE
.NOVO MESTO — Novomeški iz-kj1'svet je L oktobra sklenil, da se s p"!dnem stanarine v novomeški občini 5j?r*2ijo za 25 odst. Pa ne samo to, poljh”° je tu^'23 naPreJ Od novem-0) d»Ue bodo stanarine namreč vsak sproti podražili za toliko, kolikor kov**! *a rast cen industrijskih izdel-t) slovenskih proizvajalcev. Ko bi se ipdar po žepih stanovalcev vsaj po-P* kaj bolje vzdrževanem stano-«em skladu!
STILLESOV obrat ^kri in tesnilom
J^ANCA — V sevniškem Stillesu si JeJ° roke, ker šo prepričani, da so pj^vili dobro kupčijo, ko so vendarle kjj4'' obrat na Blanci, kjer so pred 10 ^ *®teli s proizvodnjo stolov, nato so f obrata odali begunjskemu Elanu. (J* Pa so ugonobile suhe zime in zase tjj sposobni direktor Uroš Aljan-W.“brat sta zdaj kupila mokronoška in Tesnila z Velike Loke za firmo KX; Pri novem proizvodnem programi, naJ bi dobilo delo okrog 80 «vcev.
Samos/oma
SLOVENIJA 1991
OBMEJNA POSA DKA — Komandir metliške milice Andrej Senica je takole razvrstil svojo obmejno posadko pred poslopjem novega slovenskega mednarodnega prehoda na Kolpi Zaradi hudega naliva je bilo bolj malo radovednežev, mi pa želimo novim varuhom slovenskih južnih meja, da bi bilo največ, kar bo padalo po njih, le dež, ki ga znajo, kot je videti, potrpežljivo prenašati (Foto: T. Jakše)
PROTEST ZOPER VOJNO
NA HRVAŠKEM
SEVNICA Poslanci občinske skupščine so v izjavi, ki sojo poslali sredstvom javnega obveščanja, zapisali: Globoko prizadeti spremljamo dogajanje v bivši SFRJ, divjanje jugo soldateske in njihovih sodelavcev, ki jim niso sveta ne življenja ljudi ne vezi, ki so se vzpostavljale med njimi skozi stoletja. Svete jim niso materialne dobrine, ki sojih ustvarile generacije naravnih in kulturnih dobrin, ki so last ne le prebivalcev pri nas, ampak vsega človeštva. Njihov vandalizem in cinizem sta tuja vsakemu poštenemu človeku. Najostreje obsojamo to divjanje, obenem pa podpiramo vsa prizadevanja predsedstva in drugih struktur države Slovenije, da bi se to brezumje končalo in da bi našo državo popeljali čimprej in čimdlje od tvorcev take politike ter ponorelih generalov in njihovih pajdašev.
Maša za pobite domobrance
Letos samo cerkvena slovesnost — Dr. Šuštar: »Gradimo iskreno sodelovanje med ljudmi!«
KOČEVJE — V nedeljo je bila v Kočevskem Rogu obletnica obhajanja spominskega bogoslužja za množično pobite domobrance in vse druge žrtve, katerih kosti ležijo po breznih in jamah. Obletnica bi sicer morala biti v začetku julija, a jo je vojna preprečila. Že takrat pa je bilo na sestanku o organizacijskih pripravah na obletnico dogovotjeno, da bo to odslej samo cerkvena zadeva.
V bližini grobišča pod Krenom, kjer je predvidena tudi lokacija za novo kapelo, seje zbralo okrog 6 tisoč ljudi. Za njihovo varnost in red so poleg delavcev milice skrbele ekipe prve pomoči, gasilcev ter redarji iz vrst katoliških skavtov.
Tako kot lani je mašo bral ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pevske vlož-
ke je prispeval mešani pevski zbor iz Šentjerneja na Dolenjskem, kije nastopil tudi po končani maši v sklopu krajše kulturne prireditve z govori, recitacijami in petjem.

j Na Otočcu nič novega
Resnici na ljubo velja najprej povedati da uvedba političnega pluralizma v novinarstvo ni prinesla toliko sprememb, kol bi jih pričako vali. Lahko bi celo rekli, da se je oblast menjala, problemi informiranja pa so ostali Politični pritisk (kolikor ga je kje še bilo) je —z izjemo nekaterih osrednjih medijev, zlasti televizije — resda pojenjal, se je pa zato povečal pritisk in vpliv denarja ter slabega okusa. Pojavil se je rumeni tisk in znižala se je povprečna poklicna raven slovenskega novinarstva. Tako kot prej pa novinarji še vedno govorimo o novinarski svobodi in neodvisnosti; to je bilo tudi osrednje vprašanje okrogle mize, ki jo je Društvo novinarjev Slovenije prejšnji teden priredilo na Otočcu in na kateri je sodeloval tudi minister za informiranje Jelko Kacin
Toda okrogla miza je, neprvič, ostala brez zadovoljivih odgovorov na dileme, ki pestijo novinarstvo. Minister je bil sicer v svojem slogu samozavesten in odrezav, ne pa tudi dovolj prepričljiv, ko je razlagal izhodišča novega zakona o informiranju, ki bo šel še ta mesec v skupščinsko proceduro. Predvsem ni bil prepričljiv v pobijanju teze, ki se je porodila v novinarstvu, namreč, da zakona (in ministrstva) sploh ne potrebujemo in da je dovolj, če je svoboda tiska zajamčena v ustavi Če že moramo imeti poseben zakon, naj ta ne določa predvsem novinarskih omejitev, marveč zagotovi vse tisto, kar je država dolžna narediti da se svoboda informiranja uresničuje. Tako je v razvitem demokratičnem svetu in ob tako postavljenih stvareh je mogoče zahtevati, da so novinarji v celoti odgovorni za svoje delo in da so pri tem visoko etični ter profesionalni	m LEGAN
I
Danes v Dolenjskem listu

i

ZAZRTOST V PRIHODNOST - Ob počastitvi spomina na žrtve krvavih dogodkov pred petinštiridesetimi leti je nadškof dr. Alojzij Šuštar razmišljal predvsem o živih in njihovi prihodnosti. (Foto: L S,M.)
Nadškof dr. Šuštarje v svojem govoru večino besed namenil prihodnosti. To naj bi gradili v duhu poštenega in iskrenega sodelovanja, medsebojnega spoštovanja, odpuščanja, sprave in prijateljstva. Potrebo po premagovanju preteklosti je poudaril z naslednjimi besedami »Danes na tem kraju z vsem zaupanjem prosimo Boga, da ne bi nikdar več doživeli take morije, in to v trenutkih, ko na Hrvaškem divja tako kruta in nesmiselna vojna. Preteklost se sicer ne da pozabiti, zato pa jo je moč razčistiti tako pred bogom, ljudmi in zgodovino kot v svojih srcih in se podati na pot v boljšo in lepšo prihodnost.«
M. LESKOVŠEK — SVETE

na 2. strani:
•	Zdravstvenim del
na 3. strani:	,
•	Norčevanje iz kmeta i
na 5. strani:
•	V Evrotransu ponarejeni
na 6. strani:	..
•	V Lisci na čakanju 207 delav
na 7. strani:
•	Minister pa tako...
na 11. strani:
•	Dolenjski list v očeh
na 14. strani:
•	»Šklemp« za 300 polhov
na 16. strani:
•	Sledovi so vodili k Romom
‘ 'čč/////////////////////////^^^
V drugi polovici tedna bo prevladovalo oblačno, vendar suho in sorazmerno toplo vreme.
METLIKA ZA MIR — Metličani, ki so morali v soboto cel dan poslušati grozljivo bobnenje vojne iz karlovške smeri, so se zvečer v velikem številu odzvali povabilu metliških strank na dobrodelno prireditev v Kulturnem domu S pesmijo, besedo in glasbo so proti vojni v sosednji Hrvaški in nasilju povsod po svetu protestirali mladi in starejši metliški kulturniki Tako so zbrali 80 tisoč dinarjev, ki jih bodo izročili hrvaškemu Rdečemu križu (Foto: T. Jakše)
rodna prehoda, kjer bodo službovali tudi cariniki, in sicer v Metliki pri mostu na Kolpi in na železniški postaji, ter enega meddržavnega pri Vinici. Zahodneje je na Kolpi še en tak prehod, namreč v Petrini.
Ker domače posadke še niso usposobljene za dleo na mednarodnih prehodih, so jim prišli na pomoč Gorenjci. Tako so v dvajsetčlanski metliški posadki sedaj le dva domačina. Kot pravi komandir metliške postaje milice Andrej Šenica, kamor sedaj spada obmejna enota, pa bo ščasoma prišlo do tega, da bo postala obmejna enota samostojna, v njeni pristojnosti pa bodo vsi belokranjski mejni prehodi. Za domačine je sedaj pri prehajanju meje dovolj, če pokažejo osebno izkaznico ali kak drug dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, hrvaški delavci v Sloveniji pa bodo od delodajalcev dobili še poseben dokument.
V teh negotovih dneh bo na meji veljal tak režim, ki ga bodo narekovale razmere in varnost slovenske države, njenih ljudi in dobrin, upajmo pa, da bo že kmalu na njih obveljal, tako kot je bilo vseskozi zamišljeno, pravi evropski standard.
T. JAKŠE
Vlada zameri teritorialni obrambi Posavja
Armada odpeljala ra čunalnike Iz TRZ
BREŽICE — Jugoslovanska armada je iz Tehničnega remontnega zavoda Bregana odpeljala najsodobnejšo računalniško opremo. Ena hudih posledic omenjenega računalniškega »obglavljenja«, kot je odvoz elektronske tehnologije iz Breganskega sela imenoval na ponedeljkovi tiskovni konferenci predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik, je gotovo ta, da v »naslednjih treh mesecih ne bo mogoče izpeljati v TRZ normalne proizvodnje«. Če to drži, bodo bivši zavodovi delavci vsaj ta čas brez zaposlitve. Toda »mi se s problemom delavcev iz Tehničnega remontnega zavoda ne bomo ukvarjali,« je zatrdil predsednik brežiške vlade.
Jugoslovanska armada je iz remontnega zavoda odpeljala računalnike, ki so menda vredni prek 220 milijonov dolarjev. V brežiški vladi močno zamerijo posavskemu območnemu štabu teritorialne obrambe ali njemu nadrejenemu poveljstvu, da je dovolil odvoz in da zavoda ni zastražil. Zaradi navedenega (zdaj že bivši) breganski računalniški sistem predstavlja del tiste izjemno dragocene zavodove opreme, ki naj bi po trdnem dogovoru med brežiško občinsko vlado in di-rektotjem zavoda podpolkovnikom Mrganom zaplombirana počakala v TRZ na dogovor o delitvi premoženji bivše JLA. Da gre za kakovostno opremo, dokazuje tokratno armadno ravnanje. JA je tako re-
• Podjetniki se izjemno močno zanimajo, kako bi lahko poslovali v mejnem območju, ki nastaja v brežiški občini ob meddržavni meji. Občino so republiški organi doslej premalo seznanili s tem, kdo je pristojen za razvoj gospodarskih dejavnosti, za katere kažejo interes poslovneži. Tej zamudi bi morale čimprej slediti stvarne poteze, morda razpisi javnih natečajev za vlaganja v mejnem območju.
koč pet minut pred dvanajsto s hc-likopterjem popeljala v zavod 28 strokovnjakov, ki so v rekordnih 2 dneh — običajno je potrebnih za tako delo 7 dni — demontirali večino računalnikov, ki so potem romali najprej na letališče v Cerklje in od tam iz Slovenije.
L. M.
Zdravstvenim delavcem prekipelo
Generalni štrajk, ker ministrstvo za zdravstvo in vlada ne reagirata na opozorila, ____________da je denarja za zdravstvo premalo_
§NOVO MESTO — Danes zjutraj ob 7. uri naj bi zdravstveni delavci v vseh zdravstvenih ustanovah v Slovegjji pričeli generalni štrajk, med katerim bodo zagotavljali le nujno medicinsko pomoč. Ali stavka bo, se v torek, ko je nastajal ta spis, stoodstotno še ni vedelo, saj med vlado in stavkovnim odborom, v katerem so predstavniki vseh sindikatov, potekajo stalna pogajanja. A ker nič ne kaže, da bi prišli skupaj, je skoraj gotovo, da štrajk je.
»Za letos je bilo v republiškem proračunu za zdravstvo namenjenih 11 milijard dinarjev, čeprav je bilo že takrat jasno, da bo to premalo, na kar je opozoril tudi skupščinski odbor za zdravstvo. S precejšnjo racionalizacijo bi Vnorda prišli skozi s 13 milijardami. Če pa bi hoteli zagotavljati investicijsko vzdrževanje in sanirati plače do ravni gospodarstva, bi potrebovali 16 do 17 milijard. Najhuje je, da zdravstvo ne dobiva denarja niti po prvotnem, najnižjem načrtu. V prvem polletju letos je šlo za zdravstvo iz integralnega republiškega proračuna le 66 odst. sredstev, zbranih na Dolenjskem za zdravstvo s prispevno stopnjo. Drugje seveda ni nič drugače. Valorizacija sredstev za materialne stroške in plače, ki je bila potrjena s 1 julijem, ni bila izvedena, saj denarja za to zdravstvo ni dobilo. Teh 600 milijonov, ki jih je vlada zdaj dodelila zdravstvu, pa je reden zdravstveni denar, ki je le nekoliko pospešeno izplačan. Zaradi vsega tega so neplačani računi v zdravstvu, prekinjene ali vsaj zelo neredne so dobave materialov. Vlada nam očita, da so neplačani računi na račun osebnih dohodkov, a to ni res. Četudi bi vsi v zdravstvu delali povsem zastonj, bi namreč prihranili le 30 odst. denarja. Očita nam, da se nismo racionalizirali, a normativov, ki jih ministrstvo za zdravstvo obljublja že dobro leto, še ni. Hkrati ministrstvo samo priznava, da je v zdravstvu 1.100 zaposlenih manj, po osnutku normativov, ki je bil narejen, pa je zasedenost povsod celo mnogo premajhna. Dejstvo je, da denarja, ki ga zdravstvo dobiva, ni dovolj za minimum minimuma, edini program racionalizacije, ki ga ministrstvo da od sebe, pa je plan zmanjševanja
sredstev. Poleg tega vlada hoče spreti gospodarstvo in negospodarstvo, češ da bo prvo propadlo zaradi drugega,« razlaga dr. Rafael Kapš iz novomeške bolnišnice, sicer v.d. predsednika FIDES, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Dr. Rafael Kapš
KOČEVJE — Ob prazniku občine Kočevje 3. oktobru je bila v Šeškovem domu v Kočevju seja zborov občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Leo Šešerko, poslanci republiške skupščine Jože Smole, Janez Kocjančič, Vladislav Puc in Miloš Šenčur, predstavniki republiškega sekretariata za notranje zadeve, urbanističnega insti-
Vsa dosedanja pogajanja zdravstva z vlado so bila neuspešna. Vlada ne posluša zavodov ne poslovne skupnosti, ne skupščinskega odbora za zdravstvo, ministrstvo za zdravstvo pa se ukvarja le z analizo plač. Dr. Kapš pravi, da so zdravstveni delavci tisti, ki ne bi radi, da bi se zmanjšale pravice t.i. uporabnikov, borijo se seveda tudi za pošteno plačilo svojega dela. Zaradi finančnih zagat mlade države so v ponedeljek celo pristali, da se bodo do konca leta zadovoljili z 80 odst. tistega, kar bi jim pripadalo po končno podpisani kolektivni pogodbi. A denarja za zdravstvo je še vedno premalo, zato ga zahtevajo več ter enakomerno porazdelitev pomanjkanja denarja. Predvsem se jim zdi nepošteno in nemoralno, da se nenamensko troši denar, ki so ga ljudje prispevali za zdravstveno zavarovanje. Če denarja ne da, pa naj vlada prevzame odgovornost za tisto, kar se bo zgodilo. Ne zdravstvo ministrstvo in vlada sta tista, pravi dr. Kapš, ki morata ljudem povedati, da poslej nekaterih pravic ni več, ker denarja ni. In skupščina, ki seji že lep čas ni zdelo vredno niti ure posvetiti temu področju kljub pomembnosti in problemom, ki jih ima.
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ
tuta Slovenije, pobratenih občin Dolina pri Trstu in Rab ter drugi.
Seja je imela delovni značaj, na njej pa je predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič najprej opozoril, da kočevska občina že več let po narodnem dohodku na prebivalca drsi proti repu slovenskih občin. Nato je govoril o nekaterih posebnostih in težavah občine, zaradi katerih bo potrebna tudi republiška pomoč. Občina ima 70 km dolgo mejo s Hrvaško, ki poteka prav ob Kolpi, kjer so načrtovali razvoj turizma. S sprejetjem zakonov o lastninjenju bo štiri petine občine prešlo v last države Slovenije. Pri republiških organih, odgovornih za ceste, še vedno ni dovolj posluha za posodobitev cest v kočevski občini. Ni znano, kakšna bo usoda nekdaj zaprtega območja Kočevske Reke, ki obsega kar tretjino občine. Kaj bo pomenil za občino načrtovani narodni park? Kaj sploh razvijati v občini?
Na ta vprašanja je odgovoril podpredsednik IS dr. Leo Šešerko, kije poudaril, da je ob upoštevanju svojih
• Šešerko je tudi skušal Kočevce, ki, mimogrede povedano, nimajo dobrih izkušenj z državno upravo, prepričati, da bo moč gozd v javni lasti uporabljati tako v interesu republike kot občine. Kočevci pa žal ne mislijo tako. Možno je torej samo dvoje: ali so vladne obljube prevelike ali pa je strah številnih Kočevcev resnično odveč. Odgovor na to bo dala prihodnost. (M. L.-S.)
prednosti in stvarnih možnosti primerno razvijati vse gospodarske panoge. Dejal je, daje tudi njegova želja, da dobi Kočevska svoj narodni park, za kar izpolnjuje kar 9 mednarodnih pogojev, tu pa živita tudi medved in volk. Za občino je sreča, da bo toliko zemlje v državni lasti in bo z njo treba le pametno gospodariti. Meja s Hrvatsko bo evropska, se pravi odprta, brez mejnega pasu, šikaniranj in nagajanja ter streljanja na ljudi, se pravi, da razvoju turizma ne bo škodovala. Nekdaj zaprto območje Kočevske Reke je zdaj odprto in z njim gospodari le občina Kočevje.
Na to je predstavil revizijo razvojnega programa kmetijstva na Kočevskem direktor KG Kočevje Janez Žlindra. Za njim je podobno predstavil položaj, pomen in načrtovani razvoj gozdarstva direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje Janez Černač. O nekaterih vprašanjih in načrtih pa so dali podrobnejša pojasnila še predstavniki republiških ministrstev za notranje zadeve, kmetstvo in obrambo.
V svečanem kulturnem delu seje je nastopil moški pevski zbor iz Kočevja, ki ga vodi Melita Vulc. Po seji je bila pokušnja biohrane in napitkov, pridelanih na Kočevskem.
J. PRIMC
KRVODAJALSKA
AKCIJA
LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije bo letos organiziral še nekaj krvodajalskih akcij: 17. in 18. oktobra bo odvzem krvi v Krškem, 21. in 22. oktobra pa v Brežicah; 4. in 5. novembra bo RK organiziral krvodajalsko akcijo v Trebnjem. Prijave za odvzem krvi sprejemajo občinske organizacije Rdečega križa in aktivisti RK v podjetjih.
POKUŠNJA BIOHRANE — Na seji za praznik občine Kočevje je sodelovalo precej visokih predstavnikov Republike Šlovenije, ki so odgovarjali na mnoga vprašanja domačino v. Po seji so udeleženci seje poskusili biohrano, ki je zrasla na Kočevskem. (Foto: J. Primc)
Ljubljansko
pismo
Kdor je pod streho, dobi kar dvakrat
Stanovanjska dražba
LJUBLJANA — Slovensko gospodarstvo je prišlo na boben in gaje republiška vlada sklenila dati na dražbo. Pa ji ta namera ne gre dobro od rok: prepričana je, da bo družbeno premoženje, vsaj spočetka, najbolj varno v rokah države. Vlada tudi ne ve, ali bi koristilo, če bi dala premoženje v roke preda-prilskim lastnikom ali novim petičnežem, tujcem ali svojim ljudem, pa morda nekaj malega še pokojninskemu skladu, delavcem in še komu. To njeno neodločenost je izkoristila opozicija in predlogi glavnih zakonov s področja lastninjenja so spet postali osnutki.
Zato pa je skupščina že srečno spravila pod streho stanovanjski zakon. In zdaj je, kar je: kupci stanovanj (prejšnji imetniki stanovanjske pravice) bodo morali v 60 dneh po sklenitvi pogodbe plačati 10 odstotkov pogodbene cene kot polog, preostanek pa bo možno poravnati v dvajsetih letih. Če se bo kupec odločil za nakup stanovanja v enkratnem znesku, mu pripada 60-odstot-ni popust, pri obročnem odplačevanju pa znaša ta popust 30 odstotkov. Poslanci so izglasovali črtanje spornega 121. in 122. člena, s čimer so dosegli izenačenje pravic
odprodaje stanovanj najemnikom v lastniških in družbenih stanovanjih. Odločili so tudi, naj ostane rok, v katerem se lahko najemnik odloči za nakup stanovanja, dve leti in naj v politiki najemnin obvelja tržnost, ne pa oderuštvo.
Mesečni obroki odplačevanja stanovanj bodo celoten čas odplačevanja znašali vrednost enakega deleža stanovanja. In še ena zanimivost. Če bo tako izračunani obrok višji od tretjine mesečnega osebnega dohodka kupca, se bo doba obročnega odplačevanja podaljšala. Kupec pa bo lahko stanovanje odplačal tudi prej kot v 20 letih; v takšnih primerih bo imel še dodaten popust. Pogodbena cena se bo zmanjšala za 1,5 odstotka za vsako leto hitrejšega odplačevanja. Lastnik stanovanja bo moral kupoprodajno pogodbo skleniti s kupcem najpozneje v 30 dneh po vloženi zahtevi slednjega.
Zakon ima svojo logiko, čeprav ne bo pravično uredil odpravljanja družbene lastnine na tem področju. Tako ne bo nikomur upošteval povračila za vplačane stanovanjske prispevke v preteklih letih, pa tudi ne priznaval drugih upravičenih popustov pri prodaji družbenih stanovanj. Dejstvo, daje bil v Sloveniji zgrajen celoten povojni stanovanjski sklad na osnovi medsebojne solidarnosti vseh zaposlenih, v zakonu ni obveljalo.
Tako bodo spet na boljšem tisti, ki se jim je v času zaposlitve uspelo dokopati do stanovanjske pravice in bodo zdaj lahko dokaj pod tržno ceno kupflTslanovanje. Le kaj bodo na to rekli tisti, ki niso »imetniki« te pravice, ki niso prišli do družbenega stanovanja, marveč so vso delovno dobo vplačevali stanovanje za druge? Kje je zdaj njihov denar, kdo ga spravlja v žep?!
VINKO BLATNIK
Delovno za praznik Kočevja
Seje občinske skupščine Kočevje ob njenem prazniku se je udeležil tud] podpredsednik IS
Graja Avstrije in predsednika Vranickega
Kurier, Dunaj
Nekoč smo bili otok blaženih, sedaj pa smo sosed vulkana. A vstrija se je nenadoma ponovno vključila v svetovno politiko prav v času, ko ta postaja zelo nevarna. Na naši južni meji besni srbsko-hrvaška vojna, ki se lahko razplamti v splošni spopad na Balkanu. Mi pa smo ravno v sredini
A vstrija bi morala vložiti vse svoje napore v prepričevanje Evropske skupnosti, da sprejme odgovarjajoča stališča. Tega v odgovarjajoči meri ne dela in zalo je potrebno kritizirati Vranitzkega, ne pa zaradi njegovega previdnega stališča glede priznanja Vraniztky bi moral pokazati več iniciative in domišljije. Ne bi bilo pametno, da A vstrija sama (ali skupaj z Nemčijo) prizna Hrvaško. Toda tudi ni pametno čakati s prekrižanimi rokami na ukrepanje drugih.
Če bi Srbija povsem pregazila Hrvaško in zavzela njeno glavno mesto Zagreb, če bi prišlo do totalne vojne, potem se bo pokazala potreba po vojaškem posegu OZN in/ali Evropske skupnosti V primeru skupne akcije bo A vstrija morala dovoliti prehod intervencijskih sil preko svojega ozemlja in zračnega prostora Poleg tega bo morala vsaj z majhnimi silami, sodelovati v tem posegu.
Seveda ni nujno, da do tega pride. Kaže, da je Hrvaška pripravljena na učinkovito obrambno strategijo po vzoru Slovenije, da vzpostavi gverilsko vojno proti zvezni armadi. Toda v Jugoslaviji je potrebno računati na naj hujše in v tem primeru bomo tudi mi prizadeti Ali A vstrija to razume?
Rečeno ta teden:
EVROPA JE ILUZIJA
Pa kaj vidite v tej Evropi? Tega pojma ni! Obstaja samo evropska zastava. Ne vem, kje ste si izmislili to E vropo. V Evropi živim, a je ne vidim. Evropa nima skupnih interesov in se z vami ne bo ukvarjala
VIKTOR MAIER (FAZ)
• Lastna valuta sploh ne mora obstajati, ker nima pravne podlage. (Con-drau, direktor švicarskega združenja bank)
TUDI VRTCI SO DRAŽJI
NOVO MESTO — S prvim oktobrom so se podražili tudi novomeški vrtci in sicer za četrtino. Za otroke do dveh let plačajo zdaj starši največ 2.498 din, za otroke od dveh do treh let 2.225, za otroke od treh do sedmih let pa 1.868 din. Družinsko varstvo je nekaj dražje, največ morajo starši prispevati 2.780 din. Najnižji prispevki staršev so okrog 1.000 din; če otroka ni v vrtcu, od računa odbijejo za hrano dnevno 36 din. Vrtci pa so septembra spet prešli na plačevanje prispevka staršev za mesec nazaj, medtem ko je bilo do sedaj nekaj časa v veljavi sprotno plačilo poračunom dejanske prisotnosti otroka v vrtcu za mesec nazaj.
VELEDROGERIJE USTAVILE DOBAVO ZDRAVIL
SEVNICA Direktorica sevniške lekarne Breda Drenek-Sotošek, ki je tudi poslanka sevniške občinske skupščine, jc seznanila kolege, da so vcledro-gerije lekarni in zdravstvenemu domu ustavile vse dobave. V povprečju so se zdravila podražila za 60 odstotkov. Dobava zdravil iz drugih republik je že nekaj časa onemogočena. Magistri So-toškovi, navkljub ničkaj rožnatim časom. ki grozijo ne le s pomanjkanjem hrane, ampak celo zdravil, ni zmanjkalo smisla za humor: »Čuvajte zdravje!« je priporočila.
351 BEGUNCEV IZ HRVAŠKE V POSAVJU
SEVNICA — V Posavju je 351 beguncev iz Hrvaške, od tega jih je 169 v brežiški občini, 116 v krški in 66 v sevniški. Število beguncev se nenehno spreminja, ob razplamte-vanju vojne pa izrazito narašča. Mnogi Hrvati se niti niso prijavili kot begunci. Tisti z debelejšimi denarnicami so si lahko privoščili oddih v hotelih, drugi so pri svojih prijateljih. Občinski štab civilne zaščite in občinski odbor Rdečega križa v Sevnici pozivata, da tisti, ki bi bili morebiti pripravljeni sprejeti določeno število beguncev iz sosednje republike na svoje domove, to svojo pripravljenost za solidarnostno pomoč ljudem v stiski javijo na telefon 81-574.
Naša anketa
Kako odkupiti stanovanje?
Po številnih kritikah z vseh strani pa minimalnih popravkih zakonskega besedila je slovenska skupščina pred kratkim vendar sprejela nov stanovanjski zakon. Ta med drugim določa možnost odkupa družbenega stanovanja, za katero ima nekdo stanovanjsko pravico. O odkupuje bilo v času razprav tudi največ govora. Pripravljavci stanovanjskega zakona z ministrom Miho Jazbinškom na čelu trdijo, da so pripravili odkup stanovanj pod ugodnimi pogoji, da bi se za to možnost odločilo čim več ljudi, saj naj bi na ta način prišli do denarja za nova stanovanja. Nekatera podjetja in posamezniki trdijo, da gre za razprodajo družbenega imetja, za katero so prispevali vsi zaposleni, dobili pa le srečni izbranci. To sicer drži, kot drži, da so vsi »plačali« stanovanjska posojila, ki so jih razmere spreminjale v komaj vredne omembe. Stanovalci, dosedanji imetniki stanovanjske pravice, pa v mnogih primerih s strahom gledajo na svojo stanovanjsko prihodnost. Ugoden odkup stanovanja namreč težko kaj pomeni družinam, ki se komaj pretolčejo iz meseca v mesec. Takih pa je danes celo med nekdanjim srednjim slojem vse več. In z odkupom pride skrb za relativno zanemarjene bloke, vzdrževanje katerih je v zadnjem času še posebno zamrlo. Sliši se, da tudi zato, da bodo stanovanjska podjetja, ki se porajajo, imela zagonski kapital. Najemnina, ki jo bodo plačevali tisti, ki stanovanja ne bodo odkupili, je zakonsko limitirana, a ljudi je strah, kolikšna bo in če res ne bodo leteli iz stanovanj za prazno figo. Bomo videli. Upajmo, da se nikogaršnja pretirana zadovoljnost ne bo spremenila v popolno nezadovoljnost.
BOGDAN ILIČIN, upokojenec iz Novega mesta: »Živim z najmlajšo hčerko, njenim možem in vnukom v 59 m2 velikem stanovanju. Najemnik stanovanja sem jaz in bi rad pomagal mladi družini. Ne vem pa, kako bomo zmogli odkupiti stanovanje. Sam ga tako ne bi mogel. Mislim, da je prav, da stanovanja dobijo pravega lastnika. Tako bomo vsi bolje skrbeli tudi za skupne prostore, za red v hiši itd.«
VALENTINA KRANJČIČ, natakarica iz Brežic: »Plače so majhne. Ne predstavljam si, kako zbrati denar za nakup stanovanja. Možnost je, da bi ga odplačevali daljši čas, vendar to pomeni, da bi veliko trgali od plače. S tistim, kar bi ostalo, pa bi težko živeli. Če bi bil denar, pa bi bila za to, da se stanovanje odkupi. Kot lastnik ga lahko bolj urediš po svoje.«
MIHAELA VEGELJ iz Brestanice: »Stanovanjc bi kupila, toda kje naj vzamem denar? S tako majhno plačo se stanovanja ne |	da kupiti, denarja imam komaj za najemni-
no. Sploh pa se mi ne zdi prav, da je zdaj treba stanovanje kupiti. V prejšnjih letih I smo vsi plačevali v neke sklade, tudi v sta-Hl	novanjske. Praktično smo za ta stanovanja
že prispevali, zalo nas bi lahko le vpisali kot W VBk vi lastnika.«
ANDREJA ERAZEM, socialna delavka v Centru za socialno delo v Trebnjem:
»Živim v družbenem stanovanju na Mirni.
Ker je prišlo do nekaterih zapletov, se z možem nisva odločila za nakup tega 60 m2 velikega stanovanja, ampak sva raje kupila stanovanjsko hišo, dograjeno do tretje gradbene faze. Če ne bi bilo nejasnosti oz. nesporazumov, kdo bo stanovanje odkupil, bi se ga morda odločila odkupiti midva z možem.«
BORIS MEJAK, vratar in gasilec v sevniški Kopitarni: »Stanujem v starem tovarniškem stanovanju, ki bi ga bila z ženo pripravljena odkupiti, če bi ga moja bivša Jt>&9	tovarna pravično ovrednotila. Zaenkrat pa
vse kaže, da bo to stanovanje še precej časa tovarniška last, saj imava z ženo premajhne UKaJL,. .JW	dohodke, da bi lahko resno razmišljala o
i Šth.	nakupu.«
JOŽE OŽBOLT, upokojenec iz Kočevja: »Ljudje bodo kupili stanovanja, a ne mačka v Žaklju. Strinjam se z odkupom, če bo ta po primerni ceni in ob upoštevanju naših prispevkov za gradnjo in vzdrževanje stanovanj. Pogoji za nakup naj bodo vsaj približno taki, kot so bili za posojila za gradnjo hiš, ko si tako rekoč dobil kravo, vrnil pa kozo. Predvsem si želim stanovanje v manjšem bloku, kjer bi bili vsi stanovalci lastniki stanovanj, ne pa da bi bilo pol bloka v zasebni, pol pa v družbeni lasti.«
VINKO KERSNIČ, upokojenec iz Ribnice: »Če bodo pogoji ugodni, bom kupil stanovanje. V tem stolpiču stanujem, odkar je zgrajen, in sem V vzdrževanje in izboljšavo stanovanja veliko vložil. Upam, da bodo to upoštevali pri ocenjevanju vrednosti stanovanja. Dolgo sem tudi varčeval pri banki, a mi je država z inflacijo prihranke razvrednotila. Takih je precej in zato s ceno stanovanja ne bi smeli pretiravati, saj naši prihranki niso veliki.«
HUREM HANDŽIČ, upokojenec iz Črnomlja: »Seveda sem zainteresiran za to, da odkupim stanovanje in postanem njegov lastnik, toda vse skupaj bo verjetno ostalo le pri želji. Oba z ženo sva upokojenca z nizko pokojnino, sin, ki stanuje pri nama, pa ima slabo plačo, tako da vse skupaj zadostuje le za preživetje. Kje je potem odkup stanovanja, ki bo, vsaj tako domnevam, kar precej drago? Sicer pa bomo še videli, ko bodo stvari bolj jasne.«
STJEPAN MORDUŠ, strojni tehnik v metliški Beti: »O odkupu stanovanja sem žf razmišljal, vendar je težko karkoli reči. predno bodo znane vse podrobnosti. Z»' nima me, kako bo z lastnim deležem, ki sem ga prispeval, in kakšni bodo drugi pogoj1’ saj je le malo takih, ki imajo pripravljen denar v ta namen. Moja žena je nezaposlena m družina se preživlja le z eno plačo, to paJe kaj slabo izhodišče. Seveda se bom o pogojih pozanimal in se potem odločal.«
Norčevanje iz kmetov in denarja
Tudi po najnovejšem sestanku ni jasno, kdaj in kako se bo nadaljevala 70-odst.
narejena hidromelioracija Radulje — Projekt naenkrat zanič_
NOVO MESTO — V ponedeljek je bil še en mukotrpen sestanek o tem, kako dokončati začeto in 70-odstotno izpeljano hidromelioracijo doline Radulje, ki naj bi v prvi fazi dala 460, v drugi pa celo blizu tisoč hektarov izboljšanih zemljišč za kmetijsko pridelavo. Na sestankuje uspelo zmeniti se le za posebno delovno skupino, ki mora v tednu dni pripraviti terminski plan dokončanja hidromelioracije (brez komasacije) do sredine maja 1992. Če trdnega dogovora za to ne bo mogoče doseči, namerava Novo mesto samo dokončati dela z denarjem, ki ga bo zadržalo doma, namesto da bi ga poslalo v Ljubljano.
VELIKA SUŠA V SUHI KRAJINI
TREBNJE- Odbornik Janez Maj-de je opozoril, daje bila letos v Suhi krajini velika suša. Mrve je bilo bolj malo, otave skoraj nič, ravno tako koruze, zato so silosi kmetov napol prazni. Bajdeta je zanimalo, ali bodo živino-rejci zaradi suše deležni kakšnih olajšav Pri plačilu davkov in prispevkov. Odbornik Kastelic pa je menil, da bo motala ta družba več narediti za posodobi-tev cest v Suhj krajini, zlasti za 3,5 km dolgi odsek ceste Žužemberk Radohova vas Sela-Šumberk.
I NOVOMEŠKE TRŽNICI
Za tiste, ki v teh lepih oktobrskih dneh ne najdejo čas za to, da bi si v gozdovih nabrali kostanja, ga lahko "upijo na novomeški tržnici. V ponedeljek so ga kmetice ponujale po 50 d'n kilogram, toliko pa je stal tudi ki-ogram grozdja, ki ga v tem času prav a* *to ne manjka. Vse pa kaže, da tudi gospodinjam zmanjkuje denarja. Bra-nJevke negodujejo, da so včasih s trž-thce odhajale že ob 8. uri s prazno ko-~.ar°, sedaj odnašajo polovico nepro-dane robe domov. In kakšne so bile cene? Jajca 6 din, črna redkev 30, stročji fižol 40, paradižnik 30, kitaj-ska solata 40, sirček 100 din, rdeča Pesa. rdeč korenček in koleraba 40 . n- Obiskali smo tudi stojnico Sadje 'J1 zelenjava in povprašali za cene. Banane so bile po 65 din, pomaranče
din limone 78 din,jabolka 35 din, zelje 18 din, česen 190 din, zeleni gomolj 9() din, korenje 35 din, koleraba 28 din, cvetača 67 din, por 60 o|r|. beli fižol 59 din, kitajsko zelje 31 mn in jabolka za ozimnico 28 din.
Sejmišča
s BREŽICE — Na sobotni redni te-enski sejem so prodajalci pripeljali ... do tri mesece starih in 138 starej-5raSifev Prvih so prodali 95 po ’ drugih pa 77 po 60 do 75 din kilo-gzant žive teže.
Hidromelioracija doline Radulje se je po večletnih pripravah začela v avgustu 1989. Investicija, kije bila izvedena 70-odstotno, je bila lani maja ustavljena na osnovi moratorija na izvajanje melioracij, sprejetega v republiški skupščini konec marca 1990. Da bi zadevo spravili z mrtve točke, je bilo sklicanih že več sestankov, ki pa vse doslej niso dali nobenega rezultata. Kmetijci so medtem izračunali, da bo zaradi tega samo letos za 65 milijonov dinarjev škode na račun pridelka, ki bi lahko bil, pa ga ne bo. Za dokončanje del po prvotnem projektu bi moral republiški proračun zagotoviti 42, za spremenjen projekt, na katerega prisegajo v ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora z Miho Jazbinškom na čelu, pa 37
SAD ŠT. 9
KRŠKO —- V 9. številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, kije te dni izšla v Krškem in ki jo izdaja tamkajšnje društvo za napredek kmetijstva, piše urednik inž. Peter Jankovič o svojih vtisih iz Nizozemske, dežele vrhunskih sadjarjev in drevesničatjev. Isti avtor piše še o sadni borzi, inž. Milko Krajnc razmišlja o položaju slovenskega sadjarstva v Evropi, Marjan Simčič, Rajko Vidrih in dr. Janez, Hribar pišejo o porjavenju kože jabolk, inž. Jurij Mamilovič o varstvenih ukrepih v vinogradu po toči, inž. Anita Solar o natečaju za zbiranje kakovostnih orehov, inž. Stefan Koren o novostih na domačem tržišču in inž. Anton Pezdirc o pripravah na trgatev.
KORUZARJEV ZANIMIV KOREN Stane Koruzar iz Livolda nam je prinesel tale nenavaden koren. Iz debelejše zasnove korena je zrastlo kar 17 korenov, od tega jih je 12 normalne velikosti. Takega korena doslej blizu in daleč okoli ni videl še nihče. Njegov lastnik, ki je skupaj s korenom na fotografiji, pa pravi, da bi dal koren na razstavo nenavadnih in rekordnih pridelkov, če bo taka razstava tudi letos. (Foto: Primc)
Kmetijski nasveti
Zrnje čimprej v zemljo
ijj^pozna setev in površna priprava njive sta največkrat kriva za slab pri-n !ck pšenice, zato bo zdaj, ko je prišel najugodnejši čas za to delo, koristno kaJ strokovnih nasvetov. V osrednji in južni Sloveniji, kamor prištevamo ,v enjsko, je najbolje sejati v prvi polovici oktobra. Tedaj so potrebne obilen?6 k°*'&ne semena, odvisno od tega, ali sejemo še na roke ali že s stro-8ei? Vsak zamujeni dan zahteva v prvem primeru 2 kg semena več, v dru-j) Pa poldrugi kilogram.
doh '?bor nj>veJe zdaj že malo pozno, vendar zapišimo še enkrat: Pšenica gat ° UsPeva na globokih, srednje težkih, peščeno-ilovnatih tleh, ki so boje n° 0skrb*jena s humusom in niso prekisla. Apnjenje pšenici zelo godi, saj doh V Pfevelika kislost dostikrat kriva, da posevek porumeni in ne prinese vod 'el’ne- Podobne nevšečnosti lahko nastanejo tudi zaradi zaostajanja pe v tleh ali zaradi ostankov neprimernih herbicidov.
. omemben je tudi kolobar. Pšenica ne prenaša najbolje sama sebe, naj |( 0 Pride na isto površino šele čez tri leta. Ji pa zelo godijo okopavine, v mPir, koruza, zlasti pa debeloplodne stročnice. Pri koruzi velja omejitev kor^b' tnazinov, katerih dolgotrajno delovanje še lahko škodi pšenici, ki pr„Uz* sledi. V vsakem primeru pa je zelo važno, da predhodna rastlina r^asno zapusti njivo in daje mogoče pred setvijo pšenice temeljito in ■^^no opraviti vsa predsetvena dela.
% o
pr^.^ojenju ob jesenski setvi je bilo že veliko povedanega, kar pa ne preje je ' ^aterih napak, kijih slabi poljedelci še vedno delajo. Povsem odveč gnojiti z večjimi količinami dušika, ki se potem nekoristno izpere iz b^' pa je treba izdatno pognojiti .s fosfornimi in kalijevimi gnojili, da se ki j-T^čala odpornost mladih rastlin proti mrazu in drugim nevšečnostim, gj" čakajo. Če je že treba navesti številke, potem svetujemo 300 do 500 kg "osir b*PR v razmerju 5:20:30 ali 8:26:36 na hektar, odvisno še od založe-1 Bd, predhodne rastline ter pričakovanega pridelka. Izbira primerne
tem seveda nima zadnje vloge.
p
epajt Vršna in prenagla priprava se grdo maščuje. Zrno ne vznikne dobro in vo D0mernb, če zemlja še ni sklenjena s podbrazdjem. Prav tako je škodlji-^Po ‘rano drobljenje zemlje v prah, ki se ob prvem dežju sprime, tako da Pr^i^sina^zemlje zaliže in zaskoiji, mlade rastlinice pa se potem le s težavo
Inž. M. L.
milijonov dinarjev. V Ljubljani zagotavljajo, da denar ni problem.
Projekt je očitno tudi jedro spora, zaradi katerega 880 kmetov, udeležencev investicije, ne more pridelat^ na svoji zemlji toliko, kot bi lahko. V Škocjanu vztrajajo, da se dela nadaljujejo in dokončajo po prvotnem projektu, po katerem je bil narejen ureditveni načrt in izdana vsa potrebna dokumentacija. Ta projekt je bil pred dvema letoma v Sloveniji za zgled, kako se da doseči kompromis med kmetijstvom in varovanjem naravnega okolja. Zdaj isti ljudje govorijo, daje bil narejen v osemdesetih letih, ki naj bi bila najbolj črna za varovanje naravnega okolja v takih primerih, in da Radulja ni izjema.
V Ljubljani skratka nočejo slišati za ta projekt, ampak v ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora prisegajo na novega, ki naj bi v največji meri varoval vodotok in zato predvideva opustitev regulacije Mlake. V primeru preprojektiranja hidromelioracije, ki potegne za sabo tudi nov projekt komasacije — za oboje pa je ministrstvo za kmetijstvo po zagotovilih pripravljeno zagotoviti denar iz proračuna — bi bilo seveda treba narediti nov ureditveni načrt in vse, kar iz tega sledi za izvajanje
Inflacija veča stroške in draži mleko
Oktobrsko mleko po 8,70 din — Večje pre-_________mije__________
LJUBLJANA Za liter mleka s 3,6 odst. tolšče, oddanega v oktobru, bodo kmetje dobili 8,70 din, kar je 0,89 din več kot so dobili za septembrsko mleko. Tako je odločil odbor za mleko, ki je s tem skušal vsaj delno nadomestiti izpad, ki je nastal z vnovič obujeno vse hujšo inflacijo in rastjo pridelovalnih stroškov. Po modelni kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se nanaša na solidno kmetijo s povprečno mlečnostjo kar 3.800 litrov na kravo, je znašala lastna cena mleka v septembru že 10,67 din. K povečanim stroškom so pripomogle znatne podražitve reprodukcijskega materiala, denimo plinskega olja kar za 43,6 odst., ki jim ni videti konca. Da bi vsaj malo izboljšali položaj rejcev, so povečali premije za oddano mleko (na kraškem svetu od 0,30 na 0,50 din, pri hribovskih kmetijah od 0,55 na 0,80 din ter gorskih od 0,95 na 1,40 din za liter), kar pa skupaj s plačilom, ki ga daje mlekarna za liter mleka (7,53 din), še vedno ne dosega lastne pridelovalne cene, zato kmetje s pridobivanjem mleka ne dobijo pričakovanega dohodka. Je pa zanesljiv in vseeno boljši kot na primer pri pridelovanju krompirja, za katerega so mnogi letos delali tako rekoč zastonj.
investicije. Predstavnica ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora je v ponedeljek trdila, da brez tega ne bo šlo in daje izgubljeno leto, ker to ni narejeno, ter da je to stvar dveh mesecev, na kar seje večina le nasmehnila. Če bo šlo po tej poti, kmetje prihodnje leto pa še kakšno potem ne bodo na teh hektarjih pobirali normalnega pridelka. Zaradi tega tudi grozijo, da bodo zahtevali odškodnino. A Ljubljane vse skupaj očitno ne gane prav dosti. Predstavnica ministrstva za kmetijstvo je edino obljubljala, da bo skušala vse nove projekte spraviti v paketu skozi najnovejšo revizijsko komisijo, da bi skrajšali čas do ponovnega izvajanja investicije. Slišati je bilo tudi predlog, da bi bila nova oblast za na pol oz. še več speljane zadeve iz. preteklosti lahko malo bolj popustljiva in bi jih pač pustila speljati do konca tako, kot so bile zastavljene.
Navsezadnje je celo revizijska komisija, oblikovana po uveljavitvi moratorija, zasnovo projektne rešitve za Radu-Ijo ocenila kot ustrezno in argumentirano tudi z naravovarstvenega vidika. Predstavniki obeh ministrstev — ministrov kljub zahtevam v Novo mesto ne dobijo — pa so očitno imeli nalogo »do nezavesti« vztrajati na novih projektih. Kot rečeno, je edini pravi sklep ponedeljkovega razčiščevanja delovna skupina, ki bo pri izdelavi terminskega plana morala ugotoviti, kaj se do 15. maja 1992 da narediti. »Našli« pa so tudi investitorja del. Komaj so se zmenili, daje edino logično, daje to Sektor za gospodarjenje z vodami, naslednik starega investitorja — Območne vodne skupnosti.
Z. L1NDIČ-DRAGAŠ
ZBIRALNI AKCIJI
Tudi letos smo zbirali pridelke. Kljub slabi letini so nam pridelovalci več kot požrtvovalno priskočili na pomoč. Nabrali smo 6.700 kg krompirja in 130 kg čebule. Upamo, da bomo tako vsaj malo zajezili ceno naših malic. Zbirali smo tudi star papir. Toda odpadni papir ima smešno nizko ceno. Bili smo razočarani. Pa si pomagaj, če moreš!
NATALIJA TAJČMAN lit.-novin. krožek
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja mag Julij Nemanič
Če mošt ne vre
Tudi letos se vinogradniki že srečujejo s tem problemom. Hladne noči, saj nas že kar zebe, bodo preprečile, da bi samo od sebe v sodu, kjer nismo dodali odbranih kvasovk, začelo »vreti«. Tudi v manjših posodah, kjer je že vrelo, se bo mnogokje zaradi ohladitve vrenje ustavilo.
Kako pomagati? Navedena primera se razlikujeta, zato ju rešujemo različno. Navodilo, da kvasovke potrebujejo zrak in da je potrebno zračenje, velja samo za mošte, ki so že vreli in je prišlo do prekinitve vrenja. To se lahko zgodi tudi, če smo dodali kvasni nastavek z odbranimi kvasovkami, npr.: mošt nam ne vre v parafmiranem sodu, v katerega zrak ne more, ker so lesne pore zaprte; isto velja za cisterne iz jekla ali PVC. Ni pa nujno, da pretočimo vso vsebino posode, zadostovalo bo, če prezračimo samo 1/3 mošta. Nikakor pa ne smemo zračiti mošta, ki še sploh ni začel vreti. Takšen mošt ne potrebuje zraka, temveč vitalen kvasni nastavek. Zračenje bi škodilo, mošt bi začel rjaveti in pospešili bi »cika-nje«. Toda obstaja tudi izjema. Recimo, da smo mošt razsluzili, žveplali preveč, ker se ne razumemo na doziranje žvepla, iin prostega žvepla je toliko, da ovira kvasnice, ki smo jih že dodali, da bi lahko normalno »zakipele«. Da je količina prostega žvepla v našem moštu previsoka, lahko ugotovimo tudi približno z našimi čutili. Na oko je mošt nizke barve, zelo svetel in na zraku ne menja barve tudi v 24 urah. Tudi z vonjem občutimo žve-
plo. V opisanem primeru prezračimo celotno količino mošta v sodu, da tako odstranimo del žvepla. Priporočam, da vrelne zastoje rešujete na naslednje načine:
1.	Na 1 hi mošta dodamo najmanj 31 kipečega mošta, ki ga dobite pri dobrem sosedu.
2.	Ako se vam je zastoj zgodil pri srednje pozni ali pozni sorti, v zidanici pa imate že povreto vino iz zgodnje sorte, le-to pretočite in uporabite droži kot vreini nastavek. Droži so lahko odlične »kvasovke«, če so iz razsluzenega mošta.
3.	Nimate nobene od obeh možnosti, zato vam preostane kvasni nastavek, ki si ga pripravite iz mokrih ali suhih kvasovk. V tem primeru morate dozo kvasovk na hi povečati, ker je v moštu že nekaj »strupov« za kvasnice. Priporočam najmanj 50 g suhih kvasovk na hi. Kako se pripravlja kvasni nastavek, sem pisal pred nekaj tedni v isti rubriki.
Omenjal sem »strupe« za kvasovke v moštu ali strokovno inhibitorje. Teh je najmanj, ko mošt priteče iz grozdja. Vsak dan jih je več, in če nam ne uspe dolgo časa vrenja pognati, je vsak dan manj možnosti. Zato se ne zanašajmo na slepo srečo, ne odlašajmo, marveč takoj ukrepajmo! Ako smo vse naredili in imamo kljub temu vreini zastoj v sodu, poskusimo z dodatkom 10 do 20 g na hi aktivnega oglja, ki se dobi že v vsaki kmetijski apoteki, ki kaj da nase. Ta preparat potegne ali nevtralizira nekatere strupe, ki zavirajo kvasovke. Ne bojte se dodati v mošt hrano za kvasovke, ki se tudi dobi v dobrih kmetijskih trgovinah, mag. JULIJ NEMANIČ
Kar 60.000 kmetij bo propadlo?
V javnosti močno odmevajo besede, ki jih je izrekel kmetijski minister
Besede, ki jih je izrekel republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prof. dr. Jože Osterc na pogovoru o kmetijstvu v Framu, češ da naj bi pri prestrukturiranju slovenskega kmetijstva propadlo okrog 60 tisoč kmetij, močno odmevajo po Sloveniji Predvsem na majhnih kmetijah, ki so že doslej živele v precejšnji negotovosti se sprašujejo, ali je minister to mislil resno ali je podatek izrekel le za strah in za to, da bi se na teh kmetijah še bolj oprijeli dopolnilnih dejavnosti, ki so po novem izenačene z obrtjo.
Naj bo tako ali drugače, nesporno je, da so slovenske kmetije vpovpreč-
•	Ne smemo se preveč navduševati nad tem, da lahko živimo sami, kajti to ne pomeni nič. Vsak bedak, predvsem bedak, lahko živi sam. (Ribnikar)
•	Nobena postrevolucionama oblast nima pravice prestrukturirati družbo, če noče zabresti na staro pot, tlakovano z dobrimi nameni (Rus)
ju precej premajhne in da je razdrobljenost kmetij in parcel (hkrati s slabo izrabo delovnih strojev in delovne sile) eden najpomembnejših »krivcev« za drago hrano. Da je kmetije treba povečati in jih tudi gospodarsko
okrepiti je bolj ali manj znano: ni pa jim povsem jasno, kako priti do večjih kmetij.
Model, kakršnega so, denimo, izbrali v nekaterih alpskih državah, je sic$r vabljiv, vendar biga bilo pri nas zaradi velikih gospodarskih problemov težko uveljaviti S cenovno politiko ter z davčnimi in drugimi ukrepi je sicer mogoče doseči da kmetovanje na majhnih kmetijah postane povsem nedonosno in družini v breme, pro-
blem pa je v tem, da so tudi ostale gospodarske panoge na psu in da delavcem ne zagotavljajo dohodka za normalno preživljanje. Šele ko bo gospodarstvo trdno in stabilno in bo sedanji kmet in delavec («polkmet«) dovolj zaslužil z delom v tovarni ali kje drugod, popoldansko delo na kmetiji pa mu bo zažiralo dohodek, ustvarjen v službi je pričakovati da se bo začel proces zmanjševanja števila kmetij in njihovega povečevanja. Ker je pot do trdnega in smbilnega gospodarstva še dolga, je bržkone tudi precej dolga pot do socialno nebolečega propadanja kmetij. V sedanjih razmerah (in na prihodnjih) volitvah imajo zato več možnosti tisti, ki trdijo, da je kmetije, kakršne že so, treba ohraniti in jih le gospodarsko okrepiti z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi C. ZAPLOTNIK
POHITELI SO S TRGA TVIJO — Potem, ko je L septembra po Beli krajini in nekaterih krajih po Dolenjski grozdje in druge pridelke oklestila toča, vinogradnikov ni bilo več mogoče prepričati o pozni trgatvi in lepih oktobrskih dnevih. Večina Dolenjcev je že to soboto in nedeljo trumoma odšla med trte in danes ■ je v večini vinogrado v že potrgano, pridelek pa vre v sodih. Z letino vinogradniki niso povsem zadovoljni Pridelek so zmanjšali spomladanska pozeba, poletna suša in jesensko deževje, ki je krivo, da je precej belega grozdja zgnilo. Tako kot leta nazaj bo spet potrebno dosladkanje zato, da se cviček zaradi premalo alkohola spomladi v sodih ne bo pokvaril (Foto: J. Pavlin)
gospodinjski kotiček
Čas kostanjevih dobrot
Kar težko je pričakati čas, ko se zasvetijo zreli kostanji iz zlato rumenih ježic. Z veseljem se odpravimo s košaro v gozd in si na jasi pripravimo kostanjev piknik. Z njim pa ponavadi tudi zaključimo sončne jesenske sprehode in se pri-jaznimo z meglenim hladom. Pečen kostanj tekne h kozarcu jabolčnika, mošta ali vina. Iz kuhanega kostanja pa pripravljamo mnoge sladke dobrote. Kostanj najprej malo skuhamo, da ga lažje olupimo. Olupljenega pa kuhamo do mehkega v mleku. Pretlačimo ga v pire, dodamo sladkor in dišave ter uporabimo za pripravo mnogih sladic.
Kostanj pa lahko tudi zamrznemo kar v rjavi lupini, vendar zavzame precej prostora. Več ga lahko shranimo, če ga predelamo. Kostanj na eni strani zarežemo do jedra in ga v manjših količinah polagamo v krop. Blanširamo ali obarjamo ga 5 — 8 minut. Nato plodove delno ohladimo in olupimo. Popolnoma ohlajene zdevamo v vrečke in zamrznemo. Olupljene plodove pa lahko zamrznemo tudi posamično, jih povavljamo v sladkorju in vložimo v vrečke. Kasneje jih uporabimo za oblaganje raznih pečenk in sladic. Iz. olupljenih in do mehkega kuhanih plodov pa na-
pravimo pire. Lahko mu dodamo tudi sladkor, glede na poznejšo uporabo. S pirejem napolnimo primerne posodice, jih zapremo in zamrznemo. Shranek je obstojen 12 mesecev.
PRIPRAVA KRHKE TORTE S KOSTANJEVO KREMO — Iz listnatega testa in kostanjeve kreme sestavimo slastno torto. Potrebujemo zamrznjeno testo, 200 g sladke smetane, 200 g marelične marmelade, 200 g kostanjevega pireja, 50 g sladkorja vprahu, 50 g orehovih jedrc ter sadni liker. Odtaljeno listnato testo razvaljamo in narežemo na kvadrate. Spečemo tri kvadrate pri temp. 180°C. Sladko smetano stepemo in jo vmešamo med kostanjev pire, dodamo sladkor v prahu in raztopljeno marmelado z likerjem. Dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. Na pladenj damo plast pečenega testa in ga premažemo s polovico marmelade. Nanj položimo drugo plast testa in ga premažemo s kostanjevo kremo. Pokrijemo s tretjo plastjo, premažemo s preostalo marmelado in potresemo s sladkorno moko. Na koncu okrasimo s sesekljanimi orehi. Z enakim nadevom lahko namažemo biskvitno rulado ali torto.
HELENA MRZLIKAR

IZ NKŠIH OBČIN
S stečajem v novo življenje?
Za Gradbenika Žužem-berk pripravljen stečaj
NOVO MESTO - Novomeški izvršni svet je prvič že v juliju obravnaval informacijo o poslovanju žužember-škega podjetja Gradbenik, kije zašlo v težave. Že leto 1990 je zaključil z izgubo, ta seje letos še povečevala in prišlo je tako daleč, daje podjetje izpolnjevalo pogoje za začetek stečajnega postopka. Občinska vlada je takrat Gradbeniku dala mož.nost, da pred tem naredi sanacijski program, v katerem bodo ukrepi za pokritje izgube in pozitivno poslovanje. Pred tednom pa je bil za Gradbenika vendar predlagan stečaj.
Gradbenik Žužemberk je sicer pripravil sanacijski program oz. so to zanj naredili v novomeškem podjetju Novo-line. Njegova analiza poslovanja in možnosti sanacije je pokazala, da podjetje še naprej posluje z izgubo, ki bo po oceni ob koncu letošnjega leta enaka vrednosti trajnega kapitala. Kratkoročna zadolženost se povečuje, tekoča likvidnost slabša. Kot glavni razlog negativnemu poslovanju je omenjena slaba kadrovska struktura. Zaradi tega podjetje ne obvladuje organizacije dela in stroškov, nekonkurenčna ponudba, slaba kvaliteta in številne reklamacije pa naj bi bile krive za pomanjkanje dela. Ker je na vidiku mrtva sezona, upanja za sanacijo podjetja ni, ampak bi bil stečaj v končni fazi neizbežen, s tem da bi bili vsi delavci ob delo, premoženje pa bi se porazgubilo.
Novomeška vlada se je odločila podpreti drugo možnost. Za Gradbenika naj bi takoj uvedli stečajni postopek, preko katerega bi ohranili posamezne profitabilne programe. Z ustreznim sodelovanjem stečajnega upravitelja, upnikov in drugih institucij bi bilo namreč možno ohraniti del proizvodnega programa. Gre predvsem za peskokop Klek, ki bi z ustrezno reorganizacijo in sanacijo strojne opreme lahko posloval brez težav, pa tudi za gradbeno skupino sedmih delavcev bi se na področju Suhe krajine in Dolenjske lahko našlo dovolj dela. Novo podjetje bi z. 20 zaposlenimi, očiščenim programom in z opremo, najeto od podjetja Gradbenik v stečaju, lahko poslovalo rentabilno. Najboljšega ponudnika za sanacijo profitabilnih programov pa naj bi pridobili z. javnim natečajem. Ali bo to novo podjetje v mešani lastnini Klek, ki je bilo predvideno s stečajno-sanacijskim postopkom, ali kdo drug, pa seveda ni mogoče reči.	Z. L.-D.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 12. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market na Drski
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23.
Pobiranje Žužemberka iz zapostavljenosti
Volitve preobrat?
ŽUŽEMBERK Pred dobrim tednom je Gasilsko društvo Žužemberk kupilo še komandno oz. kontrolno vozilo Nissan patrol in s tem nekako zaokrožilo tri leta uspešnih prizadevanj za opremljenost žužemberških gasilcev, da so pripravljeni za intervencijo, če bi bila ta potrebna. Novo, mlado in zagnano vodstvo društva je leta 1988 prevzelo stare avtomobile v zelo
Franc Škufca
slabem stanju, gasilski dom v obupnem stanju itd.
»Najprej smo toliko usposobili vozni park, orodje in opremo, da smo bili sploh sposobni za intervencijo. Še istega leta smo tudi zbrali toliko denaija, da smo kupili nov kombi. Potem smo začeli adaptacijo gasilskega doma v Žužemberku in v Lipju, ki je enota GD Žužemberk. Prenovljeni dom v Žužemberku, ki je namenjen še številnim drugim dejavnostim, je bil odprt lani, v Lipju pa je prenova v zaključni fazi. Avgusta letos smo uradno prevzeli novo avtocistemo. Prejšnja je bila stara 15 let in dotrajana, zato smo ob pomoči zavarovalnic Tilia in Triglav, Iskre Keko in drugih organizacij, občine in samih krajanov krajevnih skupnosti Žužemberk in Hinje kupili novo,« pravi Franc Škufca, tajnik GD Žužemberk in eden od duš oživljanja gasilstva v Žužemberku in Lipju.
Škufca, vodja prodaje v Iskri Keko, je sploh trdno prepričan, da se da z. voljo in z združenimi močmi še marsikaj narediti. V Suhi krajini, kjer je Žužemberk, je marsikaj tudi še treba narediti. »Imamo najslabše ceste v občini, 17 vasi brez vodovoda, polovico krajevne skupnosti praktično brez telefona. Časi so težki, toda te stvari je treba začeti urejali,« pravi odločno Škufca, ki zadnja leta ni umanjkal pri nobeni akciji, pa tudi v bodoče misli prispevati svoje k temu, da bi kraji, s strani občine dolga leta odrivani, zaživeli normalno. Zaradi tega seje Škufca na širše želje odločil kandidirati na bližnjih volitvah za predsednika sveta krajevne skupnosti, za kar se potegujejo še trije drugi: Janko Skube, dr. Leopold Kocutar in Jože Pečjak. V skladu z novimi časi pa Škufca pripravlja tudi program, ki naj bi ga v krajevni skupnosti Žužemberk v dobro kraja in ljudi izpeljali pod njegovim vodstvom. Program namerava jutri javno predstaviti krajanom, ki jim je kaj mar, kaj se bo v prihodnje dogajalo s kraji v žužemberški krajevni skupnosti.
Z. L.-D.
IZ NKŠIH OBČIN

bi
»Pomagaj si sam!« ne rešuje vsega
Javna tribuna o Demosovi socialni politiki — Manjše možnosti krive za odmik od socialno usmerjene socialne politike? — Osnovni moto: pomagaj si sam!
NOVO MESTO — Ker javne obravnave zakonov, kijih sprejemamo, niso več praksa, je preteklo sredo novomeška organizacija Stranke demokratične prenove organizirala javno tribuno o Demosovi socialni politiki. Vodila jo je poslanka v republiškem parlamentu Sonja Lokar, nov pokojninski, zdravstveni in socialnovarstveni zakon pa so udeležencem tribune predstavili strokovni delavci pristojnih republiških ministrstev. Gre za pomembne stvari, saj zadevajo veliko ljudi: 425 tisoč upokojencev, z zdravstvom smo povezani vsi, upravičencev za razne socialnovarstvene pomoči pa je v Sloveniji že okrog 300 tisoč.
Lokarjeva je dosedanjo Demosovo socialno (v širokem smislu) politiko razdelila na tri obdobja. Najprej se je spremenila delovno pravna zakonodaja, in to ne v korist zaščite delovnega mesta in brezposelnih. Spremenjen je bil način valorizacije pokojnin, poslabšal se je sistem socialnovarstvenih pra-
vic, ker so ga vezali na zajamčeno plačo. Precej so se povečale participacije v zdravstvu, negativna lista zdravil itd. Po plebiscitu smo najprej dobili nov davčni sistem in integralni proračun, ki omogoča nenamensko trošenje denarja, s čimer je zdravstvo zelo prizadeto. Porajala seje Demosova socialna politika z
Vabljive »prirezane« cene
Standard konfekcija v polovici blagovnice v Novem mestu prodaja več sto uvoženih artiklov
naslednjo razpoznavno filozofijo: pomagaj si sam; država ti bo pomagala, če bo in kolikor bo lahko; država zagotavlja . minimum minimuma, več si bo vsakdo sam, kolikor bo mogel in hotel s samoplačništvom; da bo sploh tako, je treba vse centralizirati.
Kot najhujšo spremembo je Lokarjeva označila spremembo lastninske zakonodaje, ki bo povsem razlastila delavce. Proces gre v smeri dvotretjinsko revne družbe, kar prinaša politično odvisnost. Stanovanjski zakon sili v nakup stanovanja tistega, ki noče tvegati najemnega razmerja, kupovalo pa se bo relativno zelo zanemarjen fond. Pokojninski zakon niti ne prinaša revolucionarnih sprememb, še naj večja je podaljševanje delovne dobe. Ždravstvena zakonodaja pa prinaša prehod iz razmeroma dobrega zdravstvenega varstva za vse na težje dostopno zdravstvo, proti čemur se borijo v razvitih državah. Socialnovarstveni zakon napoveduje
NOVO MESTO — Odkar so prejšnji ponedeljek točno opoldne v delu blagovnice Standard v Novem mestu odprli zasebno blagovnico Priče Cutters (rezalci cen), je v trgovini takšna gneča, da morajo trgovino večkrat dnevno za nekaj minut zapreti, da spet napolnijo police in da se ljudje ne pohodijo med seboj. Razlog gneči je zelo pestra ponudba uvoženih izdelkov po zelo sprejemljivih cenah, kar je tudi osnovno vodilo in vzrok uspeha tvrdke Priče Cutters iz. angleškega mesta Manchester.
»Po zaprtju brezcarinske prodajalne smo v blagovnici, kije samo za konfekcijski program prevelika, menjavali prodajne programe in iskali najprimer-
i
Miran Jurak
nejšega. Ko se je med drugimi pojavila ponudba angleške zasebne tvrdke Priče Cutters, ki ima v Zagrebu mešano podjetje in že nekaj prodajaln po Hrvaški, sc nam je zdela prava. Ocenili smo, da Novo mesto oz. Dolenjska potrebujeta tako vrsto blaga po takih cenah. Pristali smo tudi na to, da se prodaja v pritličju in prvi etaži, ki sta poslovno zanimivejši od zgornjih nadstropij,« pravi poslovodja Standardove blagovnice Miran Jurak.
Začelo se je s prodajo nekaj sto artiklov kozmetike, čistil, gospodinjskih in avdio aparatov, igrač, posode itd. Programe bodo, kot je za Priče Cutters nasploh značilno, hitro menjavali in sproti dopolnjevali ponudbo, katere osnovna značilnost so zelo ugodne cene za izdelke iz vsega sveta, ki sicer niso vrhunske,
Napetost ne bo nevarno nihala
V Metliki pričetek gradnje težko pričakovane razdelilne trafo postaje — Pridobi-tev bo omogočala stabilnejše napajenje z elektriko in nove investicije
METLIKA — Prejšnji četrtek je metliški župan Branko Matkovič slovesno položil temeljni kamen za novo in pomebno belokranjsko pridobitev. Gre za investicijo, ki naj bi občutno izboljšala kvaliteto belokranjske elektro oskrbe, ta pa je prvi pogoj za nove gospodarske investicije pa tudi za modernizacijo dosedanjih.
Nova razdelilna 110-kilovalna transformatorska postaja, priklopljena na 20 kilovatov bo stala v bližini gasilskega doma, kjer je bil tudi slovesen pričetek del; udeležilo se ga je večje število predstavnikov belokranjskega političnega in gospodarskega življenja, investitorja Elektra Ljubljana in gradbenega izvajalca Pionirja iz Novega mesta.
»Resje, da so časi investicijam nenaklonjeni, da se naša mlada država ukvarja z neštetimi problemi, res pa je, da mora tudi v teh časih življenje teči naprej in je zato nujno načrtovati prihodnost. V naših arhivih imamo tudi dokumente, v katerih je današnji investitor ugotovil, da nadaljnji razvoj Beti ni možen, ker potrebne količine energije ni moč zagotoviti. Z izgradnjo tega prepo-
DOLENJSKI UST
trebnega objekta bomo lahko uresničili take in podobne razvojne ambicije,« je navzočim med drugim dejal predsednik metliškega izvršnega sveta Jože Matekovič.
Boris Guštin, vodja obratovanja pri Elektru Novo mesto nam je povedal, da se bodo z. izgradnjo tega objekta belokranjski daljnovodi močno skrajšali, to pa naj bi s še nekaterimi posegi zagotovilo stabilno oskrbo temu delu Slovenije kar za tri desetletja naprej, če se bo rast priključevanja nadaljevala s sedanjo stopnjo, se pravi od 3 do 4 odstotke letno. Taje v zadnjih dveh letih nekoliko upadla, niso pa še daleč časi, ko je v Beli krajini naraščala tudi po 15 do 20 odstotni stopnji letno.
vendar zelo solidne kakovosti. Posebno v decembru, pred prazniki, bo ponudba dopolnjena z nekaj sto novimi artikli. »Zaenkrat je Priče Cutters v dveh etažah, čeprav je bil že zdaj zainteresiran za vso hišo. Naenkrat vse spremeniti se nam je zdelo preveč tvegano, morda pa bomo to storili sčasoma. Če se bomo odločili za širjenje, bo pritličje potem namenjeno prodaji Priče Cuttersovih prehrambenih artiklov, del te ponudbe pa bi lahko postala tudi konfekcija. Vsekakor je naš cilj Novemu mestu in regiji dati pravi ,shop, z veliko izbiro in ugodnimi cenami. Pogodba med Standard konfekcijo in Priče Cuttersom je za nedoločen čas, gre za poslovno sodelovanje, in ne le goli najemni odnos. Mi prodajamo v njihovem imenu in za njihov račun, z našimi delavci, naša bo tudi organizacija dela, ko se bodo inštruk-toiji vrnili v Zagreb. Takrat bomo skušali tudi kaj narediti za boljšo .prehodnost, trgovine po naših izkušnjah. V zgornjih dveh etažah blagovnice bomo še naprej prodajali moško, žensko in otroško konfekcijo, v ponudbi pa praktično ne bo do zdaj dobro zastopanih in večinoma cenejših izdelkov podjetij iz drugih republik, saj z jugo tržiščem zaradi znanih razmer skoraj ne delamo več,« pravi Jurak.
Z.L.-D.
• Predstavniki ministrstev, ki so predstavili v začetku omenjene zakone, so poudarili, da so strokovni delavci, ki se ne glede na vlado trudijo sistem držati toliko skupaj, da funkcionira in da se v Demosovo politiko ne vtikajo. Da ta je taka, kot jo je opisala Lokarjeva, pa so potrdile predstavitve novih zakonov, ki se sicer menda zgledujejo po razvitem svetu. Dejstvo pa je, da se je družbeni proizvod za 30 odst. zmanjšal, zato je treba pravice, ki so bile večje od možnosti že pred leti, zdaj pa so še bolj, zmanjšati. Da ljudi skrbi, kako vse to preživeti, je jasno, pokazalo se je tudi v razpravi.
centralizacijo in prvo socialno pomoč na nizki ravni. Demosova družinska politika je še skrivnost; kar je pricurjalo ven, kaže na vračanje na konzervativne temelje, kijih bo marsikomu težko sprejeti, na primer vnovično odvisnost v družinski skupnosti itd. z. L.-D.
•	Pekel — to smo mi sami. (Eliot)
•	Besede so najmočnejše mamilo, ki ga uživa človeštvo. (Kipling)
Gradnja in montaža objekta je dolgotrajna in zahtevna, zato bo tudi draga. Po predračunih iz konca 1990, če je to sploh vredno zaradi inflacije in menjave valute še omeniti, je bila ocenjena na 110 milijonov dinarjev. Gradbena dela haj bi bila končana do junija prihodnjega leta, postaja pa naj bi pričela služiti namenu do konca leta 1993, če bo seveda vedno na voljo dovolj denarja.	T JAKŠE
NA HUDEM SO HUDI
NOVO MESTO - Sporočili so nam, da so vaščani Hudega nekoliko užaljeni, kajti v naši vesti o tem, kdo vse je daroval za novi zvon cerkve na Gorenjih Kamencah, ki smo jo objavili dve številki nazaj na zadnji strani, smo napisali, da so za zvon in obnovo cerkve prispevali vaščani Gorenjih Kamene, Daljnega Vrha in Potočne vasi, nismo pa napisali, da so prispevali tudi vaščani s Hudega. To je sedaj torej opravljeno.
VARNI PRED G RAN A TA MI? — V torek zjutraj so se malčki izKar-lovca prebudili m metliškem vrtcu brez oglušujoči eksplozij in ob čisto pravi dnevni svetlobi (Foto: T. Jakše)
Metlika pomaga sosedom
Ob koncu tedna je število beguncev dramatično poraslo — Otroci našli začasno zatočišče
METLIKA — V torek zjutraj smo od predsednice metliškega odbora RK Anice Pezdirc dobili zadnje podatke o številu beguncev s Hrvaškega v metliški občini. Do sredine prejšnjega tedna jih je bilo 220, predvsem s področij Novske, Petrinje in Daruvarja, vendar se je položaj pričel dramatično spreminjati proti koncu tedna, ko so pričeli množično prihajati v Metliko ubežniki iz Karlovca. Sedaj jih je samo od tam 322, pri teh pa še niso všteti ubežniki v domu ostarelih, ki jih je kakih petdeset, otroci v metliškem vrtcu, ki so prišli v ponedeljek popoldne, in verjetno številni drugi, ki so ostali pri sorodnikih, prijateljih in znancih, ne da bi se prijavili Rdečemu križu.
Anica Pezdirc pravi, da so Metličani zelo aktivni pri nudenju strehe nad glavo in druge pomoči. Vso soboto in nedeljo, tudi ponoči, so aktivisti RK dežurali na občini in sprejemali begunce, hkrati pa evidentirali tiste Metličane, ki so ponujali
pribežališče. Te še sedaj zbirajo, prav tako pa zbirajo hrano, obleke, odeje in vse drugo, kar bi prišlo prav ubežnikom. Vse, ki so pripravljeni kaj prispevati, pozivajo, naj se oglasijo v zbirnem centru na občini. Prav tako poziva vse begunce, ki živijo pri sorodnikih in znancih, naj se pridejo prijavit zaradi registracije.
Skupina dvajsetih otrok, ki so ostali v Karlovcu brez varstva, ker so njihovi starši bodisi angažirani pri obrambi bodisi pri nudenju pomoči v bolnišnici ali kako drugače, je v ponedeljek popoldne prispela v metliški vrtec v spremstvu šestih vzgojiteljic. Otrok bi bilo še več, a zaradi ostrih napadov niso mogli iz nekaterih predelov mesta. Voditeljica skupine Liljana Mihalič je povedala, da so se otroci razveselili " zraka in travnate površine pred metliškim vrtcem, kajti štiri dni v karlovških zakloniščih niso videli sonca. Tudi prvo noč v novem okolju so prebili brez večjih problemov.
TJ.
Novomeška kronika
MINISTRI — Pred tednom je bil na Otočcu slovensko-hrvaški novinarski dan. Na okrogli mizi, sprva napovedani za 16. uro, pa pozneje zaradi zaposlenosti slovenskega informacijskega ministra prestavljeni na 11. uro, je imel v stilu tiskovnih konferenc v času vojne v Sloveniji glavno besedo Jelko Kacin. Hrvaškim kolegom je med drugim odčital tako lekcijo o njihovi nesposobnosti in neučinkovitosti, daje bilo vsem navzočim nerodno. Zatem seje dejansko sredi razgovora poslovil zaradi »neodložljivih službenih obveznosti«. Po poročilih, ki smo jih lahko v petek brali v dnevnikih, mora imeti informacijski minister Kacin res mnogos-transke sposobnosti: neodložljive službene obveznosti so ga peljale v Mursko Soboto, kjer je na nogometni tekmi celo zabil en gol!
SLOVENEC — V našem uredništvu se je pojavil gospod, iščoč Rudija Grubiča, ki je njegovo ženo pred kratkim brez možnosti ugovora prepričal, da je njihova družina izvoljena, da bo bralka novega slovenskega dnevnika Slovenec. Položnica za Slovenca, časnika nove oblasti, kije denar za zagon — govori se o 20 milijonih — dobil iz. republiškega proračuna, je prišla skoraj prej, kolje začel prihajati Slovenec. Gospod se z metodo izvoljenosti pri takšni stvari, kot je izbiranje medija, ki ga bo bral in za to plačal, nikakor ne strinja in novačenje naročnikov s strani Slovenca se mu zdi vse prej kot korektno. Nam tudi, a pri iskanju gospoda Grubiča mu vendar nismo mogli pomagati. Morda bo imel pri odpovednih komunikacijah neposredno z Ljubljano več sreče.
ŽUPAN — Novomeški župan, ki ima baje do minute razdeljen delavnik za U dni vnaprej, sije v ponedeljek, 7. oktobra, v začetku Tedna otroka, vzel nekaj časa za otroški parlament. Na njegovem začetku ni mogel mimo javne oznanitve dejstva, da Delo in Dolenjski list dogodka nista počastila s prisotnostjo svojih novinarjev. A bi bilo za novomeškega župani, za katerega je bilo na sestanku o hidromelioraciji Radulje dve uri kasneje povedano, da v republiški skupščini glasuje proti novo; meškim interesom, sila nerodno, če bi omenjemu sestanku omenjeni manjkajoč' prisostovali. Njegovih napotkov učencem, kako naj suvajo v rit neposlušne predsednike krajevnih skupnosti in tud' ravnatelje, bi namreč težko prebavili brez ostrih komentarjev.
Ena gospa je rekla, da bo vrst* novomeških davčnih inšpektorje' okrepila oseba z bogatimi izku$' njami. Ne dolgo nazaj je bila n*' mreč obravnavana zaradi uMI* davkov.
Sprehod po Metliki]
OSNOVNOŠOLSKA MLADEŽ s S"' horja, iz Podzemlja in Metlike bo zbiral* tednu otroka igrače in šolske potrcbŠ^1** za svoje sovrstnike iz Hrvaške. Akcijo ^ poimenovali »»Medvedek in barvice za Pn jatelja«, zbirna mesta pa bodo v osnova* šolah ter v metliškem vrtcu, kajti akcij1 ^ se pridružili tudi vrtičkarji. Ta humanit* . na akcija ima brez dvoma velik vzg°J
NA NEDAVNI SEJI IZVRŠNEG* SVETA so govorili tudi o štipendiraj saj je bilo za preteklo šolsko leto razp15* nih v metliški občini zgolj osem kadr° skih štipendij. Pogoji za pridobitev štip®.^ dije iz združenih sredstev so tako zateg"J ni, da se prebije skoznje le malo študira 1 željnih mladenk in mladeničev. O bo treba v občini resno pogovoriti. »J problem je žgoč, saj bodo v bodoče 1* ^ videli šole odznotranj le otroci starše', imajo debele mošnje.	»
METLIŠKA IN PODZEMELJ^ OSNOVNA ŠOLA sta že pošteno g*gyj kar zadeva denar. Da je šolstvo v l"Jj„ luknji, so sprevideli tudi na republik'- ^ so namenili tej družbeni dejavnost' za kaj več kot 10 odst. več sredtev. Šol' do konca koledarskega leta nekako p ^ li, dodatni denar pa vseeno ni nared'v,u-dežev, prej bi lahko zapisali, da gre t* ^ janje mrliča. Šolnikom bo že dece ^ ponovno teklo v grla, saj je težko pr' vati upadanje stroškov v razmerah je su, ko je neumnost nad pametjo, ru* nad zidanjem in streljanje nad m‘r0PTfjl
PODZEMELJSKI NOGOMt ‘ KLUB KOLPA niza zmago za vendar se poznavalci razmer boj ij^0 fantje le ne bi bili predobri. Ce se namreč uvrstili v višjo ligo, bodo n®*j ^ težave s financiranjem. Že danes jib t ^ stanc najmanj 5.000 din, cvenka za pa ni.
• Demokracija v politiki ni brl Z zimo uveljavljanje volje vff.vc0n)
njenega glasovalnega stroja. (*»“
Št. 41 (2199) 10. oktobra
Črnomaljski drobir
ČASI SESPRF.MINJAJO Delegat na zadnji seji črnomaljske občinske skupščine je odločno zahteval, naj se občinski statut že končno reši stare socialistične navlake. Stvar ne bi bila vredna omembe, če ne bi tega zahteval poslanec Socialistične stranke.
BITKA ZA VOJAŠNICO — Čeprav je kazalo, da je šlo vse zlahka, pa se je v Črnomlju bitka za vojašnico šele začela. Za govorniškim pultom sta se zanjo na seji skupščine ostro usekala vodja Liberalnih demokratov Boris Mular in vodja Demosa Vlado Starešinič. Bitka je tekla za primat nad idejo o nadaljnji usodi vojašnice. Izid je še negotov, nasprotnika pa sta pripravljena drug drugemu priskočiti na pomoč v borbi proti tistim, ki bi v ta sedaj idilični mestni del spet hoteli naseliti vojsko.
JA REŠUJE SKUPŠČINO — Odhod •IA je rešil ponovni sklic vseh zborov črnomaljske skupščine. Ker je mesto poslanca JA sedaj prazno, nezasedeno pa je tudi mesto poslanca Rudnika v zboru združenega delaje bila kljub pičli udeležbi dvotretjinska večina le dosežena.
Drobne iz Kočevja
POZABLJENI MOST? — Vse kaže, daje most preko Rinže na Roški cesti precej pozabljen. Železno ograjo je že krepko načela rja. Ograja je na dveh mestih zaradi Prometnih nesreč precej poškodovana. Za nameček pa je most gradbena posebnost.
DVAINDVAJSET LET NAME — 22 klavnih nagrad za 22-letnico Name bo izžrebanih 12. oktobra, možni dobitniki pa s® vsi, ki bodo do takrat v Nami kupili za nad 500 din proizvodov. Nagrade so: Jhoško gorsko kolo, bon za nakup konfekcije (do 5.000 din), paket Krkinih proizvodov (vrednost 3.000 din), kosilo za “ve osebi itd. Kupci, ki kupijo v Nami ^ko sredo ali četrtek za nad 500 din, dopiše srečko 3x3; nagrade pa so tri, in sicer ®°ni za nakup v Nami za 20.000 din, za 10.000 din in za 5.000 din. Razen tega so “de v dneh od 30. septembra do 5. okto-“ra v Nami pokušnje živil in pijač, pa tudi Prikaz delovanja raznih gospodinjskih »Paratov.
Ribniški zobotrebci
SPET NI RES — Govorice po Ribnici, daje vojak porinil v Bistrico nekega »civilnega« golfa, niso resnične. Na postaji fdice smo zvedeli, da je vojaško vozilo res ob vzvratni vožnji trčilo v parkirani ®sebni avto Volkswagen, ki pa ni padel v Bistrico, in da so voznika predlagali sod-mku za prekrške v kaznovanje.
V MALI GORI NI POLHOV — Pol-riafske noči so se začele. Ribničani vedo Povedati, da se polharji z območja Male 8®re vračajo brez posebnega plena. Več steče pa so imeli tisti, ki so lovili v gozdo-j1" okoli Brezovice v kočevski občini. Je 'e diko, da je pri sosedu vse boljše.
KNJIŽNICA že ODPRTA - V popelješ so po dolgem času spet odprli ri“niško knjižnico, ki se je preselila iz do-JPa JLA v prenovljeno Miklovo hišo. •knjižnica še vedno ni dokončno urejena, ?dpreti pa jo je bilo potrebno tudi zato, ar se je pouk v šolah že začel in učenci morajo do knjig.
Cjrebanjske iveri
—------■ -	s
obC^-V* — res' ^ jc trebanjski °c>nski proračun hudo betežen, toda Q d,raj njegovega ustroja jc moč naglo stat"*’ d“ so nekatere proračunske po-cihV*e izpolnjene v letošnjih osmih mese-simbolično. Odbornik Silvo Pr-t iz Dobrniča seje denimo spotaknil ob te a^ko krajevne skupnosti, ki znaša bo-Jko’7«ta- Prparje vprašal, kaj bi bilo. J."' v krajevnih skupnostih stavkali ve' v°Jno’ ko je bilo treba raznašati pozida |Veda °tem n' nibic razmišljal, ker je a, domovinska in domoljubna dolžnost vsev °d ri*lob spekulacij, v miru, ko Stožijo s stavkami in navadno ni *j •i0® ludi uspejo, pa tudi lak diskurz isto brez osnove.
djeti ■ OG To mlado trebanjsko po-na,^Je P° dobljeni zlati plaketi na med-Ptiw?ern obrtnem sejmu v Celju deležno itiev J5njih ^as,L O tem redkem in od-vUd»ern Priznanju je na seji trebanjske in {^sPregovoril predsednik Jože Rebolj do^rital podjetniku Darku Bartolju. Po-ob*; n scenarij seje ponovil na zasedanju P„n' skc skupščine, le da je župan Ciril ko |arlnik Bartolju izročil še pisno čestit-ka|(j Polj pa bi bil gotovo še najbolj vesel nc>,a °^a priznanja banke v obliki ugod-nja n p<>sojila, da bi lažje stekla proiz.vod-kc J‘Vt*a izdelka, pripomočka za lastni-onih konjičkov praktis.
direc PRAKSA — Po besedah v. d. C« trebanjskega zdravstvenega objj £ne Bilbije na zadnji seji trebanjske niljr ?. e skuP^>ne so v tej ustanovi orga-Pla( 'zobozdravstveno prakso za santo-tern s, c’ 'n sicer ob torkih popoldne. Pri hnn. e S(;veda zdravstveni dom, kije pred bliCom, pojvjjga na zakonodajo pri-ritko, kot t.i. črna zasebna praksa.

IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN

NO V DRŽ.A VN1 PREHOD	Stroji
Cestnega podjetja Novo mesto ob mostu čez reko Kolpo >’ Vinici tudi v nedeljo popoldne niso mirovali. Med gradbenimi stroji so se ob že delujoči policijski kontroli prebijati na slovensko stran številni begunci iz bombardirane Duge Rese in Karlovcu. V torek zjutraj je bil tu mejni prehod že usposobljen, gradili pa so ga začeli i> petek. Obsega U00 kvadratnih metrov, na njem pa bo stal en kiosk. Ta do otvoritve še ni prispel, zato ga je nadomestila prikolica, kije v dežju služila črnomaljskim miličnikom za zatočišče. (Foto: T. J.)
SPET ENOTNI POLJANCI?
PREDGRAD, STARI TRG -- Poljanska dolina jc bila po vojni razdeljena med občini Kočevje in Črnomelj. Predgrad oz. vse območje Krajevne skupnosti Poljanska dolina je še vedno v občini Kočevje, KS Stari trg pa v občini Črnomelj. Zdaj pa so mladinci obeh krajevnih skupnosti ustanovili enotno liberalno-demokratsko stranko. To je prvi korak k združitvi te doline in priprava na ustanovitev bodoče občine Poljanska dolina, saj je v načrtu ustanavljanje manjših občin, nam je povedal predsednik KS Poljanska dolina Predgrad Ferdinand Kuk in dodal, daje v načelu že dogovorjeno, da se bo nova občina imenovala Poljanska dolina.
KONČNO ASFALT
PREDGRAD Te dni so razširili ovinke na cesti Predgrad—Dol in pripravili ta cestni odsek za asfaltiranje, ki naj bi bilo opravljeno do 14. oktobra. Odbojnih ograj ob cesti še niso namestili. To je tisti cestni odsek, zaradi katerega je Integral-SAP zagrozil, da bo ta del avtobusne proge ukinil, če cesta ne bo bolje vzdrževana.
DEJAVNI POSLANEC METELKO
TREBNJE — Trebanjski republiški poslanec v zboru občin inž. Alojz Metelko je bil med najaktivnejšimi odborniki zadnjega zasedanja občinske skupščine v Trebnjem. Glede »črne« zobozdravstvene prakse je že dvakrat dal pobudo občinski skupščini, naj inšpekcijske službe vendarle opravijo svoje. Baje naj bi bila poslej, po Metelkovih besedah, vpeljana še »črna« praksa pri splošnem zdravniku, kar bi še dodatno povečalo izgubo trebanjskega zdravstvenega doma.
V Evrotransu ponarejen dokument
Obstaja utemeljen sum
RIBNICA Na ponedeljkovi seji delavskega sveta Eurotransa Ribnica je bila najživahnejša razprava o njihovih »rabokupih« ter o tem, če bo šlo podjetje v sanacijo ali stečaj. O slednjem ne bodo odločali v Eurotransu, ampak v Ljubljanski banki, ki je glavni Eurotransov upnik.
O »rabokupih« pa so ugotovili še novo nepravilnost. Sklep, na osnovi katerega je Eurotrans vpisal v sodni register novo dejavnost »zakup osnovnih sredstev (leassing)«, je ponarejen. Ta sklep sc sklicuje na sejo delavskega sveta Eurotransa 14. septembra 1990, v zapisniku s te seje pa tega sklepa ni. Postregli so tudi z dokazili, da je ta dokument res ponarejen. Zato so sklenili, daje treba takoj razveljaviti »rabokup-ne« pogodbe, s katerimi so bivši trije vodilni Eurotransa ki so gotovo morali vedeti, da takega sklepa delavski svet ni sprejel — najeli vozila, z ostalimi »rabokupci« pa pogodbe obnoviti. Takojšnjo izvedbo tega sklepa so naložili v.d. direktorja Zlatu Zaletelu.
Nekateri so sicer menili, da po predpisih uradno ni dokazano, da delavski svet spornega sklepa ni sprejel, in da torej obstaja le utemeljen sum, dokler sodišče ne odloči drugače. Bili pa so še razni drugi pomisleki. Nasprotno mnenje, kije prevladalo, pa je bilo, da spornega sklepa sploh ni v zapisniku omenjene seje, da torej ni veljaven in daje treba zahtevati njegovo ničnost oz. izbris nove dejavnosti podjetja iz sodnega registra. Veliko je bilo govora o tem, da bodo sodni mlini premlevali vse to najmanj leto dni, do takrat pa da Eurotrans ne bo dobil vozil nazaj. Spet drugi pa so se čudili taki pravici, ko nekdo v enem mesecu lahko ponaredi dokumente in po lizing sistemu da v najem njihova vozila, za dosego pravice pa je treba tako dolgo čakati, in da se lahko zgodi, da bodo zamujeni vsi roki, ko bi bil Eurotrans še upravičen dobiti svoja vozila nazaj. V razpravi jc bilo izraženih še več hudih misli in celo obtožb na račun vseh, ki tako poslovanje omogočajo in v primerih očitnih nepravilnosti in kriminala ne ukrepajo hitreje.
J. PRIMC
JJM
C
Metanje delavcev na cesto ni izhod
Skupščinska razprava o gospodarjenju v občini Črnomelj — Bo postala Bela kra-jina vojna krajina? — črnomaljske plače šepajo za republiškim poprečjem
ČRNOMELJ — Delegati črnomaljske skupščine so precej pozno, šele na ponovljeni 13. skupni seji vseh zborov prejšnji četrtek, obravnavali in sprejeli informacijo o poslovanju gospodarstva v prvem letošnjem polletju. Ta zaostanek so iz. razumljivih vzrokov — saj je znano, kako hitro se razmere v gospodarstvu dandanes spreminjajo — tudi kritizirali, nekaj dni zaostanka pa so morali sprejeti tudi na svoj rovaš, kajti gradivo bi lahko obravnavali že na seji, kije bila sklicana za 30. september, vendar je morala biti zaradi nesklepčnosti preložena na 3. oktober.
V razpravi, ki se je ob tej točki razvnela potem, ko jc dal k gradivu podpredsednik izvršnega sveta in načelnik oddelka za družbeni razvoj Jože Strmec še nekaj spremljajočih komentarjev, je več delegatov kritiziralo gradivo, zlasti zaradi neaktualnosti pa tudi tujega be-
PREGLED STANOVANJ
RIBNICA — Občinski izvršni svet je imenoval posebno komisijo za pregled vojaških stanovanj. To je potrebno zato, da zaradi vodovodnih, kurilnih in drugih naprav ne bi prišlo pozimi do hudih poškodb napeljav in stanovanj. Komisija bo predlagala tudi druge razumne rešitve za kar najboljše izkoriščanje teh stanovanj in njihovo varovanje. Po enem izmed predlogov naj bi iz nekaterih stanovanj s centralnim ogrevanjem, kjer je malo stanovalcev, te preselili v druga stanovanja, ki so v mešani lastnini. Marsikateri stanovalec pa sc ne želi seliti in bo zadovoljen, če stanovanjskega bloka ne bodo centralno ogrevali in bo kar sam kuril. Komisija bo tudi pregledovala, če ni morda prišlo do nasilnih vselitev; v tem primeru bodo take stanovalce izselili in zamenjali ključavnico. Podobnih pregledov in hitrejših ukrepov so potrebni tudi drugi vojaški objekti, saj tudi tu grozi nevarnost, da bodo resno poškodovani, če ne bodo v uporabi ali pa ustrezno zavarovani.
sednjaka in utrujenosti, ki naj bi vela iz njega. Pogrešali so poudarjanje pozitivnih premikov, ki vendarle so, ter zahte-
• Osebni dohodki so sicer nominalno rasli za 24 odstotkov, vendar so v enakem obdobju cene narasle za 60 odstotkov. Povprečni otfbni dohodek v črnomaljski občini je junija znašal 6.338 din, julija pa 7.500 din, kar je bilo za 23 odstotkov nižje od republiškega poprečja. Pri tem omenimo tudi, da se je v tem času zaposlenost zmanjšala za 4.9 odstotka, v času poročanja pa je bilo v črnomaljski občini brezposelnih 532 oseb, pri čemer se je bati, da jih bo do konca leta že blizu 700.
vali, naj izvršni svet vzpostavi svoj informacijski sistem za tekoče spremljanje stanja v gospodarstvu.
Določeno zaskrbljenost je bilo tudi čutiti za to, da bi zaradi bližine Hrvaške, kjer bi se negotovost lahko zavlekla. Bela krajina poslala nekakšna vojna krajina, rizično območje za tuji in domači kapital, kar je že delno čutiti, pri tem pa je premalo vpliva in podpore iz republike. Drugo mnenje v zvezi z novo mejo pa je, da jo je treba izkoristiti za nove naložbe in kolikor mogoče zajeti tranzit. Vse to naj bi izvršni svet upošteval v strategijah razvoja, ki naj bi jih za krat-
koročno in dolgoročno obdobje predložil na eni od prihodnjih sej občinske skupščine.
Ce nekoliko podrobneje pogledamo rezultate gospodarjenja, potem lahko ugotovimo, da so bili dohodki manjši od odhodkov, zaradi česar je nastalo za 64 milijonov dinarjev izgube, kije večja od akumulacije, vendar se v primerjavi z lanskim obdobjem manjša. Akumulacija je sicer zelo majhna, znaša 2 milijona 686 tisoč dinarjev, vendar je v porastu.
Vse družbene dejavnosti so v izgubi, proizvodne pa se otepajo s hudimi likvidnostnimi težavami, vendar so blokade le občasne. Najbolj kritično je trenutno v Beltu, kjer napovedujejo 300 odvečnih delavcev. Za 140 od teh seje že našla rešitev iz republiških sredstev. Jasnejše pa so perspektive za delavce Gorenja, zlasti pa semiške Iskre, kjer se je njihovo vztrajanje pri tem, da odvečnih delavcev ne bodo dajali na cesto, temveč bodo zanje poiskali delo znotraj tovarne, do sedaj kar dobro obneslo in bi lahko služilo kot zgled, da ni rešitev v tem, da delavca takoj postavimo pred vrata.	T. JAKŠE
ODREZANA SKLADIŠČA
RIBNICA — Zaradi vojne na Hrvaškem in prisvajanja so od matičnega Inlesa bolj ali manj odrezana njegova skladišča v Srbiji in nekatera na Hrvaškem (Vinkovci, Slavonski Brod, Šibenik) pa tudi drugod po Jugoslaviji. Izjeme so Slavonska Požega in Jurdani pri Opatiji. Tako z večino skladišč Inles nima telefonskih zvez, tudi prometne zveze so prekinjene, prekinjen pa je tudi plačilni promet.
Begunci pretežno pri sorodnikih
Če bo potrebno, bodo ustanovili občinski center za begunce — Predvsem s pomočjo Karitas napolnjeno z oblačili in hrano skladišče Centra za socialno delo
RIBNICA — Do minulega tedna je pribežalo v ribniško občino preko 60 beguncev z območja Hrvaške. Alojz Sile, načelnik štaba Civilne zaščite občine Ribnica, ki usklajuje delo vseh organov in organizacij, ki pomagajo beguncem, je povedal, da so bili med begunci tudi nekateri, ki po najnovejših merilih ne sodijo mednje, se pravi taki z območij Hrvaške, kjer ne potekajo boji (Zagreb z okolico, Zadar itd.), ali pa otroci niso do 14 let stari, matere z otroki, starimi do 10 let, otroci brez staršev do 18 let, moški nad 65. in ženske nad 60. letom starosti. Nekateri izmed beguncev so se že vrnili domov.
V občini so oblikovali skupino za bil tak center v Ribnici, vendar tu ni
•	Vse velike reči so naredili majhni narodi (Disraeli)
•	Za nasvet ne sprašujte starih ljudi marveč tiste, ki so trpeli (Ukrajinski pregovor)
•	Jugoslovanska federacija razpada zato, ker v dnu svojega srca Srbi niso sposobni doumeti, kaj je nacionalna enakopravnosi (B. M. Zupančič)
sprejem beguncev. Na nedavnem sestanku te skupine so sklenili, da bodo pomagali vsem pomoči potrebnim, ne glede na narodnost, vero itd., pa tudi tistim, ki nimajo statusa begunca, a so potrebni pomoči. Sklenili so tudi. da bo občinski cenu r za sprejem beguncev na Travni gori, ustanovili pa ga bodo šele, ko bo to potrebno. Doslej namreč begunci žive predvsem pri sorodnikih, nekateri pa celo odklanjajo pomoč in žive na svoje stroške. Bolje bi sicer bilo, če bi
drugih prostih objektov kot vojaških, teh pa še ne smejo uporabljati.
Veliko delo pri zbiranju pomoči za begunce je opravila Karitas, kije imela nabiralno akcijo po vaseh, in predvsem njena zasluga je, da je bilo skladišče Centra za socialno delo hitro napolnjeno z oblačili, obutvijo in hrano; nekateri pa so prispevali tudi v denarju.
Alojz Šilc je dodal, da je glavna skrb za begunce prepuščena Rdečemu križu
in Centru za socialno delo, pa tudi drugi delujejo vsak na svojem področju.
J. P
OSAMLJENI DIABETIKI
RIBNICA — Ribniško društvo diabetikov letos ni dobilo nič občinske dotacije, kar pomeni, da nova oblast manj skrbi za človekljubne organizacije, kot je stara, nam je povedal tajnik tega društva Vinko Kersnič. Dodal je, da je šel pred kratkim na občinsko skupščino in v imenu društva zaprosil za 1.500 din oz. za 300 kuvert in znamk, da bi vsak diabetik po opravljenem pregledu dobil po pošti domov svoj zdravstveni kartonček ter obvestilo o stanju bolezni ter o potrebnih zdravilih. Ambulanta namreč denatja za te zadeve nima, občinska skupščina pa tudi ne.
Kolikšna bo proračunska luknja?
Bo do konca leta trebanjski občinski proračun za 58 milijonov »prekratek«? — ______Posojilo za okrog 15 milijonov dinarjev? — Zaenkrat ne bo stavke
TREBNJE — Osnova za trebanjski občinski proračun, ki znaša 135,7 milijona dinarjev, je seveda republiški integralni proračun, ki tudi Trebanjcem povzroča obilo težav. Poročali smo že, da se občinski možje jezijo, ker so jim na republiki odrezali tako tenek kos proračunske pogače, saj pride v Trebnjem le
7.000	din proračunskega denarja na prebivalca, v ljubljanski občini pa denimo
12.000	din.
Po besedah podpredsednice trebanjske vlade Majde Ivanov so v republiki napačno izračunali tudi finančno izravnavo proračuna. Zahtevali so popravek, to je še dodatnih 17 milijonov dinarjev, ki so jim jih na republiki obljubili, toda o tem nimajo iz Ljubljane še nič pisanega. Omeniti velja, da je
KOMISIJA Z DOLGIM NASLOVOM
TREBNJE Predsednik komisije »z dolgim naslovom«' Marijan Dolen-šek, če povzamemo njegovo terminologijo, jc predlagal, da bi skupščini proro-čal o delu te komisije, ki raziskuje žrtve medvojnih pobojev in povojnih pravno dvomljivih procesov. O tem bo Dolen-šek pripravil pisno poročilo, Je pa odbornik Dolenšek predlagal, naj bi poslej v sejni dvorani občinske skupščine visela nova slovenska zastava, da bi najvišji občinski oblastni organ razpravljal v bolj slovesnem vzdušju in mu ne bi bilo zardevati pred televizijo iti drugimi mediji.
realna realizacija trebanjskega občinskega proračuna v prvih letošnjih osmih mesecih komaj 40-odstotna! Da pa bi ohranili stvarno vrednost proračuna, bi ob 12-odstotni mesečni inflaciji morali do konca leta dodatno povečati obseg proračuna za približno 58 milijonov dinarjev! Župan Ciril Pungartnik opozarja, da manjka za pokritje nalog 15 do 16 milijonov dinarjev in da realno razpolagajo komaj s tretjino lanskih sredstev. Zavoljo te negotovosti so odborniki občinske skupščine sklenili, da za pokritje proračunskega primanjkljaja v primeru nezadostnega rebalansa skupščina dovoljuje najetje posojila do višine 10 odst. vrednosti proračuna.
Odbornik Alojz Metelko je predlagal, naj izvršni svet do prihodnje seje skupščine pripravi celovito poročilo o tem. kako. koliko in komu so razdelili 1,8 milijona dinarjev za razvoj drobne ga gospodarstva. Zavzel se je, da bi 7,2 milijona dinarjev, ki jih ie trebanjska občina dobila z republike kot pomoč za odpravo posledic ujme s točo v Miren-
ski dolini, razdelili v skladu z zapisniki komisij za oceno škode. Majda Ivanov je pojasnila, daje občinski izvršni svet ta denar namenil za pokrivanje škode zaradi neurja na Mirni, vedeti pa je treba,
• Za delovanje skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih in medobčinskih organov je v celotnem proračunu zagotovljeno 16,5 odst. Do konca avgusta je bilo sicer realizirano nekaj nad 60 odst. sprejetega plana. Ob tem pa je treba poudariti, da je v to zajeto le sedemmesečno izplačik) osebnih dohodkov, kar pomeni, da bi že ob nespremenjenih osnovah do konca leta zmanjkalo nekaj več denarja, kot ga potrebujejo za enomesečno izplačilo plač. Ker pa so za julij in avgust Občinarji le dosegli povišanje sorazmerno slabih plač skladno z zakonodajo za 18,4 odst., potem ko je njihov sindikat zagrozil s stavko, in ker odborniki niso imeli nič proti enakemu povišanju plač učiteljem, je jasno, da tudi delavci vzgoje in izobraževanja (zaenkrat) ne bodo stavkali, kot so zapretili nezadovoljni s plačami, in da bo naposled proračunska luknja še večja.
da jc II milijonov škode samo na t.i. družbenih objektih.
P. PERC
Na cesti je največ mladih
Brezposelnost v trebanjski občini močno narašča
TREBNJE Krizni časi seveda niso prizanesli niti trebanjski občini, to pa se vse bolj pozna pri naraščanju brezposelnosti in s tem tudi pri povečanju števila upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči. Ob koncu julija je bilo pri zavodu za zaposlovanje prijavljeno že 373 iskalcev zaposlitve, od tega 1% žensk.
V letošnjih sedmih mesecih je bilo brezposelnih sicer za dobro polovico več kot lani v tem času, tem Trebanjcem pa je morda lahko v majhno tolažbo podatek, da je v dolenjski regiji rast brezposelnosti še hitrejša (71,3 odst.) Med 373 brezposelnimi Trebanjci je bilo kar 207 mlajših od 26 let, težje zaposljivih pa je bilo 54. Med iskalci zaposlitve so bili najpogostejši pomožni delavci, obdelovalci lesa, vozniki motornih vozil, šivilje tekstilij, avtomehaniki, prodajalci, kuharji, ekonomski in zdravstveni tehniki.
Največje težave so z zaposlovanjem invalidov, saj so postopki za njihovo usposobitev za delo dolgotrajni in ne zagotavljajo stvarne možnosti zaposlitve. Zato šo ob vse hujši brezposelnosti invalidi še bolj potisnjeni na obrobje te družbe.
»Decembra lani smo poslali 65 organizacijam v občim obrazec o
Anka Ostanek
uresničevanju zaposlovanja v letu 1990 in načrtu zaposlovanja v letu 1991. Obrazec je vrnilo 40 organizacij, v katerih je zaposleno 86,4 odst. vseh zaposlenih v občini. Bistveno znižanje zaposlenih so načrtovali v Tesnilih, GG — tok Gozdarstvo Trebnje, v poslovni enoti LB in v Aknpolu. Vseh dodatnih zaposlitev zaradi širitve proizvodnje pa naj bi bilo 44,« navaja strokovna sodelavka v trebanjski občinski upravi Anka Ostanek.
P P.
klil
IZ NkŠIH OBČIN
iIIiU
IZ NtkŠIH OBČIN
Ul
Z javnimi deK do začasnega kruha
Brez zaposlitve je vse več Posavcev — Ob koncu avgusta ni imelo dela že 1.063 Brežičanov, 1.160 Krčanov in 597 Sevničanov — Nekatere spodbudne akcije
SEVNICA — Konec avgusta je bilo v Posavju že 2.820 nezaposlenih,to je kar 79 odst. več kot v enakem obdobju lani. Od tega števila je bilo 655 iskalcev prve zaposlitve. Največje takih s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, precej pa je tudi nezaposlenih s peto stopnjo, to je s 4-letno srednjo šolo. Na enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici nam je direktor enote Tone Koren s svojima sodelavcema Ireno Pirc in Andrejem Mihelinom osvetlil, kako skušajo rešiti te stvari, ki prizadevajo predvsem mlade in ženske, z uresničevanjem aktivne politike zaposlovanja.
Moramo takoj poudariti, da je bila sevniška enota republiškega zavoda za zaposlovanje pri teh prizadevanjih nadpovprečno uspešna. Tako je bilo od 45 vlog za pridobivanje sredstev za nova delovna mesta odobrenih 40, delo pa je na ta način dobilo 137 oseb.
Posebej velja opozoriti, da so bili v Posavju Sevničani prvi, ki so začeli z izvajanjem javnih del, in sicer so brezposelni čistili mestne ulice in peskolove. v boštanjski krajevni skupnosti je bilo 3 mesece zaposlenih 22 oseb, v septembru pa še deseterica. V začetku oktobra so se v Sevnici začela že tretja javna dela, 15 nezaposlenih delavcev pa pod vodstvom novomeških cestarjev popravlja ceste, poškdovane od neurji. 15. oktobra bo pri javnih delih v Sevnici dobila začasno delo in zaslužek še skupina 20 delavcev, ki bo pod vodstvom Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta čistila brežine Save. V Krškem je deseterica delavcev pod vodstvom vrtnarja Franca Nečemerja iz Velikega Podloga dva meseca pomagala pri odpravljanju posledic poplave in razkopavanja zemljišč pri izgradnji telefonskega omrežja in kabelske televizije. Ta teden je lOdelavcev v Krškem dobilo pri novomeških cestarjih začasno zaposlitev pri urejanju cest. V Brežicah je z javnimi deli dvomesečni zaslužek pri KOP dobilo 11 delavcev, ki so se lotili črnih odlagališč odpadkov. Hvalevredna je zamisel brežiškega Centra za svetovalno delo, da 50 sklenili z nekaj delavci v okviru javnih del poskrbeti za t.i. sosedsko pomoč ostarelim in osamelim ljudem.
Sevniška enota republiškega zavoda za zaposlovanje je doslej pomagala pri samozaposlitvi 8 delavcev v Posavju tudi s pomočjo zunanje institucije, to je centra za usposabljanje različnih specifičnih oblik samozaposlitve. Naj spomnimo, da je na sestankih z, brezposelnimi v Posavju v letošnjem juniju kar 150 oseb pokazalo interes za pridobivanje dodatnih, novih znanj, s pomočjo katerih bi lažje prišli do dela. Krška delavska univerza je za 18 brezposlenih organizirala tečaj o osnovah gostinstva in
MAURER NOVI SEKRETAR
SEVNICA — Sevniška občinska skupščina je soglasno imenovala za sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti in občo upravo 52-letnega Sevni-čana Jožeta Maurerja. Maurerje diplomiral na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani na oddelku za specialno pedagogiko, smer MVO vzgoja v domovih.
strežbe. Veliko zanimanja je za tečaj računalništva, zato ga bodo najverjetneje pripravili v dveh skupinah s po 12 brezposelnimi.
Ob tem, da je v Posavju- v porastu število iskalcev prve zaposlitve, je treba omeniti, da je letos tudi veliko takih (okrog (80), ki niso mogli nadaljevati šolanja, ker so bili v hudi konkurenci manj uspešni pri opravljanju sprejemnih izpitov. Pohvalno je, da seje krška delavska univerza dogovorila za oddelek ljubljanske poslovne šole Business School in da se je od posavskih občin-
skih izvršnih svetov vsaj krška vlada odzvala pobudi zavoda za zaposlova-
• Lani so odobrili v Posavju štipendijo 2.315 prosilcem in le desetina odklonjenih je presegala cenzus. Letos na zavodu za zaposlovanje pričakujejo približno enako število odobrenih štipendij, le da naj bi bilo mnogo več odklonjenih zaradi nizkega cenzusa (5.680 din bruto na družinskega člana). Na sestankih s štipendisti 8. novembra v Sevnici in Brežicah in 9. novembra v Krškem bodo štipendisti lahko zvedeli marsikaj zanimivega in dobili v roke tudi odločbo o dodelitvi štipendije. Te listine pa naj bi bile na voljo na zavodu predvidoma že od 11. oktobra.
nje, da bi zagotovili denar za sofinanciranje te oblike izobraževanja.
P. P.
Najprej golf
Načrti Term Čatež
BREŽICE Ob poslovnih dosežkih, kijih bo gospodarska statistika nemara zabeležila v povezavi z nastajajočim obmejnim območjem v brežiški občini, ni mogoče zanemariti že doseženega v podjetništvu. Sem sodijo tudi načrti in že uresničeni plani čateških Term, poskusnega podjetja v slovenskih privatizacijskih načrtih.
Najbližje končni podobi je v teh načrtih igrišče za golf, ki naj bi ga v polovični zmogljivosti predali namenu ta mesec. Nekoliko v prihodnost segajo pogodbe, po katerih naj bi Terme Čatež, zgradile 10 manjših trgovin in butikov. Med načrti, s katerimi so seznanili ob nedavnem obisku v Termah tudi dr. Jožeta Pučnika, omenjajo med drugim še gradnjo zaprtega bazena, ki nekako sodi v sklop predvidenega prostornega pokritega rekreacijskega središča v Termah. Toda manevrski prostor po svoje določa Termam dejstvo, da bo verjetno na tem območju bodoča avtomobilska cesta, da bo Slovenija uresničila zamisli o verigi savskih elektrarn in da veliko »zanimivih« zemljišč sodi v prvo kakovostno kmetijsko območje. Da bi v Termah vedeli, pri čem so, si želijo hitrejšega prostorskega načrtovanja, kot so povedali željo tudi ob Pučnikovem obisku.
L. M.
O NOVI STVARNOSTI — Prejšnji teden se je mudil na delovnem obisku v Posavju dr. Jože Pučnik, predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Z gostitelji se je med drugim menil tudi o razmerah, ki bodo nastale ob začrtani meddržavni meji med Slovenijo in Hrvaško. Bistvenega pomena je, da ta meja ne bo ločevala, je poudaril dr. Pučnik na pogovoru v čateških Termah. Na fotografiji (z leve): Božidar Zajc, direktor kočevske Opreme, dr. Jože Pučnik in Borut Mokrovič, generalni direktor Term Čatež. (Foto: M. Luzar)
DEKLARACIJO ZA MIR PODPISALO 2592 POSAVCEV
SEVNICA — Deklaracijo za mir na Hrvaškem in v Jugoslaviji, ki jo vodijo Svobodni sindikati Slovenije, je v sev-niški občini podpisalo 1455 občanov, čeprav z listino še niso obredli vseh podjetij. Krčanov, podpisanih na tem dokumentu moralne podpore, je bilo konec preteklega tedna 850, Brežičanov pa 287.
Socialdemokrati proti razlikovanju
Konferenca krške strankine podružnice — Navzoč dr. Pučnik — Uvesti denar
KRŠKO Ker slovenska socialdemokratska stranka že z imenom poudarja svoj »socialni« značaj, mora bolj pomagati ljudem, ki so v sedanji krizi socialno ogroženi. Če taka prikrita kritika ni všeč strankinemu predsedniku, bo nemara še bolj zalegla. Dejstvo je, da je tako zastavljene besede krških socialdemokratov dr. Jože Pučnik slišal osebno, ko se je 2. oktobra udeležil redne konference krške strankine podružnice.
Oti tistega, kar sodi v dogajanje okrog delitve družbenega bogastva, iz katere bolj alrtnanj izhaja tudi razslojenost družbe na presite in socialno ogrožene, so sklicatelji delovnega srečanja omenjali tudi fenomen tajnih plač. Ni prav, da imajo direktorji tajne osebne
dohodke. Preprosto zato, ker utegnejo imeti po nekajkrat večje plače kot delavci, čeprav podjetje hira. Socialdemokratska ocena je, da si s prakso tajnih plač tisti, ki so nagnjeni k nezadržnemu hlastanju, samo močno izboljšujejo osebni standard, medtem ko se za dobro podjetja ne ženejo toliko.
Dr. Jože Pučnik je pred udeleženci konference široko razgrnil paleto slovenskih dosežkov, načrtov in težav, povezanih z osamosvajanjem. Med drugim je poudaril, da med pomembne
slovenske naloge sodi uvajanje naše lastne valute.
L. M.
Kakšna bo jutrišnja Slovenija?
Pogovor v LDS — Vojska, regionalizem — Kriza?
KRŠKO Je Janez Janša, sloven-, ski obrambni minister, že prevzel sponzorstvo nad domnevno militarizacijo Republike Slovenije ali bo to šele storil, ali pa sploh ne moremo govoriti o tako odločilnem vplivu vojaškega lobija v nastajajanju slovenske državnosti? To je eno od vprašanj, možnih po pogovoru, ki ga je v Krškem nedavno sklical posavski regijski odbor Liberalno-de-mokratske stranke.
Liberalno-demokratska stranka nasprotuje nesorazmerno močni slovenski vojski, če sodimo po mnenjih Gregorja Golobiča in Romana Jakiča, ki sta kot člana izvršilnega odbora LDS prispela v Krško namesto najavljenega predsednika Jožefa Školča. Toda demilitarizacija je skozi strankino optiko videti zdaj, kot kaže, drugačna, kot je bila še pred časom. Z izbruhom vojne je tudi ta pojem dobil drugačen pomen. Demilitarizacija za današnje razmere, ko tudi Slovenijo ogroža zvezna armada, pomeni predvsem samo (še) nujnost, da vojsko nadzira parlament. Zato pa je potrebno »definirati vojsko« in narediti »primerjavo stroškov in koristi vojske«.
Približno tako daleč, kot je civilna družba pri nas od svojega idealnega vpliva na politiko obrambnega ministrstva, je menda Slovenija od soglasja, kakšna bo njena bodoča lokalna samouprava. Na razgovoru so se v tej zvezi dosti posvetili regionalizmu in nekoliko tudi posavski regiji. Gostitelji so se zavzeli za osnovanje slednje, člana republiškega strankinega vodstva pa sta svarila Slovence pred zaletavostjo v regio-nalističnih zahtevah. Kot je menil Gregor Golobič, se mora novo slovensko regijsko organiziranje, ki je očitno na pohodu, uveljavljati z majhnimi koraki.
V razgovoru so se dotaknili tudi nove slovenske ustave. Golobič je dejal, da bi jo Slovenija kot enega od pomembnih adutov v uveljavljanju svoje državnosti morala sprejeti čimprej. Zagotavljati pa bi morala vsaj toliko človekovih pravic kot dosedanja.
L. M.
Planinci kos težjim časom
PD Lisca na taborih — Večino stroškov krijejo
SEVNICA — Sevniško planinsko društvo Lisca je letos načrtovalo tudi izvedbo treh taborov v poletnih mesecih. Zaradi vojne v Sloveniji so morali planinci nekoliko spremeniti zastavljene načrte. Kako jim je to uspelo, o tem govori tajnica PD Lisca Sevnica—-Krško, Marjeta Vovk.
»Tabor mladih planincev, ki naj bi ga v juliju pripravili skupaj s PD Bohor Senovo in PD Brežice, smo morali zaradi odstopa omenjenih dveh društev sami izvesti v avgustu. Namesto pod šotori smo 'taborili’ v koči Doma pod Storžičem. Ta tabor že nekaj let vodi naš'prizadevni predsednik Jože Prah ob pomoči izkušenih planinskih vodnikov in pedagoškega vodje. Tabora seje od prvotno prijavljenih 80 planincev udeležilo 34 mladih planincev iz sevniške, boštanjske in krmeljske osnovne šole.
Med taborjenjem so se planinci usposobili za gibanje in hojo v gorskem svetu v letnih razmerah, dodobra so se seznanili z življenjem v planinski koči, z likom planinca, planinsko opremo, nevarnostmi v gorah, osnovami orientacije in drugimi za življenje v gorah pomembnimi zadevami. Mladi planinci so osvojili več planin, v Tržiču pa so si
ogledali usnjarsko in čevijaisko dejavnost.
Tabor je, kot temu pravimo, organizacijsko uspel, prvič pa se nam je zalomilo pri financah. Od maja do avgusta so se načrtovani stroški (1600 din na udeleženca) podvojili. T reba pa je poudariti, da seje celotno vodstvo tabora ne le odpovedalo nagradi, ampak je tudi samo prispevalo del tabornine. Precejšen del stroškov pa je krilo društvo. Za pomoč se moramo zahvaliti sponzorjem — sevniškemu Merkatorju, prodajalnam Lucia in podjetju Radeče papir.«
Konec avgusta so se na pot odpravili člani mladinskega odseka PD Lisca. Sedmerica najbolj zagretih od 20 udeležencev je vzela seboj tudi kolesa. Prekolesarili so Vršič in dolino reke Soče, na poti domov pa so se v Kranjsko Goro odpravili čez Predel in Italijo. Tabor je potekal v Bovcu, vsak dan pa so planinci dobro izkoristili. Še najbolj zanimiva sta bila spust s splavom (raftom) po Soči in vzpon na Mangart. Večino stroškov so krili udeleženci sami. Pohodnega tabora v Dolomite konec julija PD Lisca ni moglo speljati, zalo pa je bila izjemna udeležba na dvodnevnem izletu v septembru P. P.
•	Ne sprašuje bolnika, marveč tistega, kije bil bolan. (Grški pregovor)
•	Bogat bedak je kot slaba slika v dragocenem okviru.
•	Demokracija brez vrednot se kaj hitro spremeni v odkrit ali prikrit totalitarizem. (Pavel H.)
VRAČANJE NA STARO?— Ob obisku delegacije LDS V Krškem je Roman Jakič v podporo ocen o močni slovenski vojaški oblasti navedel domnevne visokošolske namere. Po njegovem naj bi obramboslovna katedra na bivši ljubljanski FSPN hotela znova uvesti e šole predmet obramba in zaščita. Baje v čast Janezu Janši kot sedanjemu zmagovitemu ministru in nekdanjemu, menda zagrizenemu študentu katedre za SLO na FSPN Ljubljana. Na posnetku: vodstveni del četrtkovega liberalno-demokratskega omizja v Krškem. (Foto: M. Luzar)
V Lisci na čakanju 207 delavcev
Začasni prisilni dopust naj bi trajal najdlje do 24. decembra letos
SEVNICA — V vseh obratih Lisce v Sloveniji, v Sevnici, Zagorju in na Senovem, je zaposlenih 1545 delavcev. Vojna na Hrvaškem za Lisco ne pomeni zgolj izpad proizvodnje za to tržišče, ampak tudi izpad prihodka zaradi dražjega aii onemogočenega transporta in zavoljo neplačanega že dobavljenega blaga. Ti in še drugi vzroki so vodstvo Lisce prisilile, daje predlagalo sprejem sila nepopularnih ukrepov. Delavski svet je v mučnem vzdušju sklenil potrditi listo 207 začasno presežnih delavcev.
Glavni direktor Lisce Vili Glas opozarja še na druge, posredne posledice krize v Jugoslaviji. Kakšne bodo posledice nezaupanja v Jugoslavijo, žal pa tudi v Slovenijo, saj v tujini menijo, da se vojna še lahko razširi vanjo, je težko napovedovati. Toda zaradi vojnega ri-zika so tujci že začeli iskati druge dobavitelje. Nekatere tuje firme so celo prepovedale poslovanje z jugoslovanskimi partnerji in potovanja svojih ljujdi v Jugoslavijo. Direktor Glas se zaveda, da bo zelo težko prepričati tujce. Zaradi zmanjšanja poslovanja na jugoslovanskem trgu so v tovarnah, v Babušnici v Srbiji in v Šekovičih v BiH. kjer ima Lisca večinski delež kapitala, morali preiti na enoizmensko delo in tako zmanjšatiproizvodnjo za 30 do 45 odstotkov Cc se bo vojna razširila, poudarja (ilas. bodo potrebni novi ukrepi »Ves čas strto gradili na jugoslovanskem trgu. Blago smo vozili v Babušni-
co in Šekoviče tudi s srbskimi in bosanskimi šoferji. Nikoli nam niso nič zaplenili in ni bilo nobenih problemov. Toda zdaj so, v tej vojni je negotovost velika. Tudi nimamo nobenih informacij. kaj se dogaja, kar zadeva nadaljnje slovenske ukrepe. Glede naših presežkov delavcev naj povem, da smo s težkim srcem sprejeli ta ukrep, saj smo v Lisci vedno govorili, da bomo skušali zadeve reševati brez takih potez. Pri tem
Franc Ernesti Marija Bezjak
nehvaležnem opravilu smo upoštevali veljavno zakonodajo in štiri izločitvene kriterije: delovno uspešnost, izobrazbo, delovno dobo in socialne razmere,« je povedal Franc Ernesti, direktor sektorja 2, kamor spadajo nekdanje skupne službe brez financ in plana.
Poklicna predsednica Svobodnih sindikatov v Lisci Marija Bezjak pravi, da je v sindikatu preko 95 odstotkov delavcev. »Na razširjeni seji sindikata podjetja 28. septembra, ko smo obravnavali predloženo listo spiskov začasno presežnih delavcev, smo lahko le ugotovili. da sindikat ne more preprečiti ugotavljanja začasnih presežkov, ker to delo opravijo na predlog glavnega direktorja vodje enot, dokončni sklep pa sprejme organ upravljanja. Toda tudi na tem sestanku nismo dobili na vpogled meril za zagotavljanje začasnih presežkov. Poudarili smo, da pri izbiri teh delavcev ni bil dovolj upoštevan socialni kriterij, zlasti pri samohranilkah. Delavskemu svetu smo predlagali, da mora sklep o začasnem presežku vsebovati tudi določilo, da mora biti delavec, ki bi ga poklicali nazaj na delo, o tem obveščen vsaj 48 ur prej.«
P. PERC
Novo v Brežicah
BEGUNCI V teh dneh se po tako imenovani avtomobilski cesti vozijo številni begunci iz Hrvaške. Velikojih pride v Brežice, veliko jih potuje naprej nekam proti severozahodu. Reka nesrečnikov je pestra. Bežijo v pološčenih limuzinah. Eni. Reveži pa se vozijo v razmajanih avtomobilih s kupom otrok, posode in z odejo čez to svoje edino bogastvo.
KAM TOREJ?- Brežičani. Krčani in okoličani dosti razmišljajo o lem, kam jih bo naplavilo, ko si bo Slovenija po novem delala regije ali kaj podobnega. Občutki pripadnosti so različni. Nedavno je nekdo izjavil, da sc ne bo priključil niti posavski niti dolenjski ali štajerski regiji, pač pa bo šel naravnost v zagrebško, ker imajo tam nižje davke. Da ne bi izzvenelo kot črn humor na rovaš hrvaških težav, naj si gornje vprašanje preberejo predvsem v krogih slovenskih davkarjev. Ne davkoplačevalcev, oni vedo, kam!
RADODARNOST Potem ko je zvezna armada slišala v Sloveniji že dosti grdih besed zaradi svojih grdih dejanj, ji je slovenska teritorialna obramba menda naredila pravcato uslugo s tem, ko ji ni preprečila odvoza računalnikov iz bregan-skega zavoda. Če so teritorialci celo spremljali konvoj, kije vozil aparature,je pomembno vprašanje. Če so ga spremljali, je bilo to na moč podobno vzdušju v dneh, ko so s Hrvaške hrumeli proti Brežicam oklepniki. Hrvaška policija je na svojem ozemlju kazala oklepnikom pot, da so vedeli, kje se začne Slovenija.
• Ker je v ideologizirani družbi, kakršna je naša, ekonomija nepomembna, je ekonomski vidik u vedbe lastnega denarja tudi nepomemben (Ribnikar)
Krške novice
OBVESTILO — Prebivalce krške občine obveščajo, da bo v sredo, 26. junija 1991, petnajst minut čez 20. uro pred krškim delavskim kulturnim domom osrednja prireditev, na kateri bodo počastili dan osamosvojitve in samostojnosti neodvisne države Slovenije. Če Krčani ne verjamejo, si obvestilo lahko preberejo tudi na listu v zastekljenem stenčasu pred DKD.
KRAJ, ČAS IN LJUDJE — Pravijo, da gre knjižno tiskarstvo rakovo pot. Slovenija je po številu novih knjig menda že zdrsnila na raven iz leta 1983. Statistiki niso izračunali podatkov posebej za Krško, toda nekaj o knjigi in tem kraju je vendarle znanega. Krčani so si pred časom naredili knjigo »Krško skozi čas«. Do danes so jo menda razprodali v celoti, saj se je baje sploh ne da kupiti. Če nočejo kvariti slovenskega povprečja v zvezi s knjižno proizvodnjo, naj s ponatisom še malo počakajo. Mogoče pa se za krško preteklost zajeto v knjigi, sploh nihče ne zanima, ker morda vsakogar bolj zanima posavska prihodnost.
MAČKA — V četrtek, 3. oktobra, Je sredi belega dne kot nevsakdanja stranka stopila skozi glavna vrata v prostore Ljubljanske banke v Krškem. Nekdo, mogoče član bančnega kolektiva, ji je celo pridržaj vrata. Ta dan so v Krškem pričakovali predsednika Jožefa Školča, prejšnji dan je bil v Posavju dr. Jože Pučnik in mogoče je kdo mislil, da je prispela v spremstvu visokih gostov. Kaj seje zgodilo po tem, k° je vstopila v banko, ne poročajo. Mogoče je ujela miš. Omenjena gostja je bila namreč mačka.
Sevniški paberki
V-
DREN V Demosu so očitno p04* strogo zaupno varovali poimenovanje nove slovenske valute, saj se sicer verjetno ne bi zgodilo, da je prvak Demosa dr. Jo* Pučnik še med nedavnim obiskom v "o; savju govoril le o triglavu, a nič o klasu, k sta ga v televizijskem Žarišču slovenskemu občestvu omenila finančni minis16 Šešok in podpredsednik dr. Ocvirk. So P* vendarle pricurljale do naših ušes tudi >n formacije, da je ob modrovanju o imen nove valute nekdo povsem resno glas" razmišljal, da lipa ni ustrezno ime, ker g za premehak les, in da bi bil zatorej Prl mernejši dren.
LASTNINJENJE DRUGIČ - Tud)’ sevniških skupščinskih klopeh so se P{'r la lomiti poslanska kopja zaradi tastmriJ.. nja. Poslanec Franc Drstvenšek seje prer lagal, naj bi v občini preprečili lastninjenj z občinskim moratorijem, posebna ko*n sija pa naj bi nadzirala, kaj kuhajo v P\_ djetjih okrog lastninjenja. V teh vanjih ga je podprl poslanec K* Vehovar, kije v precej diplomatskern F ziku, a dovolj prepoznavno, namigni'-' bi utegnila biti tudi Jutranjka med tis11 podjetji, kjer naj bi si peščica napo*n ^ žepe s poceni nakupom podjetja. ti**h so ga dolga leta držali pokonci, pa naj b' obrisali pod nosom. Poslance kije slučajno tudi namestnik glavnega u rektorja Jutranjke, je dokaj argumen11 no zavrnil lake namige poslanskega k° ga in hkrati tudi nekdanjega Sparil, direktorja Jutranjke Vehovarja. P°lerjnj. ta razkril karte, češ da je o primeru las njcnja v Jutranjki že obvestil več našlo v Ljubljani. Poslanci so naposled sprcJ pobudo, da komisija, ki jo bodo šele u novali. le spremlja lastninjenje, ne nadzira.
6
DOLENJSKI UST
A kademski slikar Alojz Konec in kustos Dolenjske galerije Joief Matijevič, ki je sodeloval pri postavitvi razstave v Galeriji Krško.
Zrenje s priprtimi očmi
Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice razstavlja
KRŠKO — V Galeriji Krško na Valvasorjevem nabrežju je Valvasorjeva knjižnica 4. oktobra pripravila otvoritev druge letošnje razstave v teh prostorih, in sicer se je predstavil akademski slikar Alojz Konec s ciklom oljnih slik Ciin d’oeil. Otvoritveni večer, ki je potekal pred številnim občinstvom, je popestril Silvester Mihelčič, ki je na elektronsko harmoniko zaigral nekaj priredb in variacij na prekmurske in belokranjske ljudske pesmi in plese. V mali koncert je vključil tudi dve svoji skladbi, vmes ga je Mojca Molan zrecitirala nekaj Župančičevih pesmi. Slikarja in njegovo delo je predstavil kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič.
S krško razstavo Alojz Konec zaokrožuje svoj slikarski projekt, ki ga Je začel s serijo doslej šestih razstav v različnih slovenskih krajih. Kot je Povedal za Dolenjski list, bo decembra projekt Evalvirana funkcionalna slika zaključil s pregledno razstavo v Novem mestu.
, »Prva razstava Tihožitja je bila v Črnomlju, v Zagorju sem razstavil
Slike zelenega, v Rogaški Mimezis, junija in julija sem imel dve razstavi krajinskih slik v Izoli. Cikel slik, kijih razstavljam v Krškem, sem imenoval Ciin d’oeil, s čimer označujem eno od faz v svojem slikanju. Pojem pomeni opazovati s priprtimi očmi; ko prime-žikneš in odmisliš vse finese, vidiš celoto kot fenonem. Krška razstava je tako kot vse moje letošnje razstave nekaj posebnega, saj je bila vsaka drugačna, vsaka postavitev nekaj svojega. Razstavljene slike so nastale v glavnem lani in letos, večina jih je tokrat prvič razstavljena,« je povedal slikar.
Po Jožefu Matijeviču je za Konca kot slikarja značilno, da s teoretičnimi ekskurzi v svet umetnosti poskuša odgovoriti na nekatera ključna vprašanja o njeni vlogi in pomenu v današnjem času in prostoru. Z lastno izvirno metodologijo si nato postavlja izhodišča za uresničevanje svoje likovne prakse, ki je v Krškem prikazane s ciklom Ciin d’oeil.
M. MARKELJ
Medle in Kotar nagrajena v Piranu
Uspešen debi J. Medle
PIRAN — Na 26. mednarodnem slikarskem ekstemporu, ki ga je organiziral Medobčinski zavod za likovno dejavnost Obalne galerije in je potekal prejšnji teden v Piranu, je ustvarjalo 130 umetnikov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je iz množine stvaritev uvrstila v ožji izbor za nagrade SO del, ki sojih v nedeljo tudi razstavili v Obalni galeriji. Med nagrajenimi in razstavljenimi deli sta tudi likovni stvaritvi Jožice Medle iz Šentjerneja in Jožeta Kotarja iz Novega mesta. Slovesna otvoritev razstave ter podeli-
Jožica Medle
tev nagrad in diplom je bila minulo nedeljo zvečer.
»Nisem šla po nagrado in je nisem pričakovala,« je dan po prejemu nagrade povedala Jožica Medle, ki je tokrat prvič sodelovala na prireditvi mednarodnega ranga. »Bilo meje kar malo strah, saj se piranskega ekstempora udeležujejo mnogi priznani slikarji. Vendar me je nazadnje le zvabila želja, da bi moja dela dočakala pravo kritično oceno in bi tako vedela, ali sem na dobri poti. Nagrajeno delo »Tartini« sem izdelala v podobni tehniki, kot sem jo uporabila pri seriji slik kolažev na temo glasba. Nekaj teh slik sem letos razstavila v prostorih restavracije Domen v Kronovem. Dobre ocene in seveda nagrada v Piranu so mi pomembna spodbuda za nadaljnje delo.«
MiM
Minister
pa
tako-
DOLENJSKE TOPLICE — Kaj se dogaja s slovenskim šolstvom, se dandanes sprašujejo mnogi, ki kar ne morejo razumeti, da so začeli stavkati tako učitelji kot dijaki. Učitelji so ta čas pravzaprav edini, ki se poslužujejo tega klasičnega orožja delavcev za uveljavitev svojih Zahtev. Kaj je s šolstvom, da menda nekaj tisoč mladih s končano srednjo šolo ne ve, kam bi, ker so se to jesen namesto v univerzitetnih predavalnicah znašli na cesti? To sta le dva izmed vrtincev na divjih vodah, po katerih pluje slovenska barka. Brzic, vrtincev in slapov je še Precej, predno se bodo tokovi umirili v mirnem jezeru.
Zaradi vroče problematike, kar trenutno šolstvo nedvomno je, je razumljivo, daje bil Mali salon v Zdravilišču Dolenjske Toplice prejšnji torek Poln. Tisti večer je namreč prišel na Pogovor slovenski minister za šolstvo 'n šport dr. Peter Vencelj. Pogovor z njim je vodil novomeški župan Marjan Dvornik, na koncu pa so se z vPrašanji vključili v pogovor tudi nekateri poslušalci. Prireditelj večera je bil Občinski odbor Mladih krščan-skih demokratov Novo mesto, za kulturni program pa so poskrbeli učenci tamkajšnje osnovne šole.
UČITELJSKE STAVKE IN PLAČE
Beseda je po uvodnih mislih o Slomšku, katerega pomen in zgodovinska dejanja na novo odkrivamo hkrati z njegovimi spomeniki, kar takoj načela vročo tematiko — stavke-učiteljev. Minister Vencelj je stavke Pojasnil s porodnimi krči novega sin? tkalnega gibanja pri nas, ki se še ni Povsem odtrgalo od starega poj mol yanja sindikata. Menil je, da sindikaj n* strokovno usposobljen za reševanje Problemov v šolstvu, lahko pa seveda Pomaga pri reševanju nekaterih problemov učiteljev ter se tako vključuje v skupna prizadevanja za vzpostavi-,ev čim bolj kvalitetne šole, ki je zasnovana tudi na kvalitetnem učitelju.
Stavke učiteljev imajo dva razloga: ^en so učiteljske plače, ki kljub družnim dogovorom neprestano zastajajo za plačami v gospodarstvu in upravičeno izzivajo odpor učiteljev,
drugo pa so problemi znotraj šolskih kolektivov, ki prek stavk na neustrezen in nesprejemljiv način iščejo zunanjih rešitev.
Učiteljske plače so problem, ki ima kar bogato ozadje. Kar v naši skupnosti ustvarimo, bi morali deliti na pošten način. Pri nas pa ves čas dajemo prednost gospodarstvu. Dogajalo se je, da smo prikrajšali družbene dejavnosti in denar dodelili gospodarstvu, tam pa so ga namesto v izboljšanje proizvodnje in povečanje akumulacije prelili v osebne dohodke. Družbene dejavnosti v plačah zaostajajo za SO indeksnih točk, kar seveda pomeni zlom teh dejavnosti. Največje je zaostajanje v zdravstvu, takoj za njim je šolstvo. »Tako se v družbi z družbenimi dejavnostmi ne dela!« je pribil minister.
ŠOLNINA KOT SPODBUDA
Problem je sploh v razdelitvi družbene pogače. Ko razmišljamo o bodočem šolstvu, se bo treba odločiti, koliko bremena bo odpadlo na družbo in koliko na posameznika. Po ministrovem mnenju bi moralo biti osnovno izobraževanje res brezplač-
no vomeški župan Marjan Dvornik in minister dr. Peter Vencelj med pogovorom v Dolenjskih Toplicah. (Foto: MiM)
no vključno z učbeniki, ekskurzijami in podobnim, ko pa šolanje preide v izobraževanje za poklic, ne glede ne to, koliko časa traja, bi učenec moral prispevati šolnino. Če bomo šli v plačevanje šolnine, bo treba učencem in njihovim staršem ponuditi v pomoč primeren štipendijski sistem in sistem kreditiranja, ki naj bi med drugim spodbujala učenca k čim boljšemu uspehu. Oprostitev vračanja kredita
ali štipendije za odličen uspeh pri šolanju bi, denimo, gotovo deloval spodbudno.
Zaključni izpiti, ki so dijake pognali na ulice slovenskih mest, so tudi našli svoje mesto v pogovoru. Minister Vencelj je dejal, da razume dijake in njihov protest, opozoril pa je, da so bili dijaki zmanipulirani in žrtve drugih interesov. Za zaključne izpite seje vedelo in vse razburjenje je bilo odveč. To pomlad bodo na vseh slovenskih srednjih šolah. Kako bo z maturo, pa bomo še videli. Projekt je zahteven, strokovne podlage so podane, pripravljeni so tudi osnutki in predlog pravilnika bo kmalu zunaj. Matura bo primerljiva z mednarodno, vendar ni njen namen kvalificirati naše dijake za vpis na tuje univerze, marveč izboljšati kvaliteto srednje šole.
VEROUK IN ŠOLA
Vprašanja, povezana z vernostjo, veroukom in poukom o verstvih, niso več predmet žolčnih razglabljanj, čutiti pa je še vedno nekaj nestrpnosti pri obravnavanju te problematike pa tudi negotovosti pri iskanju jasnih smeri. Minister Vencelj je poudaril, da je treba tudi v novi šoli dosledno ločevati vernost, kije stvar osebne odločitve, od vedenja in učenja o samem pojavu vere, ki je lahko del pouka, medtem ko verouk to ne more biti. Brez poznavanja denimo osnov krščanstva ne moremo razumeti evropskega kulturnega prostora in še marsičesa drugega ne. Razumevanje je ne nazadnje pomembno tudi za višjo kakovost naših medsebojnih odnosov, ki so žal še obremenjeni s starim pojmovanjem vernosti kot nečesa negativnega, nazadnjaškega, vernikov pa kot neke vrste pohabljenih ljudi.
Potem so se dotaknili tudi vprašanja Teološke fakultete, kar je v načelu rešeno s priznanjem javnosti te ustanove, in načeli nekaj splošnih vprašanj, kaj je sploh bistvo šole, pri čemer so zadeli ob zanimivo čer, ki lahko ogrozi slovensko šolstvo. Ugotovili so namreč, da je dobra šola draga zadeva, kako je z gmotnim stanjem v Sloveniji, pa vsi ne samo vemo, temveč tudi vsak dan krepko občutimo. Dotaknili so se tudi vprašanj domoznanstva, predmetnikov, delovanja zavodov za šolstvo, ki so jim sodelujoči v pogovoru marsikaj očitali, vprašanja pouka srbohrvaščine, mesta tehnične kulture v šoli pa tudi športa, saj je dr. Vencelj tudi minister za šport, je pa le prevladovalo šolstvo.
M. MARKELJ
Slikarji v steljnikih
Ugodni odmev s 5. semiške slikarske kolonije, ki je trajala od 29. septembra do 5. oktobra
SEMIČ — V soboto zvečer je bila v kletnih prostorih semiškega muzeja s krajšim kulturnim programom, v katerem je sodeloval glasbenik Silvester Mihelčič, odprta raztava 5. semiške slikarske kolonije. Letos seje te, v slovenskem prostoru že dobro uveljavljene prireditve udeležilo rekordno število ustvarjalcev. Kar sedemnajst jih je privabilo toplo belokranjsko jesensko sonce, slikovita pokrajina in prijazni ljudje. Prišli so iz vse Slovenije, največ iz ljubljanskega in mariborskega konca, kolonija pa je letos izjemoma minila brez udeležbe kakega tujca. Zakaj, verjetno ni treba posebej poudarjati.
Za nemoten potek kolonije je poskrbel organizacijski odbor krajevne skupnosti Semič, katerega predsednik je Marko Bandel. »Vsa leta doslej je bila pokrovitelj in sponzor kolonije semiška Iskra. Ker je ta letos sama v težavah, smo poiskali več sponzorjev. Tako nam pomagajo črnomaljska občina, Ljubljanska banka. Zavarovalnica T riglav in Študentski servis Maribor, seveda pa ne smemo pozabiti Društva slovenskih paraplegikov, ki nam velikodušno nudi tukajšnji dom, v katerem so umetniki nastanjeni. Z materialom nam še vedno pomaga Iskra,« je povedal Bandel.
Slikar Aco Lebarič iz Maribora, kije sodeloval na vseh dosedanjih kolonijah in je pravzaprav tudi njen pobudnik, je z vzdušjem na letošnji koloniji zelo zadovoljen. Pravi, da so se gostitelji še bolj potrudili kot prejšnja leta. Seveda so svoje dodali tudi prijazni Belokranjci in lepo vreme. K sproščenemu vzdušju po njegovem mnenju veliko prispeva tudi to, da udeleženci slikajo z veseljem, brez obveznega programa.
Acov štajerski rojak Niko Ribič iz Maribora, kije letos prvič v Semiču,je
RAZSTAVA V ŽUPANČIČEVEM HRAMU
DRAGATUŠ — Prenovljena Štefa-ničeva gostilna Župančičev hram v Dragatušu je bila z velikim slavjem, na katero so bili povabljeni vsi domačini, odprta že junija letos, prav toliko časa pa visijo v velikem gostinskem salonu na prodajni razstavi tudi slike holandskega umetnika, naturaliziranega Dra-gatuščana Dirka Heija. ki so vsekakor vredne ogleda. Slišali smo, da bo dal lastnik hrama priložnost za razstavo tudi drugim domačim umetnikom, če bodo to želeli.
prav tako navdušen. Njegovo realistično slikarsko oko so pritegnili zlasti številni belokranjski starožitni detajli. Strokovni vodja kolonije, slikar Ja-
kultura
in
izobra-
ževanje
Realist Niko Ribič je našel v arhaičnih belokranjskih okoljih obilo zanimivih motivov za svoje slike. (Foto: T. Jakše)
nez Knez, ki tudi že več let spremlja delo kolonije, najde pohvalno besedo za vse. Pravi, da je to ena redkih kolonij, ki dejansko tudi v teh kriznih časih napreduje, za kar gre zahvala tako organizatorjem kot udeležencem.
Pomembno se mu zdi tudi to, da se bodo dela iz kolonije predstavila na razstavi tudi v slovenski prestolnici.
T. JAKŠE
VEČER S ŠALIJEM
TREBNJE— 17. oktobra ob 18. uri bo v avli tukajšnje stare osnovne šole literarni večer, posvečen jubileju Severina Šalija. Nastopili bodo Milena Re-žun, Srečo Špik in Lado Jakša, ki bodo predstavili najnovejši zbirki Severina Šalija in Franceta Režuna. Literarni večer organizira Zveza kulturnih organizacij Trebnje.
DANES
PREDSTAVITEV
KNJIGE
RIBNICA — Danes, 10. oktobra, bo ob 17. uri v Miklovi hiši predstavitev knjige »Podobe Gallusovega časa«, katere avtor je zgodovinar Jure Mikuž. V knjigi so predstavljene stenske slikarije iz 15. in 16. stoletja.
Trojni Borec
Raziskava slovenske kulturne politike 1945-1952
Trojna številka revije Borec, ki te nekaj časa uresničuje nov. vsebinsko bogatejši in poglobljen koncept, je v celoti posvečena enemu samemu prispevku, ki predstavlja pomembno dopolnilo k dosedanjemu poznavanju prvega povojnega obdobja pri nas in prispeva pomemben delež k popolnejšemu razumevanje tega obdobja, katerega posledice občutimo še*danes.
Gre za razširjeno magistrsko nalogo Aleša Gabriča Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945 -1952. A vtor je v nji prikazal kulturno politiko v prvem povojnem obdobju in vlogo agitpropovskega aparata v njej. V povojnem času je namreč agitprop dobil vlogo vrhovnega nadzornika nad celotno kulturniško sceno, prestopil je okvir normalne politične dejavnosti in z razširjeno kadrovsko mrežo pomenil podvajanje oblastne strukture. Pisec je osvetlil vpletanje političnih struktur v kulturniško sfero, poiskal odgovore na vprašanja o vzrokih za organizacijo takšnega šolskega sistema, kot ga je imela Slovenija, pojasnil je zahteve po ideološki ustreznosti delovanja Ijud-skoprosvetnih ustanov in orisal vlogo kulturnih delavcev v novi državi Vzrokov za dogajanje pa ne išče le v kulturniški sferi marveč v splošnem političnem in gospodarskem položaju v Sloveniji, saj je bila kulturna politika 1945 - 1952 neločljivo povezana s političnimi in gospodarskimi tokovi kot sploh vse življenje v prvem povojnem obdobju
MiM
Sremič kot slikarsko kraljestvo
Kolonija v gostišču Tri lučke — Prijateljski večer ob zvokih citer — Slikarji »spravljajo« pokrajino — Sliki že priznavamo tako vrednost?
KRŠKO —■ V razkošju sremiških gričev je potekala od 2. do 5. oktobra slikarska kolonija »Sremič 91«, doslej druga po vrsti. Streho nad glavo je petim udeležencem kolonije nudilo gostišče »Tri lučke« na Sremiču. Akademski slikarji Dušan Filipčič iz Kostanjevice, Velenjčan Anton Herman, Dušan Lipovec iz Kamnika, Ignac Meden iz Murske Sobote in Vojko Pogačar, v Mariboru udomljeni Krčan, so iskali v teh dneh spodbud za svoj tokratni umetniški nastop še drugje v Posavju.
nja številni pokrovitelji. Tako so ravnali kljub slabim časom. Po Markoviču, ki

Eno podobo kolonije izražajo kosi platna, ki so jim na »Sremiču 91« čopiči nanesli novo vrednost in nov pomen in ki sojih slikarji kot bero tokratnega slikanja pokazali na sobotni prodajni razstavi. Drugo podobo ponazarjajo dogodki, kakršen je bil petkov družabni večer, ko je igrala na citre Klavdija Molan. Tega prijateljskega srečanja slikarjev seje udeležil med drugimi Danilo Siter. Če bi to storil po uradni dolžnosti, bi prišel zgolj kot sekretar za dužbene dejavnosti v krški občini. Toda prignala gaje, hvala bogu, tudi želja pokramljati o smislu bivanja in o človekovih notranjih vzgibih in nesoglasjih, ki pehajo slikarje v kraljestvo barvanja, katerega del je tudi Sremič 91.
Petkov večerje bil priložnost za oce-
FILMI Z VERSKO VSEBINO
NOVO MESTO Od 18. do 27. oktobra bo vsak dan ob 19.15 uri v Domu kulture tekel poseben program filmov z versko vsebino v okviru misijonskih dnevov v dekaniji Novo mesto. Na sporedu bosta prvi in drugi del filma Jezus iz Nazareta in zgodovinski spektakel Ben Hur.
PISMO BREZ PISAVE
LJUBLJANA — Včeraj zvečer, 9. oktobra, so v novem atriju Narodnega muzeja odprli razstavo Pismo brez pisave, ki razgrinja dosežke arheologije o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo dr. Andrej Capuder Razstava bo odprta do februarja prihodnjega leta.
ne smisla sremiške kolonije. Peter Markovič, direktor gostinstva v krški firmi Mercator—Sremič in eden glavnih organizatorjev kolonije, jo je izkoristil s temi besedami: »Pokrajina izginja. Toda če je upodobljena na platnu, nekako ostane in mi jo želimo ohraniti. Kolonija v tem okolju pomeni tudi višjo obliko turistične ponudbe,dodatek h klasični gostinski storitvi, ki jo pričakujejo obiskovalci lokala.« Za slikarsko kolonijo, katere prvi in pravi pobudnik je kosta-njeviški akademski slikar Jože Marinč, so tudi letos pokazali veliko razumeva-
Peter Markovič
je vesel te geste, je to dokaz, da ljudje v sliki vidijo neko vrednost.
M. LUZAR
KULTURNI BAROMETER
POČASTITEV MIKLOŠIČA — V počastitev 100. obletnice smrti znamenitega jezikoslovca našega rodu Frana Miklošiča je bilo več prireditev. Letošnje zborovanje slovenskih slavistov v Mariboru in Ljutomeru je bilo posvečeno delu tega velikega znanstvenika, pred mariborsko Univerzitetno knjižnico so odkrili njegov spomenik, v Radomerščaku pa so obnovili njegovo rojstno hišo in uredili spominsko sobo.
GALLUS II — Jutri se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja dvodnevni zborovodski seminar Ja-cobus Gallus II Gallusovo zvočno bogastvo v okviru praznovanj 400 letnice smrti tega skladatelja našega rodu.
KRALJICA INSTRUMENTOV	Za ljubitelje orgel je bila ta
teden edinstvena priložnost, da se naužijejo orgelske glasbe. V Cankarjevem domu je od ponedeljka potekalo 1. slovensko tekmovanje
rpladih organistov,ki §e je zaključilo danes s koncertonj nagrajencev
in s podelitvijo nagradt
PLEČNIKOVI KELIHI - Razstavo Plečnikovih kelihov, ki so jo odprli v počastitev svetovnega slovenskega kongresa, so v nedeljo zaprli. Razstava se seli na'Dunaj in prihodnje leto še v Prago.
KITARE NA RAZSTAVI -t-Danes so v Edingsovem klubu v Mengšu odprli zanimivo in nenavadno razstavo: Nace Zaletelj razstavlja 20 različnih modelov svojih kitar in drugih brenkal, s katerimi se je v svetu uveljavil kot visoko kakovosten izdelovalec teh inštrumentov. Naslednje dneve bodo razstavo obogatili nastopi glasbenikov Pengova, Drobeža, Ferleža, Arno-la, Rebreka, Smolarja, Uršiča idr.
NOBELOVA NAGRADA Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo je prejelajužnoafriška pisateljica Nadine Gordimer.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Še: Zavajanje ima usodne posledice
Odgovor mag. Ravbarju
Glede na članek gospoda mag. Marjana Ravbarja »Zavajanje ima usodne posledice«, objavljen v DL št. 40 z dne 3. oktobra 1991, se čutim dolžnega, da njemu in drugim pojasnim, da sem svojo izjavo, ki sem jo dal na zasedanju zborov Skupščine občine Novo mesto dne 19. 9. 1991 v zvezi s pobudo g. Ravbarja za proučitev možnosti ekonomsko sprejemljive uporabe vseh vojaških objektov, dal na podlagi določil 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91 z dne 25. 6. 1991). V tem členu zakon določa, da Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade.
V nadaljevanju določa, da se prevzem premoženja JLA izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot JLA v enote Teritorialne obrambe Slovenije.
Republiški upravni organ, pristojen za obrambo, v skladu z zakonom oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z odločitvami Predsedstva Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka, s katerim so do uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi JLA, prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
Menim, da, glede na določila navedenega člena, delegatov nisem zavajal, pa tudi tega namena nisem imel. S tem sem želel delegate opozoriti le na dejstvo, da bo postopek pridobitve teh objektov dolgorajen.
Toliko v vednost.
MARJAN DVORNIK predsednik skupščine občine Novo mesto
PREVEČ STANOVANJ?
RIBNICA — Redke so občine v Sloveniji — če je sploh katera — ki se lahko pohvalijo s presežkom stanovanj. To pa ne velja za Ribnico. V Ribnici bo konec tega oktobra dokončana gradnja v zameno za nekdanjo Oničevo hišo. To bodo pravzaprav kar tri stavbe, v katerih so zakupile poslovne prostore Ljubljanske banke, Služba družbenega knjigovodstva in Zavarovalnica. Tu so še tri stanovanja, ki jih je kupila občinska skupščina, a jih bo prodala. Ostalih 11 stanovanj pa je grajenih neto, se pravi brez opreme, in jih je možno odkupiti in uporabiti za pisarne ali druge mirne dejavnosti. Nadalnji štiije apartmaji v velikosti od 18 do 44 k v. m so dokončani in na razpolago za odkup v nanovo pozidani Johanovi hiši. Okoli 40 od skupno preko 80 pa je praznih še vojaških stanovanj, ker se je toliko oficirskih družin preselilo v južne, toplejše kraje.
Pozdravljamo
odločitev
skupščine
Izjava predsedstva
Javno pozdravljamo in podpiramo odločitev slovenske skupščine, da sprejema predlog zakona o denacionalizaciji. Iskreno nam je žal, da opozicija ob sprejemanju zakona ni bila prisotna na vseh zborih in da ni našla skupnega jezika s pozicijo pri tako pomembnem vprašanju. Ta zakon je namreč priprava k razvoju gospodarstva, rešuje pa tudi moralno vprašanje slovenskega naroda.
Hkrati je treba z vso spoštljivostjo ugotoviti in priznati, da so vse Demosove stranke glasovale tako, kot so v svojih programih zatrjevale. Predvsem gre zahvala liberalni (slovenski obrtniški) stranki in Slovenski kmečki zvezi — ljudski stranki, ki sta nas dosledno podpirali v času najtežjih odločitev. Prav tako gre zahvala slovenskim krščanskim demokratom, ki so nas tudi odločno podprli v naših prizadevanjih.
Zavedamo se, da težko delo pri praktični izvedbi zakona šele prihaja. Vendar nas ohrabruje optimizem, saj bo s tem zgodovinski madež enoumja končno odstranjen. ZLRP se bo z vsemi močmi še naprej trudilo, da bo izvedba zakona hitra, dosledna, poštena in pravična.
Zakon in njegova izvedba nam namreč na široko odpirata vrata v združeno Evropo. Člani Združenja lastnikov razlaščenega premoženja se iskreno zahvaljujemo vsem napredno mislečim ljudem — poslancem, predstavnikom skupščine in vlade ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri pripravi zakona o denacionalizaciji. S tem dejanjem so vgradili svoj kamen v gospodarsko zgradbo svojega naroda.
PREDSEDSTVO ZLRP
Članek deluje zelo obtožujoče
Pripombe M-KZ Črnomelj k članku »Kmetijska zadruga za zasebne kupčije«
V	zadnji številki Dolenjskega lista je bil izražen sum o več kaznivih dejanjih, ki naj bi jih storili nekateri sedanji in bivši vodilni delavci naše zadruge. Res pisec poudarja, da gre le za sum, medtem ko bo dejansko stanje moralo ugotoviti sodišče, upoštevaje objektivno in subjektivno odgovornost. Vendar je potrebno že sedaj nekatere ugotovitve nekoliko komentirati oz. dopolniti, ker članek deluje zelo obtožujoče in ne upošteva dejanske odgovornosti posameznika.
Iz najbrž zajetnega kupa materiala je bilo piscu težko zbrati in podati popolno sliko stanja, zato se prepletajo dejanja, ki jih je storil posameznik kot občan ali kot odgovorna oseba, navedenih pa je tudi več netočnih podatkov.
V	zaključevanju ni upoštevana specifičnost kmetijske kooperantske proiz-
vodnje, ki terja velika vlaganja na daljše obdobje, obračun pa se naredi ob zaključku npr. pitanja ali investicije ob sočasnem medsebojnem zaupanju. Kreditna sposobnost kmeta kooperanta se ocenjuje po vrednosti načrtovane proizvodnje, ne samo v tem primeru, gre tudi v določen riziko, seveda ob primernem zavarovanju vloženih sredstev.
Nadalje: KZ in HKS sta izvajala nekatere zadeve za druge organe, npr. obračun kreditov, nakazovanje nepovratnih sredstev (tu je npr. obveza na hranilno knjižico), dodeljevanje sredstev za računalništvo šol itd. Članek ustvarja vtis, kot da gre za veliko domačnost v poslovanju, vendar istočasno ugotavlja, da so bila vsa dejanja evidentirana, ovrednotena in tam, kjer niso v skladu z zakoni, tudi opredeljena kot kazniva. Zanemarjeno je dejstvo, da je

— Veš, Štef, v bistvu gre pri nas za enak problem kot v Sloveniji: za lastninjenje. Le s to razliko, da se tam še ne streljajo ...
Gri	deigi	re	po c	loi	tel	«■■■ CD ^■1 ■	pomoči
Odgovor KO RK Mirna vsem, ki žeiijo očrniti delo organizacije (DL 3. okt.)							
Narava se je v letošnjem letu z nami Mirenčani res kruto poigrala, toda naravi ni moč zameriti, kajti ob takih priložnostih človek spozna, kako nemočen je v boju proti njej. Mogoče pa je zameriti nekaterim Mirenčanom — izjemam, ki so ob podeljevanju finančne pomoči sejali med ljudmi nezaupanje do dela krajevne organizacije Rdečega križa na Mirni. Naj razčistimo na kratko: kdor je mislil, da je pomoči potreben, pa je ni dobil, bi se moral priglasiti krajevni organizaciji, zavistnežem pa pomoči ni. Odbor krajevne organizacije Rdečega križa ne trdi, da pri dodeljevanju denarne pomoči ni zagrešil nikakršne napake, kajti težko je bilo izmed mnogih krajanov potrebnih pomoči izbrati najpotrebnejše. Na osnovi katerih dejstev smo dodeljevali pomoči? Na podlagi seznama, ki smo ga prejeli iz občinskega centra za socialno delo, po dodatne informacije smo se obrnili na župnijska urada na Mirni in v Šentrupertu; predloge pa smo posredovali tudi odborniki s svojih področij ter na osnovi prošenj, ki sojih krajani posredovali osebno, telefonsko ali pisno. Kdor želi preverjati naše delo, naj se obme na odbor Rdečega križa na Mirni.
Spoštovani posamezniki, ki se na vso moč trudite, da bi očrnili našo organizacijo, ne poznamo vaših namer, toda naši cilji so jasni: pomagati sočloveku pri težavah ne glede na strankarsko ali kako drugo pripadnost. Rdeči križ je organizacija, ki dela brezplačno, in prav lahko se nam cenjena gospa ali gospod
■ w
pridružite, tako porabljen čas bo koristneje izrabljen. Prosimo, pridite na vsakoletno srečanje starejših krajanov. Ko boste videli njihovo zadovoljstvo ob srečanju z vrstniki, boste morda začutili, čemu trud naše organizacije. Lahko pa nas ob novoletnem obdarovanju spremljate v domove počitka in bolnišnice. Tam boste šele spoznali, da skromno darilo in stisk roke človeka iz domačega kraja resnično seže do srca. Srečanja so tako ganljiva, da jih tudi zaposleni delavci po teh ustanovah ne pozabijo kar tako. Kaj pa, če bi se nam pridružili ob novoletni obdaritvi starejših krajanov, starih nad 70 let, in invalidov? No, ne vabimo vas k zbiranju denarnih prispevkov za potrebe Rdečega križa, kajti zvoniti po hišah in delovnih organizacijah ni prav nič prijetno. Tudi zbiranje oblačil ni zanimivo, še posebno ne, kadar divja vojna.
Naša predsednica Pavlina Hrovatova pa pravi, da jo, cenjeni gospod ali gospa, lahko zamenjate pri njenem predsednikovanju. Ampak v tem primeru se boste morali večkrat odreči tu-
Samostojnost dokažimo sebi in svetu
di svoji družini in lastnim interesom. Kajti napisati je morala že nešteto prošenj in priporočil za denarne pomoči, za solidarnostna stanovanja, za sprejeme v socialno-varstvene ustanove in bolnišnice, za pomoči invalidnim otrokom itd. Negovala je prenekaterega bolnika in mu prestiljala posteljo s posteljnino, kupljeno iz sredstev Rdečega križa. Taka in mnoga druga dela opravlja v tej organizaciji že 21 let. Za vsa ta dela ni prejela nikakršne materialne nagrade, a kar nekaj priznanj v občinskem in republiškem merilu. Pravi, da je zanjo največja nagrada stisk roke in zahvala, ki pride iz ust irskenega človeka. Odborniki, ki vemo, daje njeno ime enako znano pri občinskem kot republiškem Rdečem križu, celo menimo, da ima prav ona zasluge, da seje za to solidarnostno akcijo zbralo toliko denaija. Mirenčani, ravno v tej nesreči smo doživeli hudo preizkušnjo, ki pa smo jo premagali s solidarnostjo, medsebojno in pravo sosedsko pomočjo. Tako bomo lahko s »celimi« strehami dočakali zimo. Posamezniki, če vam je krajevna organizacija vsaj malo olajšala finančne težave, nam je zares drago.
Odbor KORK Mirna
»Pomagaj si sam, pa ti bo 0 Naša resničnost je res ničnost.
I!
Za Zahod smo samo drobiž
Zakaj ni odmeva na dobronamerne pobude Slovenije
bog pomagal!«
bila omenjena delavka delavka s posebnimi odgovornostmi, imela je določena pooblastila in njih izkoriščanje ugotavlja sodišče kot kaznivo dejanje, postopek pa teče tudi v KZ.
Slabosti v njenem poslovanju in delu na kmetiji so se pričele predvsem konec leta 1990. Takoj po prvih ugotovitvah je vodstvo zadruge odločno ukrepalo.
Delavka Vida Kocjan je bila razrešena kot vodja računovodstva, prenehalo pa ji je tudi delovno razmerje, ne pa odgovornost za storjeno; narejeni so bili popisi vseh dolgov in obračuni ter izvedene terjatve; odpeljali smo živino kooperacijskega pitanja in poračunali stroške; ustavili smo izkoriščanje kreditov in priliv novih, odpovedali najemne pogodbe za zemljišča, vložili tožbe za vrnitev neodplačanih dolgov in tudi tožbo za povzročeno škodo. Del sredstev je že vrnjen, v teku je tudi postopek za rubež, nekaj tožb pa je še odprtih, zato o dejanskem oškodovanju ne moremo govoriti. Do sedaj se še za noben dinar nismo »obrisali pod nosom«.
Menimo, da bo v uvedenem preiskovalnem oz. sodnem postopku, za katerega želimo, da bi bil hiter, upoštevaje notranjo organizacijo dela in odgovornosti, obseg obtožb na vodjo HKS ter direktorja KZ bistveno drugačen, kot jih sedaj navaja članek. Želimo, da bi Dolenjski list tudi o zaključku sodnih postopkov informiral bralce in pokazal, kdo in koliko odgovornosti nosi za na-čedna dejanja, ki so bila storjena. S tem bo dan tudi odgovor na naslov članka, ki na osnovi dejanj posameznika meče slabo luč na celotno zadrugo.
Vodstvo M-KZ Črnomelj
Po Levstikovi poti
Ze 5. množični pohod od Litije do Čateža
LITIJA — Kot je že nekaj let običaj, bodo tudi letos v soboto, 5. novembra, torej konec tedna pred Martinovim organizirali množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Trasa pohoda je znana in dobro označena, pelje pa v glavnem po poti, ki jo je prehodil Levstik in z nje napisal sloviti potopis Potovanje od Litije do Čateža. Odhod bo od 7. do 9. ure zjutraj v Litiji, osrednja prireditev pa bo ob 13. uri na Čatežu. Vsi pohodniki bodo prejeli spominsko priponko, tisti, ki so pot opravili že trikrat, pa še spominsko priznanje. Prevoz od cilja nazaj v Litijo je zagotovljen s posebnimi avtobusi, vozovnico pa bo mogoče kupiti na startu. Organizator bo poskrbel za ustrezno zdravstveno varstvo, za Dnevnik poli, ki ga prejme vsak pohodnik, in za topel napitek na kontrolnih točkah. Prijavnina znaša 40 dinarjev, za organizirane skupine osnovnošolcev pa 20 dinarjev na osebo. Prijave zbira in vse opo-trebne informacije posreduje Podjetje za turizem in trgovino List, tel. 061 —881 —269 in 061 —882—916.
»Samo življenje za druge je vredno življenja«
Vabilo na koncert
»Samo življenje za druge je vredno življenja« bo naslov koncerta, ki ga v korist Društva za pomoč duševno prizadetim Novo mesto organizira družinski trio Novina. Koncert bo v četrtek, 17.10. ob 19. v Domu kulture (kino Krka). Vstopnice po enotni ceni bodo v prodaji na blagajni, lahko pa jih rezervirate tudi po tel. 21-210 (Dom kulture) ali 24-604 (Renata Bačer).
Sredstva, zbrana s koncertom in drugimi dobrodelnimi akcijami, bodo namenjena gradnji Varstveno delovnega centra, ki ga v Novem mestu nujno potrebujemo. V njem bo našlo celodnevno varstvo in delovno usposabljanje oz. zaposlitev (primerno sposobnostim) 70 odraslih duševno prizadetih oseb naše občine. Ti ljudje so sedaj v oskrbi domačih ali pa so razsejani po ustanovah izven naše občine in tako zgubijo stik z domom. Mnogi od staršev, ki so doslej skrbeli za svojega prizadetega otroka, so že stari in onemogli. Tem prizadetim osebam pa je vse življenje potrebna pomoč drugih. Nekateri od njih so tudi nepokretni.
Predlog za gradnjo te potrebne ustanove je že obravnavala skupščina in dala svoje soglasje. Društvo za pomoč duševno prizadetim podpira to odločitev in skuša s koncertom in zbiranjem prostovoljnih prispevkov pospešiti začetek gradnje tega Centra. Zato vabimo občane, da se bodisi udeležijo koncerta ali prispevajo prostovoljna sredstva na žiro račun 52100-678-80737 z oznako: za VDC. Hvaležni bomo tudi organizacijam, ki bodo v korist Varstveno delovnega centra nakazale kakršna koli sredstva.
Društvo za pomoč duševno prizadetim Novo mesto (tel.: 24-604)
SLABO UREJENE BANKINE NA MIRNI
TREBNJE — Odbornik Vinko Tomažin je opozoril na neurejene bankin« na Mirni oz. cesti, ki vodi v ta kraj, enako pa velja za tisto cesto proti Šentrupertu. Zaradi te malomarnosti je bilo že nekaj nesreč oz. je prišlo do precejšnje škode na motornih vozilih. Tomažinaje zanimalo, če je vodstvo trebanjske občine v stikih s pobrateno hrvaško občino Velika Gorica in ali je pripravljeno za sprejem beguncev. Sekretark* sekretariata za ljudsko obrambo Zdenka Krese je pojasnila, daje trenutno 1 beguncev iz Hrvaške v gostilni Cug*U' občina pa ima še dodatne zmogljivost' Šentrupertu in na Lanšprežu. Žup*n Ciril Pungartnik je povedal, da je z**] organizacijo zagrebških občin pom* timska občina Velika Gorica ukinjen _ Predsednik obrtnega združenja N»m Škoda pa je dodal, da so trebanjs* obrtniki v stikih z Velikogoričani m jim že ponudili pomoč.
•	Okrutnost je zdravilo ranjenega ponosa. (Nietzsche)
•	Nobeno nasilje ne traja večno. (Da Vinci)
Napol zasuti vodovodni jarki
Dolenja Podgora lani dobila vodo____
trebno dobiti soglasje lastnikov zemlj'^ Z izkopom jarkov za cevi ni bilo P^ blema, pri zagrinjanju pa je ostalo še' . liko nedokončanega. Vaščani Dole ^ Podgore so pozabili, da je potrebno
Slovenski socialisti s svojim pisanjem predsedniku socialistične internacionale dokazujejo, da premalo poznajo evropsko politično stvarnost, v kateri ni prostora za čustvena razmišljanja o pravicah malih narodov in manjšin širom po Evropi. Evropski socialisti z redkimi izjemami niso nobena posebnost. Tudi ti zavzemajo podobna sebična stališča, ki vedno dajejo prednost velikim narodom.
Tipičen primer za tak odnos so številne manjšine v Franciji, Španiji, Avstriji, Italiji in še bi lahko naštevali. Načelna politika do manjšin in do manjših narodov je bolj ali manj povsod enaka: manjšinam in malim narodom priznati le toliko pravic, kot jih ti izsilijo z lastnim bojem. Dvomilijonski slovenski narod ter 7-milijonski narod sta za bogati Zahod le drobiž, zato ni odločnih korakov Zahoda, ki bi končno ustavil nesmiselno klanje nedolžnih ljudi.
Slovenci in Hrvati nimamo toliko
naravnega bogastva, da bi zato Zahod interveniral. Zakaj bi se bojevali na področjih, ki po sporazumu s SZ strateško niso več toliko pomembna?
Resnični preobrat v evropski in ameriški politiki do Balkana lahko pričakujemo, če se bodo začeli etnični spopadi v tamkajšnjih državah oziroma če bodo vojaško ogrožene sosednje države Italija, Avstrija, Madžarska, Grčija in še nekatere druge pomembne države.
Do tedaj pa nam Slovencem, še bolj pa Hrvatom, ne preostane drugega, kot da še bolj okrepimo lastno obrambo. Najbolj se maščuje naivna politika, ki preveč računa na lepo zveneče besede zahodnih diplomatov, zlasti obeh velesil ZDA in ŠZ, ki sta se vselej ozirali le na lastne interese na vojaškem pa tudi na gospodarskem področju.
Besede brez dejanj ne koristijo nikomur, še najmanj pa narodom, ki se borijo na življenje in smrt za svoj obstoj.
FRANC CAPUDER Ljubljana
Ko sem prvič gnal živino na pašo, me je spremljal starejši brat. Pokazal mi je, do kod lahko gre živina, potem sem se moral znajti sam. Sedemletnega me je doletela vojna z vsemi grozotami. Pred nevarnostmi sem samostojno bežal. Po vojni, leta 1956, sem odslužil vojaški rok na nevarni južni meji. Prišel sem domov, se zaposlil in si po nekaj letih varčevanja še vedno težko kupil kolo. Potem sem se odlpčil, da kljub oviram in težavam odidem v Nemčijo. Kljub začetnim jezikovnim težavam so mi kmalu dovolili opravljati povsem samostojno montažna dela.
Sedaj živim že deset let doma. Še pred leti so mi očitali, da nisem nič prispeval za socializem, pa se za to nisem zmenil. Sedaj živim z mislijo, da nas bodo kmalu priznali. Predlagam, da naše rojake po svetu prepričate, da bodo imeli več zaupanja v naše banke in državo nasploh. Tako bomo dobili več denarja kot od tujcev, pa še večni dolžniki in hlapci ne bomo. Otroke v šoli pa je potrebno naučiti, da bodo ponosni na slovenski jezik. Sami se bomo morali dokazati pred Evropo in svetom, da nas bodo priznali za samostojne.
S. ŽELJKO
• Slovenci še ene revolucije ne bomo preživeli. (Rupel)
Dolenja Podgora in katastralna občina vse do lani ni imela vodovoda. Občinska skupščina občine Črnomelj je sprejela sklep, da v to katastralno občino napeljejo vodovod iz Jelenje vasi. Krajevna skupnost Stari trg je obvestila občane, daje skupščina občine odobrila gradnjo njihovega vodovoda. Vaščani so zagnano prijeli za delo, saj se zavedajo, koliko sušnih mesecev na leto je lahko brez vodovoda.
Na koncu pa se je zataknilo. Vodovodno omrežje gre preko polj in travnikov v vasi. Za izkop trase je bilo po-
Povabilo na srečanje v Rogu
V okviru praznovanja občinskega praznika organizirajo predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto, Območni odbor Socialistične stranke in Občinska konferenca Stranke demokratične prenove Novo mesto družabno srečanje, ki bo v soboto, 19. oktobra 1991, ob 11. uri v prostorih nove restavracije na Bazi 20 v Rogu
Srečanje bo posvečeno 50-letnici ustanovitve OF, ustanovitvi Novomeške čete in 48-letnici Kočevskega zbora slovenskih odposlancev. Na srečanje vabimo vse aktiviste novomeškega okrožja OF, udeležence Kočevskega zbora, skupnosti domicilnih enot NOV novomeške občine, še posebej nosilce partizanske Spomenice 1941, narodne heroje in še živeče borce Novomeške čete kakor tudi ostale borce, svojce, prijatelje, znance in vse ljudi dobre volje. Vabimo tudi vodstva in člane drugih političnih strank občine Novo mesto.
Organiziran bo tudi posebni avtobus, ki bo peljal ob 9. uri iz Šentjerneja preko Orehovice in Brusnic, ustavil pri hotelu Kandija in nadaljeval pot do Baze 20.
Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 9.30 izpred hotela Kandija preko Ločne do postajališča na Drski, v Straži in Dolenjskih Toplicah do Baze 20. Vljudno vabljeni!
je za trden politični sistem »trda buča«.
Ja,
rensko delo na travnikih in njiv*'1 ^ končati, čeprav je v njihove dom<?'^oa. pritekla voda. Nekemu kmetu so sk P" li 180 metrov dolg jarek čez nJe8 . njivo in travnik, vendar mu niso jeja-ja zravnali terena in odstranili rt&l nja. Sto metrov jarka sije poravnal sa^j za ostalo sije najel delavce in jim P 800 din. Sedaj bremeni vsako g <7 dinjstvo 100 din. Ljudje pa, kot d* dokončanega dela ne vidijo.	(
Za zaključek je krajevna skupj ^ organizirala srečanje krajanov, KJ^j se pogostili s pečenko in pijačo. Dolenje podgore niso bili zaintereso i; za srečanje, ker si ostalim ne bi v* pogledati v oči.	mqVR1N
DOMAČE TRNJE
•	Pot v demokracijo marsikje — preko pokopališča.
•	Medijska vojna je v bistva >>s,r teško« poneumljanje naroda
•	Mirovne listine so vse bolj pod« menicam Agrokomerca
•	Pojasnjevanje srbske vlade i* v jaškega vrha je podobno lajanj luno.
•	Očitno mnogi še vedno „
7/1 tr/h>rt nnlitirni NLSt€ftt	J
M.BRA
da^
8
DOLENJSKI LIST
St. 41 (2199) 10. oktobra

Iz dogajanj v šolstvu
SLOVENSKI IN HRVAŠKI NOVINARJI NA OTOČCU — Jelko Kacin, slovenski minister za informiranje, je minuli četrtek na okrogli mizi hrvaškim in slovenskim novinarjem predstavil nov osnutek zakona o obveščanju. Ta med drugim predvideva tudi novinarsko zbornico. Okrogla miza je bila tudi priložnost, da so obsodili vojno na Hrvaškem in ostali zgroženi nad tem, da je ta vojna vzela že 15 novinarjev, 150 pa jih je pri svojem delu imelo resne težave. (Foto: J. Pavlin)
10 LET MERCA TORJA — Ob desetem rojstnem dnevu Potrošniškega centra Ločna je bila minuli četrtek večja slovesnost, ki so se je udeležiti tudi Miran Goslar, predsednik poslovnega sistema Mercator, poslovni partnerji, jubilantje ‘n kupci. Ob jubilej uje Mercator za kupce pripra vil vrsto nagrad; žrebanje bo ta četrtek pred Potrošniškim centrom v Ločni Slavje je bilo tudi priložnost, da so Jubilejna priznanja prejeli tisti delavci, ki v Mercatorju vztrajajo že 10, 20 in 30 ‘et- Slednji so bili le štirje: Antonija Grubar iz Šentjerneja (na sliki), Vinko Murn z Dvora, Jožica A vsec iz Pogače v Novem mestu in Veronika Košak iz Blagovnice na Glavnem trgu. (Foto: J. P.)
TERMOTEHN1KA JE RES VEČ KOT TRGOVINA- Minuli petek je bil za '° Podjetje in trgovino ter petnajstčlanski kolektiv, ki ga vodi lastnik Jože Papež, mik dan. Pol leta je trajala prenova starega Bojančevega mlina v Mačkovcu in danes je to objekt, na katerega smo lahko ponosni vsi Dolenjci, kot je na otvo-niv‘ v imenu izvršnega sveta novomeške občine povedal Jože Preskar, eden od Poslovnih partnerjev Termotehnike pa je v svojem pozdravnem govoru dodal, da bi si Papež zato zaslužil tudi katero od občinskih priznanj. Na sliki (od desne proti levi): Jože Papež, hčerka žena in sin ter del osebja (Foto: J. Pavlin)
•	Maja letos je Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel 91 prenovljenih programov za srednje strokovne šole. Gimnazijski programje bil sprejet žejunija 1990. Za štiriletne programe srednjih strokovnih šol so opredeljene tudi zahteve za maturo. Novost predstavljajo tudi izbirni ■ predmeti in vsebine. V triletnih programih pa je več praktičnega pouka. Sole in strokovne službe imajo pri uvajanju in izvajanju teh prenovljenih programov zelo odgovorne naloge.
•	Za vse vrste naših šolskih zavodov oziroma za vzgojitelje, učitelje, ravnatelje in strokovne delavce je bilo od konca avgusta do začetka oktobra organiziranih in izvedenih 28 strokovnih aktivov, seminarjev, pedagoških delavnic in strokovnih posvetov. To delo bo potekalo vse šolsko leto, operativno pa je študijski program dorečen do konca koledarskega leta. Izvajajo ga zavod za šolstvo in šport, kadrovske šole in druge strokovne institucije. Ob tem je zelo pomembno tudi permanentno samo-izobraževanje.
•	Eksterno preverjanje znanja se bo že ob koncu tega šolskega leta začelo za osmošolce v osnovni šoli, v srednjih šolah pa čez štiri leta z maturo. Zaključni izpiti pa bodo izpeljani v skladu z zahtevami programov.
•	Katalogi znanj (standardi znanj) so za nekatere predmete že izdelani, za druge pa so v intenzivni izdelavi. Pripravljajo se tudi analize zaključnih izpitov v srednjih šolah in preizkusov znanj, ki so jih osnovnošolci opravljali pred vpisom v srednje šole.
•	O tem, kaj se pozitivnega oziroma inovativnega dogaja pri vzgojno-izo-braževalnem delu v naših osnovnih šolah, bo organizacijska enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Novo mesto skupaj s šolami oziroma učitelji v marcu 1992 pripravila predstavitev dosežkov v praksi s teoretičnimi osvetlitvami. Namen tega organizacijsko in vsebinsko zahtevnega projekta je, da se o tem seznanijo strokovna javnost, starši in drugi zainteresirani.
•	V drugi polovici septembra so šole prejele priporočila Zavoda za šolstvo in šport za vključevanje učencev pribežni-kov iz Republike Hrvaške v vzgojno-izobraževalni proces v Republiki Sloveniji. V osnovnih šolah Dolenjske in Posavja je takih otrok najmanj 30 v osnovnih šolah in 3 v srednjih šolah, prav gotovo pa se je število otrok pri-bežnikov v zadnjem času še povečalo. Precej otrok iz Hrvaške je tudi v vrtcih.
•	Včeraj (9.10.) je bil v Novem mestu seminar o načrtovanju, organizaciji in
Novo mesto kot izziv urbanistom
lžvršni svet je omogočil izdelavo celovite prostorske študije Novega mesta — _ Gradivo je razstavljeno v hodniku občinske stavbe na Ljubljanski 2 _
Gre za nestandarden, pomemben Prostorski dokument, ki naj bi poleg ^gotovitve višjega strokovnega nivoja Po odločanju o posegih v prostor mesta, preglednosti urbanistično-arhi-*Oufnih odločitev ter zadostitvi zako-odaji omogočal tudi bistveno poeno-'*vitev dela strokovnih služb občine v Omočju mesta. Ljubljansko šolo za ar-jjekturo, bolje rečeno Katedro za te-dd° ar*1'te*tture> kjer je bila naloga iz-j p a Pod strokovnim vodstvom prof. k.; Petra Fistra, je k sodelovanju pova-l a k prejšnja občinska vlada s stro-s..Vno službo. Ob zaključku prostor-ob« ?na*‘z mesla smo ugotovili, da pl na eni strani potreba po kom-|(j7^nejšem prostorskem dokumentu, str i ^rati kar najbolj prilagojen delu vrn °Vnih s*u*b občine, na drugi pa so 9na?n’ rezu'tat‘ d° tedaj že opravljenih p omogočali oblikovanje ustrez-lje ®a. dokumenta. V praksi uveljav-
B . oblika prostorskoureditvenih po-0|)Jev je postala še toliko bolj vprašljiva Dr Pr°biematiziranju celotne veljavne ostorske zakonodaje v Sloveniji in iz-°v®nju nove.
vi PČ1,tna P°treba in želja po zagotovit-Zj ''a‘'tetnih prostorskih dokumentov °b(i to je vodila tudi novi izvršni svet ne,.'n®> daje omogočil razširitev osnov-8 dokumenta na predlagano obliko.
goltih družbenoekonomskih po-^Mdokument bo nekajkrat cenejši tpbpd°bnih v tujini), ob potrebnih na-a*>al' ^ raz^‘r'tvah naloge (globalna pro IZa statusa in izbranih elementov (p t0ra zgodovinskega jedra in središ-^ m ta’ ana'‘za razpoložljivih kapaci-l°šif k"ter znan'b dogodkih v le-nelr i-?’ P°'etJu se je zaključek naloge - *°d»o zavlekel.
**■*».. ki izhaja iz številnih, na no-rJ^dentinmih podatkov s terena ter vjr’’Cn,h študij dokumentov in drugih 'Prek° 50 osnovnih naslovov) je tjjpj tav>la različne probleme, ki se ne stroke v širšem smislu, tem-ie Jr. ^ko problematizirajo tudi vzvo-ajirn <zanJa 0 Prostoru 'n upravljanja z spr '. Lato so bile posamezne ocene okvi' preverJene tudi z družbenim posameznih obdobij in dru-
sCnaliza poseljenega prostora izpo-<lob.J\k°t izrazito problematično ob-Je cas povojnega procesa urbaniza-

cije. Poleg gospodarskih, socioloških in drugih negativnih posledic je prišlo v tem obdobju tudi do popolnega prostorskega razpada Novega mesta. Glavne vzroke za prostorske probleme mesta je mogoče združiti v nekaj problemskih sklopov.
a)	Izjemen vpliv zgolj gospodarsko-političnega bloka na odločanje bolje monopolnih paradnih gospodarskih sistemov: največjih industrijskih podjetij, gradbene operative ter vojske. Vsi drugi subjekti družbe vključno s stroko in (neobstoječo) civilno družbo so bili povsem podrejeni tudi v sferi strokovnih odločitev. Popačen mehanizem odločanja je onemogočal tudi razvoj dovolj široke ter kvalitetne baze strokovnjakov in od politike neodvisne stroke, ki bi se ukvarjala predvsem z dejanskimi problemi nasploh.
b)	Močna ideološka obremenjenost stroke, ki se danes kaže na različnih ravneh prostora od »strategije« razvoja mesta, na ravni delov mesta, parcel do oblikovanja stavb. Gre za prevlado ideoloških vzorcev funkcionalizma in moderne, ki so bili razširjeni v slovenskem prostoru v urbanizmu in arhitekturi od 30-ih let pa do danes. Ta modus seje izvorno povsem »ujel« z uveljajočim se socialističnim sistemom, pri čemer kot negativna komponenta danes najbolj izstopa utopičnost urbanističnih projektov. Prostorski razvoj mesta je (bil) razumljen predvsem kot njegova fizična širitev in je vključeval največ boljšo komunalno opremljenost, medtem ko so vsi ostali vidiki od izkoriščanja notranjih rezerv na različnih ravneh, možnosti notranje rasti in prilagajanja preobrazbe novim potrebam, fleksibilnost zgrajenega... razvoj (tipov) stavb in parcel mesta itd., povsem izključeni iz obravnave.
c)	Parcialno, neusklajeno obravnavanje prostorskih in razvojno gospodarskih problemov po posameznih strokah oziroma sistemih v prostoru — promet, komunalne naprave, gradnja stanovanj, industrijskih kapacitet, tudi stroge delitve na urbanizem, arhitekturo na kmetijstvo, gozdarstvo, donedavna izolirana obravnava celo ekoloških problemov (je) z vsakim posegom ge-neriralo nove prostorske probleme — reševanje parcialnega je na »globalni
izvajanju obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del srednješolskih programov. Organiziral ga je Zavod za šolstvo in šport za srednje šole Dolenjske in Posavja, in sicer v skladu s programom usposabljanja pedagoških delavcev za uvajanje prenovljenih programov v ne-posrednjo pedagoško prakso.
•	Danes (10. oktobra seje v organizaciji Zavoda za šolstvo in šport oziroma organizacijske enote začel v Novem mestu za ravnatelje osnovnih šol Dolenjske in Posavja dvodnevni seminar. Tematika: vodenje in organiziranje dela. Program izvajata vidna strokovnjaka dr. Mitja Tavčar in dr. Stane Možina.
•	Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport (vključno z organizacijskimi enotami) opravlja po letnem delovnem načrtu naloge, ki so v njegovi pristojnosti, kot razvojno-proučevalna služba. Vsi pedagoški svetovalci in drugi strokovni delavci so vključeni v naloge sektorjev, oddelkov in skupin, ki delujejo na Zavodu. Primarno strokovno delo pedagoških svetovalcev je torej v delovnih predmetnih oziroma področnih skupinah, ki za celoten slovenski prostor skrbijo tudi za prenos znanja v prakso in iskanje pobud v njej. Nalog ni malo, zato imajo nekatere prednosti značaj. Predvsem organizacijske enote še opravljajo tudi naloge s področja šolske inšpekcije. Največ zadev iz tega sklopa vprašanj se nanaša na preverjanje, ocenjevanje in napredovanje učencev in dijakov.
Od 1. septembra tega leta je pedagoški svetovalec za matematiko na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport oziroma v organizacijski enoti Novo mesto prof. Jože Pavlišič iz Črnomlja, absolvent magistrskega študija.
•	V tretji številki revije Rast, ki bo prišla do bralcev te dni, so objavljeni tudi trije prispevki s področja šolstva. Mag. Ferdo Rečnik piše o razvoju izobraževanja v Sloveniji, prof. dr. Drago Žagar o razvijanju ustvarjalnosti učencev, prof. Marija Gabrijelčič pa o začaranem krogu šolskega neuspeha.
•	Strokovno-pedagoško poživitev sta v šole prinesli novi reviji Educa in Di-dacta. Pedagoška obzorja v Novem mestu so izdala Izbrana poglavja in didaktike. Vsi štirje prispevki v njih posegajo v srž posodabljanja vzgojno-izobraže-valnega dela. V slovenskem jeziku je izšla knjiga Williama Glasserja z vabljivim naslovom Dobra šola. Knjiga pomeni izziv za kakovostnejše izobraževanje. Najnovejša knjiga dr. Olge Kunst-Gnamuš z naslovom Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom »je namenjena vsem, ki se strokovno in praktično ukvarjajo z jezikom, jezikoslovcem, pedagogom, psihologom, oblikovalcem javnega mnenja, predvsem pa tudi kritični javnosti, ki si mora v poplavi vsakršnih besedil ustvariti lastna prepričanja in stališča...«
JOŽE ŠKUFCA
ravni« praviloma povzročilo poslabšanje stanja. Prve poizkuse reševanja tega neskladja planiranja in urejanja je najti šele v zadnjem času, vsekakor pa so v smislu celovitega razumevanja dogajanja v prostoru novejše sociološke študije ter študije s področja poselitve in demografije.
d)	Forsiranje prostoru in ljudem tujih gospodarskih in družbenih projektov, ki je rezultiral zlom celotnega mehanizma družbe, vključno z odnosom ljudi do (v našem primeru predvsem) urbanega prostora do gradnje. Osnovne negativne komponente, ki se kažejo v prostoru, je mogoče zajeti s pojmom diskontinuitete.
Danes smo priče izkazovanju precejšnje pripravljenosti za preboj navedenih negativnih okvirov v stroki in v procesih odločanja tako pri pripravi nekaterih prostorskih dokumentov, javnih nastopih odgovornih in tudi pomembnih rezultatov pri reševanju nekaterih prostorskih problemov — rešitvi bodoče organizacije regionalnega in vpadnega cestnega prometa v območju mesta, izbiri sprejemljive lokacije mestnega pokopališča, problemu začasnih objektov v Novem mestu...
Tudi odprto komuniciranje strokovnih služb o prostorskih problemih se v zadnjem času (sicer s težavo) uveljavlja.
Vendar pa nas novogradnje številnih manj uspešnih ali povsem neustreznih ter spolitiziranih rešitev (problem lokacije avtobusne postaje, lokacije in koncepta novega mostu, programa na Novem trgu, lokacija BTC v Češči vasi...) opozarjajo na kopico odprtih problemov. Navedene realizacije bodo vtisnile mestu neizbrisen pečat, vse negativne posledice pa se bodo šele pokazale.
Poleg tega smo v tem trenutku priča gradnji nekaterih infrastruktur in drugih gradenj s strokovno zelo vprašljivimi rešitvami prav zaradi neusklajenosti z obstoječim prostorom in njegovimi potenciali (npr. v območju Ragovega, Mestnih njiv. Žabje vasi), mikrolokacije novih glavnih elektrovodov ipd. Vse to bi bilo mogoče ustrezno in pravočasno uskladiti na podoben način, kot so se npr. oblikovale rešitve za vpadnico v mesto — rang pomembnosti za razvoj mesta je isti.
. Prihodnjič: Novo mesto — Koliko še res mesto?
JOŽE SLAK
Velko S. Rus:
•	Včasih so prišepetovalci tudi avtorji družbenih dram.
•	Edina armada, v kateri ni činov, je armada brezposelnih.
•	Politika je kurba, politiki pa stranke.
•	Družbe revnih se morajo ponavadi postavljati s tem, da je človek njihovo naj večje bogastvo.
•	Tisti, ki rušijo spomenike, ponavadi ohranjajo podstavke.
•	Najstarejši poklic ne trpi najstarejših.
•	Pri legalnem prodajanju ljubezni ne zadostuje, da so samo računi čisti
•	Če nisi po meri si povsod hitro v zameri
Vida Barletova
Povabilo za delovno prakso na nemški kmetiji
Mladina, preberi!
V septembru je bila na obisku v Obrigheimu v Nemčiji delegacija kmečkih žena iz Krškega. Z njimi sta bila tudi predsednik Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke, podružnice Krško, Branimir Vodo-pivc in predsednik Slovenske krščanske stranke Danilo Sitar.
Vsi udeleženci so bili mnenja, da je bil ta obisk od vseh dosedanjih najbolj uspešen. Imeli so pogovore z mestnim županom in tamkajšnjim poslancem za kmetijstvo ter veletrgovcem s sadjem in zelenjavo. Dogovorili so se za prodajo naših jabolk, saj je bila v teh krajih letos pozeba in huda suša. Kot je povedal predsednik Vodopivc, so bili na obisku tudi na veliki kmetiji pri kmetu — mojstru. Marsikaj koristnega so videli in slišali, kar pa je za kmečkega človeka najbolj zanimivo, je, da so se dogovorili za prakso naše mladine na takšnih mojstrskih kmetijah. Ti veliki kmetje — mojstri kmetij so pripravljeni vzeti naše ljudi na delovno prakso pod naslednjimi pogoji: da kandidat obvlada vsaj nekaj nemških besed (zaradi sporazumevanja), da se za čas opravljanja prakse prilagodi kot član družine in ne pričakuje velikih zaslužkov, temveč le primerno nagrado. Na to prakso gre lahko vsak, kdor ima uspešno končano osemletko, samo da ima smisel za kmetijstvo in se namerava v njem izpopolnjevati. Če se ta praktikant uveljavi na kmetiji kot dober delavec, mu mojster kmetije priskrbi štipendijo v Nemčiji za šolanje v kmetijstvu.
Ponudba je zanimiva in koristna, zato vabi Slovenska kmečka zveza — LS, podružnica Krško, vse zainteresirane, da se zglasijo na gornji naslov ali na Kmetijsko svetovalno službo, CKŽ 59, Krško, kjer bodo dobili vse podrobnejše informacije.
Želja naše stranke je, da bi se odločilo za ponujeno prakso čimveč kmečkih fantov in deklet in s tem prineslo na svoja kmečka gospodarstva nova spoznanja sodobnega kmetovanja.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - LS podružnica Krško
A
ti/TtflUuAlboo' <bo(juryJn^f iida/
DRUGAČNE POČITNICE
Počitnice sem preživela drugače kot prejšnje poletje. Žaradi vojne si nisem upala nikamor. Doma sem preživela čudovite tedne in spoznala nove ljudi. Spoznala sem pevko Alenko Pinterič; k nam je prišla z našo prijateljico in ji je bilo pri nas všeč, ker živimo v bizeljskem gradu. Odločila se je, da bo pri nas praznovala rojstni dan. Mami je pripravila kozlička in jaz sem ji pri tem pomagala. Ob sedmih seje na dvorišče pripeljal človek na velikem motorju. Snel je čelado in spraševal o gradu. Povedal nam je, da je Zvone Šeruga -svetovni popotnik. Ko je zvedel, da bo pri nas Alenka praznovala rojstni dan, je rekel: »Krasno, en žur bi se mi prilegel.« Potem je prispela Alenka s prijatelji in vsi smo bili veseli. Najbolj mi je bila všeč Alenkina pesem »Svinje generalske«. Rajali so do treh zjutraj. Mama je pripravila Zvonetu posteljo v bratovi sobi, on pa je raje spal na senu. Mami je podaril svojo knjigo Drugačne zvezde.
ŠARLOTA KLAKOČAR 4. r., OŠ Bizeljsko
VESELI TOBOGAN
Na naši osnovni šoli so 26. septembra snemali radijsko oddajo Veseli Tobogan. Oddajo je vodil Toni Gašperič, ki nas je s šalami velikokrat spravil v smeh. Nastopajoči so prepevali ob spremljavi ansambla mojstra Bojana Adamiča. Na tej prireditvi nam je bilo zelo prijetno in kar žal nam je bilo, da čas teče tako hitro. Poslovili smo se z upanjem, da nas bo v našem kraju Veseli tobogan še kdaj obiskal.
TANJA PERŠE KLAVDIJA GIODAN1 8. b, OŠ 29. oktobra Šmarjeta
JE TO NAŠA BODOČNOST?
Vojna! Zbada me pri srcu. Koliko žrtev bo še padlo, koliko solza svojcev bo še preteklo? Ali bo sonce še kdaj sijalo, ali bodo reke še tekle tako veselo in nasmejano? Ali bomo še slišali otroški smeh, ali bosta smeh nadomestila jok in trepet? Vprašanja se ponavljajo, a pravega odgovora na to ne dobim. Ali ga bom sploh kdaj?
TANJA ŠINKOVEC 8. b, OŠ Bršljin Novo mesto
OBLAČILA IN IGRAČE
BREŽICE — Tukajšnji center za socialno delo je v septembru organiziral na brežiški tržnici prodajo in nakup rabljenih otroških oblačil in igrač. Center bo akcijo nadaljeval vsak drugi petek v mesecu, in sicer od 15. do 17. ure. Center pri tem sodeluje s KOP-om, kije gostoljubno odstopil tržnico. Center za socialno delo Brežice vabi vse, ki imajo doma dobro ohranjena oblačila in igrače in bi jih želeli prodati, naj pridejo na tržnico.
NAGRADE ZA NAKUP KNJIG
SEVNICA — 3-letni Peter in 6-letna Damjana sta pretekli teden delila srečo kupcem knjig oz. šolskih potrebščin v papirnici sevniškega gostinskega podjetja. 1. nagrado v vrednosti 5.000 din je dobila Marita Perc, NHM 23 Sevnica; 2. nagrado (4.000 din) Jure Planinc, Floijanska 124, Sevnica; 3. nagrado (3.000 din) pa Antonija Korač iz Krmelja 30. Omenjeni trojici in še sedmerici srečnih nagrajencev (ti prejmejo nagrado v vrednosti okrog 1.000 din) so poslali tudi pisna obvestila.
Pretekli teden so se pri Treh farah v Rosalnicah najbližji poslovili od Vide Barletove, kije v Ljubljani umrla v 85. letu življenja.
Pokojna je bila doma iz znane učiteljske družine in njen oče Konrad Barle je bil dolga leta v Metliki šolski upravitelj in nazadnje okrajni šolski nadzornik. Tudi Vidin brat Niko je bil učitelj, Vida sama pa je po gimnaziji v Novem mestu vrsto let poučevala klavir mlade Metličane. Po vojni seje leta 1949 zaposlila kot računovodkinja v metliški lekarni, kjer je dočakala upokojitev. Zadnja leta je preživela blizu sorodnikov v Ljubljani, ko pa se ji je poslabšalo zdravje, seje preselila v dom upokojencev na Bokalcah, kjer je tudi ugasnila.
Vida Barletova je v domačem mestu sodelovala pri raznih društvih, tako pri Sokolu, turističnem društvu pa folklornem, muzejskem, filatelističnem, društvu knjigovodij in še kje. Domačini pa seje spominjajo zlasti kot vojarinko na številnih nastopih metliških kolašev. Njen živahen temperament, prijazna beseda in veder nasmeh bodo ljudem, ki so jo poznali, ostali še dolgo v lepem spominu.
Poprava ni Sizifov posel
»Jezik ni samo slovnica in pravopis, jezik je predvsem misel naroda o samem sebi Je zavest in samozavest naroda.« Ta misel B. Štiha je moje vodilo pri poučevanju maternega jezika. Hkrati pa me vodi usmeritev, daje temeljna naloga pouka materinščine v osnovni šoli opismenjevanje. Pot k pismenosti pa. vodi preko učenčevih pisnih izdelkov ter učiteljevega popravljanja le-teh. Ob popravljenem pisnem izdelku se pot začne in nadaljuje. Na napake opozorjeni učenec z naslednjim pisnim izdelkom pokaže, kaj si je zapomnil in katerih napak se je znebil Učitelj to ugotovi ko pregleda in popravi njegov novi pisni izdelek: narek, pravopisno vajo ali popravo spisa Opismenjevalna pot je dolga strma in naporna ter se pravzaprav niti na univerzi ne konča v nobenem primeru pa ni Sizifov poseL
Francoski filozof Albert Camus je v svoji knjigi Mit o Sizifu razložil to starogrško zgodbo. »Ker se je Sizifpreveč zapisal stvaren tega sveta je moral neprestano valiti skalo navzgor v hrib. Sizif se je pri tem mučil, vendar je bila ta muka zaman, kajti vselej ga je nekoliko pred ciljem teža skale premagala in se je zvalila nazaj v dolino, Sizif pa je vsakič začel znova valiti kamen navzgor, dokler ni umrl« Nesmiselno početje.
Pisanje in popravljanje pisnih izdelkov pa ni nesmisel' Je napor, ki vodi k zaželenemu cilju — večina
učencev iz dneva v dan izboljšuje svojo pismenost Torej ta muka ni zaman in ni Sizifov posel!
K temu razmišljanju me je spodbudilo pisanje prof. Mojce Janežič v sobotni prilogi Dela z dne 28. 9. 1991. V prispevku »Ravnatelji napovedujejo odhod« namreč prof. M. Janežič utemeljuje različnost učnih predmetov in oporeka trditvi svetovalca za razvoj osnovne šole. Vladimirja Milekšiča: »... Nobenega dokaza ni daje z učenjem slovenskega jezika več dela (...) Tudi argument popravljanja številnih spisov ne vzdrži strokovne presoje. (...) Na tisoče učiteljev popravlja na tisoče spisov s tisoč napakami in nezadostno pismenostjo. A li je treba tem učiteljem dati zdaj še tisoč ur več za ta Šizifov posel ali pa je bolje izboljšati pouk?«
Trdim, da pri valjenju skale navzgor — pisanju in popravljanju pisnih izdelkov — učenec in učitelj doživljata SMISEL
»Čeprav vsi napori v končni fazi končajo v NESMISLU. Kajti čisto na koncu vse uniči smrt Tej nesmiselnosti pa naj človek heroično zre iz oči v oči V tem je človekova veličina«. R. Koncilija).
Pisanje in popravljanje pisnih izdelkov je torej neizogibno, ne samo potrebno delo, in napor JE učencu in učitelju poplačan. Za učitelja pa mora biti tudi plačan.
A li zna kdo kako drugače izboljšati pouk opismenjevanja?
MARJANA ŠTERN OŠ Grm Novo mesto
( TELEVIZIJSKI SPORED^)
ČETRTEK,	10.10.91
Program: SLOVENIJA 1	
8.35 -	12.	45 in 12.45 -	0.10 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK PONOVITEV 9.00 INDIJANSKE LEGENDE.KANAD.NANIZ.7/12 9.25 TOK TOK,KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE
10.15	MOZAIK - SOLSKA TV,PONOVITEV 10.15 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: BLOK 10.50 NEKOČ JE BILO...ZIVLJENJE:PL05CICE (6/26)
11.15	MOZAIK PONOVITEV 11.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 11.45 M.J.BIRD:VRTINEC, ANGLEŠKA NADALJEVANKA (5/6)
12.35	VIDEO STRANI
13.$0	POROČILA (00 13.tO)
15.20	VIDEO STRANI
15.30	MOZAIK,PONOVITEV SLOVENCI V ZAMEJSTVU
16.00	SOVA.PONOVI TEV AFERA LANCASTER-MILLER, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,1/6
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, PONOVITEV ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, . ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA,4/6
17.35	ČETRTEK OB 17.30
18.35	EP VIDEO STRANI
18.40	SPORED ZA OTROKE IN MLADE NEVARNI ZALIV,KANADSKA NAN1ZANKA,17/20
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59	EPP
20.05	R.SIMPSON:NANCY WAKE, AVSTRALSKO-ANGLESKA NADALJEVANKA (3/4)
20.55	EPP
21.00	TEDNIK
22.00	TV DNEVNIK 3,VREME
22.20	EP VIDEO STRANI
22.25	SOVA
PETEK,	11.10.91
Program: SLOVENIJA 1
8.35 -	11.10 in 12.45 -	1.05 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK PONOVITEV 9.00 KLUB KLOBUK 10.10 R.SIMPSON:NANCY WAKE, AVSTRALSKO ANGLEŠKA NADALJEVANKA (2/4)
11.00	VIDEO STRANI
13.&0	POROČILA (DO 13.^0)
14.25	VIDEO STRANI
14.35	MOZAIK,PONOVITEV SVET NA ZASLONU
15.05	SOVA,PONOVITEV GREMO NA ZABAVO, ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA,5/6 AFERA LANCASTER-MILLER, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,2/6
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK,PONOVITEV TEDNIK
18.05	EP VIDEO STRANI
18.10	TOK TOK, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADOSTNIKE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59	FORUM
20.14	EPP
20.20	CRN USNJEN SUKNJIČ,ANGL.DOKUM.ODDAJA
21.10	EPP
21.15	NIKOLI VEC,ANGLEŠKA NADALJEVANKA (3/3)
22.05	EPP
22.10	TV DNEVNIK 3,VREME
22.30	EP VIDEO STRANI
22.35	SOVA
SOBOTA, 12.10.91
Program: SLOVENIJA 1
8.10 -	11.50 in 12.45 -	1.20 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.25	VIDEO STRANI
8.35	MOZAIK PONOVITEV
8.35	ANGLEŠCINA-FOLLOM ME,21.LEKCIJA
9.00	RADOVEDNI TACEK : SKRINJA
9.20	LONČEK KUHAJ : PŠENIČNA JUHA
9.30	ALF,48.EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE
9.55	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.55	II.MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKEGA
NAREČNEGA PETJA,2.ODDAJA
11.40	11.25 FORUM VIDEO STRANI
13.3o	POROČILA
14.00	(DO 13.t0) VIDEO STRANI
14.10	DRUGA GODBA ’91
14.40	MALA DUDACKA MUZIKA (ČEŠKA),2.ODDAJA SKRIVNI VRT,AMERIŠKI FILM
16.20	SOVA,PONOVI TEV
16.'50	PRI HUXTABLOVIH, 11.EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	ŠPORTNI DOGODEK
18.25	EP VIDEO STRANI
18.30	V KAJ DRVIMO SKUPAJ Z ZEMLJO?,
19.00	ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA,5/6 RISANKA
19.20	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	•	VREME
19.59	UTRIP
20.14	EPP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.30	EPP
20.35	KRIZKRAZ
21.50	SOVA
22.15	NA ZDRAVJE,33.EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE TV DNEVNIK 3,ŠPORT,VREME
22.35	EP VIDEO STRANI
22.40	SOVA
NEDELJA, 13.10.91
Program	: SLOVENIJA 1
7.50 -	12.	45 in 13.25 -	0.40 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.05	VIDEO STRANI
8.15	OTROŠKA MATINEJA ZIV ZAV
9.05	OTROŠKA MATINEJA NEVARNI ZALIV,KANADSKA NANIZANKA (17/20)
9.J5	UMETNOST ZA VSAK DAN, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA,PONOVITEV (2/5)
10.35	GARFIELO IN PRIJATELJI.PONOVITEV
11.05	DOMAČI ANSAMBLI:SLOVENSKI MUZIKANTJE
11.35	OBZORJA DUHA
11.55	EP VIDEO STRANI
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	POROČILA
12.40	VIDEO STRANI
13.40	TVARIETE.PONONITEV
14.40	W.JEDRKIEMICZ:ZA TEŽAVE BEDNARSK1, POLJSKA NAOALJEVANKA (2/7)
15.30	SOVA,PONOVI TEV NA ZDRAVJE, 33.EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE AFERA LANCASTER-MILLER, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,3/6
16.50	EP VIOEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	ZANDAR IN MARSOVSKI.FRANCOSKI FILM
18.35	
18.50	RISANKA	*
19.00	TV MERNIK
19.15	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59	ZRCALO TEDNA
20.14	EPP
20.20	ŽELJKO KOZINC-HELLMUT ANOICS:KUGY, 3.ZADNJI DEL TV NADALJEVANKE
21.30	EPP
21.35	ZDRAVO
22.55	TV DNEVNIK 3.ŠPORT,VREME
23.15	EP VIOEO STRANI
23.20	SOVA
PONEDELJEK, 14.10.91
Program: SLOVENIJA 1
8.35	-	10.45 in 12.45 -	1.05 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK PONOVITEV
9.00	E.MAJARON:V ZNAMENJU DVOJČKOV, LUTKOVNA IGRICA (4/12)
9.20	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84 (MLADINSKI ZBORI POJEJO NARODNE)
9.50	UTRIP 10.05 ZRCALO TEDNA
10.20	TV MERNIK
10.35	VIDEO STRANI
13.|0	POROČILA	.
( DO 13*lO)
15.00	VIDEO STRANI
15.10	OBZORJA DUHA,PONOVI TEV
15.30	SOVA,PONOVITEV
POLNA HIŠA,AMERIŠKA NANIZANKA,17/22 AFERA LANCASTER-MILLER,
AVSTRALSKA NADALJEVANKA,4/6
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK PONOVITEV
ZDRAVO
18.25	EP VIDEO STRANI
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.30	RADOVEDNI TACEK: ČEBELA
19.05	18.50 BEATRIX BEX:ZABA V ČRNILNIKU RISANKA
19.15	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59	EPP
20.05	EURIPIO:ELEKTRA,DRAMA HTV
21.35	EPP
21.40	OSMI DAN
22.25	TV DNEVNIK 3,VREME
22.45	EP VIOEO STRANI
22.50	S PESMIJO V SRCU
23.25	SOVA
TOREK	15.10.91
Program: SLOVENIJA 1	
8.35 -	12.45 in 12.45 -	0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK PONOVITEV
	9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.55 ČETRTEK OB 17.30 10.55 ANGLEŠČINA - FOLLOH ME,23.LEKCIJA 11.20 SEDMA STEZA 11.50 OSMI DAN
12.35	VIDEO STRANI
13.3o	POROČILA
13.^0	MOZAIK PONOVITEV
-	13.^0 OMIZJE 14.50 ANGLEŠČINA - FOLLOH ME,23.LEKCIJA
15.15	SOVA,PONOVITEV AFERA LANCASTER-MILLER, AVSTRALSKA NADALJEVANKA,5/6 NEDOTAKLJIVI, 7.EPIZODA AMERIŠKE NANIZANKE (CB)
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK - SOLSKA TV 17.05 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: CHATEAUBRIAND 17.35 NEKOČ JE BILO...ZIVLJENJE:SRCE (7/26)
18.00	EP VIOEO STRANI
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.05 LONČEK KUHAJ:POLENTA Z GOBICAMI 18.20 ALF.49.EPIZOOA AMERIŠKE NANIZANKE 18.45 ŽELEZNIŠKA POSTAJA
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59	EPP
20.05	A.NEHMAN:OBČUTEK KRIVDE,ANGLEŠKA NAD/CU-'jeM'U4vtrt' (1/7)
20.55	EPP
21.00	NOVOSTI ZALOŽB
21.10	TUJI SHOW
22.10	TV DNEVNIK 3,VREME
22.30	EP VIDEO STRANI
^2.35	SOVA
SREDA	,	16.10.91
Program: SLOVENIJA 1	
8.35 -	12.35 in 12.45 -	0.05 TELETEKST TV SLOVEN^
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK PONOVITEV 9.00 ZIV ZAV 9.50 EURIPID: ELEKTRA,DRAMA HTV 11.20 A.NEWMAN:OBČUTEK KRIVDE, ANGLEŠKA NADALJEVANKA (1/7) 12.10 AEROBIKA ,1.ODDAJA
12.25	VIDEO STRANI
13 .$0	POROČILA (00 13.<f0)
15.20	VIDEO STRANI
15.30	SOVA,PONOVITEV
SKUPNI RAČUNI,	/6
ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA,®' AFERA LANCASTER-MILLER,
AVSTRALSKA NADALJEVANKA,6/6
16.50	EP VIOEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	TV DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK,PONOVITEV 17.05 BOJ ZA OBSTANEK,ANGL.POLJ.ZN.SE«1 17.35 ])0H4Čer O0*T|‘( . NIZOZEMSKA IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (3/13)
17.45	EP VIDEO STRANI
17.50	SPORED ZA OTROKE IN MLADE KLUB KLOBUK,KONTAKTNA ODDAJA
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.24	EPP
19.30	TV DNVENIK 2
19.55	VREME
19.59	EPP
20.05	FILM TEDNA POO NADZOROM TUJCEV,AMERIŠKI FILft
21.35	EPP
21.40	MARLBORO MUSIČ SHOW
22.10	TV DNEVNIK 3,VREME
22.30	EP VIOEO STRANI
22.35	S°VA	c ALF,58.EPIZODA AMERIŠKE NANIZAN* DRZNA LUČKY,AMER.NADALJ.,1/6
23.55	VIDEO STRANI
I

!
Dolenjski list v očeh bralcev
E
X /m

!
fnako številko Dolenjskega lista, kot jo zdajle držite v rokah, je prejelo poleg vas še več kot 20.000 stalnih naročnikov, nekaj tisoč bralcev je kupilo Dolenjski list na prodajnih tnestih širom Slovenije, poštar pa je pozvonil tudi na vrata številnih domov v zamejstvu in izseljenstvu. kjer bivajo naši ljudje. Bralci Dolenjca so namreč raztreseni po vsem svetu, po časopisu listajo naši ljudje v Ameriki. A vstrali-Ji Argentini, berejo ga v mnogih evropskih državah, najpogosteje in z največ zvestobe pa seveda i' krajih, posejanih po območju širše Dolenjske, kjer je Dolenjski list že 4 2 let redno tedensko ogledalo dogajanj, žitja in bitja Dolenjcev, Posavcev, Belokranjcev, Kočevcev in Ribničanov.
Novinarska ekipa, ki ga teden za tednom piše skupaj s številnimi zunanjimi in občasnimi sodelavci, dobro ve, da so kot »starši« časopisa nekoliko pristranski in da na svoje dete ne gledajo z najstrožjim očesom, vsekakor pa prijazneje kol drugi. Ljubezen včasih zamegli jasen Pogled in starši hib svojih otrok ne vidijo. Prav zaradi tega vsake toliko časa »očetje in mame« Papirnatega Dolenjca povprašamo bralce, kaj menijo o Dolenjskem listu, kaj bi i’ njem spremenili, čemu dali več poudarka, kaj izpustili, skratka, poskušamo zatipati utrip kar najširšega kroga našega bralstva. V ta namen že vrsto let opravljamo anketiranje. Nazadnje smo anketo opra vili pred tremi leti. čas je torej dozorel za novo ugotavljanje, še posebej, ker je prišlo v tem času do mnogih sprememb, ki so vplivale in verjetno še bodo nu vsebinsko zasnovo časopisu in tudi na potrebe ter želje bralcev.
dober odziv kljub vojni
Vprašalnik smo natisnili v »Dolenjcu« in ga Poslali med bralce konec letošnjega junija, le tekaj dni preti izbruhom vojne v Sloveniji. Ddmev na anketo je bil zato nekoliko slabši, kot je dosedanje povprečje odzivov, kar pa je razumljivo, saj seje v dneh, ko so se po slovenskih cestah valili tanki »bralske« armade in so P° nebu zlovešče krožila bojna letala, ljudem
po glavi motalo vse kaj drugega kot pa odgovarjanje na anketna vprašanja. Kljub temu so se mnogi naši naročniki in bralci izkazali in se odzvali v kar lepem številu — na uredništvo je prispelo 375 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Odziv je zaostal za anketo izpred treh let, ko smo prejeli rekordno število izpolnjenih vprašalnikov, ostaja pa se v zlati sredini v primerjavi z vsemi izvedenemi anketami. 375 anketirancev predstavlja nekaj manj kot 2 odst. vseh naročnikov, kolikor smo jih imeli na polovici leta.
Največ odgovorov (148 ali 40 odst. vseh) smo dobili iz novomeške občine, najmanj pa iz ribniške, od koder se je oglasil en sam bralec. Glede na število naročnikov je bil odziv, kar je presenetljivo, najboljši iz občin zunaj Dolenjske, saj je iz drugih krajev v anketi sodelovalo skoraj 3 odst. vseh tamkajšnjih naročnikov. Med našimi devetimi občinami je po odzivu glede na število naročnikov na prvem mestu Kočevje (2,25 odst. naročnikov), slede pa mu občine: Crnomelj, Novo mesto. Krško, Trebnje, Sevnica, Metlika, Brežice in na repu Ribnica.
Najbolj marlji vi izpolnjevalci anketnih listov so bili listi 5 srednjo izobrazbo, kijih je bito več kot polovica, medlem ko je bilo višje in visoko izobraženih precej manj, kar je razumljivo in normalno glede na izobrazbeno strukturo prebivalstva. Pogled na starostno sestavo anketirancev pa kaže, da smo imeli najbolj zavzete izpolnjevalce med starejšimi bralci (41 odst.), slede jim tisti od 25. do 50. leta (35 odst.), medtem ko je bilo mladih anketirancev za slabo četrtino. Izobrazbena in starostna sestava anketirancev kaže običajno podobo našega bralstva, zato tudi po zastopanosti vseh teh kategorij bralstva lahko sprejmemo rezultate ankete kot verodostojen odraz našega bralstva.
DOBRO OCENJEN
Slovenija je medijsko razmeroma dobro razvito območje, saj v naši republiki izhaja precejšnje število najrazličnejših časopisov, deluje več televizijskih postaj in oddaja lepo število radijskih postaj. Dolenjski list si med njimi išče svoj življenjski prostor in svoje poslanstvo. V anketi smo se pozanimali, kakšno mesto ima domači tednik med siceršnjimi viri informira-
ODZIU NA ANKETE
ESS
1983
m
1985
(233
1988
1991
li vprašanje splošne ocene nekako tako, kot da so bralci učitelji, časopis pa šolarček. Bralci so imeli možnost oceniti časopis in še posebej njegovo štirinajstdnevno Prilogo z ocenami: slab, dober in odličen. V zadovoljstvo nam je bilo, ko je računalnik prežvečil vložene podatke iz anketnih vprašalnikov in izpisal da je časopis dobil odlično oceno kar pri 30 odst. anketirancev, 69 odst mu je dalo oceno dober, zanemarljiv nepolni odstotek pa je bilo tako strogih ocenjevalcev, da so časopisu dali nezadostno. Nekoliko slabše se je odrezala Priloga, ki jo je kot slabo ocenilo 5 odst. anketirancev, kot dobro tri četrine, kot odlično pa petina anketirancev. Tako redni časopis kot njegova Priloga sta torej dobro prestala ocenjevanje.
»Z OZIROM NA CIFRO MOJEGA ROJSTVA...«
Včasih bralci v četrtek, ko poberejo Dolenjski list iz nabiralnika, med prsti potipajo časopis in ugotavljajo, da je revež v zadnjih časih nekoliko shujšal, medtem ko drugi ugotavljajo, da na sicer nekaj manj straneh, kot je izhajal pred leti, vendarle ni nič manj branja. Anketa kaže, da je s sedanjim obsegom časopisa povsem zadovoljna večina naših bralcev, 74,9 odst. jih je namreč odgovorilo, da je obseg pra všen, dobri petini (22 odst.) je obseg časopisa premajhen, našlo pa se je tudi za 1 odst. anketirancev, ki se jim zdi obseg prevelik.
In kako je s fotografijami v časopisu, jih je preveč ali premalo, so premajhne ali prevelike? A nketa kaže, da ste z večine zado voljni s takšno odmero slikovnemu delu časopisa, kot jo iz tedna m leden dajemo. Tretjini anketirancev je vseeno, kako velike so fotografije y časopisu, 60 odst. so všeč take kot so, 7 odst. pa bi raje videlo, da bi bile slike v časopisu večje.
Ko smo na nekaj manj straneh vse dražjega in dražjega časopisnega papirja skušali natisniti enak obseg novic in branja, smo železno rezervo poiskali v grafičnih logih in se odločili za nekolikanj manjše črke. Od časa do časa smo predvsem od starejših bralcev dobili opozorila da težko berejo besedila y manjših črkah. Anketa je pokazala, da ni šlo za osamljene glasove. Niso se vsi, ki težje berejo manjše črke, odpovedali Dolenjskemu listu, kot se je starejši bralec iz Ljubljane, ki poslej časopis le še občasno kupuje, kot je sporočil na robu anketnega lističa, so pa nekateri potarnali »Težko čakam Dolenjca, a imam že 70 let in ga težko čitam, ker je drobno tiskan,« je pripisal možak iz Dragatuša, upokojenec z Blance pa je pripomnil, da bi mu bilo »z ozirom na cifro mojega rojstva zelo ustreženo, če bi bile črke malo večje«. Med anketnimi lističi smo dobili tudi stran s pripisom: »Prilagam vam stran Dolenjca, katerega pri 70 letih res ne morem prečitati«
V anketi sicer prehudega nezadovoljstva zaradi velikosti črk ni, 66 odst. bralcem so črke take, kot so zdaj, primerne, vendar 17 odst. vseh anketirancev meni, da so črke premajhne, med starejšimi anketiranci jih je kar 29 odst. Ker vemo, da bodo tudi tisti, ki so zdaj zado-
U&ICE CMOKU KOftgjE «5*0 METLIKI NOVO HES.tlMlCA SEVNICA TKMJE OSTALE
njo. Ugotovili smo, da je Dolenjski list kot pomemben vir obveščanja označilo 37 odst. anketirancev. Najresnejša konkurenta sta radio in televizija, kar je popolnoma razumljivo, toliko bolj, ker sta ta dva medija v vojnih dneh pokazala svojo moč in koristnost pri hitrem in sprotnem obveščanju. Na tretjem mestu je bila omenjena lokalna radijska postaja Studio D. Ti trije so, kot kaže naša anketa, poglavitni informacijski viri, iz katerih Dolenjci zajemajo
vednostfo dogajanje na domačem dvorišču in v širnem svetu. Sledi jim Nedeljski dnevnik, Delo in ostalo časopisje.
Z odmevnostjo in bralnostjo Dolenjskega lista smo torej lahko zadovoljni, saj si je izboril pomembno mesto v medijski mreži na našem območju. Zato je toliko bolj zanimivo, kako bralci časopis ocenjujejo. V anketi smo zašla vi-
GLAVNI VIRI OBVEŠČANJA
DRUGO (2.2X)-l.
leajSKi (6 .ix)—h
RTV (34.«)-
ELO (5.ID-
OL (36.9D
STUDIO D (15.«)
voljni z velikostjo črk alijim je vseeno (17 odst. vseh), čez nekaj let morda le nekoliko opešali v ostrovidnosti, smo že začeli del časopisa tiskati i* nekaj večjih črkah, poskusili pa bomo vse, kar je branja vrednega ali zahteva nekaj daljši napor oči, natisniti v primerno velikih črkah, da ne bo nihče ob veselje nad branjem.
DOM IN SVET
Sto ljudi — sto čudi, pravi star pregovor. In kar drži, saj opažamo, da bi ljudje imeli radi časopis različno ukrojen, pač po svojih željah in interesih. Koga denimo silno zanima šport, kaj se zanimivega dogaja na kulturnem področju, pa prav nič; kdo drug pa na šport nič ne da, saj ne loči košarke od rokometa, ga pa zanima, kaj je novega na knjižnem trgu. Kot l dosedanjih anketah smo tudi y tej omogočili anketirancem, da so lahko izbirali in ovrednotili, koliko jih zanimajo novinarski prispevki s posameznih področij.
Rezultati kažejo, da je veliko takih, kijih zanima vse in preberejo časopis od prve do zadnje strani. »Časopis naj bo tak, kot je. Kar mi ni všeč, ne preberem, verjetno pa prebere kdo drug. Za vsakega je nekaj,«je na anketni listič pripisala bralka iz Dolenjskih Toplic in pokazala razumevanje za različne okuse in interese. Zvečine bralci raje vidijo, da je v časopisu več tistega, kar jih zanima, kar jih ne, pa bi kar odpravili. Da bi lahko sestavili lestvico splošnega zanimanja za posamezna področja, smo anketirancem dali možnost označiti stopnjo zanimanja za prispevke 5 posameznih področij, in sicer s štirimi stopnjami nič, malo, srednje, zelo. Pri zbiranju točk za posamezna področja smo dali 3 točke za vsak obkroženi »zelo«, 2 za »srednje«, I za «malo«, za »nič« pa smo točko odšteli. Kjer anketiranci niso obkrožili nobene od ponujenih stopenj, smo pač pustili nič. Nato smo točke sešteli in dobili lestvico priljubljenosti posameznih področij.
Na prvo mesto so se uvrstili prispevki in novice iz ožjega okolja. Ljudi očitno najbolj zanima, kaj se godi doma in y ožjem okolišu, dogodki in vesti, ki jih drugi časopisi nimajo ali pa o njih poročajo le na kratko in zelo skopo. Po svojem osnovnem poročanju je Dolenjski list pač lokalni medij in ima v tem tudi svoj razpoznaven obraz med drugimi časopisi, zato je povsem razumljivo, da so prispevki takega značaja med bralci Dolenjca najbolj priljubljeni. Vendar naši ljudje niso zagledani le v lastno dvorišče, pogledajo radi tudi prek domačega plota v beli svet. C e bi ne bili takšni, bi si v anketi ne izborile na drugo mesto priljubljenosti zanimivosti iz sveta.
Veliko je zanimanje tudi za vse, kar časopis piše o temnejših plateh življenja, o umorih, tatvinah, ropih, goljufijah, prometnih nesrečah in o vsem tistem, kar se zbira na strani Pota in stranpota, na kratko pa ji pravimo kar kriminal. Tovrstni prispevki so se po priljubljenosti u vrstili na tretje mesto. Sledijim sklop prispevkov, ki so namenjeni razvedrilu in branju. Po anketi sodeč, je med našimi bralci kar precej reševalcev križank in ugank, saj je na lestvici ta zvrst pred podlistkom, povestmi in zgodbami, ki jih pišejo bralci. Potem so šele na vrsti prispevki. ki obravnavajo gospodarsko tematiko, slede jim prispevki o kmetijstvu, politiki in kulturi,
povsem na repu pa so športni prispevki Prejšnja leta je bila na repu zanimanja politika, v letošnji lestvici pa je napredovala za dva klina navzgor, kar je nedvomno posledica demokratizacije in pluralizma, ki sta s politike snela suhoparnost Koga pa zanimajo stvari, za katere se je vse več ali manj sklenilo in odločilo v ozkih krogih vladajoče politične elite, javnosti pa so dali le oglodane kosti
Če lestvico sestavimo po odločitvah glede na starostno in izobrazbeno sestavo anketirancev, se pokaže, da je priljubljenost posameznih področij le nekoliko drugače razvrščena Pri mlajših bralcih sta na dnu zanimanja kultura in kmetijstvo, klin nad njima so križanke, celo politika je uvrščena višje, v vrhu pa so zanimivosti iz sveta sledijo kriminal in prispevki iz domačega okolja Nad 50 let stari anketiranci pa denimo kmetijstvo postavljajo na tretje mesto, takoj za prispevki iz domačih in tujih logov, kulturo in šport pa na zadnji mesti Bralci, stari med 25 in 50 let. na dno lestvice posta vljajo politiko in šport, v vrh pa prispevke iz domačega okolja iz sveta kriminal, zelo radi rešujejo križanke, takoj zatem pa so jim že pri srcu gospodarski prispevki
Bralci z nižjo izobrazbo najraje berejo prispevke iz domačega okolja kriminal, zanimivosti iz sveta, podlistek in zgodbe ter kmetijske prispevke, za šport in križanke pa jim ni Srednje izobraženi so križanke postavili na tretje mesto, za domačimi in svetovnimi zanimivostmi. Sledi kriminal podlistek, gospodarstvo, na dnu je tudi zanje šport. Višje in visoko izobraženi anketiranci so razred zase. Na zelo visoko mesto so postavili gospodarske in politične prispevke, takoj za ntp icami iz domačega okolja. Pri njih imajo visoko mesto tudi prispevki s kulturnega področja, saj jih uvrščajo na 5. klin lestvice takoj za zanimivostmi iz sveta in pred kriminalom. Za šport, križanke in zgodbe pa jim ni kaj dosti, saj so jih uvrstili na dno lestvice.
ODPOVED, TEGA PA NE!
Ob vsem tem so anketiranci na lastno pobudo napisali, kaj vse bi še radi videli L časopisu. Nekateri bi svoje vsakotedenske odločitve radi usmerjali po ukazu zvezd in si želijo v Dolenjskem listu horoskop, drugi bi radi pregnali kuhinjski dolgčas in si žele kuharske nasvete, tretji nasvete za sadjarjenje in nego okrasnega cvetja spet drugi pravnikovo in psihologovo svetovanje, tudi taki so, ki bi radi brali, kako je z devizami na črni borzi itd Največ bralcev bi imelo rado obsežnejši pregled vsakotedenskega radijskega in televizijskega sporeda Kaj se da napraviti c tem pogledu, bo uredniški odbor še pretehtal.
Prav na koncu ankete smo bralce vprašali, kaj bi bilo tisto, kar bi jih morda odvrnilo od Dolenjskega lista 62 odst. anketirancev je obkrožilo, da se Dolenjskemu listu sploh ne bi odpovedalo. Visoka cena pa je. kot kažejo rezultati ankete, tisto, kar najbolj žuli naše bralce in naročnike. 22 odst. jih je v anketi dalo vedeti, da bi pra v denar lahko igral odločilno vlogo pri morebitni odpovedi Premajhen obseg, neredna dostava ali kak drug časopis pa niso razlogi, ki bi jih jemali kaj dosti v misel.
MILAN M A RK E1J
KAJ ZANIMA BRALCE
GOSPODARSTVO
nič
KULTURA KRIMINAL	KRIŽANKA
1 malo
ZGODBE
POLITIKA
srednje
DOMAoE
Pnloga dolenjskega lista
Qh11
Zakaj lord Carington ne posluša otrokf
z
M adnja septembrska sobota. Ob dvanajstih, ko so kot običajno preizkušali sirene, je triletna hči začela kričati, zakaj vendar že ne gremo v zaklonišče. Pa smo v času slovenske vojne, od katere je minilo že tri mesece, le trikrat bežali v zaklonišče in ko smo prišli ven, je bilo še vse na svojem mestu in tudi pokalo ni Otroci na Hrvaškem nimajo te sreče, če je to sreča. Njihove oči so priča premnogim porušenim ali vsaj poškodovanim domovom, šolam, vrtcem, bolnicam, tovarnam, pobitim bratom, stricem, očkom, pa tudi mamicam. Otroci v večini hrvaških mest že mnoge dneve nimajo mirnega sna, igre, učenja, dneve in noči namesto v šoli, vrtcu, na prostem preživljajo po kleteh in zakloniščih. Namesto veseli, lepih, sproščujočih stvarije njihov vsakdan vojna. Kako boleče je poslušati tri in štiriletnike, ki ti vedo povedati, kdo uničuje, s čim uničujejo, ki ti znajo natan-čno razložiti, kaj je kasetna bomba, minometa-lec ali raketa, čepra v še ne obvladajo r-ja. Lord Carrington in še kdo iz Evrope in sveta, od katerega zaman pričakujemo oz. pričakujejo rešitev in pomoč, bi morali priti med te otroke in bi jim bile mnoge stvari iz te umazane balkanske morije bolj jasne. Ampak lord Carrington in podobni seveda ne poslušajo teh otrok. Se manj pa domači generali in njizova soldateska, čeprav so med lemi otroci tudi njihovi
In vojna se kljub brezštevilnim dogovorom o prekinitvi ognja, ustavitvi bojev, o premirju nadaljuje. Vse hujša, vse bolj umazana in vse bolj široka je. Ljudej pa bežijo. Število tistih, ki so zbežali zdoma, ker tega ni več ali kar so si reševali golo življenje, gre v stotisoče. In zdaj to niso več takšni begunci kakršnih je bil pred tednom poln Čatež, Otočec, Toplice, ki so se pred šele grozečo nevarnostjo umaknili v glavnem iz Zagreba, za vsak primer. Konec septembra so tudi v naše kraje začeli prihajati begunci ki so doma ostali brez vsega. Zadnjo septembrsko soboto sem se z eno takšnih družin pogovarjala v takrat že delujočem begunskem centru na Otočcu. Mamica, očka, dva majhna otroka in moževa mati, kije pribežala za njimi z drugimi Ženin oče in dva brata sla ostala v Vukovarju, od tam so begunci namreč bili, moževega očeta so »pobrali« sredi ulice četniki in ga menda odpeljali s še drugimi moškimi s seboj, da bi pokopavali mrtve. Teh je, tako so rekli, mnogo mnogo več, kot slišimo po radiu in TV. Pokopavajo jih v skupinske grobnice, na dvorišča, vrtove, zaradi česar bo zelo težko vedeti končno morilsko bilanco te vojne.
Omenjena družina je v Vukovarju zdržala, dokler je lahko. Petnajst dni so bili nepretrgoma v kleti, ko so jim hišo uničili, so zmetali najnujnejše v avto in se preko koruznih polj odpeljali proti zahodu. »Da vsaj rešimo otroke,« so rekli. Mož se je tudi moral umakniti, saj je dobil
poziv za v JA. v kateri pa se ni hotel boriti Skriti se ni dalo, kdo je kdo, čigav je kdo. so rezervisti iz Srbije dobro vedeli saj so do včerajšnji složni srbski sosedje dvignili grebene, spravili svoje ženske in otroke v Srbijo in stopili na srbsko- vojaško-rezervistično uničevalsko nastrojeno stran. »Ne morem verjeti da to počno ljudje, rojeni kol jaz mnogo po vojni, ali tisti, ki so dali skozi pekel druge svetovne vojne. Ne morem razumeti,« je s solzami v očeh ponavljala mlada mali in na vprašanje dodala, da bi se vrnili domov in na istih temeljih začeli graditi nov dom, ko bi le bilo kakšno upanje za mir in življenje, kakršno je bilo pred vojno. A tako ne bo nikoli več, je rekla, stvari, ki so se dogajale, okrvavljenih sosedovih nožev ne bo tako lahko pozabiti, gneva in sovraštva ne izbrisati Begunske zgodbe so si močno podobne, čepravje vsaka po svoje različna In vse večjih je. Pretekli vikend, ko se je uničevanje Karlovca Duge Rese in drugih krajev slišalo vse do Novega mesta so se proti Sloveniji začele z vseh koncev zlivati cele reke beguncev. Samo v ponedeljek jih je preko stalno držumega novomeškega odbora Rdečega križa šlo preko 300. V torek je bilo samo v Novem mestu uradno prijavljenih 1.400 beguncev, precej je pri sorodnikih in prijateljih tudi neprijavljenih. Begunski center na Otočcu, Metropol, Dolenjske in Šmarješke Toplice so prepolni, zato Rdeči križ išče družine, ki bi begunce sprejele medse, deloma pa jih preusmerjajo naprej v Ljubljano in Postojno, kjer imajo še nekaj prostora Bežijo cele družine, tudi za obrambo sposobni in potrebni moški A kako bi jih sploh lahko vprašali, zakaj so odšli To jih bodo slej ko prej tako ali tako vprašali tisti ki so ostali na Hrvaškem, ki so morda spravili na varno žene in otroke, potem pa se šli nazaj borit Ker nočejo, da »mojadomovina« ne bi bila več njihova. Sploh pa je vse več primerov, da starša spravita otroke v Slovenijo, potem pa se vrneta domov, sajjim sicer vse bolj strogo grozi izguba zaposlitve. Na Otočcu je precej takšnih otrok vseh starosti tako da so zanje organizirali tudi vrtec, v katerega delo se izdatno vključujejo same begunke. Veliko božajočih rok je potrebnih, da otroci lažje prenašajo iztrganost iz domačega okolja, mamino odsotnost in tisto, kar so tam videli in doživeli
Slovenija ima skratka široko srce in beguncem pomaga po najboljših močeh, z nastanitvijo, hrano, obleko, ter velikim trudom, da bi jim bilo v njihovi stiski lažje. Tudi zdaj, ko smo že samostojna drža va, pomoči ljudem, ki so zbežali, da si rešijo golo življenje, ne bomo odtegnili, če nam je še tako težko. Seveda pa je to le pomoč, začasna rešitev. Ko bi le lahko storili več ali sploh kaj, da bi ti otroci živeli v svojih domovih v miru kot njihovi vrstniki drugje po svetu, s starši, ki hodijo na delo, s starejšimi brati in sestrami, ki se učijo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Pisma za vaš, naš in njihov mir
B
Belokranjci se te dni s strahom in zaskrbljenostjo ozirajo preko Kolpe na Hrvaško stran, kjer je iz dalja ve skoraj neprestano slišati zamolklo grmenje težkih lopov. Včasih že tako močno, da zašklepelajo šipe v oknih. Vojna, ki smo se je komaj rešili v Šloveniji, se je še bolj divjaško razplamtela na Hrvaškem. Precej časa se je odražala samo v medijskih poročilih, sedaj pa se bliža in dobiva tudi pri nas čisto konkretne oblike, saj jo že slišimo, vidimo pa tudi številne begunce, ki se umikajo pred tem nerazumljivim peklom. Izgnali smo vojno iz Slovenije, upajmo, da za vedno, toda ostala je v naših srcih, saj nam ni vseeno, kaj se dogaja onkraj Kolpe. Mnogi imajo tam svoje sorodnike, prijatelje ali znance. Tam so naši soljudje, katerih življenja so v nevarnosti, njihovi domovi pa tarča grozovitih bombardiranj.
Eno je biti zaskrbljen in sočustvujoč, drugo pa je biti aktivno udeležen v prizadevanjih za končanje tega brezsmiselnega in za sodobnega človeka ponižujočega početja. Navadni ljudje lahko kaj malo storimo, da bi vojno končali, zato se često pretvarjamo, da se to nas ne tiče, in postajamo ravnodušni Verjetno bi se bolje počutili, če bi storili vsaj tisto, kar je v naših močeh. To pa je, da poskušamo vplivati na tiste, ki imajo moč in možnost, da spremenijo potek dogajanj.
»Če bi ničesar ne storil, bi se počutil sokrivega,« pravi slikar in kipar Dirk Heij, po rodu Holandec, sicer poročen s Slovenko, ki že vrsto let ži vi v Dragatušu. Močno je užaljen nad ra v-nanjem nekaterih nizozemskih politikov v posredniških vlogah Evropske skupnosti ter nad njihovim odklonilnim odnosom do priznanja Slovenije in Hrvaške. S Holandcem lastnim ognjem se je vrgel na pisanje odprtega pisma svojim politikom, v katerem hoče povedati resnico o mrtvi Jugoslaviji ter fizičnem in kulturnem genocidu, ki se tu dogaja Toda vsak dan prihajajo na dan novi, še strahotnejši dokazi, tako da pismo stalno dopolnjuje in ga še ni odposlal »Misel na zlo, ki se dogaja ljudem in kulturni dediščini, vse tako blizu, v krajih, ki jih poznam in so mi dragi me paralizira, moja umetniška ustvarjalnost je na najnižji točki«
Podobno čuti tudi Dirkova žena Janja Turnšek—Heij, učiteljica po poklicu. Tudi ona ne prenese pasi vnosli ob za vesti, da sredi E vro-pe in v naši neposredni bližini divja ena od najstrahotnejših vojn, ki si jih je moč zamisliti Po Dirko vem zgledu se je lotila pisanja pisem, toda metoda, ki jo je ubrala, je drugačna: ona stavi na množičnost Politike, ki nosijo odgovornost za evropsko usodo in lahko naredijo veliko tudi za mir na Hrvaškem, je treba po njenem mnenju dobesedno zasuti s pismi da bodo končno
le spoznali, da ne gre le za za taktične poteze in strateška vprašanja temveč za ljudi Z množičnostjo naj bi zbudili pozornost tudi v evropski in sveto vnija vnosti, ki bi po svoje pritisnila na politike, ki jih je izvolila
Ko smo obiskali Janjo in Dirka, je Janja ravno prišla iz šole s polno vrečo pisem. Kar okoli 150 so jih pod njenim vodstvom napisali učenci na naslove slovenskih osnovnih in srednjih šoL Vsebina pisem je poziv k akciji pisanja pisem za mir. Podobna pisma je Janja že prej poslala številnim redakcijam slovenskih časopisov. Dosedaj, kolikor nam je znano, ji pisma še nihče ni objavil
»Vpismu pozivam prebivalce moje dežele, naj ne čakajo, da bodo bombe spet padale tudi po nas, pa tudi ne, da bodo drugi kaj storili Zalo naj storijo to takoj. Pišejo naj pisma evropskim parlamentom. Če bo vsaka slovenska družina poslala po eno pismo, bodo birokrati pod njimi pokopani Delati bodo morali odgovarjati, pritoževali se bodo naprej. Če ne bodo nič storili, jim bomo spet pisali, isto, vsak teden, dokler ne bodo pomagali ustaviti vojne,« pravi odločno Janja.
Priporoča, naj bi evropskim politikom poslali pismo z naslednjo vsebino:
SFRJ ne obstaja več. Nekdanja JLA je zdaj srbska vojska Srbsko vodstvo in generali njene vojske so krivi za to vojno. V tej vojni morijo in uničujejo vse. Če ne boste nič storili, boste tudi vi krivi
Zato zahtevamo:
•	da se republike nekdanje Jugoslavije, ki to želijo, priznajo kot samostojne države.
•	da se nekdanja zvezna armada razoroži
•	da se zagotovijo človekovepravicein pravice manjšin,
•	da se izvede prava mirovna konferenca,
•	da se postavijo vsi vojni zločinci iz te vojne pred mednarodno sodišče.
Zahtevamo odgovor!
Janja in Dirk iz Dragatuša hočeta zbuditi nas in Evropo
Da se ne hi tuji diplomati izgovarjali da d razumejo našega jezika, naj bi jim pisali v angleščini Angleški tekst se glasi takole:
1.	Yugoslavija doesn t exist any longer.
2.	Ex—Yugoslavian national army is no*' Serbian army.
3.	Serbian leadership and army gencrals oA responsible /or thls v/ar.
4.	They destroy everything and murder ant body in ihis v/ar.
5.	If you don t do an vthing you will be guliti' too.
There for we demand:
1.	That the ex—Yugoslavian republik which want that, are recognized as indenpt*■ deni countries.
2.	That the ex—federal army is disarmed
3.	That human rights and the minority rigM
are respected	,
4.	That a real peace conference is carrid
OUL
5. That ali the war criminals out of this td are brought to the intemational court.
We demand an anssver.
Adress:
Tukaj napišete svoj naslov.
Morda bo kdo pomislil češ eno pismo rntw nič ne pomeni, pa temu ni tako. Vsako pismo f dragoceno in bo kazalo našo trdno volj0 j*. prepričanje. Za nas same pa bo pomenilo tod pomeben premik iz pasivnosti in resignacr. Kar se tega tiče, nam s svojo idejo Janja in D*1 iz Dragatuša ponujata veliko.	^
Naslovi, na katere lahko pišemo:
Mrs. Catherine la Lumiere
Secretari general of the council of Europe
F 67000 Strasbourg Cedex
Francija
His exellency
Mr. Javier Perez de Cuellar Secretary general of the UN United nalions plaza New York, NY 10017 USA
His exellency
mr. Helmut Liedermann
Ambasador and secretary general of CSCt
Hofburg- Josephplatz
A—1600 Wienna
A ustna
Parlament of Germany 5300 Bonn Nemčija
Parlament of ltaly 00 100 Rome Italija
Parlament of Austria A—1014 Wien Avstrija
Parlament of Ncthcrlands 2 500 EA The Hague Nizozemska
Parlament of England London SWIA ZAA Anglija
Parlament of France 75 700 Pariš Francija
Virus
2 imenom pohlep
den od najmočnejših ameriških investitorjev je nad sobami upravnih odborov velikih družb sprožil glasen opozorilni strel Bistvo sporočila je bilo: obrzdajte pohlep in v svoje plačilne pakete vlijte spet malo razuma. Opozorilo je prišlo od kalifornijskega pokojninskega sistema javnih uslužbencev, ki ga bolj poznajo s skrajšanim imenom Calpers in ki je največji javni pokojninski sklad v ZDA. Je tudi eden od vodilnih članov hitro rastočega gibanja za nadzor velikih korporacij, ki sestoji v glavnem iz institucionalnih investitorjev in želi, da bi se družbe bolj odzivale na želje delničarjev.
Na zadnjem letnem srečanju ITT je Calpers glasoval proti ponovni izvolitvi direktorjev tega konglomerata Razlog: nasprotovanje velikanski plači in paketu ugodnosti ki jih je lani užival njegov predsednik Rand Araskog. Lani je prejel 10 — 11,5 milijona dolarjev, ki so jih različno izračunali kot 23- do 103-odstotnen dvig plače. Calpers trdi da si tolikšnega denarja zaradi povprečnih finančnih dosežkov firme ni zaslužil Plačila upravnih odborov zadnje čase v ZDA in Veliki Britaniji doživljajo veliko več natančne pozornosti in kritik kot doslej, toda vsote, o katerih se prepirajo v ZDA, zbujajo videz, kot da želje britanskih managerjev niso višje od otroškega pohlepa malega Oliverja Twisuz
lani je Števen Ross, direktor medijske družbe Time Warner, pobral 39 do 78 milijonov dolarjev (odvisno od lega, kako so izračunavali posebne enkratne zaslužke). Stephen Wolf predsednik letalske družbe United A irlines, je prislužil več kol 18 milijonov dolarjev, John Sculley iz Apple Computer pa 16.7 milijona dolarjev.
Te številke so komajda reprezentati vrte za ZDA kot celoto, ker so v glavnem rezultat enkratnih dobičkov od delnic. Povprečen dohodek ameriškega glavnega direktorja je bil lani 1,4 milijona dolarjev. Vanj štejejo plača, ugodnosti in posebni deleži. Pri ugota vljanju teh podatkov so zajeli 350 večjih druž b.
Kljub temu so velikanske vsote, ki so jih zaslužili gospodje Wolf Ross in njima podobni, izzvale svetovalce za management, politike demokratske stranke, vodje sindikatov in institucionalne delničarje. da so zagnali vik in krik. češ plače velikih direktorjev so se izvile nadzoru in treba je popraviti sistem, ki to omogoča.
POGOLTNOST JE DOBRA STVAR?
Zbor nezado voljnih se je letos še okrepil Recesija in odpor proti filozofiji Wall Streeta v osemdesetih letih, katere načelo je bilo »pohlep je dobra stvar«, sta glavni vzrok. Kolosalni plačilni čeki velikih direktorjev so videti še posebej brezobzirni zdaj, ko navadni delavci izgubljajo zaposlitev. Naraščajoče direktorske plače v času, ko se profiti krčijo, zastavljajo tudi neprijetna vprašanja o domnevni zvezi med dosežki in nadomestili kise v bolj cvetočih časih lažje skrijejo.
V	razpravah se prepletajo tri teme:
•	Ali so ameriški direktorji preplačani?
•	Ali je plačilni sistem tak, da iz managerjev iztisne čim boljše dosežke?
•	Če ni kaj je treba storiti?
V	zadnjem desetletju se je prepad med zaslužki glavnih direktorjev in tistimi, ki predstavljajo večino članov ameriške družbe — sem spadajo tudi direktorji nižjega ranga —močno povečal Raziskava berkleyske univerze v Kaliforniji je ugotovila, da je v letih 1973 — 1975 deset naključno izbranih glavnih direktorjev ameriških družb zaslužilo 29-krat več kol povprečen ameriški delavec. V letih 1987—1989se je to število povišalo na 53-krat. Če pri tem upoštevajo še dolgoročne spodbude — to so na primer delnice — je sredi 70-tih let glavni direktor zaslužil 34-krat več kot povprečen delavec, na koncu 80-tih pa kar 109-krat.
Ameriški glavni direktorji se tudi izjemno dobro odrežejo v primerjavi s tujimi Mednarodne primerjave so nevarne, ker je ogromno dodatkov, ki jih ne prikazujejo v plačah, a jih direktorji po svetu še kako uživajo. Toda raziskava iste univer-
ze je ugotovila, dajaponski direktor zasluži 17 povprečnih delavskih plač, francoski in nemški 23 do 25, britanski pa 33 do 35.
V	času, ko se A merika bojuje za ohranjanje svoje tekmovalnosti z Japonsko in Nemčijo, ljudje vedno bolj dvomijo o tem, da bleščeča plača upravnega odbora dejansko vpliva na boljše dosežke družbe. Vendar pojav ni tako množičen in lahko bi rekli da je »na vsak slab primer vsaj 100 družb, ki delajo dokaj dobro«.
Michael Jensen s harvardske poslovne šole poudarja, da realne plače direktorjev javnih družb šele zdaj začenjajo loviti tiste izpredpeuiesetih let, in da še zdaleč niso prevelike, če jih primerjamo s plačami vrhunskih pravnih družb ali investicijskih družb Wali Streeta. Zoper te mora namreč tekmovati industrija, če hoče pri vabiti najbolj nadarjene posameznike.
V	reviji Harvard Business Review je lani zapisal »Splačami glavnih direktorjev so resne težave, toda 'ekscesivne'plače niso glavna. Neizprosno osredinjenje javnosti na koliko so ti direktorji plačani odvrača njeno pozornost od tega, kako so plačani V večini ja vnih družb so plače gla vnih direktorjev tako rekoč popolnoma neodvisne od njihovih dosežkov.«
To stališče delijo skoraj vsi strokovnjaki ki se ukvarjajo s plačami Pogled na tri sestavine plačilnega paketa glavnega direktorja — osnovno plačo, letne bonitete in dolgoročne stimulacije — nam razloži zakaj je tako. Osnovni dohodek, to je jedro plače, kini odvisen od uspešnosti družbe, od družbe do družbe močno variira. Pogosto drži groba zveza med plačilnim paketom in veličino ter zapletenostjo posla.
To je zato, ker komite za plače upravnega odbora, ki določa plačo glavnega direktorja, išče nasvete o primerljivih vsotah podobnih družb pri neodvisnih svetovalcih.
RAZLAGA ZA SANJSKE PLAČE
Sistem pa vsebuje verižni efekt, s katerim si lahko razložimo, zakaj so v zadnjih letih plače direktorjev velikih družb tako močno prehitele povprečne ameriške. Komite izvrta, kako konkurenčne družbe plačujejo svoje generalne direktorje. Nato določi številko, ki je višja od povprečne, in sicer na osnovi tega, da je tudi družba nad povprečjem, ali pa zato, ker želi da bi generalni direktor izboljšal njeno učinkovitost Ciniki trdijo, da lahko generalni direktorji močno vplivajo na velikost lastnega plačilnega paketa s tem. da poskrbijo, da je odbor njihove družbe poln
še bolje plačanih direktorjev iz drugih družb. »Če vodile družbo in si želite zvišanje plače, v upravni odbor ne boste povabili matere Tereze,« pravi Graef Crystal vodilni strokovnjak za direktorske plače v ZDA. »Želeli pa bi sl da bi bil v upra vnem odboru generalni direktor neke druge družbe, seveda če ima mnogo višjo plačo od vas.«
Vsekakor pa se osnovna plača kot del celotnega dohodka krči — zdaj znaša samo 39 odstotkov celotnega paketa generalnega direktorja 25 odstotkov predstavljajo kratkoročne bonitete, 36 pa dolgoročna stimulacija ln prav ti zadnji dve področji prispevata najvišja in najbolj nepravilna plačila
Z letnimi bonitetami naj bi direktorje nagrajevali za dosežke njihove družbe v preteklih 12 mesecih. Vezane so na eno ali več meril finančne uspešnosti Te nagrade so lahko skrajno donosne. Najbolj vpijoč primer lanskega leta je bil Michael Eisner, kije v poznih 80-tih letih oživil zabaviščno skupino Walta Disneya Eisner ima zelo spremenljiv sistem bonitet, ki začne delovali šele, ko družba zasluži več kot II odstotkov na kapital resničnih lastnikov. Takrat pa se mu izplača, da je kaj. Lani je zaslužil 11,2 milijona dolarjev.
Elsnerja včasih navajajo kot primer dobro delujočega sistema — on in delničarji Walta Dlsneva so si delili od dobička ponovne oživitve družbe — toda kritiki pravijo, da sistem bonitet v mnogih korporacijah ni dovolj občutljiv za valovanje njihove uspešnosti Lani se je povprečno letno nadomestilo (osnovna plača plus bonitete) povprečnega generalnega direktorja zvišala za 6,7 odstotka. To je bilo manj kot 8-odstotni dvig prejšnjega leta in 13-odstotni leta 1988, vsekakor pa se ni ujemalo s povprečno 12-odstotnim znižanjem lanskih dobičkov.
iMni je bilo nekaj krepkih znižanj plač: plača Roberta Stempla, predsednika General Motorsa, kije zabredel v velike izgube, se je znižala kar za 51 odstotkov. Družba Tov/ers Penin, ki svetuje mnogim ameriškim korporacijam, trdi da obstaja groba zveza med nižjimi ugodnostmi in industrijskimi sektorji ki se soočajo s krhanjem dobičkov.
Crystal pa nasprotno trdi, da je ugotovil, da se na 10-odstotni prirastek zaslužka na delnico plača in bonitete povprečno dvignejo za 13 odstotkov. Celo za 10-odstotni padec se plača direktorju ša — za 4 odstotke. Videti je, da je za to več razlogov. Cilji ki omogočajo bonitete, so velikokrat prenizko zastavljeni Nekatere določa upravni odbor, ki se lahko odloči in ukrepa radodarno. Generalni direktor določa ugodnosti tistim, ki so pod
njim, in tako ustanovi osnovo za nagrajevan)* močno vpliva na njegovo lastno plačo.
Tudi »dolgoročne spodbude«, kot na Pn-^ delniške opcije, so na udaru Najenosta''J*'? . osnovna oblika takih delnic daje direktorju P co, da kupi določeno število delnic v svoji d , po določeni ceni (navadno je to borzna Pravica do prodaje je določena za nek Prt\~Zž čas. To naj bi ga spodbodlo, da bi bolje i* delal
V PREMISLEK t NAŠIM MANAGERJEV ^
Večina strokovnjakov se strinja, da bi b .■^ ristno najprej jasno povedati kaj direktorji	>
Direktorjevo plačo prikažejo v poročilu dna ga pošljejo delničarjem pred vsakoletni’* Ognjem. Toda nekateri plačilni paketi so toku
teni da jih ne morejo obdelati niti spep^Zgjr Veliki delničarji kot je Kalifornijski p°*“!.p ski sistem, bi tudi lahko delovali kot protiu	y
tiranim direktorskim plačam, čeprav zat’n,.ni d' ni možnosti da bi investitorji odločali °%nl pe načinu nagrajevanja. Razlog: to so sli« in kot taki zadeva samega upravnega Mnogi kritiki dodajajo, da je nujno	n”'
in bolj neodvisne upravne odbore. Nu)°°y nitih činov nagrajevanja pa je toliko, kol je	„
stroko vnjako v. Je pa precej skupnih osn0noSm vij0 teri svetovalci predlagajo, naj družbe P" merilo za lastništvo delnic — recimo des
vrednost direktorjeve osnovne plače.	inci)^
Drugič: treba bi bilo odpraviti stir*u sheme, v katerih je malo ali skoraj nič odsloviti bi bilo treba vrsto svetovalcev.	^ 0j-
najbolj radikalni zagovorniki lega u':ri'ja ug°' pravili vse vrste spodbud z utemeljitvi)0' nabijajo teamsko delo.	i gjb00
Tretjič: pri zastavljanju ciljev bi m^iaSpdk°11 uporabljati merila, ki odsevajo	^ ^
delnic —saj naj bi managerji delali v d nikov družbe.	,jz0
Vse to bi bila lahko poučna lekcija tud	^je-
le na tej strani Atlantika, kjer so s^em*Lsie. T°^ vanja managerjev še vedno precej prepr°-	gj/0
Crystal se boji, da se virus dejansko zaC~^0D^
čez ocean. »Kaže, da seje s to boleznijo
precejšnje število britanskih poslovneže ■ mo pa jo z začetincami PO.H.L.EP.* ^pfiik Naj bo to v premislek tudi našim novo ranim managerjem in »managene^fifi^
(prevedel J-
priloga dolenjskega
72(2
LITANIJE rZA MIR
V Škofji Loki udomljena pesnica Neža Maurer je dala na svetlo svojo novo, že deveto pesniško zbirko. Njen naslov, Litanije za mir, je kar pravšen glede na surovi čas, ki nas je zajel. Tudi pesmi so precej drugačne od tistih, ki jih je Maurerjeva napisala do zdaj. Porodile so se iz strahu pred uničenjem življenja, najdragocenejšega, kar je dano človeku. Govorijo o strahu pred nasiljem, nasilnim pokončanjem vsega, kar sta ustvarila človekov duh in človekova misel.
»Naš čas je s križi zaznamovan,« pravi pesnica, nesreča pa je v tem, ker smo si ljudje odtujeni, in namesto da bi se pogovarjali, se imeli radi, kulturno in civilizacijsko razreševali morebitne spore, pustimo rasti ograje in plotove. Ker se ne znamo ali nočemo pogovarjati, pride do vojne. In apokalipsa je tu. Tako razbiramo iz pesmi v zbirki Litanije za mir. Pesmi niso nežno lirske, ker se pesnica zaveda, da takih pesmi ne bi nihče slišal. Glas v njih je povzdignjen, iztrgan iz grla. »Kričim, tulim«, zapiše pesnica, vse mogoče stvari počne, samo da bi ji prisluhnili. Da ne bi prišlo do tistega najstrašnejšega. »Komu govorimo?« se sprašuje resig-nirano, ko ni odmeva na njeno rotitev: »Pet minut pred dvanajsto / pomikamo kazalce nazaj / in trdimo, / da naš čas še ni prišel, / da še nismo dozoreli / za smrt«.
Strah, da se lahko vse zgodi, je močnejši od vsega drugega. Zrno strahu pred pokončanjem nosi pesnica v sebi že od otroštva, od druge svetovne vojne.
Vse, kar je doživela med letošnjo vojno v Sloveniji, jo spominja na liste čase. Celo pesmi, ki jih posluša, saj »vsaka pesem, / vsak refren / zveni mi / kot Lili Marlen«. Najbolj pa se žre ob spoznanju, da kot ustvarjalka/pesnica ne more ničesar narediti »za mir«, za to, da bi ona kot vsi ljudje tega sveta dočakali normalno, naravno smrt. Predvsem pa, ker ugotavlja, da je »ustvarjanje novih slik, oblik, / melodij,
/ gibov in verzov —«/ le / »mamila za obvladovanje strahu«.
1. ZORAN
STO OSAMOSVOJITVENIH DNI
Knjiga novinarja Dela Danila Slivnika z naslovom Sto osamosvojitvenih dni se res bere kot kriminalka, kot piše Janez Stanič na njenih platnicah. NE da se je odložiti, pre-
den ne prideš do konca, do 218. strani. Bralca drži v napetosti in pričakovanju, ker odstira zakulisje in opisuje podrobnosti slovenskega osamosvojitvenega procesa, ki še ni končan in ki je predvsem v času junijske agresije na Slove-
nijo visel na nitki. Spomini so še kako živi, zato je radovednost toliko večja.
Slivnikova knjiga zajema dogajanje od 29. marca do 9. julija, od dne, ko je na seji predsedstva Republike Slovenije predsednik Milan Kučan po prihodu iz Splita dejal, da so možnostitza sporazumno rešitev jugoslovanske krize minimalne, pa do dne, ko so brionski sporazum potrdili v republiški skupščini. Nastajala je torej sto dni, napisana pa je bila v zamahu in je v bistvu eno samo dolgo komentirano novinarsko poročilo. Njena privlačnost je v detajlih pa tudi v novinarskem podajanju snovi, pri katerem avtor daje ali hoče dajati vtis neposredne prisotnosti v srčiki odločilnih dogajanj. Žal je večina pričevanj iz druge ali tretje roke, dostikrat pa si pisec pomaga tudi z besedio »baje,« kar zmanjšuje vrednost in verodostojnost dela, ki tako in tako nima namena biti zgodovinsko. Bolj avtentično pričevanje bi lahko napisal le kdo izmed avtorjev ključnih odločitev v slovenskem osamosvajanju, pa še v tem primeru knjiga ne bi bila brez prigovorov. Saj vemo, kako je z me-moari.
Kakorkoli, Slivnikova knjiga govori z jezikom novinarstva, kar je njena oteževalna okolnost pa tudi njen čar. Zapisane stvari morajo držati v podrobnostih in ne smejo biti sad domišljije. Prav to pa zahteva izredno veliko dela, zapisovanja in preverjanja pa tudi novinarske iznajdljivosti in vztrajnosti. To je Danilo Slivnik ob siceršnjem težaškem novinarskem delu zmogel in dal slovenskemu bralcu nadvse zanimivo knjigo, ki je hkrati tudi upoštevanja vreden sekundarni zgodovinski vir.
M. LEGAN
___
MODRI PLANET
Planet Zemlja jev kritičnem trenutku svoje zgodovine. Človek, ki je le ena od živih vrst, ki se je razvila v njegovem objemu, grozi, da bo izčrpal in
razbil vse sisteme, ki ohranjajo življenje. Zaradi človekovih dejavnosti se tanjša varovalna ozonska plast, vode so'vse bolj onesnažene, izginjajo gozdovi, zelena pljuča sveta, svet sc duši pod odpadki, med katerimi jih je veliko zelo strupenih. Vse to in še marsikaj drugega je posledica zooženega pogleda na okolje, posledica napačnega razumevanja človeka in njegovega mesta v naravi. Človeku svet ni dan na milost in nemilost, svet ni ne-ičrpna skrinja in ni mogoče z njim ravnati kot svinja z mehom. To spoznanje si je že utrlo pol in nastalo je več novih pogledov na vlogo človeštva v planetarnem okolju. Odraz novih in za ohranitev življenja še kako potrebnih gledanj je knjiga Gaia — modri planet. Slovenski prevod je te rini izšel pri Mladinski knjigi.
Avtorji so knjigo podnaslovih kot Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta, vendar to ni atlas v običajnem pomenu besedu. V njem je množica podatkov in statističnih napovedi, ki izrisujejo ekološki zemljevid in stanje okolja. Hkrati ko kaže podobo temne prihodnosti ob nespremenjenem ravnanju z svetom, so v knjigi zapisane tudi rešitve iz grozečega stanja. V sedmih poglavjih (Kopno Ocean, Elementi, Evolucija, Človeštvo, Civilizacija, Upravljanje) so vse tematike obravnavane s treh vidikov: potencialni viri, krize in alternative pri upravljanju. Takšno obravnavanje omogoča, da posamezna področja dejavnosti pretehtamo in ugotovimo, kaj nam
lahko dajo, kje-in zakaj gredo stvari narobe ter kako bi jih z uporabo alternativnih rešitev lahko ponovno spravili v red.
Marsikaj temačnega in nespodbudnega je v knjigi, nad mnogimi številkami in podatki se bo bralec zgrožen globoko zamislil, vendar pa knjiga v celoti le zbuja upanje, saj kaže pot, kako naj človek dozori v dobrega upravljavca planeta Zemlja. Atlas Gaia gleda na svet v novi, zreli luči in oznanja novo etiko civilizacije, ki temelji na spoznanju, da na planetu ne moremo živeti sami. Predlaga živ odnos medsebojnega zaupanja in spoštovanja, simbiozo med ljudmi in naravo.
Spremno besedo za slovensko izdajo je napisal fizik in publicist Janez Strnad.
M. MARKELJ
TRI IZ ZENITA
Zbirka Zenit, ki že vrsto let izhaja pri Mladinski knjigi in si je pridobila krog zvestih bralcev, je bogatejša za tri nove knjige, ki prinašajo, kot je za to zbirko že uveljavljeno, zanimivo branje iz tujih logov. Izšel je prevod romana Ruska hiša angleškega pisca Johna le Carreja. Pisatelj, ki ga nekateri štejejo za najboljšega pisca vohunskih romanov sploh, je v Ruski hiši dogajanje postavil v bližnji čas, v začetke Gorbačove perestrojke in razgrnil zakulisno dogajanje, v katerega mašinerijo zro le oči posvečenih. Roman seveda odlikuje vse tisto, kar je privlačnega v vohunskem žanru, zato je skoraj odveč zapisati vabilo k branju.
Zbogom, draga moja je detektivka izpod peresa Rajmonda Chandlerja, ki se je uveljavil kol eden najboljših piscev sodobnega detektivskega romana. Po njegovih romanih so bili posneti filmi in televizijska nadaljevanka, kar po svoje priča o bralnosti Chanri-lerjevih detektivk. Zbogom, draga moja se uvršča med njegova najboljša dela. Napeta pripoved, zanimivi liki, literarna dognanost opisov, romantično pesimistični glavni junak Marlovve, pravi prototip
literarnega detektiva, vse skupaj je dovolj za napeto branje.
Stekleni zvon je zgodba o dekletu, ki se med odraščanjem v žensko zlomi in se znajde v psihiatrični bolnišnici. Avtorica knjige je ena najbolj znanih pesnic 20. stoletja Sylvic Plath. Roman je takoj ob izidu naletel na velik odziv tako med poznavalci kot med navadnimi bralci, in ne samo zaradi samomora mlade avtorice, v sebi je imel dovolj lastnih moči, da je očaral bralce Tudi naše bo.
MiM
SLOVENSKA
MITOLOGIJA
V zbirki Sopotja je založba Domus izdala zanimivo knjigo Damjana J Ovsca Slovanska mitologija in verovanje. Gre za delo, ki izpolnjuje precejšnjo praznino na tem področju prt nas. Slovenci namreč do izida Ovščeve knjige samostojnega pregleda slovanske mitologije nismo imeli, saj se naši raziskovalci niso kaj dosti ukvarjali niti s slovenskim bajeslovjem
Knjiga je zamišljena kot priročnik, zato jo je avtor skušal napisali čimbolj poljudno, ne da bi se s tem odrekel znanstvenim zahtevam, zato obširno navaja vire, literaturo, dodana pa je tudi bibliografija in abecedno kazalo bogov in demonov. Knjiga ima poleg uvoda, ki podaja splošno vedenje o mitologiji in religiji, še 12 poglavij, v katerih avtor najprej podajo pregled različnih virov in literature o slovanski mitologiji, nato pa obdela slovanska božanstva, duhove in demone, verovanja, šege, obrede ter z njimi povezano folklorno gradivo.
f
I
IČJKRKK
za Fasb zc/zuv/e
DOLENJSKE TOPLICE5 ZDRAVILIŠČE STRUNJAN * ŠMARJEŠKE TOPLICE
" :*?: •/.v
!*X :::::
£ $ vt-
£
v.*
•:❖ !v. *.v !*X
•Vi
Pomemben del lega razgovora je tudi svetovanje o nadaljnjem zdravljenju eventualnih ig: bolezenskih znakov. Upoštevaje njihovo težo. lahko to poteka bodisi na stacionarni (v obliki 10-, 14- ali 21-dnevnega bivanja v zdravilišču) ali ambulantni način (s pomočjo iš: posebnega programa terapij v popoldanskem času).
Zdra vstvena služba Šmarjeških Toplic ima pri zdra vljenju bolezni srca in ožilja veliko izkušenj, saj že vrsto let izvaja tudi najzahtevnejše rehabilitacijske programe pacientov s S: prebolelim infarktom, pacientov po operacijah srca, v zadnjih dveh letih pa tudi pacientov ;•$ bodisi po operacijah ožilja ali pa z različnimi boleznimi arterijske, venske in limfne 'j: cirkulacije.
Specialistična ambulanta za prevencijo bolezni srca in ožilja je odprta vsak ;•$ ponedeljek in sredo med IS. in 19. uro. Vodila jo bosta specialista internista, kardiolo-ga dr. Tomislav Majič in dr. Daroslav Ivaškovič.
Predhodne telefonske najave sprejemajo na telefon Zdravilišče Šmarješke Toplice, 1068) 73-230 ali 28-000, interno 330.
Illlllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll :j:j: Zdravilišče Šmarješke Toplice je prav gotovo ena izmed najbolje opremlje-
X*!
.v.
X*! .v.
:V:
vi*
!•!•!
!•!•! .v.
•Iv
Ivi .v. •Iv •Mi •!•!•
$
Iv!
•V.
!•!•! •v.
!•;•; .v.
K ,* .vlv •!•!•!•’
AMBULANTA ZA PREVENCIJO BOLEZNI SRCA IN OZIUA
V razvitih državah sveta so bolezni srca in ožilja najpomembnejši vzrok smrti — kar cient mora priti na odvzem krvi tešč), ugotavljanje holesterola in trigliceridov v krvi ter 50%, ljudi umre za njimi Tudi pri nas te bolezni dramatično naraščajo. V zadnjih dvajsetih višine krvnega sladkorja.
..... Irtih seje tako število bolnikov z infarktom srčne mišice potrojilo, ishemičnih bolezni srca	Med samim pregledom se zdra vnik odloči za potrebne dodatne diagnostične preiska ve,
•:§ je skoraj štirikratveč, obolenj perifernega ožilja pa dvakrat Prevencijo kardiovasku- in sicer:
:>:■ lamih bolezni je zato ena izmed najpomembnejših nalog sodobne medicine. V
okviru akcije Svetovne zdravstvene organizacije ZDRA V JE ZA VSE V EVROPI DO LETA 2000je tako zajeta v posebni nalogi, ki so jo označili z motom DODAJANJE LET ŽIVLJENJU.
Napori zdravnikov so usmerjeni v dve smeri preprečiti nastanek in upočasniti razvoj aterosklerotičnih sprememb na krvnih žilah ljudi ki jih ta bolezen ogroža, in seveda na drugi strani čim učinkoviteje zdraviti že nastale bolezenske spremembe. V prvem primeru ‘gra odločilno vlogo sodobna zdravstvena vzgoja ljudi Na uspeh zdravljenja že nastalih bolezni poleg visokega strokovnega znanja sodobne medicine odločilno vpliva njihovo čimbolj zgodnje odkrivanje.
:j;i: lllllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiliiiilllllllllilllilllllllllllllllliillllllllllliiiilllllllliillllllllliillllll
Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so:
—	obremenilno testiranje (ugotavljanje funkcijske zmogljivosti srca na kolesu ali tekaču)
—	Holter Monitoring (24-uma dinamična elektrokardiografija),
—	spirometrijo (funkcijsko testiranje dihal) in
—	ultrazvočno preiskavo perifernih žil po Dopplerju ali MODULAB, najnovejšo več-funkcijsko preiskavo ožilja, s katero je omogočen ultrazvočni vpogled v funkcijsko stanje ožilja.
1
I
$
I
I
1
1
1
s::!
preveč holesterola r krvi,
—	kajenje in
—	previsok krvni tlak.
Omenjeni dejavniki povzročajo aterosklerotične bolezenske spremembe na perifernih arterijah zaradi česar pride do zmanjšane prekrvavitve tako srčne mišice kot tudi ostalega telesa.
Bolj zdrav način življenja je seveda najboljša zaščita pred potencialnim nastankom bolezni srca in ožilja. Zelo pomembno pa je tudi zgodnje odkrivanje bolezenskih znakov, ki lahko vodijo do resnejših obolenj. Kadar so se pri bolniku že razvili bolezenski znaki aterosklerozne zožitve žil, je bolnikova prognoza odvisna tako od obsega poškodbe kot tudi od kompleksnega in pravočasnega zdravljenja

SjS 'iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
V Zdravilišču Šmarješke Toplice so se zato odločili <:da uvedejo odprto samoplačniško ambulanto za prevencijo bolezni srca in ožilja Na enem mestu, brez dolgega čakanja in S$ predhodnih napotnic, lahko bolniki opravijo celotni specialistični pregled, saj je zanjpo-'rebna le pravočasna telefonska najava Pred uvodnim posvetom z zdravnikom se opravi-
Po končanem pregledu dobi pacient zaključno oceno svojega zdravja Ta je osnova za temeljit posvet o potrebnih ukrepih za izboljšanje zdravstvenega stanja Zdravnik se s pacientom pogovori, pri nasvetih upošteva tako najnovejša strokovna spoznanja s področja
sodobne medicinske edukacije (zdravstvene vzgoje) kot tudi izkušnje in poznavanje sicer-■f.jo EKG (elektrokardiogram v mirovanju) in osnovne laboratorijske preiskave krvi (pa- šnje zdravstvene kulture in načina življenja pri nas.
nih zdravstvenih ustanov v Sloveniji Na voljo ima številne najsodobnejše aparature za diagnostiko srca in ožilja, ki so namenjene predvsem spremljanju rezultatov medicinske rehabilitacije in zdravljenja bolnikov z boleznimi srca in ožilja. Slednje na podaljšano zdravljenje pošiljajo tako interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani kol tudi nekatere regionalne bolnišnice.
Bralcem Dolenjskega lista zato na poljuden način predstavljamo nekatere najpomembnejše:
—	Holter Monitoring ali dinamična elektrokardiografija,
spremljanje električnega impulza srca med različnimi aktivnostmi (delo, rekreacija, spanje) skozi najmanj 24 ur,
—	ultrazvočna preiskava ožilja po Doppler metodi,
neinvazivna in neboleča metoda za ultrazvočno preiskavo ožilja, ki meri pretok krvi skozi ožilje okončin,
—	MODULAB vaskularni laboratorij, večnamenska diagnostična metoda za spremljanje bolezenskih sprememb na ožilju, ki s pomočjo nebolečega in neinvazivnega postopka (s posebnim ultrazvočnim snemalcem) omogoča zdravniku vpogled v ožilje od znotraj, hkrati pa s pomočjo računalniško vodene analize poda tudi hitrost in količino pretoka na posameznem delu ali celotnem ožilju.
priloga dolenjskega lista
(2)13
Nove vojne, nove meje, novi mostovi
S
tojiva naslonjena na nizko ograjo in z visokega brega kot z balkona opazujeva dogajanje pod seboj. Tik pod nama, skoraj na dosegu roke, domačini obirajo zadnje grozde v strmi brajdi, čislo spodaj pa brnijo gradbeni stroji Težki tovornjaki dovažajo pesek, stroji ga ravnajo in teptajo, z drugih tovornjakov pa že stresajo kadeči se asfalt, da se črna cestna odeja neprestano Siri
Tam naprej se vije srebrni pas Kolpe, reke, ki ločuje in združuje. Tukaj nosi vitek lok mo-
stu, po njem pa to nedeljsko popoldne na to
olm
stran vozijo številna vozila, polna potnikov. Tam onkraj je namreč Hrvatska in kljub brnenju strojev p dolinije iz daljave p sicer spokojno nedeljsko popoldne čuti zamolklo bobnenje topov. Vojna!
Pravzaprav prisostvujeva zgodovinskemu trenutku, poslavljanju mejnega prehoda samostojne slovenske države na njeni južni meji, pri Vinici Hkrati poslušava bobnenju neke vojne, ki bo gotovo šla p zgodovino kot ena najbolj brezsmiselnih in okrutnih, če sploh je kakšna vojna, ki ni brezsmiselna in ne okrutna. Zame je morda to nekaj novega, edinstvenega, toda
moj sogovornik, Janko Starešinič iz Sečega sela pri Vinici, z nejevero opazuje svet okoli sebe, posluša preko Kolpe in zdi se mu, kot da je vse skupaj nekje že enkrat doživel.
Ne, tega ni moč pripisati utrujenosti in mačku, kajti ni še dolgo tega, kar se je vrnil s celonočne gostije, na kateri se je slavila poroka njegove najmlajše hčerke. Roke se mu ne tresejo od utrujenosti, ko si prižiga cigareto. To je zaradi spomina, ki vse bolj močno sili na dan.
Bilo je pra v tako oktobra, toda sedemindvajset let nazaj. Takrat mu je bilo šestnajst let in bil je mlad, skoraj premlad partizan. Tedaj je prav tako bobnelo onkraj Kolpe, kajti bližale so se desettisočglave horde nemških in ustaških vojakov s težko oborožitvijo in tanki. Valila se je silna peta ofenziva. Partizanov je bilo le kakih dva tisoč. Vedeli so, da se bodo morali pred premočjo umakniti. Janko je z domačega Sečega sela skupaj z drugimi opazoval, kako so partizani minirali mosti. Ob treh popoldne je zadonela eksplozija in prelomil se je p Kolpo. Za nekaj časa je to zadržalo prodiranje sovražnika, zausta vilo gani Nekaj sto metro v višje so njegovi inženirci pričeli graditi pontonske mostove. Pri cerkvi p Pribanjcih na hrvaški strani so postavili topove in odprli močan ogenj na slovensko stran. Iz Sečega sela so partizani odgovarjali Domačini so že prej pobrali najnujnejše, odvezali živino in zbežali na varno, kajti jasno je bilo, da bodo premočne sovražnikove sile prej ali slej prečkale Kolpo in nobene milosti ni bilo pričakovati od njih. Ko so se med begom ozirali, so videli, da nebo žari p plamenih, le dvestavbi v vasi nista zgoreli
Take spomine ima Janko, ko opazujeva nastajanje nove državne meje in prisluškujeva oddaljenim detonacijam nove vojne. Oči mu sledijo hrvaaško obzorje in ob novem spominu se mu ovlažijo. »Tam v Gorskem Kotaru nekje leži Franc, moj starejši brat Bil je obveščevalec p Šercerjevi brigadi Ko je šel še z enim borcem v izvidnico, jima je rafal presekal noge. Na tleh ležeča so ju ustrelili p tilnik. To sem pozneje zvedel od soborcev. Nihče ne ve, kje je pokopan.«.
Janku se oči povesijo. Z roko pokaže na brajdo pod seboj: »To je last moje nečakinje, hčerke pokojnega brata, ki je živel p Zagrebu. Tudi ona živi tam. Pa je poklicala po telefonu in povedala, da imajo neprestano alarme za zračne napade, zato si nihče ne upa na cesto. Prosila je bratranca, če bi lahko potrgal namesto nje. Tako rada je prihajala sem, sedaj, p najlepšem času ob trgatvi pa to.« Janko jezno zamahne z roko, jaz pa ga z vprašanji speljem na druge misli.
»Kaj da sem po poklicu? Upokojenec sem, pa kmet in sodar, zraven pa še malo Cimermana,« pove, ko ga pobaram, s čim se ukvarja. »Sedaj živim sam, saj so se otroci vsi porazgubili naokrog. Včasih sem delal lepe sode, iz lastne hrasto vine ali jelo vine. Še več kot sodov pa sem naredil kadi, majhnih in velikih, za kislo zelje in repo. Tega dela sem se naučil sam. Marsikaj je moral človek po vojni narediti sam, kajti revni smo bili tukaj, saj nam je vse pogorelo.«
Spet prisluhneva bobnenju na oni strani Kaj se mota po Jankovi glavi, ne vem. Jaz premišljujem, kakšen pra vzapra v je to člo vek, ki kar naprej ruši, da bi zopet gradil, postavlja meje. da bi jih podiral, daje besedo, da bi jo prelomil. In zakaj se nikoli nič ne nauči?
T. JAKŠE
Pred sto leti je utihnila železarna na Dvoru
K
nez Henrik Auersperg je že 1763 prosil za dovoljenje, da odpre železarno na Dvoru, vendar je bila prošnja zavrnjena, dovoljenje je dobil šele leta 1795. Železarna na Dvoru je začela obratovati spomladi 1796.
Za uspešno obratovanje železarne p tistem času so bili potrebni naslednji pogoji železova ruda, voda, delovna sila in les. Vsetojebilona Dvoru in širšem Kranjskem zagotovljeno. Les so dobavljali iz roških gozdov, železovo rudo so kopali v Soteski, Dobrniču, na Vrhtrebnjem, v Šentrupertu, Šentjanžu itd., vodno energijo je zagotavljala reka Krka, poceni delovne sile pa je bilo glede na agrarno prenaseljenost Kranjske dovolj. Vodilni debvci železolivarne so bili finančno dobro stimulirani in so prišli iz Češke in nemško govorečih dežel Uvoz vodilnih delavcev pa se je obrestoval, saj je železarna že 1803 postala tudi livarna in se je v kasnejših letih hitro razvijala. Nekaj izboljšav v proizvodnji železa so patentirali prav delavci iz železolivarne Dvor in so bile uporabljene tudi v drugih železolivarnah po avstrijskih deželah.
Izdelki dvorske železarne so bili kvalitetni po izdelavi kol tudi po oblikovni plati. Naročniki so lahko kupovali serijsko izdelane predmete ali pa naročili ročno izdelan predmet.
K valiteto izdelko v je seveda potrjeval trg, saj so dve tretjini izdelkov prodali p Italijo, eno tretjino pa p avstroogrski monarhiji, torej doma. Udeleževali so se tudi obrtnih razstav in sejmov, ki sojih prirejali v 19. stoletju. Na Dunajskem sejmu so za svoje izdelke prejeli zlato medaljo.
Letno je dvorska železarna proizvajala okoli 500 ton železa in zaposlovala od 600 do 709 ljudi, vštevši rudarje, prevoznike rude, drvarja oglarje, žagarje, delavce p samih obratih ‘n voznike, ki so razvažali izdelke p centralno skladišča v Ljubljani, Trstu in Benetkah.
Izdelki železarne so bili raznovrstne p<>9f? delski stroji, stroji za tovarniške obrate (turo1', ne), orožje (topovi, topovske krogle, strelni možnarji), uporabni predmeti za gospodinjstev (lonci, mlinčki za kavo, naprave za brušenje nožev, možnarji, kuhinjski pribor, svečniki igrače, okrasni predmeti, krožniki itd) Nap0' kopališčih na Kranjskem so v 19. stoletju Pre' vladovali nagrobni križi in plošče dvorske železolivarne.
Železarna je ogromno pomenila za dolin0 Krke in širšo Kranjsko p 19. stoletju. Odvečna kmečka delovna sila je dobila zaposlitev, dv>S' nila se je življenjska raven prebivalcev, zauskf" vilo seje izseljevanje, prihajalo je do stika s pr' Šim svetom in hitrejšega pretoka informacij-
Ob koncu 19. stoletja se je dolenjska železnica izognila dolini Krke, kar je pomenilo železarno hud udarec. Tudi železova ruda d
fciiiAuini/ mm (4 Ulili t li. 1 MU! 4C(( ZI/pU
dolenjskih rudnikov je bila nekvalitetna, k°r vse je podražilo končne izdelke. Dvorska žele žarna ni mogla več konkurirati železarnam d ostalih delo v a vstroogrske monarhije, zato s°J° L oktobra 1891 zaprli Zaprtje železarne jeP°' vzročilo plaz izseljevanja in upočasnitev razvoja samega kraja in vse doline ob Krki
Železarna na Dvoru ne obratuje že 100 &
Ohranjeni so številni izdelki, ki pričajo uspešnosti dvorskih železarjev. Dolenjski df zej hrani večje število izdelkov železarne, zh,r'. kppa se ves čas dopolnjuje predvsem po zasluS ljudi ki se zavedajo pomena te železarne na z‘v Ijenje ljudi v dolini Krke.	. „
MAJDA PUNGERT
»Šklemp« za tristo polhov
D
ve ali tri stoletja nazaj segajo časi. ko polšji lov ni bil prav nič enostavna zadeva Gospoda ga je večidel prepuščala kmetom, slednji so svojo lovsko strast več kot pošteno plačali. Še v 17. stoletju so morali gospodarju, lastniku gozdov, odšteti za dobro polšjo luknjo po dva goldinarja, na Kozjanskem in na Dolenjskem je bila ta cena v 18. stoletju postavljena na en tolar za eno past. Gospodi pač do mesa ni bilo, podganam podobne živalce so se jim
upirale, prepuščali so jih kmetom, veliko bolj so cenili kožice in mast. Kmetje pa, ki si z mesom niso bili ravno na ti, so s slanimi polhi polnili lonce, sode ali kadi in jih uživati vso zimo. Prenekateri jih je nasolit tudi po več tisoč.
Danes so za polšji lov dovolj že dobra volja, dovolj pasti in seveda nekaj izkušenj, kajti že Rajko Ložarje svojčas zapisal, kako so zahod-nodolenjski gozdovi pravi polšji raj. Stane, 'Ivan, Igor in Bojan Bančič, Milan in Tadej Repar, Marjan Ute, Janez Bartolj, Tone Henigman, Rudi Ivančič in pisec teh vrstic, pisana ribniško — novomeška druščina, ki se je on-
dan podala v kočevske gozdove, točneje Nemški Dol pri Brezovici, ni sicer nikomur odštela goldinarja, tolarja, dinarja, klasa ali lipe, bi si pa, če bi kolesje časa zavrteli za stoletje ali več nazaj, zanesljivo zaslužila pozornost Valvasorja ali Jurčiča, dveh najznamenitejših slovenskih polhopiscev. V dveh nočeh je v dvesto pasteh končalo preko tristo polhov. Malo jih je, ki bi se letos ali kdajkoli prej lahko pohvalili s takšnim ulovom. Celo Lojze Peterk', ki je bi! ondan na polšjem lovu nekje med Trško goro in Družinsko vasjo, sije morat podobe teh živalic bolj ati manj priklicati kar iz spomina Kdor je kdaj doživel, kako polhi v mesečnih nočeh lezejo iz svojih duplin, gomaze po deblih, škrebljajo, kihajo, lomastijo in pokajo, se ne bo čudi1 kranjskim kmetom, ki so svojčas svojemu baronu Valvasorju nadvse prepričljivo pripovedovali, kako polhe pase sam vrag. Prvi slovenski polhopisec je vragu namenil podobo pol kozla, pol človeka, ki nad polhi poka z bičem. Tudi način naj preprostejšega lova na polhe omenja Valvasor. Ko je šel s svojimi kmeti ponoči p gozd, je videl gomazenje velikanske množice polhov. Kmetje okrog njega so urno slekli suknje in sezuli škornje ter p«’ skupaj
pometali od sebe. Polhi so se poskrili v rokave in obu vala, suknjiči in škornji so jih bili po vsem polni. Valvasor priznava, da se take reči ne dogajajo ravno vsak dan, pač pa le ob sobotah zvečer.
In sobota zvečer je bila, ko smo dva Bojana, Ivan, Stanko, Igor, Milan, Marjan, Tone, Tadej, Janez in Rudi končali z nastavljanjem pasti. Po gabru in bukvah ter tu in tam kaki hruški ali lesnikijih je bilo prek dvesto. Naše lo vsko delo je bilo končano, vse ostalo je bila stvar dobre ali slabe polšje volje. Sedaj je bilo potrebno misliti na ogenj, ki nas bo grel do jutra, in na prazne želodce. Medtem ko sta Igor in Milan z druščino pripravljala drva. sta Janez in Marjan sekljala čebulo, Tone pa je pra p nič sramežljivo slačil kožuharje, ki so se v pasti ujeli prejšnjo noč. Polšji golaž je poslastica, kiji ni para, tudi Rudijevo brenkanje na kitaro ni zmotilo pogledov, uprtih v kotliček, v katerega je svoje kuharske sposobnosti naslednjo uro ali dve stre-
sal Janez. Potrpljenje se je izplačalo, g0.
lažje
bil tak, da je bilo potrebno veliko spretnost} jj1
• Jf)
zvijačnosti, če si se hotel z žlico prebil1 kotlička	j In- \
Tačas pa so polhi, kotje svoje dni zaP^i,ajo sip Jurčič, začeli pravi polšji direndaj.» ifjali po drevju in prenekaterega zvabi dišeč A?«*1 lesnika, da pomoli gla vco v past in z z0^ml,jZo pade vabo. Že je po njem, past ga neusnaV zagrabiza vrat in zadavi. Akojeposebno00 j j ulo p, takrat pasti kar zaporedoma ja vW°Jnje. \ »šklemp«, kar je za polharja dobro znanZ}ile, Od časa do časa gredo iz pasti, kisosespjj' e ven pobrat in znova nastavit. Tak noČtb ‘ ^ jenja, ko se jutranja zarja začne žareti & ^ drevesnih debel Takrat se polhi, kijih01 past, poskrijejo v svoja skrivališča, lovci P° svoje reči in se napote proti domu.«	. sf0j
Tudi mi smo se, v dveh nočeh so Pas< '
»šklemp« ponovile več kot tristokrat^ ^jpjA
■
Potrebno je bilo poskrbeti tudi za prazne želodce, Tone Henigman je mojster p slačenju živalic, ki so se znašle p kotličku, njiho vi kožuhi pa na razpeti žici. Okoli tridesetjih je potrebnih za polho vko, pravi.
priloga dolenjskega
14(2)
NAGRADA V SOTESKO
Žreb je izmed reševalcev 37. nagradne križanke izbral JANIJA VOVKA iz Soteske in mu za nagrado dodelil knjižno novost slovenske pisateljice Marije Brenčič—Jelen »Na-■ ših njiv nihče več ne orje«. Nagrajencu čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev • pošljite najkasneje do 21. oktobra na naslov: Dolenjski list. Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 39.
REŠITEV 37. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev nagradne križanke št. 37 se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LORD, SKOBA, KER, EVREN, IZVAJANJE, NIAGARA, CARRINGTON, EV, LEE, KA, SKALA, JECLJAČ, MANA, BE. ' JURE, OKO, KANAT, NIL, LAD-; JAR,KOLINE.AVANTI.TRIJAK.
nnsiii
Nič bolj ne izžme moža kakor duhovno gospostvo žene.
A. BASTOS
Treba je odkriti, da ne mislimo samo z razumom in možgani, mislimo tudi s prsti. In nasprotno: ne jemo samo z usti in želodcem, temveč tudi z razumom.
H PANIKKAR
Ljubezni ni. Morda je bila; a je odšla. Zapuščeni človek jo v svojem srcu doživlja, ve zanjo, si jo sanja, a je zaklenjena v njem kot spomin, kot nerazvita možnost T. KERMAUNER
Peljati koga, ki je brez talenta, na umetniško pot, je zločin nad njegovim življenjem.
B. JAKAC
Smrt čarovnikom!
Pobijanje čarovništva osumljenih v Afriki
Afrika se sicer silovito hitro spreminja, navade belega Zahoda so marsikje prekrile izvirno tradicijo, vendar Pa izročilo živi. Še posebej je trdov-ratno tisto, ki nas spominja na mračna obdobja zahodne civilizacije. Ljudje v mnogih predelih tako imenovane frne Afrike še vedno trdno verujejo v čarovnice, čarovnije, duhove in podobne stvari, in to ne samo preprosti uudje, tudi izobraženci s črno magijo niso opravili. Nič nenavadnega ni, če Univerzitetni študentje pred pomemb-nejši mi izpiti obiščejo katerega od vaških vračev, da jim nakloni prijaznost duhov pri opravljanju izpita.
Žal ne gre samo za nedolžno praznoverje. Če so vrači, ki zdravijo in Pomagajo pri izpitih v korist ljudem 'njih ljudje spoštujejo, pa je vse dru-8»če s tistimi, kijih ljudski glas obsodi, da se ukvarjajo s črno magijo. Nenadne smrti od kapi, strele ali česa Podobnega je zanje znamenje, da v ''asi deluje čarovnik, hkrati pa je to že
*lic k iztrebitvi črne zalege. Ljudstvo Pfavico nad življenjem in smrtjo v*ame v svoje roke. Najpogosteje ča-r°vništva osumljene posameznike kamenjajo ali pretepejo do smrti.
Lani so samo na ozemlju Južne Afrike, kjer živi ljudstvo Venda, zabelili 16 masakrov domnevnih čarovnikov. Najbolj krvav obračun s čarovniki in čarovnicami je bil v Fo-|°vhodweju, kjer so vaščani izvlekli iz aolib devet nesrečnežev, jih polili z ^ncinom in zažgali. Precej čarovnikov in njihovih družin je bilo izgna-njh iz vasi in se zdaj skrivajo na poli-C|jskih postajah, da jih ne bi doletela Podobna kruta usoda.
NAGRADNA KRIŽANKA	št. 39													
fdSBi 1 •r« M				AMPER	Ka | LJEVALEC		ODLOMEK	MESTECE .	avtor SEVERNO j	j UDIR OD ZADRA ! 	L	.		AVT OZNAKA KARLOVCA	SKLADATELJ haCa TURJAN	JUDOVSKA OBLIKA NEMŠČINE	PREJŠNJE IME ZA AFR JEZERO MALAVI
				| II I	A	1		i	«				BRAT FEROMAG- NETNA TE2KA				
i	-aSfcSdlW":	<b												
M				VZDEVEK SRB VLADARJA DUŠANA						MESTO V BACKI VRISKANJE			
				JAP DRŽAVNIK				KISLO K0BIUE MLEKO					
				CEBEUA TVORBA				PREBIVALEC ŠKOTSKE					
				>							ŠENOA AUGUST OPOLDANSKI POČITEK		
01	PEVEC PREDIN	TEU (THOMAS) IT FILM REŽISER	V				VRSTA SOCVETJA KRISTAL Čistega . ŽELEZA .					RAZTRGA, NEC	LETOPIS
ŽLAHTNA KOVINA						MESTO V SRED BOSNI VRSTA PSA			VELIKI' LUKSEMBUR ŠKI VOJVODA JEZERO V TURCU .				
SKAN0I NAVSKI drobiž				00PADEK GLASBENIK SOSS									
MIŠICA VRTILKA								VRSTA MANJŠEGA MOTOCIKLA					
SOKRATOV TOŽILEC					ORODJE ZA 0B0ELAV0 KOVIN					TENKA MREŽASTA TKAMNA			
URALSKO LJUDSKO (SAM0JEDI)					PREBIVA- LIŠČE					VRSTA AMERIŠKE KUKAVICE			
Maščob kar se da malo!
V vsakodnevni prehrani bi morali temeljito zmanjšati količino maščob — Nevarna pozaveza z rakom
Marsikdo si je že skopal prerani grob z zobmi, pa ne zgolj z nezmernostjo v jedi in pijači. Kot kažejo vse pogostejše in številnejše študije, je iahko neprimerna vsakdanja prehrana odločilni činitelj za nastanek mnogih bolezni srca in ožilja ter raka na črevesju, prostati in na prsih. Predvsem so se na kritičnem rešetu znašle maščobe. Strokovnjaki ugotavljajo, da prebivalci razvitih držav v vsakdanji prehrani zaužijejo preveč maščob. V povprečju dobi prebivalec razvitega sveta kar 38 odstotkov vseh kalorij z maščobami. To pa je odločno preveč.
Raziskovalci Centra za nadzor bolezni v Atlanti so analizirali prehranjevalne navade 13.330 Američanov in na osnovi sedemnajstletne študije ugotovili, da mastna hrana spodbuja nastanek vseh teh bolezni, medtem ko nemastna čuva pred njimi. Vendar mora biti hrana zares z zelo malo maščobami, če naj dobrodejno vpliva. Majhno zmanjšanje količin maščob v vsakodnevni prehrani nima nobenega učinka v tem pogledu. Za vse tri vrste raka male vsakdanje žrtve, denimo opuščanje zurovega masla pri zajtrku, ne prinašajo koristi.
»Manj zaužitih maščob ne bo bistveno zmanjšalo raka na prostati, črevesju ali na prsih,« pravi vodja raz-sikave Tim E. Byers. Tudi tisti udeleženci raziskave, ki so pojedli najmanj maščob, so jih pojedli več, kot pa je koristno za zdravje. Priporočeni
Švedski električni avto LA301. ki bo zapeljal na ceste že prihodnje leto.
Eko avtomobili prihajajo
Električni avtomobili se bodo kmalu spustili v boj za kupce — Nekaj zanimivih prototipov znanih tovarn
Zoper tatove
Nobena skrivnost ni, da ljudje pogosto nosijo denar in dragocene predmete kar v navadnih potovalnih kovčkih in da so mnogi za nameček še precej raztreseni, ko potujejo in imajo glavo polno skrbi. Za zmikavte je to lepa priložnost, da razmeroma na enostaven način in z malo truda ter tveganja pridejo do plena. Kraje prtljage na železnici, letališčih, avtobusnih postajah, restavracijah in povsod tam, kjer je velik pretok potnikov, so zato nekaj običajnega. Dovolj je le nekaj tre-
nutkov nepazljivosti in že je popotnik ob svoje stvari.
Neka kanadska tvrdka je izdelala posebno napravico, ki bo prišla zelo prav v takih razmerah. Naprava se imenuje »zaščitnik prtljage«, gre pa za pas, s katerim opasale kovček ali več kovčkov. Na njem je alarmni del, narejen iz močne trde plastike, ki ga napaja baterija. Če se pasu dotakne nepooblaščena osebe, se sproži zelo glasen alarm, ki ga ni mogoče kar tako utišati. Tat z »vreščečo« prtljago ne more neopažen zbežati na varno. Pravi lastnik prtljage pa se mora, prej ko zagrabi zanjo, izkazati z identifikacijsko kartico.
Vse do nedavnega so se proizvajalci avtomobilov hvalili s tistimi svojimi modeli, iz katerih so stisnili kar največ poskočnosti, moči in jih obdali s kar se da bleščečo zunajostjo. Usmeritev pa se je precej spremenila. Pozornost vse bolj zbujajo avtomobili, ki se ne morejo pohvaliti z veliko močjo in s silnimi pospeški, vendar je prihodnost po vsej verjetnosti le njihova. To so avtomobili, ki se jih prijemlje naziv eko ali zeleni avtomobili, torej gre za vozila, kijih načrtuje ekološko usmerjena miselnost.
Na nedavnem Frankfurtskem avtomobilskem sejmu so obiskovalci poleg bencinskih in naftnih lepotcev vseh vrst lahko videli precej prototipov novih električnih avtomobilov. Svoje prototipne modele so razstavile vse avtomobilske tovarne, ki dajo kaj nase in na svojo prihodnost. Največ pozornosti so zbujali izdelki Forda, Volskvvagna, Nissana in Cata.
Ford se je postavil z modelom Es-cort Express, ki lahko s polnim akumulatorjem prevozi 160 km. Volks-wagen je pokazal model, ki ga ob nižjih hitrostih poganja električni mo-

suet u šteuiihah
NV\WV* * * v
LETNI DOPUSTI
Koliko dni dopusta na leto
SOEDSKfl
Z dopusti, ki pripadajo zaposlenim, so v različnih državah različno radodarni. Graf tega tedna kaže, koliko dni letnega dopusta pripada zaposlenemu v nekaterih razvitih državah sveta in za primerjavo še v Sloveniji. Podatki veljajo za zaposlene, ki imajo že nekaj let delovne dobe. Kot je videti, so v tem pogledu še najbolj radodarni na Švedskem, Japonci pa so znani dekthoiiki in dopusta ne potrebujejo. Seveda pa so tudi države, kjer dneve letnega dopusta lahko preštejejo na prste rok. V Mehiki imajo zaposleni v začetku le šest dni letnega dopusta.
tor, ko je potreba po višjih hitrostih, pa delo prevzame dizlov motor. Nissan je razstavil model FEV, ki naj bi prevozil kar 250 km s polnim akumulatorjem, za napolnitev izpraznjenega pa naj bi zadoščalo zgolj 15 minut, kar je nedvomno izjemna prednost pred akumulatorji drugih avtomobilov, ki potrebujejo več ur za napolnitev. Vendar ti obetavni modeli še ne bodo kmalu na cestah. Nekaj drugega je električni avto LA301, ki ga izdeluje doslej skoraj neznana švedska avtomobilska družba CAT. Lepo oblikovan in zmogljiv električni avto bodo začeli serijsko proizvajati že čez nekaj mesecev, tako da bo na voljo kupcem že prihodnje leto. Najprej se bo pojavil v avtomobilskih trgovinah v Kaliforniji, kjer bo tudi kupcev največ, saj bo prihodnje leto začel veljati zakon, ki zahteva, da mora biti najmanj 2 odstotka vseh novih avtomobilov ekološko povsem čistih.
Nekaj posebnega je bil električni avto iz znane tovarne BMW z zelo zmogljivim akumulatorjem. Toda izredna je tudi predvidena cena, saj samo akumulator stane okrog 50.000 mark, torej toliko, kot ni vsakdo pripravljen odšteti za nov avto.
Seveda bencinarji niso brez bodočnosti, četudi bodo v veljavi ekološko še tako strogi zakoni. Novi bencinski motorji, kot jih je denimo pokazala Honda za svoj model Civic VEI, stisnejo iz sebe 90 konjskih moči, porabijo pa le 5,9 litra na sto kilometrov. Moč in hitrost ostajata na njihovi strani, z obema pa tudi srca mnogih ljubiteljev avtomobilov.
MEDVEDEK IN BARVICE ZA PRIJATELJA
METLIKA — Tudi v Metliki se bodo pridružili akciji pod nazivom »Medvedka in barvice za prijatelja«, za katero je dala pobuda republiška Zveza prijateljev mladine. V tej akciji bodo otroci in starši zbirali bodisi nove, bodisi malo rabljene igrače in šolske potrebščine za tiste otroke, ki so morali zaradi vojne zapustiti svoje domove. Zbirna mesta so v osnovni šoli Metlika, Podzemelj in Suhor ter v metliškem otroškem vrtcu. Na zbirnih mestih bo tudi odprt zvezek, v katerega bodo lahko darovalci vpisali seznam darovanih predmetov in tudi posvetilo tistemu otroku, kijih bo prejel. Po končani akciji bo organizirano srečanje, na katerem bodo otroci ubežnikov obdarjeni.
1/1(2
SLOVENIJA 1991
maksimum maščob v prehrani je samo 20 odstotkov vseh zaužitih kalorij.
Byers pravi, da se njihova odkritja ujemajo s svetovnimi statističnimi podatki. V posameznih državah, kjer porabijo v prehrani več maščob, je tudi rakastih obolenj več.
V povprečju bi morali zmanjšati količino maščob v vsakdanji prehrani na 20 do 25 odstotkov. To pomeni, da bi moralo biti na jedilniku veliko sadja in zelenjave, skoraj nič maščob, od mesa pa le pusto. Takega špartan-skega režima najbrž ne bi zmogli. Velja pa se vseeno boriti proti debelosti in preveč maščobam v prehrani. Če majhna odrekanja ne prinašajo koristi v boju z rakom, pa so dobrodejna, kot so pokazale mnoge raziskave, v boju proti srčnim in žilnim obolenjem.
Tako je, da bodi vsaka neurejena duša sama sebi za kazen.
A. AVGUŠTIN
Iz slehernega mrtvaka se z malo nuje naredi junaka
Ž. PETAN
Kdo najbogatejši?
Dve različni lestvici su-per bogatašev sveta
Najbogatejši človek na svetu je Ta-ikičiro Mori, 87—letni japonski trgovec z nepremičninami. Tako trdijo strogi finančni analitiki ugledne ameriške poslovne revije Forbes, ki vsako leto sestavi in objavi lestvico najbogatejših posameznikov na svetu. Mori-jevo premoženje so ocenili na 15 milijard dolarjev in je tako za celo milijardo večje od premoženja svetovnega vice bogataša Jošiakija Tsut-sumija, ki je cela štiri leta vladal na vrhu Forbesove lestvice.
Revija Fortune, ki tudi že vrsto let sestavlja lestvico najbogatejših ljudi na svetu, trdi drugače. Na njeni lestvici, kjer so zbrani vsi, katerih premoženje doseže več kot milijardo dolarjev, sta letos 202 bogataša. Na prvem mestu je še vedno bruneiški sultan, ki je »težak« kar 31 milijard dolarjev, prvak s Forbesove lestvice Taikičiro Mori pa je šele na osmem mestu. Najbogatejša ženska je po tej lestvici britanska kraljica Elizabeta, ki je lastnica premoženja, vrednega 10,7 milijarde dolarjev.
V primerjavi z letom poprej je na Fortunovi lestvici 46 novih super bogatašev, z nje pa se je poslovilo 26 tistih, katerih premoženje je padlo pod milijardo dolarjev, mod njimi je tudi komunikacijski mogotec Murdoch.
Zakaj ubijajo?
Pozvanja gori v bregu. V tisti stari, lepi cerkvi vabi k urici miru in pozabljenja, spominjanja in upanja. Mali Anže drži za kljuko vrat in čaka babico in dedka, da skupaj odidejo to nedeljsko dopoldne k molitvi in opravilu, ki že vsa leta, kar pomni, ozarja domače nedelje. Opazuje zaskrbljena obraza starih staršev, ko poslušata zadnje vesti. Beseda vojna pomeni nekaj zastrašujočega, nekaj groznega in nerazumljivega. Kako naj bi sicer bila babica in dedek tako zaskrbljena, saj sta doživela že toliko hudega. Bolj ju pozna po srečnem nasmehu v njunih prijaznih, ljubezni polnih oči, po toplem objemu, ki mu prinaša toliko pomirjajočih trenutkov v otroštvu in iskanju samega sebe. Zdaj pa na njuna vedra lica že toliko časa ni veselega nasmeha, zaradi katerega sta mu oba draga in najbližji bitji na tem :--vctu.
Dedek in babica obrneta gumb na radiu, prostore prijetnega doma zagrne tišina, le pojemajoči zvok zvona plava z brega dol. In stopajo po ulici, krenejo v breg po poti tolikih korakov skozi neskončna leta. Sprejme jih svečana tišina razsvetljene cerkvene ladje, svetloba neštetih lučic z oltarja, stropa in sten, tihi, mirni obrazi znancev in neznancev An-
že bega z očmi, da bi ujel pogled kakega vrstnika in spremlja molitev mladostno iskreno in nezlagano.
V petje s kora, v zasanjane akorde orgel nenadoma vdre glas na hitro odprtih vrat in strogo, glasno povelje: »Takoj v zaklonišča, možen je letalski napad!«
Konec je miru, konec zbrane molitve, v cerkveno ladjo, med klopi in na kor je planil strah, kot ledeno pregrinjalo se je razpel pod visoki strop. Reka ljudi se spusti po bregu, vsak v svojo smer. Anže urno teče ob babici, ko nenadoma ugotovi, da dedka ni za njima. Pogleda nazaj. Dedek stopa počasi dol po bregu. In Anže ve, zakaj, ve, da dedek ne more stopiti urno, saj ima hudo bolno srce in hodi lah-
ko le počasi. Otroka vedno bolj oklepa groza.
»Stopi, Anže! Lahko priletijo letala pa bodo streljali po nas. Teci, da se skrijeva! Dedek bo prišel za nama. Ne boj se, že pride!« bodri babica malčka. Tudi nji urna hoja in strah za moža jemljeta sapo.
V malem Anžetu se nekaj zlomi. Ne ve, kaj je vojna, ve le to, da je to nekaj groznega, nekaj, kar bo ogrozilo njegov otroški svet, ujet v ulico
v novem delu mesta, kjer je vsa sreča tega sveta, kar bo udarilo po rožnih gredicah, po Bosedovem črnem kužku in sivem mucu, s katerim se tolikokrat igra, kar mu bo razbilo varnost toplega doma. Kaj, če res priletijo letala, odvržejo bombo, kaj, če umre on ali pa dedek, ki je ostal tako daleč zadaj, da ga ni videti?
Ko z babico zavijeta v ulico, ponovno zavijejo sirene. Ljudje hitijo sem in tja z zavoji, z otroki v naročju. Kako more Smrt strašiti na tako lepo nedeljo?
»Pa saj mene ne smejo ustreliti, kajne, babica?« Z velikimi očmi, polnimi strahu in žalosti strmi gor k babici. Nenadoma opazi, kako po licih njegove ljubljene stare mame drsijo solze.
»Zakaj bi mene ustrelili, kaj sem jim pa naredil?«
Preplašene krike nebogljenega Anžeta zaduši toplo naročje babice, ki malega vnučka dvigne s tal in si ga pritisne na srce.
!
:

POTA
m s m/
&
SREČANJE MLADIH GASILCEV
NOVO MESTO — Jutri, 11. oktobra, se bo v Novem mestu pričelo že 11. srečanje članov društev »Mladi gasilec«, katerih organizatorji so osnovna šola Bršljin, Gasilska zveza Slovenije in Občinska gasilska zveza Novo mesto, pokrovitelj pa Skupščina občine Novo mesto. Na dvodnevnem srečanju bo sodelovalo 197 učencev iz kar 48 osnovnih šol Slovenije, poleg njih paše 94 pedagogov in mentorjev. Mladi gasilci bodo jutri tekmovali, risali in spoznavali gasilska društva v občini, pedagogi in mentorji bodo imeli posvet, sobota pa je rezervirana za sklepno prireditev s kvizom.
»Jubilejna« kazen zmikavtu avtov
Deseta sodba 39-letnemu Francu Kerinu se glasi: zavoljo kraje osebnega avto-________mobila je enotna kazen 1 leto in 2 meseca zapora
NOVO MESTO, RAKA — 39-ietni Franc Kerin iz Podlipe pri Raki je minule dni doživljal nenavaden »jubilej«: doslej je bil zavoljo tatvin motornih vozil že devetkrat na zatožni klopi, deseto sodbo je poslušal v dvorani novomeškega sodišča pred nekaj dnevi.
ODPELJAL AVTOMOBISLKO PRIKOLICO — Novomeščan Matjaž S. je osumjen, da je 1. oktobra ponoči neznano kam odpeljal prikolico someščana Janeza Gregorčiča in ga oškodoval za 14.000 din.
VLOM V VIKEND — Zadnje septembrske dni je nekdo vlomil v vikend na Brezovici pri Šmarjeških Toplicah in lastnico Ano Mihelič iz Ljubljane oškodoval za tisočaka.
OB KOLO — Še neznani storilec je 1. oktobra med 15.30 in 18.50 ukradel moško kolo, puščeno pred poslopjem novomeškega AMD na Ljubljanski cesti. Vo-zilce je bilo last Branka Rebe, ki je tako vsaj ob 2 tisočaka.
IZTOČIL BENCIN — V noči na 1. oktober je nekdo pred blokom v Šegovi ulici v Novem mestu odprl pokrov rezervoarja osebnega avtomobila Branka Tin-torja in iztočil 10 litrov bencina. Škode je za 700 din.
POŠKODOVAN GRADBENI STROJ — V dneh med 28. septembrom in 2. oktobrom je nekdo v peskokopu na Hrastu pri Vinici poškodoval tam parkirani gradbeni stroj in s tem lastnika Janeza Juršiniča oškodoval kar za okoli 50.000 din.
IZPRAZNIL REZERVOAR — Na parkirišču Tovarne zdravil Krka je 3. oktobra stal osebni avto Franca Murna s Sel pri Dolenjskih Toplicah. V vozilo je nekdo vlomil in izpraznil rezervoar; škode je za 2.000 din.
ODNESEL GOTOVINO IN ČEKE — 3. oktobra med 19. uro in 19.20 je neznan storilec vlomil v osebni avto Sonje Bučar, parkiran na Dilančevi ulici v Novem mestu. Nepridiprav je odnesel 600 din gotovine ter 4 čeke Ljubljanske banke.
21. maja letos je bil Kerin pogojno izpuščen iz novomeških zaporov, kjer je prestajal kazen, prisluženo s čim drugim kot s krajo osebnega avtomobila. Možakarje bil brez zaposlitve, stanoval je pri starših v Podlipi. Skušnjava gaje kmalu potegnila na stara pota: 24. maja popoldne je obiskal vasico Miko-te; ko je bila vaščanka Marija Vernik na njivi, je to izkoristil in stopil v njeno hišo. V dnevni sobi je našel torbico, v njej pa kontaktne ključe za osebni avto Z 101, ki jih je seveda vtaknil v žep, enako pa tudi 1.500 din gotovine. Kerinova te tatvine tisti dan ni opazila, zato je bila tolikanj bolj presenečena naslednjega dne, ko v garaži ni več našla svojega avtomobila. Okoli ene ure ponoči je namreč v garažo vlomil Kerin, z najdenim ključem spravil v pogon stoenko z registrskima tablicama LJ 587-297 in vozilo odpeljal. Veselo seje s stoenko prevažal vse do 2. junija, ko so vozilo brez tablic in krepko poškodovano našli na gozdni poti v Krakovskem gozdu.
Na sodni obravnavi pred tedni je Kerin dejanje vztrajno zanikal, trdil je, da
POVOZIL PEŠCA
DOBOVA — Po Ulici bratov Ger-jevič se je v nedeljo, 6. oktobra, nekaj po četrti uri zjutraj peljal z osebnim avtom jugo 23-letni Milan Kovačič z Bizeljskega. V bližini hiše številka 5, kjer je cestišče le delno osvetljeno, je opazil na tleh ležečega pešca, 25-letnega Romana Šetinca iz Mihalovca. Kovačič je sicer .zaviral, toda trka mu ni uspelo preprečiti. Šetinca je zadel, pri tem pa je pešec dobil tako hude poškodbe, da jim je na mestu nesreče podlegel.
•	Garderobni prostori niso ravno najprimernejši za spanje. To je on-dan okusil ludi 22-letni Mirko M. iz Hrasta pri Vinici, ki je bil med to-vrstnim opravilom v kanižarskem rudniku ob tisočaka, ki ga je dotlej varno hranil v denarnici, in to v zadnjem hlačnem žepu. Očitno je mladenič spal na trebuhu.
•	Glas o kulinaričnih vrednotah jagnječjih pečenk je segel tudi do Sel pri Raležu. S travnika je tam neznano kam odmekelalo jagnje, last Feliksa Zabukovca.
•	Minulo soboto se je Ljubljančan Albin Šerbec veselo namakal v zunanjem bazenu kopališča Šmarješke Toplice, enako veselo pa je tačas nekdo brskal po žepih njegovih hlač. !z njih je potegni! natanko 9.190 din.
•	Srečko Anželj, vaščan Blata, je imel pod vasjo vse do nedavnega spravljenih pol kubika smrekovih plohov. Da les ne bi propadel, ga je nekdo prepeljal na primernejše in varnejše mesto. Anželj in miličniki to mesto še danes iščejo.
Tonije : stri zadnji in ; | najtrši oreh
V Smolenji vasi stoji nova avtoelektromeha-nična delavnica
SMOLENJA VAS — Še letošnjega februarja je Toni Prus, ki so ga mnogi svojčas imeli kar za nepogrešljiv inventar Pionirjevega servisa v Ločni, danes pa je zasebnik av-toelektričarke stroke, govoril: »Moja edina želja je, da bi to delo razširil še z avtomehaniko in tako voznikom motornih vozil ponudil kompletno uslugo. Največja ovira na poti k temu je, kako najti in urediti takšnemu obsegu dela primerno veliko delavnico. Ni vrag, da tudi tega trdega oreha ne bom strl.«
Toni je ta oreh dokončno strl pred dnevi: od 1. oktobra naprej stoji v Smolenji vasi ob cesti med Novim mestom in Šentjernejem nova, sodobno opremljena avto-elektro-mehanična delavnica. Njena vrata so odprta voznikom vseh vrst motornih vozil, tudi traktorjev, posebnost Tonijeve delavnice pa so vgradnje avtoradijev, alarmnih naprav, elektronskih pomičnih streh, klima naprav, sistemov za centralno zaklepanje; pogovori so v teku ■ • za servisiranje in vzdrževanje klima
naprav na Renaultovih avtomobilih. Druga posebnost delavnice v Smolenji vasi pa je, da sodi k njej tudi trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo, pa najsi gre za tc-pihe, luči, antene, priključke za vlečna vozila, ki jih tu seveda tudi montirajo, ali avtoradie. »Če slednje vozniki kupijo pri nas ali v prodajalni Fenix, potem je montaža brezplačna,« razlaga Prus. Tudi tega ne pozabi povedati, kako bodo podjetja, ki bodo po konačnem delovnem času vozila pripeljala v delavnico, imela avtomobile že naslednje jutro, še predno bodo pričele z delom, parkirane na domačem dvorišču. »Čeprav je delovni čas uradno od 8. do 18. ure, je naše delo in navsezadnje tudi poslanstvo takšno, da moramo biti strankam na voljo ob slehernem času. Tega se v Smolenji vasi zvesto držimo.«
Toni Prus: Z novo delavnico v Smolenji vasi je strl zadnji in najtrši oreh.
je bil ves čas po izpustitvi iz zapora doma, zagotavljal je tudi, kako kraja z imenom Mikote sploh ne pozna. Dokazi in priče so govorili drugače. Predvsem Romi iz naselja Rimš so ga videli, kako se je k njim pripeljal s stoenko; tudi najdeni mikro sledovi v avtomobilu so nedvoumno govorili, da je za volanom sedel Franc Kerin. Senat je imel v rokah torej več kot dovolj dokazov, da mu je izrekel že deseto sodbo v imenu
POVOZIL
DVELETNO HČERKO
DOLENJE JESENICE — 34-letni Franc D. iz Dolenjih Jesenic pri Trebnjem je 3. oktobra okoli 17. ure premikal kmetijski traktor in pri tem spregledal svojo dveletno hčerko Majo ter po s traktorjem zadel. Hudo poškodovano dekletce so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
IZGINILO ZA STO TISOČAKOV DEVIZ
ŠKOCJAN — 2. oktobra dopoldne je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo Antona Bobiča iz Škocjana 60. Nepridiprav je očitno dobro vedel, kaj išče, iz hiše je odšel s polnimi žepi deviz, katerih uradna protivrednost je okroglih 100 tisočakov.
ljudstva; ob upoštevanju tega, da gre za specialnega povratnika in daje dejanje storil v času pogojnega izpusta iz zapora, so mu sodniki prisodili enotno kazen enega leta in dveh mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
ZAKONCA PLUT OBSOJENA!
KRŠKO V ponedeljek, 7. oktobra opoldne, je predsednica senata krške enote novomeškega temeljnega sodišča, Danica Ko-stevc, razglasila sodbo v imenu ljudstva: zakonca Ciril in Ana Plut sta kriva večine očitanih jima kaznivih dejanj — kot je bržkone znano, gre za dogajanje na lesko vški osno vni šoli, ko sta zakonca Plul na račun šole vsaj tri leta zase nabavljala najrazličnejše blago, od gradbenega materiala do salam — zaradi česar je 65-letni bivši ravnatelj OŠ Leskovec obsojen na 6 mesecev zapora, njegova žena, bivša računovodkinja taiste šole, pa na S mesecev zapora. Sodiščeje obema tudi naložilo plačilo stroškov sodnega postopka, prav tako pa odločilo, da sta dolžna šoli povrniti protipravno odvzeto premoženjsko korist. Več v naslednji številki DL.
ZMAJARJA OBLEŽALA MRTVA — Mimo nedeljsko jutro je bilo, ura pa 7.45, ko sta se z letališča ribniškega Aerokluba odpravila na izlet z motornim zmajem znamke Rotax 36-letni Samo Dečman in 44-letni Joško Fine, oba doma iz Ribnice. Zmaja je krmaril Dečman. Možakarja sta okoli 8.30 priletela nad vas Podgora pri No vem mestu, ko sta se jima najverjetneje pretrgalijekleni vrvi, ki povezujeta triangel s krilom zmaja. Zmaj je z višine med 150 in 200 metri strmoglavil na travnik blizu letališke steze v Prečni, Dečman in Fine sta bila na mestu mrtva (Posnetek: Borut Peterlin)
Mrtvih za 22 razredov otrok
Predvsem zato je letošnji teden prometne varnosti v ________dneh, ko poteka tudi teden otroka
Po hudi nesreči 17-letnega fanta je njegova mati v obupu in žalosti obtožila državo, ker zakonsko ni zahtevala nošenja zaščitne čelade. Danes je nošenje z zakonom predpisano, toda čelade so še zmeraj vsepovsod drugod, le na glavah ne. Na spoznanju, kako življenja držimo predvsem v svojih rokah, temelji tudi letošnji teden prometne varnosti med 7. in 14. oktobrom, ki ni naključno prav v dneh, ko poteka teden otroka.
V zadnjih dvanajstih letih je bilo v prometnih nezgodah na slovenskih cestah 666 mrtvih in 19.659poškodovanih otrok in mladoletnikov. Ali z drugimi besedami: izgubili smo za 22 razredov otrok, za 390 avtobusov jih je bilo bolj ali manj ranjenih. Nič čudnega, če je — podobno kot lani — tudi letos skupna akcija vseh šol in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ubrana na temo »Dan varnih poti«. Ta dan je bil včeraj, v sredo, koso tudi dolenjski otroci z risanjem varnih poli ponovili zahtevo, naj jih ubranimo pred nevestnimi in brezobzirnimi vozniki na eni ter nerazumnostjo prometnih projektantov na drugi strani. Nekaj je bilo tudi šol, katerih predstavniki so včeraj obiskali predsednike občinskih skupščin ter jim izročili pisna opozorila o tem, kaj je v okolici njiho ve šole še potrebno uredili za večjo varnost otrok.
Nekdo je izračunal, da je v zadnjih 21 letih na cestah Slovenije umrlo 1227 otrok in mladoletnikov, poškodovanih pa je bilo 35.574. Približno tako, kot če bi bili vsi prebivalci Kranja invalidi, na bolniških posteljah in v povojih. Na ža-
TRIJE VLOMI V AVTOMOBILE
RATEŽ — V noči na nedeljo, 6. oktobra, je nekdo na parkirnem prostoru pred gasilskim domom na Ratežu vlomil v tri osebne avtomobile. Silvo Mervar iz Boričevega je bil oškodovan za 1.500 din, Novomeščanka Marija Berlogar za 2.500 in Jerneja Zorko iz Šmalčjje vasi za 3.000 din. Vlomilca še iščejo.
lostni evropski lestvici je Slovenija s to številko povsem na vrhu, ima največ mrtvih na sto tisoč otrok, za njo so Belgija, Jugoslavija, Francija, Danska, A vstrija, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Švica, Italija in Švedska. Podatek, ki terja, naj leden otroške prometne varnosti traja kar celo leto.
B. B.
NABIRAL GOBE, NAŠEL GRANATO
MAVERLEN — V nedeljo, 6. oktobra, okoli 11. ure je Silvo Žibert iz Logatca nabiral gobe v gozdu nad vasjo Maverlen nekje med Kanižarico in Livoldom. Namesto gob je našel granato kalibra 80 mm, ki izhaja še iz druge svetovne vojne. Nevami ostanek je črnomaljski pirotenik že uničil.
Otroška igra kriva dveh požarov
Najhuje je bilo v Blatnem _______pri Črnomlju_______
ČRNOMELJ — Kar dva požara v pičlih dveh dneh je zanetila otroška igra z vžigalicami. Prvega 30. septembra okoli 8.30 v stanovanjskem bloku v Ulici 21. oktobra v Črnomlju, kjer je 11-letni H. G. med igro s 4 leta mlajšim bratom na balkonu zažgal kup časopisnega papiija. Ogenj je hipoma zajel še perilo, ki seje sušilo na balkonu, na srečo pa je bil sostanovalec dovolj priseben in hiter, da je požar pogasil. Škode je bilo za 3 tisočake.
Neprimerno večja pa je bila škoda, do katere je prišlo dan kasneje ob 9.45 v Blatniku pri Črnomlju. Pod kozolcem se je z vžigalicami igral 5-letni M. B. in tako zanetil ogenj, kije uničil ostrešje kozolca, dve prikolici sena in 300-litrsko hrastovo kad, tako da je skupna škoda ocenjena kar na 50 tisočakov.
STRA H PRED PSI — Če se Romi koga boje, so to psi. To je pokazal tudi sredin obisk Žabjeka. Nistapabila volčjakaz novomeške postaje milice le za ustrahovanje, povsem praktično sta pokazala tudi, kako po sledi priti do skritega in zakopanega plena.
Sledovi so vodili k Romom
Kar 200 policistov je sodelovalo v akciji v romskih naseljih Žabjek, Ruperčvrh, Šmihel in Pogance
nika, nožev, boksarjev in drugega ne omenjamo posebej. Niso pa v uradnih rokah končali le takšni predmeti, ciga; nom je bilo namreč zaseženih še nekaj radioparatov, motornih žag, različnih oblačil in tehničnih predmetov, katerih izvor resda še ni ugotovljen, obstaja pa sum, da gre za plen tatvin in vlomov. In prav v slednjem je nemara največ)1 uspeh celodnevne akcije. Kajti ni prinesla le gore zaseženih predmetov, pač pa tudi nekaj dokazov in najdenih mikros-ledi, ki utegnejo pojasniti prenekatero doslej neraziskano kaznivo dejanje. Pf' vo potrdilo temu bomo bržkone dobil' že te dni, ko naj bi končni epilog Pra'/ po zaslugi sredine akcije dobili eno ah dve uvodoma našteti dejanji. Podrobneje o tem nemara že prihodnji teden.
B- P'
NOVO MESTO Ni sicer natančnih podatkov, toda ne bomo se zmotili dosti, ako zapišemo, da vsaj polovica najdenih sledov ob najrazličnejših kaznivih dejanjih po Dolenjski, še posebej pa Novem mestu in okolici, vodi v romska naselja. Tako so delavci kriminalistične službe in policije v zadnjih mesecih raziskovali kar nekaj večjih kaznivih dejanj — omenimo samo rop na Muhaberju, vlome v prečensko župnišče, pošto v Adlešičih, v zidanice in hiše od Trške gore do Gradišča pri Trebnjem — med katerimi je bilo celo nekaj poskusov umorov v romskem naselju Žabjek; piko na i vsem pa so postavila številna izginotja orožja in streliva. Tarča Romov je bilo med drugim od vojske bolj ali manj zapuščeno skladišče v Br-šljinu. Vsa ta dejanja imajo seveda skupni imenovalec; storilci naj bi bili Romi, tako so bolj ali manj prepričljivo govorile najdeni sledi. Še posebej pa so možem postave v oči padle zadnje tedne namnožene preprodaje orožja in streliv, svoje vrste rekorder v tem poslu naj bi bil stanovalec romskega naselja na Ruperčvrhu.
Vse to in še marsikaj drugega je bilo dovolj neposreden razlog, da so uslužbenci novomeške uprave za notranje zadeve prejšnji teden, točneje v sredo, 2. oktobra, izvedli obširno akcijo; v njej je sodelovalo nič več in nič manj kot 200 policistov, nekaj celo iz drugih uprav za notranje zadeve. Kriminalisti, specialci, konjeniki, pirotehniki in ostala druščina v modrih uniformah seje že v jutranjih urah in v strogi tajnosti odpravila v romska naselja Žabjek, Šmihel, Ruperčvrh in Pogance. Rezultat akcije, naperjene izključno proti tistim Romom, za katere je obstajal utemeljen sum o vpletenosti v takšno ali drugačno kaznivo dejanje, ni bil od muh, resnici na ljubo pa je le treba dodati, da je po mnenju boljših poznavalcev romske »problematike« najden plen le malo večja drobtina tistega, kar kdove kje skrivajo romske orožarne.
Policisti so v sredo zasegli 650 kosov bodisi različnega orožja bodisi predmetov, ki so z njim v sorodstvu. Omenimo posebej 2 lovski puški, vojaško puško, dva revolverja kalibra 38, pištolo M-57, večje količine streliva različnega kalibra, na piano je prišla celo mina za minomet kalibra 120 mm, da vžigalnikov za eksploziv, dimnih vložkov za tankovske šolske mine, kilogramov smod-
v	-~*eniF*k\


ROMSKA OROŽARNA - Tak je*, deti tisti del plena sredine akcije, kij policiste najbolj zanimai zgoraj lovska puška z naboji, spodaj ob lovskih še v0\ jaška puška, naboji in pištole, še niže P0 municija, noži. sablje, vžigalniki dintn vložki in še kaj.
GRABUE NAMESTO PIŠTOLE — Miličniki so kar nekajkrat morali poprijeti tudi za lopate in grablje. Med kupi nesnage in odpadkov na tleh se hitro najde kaka koristna sled Denimo v obliki praznega tulca.
OROŽJE POD POSTEJO -1(0jf Z-ličniku uspelo razstavili po ronts : stavljeno posteljo, se je izpod nje P zala prava pravcata puška
KONJI SO BILI POSEBNA A TRAKCIJA - Na veliko veselje romskih otrok^ njihovo naselje obiskali tudi konji, resda nekaj drugačne postave od tistih, ki J1 vsakodnevno videvajo doma. Njim in jezdecem so pripravili poseben »š^ir<<‘
ŠPORTNI KOMI SI AR
S kakšnim grbom na prsih?
Slovenski šport med dilemo: odreči se (vsaj za-časno) vrhunstvu ali jugoslovanskemu dresu
Tudi šport živi od torka samostojni državi Sloveniji. Skupaj z vsemi plačuje ceno temu zgodovinskemu spoznanju, le da jih ni malo, ki pravijo, da zna hiti ta cena daleč previsoka. Spor ni od včeraj in tudi ne ho končan jutri, temeljno vprašanje, ali naj slovenski Športniki Se kdaj oblečejo jugoslovanski dres, nosi v sebi precej več, kot kaže površna ocena. Na eni strani neizpodbitno stoji, kako so lahko uspeSni in v svetu uveljavljeni športniki najboljši ambasadorji nove samostojne drža ve, enako neizpodbitno pa je na drugi strani, da vrhunskih športnikov brez udeležbe na vrhunskih merjenjih moči ni Slovenski športniki so nemalo-kral dokazali svoje slo venstvo in patriotizem; spomnimo se le njihovega odhoda iz državnih reprezentanc v času vojne agresije na Slovenijo; drugo je vprašanje, ali k temu patriotizmu za vsako ceno sodi prekinjanje vseh zvez med Ljubljano in Beogradom. Logične in razumne so odločitve nekaterih ligašev, da se zaradi vojne na Hrvaškem zavestno odpovedo sodelovanju v naj višjih ligaških tekmovanjih, manj razumno je stališče tistih, ki pravijo, naj slovenski športniki nikoli več ne oblečejo jugoslovanskega dresa. Slednji naj hi bil simbol jugoslovanstva in kot lak simbol vsega umazanega in gnusnega, kar se te dni dogaja na tleh sosednje Hrvaške, hkrati pa športniki pravijo, da jim ta dres ne pomeni nič drugega kot edino možno pot do pravic, ki jim gredo do
dokončne razdružitve slovenskega športa z jugoslovanskim. Le jugoslovanske reprezentance lahko danes nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah, Slovenija, mednarodnopravno še nepriznana, tega mandata zaenkrat še nima. Odreči se jugoslovanskemu dresu pomeni danes odreči se mednarodnim tekmovanjem in prvenstvom, pomeni izgubo motivacije športnikov in v nadaljevanju slovo od vrhunske športne kariere. Ne nazadnje: umik iz mednarodne športne arene bi prinesel tudi to. da bi sponzorji, na čigar ramenih sloni vse več vrhunskega slovenskega športa, le-lemu počasi pričeli obračati hrbet.
Zaradi vsega tega, da drugih okoliščin in dejstev ne omenjamo, so najbliže kolikor toliko razumni, nikakor pa ne vsem po volji, odločitvi že usklajena stališča Športne zveze Slovenije in republiškega ministrstva za kulturo in šport, naj slovenski športniki, če tega ni mogoče izvesti v okvirih slovenskih selekcij, v prehodnem času do popolnega mednarodnega priznanja mlade države Slovenije nastopajo pač v jugoslovanskih reprezentancah. To je navsezadnje na sestanku z vodstvom slovenske smučarske zveze potrdil tudi predsednik vlade Lojze Peterle. V nasprotnem bi šport izgubil preveč, Slovenija pa s tem bodoče ambasadorje nove evropske državice.
B. BUDJA
V super ligah vse po napovedih
Ribničani doma izgubili s Kolinsko, Novomeščanke z Branikom, medtem ko je Oprema zmagala v Ljubljani — V soboto derbi med Opremo in Velenjem
Pred dvanajstimi dnevi pričeto prvenstvo v obeh rokometnih super ligah poteka brez presenečenj. To med drugim pomeni, da so igralci Inlesa Rika ostali praznih rok doma v srečanju s Kolinsko Slovanom, Novomeščanke doma v tekmi z mariborskim Branikom, medtem ko so rokometašice kočevske Opreme popravile uvodni spodrsljaj in v Ljubljani gladko ugnale vrsto Polja. Da vse poteka po napovedih, pričata tudi novi visoki zmagi ekip, ki bosta slej ko prej končni zmagovalki: Pivovarna Laško je brez težav dobila derbi v Slovenj Gradcu, igralke Belinke Olimpije pa so bile v najzanimivejšem ženskem srečanju precej boljše od Kranjčank.
INLES RIKO KOLINSKA SLOVAN 17:25 (8:11) Škoda, da so se Ribničani že pred tekmo vdali v usodo in točki veliko lažje, kot so pričakovali Ljubljančani. prepustili gostom. Izkušena in tudi kvalitetnejša ekipa Kolinske je vedela. kako igrali s takim nasprotnikom. Začela je namreč silovito, povedla kar s 7:1 in vsakega odpora domačih rokometašev je bilo konec. Resda so Ribničani v zadnjem delu prvega dela znižali rezultat na vsega 8:11, toda to gre prevsem na račun
ŠPORT IN ZABAVA V VITA CENTRU
TREBNJE ' V soboto in nedeljo, 12. in 13. oktobra, bo v trebanjskem športnem centru Vita znova živahno. V soboto ob 9. uri se bo namreč pričel zaključni del občinskega posamičnega prvenstva v tenisu, v nedeljo ob 15. uri pa odprti ekspres turnir za posameznike po sistemu izzivanja v igri na 2 dobljena tie breaka. Prireditvi bosta popestreni s kostanjem in moštom, v nedeljo pa bodo organizirane še igre za otroke.
TRENINGI ZA KOLESARJE ZAČETNIKE
NOVO MESTO — KD Krka obvešča vse kolesarje začetnike, ki žele redno delati in vaditi v klubu, da potekajo treningi in vpisovanje vsak torek in četrtek med 16. uro in 17.30 na krožni progi pred osnovno šolo v Bršljinu. Vabljeni!
Na Dolenjsko kar sedem naslovov
kočiču, Djuričevi in Podvinskemu po dva naslova prvatov na mladinskem atletskem prvenstvu Slovenije — Zlato tudi Simuniču
________________skem prvenstvu Slovenije
LJUBLJANA — Ni običaj, da atletska prvenstva potekajo v oktobru, toda ** leto, ko je normalnega pri nas malo, je tudi to opravičljivo. Še posebej, ker je 'ttošnje prvenstvo atletov in atletinj za naslove prvakov Slovenije v absolutni ^ladinski konkurenci prineslo kup dobrih rezultatov, z njimi pa tudi potrditev, 'mamo nekaj res dobrih in nadvse obetavnih tekmovalcev, mednje pa lahko Prištejemo Topličanko Gordano Djurič, Novomeščana Alojošo Počiča, Breži-Podvinskega in še koga.
587 cm; bronasta v troskoku pa jc bila z 11,41 metra Irena Špelič. Republiški prvak je postal tudi mladi Boštjan Šimunič, kije v troskoku dosegel rezultat 13,83 m in napovedal, da z velikimi koraki stopa po očetovi poti.
Aljoša Počič sije minulo soboto in ne-ae'j» v Šiški priboril kar dva naslova pr-
Elan brez Športne sreče in brez točk

ovomeščani izgubili v ireh, Avtobum zmagal ____________doma_______________
z
t sPortna sreča je v 7. kolu prvenstva II.
Publiške nogometne lige igralcem no-JJJjješkega Elana povsem obrnila hrbet. |.°točila iz Žirov namreč pravijo, da so bi-,.cjanovci kar 89 minut prepričljivo bolj-' >nieli so tudi kopico priložnosti za za-toda domača mreža je ostala ^dotaknjena. A ne le to: minuto pred °ncem je sodnik igralcem Alpine podaril l"aJstmctrovko. Gostitelji so seveda dari-(, sPrejeli z odprtimi rokami in nepriča->vano ter nezasluženo prišli do prvih točk v letošnjem prvenstvu.
',(;liko bolje kot Novomeščanom seje v Zifljo 8l>dilo Kočevcem. Doma so igrali , *'P° Jesenic in po nekaj zaporednih (PP^Ijajih dokazali, da znajo brcati. Av-- tim je zmagal kar s 4:0, zadetke zanj pa dosegli Murn v 11. in 76. minuti, Po-,njak v 44. ter Muhvič v 65. minuti.
vakov: v teku na 10.000 metrov je dosegel čas 33:01,39, v teku na 3.000 metrov z ovirami pa 9:48,47. Počičev uspeh v teku na 10 km je s tretjim mestom dopolnil klubski tovariš Menič, ki jc zabeležil čas 35:57,02; bero novomeških medalj pa so dopolnili še Žižek, Jankovičeva, Podkriž-nikova in Hribarjeva. Katja Jankovič je bila v teku na 100 m ovire tretja s časom 16,15, Žižek je kladivo zalučal na 50,90 metra in bil drugi, Podkrižnikova je bila s 546 cm tretja v skoku v daljino, bronasta pa jc bila tudi Hribarjeva v metu krogle z 10,62m. Imenitna jc bila tudi bera atletov iz Brežic. Rovan je bil v skoku s palico tretji z rezultatom 420 cm, enako jc bila tretja Tomažinova* teku na 100 m z 12,80, tretji bron pa je Brežičanom pripadel po zaslugi Grubiča, kije kladivo zalučal na 50,08 metra. V svojih vrstah ima brežiška mladinska atletska vrsta tudi dvojnega prvaka Slovenije: gre za Podvinskega, ki je s 15,84 sek. zmagal v teku na 110 m ovire in s časom 57,08 v teku na 400 metrov z ovirami.
Uspešne so bile v Ljubljani tudi topliške atletinje v dresu IBL Olimpije. V prvi vrsti velja to za Gordano Djurič, kije v troskoku zmagala z 11,85 m, medtem ko sije v skoku v daljino priborila zlato z dosežkom
PO NJEGOVIH STOPINJAH Ni vrag, da se med 130 kolesarskimi nadobudneži, ki so se v soboto pomerili na osnovnošolskem prvenstvu, ne bi našel kdo, ki bo šel po stopinjah Bogdana Finka (na posnetku), lani tretjega mladinca sveta.
lestvica po 7. kolu: Tabor Jadran 13,
glav
• 1, Slavija Set 10, Ilirija in SPZTri-P° 9, Solinar Piran, Svoboda Kisovec j' c'an po 8, Kočevje 6, Bilje in Branik J^jjtje po 4, Vodice, Šempas in Jesenice A Alpina Žiri 2.
i v,' nedeljo igrajo: Elan-Solinar Piran, i j av'ja Set-Kočevje, Vodice — TaborJa-0r»n itd.
REKREACIJA IN AEROBIKA ZA ŽENSKE
|c TREBNJE Od 4. oktobra so se zače-ftSrcčevati v telovadnici na Kidričevi 2 v |(i njem ženske različnih starosti na regiji. ki jo vodi Darinka Šalehar, orga-^•orica športne rekreacije in vodnica (. °hikc. Rekreativna skupina za dame jedila vsak petek od 18. do 19 15, dc-rw J® se bodo pri aerobiki srečevala ob (3'h od 19.15 do 20.30, ženske nad 20 lP* takoj za njimi do 21.45. Srečanja jJJ!? zaključili s planinskim pohodom 6.
1992. Rekreacijo organizira Center ra sPprt pri trebanjski športni zvezi, ki zbi-uMave. Letna vpisnina je 70 din, me-^na članarina pa 180 din.
Kolesarilo 130 učencev
Rekordna udeležba na letošnjem kolesarskem prvenstvu osnovnih šol
NOVO MESTO Rekordno število preko 130 učencev seje minulo soboto, 5. oktobra, pomerilo na prvenstvu novomeških osnovnih šol, ki ga je pripravilo K D Krka. Mladj kolesarji iz Centra, Grma, Vavte vasi, Šmihela, Otočca, Bršljina in Stopič so s svojim nastopom presenetili celo strokovnjake, nekaj jih bo že te dni obleklo zeleno-bele drese Krke.
Pokrovitelja tekmovanja sta bila Fructal iz Ajdovščine in Tovarna zdravil Krka, ki sta za najboljše prispevala tudi nagrade, medtem ko je pokale podarila Športna zveza. Prvenstvo je potekalo na novi asfaltni prevleki v Bršljinu, rezultati pa so takšni:
Učenci, letnik 1982,81,80: I. Vidmar (Šmihel), 2. Zrimšek (Grm), 3. Drobnič (Šmihel), 4. Gaber, 5. Gril (oba Bršljin); učenci, rojeni leta 1979 in 78: I. Ribič (Šmihel), 2. Murn, 3. Aš, 4. Novak (vsi Grm), 5. Zalar (Šmihel); učenci, rojeni leta 1977 in 76:1. Žilič(Šmihel), 2. Sajevec, 3. Golob, 4. Pešič (vsi Vavta vas), 5. Židanik (Šmihel).
Prvak Novega mesta v vožnji na 1.000 metrov je poslal Aleksander Žilič in za to
lagodnejše igre Ljubljančanov. V vrsti Inlesa je povsem odpovedala naveza Jurič
ŠAHOVSKI TURNIR »PRIJATELJSTVO«
KOČEVJE V okviru športnih tekmovanj ob kočevskem občinskem prazniku je potekal tudi tradicionalni pionirski šahovski turnir »Prijateljstvo«, na katerem so nastopili tudi hrvaški pionirji. Pri starejših pionirjih je zmagal Andrej Janša (Kočevje), pri starejših pionirkah Ingrid Mihelič, pri mlajših pionirjih Tadej Kobe in pionirkah Darja Kapš (vsi Stari trg).
-ob
V nedeljo konjske dirke v Šentjerneju
Pričetek zadnje letošnje konjeniške priredit-ve bo ob 13.30
ŠENTJERNEJ — Prva konjeniška prireditev v samostojni državi Sloveniji in hkrati zadnja v letošnji kasaški sezoni, bo to nedeljo, 13. oktobra, s pričetkom ob 13.30 na hipodromu v Šentjerneju. Lepšega darila si prizadevni in neutrudni šenljer-nejski ljubitelji konjskega športa niso mogli želeti.
Nedeljsko popoldne bo prineslo sedem kasaških preizkušenj, gledalci pa bodo med številnimi konji lahko videli tudi Karla Frosta, Talbota in Volrama, tri trenutno najhitrejše slovenske kasače. Organizatorji mladini do 15. leta starosti obljubljajo prost vstop, ni pa odveč dodati, da bo na nedeljski prireditvi dišalo tudi po pečenem kostanju, iz pip bo tekel mošt, za zabavo pa bo na veselici po dirkah igral nihče drug kot ansambel »Objem«.
Šentjerenjski tekmovalci obljubljajo, da ne bodo zgolj statisti v dirkah, to dokazujeta tudi nedavna rezultata Fi-renga, ki je pred dnevi v Ljubljani zmagal s kilometrskim časom 1:23,9, dan kasneje pa je v Komendi slavila Pelisona.
prejel še posebno nagrado organizatorja. Vsi nastopajoči so bili povabljeni v kolesarsko društvo, kjer bodo lahko pričeli s treningi.
TRI BALINARSKE
•	BK Mirna jc zmagovalec letošnje dolenjske lige in bo nastopila v kvalifikacijah za vstop v severno skupino republiške lige. Za Mirenčani so se zvrstile ekipe Svobode Krmelj, Krškega in IMV.
•	Sindikalnih športnih iger seje udeležilo 6 ekip, zmagala je Krka. za katero so balinali Juvan, Moro in Srovin, druga je bila IMV in tretje Cestno podjetje.
•	12 balinarjev sc je udeležilo občinskega tekmovanja Novega mesta v Nižanju in izbijanju v krog. Zmagal je Blatnik (IMV), drugi je bil Moro in tretji Srovin (oba Mirna).
ZMAGA SEVNIŠKIH ŠAHISTOV
SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je pripravil tradicionalno srečanje sevniških in krških šahistov, ki so ga v počasnem šahu dobili gostitelji s 5:3, v hitropoteznem pa z 39,5:24,5. Posamični izidi počasnega turnirja: Kranjec Rokvič 1:0. Z. Mesojedec Božič 0:1, Smerdel Volčanšek remi, R. Blas Žnidaršič remi, Šibilja Ahmatovič 1:0, Lazič Colarič 1:0, Šopar — R. Volčanšek 0:1 in Der-stvenšek Polovič 1:0.
J BLAS
Straški rafting Idub peti v Sloveniji
Končano je letošnje tekmovanje za pokal Slo-___________venije
STRAŽA — Pred dnevi seje končalo tekmovanje za letošnji pokal Slovenije v raftingu. Žmaga je pripadla novogoriški Soči, medtem ko je Straški Rafting klub zasedel imenitno peto mesto.
Vrhunec letošnje sezone je bilo zanesljivo tekmovanje na progi za svetovno prvenstvo na reki Soči med Srpenicami in Trnovim. S starta je krenilo 14 ekip; najboljši čas in s tem prvo startno mesto v finalni vožnji so si priborili gostitelji, Stražam so krenili kot peti, vendar so se morali na koncu zadovoljiti z devetim mestom. Ne glede na to je Rafting klubu Straža pripadlo v skupnem seštevku peto mesto, kar je za mlado neizkušeno ekipo velik uspeh, še posebej, če vemo, da v drugih ekipah tekmujejo večidel bivši tekmovalci in celo reprezentanti v kajaku in kanuju. Želja Stražanov jc tudi vnaprej ostati pri vrhu slovenskega rafting športa, za kaj takega pa bo potrebno več pomoči od drugod, kajti doslej so tekmovalci drago opremo kupovali iz lastnega žepa. Da ne govorimo o tihi želji pa nakupu novega tekmovalnega čolna za novo sezono.
J. TAVČAR
Djokič Lesar; sivo ribniško rokometno soboto je nekoliko razjasnilo edinole spoznanje, da postaja levoroki novinec Manček eden stebrov ekipe, to je dokazal tudi z igro proti Slovanu.
Inles Riko: Veber, Djokič, Mohar, Šilc, Tanko. S. Mihelič 5, Lesar 5, A. Mihelič. Fajdiga 2, Gelze. Jurič I, Manček 4.
POLJE OPREMA KOČEVJE 18:26(9:16)- Na podoben način, kot so igralci Kolinske Slovana nadigrali Inles Rika, so Kočevke uspele v Ljubljani proti rokometašicam Polja. Ob tem velja dodati, da poročila govore celo o dobri igri Ljubljančank, kako so potem igrale Kočevke, pove rezultat. Odločilno prednost so si priigrale že na začetku tekme, ob polčasu so vodile s sedmimi zadetki in razliko brez večjih težav obdržale do konca.
Oprema Kočevje: Jesenko, Klarič, Lindič 1, Guštin 7, Vuk I, Križman 2, Jerič 8, Bejtovič 6, Dragičevič. Kersnič, Petek I, Jančič.
IMV NOVO MESTO — BRANIK 24:27 (10:14) — Prvo tekmo letošnje super lige na domačem parketu so Novomeščanke dokaj nesrečno izgubile. Igrale so namreč dobro, nemara celo bolje, kot je bilo od te ekipe moč pričakovati, imele pa so to smolo, da seje V mSriborski vrsti razigrala Rižnerjeva, ki je sama dosegla kar 19 zadetkov. Razpoložena Slavica Turk je bila premalo, da bi gostiteljicam zagotovila kaj več od častnega poraza.
IMV Novo mesto: Knafeljc, Pavlenič, Repinc, Čiler, Klobučar 3, Hvala I, Drčar 3, Popadič 1, Pate 1, Turk 11, Tomas 4, Bergant.
Kot torej kažeta uvodni koli, bo letošnje prvenstvo v ženski super ligi razdeljeno na tri skupine: razred zase jc Belinka Olimpija, v drugo skupino sodijo Mlinotest, Velenje, Oprema, Krim, Branik in Kranj, v tretjo pa bolj ali manj odpisani ekipi Polja in IMV Novega mesta. V naslednjem kolu čaka Kočevke težka tekma doma z Velenjem, medtem ko bo vsak poraz z manj kot 20 zadetki razlike za Novomeščanke v tekmi z Belinko Olimpijo velik uspeh.
V	moški ligi je stanje podobno. Pivovarna Laško naj bi imela kolikor toliko enakovrednega tekmeca le v Kolinski Slovanu, vsi ostali bodo bržkone v boju za mesta med tretjim in dvanajstim. Ribničani bodo v tretjem kolu igrali z ekipo Rudarja Omnikuma.
DOLENJSKI DERBI V SRL DOBOVI — V republiški rokometni ligi je bilo prav tako odigrano drugo kolo. Najzanimiveje je bilo v Krškem, kjer sta se pomerili ekipi Dobove in Črnomlja. Rezultat je bil vseskozi izenačen, točki pa sta v razburljivi končnici pripadli Dobovča-nom s 24:22 (13:13). Najuspešnejši v njihovih vrstah je bil Glaset, ki je prispeval 10 zadetkov, 5 jih je dal I. Deržič in 4 Jarc, pri Črnomaljcih pa jih je J. Papež dosegel 9, po 4 pa M. Papež in Novak. Krčani so igrali v Ormožu in morali priznati premoč domače vrste, kije zmagala s 23:19 (12:9). Krčani so lepo priložnost, da rezultat obrnejo nemara sebi v prid, zamudili na začetku drugega polčasa, ko so prednost Ormoža zmanjšali na vsega dva zadetka, vendar se gostitelji niso dali zmesti. Devet zadetkov je za Krčane prispeval Iskra, 4 pa Keše.
V	naslednjem kolu igrajo: Črnomelj — Radeče Papir, Krško —Dobova itd.
KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA
• »Psihično bitko smo izgubili že pred tekmo, to je tudi odločilno vplivalo na končni izid srečanja s Kolinsko Slovanom,« je razočaran komentiral razplet sobotnega drugega v moški super ligi trener Ribničanov Andrej Mate. »Dogovorili smo se, da bodo dosledno pokrivali v obrambi najnevarnejše ljubljanske strelce, toda ključni igralci v naši ekipi so zatajili.« Veliko boljše volje je bil trener deklet kočevske Opreme Dušan Križman. »Resda Polje ni bil dorasel tekmec naši vrsti, zato pa prvi točki pomenita veliko moralno oporo pred sobotno težko tekmo z Velenjem v Ribnici.« •Mlade ekipe ribniških in kočevskih rokometnih ligašev v minulem kolu niso imele dobrega iztržka. Oprema je v drugi republiški ligi igrala v Sežani in izgubila z 22:25, Inles Riko je v Ljubljani izgubil proti Kolinski Slovanu s 25:29, kadeti Opreme so doma izgubili proti vrstnikom Črnomlja s 14:16. edino zmago je prispevala kadetska vrsta Inles Rika, ki je ugnala Mokreč s 17:16.
•Z odprtim prvenstvom Kočevja seje minule dni končala letošnja bogata teniška sezona v Kočevju. Kočevci so spravili pod streho kar 13 turniijev; na zadnjem je nastopilo 32 igralcev, zmagal pa je Divjak, ki je v finalu s 7:6,1:6 in 7:5 ugnal Struno. Še rezultata polfinala: Divjak — Vučko 6:1, 3:6 in 6:4 ter Struna — Poklač 6:3, 6:4.
•V počastitev kočevskega občinskega praznika sta ženski vrsti kočevske Opreme in reškega Zameta odigrali prijateljsko srečanje. Kočevke so presenetile in lanskega prvoligaša premagale z 22:19(1 1:12), medtem ko je dvoboj teh dveh ekip v moški konkurenci pripadel Rečanom s 26:20 (12:8).
M. GLAVONJIČ
PRESTOPNI ROK KONČAN
NOVO MESTO — 26. septembra je potekel zadnji dan prestopnega roka v območni kegljaški zvezi Novo mesto. Največ je pridobil Rudar s prestopom Metličanov Draganjca, Šimica in Hutaija, Trebanjci so v svoje vrste dobili Muslimo-viča (Črnomelj) in Konestaba iz Ivančne Gorice, medtem ko sta klub zapustila Tkavc in Maraž. Dodajmo ob tem, da so se pričeli treningi v Kanižarici in Ivančni Gorici, kjer trenirajo tudi Novomeščani, saj so ostali brez kegljišča.
Zadovoljni navzlic porazu
V svojem prvem nastopu v rdeči skupini I. SKL je Podbočje doma izgubilo proti Tenixu iz Medvod z 71:76(46:34)	_______
PODBOČJE Ni manjkalo dosti, pa bi košarkarji Podbočja v svojem uvodnem nastopu v rdeči skupini prve slovenske lige pripravili lepo presenečenje: doma so namreč igrali proti ekipi Tinesa iz Medvod in tesno izgubili, razplet v prvem polčasu pa je celo kazal na njihovo zmago.
Kakih 200 gledalcev je v dvorani osnovne šole v Podbočju gromko pozdravilo nove republiške prvoligaše. Ti so se jim oddolžili z dobro igro, prvi polčas so celo odločili v svojo korist s prednostjo kar dvanajstih košev. Toda kot da je tako visoka in nenadejana razlika gostitelje presenetila, da so se ustrašili zmage. Drugi polčas so pričeli bojazljivo, gostje so prednost od minute do minute manjšali in presenečenje je šlo po zlu. Škoda, kajti Podbočje je dokazalo, da ni po naključju postalo republiški prvoligaš in da bodo še marsikateremu nasprotniku mešali štrene. Tudi to spoznanje nekaj velja.
Podbočje: Vego 4, Davidovič 2, Gajšek
VUČKOVIČ IN BERKOPČEVA PETA
LJUBLJANA Čeprav je šele tri mesece tega, kar je zaživel prvi novomeški squash center na Mestnjih njivah, so Novomeščani na nedavnem odprtem prvenstvu Slovenije v tej igri zabeležili nekaj lepih uspehov. V moški konkurenci je Goran Vučkovič zasedel 5. mesto, S. Turk je bil 6„ Zupan 14. in M. Turk 19., pri ženskah je bila Irena Ber-kopec peta, Zupanova pa šesta.
2, F. Rozman 8, Krajcar 19, Krivokapič 19, Krošelj 7, Vaupotič 10.
Med ostalimi sobotnimi izidi omenimo v zeleni skupini zmago Smelta Olimpije v Kranju nad Triglavom z 11:97 in Postojne nad Kronosom Slovanom z 89:83, v rdeči pa uspeh Rogaške nad Cometom s 85:84 in zmago Mavrice Ilirije v Celju s 85:64. V naslednjem kolu čaka igralec Podbočja težka tekma v Rogaški s tamkajšnjo ekipo Donata Mg.
TURNIR ČRNOMALJCEM
NOVO MESTO Novomeški nogometni veterani so bili organizatorji drugega v vrsti žogobrcarskih turnirjev, na katerem so nastopile enajsterice gostiteljev, Črnomlja in Kočevja. Izidi: Črnomelj Kočevje I:(), Kočevje Novo mesto 2:1 in Novo mesto Črnomelj I: I. Po dveh turnirjih vodi prepričljivo s 7 točkami Črnomelj, Kočevci jih imajo 4, Novomeščani pa I. Pokrovitelja novomeškega turnirja sta bila Dolenjka in Dolenjske pekarne
DANES DŠI
NOVO MESTO V'športni dvorani pod Marofom se bo danes ob 16. uri pričelo letošnje tekmovanje v badmintonu, ki sodi v okvir delavskih športnih iger novomeške občine. Organizator sprejema prijave do 12. ure. Natanko če/ teden dni pa bo na igriščih Loka m SŠTZU prvenstvo DŠI v malem nogometu, za katero se je moč prijaviti do 14. oktobra. Dodajmo ob lem. da bo odslej vsako nedeljo med 15. in 2 L uro v športni dvorani pod Marofom rekreacijsko igranje badmintona.
ffl
lil
IZ NKŠIH OBČIN
Na okroglo o šolstvu
RIBNICA — Okroglo mizo z naslovom »Kadrovska problematika v osnovni šoli Ribnica« je sklicalo pred kratkim vodstvo kulturne ustanove Miklo-va hiša, vodila pa jo je ravnateljica osnovne šole dr. Franceta Prešerna Anica Benčina. V razgovoru so prisotni obdelali vsa druga vprašanja šolstva razen kadrovskih.
Na pripombo, da je šola premalo povezana s cerkvijo, je bilo med drugim pojasnjeno, da ta povezava je, kadar je obojestranski interes. Vezi so stkane. Odpora ni.
Izraženo je bilo tudi opozorilo, da na okrogli mizi ni predstavnikov firm, ki so glavni porabnik znanja. Odgovor je bil, da so porabniki znanja pravzaprav vsi, od otrok in vseh prisotnih pa do firm.
Očitano je bilo tudi, da v občini ni nikjer zanesljivih podatkov o tem, koliko višje in visoko izobraženih se vozi na delo v druge kraje izven domače občine, pred-
vsem v Kočevje in Ljubljano. To pa bi bilo potrebno, saj bodo le
potem lahko načrtovali, koga in kako dobiti nazaj, da bo delal v
domači občini.
Brez odgovora je ostalo vprašanje in razmišljanje o tem, če danes ravnamo z učenci slabše ali bolje, kot smo včasih, in v čigavo škodo ali korist. Disciplino in odnos učitelj —učenec so v različnih obdobjih reševali drugače. Pred dvesto leti in v Prešernovih časih so učencu ščipali prste in ga zbadali, če ni znal latinščine. Pred 100 in še manj leti jih je učenec za neznanje dobil s šibo po prstih ali še kje drugje. Danes pa smo že toliko napredovali, da neznanje in nedisciplino učenca zvalimo prej na pleča učitelja kot na učenca, je seveda poudaril pden izmed prisotnih učiteljev. Odgovora na vprašanje, če je danes v šoli preveč ali premalo popuščanja, seveda ni bilo.
J. P.
Rebalansa še ni
Dva zbora sta rebalans občinskega proračuna sprejela, tretji pa ne
KOČEVJE — Občinska skupščina Kočevje je komaj pred nekaj tedni sprejela občinski proračun /a letos. Takoj nato je bil na dnevnem redu že sprejem rebalansa proračuna s predlogom, naj bi sprejeti proračun še zmanjšali od blizu 160 milijonov dinarjev na dobrih 141 milijonov.
Spremembo (rebalans) proračuna je najprej že pred tedni sprejel zbor krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela je to storil 25. septembra. Isti dan pa je predlagani rebalans zavrnil družbenopolitični zbor. saj je zanj glasoval le en delegat, pet jih je bilo proti, ostali pa so se vzdržali. Zdaj bo potrebno še usklajevanje.
V razpravi v družbenopolitičnem zboru so bila izražena tudi zelo različna stališča. Razpravljavci pa so poudarjali, da bi se dalo še marsikje privarčevati. Poudarjeno je bilo tudi, da je šolstvu namenjeno za materialne izdatke v primerjavi z drugimi premalo denarja. V razpravi je bilo tudi rečeno, da na sejah m nikoli pravih poročevalcev, da posamezni člani izvršnega sveta niso zadolženi za določena področja dejavnosti in da gre zdaj za splošno neodgovornost.
J. P.
VIjADKA ŠKOF, pedagoška sveto-valkffipvoda za Šolstvo Republike Slo-venyfyy- organizacijska enota Novo mesto, jele vrsto let predsednica metliS-ke Zveze prijateljev mladine. Kljub temu iajjidnji čas Zveza nima profesionalnega delavca, delo ni zastalo. V tednludroka je izvedla Zveza vrsto akcij, kufljtrnih inprometnovarnostnih, za decemtHer načrtuje prireditve, med katerimi ne bo izostal dedek Mraz, ki bo obdarit- preko šeststo predšolskih otrok■ Ker ža (e vrste dejavnosti v občini ni denarja, so se člani izvršnega odbora odločili Zaprositi za pomoč delovne organizacije, Tako bodo učenke Tekstilne šole sešile nad šeststo plišastih medvedkov, pomoč za sladkarije pa gotovo ne bo odklonila Gala V kratkem bo pripravila Zveza prijateljev mladine okroglo mizo. na kateri naj brtekla beseda o težavah metliških otrok, po krajevnih skupnostih pa nameravajo obuditi k življenju nekdaj dokaj dela vna društva prijateljev mladine. (T. G.)
RAZBORŠEK GOSTUJE V TREBNJEM
TREBNJE — Galerija krasilne umetnosti na sevniškem gradu je v sodelovanju s sevniško in trebanjsko zvezo kulturnih organizacij pripravila razstavo za učence trebanjskih osnovnih šol. Že ob otvoritvi prve razstave na trebanjski osnovni šoli ob tednu otroka je bilo nadvse zanimivo srečanje avtorja večine del v omenjeni galeriji Ivana Raz-borška z učenci. Razstava bo približno dva meseca krožila po vseh osnovnih šolah v občini.
ROMEO IN JULIJA DRUGAČE
NOVO MESTO — Vesela novica: Romeo in Julija nista umrla! Julija seje prebudila minutico prej, kot ji je predpisal Shakespeare, in preprečila Romeov samomor. To presenetljivo zadevo si lahko ogledate v parodiji izraelskega humorista Ephraima Kishona »Bil je škrjanec«, s katero bo v Domu kulture gostovalo Mestno ledališče ljubljansko v torek, 15. oktobra, ob 19.30. S to predstavo se tu začenja abonmajska gledališka sezona. Nekaj vstopnic izven abonmaja je še na voljo.
• Ženski ne smeš nikoli verjeti, zlasti ne danes, ne včeraj in ne jutri. (Rimski pregovor)
• Ko vlada pok vari denar, da bi prevarala vse upnike, to ravnanje imenuje inflacija. (Shaw)
• Življenje je kratko, le nesreče ga naredijo dolgega. (Syrus)
• Denar je težje obdržati, kot ga zaslužiti. (Montaigne)
• Hrabrost je otrok neznanja in grobosti (Bacon)
• Jezik je pok varjen, ker ga uporabljamo vsi. (Šimič)
Za nas poti nazaj ni (Vajgl)
iliih
IZ NKŠIH OBČIN

Gallusu v spomin
Glavna jubilejna prireditev bo Gallusova maša
POMOČ
ZDRAVSTVENEMU
DOMU
MESEC BOJA PROTI DIABETESU
BELOKRANJSKA PUŠČA VSKA USICA — V Beli krajini je bilo v zadnjem času ustanovljenih več novih rockovskih skupin. Ena od njih je Desert Fox, ki ima za .seboj že 15 samotojnih nastopov in 4 nastope na koncertih v družbi z znanimi imeni slovenskega rocka, h'unije so se odločili za čisti rock, sami skladajo, so dobro opremljeni. Pripravljajo se že tudi na snemanje svoje prve kasete, s katero se želijo predstaviti javnosti v kar najboljši luči. Člani skupine so (na sliki od leve proti desni): Peter Jakša (vokal, kitara), Miro Matekovič (bobni), Bojan Macele (vokal, kitara), Sergej Čas (vokal, basovska kitara).
lij
RIBNICA — Te dni se bo v Ribnici zvrstilo več prireditev, posvečenih 400-letnici smrti velikega ribniškega rojaka, skladatelja Jakoba Gallusa-Petelina.
Se ta teden (v času, ko to poročamo, pa natančni datum še ni znan) je predvidena predstavitev knjige »Podobe Gallusovega časa« avtoija prof. dr. Jureta Mikuža, zgodovinama, ki opisuje stenske slikarije iz 15. in 16. stoletja v ribniški okolici. Predstavitev bo združena tudi s tiskovno’konferenco, na katero bodo vabljeni še strokovnjaki s tega področja pa tudi javnost.
Glavna prireditev bo 19. oktobra ob 20. uri v župnijski cerkvi v Ribnici. To bo koncert, na katerem bo 30 pevcev iz ribniške doline predstavilo Gallusovo mašo, nonet Vitra in oktet Gallus pa bosta nastopila z Gallusovimi moteti. Pevci bodo nastopali v novih oblekah, izdelanih po modi iz 16. stoletja (kreirala jih je gledališka kostumerka, dobitnica Prešernove nagrade, Alenka Bartl), vendar so narejene tako, da jih bodo z nekaterimi manjšimi spremembami lahko uporabljali na vseh slovenskih koncertih.
Načrtovani sta še dve prireditvi, posvečeni temu jubileju, njun datum pa še ni določen. Razstavo »Ribnica v 16. stoletju« bo pripravil ribniški muzej, o Jakobu Gallusu-Petelinu pa bo predaval dr. Škulj, ki je napisal tudi knjigo o življenju in delu tega velikega evropskega skladatelja.
J. P.
TREBNJE — Občinski odborniki so soglašali s predlogom trebanjske vlade, ki gaje obrazložil sekretar izvršnega sveta in občinske skupščine Milan Rman, da pomagajo trebanjskemu zdravstvu premostiti hude finančne zagate tako, da bo do konca leta oz. do sprejema nove zakonodaje ostala v veljavi sedanja prispevna stopnja za zdravstvo 0,64. Tako naj bi prišlo do presežka okrog 1,3 milijona dinarjev, omenjena stopnja pa je višja, kot bi bilo potrebno, ker se bolniške zmanjšujejo bolniške. Daje lahko trebanjski zdravstveni dom poravnal nekatere račune, je vlada že pomagala s 600 tisočaki.
NOVO MESTO — Letos mineva 35 let, kar je v Sloveniji začela delati organizacija za boj proti sladkorni bolezni, ki je najpogostejša bolezen našega časa, saj jo ima vsak dvajseti prebivalec, nad 50 let starosti pa celo vsak deseti prebivalec Slovenije. V društvih, kakršno deluje tudi v Novem mestu, se ljudje, oboleli za diabetesom, z raznimi predavanji, demonstracijami primerne pre-
hrane itd. učijo, kako čim normalneje
živeti z njim. Poučna dejavnost se vsako leto zgosti v oktobru, ki velja za mesec boja proti sladkorni bolezni. Tako bo tudi letos po vsej Sloveniji. Jutri, 11. oktobra, pa bo v Posavskem muzeju v Brežicah svečana seja Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni, s katero bodo počastili 35 let delovanja.
ZBIRALNA AKCIJA — Akcija zbiranja papirja na OŠ Center (prej Katja Rupena) je pošteno izpraznila skladišča starega papirja v našem mestu. Z njim smo napolnili dva ogromna zabojnika. Na fotografije čakamo, da bodo stehtali naš papir. (Foto: Bojan Šporar, 6. b, OŠ Center, Novo mesto)
Vodovodne skrbi in načrti
Vedno težje je zagotavljati zdravo pitno vodo
KOČEVJE, RIBNICA — O delu in načrtih Hydrovoda Kočevje-Ribnica je direktor Janko Veber povedal: SODRAŽICA — Z globinskimi vrtinami so prišli do zelo kakovostne vode. Vodo bodo kljub temu preventivno klorirali. Kmalu pričakujejo uporabno dovoljenje.
SLOVENSKA VAS, GOTENICA — V Slovenski vasi bo še dodatna globinska vrtina. Doslej seje pokazalo, da to vodo onesnažuje zaradi neurejene kanalizacije Gotenica. Potrebna bo čistilna naprava za Gotenico, saj so s tega
Dekle pod avtobus
Za smrtno nesrečo kriva tako šofer kot pokojnica
KOČEVJE — Na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti, je bil pred kratkim pred kočevskim sodiščem obsojen 55-letni šofer avtobusa Janez Gačnik iz Podgore (Videm-Dobrepolje), kije 17. maja 1989 z avtobusom zbil 17 letno dijakinjo Stanko Nose, daje 8 dni kasneje umrla v ljubljanski bolnišnici. Sodba še ni pravnomočna.
Nesreča se je zgodila pri avtobusnih postajališčih v Žlebiču ob 7.35. Janez Gačnik je vozil iz Ljubljane proti Kočevju, za njim pa je peljal še šolski avtobus, na katerega je verjetno nameravala dijakinja Stanka Nose. Gačnik avtobusa ni nameraval ustaviti na tem postajališču in je peljal kar naprej, saj bi šolarje pobral šolski avtpbus. Prav takrat je na postajališču v Žlebiču na nasprotni strani ceste ustavljal drug avtobus, kije peljal iz Kočevja proti Ljubljani, in izza tega avtobusa je stekla dijakinja Nose-tova in se znašla pred avtobusom, ki ga je vozil Gačnik; tako je prišlo do tragične nesreče.
Sodni izvedenec je povedal, daje tahograf avtobusa, ki ga je vozil Gačnik, kazal tik pred zaviranjem hitrost 77 km na uro. Sodišče je menilo, daje bila ta hitrost z ozirom na razmere na cesti in postajališčih prevelika in da se voznik ni prilagodil okoliščinam, saj bi moral pričakovati kakšen nenavaden dogodek. Sodišče pa je tudi upoštevalo, daje po-nesrečenka imela že 17 let, da je tudi sama kršila prometne predpise, da torej ni bila več otrok in bi morala biti bolj pazljiva.
SMRT NA KRIŽIŠČU
DELOVNA NEZGODA
območja onesnažene še vode in izviri v Kolpski dolini (Črni potok, Osilnica,
Fara) pa tudi Obrha (zajetje za Kočevje in Ribnico) ter Kočevske Reke.
RAJNDOL, MOZEU — Opuščeni vodni vir v Rajndolu so obnovili in ga priključili na regionalni vodovod kot dodatek. To vodo dobivajo tudi v Moz-Iju in tako kljub suši tu ni več težav z vodo. Gre za manjše količine zelo dobre vode, ki gravitacijsko teče do regionalnega vodovoda.
PREDGRAD, DOL — Voda v Dolskem potoku je onesnažena, zato je republiška sanitarna inšpekcija prepovedala uporabo vode za pitje iz tega vodovoda. Močni onesnaževalci so na
območju Koprivnika, Nemške Loke, ^epelj. Rešitev za vasi ob
opn
Brezovice in Ce Kolpi je izgradnja vodohrama in namestitev plinske klorinizacije tudi za visoko cono. V nadaljnji fazi pa je treba najti kakovostnejši vodni vir. Računajo na izvir Šumetec in druga raziskovanja.
GRAČARICE — Tuje slaba kakovost vode. Rešitev za naselje je povezava z vodovodom na Obrhu.
GNOJEVKA — Na vprašanje, če polivanje kmetijskih površin z gnojevko onesnažuje vodne vire in sploh pitno vodo, je direktor Veber odgovoril, daje treba pri polivanju z gnojevko strogo spoštovati varstvene pasove v bližini vodovodnih zajetij. Tako na primer ne bi smeli polivati gnojevke na tisti strani Rinže pri Slovenski vasi, kjer so globinske vrtine za pitno vodo. Tudi na območju Gore ne bi smeli polivati, ker je tu zbirno območje vode za vrtine in zajetja pri Sodražici. Doslej so bolj kot polivanje gnojnice škodovale zajetjem pitne vode in rekama Rinži in Kolpi ter potoku Šumetec kmetijske farme. Dodal je še, da Hydrovod ne začenja novih investicij, ker pač nima denarja.
J. PRIMC
Beguncev vse več
ponedeljek jih je pribežalo 50, prejšnji linjih 80
teden pa nadaljnji!
KOČEVJE — Vedno več beguncev prihaja na Kočevsko. Na vprašanja o beguncih nam je podpredsednica občinskega odbora RK Kočevje Stanka Žagar, ki sicer opravlja dolžnost predsednika, odgovorila tako:
»Minuli teden je pribežalo na Kočevsko 80 novih beguncev, v ponedeljek, 7. oktobra, pa še nadaljnjih 50. Skupno je na Kočevskem preko 200 beguncev, sicer pa je bilo prebežnikov preko 250, a so se nekateri že vrnili domov, drugim pa je bil status begunca odvzet, ker niso izpolnjevali zaostrenih pogojev. Med begunci je večina otrok, med njimi pa novorojenček, dva para dvojčkov, starih dobra dva meseca oz. dve leti in pol, ter pet nosečnic. Ena begunka Šteje nad 85 let in je nepokretna. Večina jih je nastanjenih po vaseh na obrobju občine, le redki pa v mestu.
Oblačil imajo begunci dovolj, po potrebi pa jim pomagata RK in Karitas. Begunci so doslej dobivali tudi pakete RK Slovenije in še pomoč Karitas v hrani in oblačilih. Nekaj pomoči za begunce so darovali tudi Mercator in Kmetijsko gospodarstvo, Lekarna in osnovna šola ter posamezniki.
Beguncev je še več, a se vsi ne prijavijo. Večina jih živi pri sorodnikih in prijateljih, nekaj pa stajih prevzeli v oskrbo družini iz Kočevja. Vse zgodbe beguncev so pretresljive-Naš Rdeči križ usklajuje delo tudi z vsemi drugimi organi, organizaci-
Stanka Žagar
jami in ustanovami, kot to počno' ostalih občinah.«
J. PRIMC
12 BR£ŽIŠKE{1!£T
PORODNIŠNICA * e
V času od 28. septembra do 4. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Gorda jz Mirt iz Brdovca — Ano, Marijana Kal' Krškega — Franja, Mateja Lužar iz Carjevega dola — Janeza, Terezija M' . lanc iz Krškega — Majo, Marija Zore Trebč — Anamarijo, Vesna Vrčkov« Orešja —- Matejo, Nedeljka Svatu1 ^ Zaprešiča — dečka, Mateja Rožm«" e Brežic — Luko, Anuša Ajster iz L• • — Tjašo, Anica Šimurina iz P°s ,. f. —Josipa in Anita Knežič iz Kraja o njega — Matija. Čestitamo!
KOČEVJE — Do hude prometne nesreče je prišlo 1. oktobra ob 19.35 na križišču Roške in Tomšičeve ceste (pri zdravstvenem domu) v Kočevju. Po ugotovitvah miličnikov naj bi 44-letni Ivan Papež iz Kočevja izsilil prednost pred voznikom osebnega avta brez re-
gistracije, Francem Robido iz Starega Loga.Prit *	''' **v ‘
Loga. Pri trčenju vozil je Papeža vrglo iz lička, da je z glavo zadel ob pločnik, nakar je v zdravstvenem domu v Kočevju podlegel poškodbam.
NOVO MESTO Novomeški miličniki so bili 4. oktobra obveščeni, da se je tega dne ob 9.15 med delom na krožni žagi v Pionirjevem lesnem obratu huje poškodoval 22-letni Franc Derganc iz Velikih Brusnic. Zaradi nepazljivosti med delom je bil ob palec leve roke.
OB TRAČNO ŽAGO
PREČNA — Zadnje dni septembra je bilo vlomljeno v skladišče Dolenjskega letalskega centra v Prečni, od koder je nekdo odnesel električno mizarsko tračno žago iz litega železa, vredno vsaj 60 tisočakov. Tat je moral biti orjak, žaga tehta vsaj 150 kilogramov.
Trebnje kot bela lisa
Predstavili raziskovalno nalogo o športni re-___________________kreaciji
TREBNJE — Skoraj 70 odst. odraslih Trebanjcev se s športno rekreacijo ne ukvarja, anketa med 795 občani pa je pokazala, da se po 45. letu skoraj nihče izmed anketirancev ne ukvarja več s športno rekreacijo. Med večino prebivalstva ni čutiti organizirane in usmerjene ponudbe, med kmečkim prebivalstvom pa športne rekraeacije praktično ni, ugotavljata dr. Herman Berčič in dr. Boris Sila, profesorja z. Instituta za kineziologijo ljubljanske fakultete za šport v analizi stanja športnorekreativne dejavnosti občanov v trebanjski občini.
Dr. Berčič je na skupščini ZTKO v Trebnjem ob predstavitvi raziskovala nega projekta, ki naj bi se v drugi fazi ukvarjal z. načrtovanjem in programiranjem, v tretji pa z izvedbo teh zamis-
li, dejal, da je bil pobudnik razrs vatne naloge, uporabne • v Pia ’ Marko Kapus, sekretar ZTKO *r nje. Pri tem je še poudaril, da je z redek pojav, da bi take pobude Prl iz občine. Lahko je reči - nimam toda zakaj ne bi sami več nar®d' svoje dobro počutje in zdravje ko kateri zelo zaposleni državnikii °z- Pj. litiki, denimo ameriški Prerfc ,,irl7 Bush ali pa naša Drnovšek in K n'	■
Pomanjkanje prostega časa in Pr . : lica dela sta poglavitna razloga, » anketirani Trebanjci niso bolj - P1 norekreativno aktivni.
Dr! Sila in dr. Berčič sta ugoi-da se anketirani Trebanjci r,a-|VCw,ie-varjajo s hojo, sprehodi,tekorn' mesarjenjem, pri čemer seveda ne bujejo drage športne opreme >	^
vezani na organizirane rekrea J ^ skupine, kar še zlasti velja za ne ^ spol, medtem ko moški bolj organiziranim oblikam, predv gometu in košarki.	. v
Velika večina anketiranih s'i * g svojem okolju bazen, slaba po	^
pa je takih, ki si želijo večname' telovadnico. Med 38 različnim ^ ti, za katere so se opredelil'. Je r. vem mestu alpsko smučanje,	„
plavanje, tenis in košarka Pfe trebanjske vlade Jože Rebolj je obljubil načelno podporo, opoz ^	.
je na kruto stvarnost, v katen J
P. P
itovila.
tudi za telesno kulturo vsa denarja.
OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 17. septembra 1991 (Skupščinski Dolenjski list št. 11/91),
JAVNO RAZGRNJEN
OSNUTEK PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA MESTO NOVO MESTO, IZVEN MESTNEGA JEDRA
v času od 1. oktobra 1991 do 31. oktobra 1991:
—	v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, I.nadstropje ter
—	v prostorih krajevnih skupnosti Bučna vas, Bršljin, Drska, Gotna vas Kandija—Grm, Ločna—Mačkovec, Mestne njive, Majde Šilc, Regrča vas, Šmihel, Žabja vas, Mali Slatnik in Prečna,
JAVNE OBRAVNAVE
osnutka prostorskih ureditvenih pogojev bodo v krajevnih skupnostih potekale v času od 14.10. do 30.10.1991.
Razpored javnih obravnav za prihodnji teden je naslednji:
—	KS Bučna vas: ponedeljek, 14.10.1991, ob 18.00 uri v gasilskem domu v Dol. Kamencah;
—	KS Bršljin: torek, 15.10.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Bršljin;
—	KS Drska: sreda, 16.10.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Drska, Drska 9;
—	KS Gotna vas: četrtek, 17.10.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Gotna vas;
—	KS Ločna—Mačkovec: petek, 18.10.1991 ob 18. uri v gasilskem domu v Ločni.
Razpored ostalih obravnav bo objavljen v naslednji številki Dolenjskega lista.
Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Žavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novo mesto, Ljubljanska 2.
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo osnutek podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila.
Vabljeni!
Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
V prodaji druga številka revije

TENIS ŠPORT
mesečnik za tiste, ki vedo, kaj je tenis
— Srdan Ivaniševič verjame v Gorana — Moji pogovori z Moniko Seleš
— Ali ATP turneja uničuje mlade igralce
— Kako nastajajo svetovne računalniške lestvice
^HOVLJENI LOKAL »NA KRIŽIŠČU — Tudi predsednica sevniške %lns^e skupščine Breda Mijovič in predsednik izvršnega sveta Marjan Kur-bJi.ta bda pretekli teden na otvoritvi tega lokala, ki ga je sevniško Gostinsko )J?tje povsem prenovilo. Boljša, a ne predraga kuhinja ho postregla tudi z 40,lCan>i. specialiteta lokala bodo ribje jedi, saj je lokal v neposredni soseščini r° založene ribarnice Milene Dobršek. (Foto: P. Perc)
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____
X;

Zbor delavcev podjetja
—	oglase
—	razpise
—	licitacije
sprejemamo tudi po telefaxu
068/24-898
»m*
i
mn Mit
Novo mesto, Glavni trg 24
razpisuje delovno mesto
—	propagandista
Pogoji:
—	srednja izobrazba,
—	eno leto delovnih izkušenj
Zaželeno je, da ima kandidat stalno bivališče v novomeški občini, da ima lastno prevozno sredstvo, da docela obvlada slovenščino, da zna fotografirati ter da ima smisel za organizacijo dela in oblikovanje. Z izbranim kandidatom bo po 3-mesečnem poskusnem delu delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, in sicer na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
.s*
Trgovina na debelo in drobno, p.o.
or
f avto moto društvo trebnje
bo organiziralo teoretični tečaj za voznike motornih vozil A-, B- in C-kategorije
šoli Treb
Tečaj se bo začel v osnovni Trebnje v ponedeljek, 14. 10., ob 17. uri.
Prijavite se lahko na tečaju.
\ Tečaj je brezplačen.
V času od 25. septembra do 3. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Mira Brunski iz Brihovega — Ano, Andreja Struna s Potov Vrha — Simono, Darja Kavšek iz Gotne vasi —Gašperja, Marjeta Tramte iz Zloganja — Marijo, Milena Bradač iz Loške vasi — Meggi, Marija Bukovec z Gor. Gradišča —Klavdijo, Vesna Slobodnik iz Stranske vasi — Jožeta, Greta Teraš iz Brestanice — Julijana, Vida Klobčar iz Podgrada —Anjo, Marija Staniša iz Mirne Peči — Nejca, Darinka Kmežič iz Kmežičev — Petro, Ankcia Domitrovič iz Polešnika —Gorana, Marija Vidnjevič iz Paunovičev — Marka, Mojca Juršič iz Koroške vasi — Anito, Jasmina Fric iz Vrškovca — Rebeko, Zdenka Škrbec s Potov Vrha — Mateja, Martina Horvat z Rebri —Tanjo, Anica Pestotnik iz Mačkovca — Tanjo, Anica Janežič iz Škocjana — Tamaro, Zdenka Slobodnik iz Slamnc vasi — Katjo, Nada Car iz Gornje Švarče — Anito, Marta Jakša iz Doblič —Uroša, Jadranka Sodec iz Metlike — Alena, Nevenka Dražetič iz Črnomlja — Gorana, Jožica Jenič-Hrovat iz RajnOvšč — Vanjo, Draga Sržič-Radeljak iz Zagreba — Hrvoja, Ana Dolinar iz Jadričev — dečka, Marina Šneljer iz Gorice - dečka, Irena Muhič s Sel dečka, Marjeta Mlakar iz Zloganja deklico, Jožica Ambrožič iz Žerjavina — deklico, Tatjana Ravnih iz Velikega Orehka — dečka, Ivanka Moravec iz Podklanca —deklico, Irena Pirnar iz Dolenje vasi — dečka, Majda Komljanec iz Osrečja — dve deklici.
IZ NOVEGA MESTA: Marjana Prešeren, Pod Trško goro —Mateja, Marta Vodeb s Ceste herojev 66 — Nežko Ag-nes, Damjana Bihar z Glavnega trga 1 — štiri dečke, Sonja Pucelj, Slavka Gruma 78 — dečka. Čestitamo!
JAVNO PODJETJE KOMUNALA Novo mesto
OBVEŠČA
vse udeležence v prometu, da bo zaradi izvajanja nujnih vzdrževalnih del na vodovodu izvedena polovična zapora magistralne ceste št. 4 Karteljevo—Novo mesto in regionalne ceste št. 331 'v Bršljinu na odseku odbencinskega servisa na Ljubljanski cesti do križanja ceste R-331 z železniško progo v Bršljinu.
Zapora bo v času od 14.10.1991 do 24.11.1991.
Promet za pešce in kolesarje bo urejen po Kolodvorski ulici v Bršljinu.
Prosimo vas za razumevanje

PRAVNIM OSEBAM, PODJETNIKOM!
Pomoč v vodenju poslovnih knjig z računalniško obdelavo podatkov, od enostavnih do najbolj zahtevnih del,
nudimo v
SERVISU
ZA EKONOMSKO
SVETOVANJE
IN VODENJE
RAČUNOVODSTVA
BREŽICE,
tel. (0608) 61-556
NOVOTEHNA
Novo mesto, Glavni trg 10
objavlja
naslednje prosto delovno mesto:
POMOČNIK DIREKTORJA
>ČJ
PODROČJA KOMERCIALE ZA MALOPRODAJO
Pogoji:
—	višja oziroma visokošolska izobrazba komercialne smeri —. 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
—	trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: NOvO-TEHNA, Trgovina na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 10. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri.
O
o
>
<
co
>
a:
LU i— LU CL
LU
>CO
<
<
O
LU
CO
<
O
>
LU
O
oc
g
<
LU
S
<
O
<
o
oc
LU
>
LU
m
MERX BLAGOVNI CENTER CELJE
BLAGOVNI CENTER CELJE
p. o.
PRODAJNI CENTER GALA METLIKA
NAGRAJUJE VAŠE ZAUPANJE
Pri nakupu nad 500 din boste dobili nagradni kupon za veliko nagradno žrebanje, ki bo dne 18. 10. ob 15. uri.
Igrali bodo ŠALEŠKI FANTJE, prireditev pa bo povezoval priznani voditelj.
NAGRADE:
1.	nagrada GLASBENI STOLP
2.	nagrada TRIM KOLO
3.	nagrada TRINADSTROPNA SLASTNA TORTA DOLENJSKIH PEKARN
— pa še 100 nagrad poslovnih partnerjev GALE.
GALA NAGRAJUJE VAŠE ZAUPANJE
“O
JO
O
O
>
O
m
z
-i
m
JO
o
>
o
m
<Z
>
9
OD
O
JO
O)
ro
oo
O
£
>
r~
Z
m
Q
>
s
coV13NV1S U09IUVIAI V1V0‘IVAOdOOVOIdlSIS AOnS
DOLENJSKI UST

////////////////////////////////////////////////////^^^
1
Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računal- 6 niških programov za sodobno poslovanje!	p
FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda- ^
Unnti manična in notaln n hi m c* ti I	V
I
konti, menične in ostale obresti)
MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno po- ^
slovanje)

Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o 4 dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, ši- y frami materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: y
-	OSNOVNA SREDSTVA
—	OSEBNE DOHODKE
-	EVIDENCO KREDITOV
—	KADROVSKO EVIDENCO
—	EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV
-	KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE
-	FAKTURIRANJE	y
—	MALOPRODAJNO IN VELEPRODAJNO KALKULACIJO Z %
noniiAiitff niti/i/Ai/	^
1
OBRAČUNI DAVKOV
—	DROBNI INVENTAR
—	EVIDENČNO DOKUMENTACIJO
—	PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB

Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot % 100 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Za- % gotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje progra- p
mov spremenjenim predpisom
Prodaja in servisiranje računalniške opreme.

SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
< • občine ČRNOMELJ. METltKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
V 10. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 29. julij 1991, so objavljeni dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sklep o razpisu nadomestnih volitev za izvolitev delegata v zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO
—	Popravek odloka o izdaji obveznic občine Novo mesto
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta pokopališča Mirna Peč
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka programskih zasnov za ureditveni načrt pokopališča Mirna Peč kot sestavnega dela prostorskih sestavin družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta kanalskega sistema in čistilne naprave Mirna Peč
OBČINA RIBNICA
—	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986—1990
OBČINA TREBNJE
—	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
—	Sklep o povečanju najemnin poslovnih prostorov v občini Trebnje
—	Odlok o krajevni turistični taksi v občini Trebnje
—	Odlok o spremembni odloka o komunalnih taksah v občini Trebnje
—	Sklep o soglasju k statutarnemu sklepu Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojnosti zborov skupščine občine Trebnje
V 11. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 20. september 1991, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sprememba in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Črnomelj za obdobje 1986—1990
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka programskih zasnov za dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Črnomelj 1986—1990
—	Sklep o sprejemu študije lokacij za kioske v Črnomlju
—	Odlok o ustanovitvi Agencije občine Črnomelj za razvoj
—	Odlok o pohvalah in grajah pri urejanju in varovanju okolja
—	Odredba o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
—	Popravki aktov skupščine občine Novo mesto, objavljenih v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 15/90, 4/91,6/91,7/91 in 9/91
—	Odredba o dajanju soglasja k cenam
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Novo mesto izven mestnega jedra
—	Odredba o spremembi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Novo mesto
—	Odlok o organiziranju gasilsko-reševalnega centra Novo mesto
—	Odlok o spremembi zazidalnega načrta Cikava za obrtne lokacije ob regionalni cesti
—	Odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Novo mesto
—	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda v občini Novo mesto
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto
—	Sklep o premoženjskopravni zadevi
OBČINA TREBNJE
—	Odredba o dajanju soglasja k cenam
MEDOBČINSKE OBJAVE
—	Odlok o spremembi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi in reji psov
DOLENJSKI UST
Podrobne informacije na telefon (063) 21-011 (Zlatko y. Gruber)
y
'//////////////////////m
/s
IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ?
^ CA Tl OTI NUDIMO UAM SLEDEČE USLUGE ■
% ____________
•	SERVIS , REZERVNI PELI
*	NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV
•	FOTOKOPIRANJE
*	KOPIRANJE NAČRTOV VSE INFORMACIJE :
ANDREJ MEDIC
GLAVIČEVA n MENGEŠ
(061) 739-223
I


I
''/////////////////////////////////////////////////////////
SREDNJA ŠOLA Krško, Hočevarjev trg 1
razpisuje
vpis za študij ob delu, in sicer:
1.	) strojni tehnik
2.	) elektrotehnik energetik
3.	) elektrotehnik elektronik
Kandidati morajo imeti končano ustrezno šolo IV. stopnje (poklicno šolo) in najmanj eno leto ustrezne delovne prakse. Za kandidate, ki nimajo dovolj ustrezne prakse, bo šola organizirala posebne ure praktičnega pouka.
Pisne prijave, katerim naj kandidati priložijo spričevala (diplo-m^in potrdila o ustrezni praksi, bomo sprejemali do 25. X.
PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO!
Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme.
Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov.
Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme.
Naši novi proizvodi so:
za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih _ _ irsgmfjOTp _	_ _ vmmmmj " površin, lahko tudi z dodatkom manjših
!ito“"“"'2SS Kravimin 1 Kravimin2
za krave molznice, ki dobivajo osnovni
jpl
Kal KM
_ kot dodatek doma pripravljenemu iVIMIN mo^nemu krm'lu iz koruze v poletnem
obdobju
kot dodatek doma pripravljenemu ^	- --
nožnemuKrAVIMIn5 KraB)6
Pravimin 1 Praši 2 .“Stol5vo!'”'"emoWlu
optimalno izkoriščanje doma pridelane krme • večja proizvodnja • boljše zdravstveno stanje
VEČJA GOSPODARNOST REJE"
.RAVIMIN IN r RAVIMIN
DODATEK, KI GA CENI DOBER GOSPODAR
lek ljubljana veterina
DOLENJSKE
LJUBLJANA
ZAGREB
*/- -OBVOZ
.V
ŠENTJERNEJ
G/P »PIONIR« OBJAVUA POPOLNO ZAPORO
CESTE HEROJEV V NOVEM MESTU V DELU OD ZAVAROVALNICE TILIA DO KOŠTIALOVE ULICE OD 15. 10. DO 24. 10. 1991 ZARADI GRADNJE PLINOVODA.
OBVOZ JE PREK NOVEGA MOSTU IN PREK MOSTU V LOČNI!
£
ELEKTROTEHNA SET
30% popust
v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Sevnici, Krškem, Brežicah,...
za kompletni program BLACK&DECKER
Pohitite, popust velja samo do
30. oktobra!
ima V*

d.d. Metlika
i

Prenovili smo salon in razvili novo kopalniško pohištvo | (afrodita, andromeda, artemida).	*
Ob tej priliki smo za vas pripravili akcijsko prodajo izdel-
| kov iz naših proizvodnih programov KOLPA-SAN in | KOLPA-KER, in sicer	|
I
od 10.10. — 31.10.1991
Nudimo vam:
— 30% popusta za takojšnje plačilo za izdelke I. |
kvalitete ali na obročno odplačevanje I + 2

— 45% popusta za izdelke II. kvalitete (količine |


— 50% popusta za opuščene programe in ostanke od izvoza (količine omejene)	|
Novost je odslej tudi ta, da vam nudimo še sanitarno keramiko, keramične ploščice in armature.
Se priporočamo!
KOLPA d.d. Metlika Rosalnice 5
tel. 068/58-273, 58-292 fax 068/58-180
Salon je odprt:
vsak dan od 8.00 — 16.00
ob sobotah od 8.00 — 12.00
!
Qostinci!
Kupujete novo opremo?
Ugotavljate, da je vašo opremo že načel zob časa?
Zakaj bi po nepotrebnem zapravljali čas in dragocene devize in te aparate uvažali sami? Naše cene so enako ugodne kot pri tujih prodajalcih! V oktobru še posebej priporočamo nakup aparatov za kuhanje kave firme LaSanMarco.
Pošljite nam izpolnjen kuponček in poslali vam bomo podrobnejšo ponudbo, ali pa nas poiščite v prodajnem salonu na Celovški 149 vsak dan od 8. do 15. ure (telefon 061 554-781).
Gastrema, Celovška 149, Ljubljana
(Im. in priimek)
(moj nailov)
(poitna It.v.)
(kraj)
Zanimajo me naslednji proizvodi:
1.	aparati za kukanje kave	7. sokovniki
2.	mešalniki
3.	ledomati
4.	pomivalni stroji
5.	aparati za stepanje smetane
6.	peči za pizze
8.	mikrovalovne pečice
9.	grill pečice
10.	stroji za rezanje zelenjave in pripravo hrane
11.	ves program
(ž«lj«no obkrožit« ali podčrtajte)
I______________________________________
vodnik
po
gostinski
opremi
^41 (2199) 10. oktobra 1991
DOLENJSKI UST
21
GASTREMA
tedenski koledar
Četrtek, 10. oktobra — Danilo Petek, 11. oktobra — Milan Sobota, 12. oktobra — Maksimilijan Nedelja, 13. oktobra — Edvard Ponedeljek, 14. oktobra — Veselka Torek, 15. oktobra — Terezija Sreda, 16. oktobra — Hedvika
ČRNOMELJ: 10. (ob 19. uri) in 11. 10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Policaj iz vrtca. 11. in 13. 10. (ob 20. uri) ameriški glasbeni erotični film Z madono v postelji. 13. 10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Ameriška Nindža IV.
KRMELJ: 12. 10. ameriški akcijski
LUNINE MENE
15. oktobra ob 18.33 — prvi krajec
kino
BREŽICE: 11. in 12.10. (ob 20. uri) ameriški triler Misery. 13.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Miami blues. 15. in 16.10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Delta force 2.
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 523 in prikolico ugodno prodam. » 49-410.	5828
PUHALNIK TAJFUN in 7,5 KW elektromotor ugodno prodam. * * (0608) 77-497.	5837
GLAVNO MOTORSKO GRED. Bosch črpalko in bate, pruše, obročke itd., prodam za zetor 2511.* (061 )789-097.
5844
PRIKOLICO za traktor (51) domače izdelave prodam. Slane Saje, Golobinjek 7, Mirna Peč.	5858
VINOGRADNIKI
Ne zamudite pravočasno nabaviti prelca za vretje mošta-vina. Prihaja hladna jesen, da ne bo težav z vretjem.
Grelec je iz nerjavečega materiala in se lahko uporablja v sodu — kadi.
Proizvaja in prodaja:
El. mehanika Hočevar — Ljubljana
tel.-fax. 061-50-525
dam. * (0608)69-323, zvečer. 5834
motorna vozila
R 21 NEVADA GTS, star dve leti in ocesevalno napravo za štiri mizarske stroje s silosom in povratnim zrakom, prodam. * (068) 23-195.
R TRAFIC TRANSIT, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam. * (061 )341 -500.
126 P, letnik 1986, registriran do avgusta 1992, lepo ohranjen, prodam. « 25-986, po 18. uri, 24-006, dopoldne.
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Kopač, Pot na Gorjance 9 b, Novo mesto.	5799
Z 750, letnik 1983, prodam. Robert Uhemik, Leskovec 1, Brusnice. 5801 TALBOT SOLAR A. letnik 1983, prodam ali menjam. Alojz Štine, Nad mlini 57, Novo mesto.	5802
ZASTAVO 750. letnik 1980, prodam za 1300DEM. Sajovic,Češča vas23, Novo mesto.	5803
JUGO 55, letnik 1989, prodam. * 73-595.	5805
GOLF DIESEL, letnik 1986, z dodatno opremo, in jugo 55, letnik 1989, prodam. ® 59-107, dopoldne in 58-238, popoldne.	5806
PRODAM dva nova motoija za R 4.
* (068)87-388, po 19. uri. 5808 R 4 GTL, letnik 1989, prodam. Informacije popoldne po 15. uri na * 49-562.
5809
R 4, april 1979, prodam. ® 23-862. GOLF DIESEL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Cena 13300 DEM. * (068)40-099.	5812
LADO SAMARO 1300,5 vrat, staro eno leto, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. * (0608)75-717.	5813
126 P, letnik 1985, registriran do 8/92, ali jugo 45 A, letnik 1986, registriran do 3/92, prodam. Andrej Kastelic, Goriška vas 1 a, Mirna Peč. 5815 VISO OLTCIT CLUB 11 R, novo, še neregistrirano, prodam. * 25-986, popoldne, * 24-006, dopoldne. 5816
vinske barve, registrirni, in Z 128, letnik
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik in direktor). Marjan Legan (odgovorni urednik). Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc m Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 SLT, na prvi ali zadnji strani 800 SLT; za razpise, licitacije ipd. 450 SLT. Mali oglasi do deset besed 350 SLT, vsaka nadalje/a beseda 35 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 • 128-4405/9 (LB - Dolen/ska banka d d Novo mesto)
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda m fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotogralij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, šl. 7191) se za Doleniski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in lilmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF CL diesel, star 3 mesece prodam ali zamenjam, prodam tudi Z-101, letnik 1989 skala, ter Z-101, letnik 1986 ali menjam. * (068) 25-113, 23-627.
posest
film Vsiljevanje resnice.
NOVO MESTO — DOM KUL-
TURE: 10. 10. (ob 16, 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška nindža IV. Od 11. do 13.10. (ob 16. uri) ameriški akcijski film Eksekutor. Od 11. do
Akumulatorji Vesna, Maribor, z dveletno garancijo Primer 12 V, 97 ah, 2650,00, 12 V, 135 ah, 3548,00, gume in rezervne dele za traktorje nudi Agroizbira Kranj, tel. 064-324-802.
GOZD (6400 m2), 3 km iz Dolenjskih Toplic, v bližini vasi Verdun, prodam najboljšemu ponudniku. ® (064)212-329, zvečer.	5832
službo dobi
fantastični film Stražarji časa.
SEVNICA: 11. in 13. 10. ameriški akcijski film Vsiljevanje resnice. 12.10. ameriški glasbeni film Labamba.

R 4, letnik 1983, odlično ohranjen, prevoženih 76000 km, prodam. * (068) 43-716.	5817
JUGO 45 AX, letnik 1988, ugodno prodam. »27-363, vsak dan od9.do21. ure.	5818
Z 101, letnik 1987, prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. 5819 GOLF JXD, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. * 85-107.	5820
Z 101, karambolirano, letnik 1987, registrirano do marca 1992, ugodno prodam. * 76-387.	5823
ZASTAVO 101, letnik 1978, lepo ohranjeno, prodam. * 73-346.	5824
KOMBI ZASTAVO, letnik 1987, ali R 4 GTL, letnik 1987, prodam. » 25-574.	5826
Z 101, letnik 1988, prodam. * 25-500.	5827
ZA R 5,5 vrat, prodam zadnji del karoserije z vrati in rahlo poškodovano streho. *(068)26-919.	5830
JUGO 45, letnik 1989, garažiran, prodam. Možnost plačevanja na obroke. * (068)21-355.	5833
JUGO 45, star dve leti, ugodno pro-
126 PGL, zelo ohranjen, letnik 1987 in 1990, ugodno prodam. V račun vzamem golfa, letnik 1986/87. * (068) 84-647.
5870
JUGO KORAL 45, letnik 1990, prevoženih 12000 km, prodam. Cena po dogovoru. * (0608)82-569, po 15. uri.
5876
R 4, letnik 1988, prodam ali menjam za cenejši avto. * 27-186.	5877
126 P, letnik 1989, registriran do 7/1992, prodam. * 41-065.	5878
Z 101, letnik 1984, in 126 P, letnik 1982, prodam. ® 43-767.	5879
EKLE za delo v točilnici restavracije Črnomelj zaposlim. W (068)51-
DE|i
Grad
036.	5859
KUHARICO za pomoč v kuhinji sprejmemo. ® (061)666-067.	5884
ZAPOSLIM osebo z najmanj srednjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri za opravljanje pisarniških del. Informacije na o (068) 23-627 (od 20-21. ure).
CVETLIČARNA

Vrtnica in Golovrški Štefan
vam v težkih trenutkih olajšava skrbi. Poskrbiva za prevoz pokojnika, pokop, urejanje dokumentacije ter izdelavo žalnih vencev in ikeban. Do 20 km stroškov prevoza ne računamo.
O vsem se lahko pogovorimo po telefonu.
Pokličite (068) 84-547, 27-691, 24-676.
Golovrški Štefan. Pogrebne storitve, prodaja opreme in prevoz posmrtnih ostankov. Novo mesto.
INDUSTRIJSKI enoigelni overlog prodam. * (0608)70-119.	5793
stanovanja
GOLF D, letnik 1983, prodam, ov 50-068.	5880
GOLF, letnik 1978, prodam. Andrej Nadu, Mihovec I, Tržišče.	5881
JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam za 4200 DEM. * 65-501.	5882
KADETT 1,6 D, letnik 1985, prodam ali zamenjam. * 65-070.	5883
Z 101, letnik 1986, in R 5 TR, letnik 1988, prodam. * (068)22-971.	5885
SOBO oddam samskemu dekletu, ta: 23-597.	5798
STANOVANJE v hiši v Črnomlju oddam. %t: 51 -061, v soboto.	5874
OPREMO za trgovino s tekstilom ugodno prodam. ® 20-585, Zdenko Poljak, Ob potoku 8, Novo mesto. 5794 PRODAM 65 komadov srebrnega »bešteka«, 2 lovska površnika, 2 plašča, 2 radia in blago. Keba, Brezovica n.h., pri Suhorju, v soboto od 9. do 12. ure.
čestitke
DRAGI MAMI AMALIJI JERAJ želijo za njen častitljivi 85. življenjski jubilej vse najboljše — vsi njeni. 5791
preklici
GOLF 1300, bencinar, letnik 1989, prodam. ® 25-140. .	5836
Z 101, letnik 1986, karambolirano, prodam. Ogled: Vovk, Vratno 1, Šentjernej.	5838
MINI 1100 SPECIAL, letnik 1979, registriran do 16. avgusta 1992, prodam. Cena 1500 DEM. Martin Plantan, Vel. Cerovec 9, Novo mesto.	5839
GOLF, letnik 1977, v dobrem stanju, in Z 750, letnik 1979, prodam. ® 24-005.
JUGO 45, 8/85, registriran do 8/92, prodam. * (0608)33-829.	5841
JUGO 55, letnik 1985, prodam. ® 27-039.	5842
Z 750, letnik 1980, prodam ali menjam. ® 84-358.	5843
R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. ® 65-753.	5845
R 4 GTL, letnik 1986, ohranjen, prodam. ® 27-971.	5846
126 P, avgust 1989, ugodno prodam. ® (0608)61-526.	5847
JUGO KORAL 45, 11/89, prodam za 5100 DEM. ® (068)25-619.	5849
OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1983, prodam. Drago Molan, Stari grad 47, Krško.	5850
126 P, letnik 1990, registriran do 4/1992. ugodno prodam. ® 47-682.
Z 128, letnik 1989, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ® 27-3%.
5852
JUGO 1,1, letnik 1987, prodam. Alojz Senica. Drča 5, Straža, ® 85-314.
CITROEN OLCIT VISO, nov, ko-
1987,	prodam. Stane Zibert, Cesta oktobrskih žrtev 28, Šentjernej.	5857
R 4, star leto in pol. dobro ohranjen ugodno prodam. (068) 85-050, po 18. uri.
126 P, letnik 1989, prodam. ® 42-453.	5861
GOLF D, letnik 1989, prodam za 14700 DEM. * 24-9%.	5862
HONDO CRX, letnik 1984, prodam ali zamenjam. ® (068)40-130.	5863
126 P, malo karamboliran, letnik
1988,	prodam. ® 76-332.	5864
Z 101 GT 55, letnik 1985,61300 km,
• prodam. ® 57-269.	5866
R 4 TL, letnik 1980, ugodno prodam. ® (0608)60-272.	5867
Z 101, letnik 1986, potrebno ličenja, prodam za 3200 DEM. ® 28-714.
5868
IGNAC STARIČ. Bitnja vas 10, Trebelno, prepovedujem gonjo živine po parceli pri kozolcu, ker tam ni poti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
5790
prodam
KROŽNO ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Bojan Grm, Plešivica 9, Grosuplje, * (061)772-751.	5792
BUKOVO SPALNICO (pravi les), 3 omare, postelji, komoda, psiha, prodam. Kličite na ® 44-204, Trebnje. 5797 KOBILO, brejo, dobro voznico, prodam. Jože Gazvoda, Konec 17, Novo mesto.	5800
LESEN OBJEKT, razstavljen, obit z ladijskim obojem in izolacijo, prodam. Kritine in ostrešja je za 90 m2. Laharnar, Nad mlini 55 a, Novo mesto, ® 22-766.
5807
ZAMRZOVALNO OMARO prodam po ugodni ceni. ® 45-268, po 18. uri.	5811
PEČ za etažno centralno kurjavo EMO-I2-L, na trda goriva, malo rabljeno, poceni prodam. ® 22-208.	5814
SMREKOVE PLOHE debeline 5 in 8 cm ter colarce prodam. * (068)27-578, od 15. do 19. ure.	5821
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
4,5 KW, malo rabljeno prodam. S (068)27-578, od 15. do 19. ure. 5822 GROZDJE ŽAMETOVKO prodam. * 25-029, 58-306.	5825
HRASTOV SOD (850 I), malo rabljen, in tovorne gume 900 R 20 orjak prodam. * 85-728.	5829
KOZO z dvema mladičema (4 mesece) prodam. » 23-562.	5831
KOSTANJEVO KOLJE - STOLPE -------------------	5835
za vinograd prodam. ® 57-739.
rv°N * ^
K
°< W	.O
(068) 25-986
7
m A ■
100
NAGRAP.Ni!?
oQ9
\ __ nVANJ^ „ u-nCK
1000
0LlMPUsK,H
“ffi&rviu-r
ABANr^l
StSSSč^*
■ SjSZS&r"*
10 OVITKOV'^00 25 1V" po!
^GRAISd2LJUBlJANii i99i.
■Varuha SMil
. DVE KOZI, breji, prodam, t> 52-!'8.	5848
GROZDJE (žametno črnino in mo-frankinjo) prcxlam. o 52-084. PRODAM belo dolgo poročno oble-10 ter večje število ženskih oblačil za jesen 'rimo. Možnost nakupa na obroke, c
5-282.	5855
BARAKO (7 x 4 m) po ugodni ceni Nam. o 49-267, zvečer. 5860 GROZDJE, črno in belo, prodam, o <-259.	5865
SARPLAN1NCE in nemške ovčarje, N 7 tednov, brez rodovnika, prodam. * (0608)70-024.	5869
ŽELO UGODNO prodam prevozni ?>tejner na dvoosnem podvozju, dimcn-"K6690 x 2400 mm. Možna preureditev /Prikolico za vse vrste prevozov, kot Nbena baraka ali čebelnjak, o (0608) i 5-463, (0608)21-367.	5871
.KOMPRESOR ALU P, tip HL ,^/3501,15 barov s kompletom rezerv-Jf glave, prodam, o (0608)21-463, '«08)21-367.	5872
SEMENSKI KROMPIR desire in Nand. lanski uvoz, prodam. Ropret, jf Bitnje 41, 64209 Žabnica, »; (064)
12-056.	5873
,. HLADILNO zamrzovalno omaro rO in 50 I), ter hladilnik ugcxlno pro-N. 'te: 28-853.	5875
razno
Lokal v centru Novega mesta na-N-m. , (061)224-476, (061)224-919. KUPIM štedilnik na trda goriva Calo-ali Emo 60X60 cm, -o 28-250 zvečer.
POUČUJEM diatonično harmoniko po prijemnem sistemu, v 25-278.
r
»PREHRANA«
MOJCA RETEU Gliev trg 4, Trebnje tel. 44-978 in 44-040 int. 43
Po ugodnih cenah vam pripravljamo
—	malice,
—	kosila,
—	sprejemamo naročila za pogostitev večjih skupin,
—	srednješolcem nudimo kosila po 14.30.
Se priporočamo!
S
FRIZERSKI SALON »MARINA« Grajski trg 40, Žužemberk
obvešča cenjene stranke, da je salon od 7. 10. 1991 dalje odprt vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure, ob nedeljah pa je zaprto! SE PRIPOROČAM!
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 213-244, 752-979.
r
JARC JOŽE SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV
Mali vrh 2 — 68216 Mirna Peč — telefon 068/84-323
D@ra vJstrIsnik
t d,o.o.
p«
Sk
)obruška vas 45 »kocjan
vam iz svoje bogate palete izdelkov v svoji prodajalni nudi:
betonske bloke 30	din/kom	21,40
betonski vogalniki 30	din/kom	20,40
betonski porolit 7,5 cm	din/kom	6,20
betonske cevi O 30 cm	m	197,40
betonsko okno 100 x 60 cm	din/kom	340,40
beli cement	din/vr.	404,80
fugirna masa 5 kg vr.	din/kom	78,30
apno	din/vr.	100,80
opečni nosilci	din/m	129,10
opečna polnila	din/kom	19,00
preklade	din/m	92,00
modelarni blok 25x19x19	din/kom	12,80
žagan les	din/m3	6.120,60
plohi 4,8 cm	din/m3	5.770,00
iverica 18 mm	din/kom	1.223,80
vhodna vrata LIO	din/kom	6.615,00
garažna vrata LIO	din/kom	11.590,00
Cene izdelkov so brez prometnega davka.
^azen zgoraj navedenih izdelkov proizvajamo tudi hitro postavke betonske garaže MONO in ostalo betonsko galanterijo. Možnost obročnega odplačevanja.
Oglasite se v prodajnih prostorih IGM Strešnik Dobruška vas °sebno ali na telefon 068/76-230, kjer vam bodo radi ustregli.
ZAHVALA
^ letu starosti nas je zapustila naša mama, tašča, babica in prababica
JOŽEFA UHERNIK
Šentpeter 39
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno ^žaljc^podarjeno cvetje in maše. Za vso pomoč hvala tudi sosedi Anici -*unc, g. župniku za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem, ki so se s pesmijo poslovili ob odprtem grobu.
žalujoči: sin Martin z ženo Jožico, vnuka Davorin in Mojca z družinama
ZAHVALA
Ob nepričakovani boleči izgubi naše drage
DANICE
FRLAN
^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in kancem za tolažilne besede in čustveno izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na poslovilni poti do preranega groba.
Mož Jože, sinova Borut in Igor z družino, mama
GOTANIN
'SEVNICA JUGOSLAVIJA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica.
Plačilo je dobro in zagotovljeno!
OSNOVNA ŠOLA »BAZA 20»
DOLENJSKE TOPLICE
razpisuje prosta dela
UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU
za določen čas, s polno delovno obveznostjo. Začetek dela 1. 11. 1991.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po prijavnem roku.

SS12U
SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE UL MILKE SOBAR 30. NOVO MESTO TEL : (068) 25-207
SVET SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE NOVO MESTO
razpisuje prosta delovna mesta
1. ravnatelja šole
2.	vod
3.	vod
4.	vod
a elektro-gradbene-lesarske enote
eieKtro-ai
strojno-*
a
a enote delavnic
ovinarske enote
Za ravnatelja ali vodjo enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima:
—	visoko strokovno izobrazbo
—	pedagoško andragoško izobrazbo
—	strokovni izpit
—	najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje še druge pogoje za učitelja ali sodelavca na srednji šoli.
Ravnatelj in vodje enot bodo imenovani za štiri leta.
Ravnatelj šole po sklepu sveta šole vodi tudi zdravstveno-kemijsko enoto.
Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa.
V SPOMIN
15. oktobra bo minilo leto dni, kar je prenehalo biti plemenito srce naše ljube hčerke in nadvse dobre skromne mamice
TANJE ILIČ
poročene Kaplan
Čas mineva, vsaka naša misel in spomin k tebi hiti in čas nam solz ne posuši. V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Na grobu prerana ti svečka gori, v srcih pa naših bolečina leži. Hvala vsem, ki seje spominjate in žalujete z nami. Prisrčna hvala njenim dragim sodelavcem, kolegicam in kolegom. Bila je naše veselje in je naša luč.
Vsi njeni, zlasti mama, oče in sin Gregor
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustil dragi brat in stric
FRANC
RANGUS
iz Dol. Vrhpolja 16
Zahvaljujemo se vsem, ki so g(i pospremili na njegovi zadnji poti, posebno pa se zahvaljujemo LD Šentjernej, GD Vrhpolje, ZB Šentjernej in šentjernejskemu oktetu.
Žalujoči: vsi njegovi
Ministrstvo za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta delovna mesta
POOBLAŠČENE URADNE OSEBE - 4 delavci
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— srednja (štiriletna) izobrazba penološke ali druge ustrezne smeri, moški z odsluženim vojaškim rokom in enim letom ustreznih delovnih izkušenj.
Na objavljenih mestih se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI, 68233 MIRNA.
SREQNJA ŠOLA DRUŽBOSLOVNE IN TEHNIČNIH USMERITEV EDVARDA KARDELJA ČRNOMELJ
Najem športne dvorane v prostih terminih
V športni dvorni v Črnomlju so še prosti termini. Imate priložnost, da organizirate razne dopolnilne dejavnosti. Pisne ponudbe s programom pošljite, prosim, na Srednjo šolo Črnomelj, Kidričeva 18/a, kjer boste dobili potrebne informacije.
Ml,
SGP ZIDAR KOČEVJE »v stečaju«
Trg zbora odposlancev 56 ČEVJE
61^30 KO
objavlja
JAVNI RAZPIS
zbiranja ponudb za najem betonarne
Predmet razpisa je oddaja betonarne v najem. Betonarna se nahaja na Trati pri Kočevju.
Na razpis se lahko prijavijo strokovno usposobljena podjetja in obrtniki v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP ŽIDAR Kočevje v stečaju, Trg zbora odposlancev 56, Kočevje, z oznako »RAZPIS - NE ODPIRAJ«.
Kandidati naj ponudbi priložijo:
—	registracijo podjetja oz. obrtno dovoljenje,
—	proizvodni program,
—	ugodnosti, ki jih eventualno nudijo najemodajalcu.
Prednosti pri izbiri imajo kandidati, ki nameravajo zaposliti delavce SGP ZIDAR Kočevje v stečaju in nadaljevati začeta dela pri bivši enoti Vzdrževanje.
Pisne ponudbe je treba oddati najkasneje 15. dan po objavi razpisa.
Ponudnike bomo o rezultatu razpisa pisno obvestili v 5 dneh po odpiranju ponudb.	_______ J
ZAHVALA
V 27. letu starosti nas jc tragično zapustila naša ljuba
MARICA — MARČA VIDMAR
z Zagrebške 13, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrazili ustno ali pisno sožalje ter pokojni darovali cvetje. Iskrena zahvala velja vsem njenim sodelavcem iz podjetja Dolenjka in trgovine Kekec ter vseh drugih trgovin za pomoč in izrečeno sožalje. Hvala tudi obema govornikoma, pevcem, Adiju in g. župniku ter fantom iz Lipja za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našo Marčo pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: ata, mama, sestra Danica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Tiho se je poslovila od nas naša draga
FANI AGNIČ — GAJKA
Zahvaljujemo se vsem v Domu starejših občanov, ki ste vrsto let tako lepo skrbeli zanjo in vsem, ki ste jo imeli radi, podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. proštu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Mara Andrijanič z družino in nečak Aga z
Jelko
WTrT ^ Srebrni Henček tudi v Avstraliji
StiJ--	Ansambel Henček med Drvimi avstralskim roiakom Drinesel pozdrave iz samo-
S
s
s
s
s
H
*
s
v
J
s
*
I
*
s
s
s
s
N
N
s
s
s
s
*
s
s
N S s s s H * s s. s «1 *» tl
Janez Mam
Skromnost in zadržanost vejeta iz obnašanja 46-letnega diplomiranega inženirja kemije Janeza Marna. Morda zato dobiš nehote občutek, da si je mogoče tak odnos tega Ljubljančana po rojstvu, bivališču in filozofiji razlagati preprosto kot nezaupljivost do vsiljivega tujca. Kaj neki si je mislil, ko sem mu po koncu slavnostnega zasedanja trebanjske občinske skupščine, kjer so mu podelili plaketo občine Trebnje, čestital, stisnil roko in mu napovedal, da ga bom že našel in »obdelal«, ker se mi pač zdi, da bi si zaslužil še to pozornost. Nekam odsotno me je tedaj pogledal Mam, ki so mu kol mlademu strokovnjaku zaupali odgovorno nalogo vodenja priprav pri izgradnji tehnološkega procesa proizvodnje litih akrilnih plošč v Novolesovi tovarni (TAP) v Trebnjem, po izgradnji tovarne leta 1973 pa vodenje razvoja in kontrole. Kot sam prizna, mu je tako zaupanje tedaj dosti pomenilo, saj take službe v Ljubljani še v sanjah ne bi dobil Nekaj časa je stanoval v Novem mestu, ko je s skupino sodelavcev uvajal proizvodnjo v TA P.
Pri svojem delu je bil Marn nadpovprečno uspešen, saj je proizvodnja navkljub začetnim težavam pri obvladovanju terhnološ-kega procesa sorazmerno kmalu začela izdelo vati kako vostne akrilne plošče. Mamovo strokovno uspešno delo pri razvoju tehnoloških procesov je kaj kmalu obrodilo bogate sadove, kajti z razvojem sanitarne lite akrilne plošče je po večal zasedenost zmogljivosti in tržni delež tedaj kar za 30 odstotkov. Sanitarna plošča pa je posredno omogočila ne le dodatno zaposlovanje v TA P, temveč še ustanovitev tovarne v Metliki ki je te plošče predelovala v različne sanitarne elemente. Ko Marnu pojem tako hvalo, pač skladno s tistim besedilom, ki ga je poslušal tedaj tudi on kot slavljenec ob letošnjem trebanjskem prazniku, dostikrat dopolni, češ tole je bilo pa timsko delo, pri lem dopolnilnem programu proizvodnja sploh ni stekla, tule »še tipamo« tržišče in pripravljenost neke
domače tovarne za sodelovanje itd
Čeprav na fakulteti študentje še niso delali z računalnikom, je zdaj za Marna računalnik nepogrešljiv pripomoček. Računalniško je denimo podprt tudi postopek barvanja. Vsekakor je la oprema izgubila nekdanjo eksotičnost tudi zato, ker je vse cenejša. Marn odlično komunicira z računalniki, a tudi stiki z ljudmi mu ne delajo posebnih preglavic. Svojim bližjim sodelavcem ni posebno hud šef, toda nikoli se noče sprijazniti z negibnostjo, kajti zaspanost, lenobnost in ustvarjalnost ne gredo skupaj. Zato Marn ni slučajno že dobil nagrade za inovacije in celo priznan patent. Pravi, da se rodi med delavci vse več dobrih inovacij, ki jih tudi ustrezno nagradijo. Sicer pa o svojih dolenjskih sodelavcih oz. Dolenjcih nasploh nima kakšnega posebnega mnenja. O tem pač ni razmišljal
Marn je vezan na svojo staro Ljubljano, kamor se vrača vsak dan z dela v Trebnjem. Ker živi v središču slovenske metropole mu je vse blizu, tudi prijatelji Z njimi ali sam gre včasih na kakšno prireditev, na kozarček vina, ki se mu ob večerji skorja nikoli ne odreče. V prostem času rad zaha-
*
*
*
*
d
*
P
4 d 0 P d 0 P * d * * * *
d
d
*
P
*
t
*
s
5
<*
S
*
*
*
Ansambel Henček med prvimi avstralskim rojakom prinesel pozdrave iz samostojne Slovenije — Žeja po pesmi in novicah iz domovine je velika
NOVO MESTO — Ansambel Henček je tudi med avstralskimi rojaki cenjen in poznan. To nam je zatrdil vodja ansambla Henček Burkat, ki seje kmalu po vrnitvi s tamkajšnje sedemtedenske turneje oglasil v naši redakciji. Pravi namreč, daje bila tam že skoraj v vsaki slovenski družini kaseta ali plošča z njegovo glasbo precej prej, kot seje pojavil ansambel sam.
BOMBE, DA TE KAP — Za »miner-ca« Janeza Štruklja, kije pri novomeškem občinskem sekretariatu za obrambo poverjen za uničevanje nevarnih predmeta v, je bil pretekli teden spet razburljiv. Iz Podturna so sporočili, da so prav ob poti našli konico velike granate. Komisija je bila presenečena, saj so še iz partizanskih časov iz zemlje izkopali dve protitankovski granati, težki po 40 kilogramov, in tri manjše granate. Kaže, da je nevarnega orožja iz minule in sedanje vojne še veliko, zato Janez Štrukelj svari pobiralce kostanja in jesenskih gob, naj pazijo tudi na takšne najdbe in o njih takoj sporočijo policiji (Foto: J. Pavlin)
No, veselja in radovednosti nad obiskom je bilo kljub vsemu veliko, tudi zato, ker se je ansambel pojavil v Avstraliji kot prvi golob miru po pravkar končani vojni v Sloveniji. Tako so bili člani dobrodošli tudi kot živi vir informacij o tem, kaj seje doma dogajalo in kam gre razvoj. Bili so hkrati ambasadorji slovenskega miru in sprave, tudi med našimi izseljenci. »Kajti,« nam je povedal Henček Burkat, »opazili smo, da se ponekod še nekoliko držijo vsak na svojo stran, pa smo jim povedali, da imamo pri nas že spravo in naj se med sabo spravijo še oni. Pri tem je imel še največ uspeha naš humorist Matjan Roblek.«
Ansambel Henček, katerega vodja je harmonikar Henček Burkat, z. njim pa sta bila še njegova sinova Tomaž, ki igra
• Umetnost je golota, ki nima razloga za sram. (Matoš)
V peč, lahko pa v galerijo
Kiparjenje Jožeta Kramžarja — Umetnost in vsakdan
PLETERJE PRI KRŠKEM
ja v planine, posebej so mu pri srcu Kamniške.
P. PERC

Svečnik, ki gaje naredil Jože Kramžar in ga dodal mnogim stvarem v svoji dragoceni in tudi nenavadni zbirki, je lep in nekako živ. Svoje je k temu prispeval jesenov les, ki ga je kipar—samouk iz Pleterij tesal, rezljal, brusil in gladil eno celo zimo. Toda jesenovina ne more dati vsega; dobro se vidi, daj« bil* na delu spretna Jožetova roka.
Svečnik ima v podnožju s trnjem kronano Kristusovo glavo, pri vrhu pa roki in tulipan. Manjka samo še skrivnosten dih čudežne moči in v jesenovem deblu upodobljene stvari bi se iz olesenelosti dvignile v življenje. Take sape ni, zato pa ostaja toliko močnejši vtis, daje Kramžar naredil zelo popoln izdelek. Svečnik je posvetil mami, očetu in hčerki, ki so že vsi pokojni, zato je »triroko« držalo za sveče simbolična podoba življenja, trpljenja in smrti.
Svečnika se kljub njegovi vzvišeni podobi in svetosti nekako drži nepozabna vsakdanjost. V tem je, da si Jože Kramžar izdelka enostavno ni upal postaviti rajnkim na grob, kamor gaje bil namenil že, ko je les odsekal v gozdu. Strah ga je bilo, da bi rokam na svečniku kako pognale še noge in bi se kam »preselil«.
Jože Kramžar, javnosti že nekoliko znan kot samorasel kipar, v lesu — v
Kako povrniti nekdanjo slavo?
Halo, tu bralec »Dolenjca«!
Poslej dežuramo vsak četrtek med 18. in 19. uro — Kadrovsko balinanje in pohvala Dolenjskemu listu
Jože Kramžar
Sociološki tabor FSPN
ŠENTRUPERT — Od letošnjega
sociološkega raziskovalnega tabora v Šentrupertu (od 1. do 10. okt
entrupertu (od l. do 10. oktobra) bo vsekakor nekaj ostalo, je prepričan magister Stojan Sorčan z ljubljanske FSPN, vodja tabora. »Raziskava bo vsebinsko izhajala iz že pripoznanih konfliktnih odnosov v preteklosti in se-
Minuli četrtek smo na našem dežurnem telefonu zaman čakali na klice naših bralcev. Po vsej veijetnosti ne gre zato, da bi za to našo vročo rubliko zmanjkalo tem in gradiva, očitno je kriva zamenjava ure. Tako sta nas med I S. in 19. uro poklicala le dva. Še posebej hud je bil Igor Šuln iz Jerebove ulice v
danjosti, ki so bili ugotovljeni na dveh Mirovnih raziskovalnih taborih
orih na tem območju leta 1989 in lani, in iz spoznanj raziskovalne naloge dipl. arh. Renata Repšeta o Trških naseljih v Mirenski dolini.
Sicer pa bomo letos raziskovali vrste in oblike kolektivnega konfliktnega poseganja v širše družbeno in prostorsko okolje Mirne, Šentruperta in Mokronoga v zadnjih treh stoletjih. Na zgodovinskem okolju se bomo ukvatjali z družbenimi spremembami, ki so vodile iz pretežno agrarne družbe do današnje industrializacije teh krajev. Nepredvidljivi so učinki izrivanja vsega domačega, drobljenja zemlje, uničevanja narave in nazadovanja na mnogih že razvitih področjih.«	Z anketo
skušajo raziskati vpliv moderne in postmoderne v družbenem dogajanju in življenju, nadalje, kakšne posledice puščajo melioracije, hidro- in agromelioracije, kaj se dogaja z arhitekturo itd.
P. P.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Novem mestu, ki seje hudoval nad tistimi, ki so izdali dovoljenje zato, da se na njihovem edinem zelenem otočku sredi Ulice talcev in Jerebove kopljejo temelji za postavitev »zelenjadarskih kioskov«. Zanima ga, kako da strokovnjaki, ki so izdali dovoljenje, niso povprašali vsaj stanovalcev obeh blokov, kako bo s prometom, tekanjem šolaijev čez cesto v tem delu in drugo. Drugo vročo temo je načel Jože iz okolice Žužemberka, ki nas je poklical v zvezi s kadrovskim balinanjem v Novem mestu. Novinarki Zdenki Lindič-Dragaš izreka vse priznanje in upa, da bomo v Dolenjskem listu tako pošteno in objektivno pisali še naprej. Obljublja, da nas bodo bralci podpirali. »Bog ne daj, da bi se ponovilo partijsko obdobje v drugem .pakovanju'. To, kar se dogaja v Novem mestu, pa očitno kaže na to. V ospredje rinejo le krščanskodemokratsko usmerjene ljudi. T udi pri nas v Žužemberku je podobno, kjer se le ena oseba rine povsod «
J. P.
O HIMALAJSKI ODPRAVI *
NOVO MESTO — Projekcija diapozitivov in pogovor o slovenski alpinistični odpravi Canch 91 bo v petek, 11. oktobra, ob 18. uri v Dolenjski galeriji. Večer bo vodil udeleženec odprave Vanja A. Furlan.
IZLET INVALIDOV
SEVNICA — Poletna vojna v Slo-
krivih mladicah, v skrivenčenih koreninah, v prežaganih deblih ali v izjemno dolgih ravnih hlodih — vidi več kot drugi. Prenekateremu gozdaiju—sekaču, čeravno je najboljši v skupini, se niti ne sanja, da, parajoč drevo s sekiro, udriha po Mariji devici, kačjem gnezdu ali nerojenem otroku. Vse to in še marsikaj bi namreč lahko videl v ta istem drevesu kiparsko razpoloženi Jože Kramžar.
Velikanskim grabljam, dolgim in visokim kot hiša, kipu »Nerojen otrok«, razpelu in lepemu številu podobnih umetniško navdahnjenih izdelkov, med katere zavoljo mnogih za tesaije neobičajnih rezov sodi celo koruznjak, bi Kramžar rad dodal še kaj. V glavo mu zdaj najbolj sili misel na »največji ja-remček«. Les za ta velikokrat povečani del volovske vprege že ima. Tudi potrpljenja premore in pozna človeka, ki bi jaremček okoval. Toda Jožeta skrbi, kako bi velikansko reč zaščitil pred soncem in dežjem, da bi lahko leta in leta stala v njegovi domači vrtni »galeriji« na prostem. Stroški za zaščitni premaz bi bili zanj preveliki.
M. LUZAR
saksofon, klarinet in klaviature, ter T$-ni, ki igra bas kitaro in trobento, pa kitarist Bojan Arh, pevca Metka Kostrevc in humorist Maijan Roblek, je odšel na dolgo pot v Avstralijo 22. julija. Še dva dni pred poletom je bilo negotovo, ali
BO DOLENJSKA POMAGALA ČETVERČKOM?
NOVO MESTO — Prvi dolenjski četverčki Adam, Filip, Samo in Tilen zakoncev Bihar iz Novega mesta so prvi teden po rojstvu zdravi in že pridobivajo težo. V porodnišnici bodo ostali še do konca oktobra. Dobro se počuti tudi mamica Damijana, več skrbi pa ima ta čas mož Leon. Njuno stanovanje je namreč le ena sobica s pregrajeno kuhinjo, zato čaka, da mu bo družba pomagala in za prve dolenjske četverčke le*našla prijeten domek, za katerega prosi že vrsto let. Položaj je še težji, ker sta zakonca Bihar brez zaposlitve. On pravnik, ona naravoslovno-matematični tehnik, sta bila zaposlena v Iskri, sedaj pa že precej časa iščeta novo zaposlitev. Za sedaj na to ne gre misliti, saj ju čakajo štiri štručke in z njimi še dodatne skrbi. »Trboveljski četverčki« imajo kup pokroviteljev, in so preskrbljeni od A do Ž do odhoda v šolo. Za dolenjske se do sedaj (torek) pri Biharjevih še nihče ni oglasil.
J. P
bo zaradi napetosti v tedanji Jugoslaviji načrt sploh možno izpeljati.
Odšli so na povabilo tamkajšnjih Slovencev, ki so poskrbeli tudi za organizacijsko in finačno plat turneje. Taje trajala celih sedem tednov. Med tem časom so imeli kar osemnajst celovečernih koncertov in še nekaj dobrodelnih prireditev je bilo vmes. S posebnim avtobusom so prevozili okoli devet tisoč kilometrov, spoznali pa so tudi, kako živijo tamkajšnji Slovenci, kajti često so
• Ansambel Henček praznuje letos tudi petindvajsetletnico obstoja. Ta
il
lepi jubilej slavi z bero štiriindvajsetih izdanih kaset in plošč, prodanih pa je bilo že več kot milijon izvodov: šest v zlati nakladi, ena v platinasti in nekaj v srebrni.
bili povabljeni na njihove domove in farme. Skupaj z njimi so se udeleževali tudi njihovih družabnih prireditev. Henčku je še najbolj ostalo v spominu kopanje v Indijskem oceanu, kije imel kljub tamkajšnji zimi 25 stopinj, ter lov na zajce, ki jih je v nekaterih predelih Avstralije skoraj več kot trave. ' Avstralske Slovence je, kot že rečeno, najbolj zanimalo vse v zvezi z najnovejšimi dogajanji v domovini in njeno samostojnostjo. Marsikje so že takrat nabirali prostovoljne prispevke za pomoč oškodovanim v vojni, kot po; sebno gesto pa naj omenimo šopek, ki so ga dali Henčku, da bi ga osebno izročil članu slovenske vlade kot izraz spoštovanja avstralskih Slovencev do vseh, ki so v zadnji vojni žrtvovali življenja za domovino.
T. JAKŠE


SREBRNI HENČEK V A VSTRALIJI — Takole so Henčkov ansambel kj letos — seveda v nekoliko spremenjeni postavi od začetne — praznuje petindvajsetletnico, pozdravili otroci slovenskih izseljencev.
MMMHM
■Mn
MMMM
St' v»j«o'v
t?
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia I) in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado NATALIJI IRT iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1	(1) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA
2	(5) Gozdovi umirajo — SPOMIN
3	(4) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA
4	(3) Moja Mamica - DRUŽINSKI TRIO NOVINA
5	(2) Mlinarjeva hči — ANSAMBEL T. VERDERBERJA
6	(6) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA
7	(10) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA
8	(7) Topliška dolina — FIS
9	(—) Zvezda, ki se utrne — SLAK
10	(9) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC
Predlog za prihodnji teden: Pod Kučarjem — ORHIDEJA

Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68Qp0 Novo mesto

i

§
§
BOJIJO SE MIROVNIH KONFERENC
s
§
s
Vi postati svetovni prvak.
Če meriš na košarko, smo to
S že.
§
s
konferenca.
V>
Nein. Jaz ciljati na mirovna
veniji je prekrižala številne načrte tudi sevniškim in
\\	— Ne razumem.
s
MIRENSKA DOLINA NA OBROBJU — Na osnovi vsega, kar bodo raziskovalci doživeli in spoznali v tem okolju, bodo na prvem tovrstnem taboru skušali izdelati tudi napoved vsaj nekaterih elementov razvoja te doline. Tabor poteka ob pomoči republiškega ministrstva za šolstvo, ljubljanskega mestnega seketa-riata za izobraževanje — kombi, pred katerim je nastal tale posnetek raziskovalcev na Rakovniku, pa je posodil mestni sekretariat za ljudsko obrambo. (Foto: P. Perc j
kim invalidom. Tako društvo vabi svoje člane, da še jim pridružijo v soboto, 12. oktobra, na enodnevnem izletu v planine. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje Izletnika v Sevnici bo ob 6. uri, odhod iz Loke pa četrt ure kasneje. Avtobus bo nadalejval vožnjo v Ljubljano, Kamnik, Volčji Potok, kjer si bodo ogledali Arboretum. Od tam pa se bodo napotili proti hribom — v Kamniško Bistrico in naprej proti Gornjemu Gradu in naposled v Topolšico, kjer bo možno kopanje v termah. Cena izleta s kosilom je 250 din, prijave pa zbirajo ob uradnih urah v pisarni, v Loki pa Dominik Culetto.
— Pogledati vi imeti mirovna
$
ix konferenca na Brioni — Resje.
— Vi imeti mirovna konferenca In v Beograd
^	—- Tudi to je res, Fritz.
^	— Vi imeti mirovna konferenca
Nj v Skopju.
N;	— Drži kot pribito.
N	— Vi imeti mirovna konferenca
I “
§
v Split.
*
Dobro si poučen.
— Vi imeti mirovna konferenca
v Sarajevo.
— Priznam: vse veš.
— Vi imeti mirovna konferenca ponovno v Beograd
— Vidim, da vodiš tudi statistiko.
— Vi imeti mirovna konferenca v Haag.
— Dvakrat in več.
— Vi imeti mirovna konferenca v Bruxelles.
— V to nisem najbolj prepričan.
— Vi imeti mirovna konferenca v New York.
— Čestitam, Fritz!
— Vi podpisati mirovni sporazum v Igalo.
— Res je. Trije podpisi stojijo na listu papirja.
— Vi govoriti o miru na Dunaj.
— Nadaljuj, Fritz.
— Vi prepričati Pariz o miru.
— Celo v Franciji vedo za naša mirovna prizadevanja, ja.
— Vi postati svetovni prvak.
— Bo kar držalo, Fritz.
— Vi se zelo bati vojna.
— Jok, Fritz!
— Vi se ne bati vojna?
- Ne, ne bojimo se vojne, Fritz. Mi se bojimo mirovnih konferenc.
— Jaz tega ne razumeti
— Poglej, Fritz, po mirovnih pogajanjih v Beogradu je bil napaden Sisak. Po podpisu mirovne pogodbe v Igalu je vojska bombardirala Voro vitico. Po haaški konferenci so z zemljo zravnali Petrinjo. Po-
I
— Nehaj. Zdaj že razumeti... « ---------------------------IŠPERIC
TONI GA!

\