OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY.
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 16, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 202
DomaČe vesti
Poroka
V soboto 18. oktobra se bo-sto poroči^ Miss Ruth Ogrinc, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Ogrinc iz 366 E. 161 St., In Ml*. Hribar, sin poznale družinp Mr. in Mrs. Frank Hribar, so vodili pred časom gostiln^ na E. 222 St., sedaj pa-	Highland Rd.
Poroka se bo vršila ob 9:30 uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave., poročna slavnost pa zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Novopo-ročencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju!
Pozdravi
Mrs. Mary Režek, ki je do lired nedavnim živela na E. 61 St., pošilja najlepše pozdrave vsem prijateljicam in znancem iz Brooklyna, N. Y., kjer si je sedaj ustanovila svoj dom. Znanci ji lahko pišejo na naslov: Mrs. M. Rezek, c/o Mr. & Mrs. M. Widmar, 541 Knickerbocker Ave., Brooklyn 21. N. Y.
Ima zlomljeno roko
Pri padcu na domu si je zlomila desno roko Mrs. Može iz 15610 Holmes Ave. Nahaja se na domu pod zdravniško oskrbo. Želimo ji, da bi čim preje okrevala!
10-letnica "Planine"
Pevsko. drusuVo **PlatiTiAet ^ nedeljo 26. oktobra obhajala ®vojo lO-letnico z koncertom na odru Slov. nar. doma na Stanley Ave., Maple Heights, O. Pričetek koncerta bo ob sedmih zvečer, nakar sledi ples s prosto zabavo. Cenjeno občinstvo se že sedaj vabi, da si rezervira v nedeljo 26. oktobra obhajalo pevcev in pevk "Planine".
"Navihani študentje"
V euclidski naselbini so se naši mladi fantje in dekleta organizirali v pevsko in dramsko društvo "Adrija" v nadi, da bodo svoje starše in javnost v splošnem od časa do časa razvedrili z nastopom na slovenskem odru. V nedeljo popoldne ob^ štirih bodo ti tu-rojieni mladeniči vprizorili y Slov. društvenem domu na Recher Ave. veseloigro "Navihani študentje", podali bodo lep pevski vspored, namreč slovenske narodne pesmi kot tudi nekaj angleških komadov, in nato bo sledila prosta zabava s plesom, pri kateremu bo igral Štruklov orkester. Pevovodja je Mr. Frank Vauter, režiser pa Mr. John Steblaj. Igra bo podana v slovenščini.
Ljubitelje naših kulturnih priredb prijazno vabimo, da mladino presenetijo z obilno udeležbo, napolnite ji dvorano do zadnjega kotička in bodite prepričani, da boste to mladino ohranili v svoji sredi, ker bo spoznala, da se zanimate zanjo in da vpoštevate njen trud na kulturnem polju.
MANJ PIVA IN MANJŠI HLEBI BODO DEL PROGRAMA MEDNJE
Vlada bo objavila poseben znak "rjavega orla" kot simbol narodne akcije za živilsko varčevanje
WASHINGTON, 15. oktobra—Charles Luckman, predsednik Državljanskega odbora za živilsko varčevanje, katerega je imenoval predsednik Truman, je danes izjavil, da se bo za pospešenje varčevalnega programa moralo na vsak način znižati produkcijo piva in da se Amerikancem tudi obetajo manjši hlebi.
Manjši hlebi bodo pomagali,'
da bo manj potrate pri kruhu.
je dejal Luckman, ampak defi-nitivnega sklepa se tozadevno v pogajanjih s pekarijami še ni napravilo.
Luckman je dalje naznanil, da je njegov odbor sklenil objaviti znak "rjavega orla," ki bo služil kot simbol varčevanja. Na tem rjavem orlu se bo nahajalo geslo: "Hranite pšenico, hranite meso in ohranite mir." Dejal je, da bo takega orla dobila vsaka družina in restavracija, ki je pripravljena sodelovati pri vladnem varčevalnem načrtu.
Vodja programa, 38-letni stari tovarnar mila, je med ostalim reporter jem dejal, da bo odbor delal na tem. da se čim hitreje prihrani 100 milijonov bušljev pšenice za izvoz v Evropo, nakar se bo program za štednjo hrane omilil.
V Parizu stavkajo vozniki busov in podzemnih železnic
Mleko se spet podraži?
Včeraj je federalna oblast za reguliranje mlečnih cen iznova podpisala ceno mleku pri nabav-lj&"ju na debelo, in sicer na $4.73 za sto funtov, vsled česar se govori, da se bo mleko pri prodaji na drobno najbrže spet podražilo.
Iz obiska
Mr. Ciril Kunstelj, gostilničar na 6616 St. Clair Ave., se je vrnil iz obiska v Kane, Pa., pri podanem Valentinu Ogri-nu, ki je sedaj prevzel Mišičevo kmetijo, na državni cesti 11, kamor so se zlasti naši cleve-landski lovci radi podali na lov za srnjake. Mr. Ogpn se jim priporoča tudi za v naprej, ter pravi, da mu naj v naprej sporo ijo. Pozdravlja vse znance in prijatelje.
Oče v ječi, ker ni plačeval za otroke
Okrajni sodnik Stanley Orr je dal zapreti 39 let starega John R. Kurtha, ki je od decembra 1942. ko je njegova žena dobila razporoko od njega, zaostal $4,000 na plačilih za vzdrževanje svojih štipih otrok. Sodnik je rekel, da bo Kurtha držal v ječi, dokler kaj ne ukrene, kar ga bo prepričalo, da je plačal zaostalo vsoto in redno plačeval v bodočnosti.
Kurth, ki je zaposlen kot na-kladalec pri New York Central železnici, priznava, da je za vse njegove neprilike odgovorna pijača, ampak je v ječi včeraj tarnal, da je bolan in da ne ve, kje bo dobil denar. Obljubljal pa je, da bi začel plačevati po $22 ali celo $25 na teden, ako ga sodnik izpusti iz ječe.
Njegova žena Ann je iznova poročena in stanuje na 7036 Lexington Ave. Kurth, ki stanuje na 1844 E. 89 St., se je v okrajni ječi pridružil 20 drugim očetom, ki so zaprti radi zanemarjanja svojih otrok.
Vlada poklicala iz Nemčije 1.400 vojaških trukov
VSI POTNIKI REŠENI S PONESREČENEGA LETALA NA ATLANTIKU
NEW YORK, 15. oktobra. — Včeraj je bilo MUV milj daleč od obale Nove Fundlandije prisiljeno n a morje potniško letalo "Bermuda Sky Queen", na čigar krovu se je nahajalo 69 oseb.
Ker je bilo morje takrat zelo razburkano, je bilo rešilno delo zelo težavno. Snoči je bilo na ponesrečenem letalu še 25 oseb. Danes zgodaj zjutraj pa se je morje lunirilo in tako je parnik ameriške obrežne straže uspešno zaključil reševalno akcijo.
V s i rešeni se nahajajo na krovu parnika, ki plove proti obali Nove Fundlandije. Kapitan ladje je dobil ukaz, da ponesrečeno letalo potopi, da ne bo ogrožalo plovbe na morju.
PARIZ, 15. oktobra — Vlada je poklicala iz francoske okupacijske zone Nemčije blizu 1,400 vojaških trukov, da pomagajo pri transportu ,ki je že drugi dan paraliziran vsled stavke 30.-000 voznikov busov in podzemskih železnic. Obenem pa je pa-slovljen tudi apel za prostovoljne voznike, da se prepreči na-daljno zmedo pri mestnem transportu.
Stavke pa se širijo tudi po ostalih industrijah in Konfederacija dela je sklicala izredno sejo, na kater i*" bo razmotrivano, kakšne mere se bo podvzelo v zvezi z izjavo Ramadierja, da bo "branil republiko."
Konfederacija dela je izjavila, da je vlada prisilila delavce, da stavkajo s svojo "politiko zavrženih obljub, s svojo socialno politiko bede in s svojim trdo-glavim stališčem."
Vozniki taksijev so za jutri napovedali eno-dnevno stavko, ker vlada ni rešila' vprašanja voznikov taksijev soglasno z nedavnim znižanjem odmerkov ga-solina.
Smrtna nesreča v Californiji
V FLORIDI ZOPET DIVJAJO VIHARJI"
MIAMI, Fla., 12. oktobra—V južnovzhodni Floridi je danes zopet divjal orkan s tropičnimi nalivi, kakršnih se ne pomni že 30 let. Škoda na lastnini sicer ni velika, ker je že vihar, ki je divjal pred kratkim, podrl vse, kar ni bilo trdnega, pač pa je bilo več obalskih mest vsled neurja izoliranih.
Načelnica Community fonda
Kot se nam poroča, je v tekoči kampanji Community fonda, načelnica v slovenski naselbini poznana Mrs. Johanna Mer-var, ki je v odbor organizirala še druge žene in dekleta. Ker jim bo nemogoče obiskati vse domove za prispevke v naselbini, se sporoča, da kdor želi, da lahko pusti svoj delež za ta sklad v North Amei^icail banki, kjer dobi pobotnico za to. V kampanji tudi pomagata councilman Edward Kovačič in Mr. Anton Grdina st.
PRIDELEK ŽITA V RUSIJI SE JE POVEČAL
MOSKVA, 10. oktobra—Časopis "Sovjetsko poljedelstvo" je danes poročal, da se je letošnja žetev raznih žit, ki se rabijo za kruh, obsegala 16,500,000 akrov več kot pa lansko leto.
V bolnišnici
Mr. John Rosa iz Lorain. O., se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici na E. 93 St. in Euclid Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo od 2. do 3. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Upamo, da se mu bo ljubo zdravje čim preje vrnilo!
Na operaciji
Mrs. Mary Dekleva iz 5165 Wilson Rd. se je pred kratkim podvrgla operaciji v St. Vincent Charity bolnišnici, kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnje okrevanje!
Včeraj se je zglasil v našem uradu poznani Mr. Anton Bavec iz RiD 4, Painesville, Ohio, in sicer na poti domov iz Californiie, kjer se je nahajal na pogrebu svoje hčere in zeta.
Kot je Mr. Bavec povedal, sta se hči in zet, Frances in Joe De-wild, ki sta pred dvemi meseci jrodala Bank Bar gostilno, katero sta vodila na vogalu E. 79 St. in St. Clair Ave., podala v Oakland, Cal., pred enim mese-com. ter sta si tamkaj kupila gostilno.
V torek večer 7. oktobra sta Dila na potu domov iz gostilne okrog 7. ure zvečer, ko se je pripetila kolizija med njiju avtom in velikim trukom. V nezgodi sta oba zadobila težke poškodbe, katerim je mož podlegel čez pol ure, dočim je žena umrla čez dve uri. Mrs. Dewild je imela v kratkem prvič postati mati, in zdravniki so si prizadevali, bi nerojeno dete ohranili pri življenju potom operacije, toda je tudi umrlo.
Pokojna je bila 28 let stara ter je bila rojena v Clevelandu. Zapušča očeta Antona Bavec, mačeho Uršulo in brata Viktorja. Poročena je bila 10 let.
Pokojni Joe Defwild je bil rodom Belgijec ter zapušča v Clevelandu sina, v Californiji pa dve sestri in brata. Skupen pogreb se je vršil v ponedeljek na pokopališče v Oaklandu, Cal. Prizadetim naše sožalje!
Nov grob
Wallace pravi da trije člani kabineta hočejo vojno z Rusijo
HENRY KNAUS
V Lakeside bolnišnici je vče raj popoldne umrl Henry Knaus, s iji. poznane Knausove družine, ki je pred leti vodila trgovino v okolici E. 39 St. in St. Clair Ave. Rojen je bil v Clevelandu 11. nov. 1909 in bi bil prihodnji mesec star 38 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Perne, sina Louis H., starega 9 let, dva brata: Louisa in Edwarda, pet sestra: Anna, Mrs. Mary Glowacki, Mrs. Amalia Curilovich, Mrs. Donna Schuster in Mrs. Dorothy Kne, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Jude na Cipru naj se pusti v Palestino, pravi Jugoslavija
LAKE SUCCESS, N. Y., 14. oktobra—Jugoslovanska delegacija je predložita Združenim narodom resolucijo, s katero zahteva, da se takoj pusti v Palestino vse Jude, ki so internirani na otoku Cipru in sicer brez ozira na sedanjo kvoto ali pa bodoče pogoje.
Jugoslovanski predlog je pojasnil predsednik sveta jugoslovanskega parlamenta Vladimir Simič v zvezi z poročilom manjšine posebne ko.misije Združenih narodov, ki je vršila preiskavo v Palestini.
(Manjšina zagovarja federativno Palestino s skupno arab-sko-judovsko upravo in poleg Indije in Iraka priporoča takšno ureditev tudi Jugoslavija).
Simič napada angleški imperializem v Palestini
Predsednik posebnega odbora za Palestino, avstralski delegat dr. Herbert V. Evatt, je izjavil, da se nada, da bodo splošne debate zaključene do sobote in da se bo seja, če bo potrebno, vršila tudi ponoči. Arabska liga in Judovska agencija bosta lahko do sobote predlož'^ svoja končna stališča, nakar se bo v ponedeljek začelo razmotri-vati o posameznih predlogih, med katerimi se nahaja tudi omenjeni jugoslovanski.
Jugoslovanski delegat Simič je v svojem govoru napadel angleški imperializem, ki da je kriv, da se niso Arabci in Judi mogli sporazumeti. Rekel je, da njegova delegacija priznava pomanjkanja v poročilu manjšine, toda da to poročilo vseeno predstavlja poiskus, da se doseže idealno rešitev, ki bi zadovoljila obe strani na stvarni in nepristranski osnovi.
Angleži upravljajo s svojim mandatom v Palestini, kot s neko kraljevsko kolonijo, je rekel Simič in pristavil, da so Angleži znižali izdatke za prosveto in javno zdravje, istočasno pa zvišali izdatke za ohranitev reda in varnosti. Angleško upravo je Simič označil za pravo "policijsko državo," v kateri na vsakih 13 prebivalcev pride po en policaj. Nobenih progresivnih socialnih zakonov ni, nobenih delavskih postav, s katerimi bi delavstvo imelo pravico, da stavka, ampak obstojajo samo zakoni, ki dajejo posebne pravice petro-lejskim družbam.
Nobenih prilik nI bilo za demokracijo v deželi
Ker ni nobene samovlade, dežela ni imela prilike, da se razvije v demokratičnem smislu in vsled tega ljudstvo ni moglo z medsebojnim sodelovanjem urediti svojih problemov, je rekel Simič.
Potem je pojasnil jugoslovansko stališče in razloge, vsled katerih je Jugoslavija podprla predlog za ustvaritev federativne Palestine. Poudaril je, da obstoja zveza med judovskimi begunci (razmeščene!) in vpraša-šanjem Palestine in da je vsled tega njegova delegacija podprla načrt za tri-letno naseljevanje Judov v Palestino, kakdr tudi predlog, da se tiste Jude, ki so jih Angleži internirali na otoku Cipru, takoj pusti v Palestino.
Ta grupa zastopa mišljenje Wall Streeta, ki istoveti civilizacijo z dolarji; je označil obrambnega tajnika Forrestala za vodjo grupe
BALTIMORE, 15. oktobra—Henry »A. Wallace je danes označil obrambnega tajnika James V. Forrestala za voditelja vojne skupine z Wall Streeta, ki hoče vojno z Rusijo.
Bivši podpredsednik v svoj,'
izjavi sicer ni ničesar omenil o nekdanjih zvezah, katere je imel Forrestal z new-yorško ve-lebankirsko firmo Dillon, Read & Co., toda v razgovoru s časnikarji je dejal:
"Forrestal je predstavnik mi-litaristične grupe z Wall Streeta v Washingtonu. Ta skupina z Wall Streeta je odločena,
da zavlada celemu svetu. Ti ljudje sedaj preizkušajo svojo moč ampak so zelo oprezni in gledali bodo slej ko prej, da svojih ciljev ne izdajo. Rusija je imela sličen položaj, ko so ji vladali carji."
Hairiman in Lovett tudi vključena v vojno grupo
V isto grupo je Wallace vključil trgovinskega tajnika W.
Averella Harrimana in državnega podtajnika Roberta Lo-vett-a. Glede Forrestala in omenjenih dveh je rekel, da se družijo z bankirji na Wall Streetu,
potem pa pristavil, da jih bo poizkusil "spraviti iz Washing-tona, predno nas bodo spravili v vojno."
Wallace je v tej zvezi rekel,
da omenjeni niso "slabi ljudje",
temveč enostavno "mislijo in delajo, kakor da so dolarji edini in končni cilj civilizacije."
Forrestalova grupa je zvezana z velikimi finančnimi interesi, ki delajo dobičke od velikanskih armadnih in mornaričnih kontraktov in ki torej na ves glas zahtevajo, da se odobri čim večje vsote , za narodno obrano, je dejal Wallace.
Nepotrebni izdatki so vzrok rastoče draginje
"Wallace, ki bo v petek z letalom odpotoval v Palestino, je prišel v Baltimore na povabilo organizacije "Progressive Citizens of America", ki je nocoj priredila javni shod, na katerem je bil glavni govornik. Sho-
da se je udeležilo okrog 8,100 oseb.
"Pokazal bom, da nepotrebni izdatki za obrambo prizadevajo sleherno kuhinjo in gospodinjo v deželi," je dejal bivši podpredsednik, "in da vodijo v inflacijo in pomanjkanje svetovnega obsega."
Wallace je v pogovoru s časnikarji med ostalim omenil pravkar izdano knjigo bivšega državnega tajnika James F. Byrnesa "Speaking Franly" ter navzlic temu, da je bil nekoč z Byrnesom \ ostri kontroverzi, izjavil, da knjigo smatra v bistvu za argument za "mir in sporazumnost z Rusijo."
Byrnes v knjigi opisuje spomine z raznih diplomatskih konferenc in med ostalim piše, da bi Apaerikai morala nastopiti s silo, ako m se Rusija ne hotela umakniti iz vzhodne Nemčije, a obenem izraža mišljenje, da se bo Rusija umaknila, ako bo ameriška politika "odločna in potrpežljiva."
TUDI PSI SE BODO ODZVALI APELU ZA ŠTEDNJO HRANE
ELIZABETH, N. Y., 13. oktobra—Psi bodo soglasno s tekočo kampanjo za štedenje hrane imeli res "pasje življenje." Predsednik Union County Kennel Cluba, Frank Thrall, je postavil predlog, da naj več sto članov kluba hranijo svoje pse soglasno s predsednikovim programom za štednjo hrane. To pomeni, da bi torek moral biti tudi za pse brezmesni dan.
Predlog predsednik Thralala je podprl dr. F. A. Zucker, Veterinar in ugledni zastopnik državnega društva za spodbijanje' krutega ravnanja z živalmi. Strokovnjak za "pasjo dijeto" je izjavil, da bi bilo celo dobro za pse, če bi en dan v tednu jedli samo mleko, ribe in pa zelenjavo.
Konvencija CIO soglasno odobrila Marshallov načrt
BOSTON, 15. oktobra—Danes je imel govor na konvenciji unij CIO državni tajnik George C. Marshall, nakar so delegat je soglasno odobrili njegov načrt za finančno pomoč državam zapadne Evrope.
Marshall je v svojem govoru*"-—---
svoj program označil kot korak, ki bo zajamčil propast Evrope in s tem odvrnil novo vojno.
Delegatje so Marshallova izvajanja pozdravili z gromovitim ploskanjem, nakar so voditelji raznih unij CIO drug za drugim izrazili svoje odobravanje načrta. Predsednik CIO Philip Murray je rekel, da je organizacija CIO "pripravljena iti celo dalj kod predvideva Marshallov načrt, ako bi se izkazalo, da je to potrebno."
Walther Reuther, predsednik unije avtnih delavcev, je izjavil, da izbira v Evropi danes ni med komunizmom, oziroma totalitar-stvom na eni strani in kapitalizmu Wall Streeta na drugi, temveč med to'talitarstvom in svobodo."
Konvencija CIO je danes med drugim sprejela resolucijo, ki zahteva, da se iznova upelje ra-cioniranje hrane kot eno izmed sredstev za ohranitev polne zaposlenosti.
«

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
16. oktobra 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven me^ta):
For One Year—(Za celo leto) -—_
For Half Year—(Za pol leta) —---
For 3 Months—(Za 3 mesece) -—_
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki;:
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta) --
For 3 Months—(Za 3 mesece)---—
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) -—_
For Half Year—(Za pol leta) ---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MESTO MOTRI SVOJE PREDSODKE
Gotovo ni dežele na svetu, ki ne bi imela v svoji literaturi izraženih misli zapopadenih v vprzu Robert Burnsa, mnogo citiranega in naj prilj ubij ene jšega škotskega poeta, ki je zapisal, da bi bilo dobro za vsakega človeka, če bi pomolil, da bi mu bilo dano videti samega sebe kakor ga vidijo drugi. Lansko leto so imeli prebivalci Minneapolisa, v državi Minnesoti, največjega mesta v predel ju poznanem kot "krušna košara ali žitnica sveta," priliko videti sebe z očmi drugih. Nekdo je namreč napisal članek o Minne-apolisu in kot izvedenec na polju medrasnih odnosov v Zed. državah, je ta zunanji človek pokazal na te odnose v imenovanem mestu brez olepšavanja. Članek je najprej izšel v neki četrtletni publikaciji, a je navzlic temu zbudil pozornost—toliko, da je eden minneapolskih listov prinesel izčrpek člankarjevega mnenja, katero se je prebivalcem mesta najizrazitejše predočilo v naslednjih besedah:
"Lahko bi se reklo, z gotovo mero zadovoljstva, da je Minneapolis prestolnica antisemitizma v Zed. državah. . Kolikor je meni Aiano, je Minneapolis edino mesto v Zed. državah, v katerem se Židov običajno ne sprejema v lokalne skupine kot so organizacije Kiwanis, Rotarijanci, Levi in Napitniki. . . Celo avtomobilski klub ne sprejme Židov kot članov."
Moški in ženske v Minneapolisu so po prečitanju gornjega mnenja prenjišljali, kako je moglo priti do kaj takega v največjem mestu ene najnaprednejših držav Srednjega zapada, kako se je moglo dopustiti, da se je stvar razvila tako daleč. Med onimi, ki so postali spričo te zunanje kritike pozorni, so bili tudi taki, ki so že sami opazili, da se je izvajalo diskriminacijo V mestu tudi proti državljanom, ki niso bili židje—predsodki so imeli svojo ost naperjeno tu proti Amerikancem japonskega, črnega in indijanskega izvora, dalje proti katolikom in celo proti protestantom. Ti državljani mesta Minneapolis so bili tudi takoj pripravljeni sodelovati z Odborom za človeške odnose, katerega je ustanovil mlad in napreden župan mesta, Hubert H. Humphrey.
Prej omenjeni odbor je bil ravno na tem, da se razpusti oziroma reorganizira v manjše pododbore, kateri naj bi določili kakšno stališče naj se zavzame z ozirom na zakonodajne predloge, stanovanjske probleme in podobno, ko je lokalni list prinesel izvleček, da je Minneapolis "prestolnica antisemitizma' v Zed. državah." Stvar, povzeta po spisu prvotno priobčenem v reviji "Common Ground," Icatero izdaja Common Council for American Unity, je napravica na prebivalce Minneapolis, kot je bilo očitno, globlji vtis, kot bi ga bilo moglo napraviti karkoli bi bilo prišlo iz ust domačina. Zunanje mnenje je zbodlo vse—take, ki so bili na svoje mesto ponosni, one, ki jih je bilo sram, da nosi tak pečat in končno tudi veliko število takih, ki se niso niti zavedali, da obstaja v mestu tako globoko vkoreninjena diskriminacija proti sodržavljanom in someščanom. Mnogo jih je bilo, ki tega niso hoteli verjeti.
Obtožitev je spravila v akcijo županov Odbor za človeške odnose, ki si je naložil nalogo, da izvede v mestu s pomočjo meščanov nekakšen "samopregled" ali izprašenje vesti, da se na ta način dožene kako mislijo o tem navadni meščani. Ni bilo dolgo in organiziranih je bilo 900 meščanov, ki so predstavljali razne rase in veroizpovedi. Ti so potem šli od hiše do hiše in stavili vprašanja minneapolskim podjetnikom, trgovcem, gospodinjam, sprevodnikom na pouličnih, hišnim oskrbnikom, odvetnikom, stenografinjam delavcem, itd. Vprašanja so se tikala vseh problemov manjšinskih skupin in neki radio komentator je dejal, da so ti prostovoljno priglašeni meščani tekom tega "samo-pregleda" več mislili o temeljnih načelih demokracije kot kdaj prej v svojem življenju.
Temu prizadevanju priti do korenin predsodkom in bigotizmu, kakršen se je vgnezdil v Minneapolisu in sosednih mestih in naseljih, so nudile svojo pomoč razne domače in zunanje organizacije, ki so poskrbele za prireditev serije radio programov nazvanih "Niti svobodni, ne enakopravni." Pod tem naslovom se je dramatiziralo zapostavljanje pri uposljenosti, oddaji stanovanj, v businessu in celo v cerkvah zaradi razlike v barvi polti, narodnosti, veroizpovedi. V te dramatizacije so bili zaneseni resnični
PISMO IZ GRAHOVEGA
Pred nedavnim smo prejeli pismo iz Grahovega pri Cerknici, v katerem nas obveščajo o prejemu denarja v vsoti tristo (300) dolarjev 'in blaga za zastor v Prosvetnem domu. Vsebina pisma sledi:
"Grahovo, 19. septembra 1947. "Cenjeni tovariš Lunka!
"Nikar mi ne zamerite ne Vi ne drugi, da Vam nisem toliko časa nič pisal. Mogoče je res krivda na moji strani, ali vsa ne, kajti, da bi Vam napisal par vrstic ne bi bilo lepo, a daljše pismo vzame čas, katerega imamo zelo malo.
"Najprej Vam, kot inicijator-ju vsega, nato pa vsem zavednim Slovencem-domačinom iskrena hvala za poslano zagrinjalo in denar, kar smo v redu sprejeli. Pismo smo prqčitali na masovnem sestanku in ga dali tudi na 'Sten-čas,' da so se ljudje dobro seznanili in videli dobro voljo in delo posameznikov, ki so dali od sebe vse, da bi pomagali nam v denarju in materialu.
"Slike, ki smo jih prejeli od Vašega domačinskega snidenja, smo dali lepo v okvir in razstavili v vsaki vasi po 14 dni. Vse je letelo vkup in ugibali so, čigav je ta ali oni. Upam, da ste dobili o tem tudi že privatno pošto in se prepričali, da je resnica, kar pišem. Marsikomu so prišle solze v oči, kajti slike so krasne in jasne.
"Sedaj pa na delo kajne! Resnično še nismo pristopili k izdelavi zastora, to pa vsled več vzrokov. Prvič je bilo baš sedaj na polju največ dela in ljudje na deželi na kulturno-prosvetnem polju ne morejo toliko delati, ko v zimskem času. Drugič pa moramo vso stvar temeljito preštudirati in si marsikaj pripraviti, da ne bo kritike. Tretjič pa imamo sedaj razne akcije za oddajo žita, krompirja, a krona vsega je priključitev Primorske in Istre k materi Sloveniji in Jugoslaviji.
"Težka in dolga je bila borba primorskega ljudstva za svobodo. Tisoče in tisoče naših bratov in sester je umiralo za časa fašističnega režima po rimskih ječah in samotnih otokih samo zato, ker so bili zavedni Slovenci. Narod pa je ostal trden, kajti veroval je in bil trdno prepričan, da bo prišel dan svobode in življenja.
"V osvobodilni borbi so takoj prijeli za orožje in se otresli po krvavih borbah krutih sovražnikov. V tej borbi je žrtvovalo primorsko ljudstvo 4^,800 prebivalcev, 7,000 invalidov, 19,357 popolnoma porušenih in 16,837 poškodovanih poslopij. To je ogromna žrtev primorskih Slovencev, a sesuli so v prah oblast fašistov in si ustvarili svojo ljudsko oblast. Oboroženi so uničili krivično mejo, ki jo je zarezal Versailski mir v naše živo telo.	,
"Dan priključitve je zato za
nas Jugoslovane, posebno pa za nas Slovence dan zmagoslavja, dan radosti, dan novega življenja. Vendar pa ob tej priliki ne smemo pozabiti, da nam je bila z mirovno pogodbo z Italijo pri-zadejana velika krivica. Ostali so neosvobojeni še nekateri predeli naše domovine in ni bila še danes ■ uresničena njihova pravična življenjska zahteva: 'Hočemo k Jugoslaviji!' Mi smo podpisali pogodbo v interesu miru, ali odrekli se ne bomo nikdar svojim pravicam. Tovariš Kardelj je izjavil na mirovni konferenci: 'Sila, ki izvira iz globin ljudskih množic, je silnejša, kot vsi sklepi za zeleno mizo.' Trst, Gorica, Kanalska dolina in Beneška Slovenija bodo prej ali slej doživeli svobodo.
"Gotovo ste čitali, kako divjajo fašistične tolpe onkraj meje, kako morijo, ropajo in požigajo Slovencem vse, da bi si dali duška svoji jezi. Zopet so prilezli iz skrivnih lukenj temni elementi, fašistični krvniki. Zopet se pojavlja ime voditelja strašne tolpe Gollotija, bandita v službi italijanske policije, ki je za časa fašizma moril Slovence v Trstu v 'Turobni vili,' v ulici Bellos-guardo, kjer je bilo uničenih in ubitih na stotine svobodoljubnih tržaških Italijanov in Slovencev. Zopet divja ta tajni fašistični policist'po Gorier, Brdih in krajih, ki so ostali pod Italijo. Ali slovensko ljudstvo se ni potuj-čilo v 25 letih in se tudi v bodoče ne bo pustilo strahovati, ker vedo, da bo prišla enkrat pravica tudi zanje.
"Ko sprejemamo naše primorske brate danes med nas, pozdravljamo vse borce, ki so visoko dvigali zastavo ljudske demokracije, pravičnega miru in sodelovanja med narodi, a padlim borcem večna slava! živel svobodni Pulj! Živela svobodna Istra! Živelo svobodno Slovensko Primorje, ki se vračate v skupnost narodov Jugoslavije!
"Naša država je v tej vojni strašno opustošena. Ali po dveh letih svobode se je že marsikaj popravilo. Vse delavno ljudstvo dela noč in dan in ne zastonj. Imamo pet-letni državni načrt, ki predvideva, da se vsa porušena poslopja popravijo, a poleg tega izvede industrializacija in elektrifikacija države. Kot osnovna naloga pet-letnega načrta je:
"1. Likvidirati gospodarsko in tehnično zaostalost.
"2. Utrditi ekonomsko in obrambno silo države.
"3. Utrditi in še nadalje razviti socialistični sektor narodnega gospodarstva in nove odnose proizvodnje, ki iz njega izvirajo ter dvigniti splošno blagostanje delavnega ljudstva vseh treh gospodarskih sektorjev.
"Da pa bomo dosegli in izvršili te naloge, moramo vsi doprinesti največ, kar moremo; 'Ne kar mora, kar more storiti je
slučaji—imena so bila izpuščena, toda marsikdo je lahko prepoznal sebe v predstavi, ko je poslušal serije pri svojem radio aparatu.
Koncem julija meseca je bila podana zadnja oddaja programa "Niti svobodni, ne enakopravni," toda "samopregled" se je nadaljeval. Mesto Minneapolis si je potom zavednih svojih meščanov izpraševalo vest. Ko bodo zbrana skupaj vsa dejstva in jasno izluščeni problemi, ki tiče za njimi, bodo ti predloženi prebivalstvu mesta Minneapolis.
"Uverjeni smo," je dejal župan Humphrey, "da bodo prebivalci našega mesta takoj zavzeli stališče proti predsodkom in zapostavljanju pri uposljevanju. Mi smo tretje mesto v Zed. državah, ki je sprejelo naredbo pravičnega in enakopravnega uposljevanja. Smo prvo mesto, ki je vzpostavilo tozadevno komisijo za izvajanje naredbe. V pogledu stanovanjskega vprašanja smo isto tako zavzeli stališče proti zapostavljanju. Naš urad za javno blaginjo je uvedel in izvaja efektivno smernice, ki so proti zapostavljanju in ločenju v naših nujnostnih stanovanjskih gradbenih podvzetjih za veterane." Vse to pa je le majhen začetek, je dejal župan. Prebivalci našega mesta Minneapolis so šele dobro začeli s prizadevanjem, da napravijo iz njega najdemokratičnejše mesto v Zed. državah. F.L.LS.
vsak dolžan,' pa naj bo to delavec, kmet ali inteligent.
"V območju Krajevnega ljudskega odbora Grahovo imamo tudi 'Obnovitveno zadrugo,' ki pomaga ljudstvu pri obnovi. V tem letu (1947) je bilo obnovljenih do danes 20 gospodarskih poslopij, a so v programu še štiri, to največ v Grahovem, že-rovnici in na Bločicah, ki so med vojno zelo porušene. Vsak dan je kak sestanek, seja in podobno, kjer ljudstvo rešuje tekoče zadeve. S prostovoljnim delom se je že veliko storilo in verjemite, da je vse resnično, kar pišejo naši časopisi, katere vem, da pridno čitajo naši zavedni ljudje v Ameriki.
"Seveda, je še precej neverjetnih Tomažev doma, še več pa v tujini, ki jim je trn v peti naša obnova, naš nadčloveški napor. To so v prvi vrsti ljudje, ki so se vezali z okupatorjem in se prodali za par 'Judeževih gro-šev.' Drugič so to ljudje, ki so živeli na račun siromakov, to so velekapitalisti, ki jim ni bila in jim ne bo nikdar mar domovina. Domovina jim je 'molzna krava' in jim je vseeno, ako ljudje umirajo lakote, le da je njihov trebuh poln.
"Tretjič pa je višji kler in cerkvena oligarhija, ki si je nakopičila ogromno premoženje in služila le interesom Vatikana. Gotovo Vam je znano, da je papež prosil pomilostitev za gau-laiterja Rainerja, ki je bil obsojen na smrt za zločine, ki jih je zagrešil nad ubogim slovenskim narodom med vojno. Tisoče in tisoče je dal streljati, tisoče je tiral v nemška taborišča Dachau, Mathausen, itd.—In sedaj prošnja za pomilostitev, češ, da 'ima,doma pet člansko družino!' ■ "Niti enkrat ni dvignil svojega glasu papež med kruto vojno za naše ljudi. Ubijali so očete, matere desetih otrok, pa tudi nedolžne otročičke. Kje je bil papež tedaj? To je kulturni škandal in predrznost, ki nima para! Upam, da mislite Vi prav tako tam v Ameriki, kot mi Jugoslovani, saj čitamo resolucije kanadskih Solvencev in Slovencev iz USA, kar je znak, da čutite in živite z nami.
"Pomoč, ki jo izkazujete svojim domačim krajem je velika in znak zavednosti ter čvrste povezave med vami. Kako je moglo biti lepo 20. aprila pri Vašem domačinskem prazniku, ko se Vas je zbralo 211 znancev in prijateljev. In kako delavni so bili nekateri tovariši in tovariši-ce. Srčna hvala jim v imenu vseh organizacij Osvobodilne fronte in posameznikov.
"Hvala Vam tovariš Lunka Frank v imenu vseh Grahovcev, Zerovljanov in drugih vasi.
"In prva zasluga je neumornemu tovarišu Francetu Kovaču (Adamov) iz Grahovega, kateremu damo vse priznanje in zahvalo.
"Tovariš France Švigelj! Povezali ste se z vsemi znanci v USA! Srčna Vam hvala za trud! In prvi prispevek sta poslala tovariš Andrej Lunka in njegova soproga Francka rojena Rok (iz Hibbinga, Minn.)! Vedite, da globoko utripajo v zahvalnosti srca domačinov.
"Še in še so tovariši in tovari-šice, ki so šli z navdušenjem na delo. To so bili; Anton Kraje, Jože Kraje, Johana Klučar, Marija Lunka in drugi, ki jih omenjate v svojem dopisu. • "Veliko spoštovanje do vseh vlada med našim ljudstvom in je šel glas o Vaši akciji daleč po lepi Sloveniji. Nimamo besed, s katerimi bi se vsem zahvalili, a vedite, da narod, ki ima take dobrotnike in tako zavedne ljudi v tujini, ne bo nikoli propadel in se bodo še pozni vnuki spominjali Vas, ki ste nam pomagali v najhujši sili. Mi se obvezujemo, da bomo dali slike v rom in bodo krasile naš Dom. Pri otvoritvi zastora bomo še enkrat pre-čitali imena in se še enkrat zahvalili za pomoč.
"Vsem darovalcem za Grahov-
sko knjižnico in za zastor v imenu vseh prebivalcev vasi Grahovega, Žerovnice, Martinjaka, Bločic, Bloške Police, Lipse-nja in Gornjega jezera iskrena in srčna hvala še enkrat.
"Za krajevni odbor Osvobodilne fronte in drugih organizacij:	"Stanko Novljan, tajnik OF in šolski upravitelj."
Vsega skupaj se je bilo nabralo od 227 prispevateljev
$908.80. Preostanek od domačinskega sestanka (praznika) je znašal $110.38. Torej je skupni znesek $1,019.18. V gotovini je bilo poslano v začetku januarja letos štiristo (400) dolarjev, v juliju pa tristo (300) dolarjev, torej skupaj v gotovini sedemsto (700) dolarjev.
Stroški za nabavo blaga za zastor, 100 jardov žameta, $298, državna taksa $8.94, osem jardov blaga za okrasek zagri-(Dalje na 3. strani)
KOLIKO JE
(Povesti o času)
M. ILJIN
Trije bratje—trije kazalci
Tako se je menjavalo življenje v teku stoletij; vse je postajalo hitreje, glasneje, vsem se je začelo muditi. Ljudje so se navadili ceniti čas.
Ce je bilo v 15. stoletju z enim samim kazalcem opravljeno, to v 18. že nikomur več ni bilo prav. Zato je prišel kazalec za minute in potem še oni za sekunde. Ura ni več igrača. Danes v 20. stoletju ne gre nobena ladja več na morje brez točnega kronometra, noben vlak ne vozi brez predpisanega reda, nobena tvornica ne dela, ne da bi si razporedila čas.
Ure je zlasti treba v deželah, kjer delajo vse po načrtu, še nedavno je vsa Sovjetska zveza, na primer živela po soncu, ne pa po uri. Niti lastne tvornice za, ure ni imela. Na vasi je bila ura redkost. Pa kako se je spremenila ta država! Ura je potrebna ne samo mestu, temveč tudi vasi; imeti jo morata tvornica in kolhoz. V prvi petletki so že začeli v Sovjetski državi izdelovati ure.
Sedaj pa je ura v tej državi ena izmed neobhodnih reči. Najboljši delavci so tisti, ki ume j o uro prav rabiti, tisti, ki šo se ^ besedah Stalina naučili šteti čas ne samo po minutah, temveč tudi po sekundah.
Nuernberška jajca in kaj se je izluščilo iz njih
Prve žepne ure so imenovali "nuernberška jajca," dasi niso imele oblike jajca, temveč okrogle škatlice. Kmalu pa so začeli tem jajcem dajati najrazličnejše oblike. Bile so zvezde, pa metulji, knjige, srca, lilije, želodi, križi in mrtvaške glave, z eno besedo, kar pač hočete.
Te ure so bile često okrašene z miniaturnimi sličicami, pose-
je bila jat	; [čaj,
da so kra _	___ dvo-
ranom ure, kadar so jih hoteli nagraditi. V Franciji so se za revolucije mnogi zdravniki, lekarnarji in dvorski dobavitelji hoteli kakor koli rešiti darov, za katere je bilo mogoče plačati tudi z glavo.
Nekoč se je pripetil na sprejemu v dvorcu vojvoda Orleanskega zabaven dogodek.
Vojvoda je imel prekrasno urico, ki je stala lepe denarje.
"Sprejem" je šel h koncu, ko je vojvoda zapazil, da je urica izginila.
Eden njegovih adjutantov je vzkliknil:
"Gospoda, treba bo zapreti vrata in vse preiskati! Njegovi svetlosti so ukradli uro."
Vojvoda pa, ki se je imel za silno pametnega, je takoj popravil ;
"Ni vredno preiskovati. Ura Sije, in najpozneje čez pol ure bo izdala tistega, ki jo je vzel."
Ure pa le niso našli. Tat je bil gotovo bolj premeten kakor vojvoda in je pravi čas uro pokvaril.
■ * fKrpmi urtr žrijttjem url vrtK-rcd--no udobna. Bila je vsake pol ure, in pravijo, da je motila razgovor. Zato najbrže je prišla iz mode.
Pozneje se je dvema angleškima urarjema posrečilo napraviti uro, ki je bila samo po pritisku na njeno glavico.
Videl sem tako "uro z repe-ticijo," ki jo je izdelal znameniti Breguet. Ce pritisneš na glavo, se razlega nenavadno melodičen glas.
Mala kladivca bijejo najprej ure, potem četrti, in nazadnje minute.
Nehote se nam zazdi, da pri-
jane z dragocenimi kamni in, hajajo tihi žalobni glasovi od
emajlirane.
Seveda je bilo škoda take lepe igračke vlačiti po žepih; zato so jih začeli nositi okoli vratu, na prsih in celo na trebuhu.
Nekateri gizdalini so nosili po dve uri, zlato in srebrno, da bi vsi videli, kako so bogati. Nositi uro v žepu pa je bilo nespodobno.
Urarski mojstri so postali tako spretni v svoji umetnosti, da so že izdelovali čisto male urice, ki so jih ljudje nosili v podobi uhanov ali namesto kamnov v prstanih.
Danska kraljica, ki se je omo-žila z angleškim kraljem Jako-
nekod drugod, iz zvonikoVbaj-nega mesta, od katerega nas pa loči samo zlati pokrov ure.
Angleški kralj Kari II. je poslal pravkar izumljeno uro re-petirko francoskemu kralju Lju-deviku XIV. za dar. Da bi ne bilo mogoče dognati iznajdite-Ijeve skrivnosti, je angleški mojster opremil uro s tako ključavnico, da je po njegovem mnenju na Francoskem ne bodo mogli odpreti. Privzdigniti pokrov in pogledati mehanizem je bilo
(Dalje v torek)
Profesor, ki ga sprevodnik v ylaku prosi za vozni listek, išče
L _ T * • 1	i.	TI i r	i/i Ubi Z9, vozni ilStcK. 1SC6
t' "" "	zaman m svojih žepih. "Priden,
urico. Ta unca je odb.ja a oas I o^neje zopet," je dejal vljud-a .M s pomočjo zvončka temvečsprevodnik. Nato protemr:
JO J« j "Ostanite, vozni listek moram rahlo tolklo po prstu.	na vsak način najti, ker sicer
Vsake čudne reci so se izva-
lile iz nerodnih nuernberških jajc! Koliko umetniških poskusov je bilo treba za take izdelke! Takrat so namreč delali vse samo z rokami.
Danes, ko delajo ure s 'stroji, urarji samo zbirajo posamezne, s stroji izgotovljerte dele in jih sestavljajo. Na razpolago so vse mogoče strugarske priprave
ne vem,/ kam potujem."
"No, kako se počutiš v zako-
nu

"Izborno, od dne do dne postajam mlajši. Kakor v svojih dečjih letih kadim sedaj zopet skrivaj."
#
Sladka skriMiost
"Nekaj ti moram povedati?
strojčki za izrezovanje zobcev i Peter. Kmalu nas bo troje." itd. Ni čudno, da so ure danes i "Ančica, ljubica moja, ali P skoro zastonj in vsem dostopne, to res?"
V časih pa, o katerih govori-1 "Res, Peter. Oče in mati s® mo, ni bilo lahko izdelati količ- j bosta ločila in mati pride P®' kaj dobro uro, in tudi slaba ura tem k nama."
#
16. oktobra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Razprava pred proti vohunski
Špijonske podatke so dostavljali centru 101 in predst. tujih držav
"Razprava je tudi dognala, kako so navodila iz centra 101 praktično izvajali na terenu.
"V skladu s stališčem člana predstavništva tuje države in v skladu z navodili centra 101 so se po sklepu za razširitev svojega špijonskega delovanja posamezni člani obtožene organizacije povezali na delo Drago-Ijuba Jovanoviča v Srbiji in pozneje, v prepričanju, da obdrže s tem še vnaprej zvezo z Jovano-vičem in po njegovih lastnih direktivah ter direktivah obtoženega Snoja vzdrževali zvezo z Jančikovičem v Žagrebu.
"Sodišče, javnost in, mislim, tudi obramba so se lahko prepričali o tem, da je vse delo te obtožene organizacije špijonsko delo, da je torej ta točka obtožnice povsem utemeljena.
Spravljali so izdajalce čes mejo v inozemstvo
"Po svojih zvezah z inozemstvom je obtožena organizacija spravljala čez mejo osebe, ki so jih naše oblasti zaradi njihovih kaznivih dejanj zasledovale, in osebe, ki so pobegnile v inozemstvo v namenu priključiti se delovanju vojaških zločincev v inozemstvu.
"Razprava je potrdila obtožnico s tem, da je natančno ugotovila :
"1- Obtožena Hočevar je povezala v svojem stanovanju Lucijo Skvarča s kurirjem Petrom,
OIcrožnim sodiščem v Ljubljani skupini: Nagode, Snoj, Furian
na in druge? Ali je potrebno, da obtoženi Sire osebno prepelje Lavrenčiča čez mejo? Ne, to ni potrebno. Dovolj je, da je vedel, da namerava Lavrenčič pobegniti, da mu je za pobeg dal zvezo na osebo, ki ga bo prepeljala, ali mu pomagala pri begu.
"Obtožena Hočevarjeva je napravila vse, da pride obtožena Lucija Skvarča ilegalno preko meje. Zato je vsaj toliko odgovorna kakor pa kurir, ki jo je dejansko prepeljal, kajti ona je pobeg organizirala.
"Ti primeri so nedvomno dokazani. Imamo pa še več primerov, ki povedo, da je skupina obtoženega Nagodeta smatrala kot
da jo prepelje preko meje v Avstrijo.
"2. Obtoženi Sire je povezal pobeglega Lavrenčiča s članom predstavništva tujih držav v Ljubljani, da mu omogoči pobeg v Avstrijo. Istega člana predstavništva je nato obtoženi Ljubo Sire obvestil, da je Lavrenči-ču pobeg uspel. Sam Sire je to sporočilo dobil od Lenščaka iz Švice.
"3. Agent tuje obveščevalne službe Engelman je pobegnil iz zaporov in nato preoblečen v žensko pribežal na stanovanje obtožene Hočevarjeve, kjer je dobil zatočišče. Obtožena Hočevarjeva je vedela, da namerava pobegniti Engelman v inozemstvo, je o tem obvestila ostale člane Nagodetove skupine, na-	PISMO IZ GRAHOVEGA
kar je obtoženi Hribar naročil j	(Nadaljevanje z 2. strani)
kurirju Petru, da bo Engelmana	sales taksa 30 centov,
svojo dolžnost, pomagati pri pobegu ljudi, ki jih zasleduje naša oblast, preko meje. To kaže primer poskusa pobega Sirca, Nagodeta in Furlana.
Ne more se z besedami označiti vse podlosti
"Slovenski besedni zaklad ne vsebuje dovolj močnih besed, s katerimi bi mogli označiti vso podlost dejanj, ki so jih obtoženci izvršili v namenu, da bi povzročili politično, gospodarsko in vojaško intervencijo proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
(Dalje prihodnjič)
štaršič, le žal, da mu je bilo nemogoče preskrbeti posnemanje jremikajočih slik, kakor je bilo namenjeno; glavni vzrok je bilo deževtto treme.
Zaostati za drugimi ni hotel Frank 2nidaršič (Štefanov iz Bločic), ki je preskrbel potrebno meso.
Najbolj oddaljeni posetniki so bili iz Hibbinga, Minnesota. Njim so sledili pa iz Johnstowna, a., med katerimi so bili tudi tri sestre in brat (šuštarjevi iz Grahovega). Iz države Ohio pa so se številno udeležili iz bar-
Sodnik priči; "Zakaj pa niste priskočiti tožitelju na pomoč, ko ste gledali pretep?"
"I, kako sem pa mogel takrat vedeti, kdo bo tožitelj in kdo toženec?"
sta ' šivanke 88 centov, poštni-
pripeljal čez mejo.
"4. Pri obtoženem Sircu	5.-7 1	1 -0.00»-,^.
J u-i- 4- vvv . n •» • I, kar znese skupaj $325.12. dotah zatočišče pobegi. Prp.cevi,:	^	kredit na en
kiju 3e naslednj,danclanpredH^ pokvarjenega blaga $2.98; stavmstva tuje države prepeljal ]	$300, $1.75
preko meje.
"5. Gizela Drčar je od obtože
ne Hočevarjeve prepeljal preko i
meje kurir Peter. Obtožena Ho-L • i i • j	i
v . .	. J i daje slik iz domacinskeea praz
cevarjeva je shranila njene pred- |	^
mete.
j Torej je bilo skupnih stroškov $1,024.29. Primanjkljaja je bilo $5.11, kar se je pokrilo iz pro-
Stanovanje s 4 sobami SE ODDA V NAJEM
iG popolnoma iK)va in za	l^di proda. Pripravno
za novoporoCence.
BR7	na
5,^'	I59th ST.
all pokhčile GL 9661
DRUŠTVO SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 71 ABZ
Vabim vse člane in članice, da se v obilnem številu udeležijo prihodnje društvene seje, na kateri se bo prečitalo tri-četrt letne račune. Posebno pa imamo na dnevnemu redu volitev in razmotriva-nje raznih točk.
Seja se bo vršila dne 19. oktobra 1947 ob 9. uri zju-v Slovenskem domu na ^olmes Ave.
^ bratskim pozdravom ^^*hony Mihelich, tajnik
Avti naprodaj
"Stališče obtožene Nagodetove skupine do teh pobegov dojaro karakterizira izjava obtoženega Hribarja, ko pravi: 'Smatral sem, da je v takih primerih treba kakor koli pomagati.'
"Obtoženci sicer priznavajo, da so vedeli za te pobege, da so jih odobravali, izmotavajo pa se priznanja, da bi sami spravljali te osebe čez mejo. Kaj pa je prav za prav potrebno, da lahko sma-
nika.
Izmed prispevateljev je bil eden, ki je prispeval $25. Največ članov-prispevateljev od ene družine je bilo pet. Kirkland Lake, Ontario, Canada, je bil najoddaljnejši kraj, odkoder so poslali prispevek $47.75.
Med prispevatelji in posetniki domačinskega praznika je bil najstarejši domačin 75 let star.
Pri nabiranju prispevkov sta bila najbolj aktivna Frank Ko-vach (Adamov) in Frank Švigel
tramo dajanje za spravljanje ; (Lekšov), oba Grahovčana. Pr-Ijudi preko meje? Ali je potreb- vi je s posebno vnemo obiskoval no, da Hočevarjeva osebno pre- j domačine in njegov avtomobil je pelje Lucijo Skvarča, Engelma-1 prevozil v to svrho čez 300 milj.
Slednji, Frank Švigel mu je bil pa zvest pomočnik, da je malo takih. V barbertonsko okolico sta šla z nami tudi Frank Zalar in Jack Strekal; slednji nam je bil velika opora, ker so mu poznani vsi naši domačini v ondot-ni okolici.
Za priprave in delo na doma-činskem snidenju (prazniku) pa je z veliko vnemo delala in uredila vse potrebno Mrs. Frances Turk (iz Lipsenja). Pecivo, okusne potice sta bili pa spekli Mrs. Anna Opeka in njena sestra Mrs. Frances Opeka (Mal-narčkovi izpod Šteberka). Okusne rezance (nudeljce), pa je bila napravila Mrs. Jennie Vesel (iz Lipsenja). Za pripravo in točenje za uteho suhih grl pa je bil prvovrstno uredil in stregel Joe Ogrinc.
Potrebno pijačo je preskrbel John šuštaršlč (Joškov iz Lipsenja), kateremu je pomagal brat Joe. Tudi kar se tiče slikanja, je bil preskrbel John Šu-
'Ona se boljše počuti. Kako sem vesela, da sem poklicala!"
^947 Buick Super 4-door 2	Sedan
Lastu'^*^^ P'"itiklinami; malo vožen ga privaten lastnik. Se ne zamenjave.—CL 4413
1938 Chevrolet Master g	DeLuxe
Radio, grelec in v $600.	Lastnik žrtvuje za
—____ LI 3892
Glejte ____
^Prostifp prodamo vaš avto;
(atTZolir'' P'"
Posluga
PREimviMSZZFopRAvii^ ^FORNEZE
Plin. qorko'vodo afl	°lj«'
$15—ciščenio ss- P"®- Resetting *e na olje. Ther^ogitl?®"^®™°
S,®!!,!!'	Co.
»93 Addison Rd._EN 0487
,gworimo 8loven«k»


Ena zagotovilna beseda odstrani skrb in vam razjasni ves dan. . . in to je tako lahko potom Long Distance. Samo dvigniti je treba slušalo ali zavrteti kazalo, pa ste tam, pogovarjajoči se z oddaljenim prijateljem tako lahko, kot da bi bili z njim v isti sobi.
Glejte na notranjo stran prednje platnice vaše telefonske knjige za tipično nizke pristojbine za dolge distance
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
bertonske okolice, med drugimi tri sestre in dva brata (Šegovi iz Grahovega. Tudi iz Fairporta, Ohio so se udeležili številno.
Še to je vredno omeniti, da je med časom umrl eden domačin, zelo vnet za idejo, in to je pokojni Anton Mahne (iz Lipsenja). Prej pa sta umrla Matija Oblak (iz Grahovega), in Anton Lun-ka (iz Žerovnice), ki so jih pa nadomestile njih vredni soprogi.
Na razpolago je še nekoliko slik in kdor bi želel iste, naj piše podpisanemu.
K zaključku naj bo izrečena
FINO GROZDJE IN MOŠT!
Dobite vedno pri nas. Ravno tako tudi sode od žganja. Pripeljemo na dom! Pokličite po telefonu
Perry 3149 LUDVIK GUSTINCIC
LOCKWOOD RD., PERRY, OHIO
Čeprav ste majhen
W\
V
odjemalec kurivnega olja...

ontfgct
se izplača da si zagotovite
celozimsko zalogo!
^(Jnogo ljudi, čigar potrebe za kurivno olje se jim zde malenkostne, je vprašalo, "Ali je svarilo o zalogi kurivnega olja namenjeno tudi nam?" In naš odgovor je "da," to pomeni slehernega v državi Ohio, ki namerava letošnjo zimo rabifi kurivno olje!
Če vi nameravate kupiti grelec za sobo ali takozvani "space heater," se najprvd prepričajte o zalogi, predno ga kupite, da boste gotovo imeli to zimo toplo stanovanje! Bodite sigurni, da vam bo kateri izmed zalagateljev kurivnega olja v naprej zasigural zadostno zalogo za vso dolgo
zimo.
Kaj Sohio dela ...
Da zasiguramo našim že določenim odjemalcem za kurivo njih potrebno Sohio-gorkoto za prihodnjo zimo, smo obotavljaje prenehali sprejemati nove kontrakte za kurivno olje.
In, skozi celo poletje so se Sohio odjemalci pripravljali na to zimo. Ničesar, kar bi moglo pomagati ali bolje postreči n&šim Sohio-Heat odjemalcem, se ni, po našemu mišljenju, prezrlo.
THE STANDARD Oil CO. (OHIO)
SOHIO
vsem nabirateljem in prispevate! jem najprisrčnejša zahvala!
Frank E. Lunka, 15413 Lucknow Ave., Cleveland 10, Ohio.
Vozni red
"Kaj, vlak je že odšel? Ali se je spremenil vozni red?"
Tako je. Zdaj odhaja prej, prej je odhajal pozneje, pozneje pa bo odhajal zopet pozneje."
Grocerijska trgovina, in mesnica;
dobroidoča, na E. 116 St. blizu Miles Ave. Dobra oprema, hladilniki, kabinet za sladoled. Pokličite lastnika do 6. ure zvečer na BR 0505, po 6. zv. pa DI 0878.
Samski moški
želi dobiti v najem 3 ali 4 sobe. PokliCitp po 7. uri zvečer.
PR 8950
Blue River Restaurant 9300 Lorain Ave.
bo odprt 6. novembra. Serviralo se bo okusna jedila, kuretino, pečenke špagete, itd. Najboljše pivo, vino in žganje. Naša posdbnost bo italijanska kuha. Odprto od 7. zj. do 2.30 zj.
Trgovine naprodaj
Razno
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, _ kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
Stalno nameščeno osobje
na mestnem letališču želi dobiti v najem hiše ali stanovanja, opremljena ali ne opremljena. Najraje na zapadni strani mesta.
Pokličite CL 3300, Extension 39
SLOVENSKI URAR
JOHN BARTOL
(Stajerc)
ki je preje bival na 5600 St. Clair Ave. naznanja starim in novim odjemalcem, da sedaj posluje
na 6519 St. Clair Ave.
Popravlja vsakovrstne ure in zlatnino
BOLEČINE V HRBTU—NOGAH—TRGANJE PO MIŠIČEVJU
Vam izperemo, olajšamo in odstranimo kamenite strupene glivice v sklepih, ledvicah, žolču in hrbtenici. Oslabele sklepe pokrepimo.
Dr. J. A. Morabito, D. C.
6518 Detroit Ave., soba 236
Ure: 9-12, 2-5; sredah in sobotah do poldne. Zvečer po dogovoru. AT 1727
PAKETE
REDNO POŠILJAMO V STARI KRAJ
Točna in zanesljiva postrežba v tem oziru in prejemniki jih dobe v šestih do sedmih tednih.
Denar pošiljamo direktnp na na-slovljenca. ki dobi izplačilo v 10 do 15 dneh.
Za zanesljivo in točno poslugo se obrnite na
JMIHAUEVICH BROS.
6424 ST. CLAIR AVE.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. jPetrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
STRAN 4
BORIS GORBATOV
NEUKROCENI
TARASOVA DRUŽINA
(Nadaljevanje)
Osorej se je Antonini začel tresti hrbet ob vsakem glasnejšem vzkliku, kadar koli so se vrata zaloputnila, kadar koli so zazvenčale ostroge na stopnicah. Osorej ni več hodila, marveč tekla po ulicah. Tiščala se je zidov. JBala se je križišč. Zdaj jo je bilo strah vsakogar, celo .Tarasa. Bala se je mesta, ki ji je bilo še do včeraj, do prihoda Nemcev, domače in veselo. Strah jo je bilo doma, kjer je bilo še včeraj, do prihoda Nemcev, prijazno in milo. Strah jo je bilo na svetu.
Zdaj je pogosto jokala za vsak nič. Jokala je v službi, jokala doma, ko je gledala hčerko Marijo, jokala v postelji, ko je poslušala Tarasove korake. Od solza je postala grda in stara. Bala se je pogledati v ogledalo. "Ne smem jokati!" — se je prepričala. — Popolnoma bom ostarela. Kako naj se pri-kažem Andreju, kadar se vrne?" A ko se je spomnila Andreja, so se ji spet udrle solze.
Onstran stene pa je hodil Taras vso noč. Njegovi koraki so odmevali v škripajoči tišini hišice. "Venomer hodi in hodi. Venomer hodi in hodi. Mene preklinja."
A Tares je zdaj redko razmišljal o nji.
5
Zdaj je mislil na hčerko Nast-jo. Motril jo je skrivaj, izpod čela, z ostrim pogledoih'. Začudeno ga je vprašala;
—	Kaj je, očka?
—	Nič, — je odgovarjal in vzdihoval.
Vendar ga je trpinčila skrivna misel, ki mu ni dala miru. Nekoč se je zlovoljno namrščil ter vprašal ženo:
—	Ne razumem, mati, kako se je naša Nastka tako polepšala. Kaj?
—	Lepa je, — je ponosno odvrnila Jevfrozinja. — Ni greh, da jo hvalim — lepa je.
—	D-da ... — je trpko vzdihnil Taras. — Tudi jaz kar strmim . . .
Drugič je vprašal:
—	Koliko je stara . . . naša Nastka?
—	Osemnajst, oče, kaj si pozabil ?
In spet je globoko vzdihnil.
—	Da, osemnajst, kako bi mogel pozabiti, spominjam se. Oh — oh — oh!
Prej Taras Nastje še opazil ni med drugimi otroci, ki so polnili dom. Domača in tuja mladina je hrumela in se preganjala po vseh kotih, on je le pazil, da bi se ne dotikali njegovega orodja. Za vse drugo sta skrbela šola in komsomol.*Deca je rastla, trgala čevlje in sama iskala svojo srečo. A zdaj ni bilo ničesar — ne komsomola, ne šol. Bil je sam, Taras — glavar družine. Sodnil; in učitelj. Sam je odgovarjal za duše otrok.
Na nesrečo se je ob nepravem času Nastja iznenada razcvetela in dozorela v to bridko pomlad. Telo je bilo muževno pomladnega soka, postalo je gibčno in privlačno. Nastopil je njen čas ljubezni, trpljenja, pričakovanja dekliške sreče.
Kakšne sreče? Tarasu se je stiskalo srce, kadar je gledal Nastjo. Doma je bila nevidna in neslišna. Hodila je potihem, tiho delala, potihem govorila, po-največ pa molčala. Sedela je pri okencu na klopi in — molčala. Sedela in molčala. "Zakaj molči?" — se je mučil. Sedi in molči. Sedi in molči. In nekako čudno, težko molči, sama svoje mi-
sli. O čem? O kateri sreči sanja? Venomer molči . . .
Spremljal je vsak njen korak.
—	Ne hodi na ulico, — je dejal strogo, ko jo je videl, da zavezuje ruto.
—	Prav, je ubogljivo odgovorila, skrbno spravila ruto ter spet sedla na klopico pri oknu. On pa je hodil s težkim korakom po hiši in se trapil. Drugič se je zadri na hčerko:
—	Zakaj sediš ves ljubi dan? Pojdi, sprehodi se. Ampak obleci staro obleko, ni čas, da bi se oblačila gizdavo.
Ubogljivo je oblekla nekaj starega, zavezala na glavo raztrgano ruto in obula ponošene čevlje. A iz teh, cunj je vsemu navkljub, neukrotljivo in zmagoslavno silila na dan njena mladostna lepota. Taras pa je I vznemirjen vzdihoval:
—	Glej, kaj sem dočakal! Ne veselim se lepote svoje lastne hčerke!
A njena duša mu je ostajala zagonetna. "Kakšen tod ti je to, kakšen svet, ta mladi, današnji?" Nič ga ni poznal. Neznan rod. A čeprav ga ni poznal, ga je sumničil. "Kaj pa vedo? Za očkov denar so se šolali, gorja niso poznali; niso se bojevali z Aleksandrom J a k o v 1 j evičem Parhomenkom, po čem je gorje — ne vedo." Zdaj si je očital, da se prej ni zanimal za otroke, da ne ume govoriti z njimi, ne pro-
dreti v njih dušo — odgovarjati pa mora zanje pred svetom in ljudmi.
—	Zakaj molčiš? Zakaj vedno molčiš? — je nekoč zavpil na hčer.
Nastja je začudeno dvignila pogled, skomizgnila z rameni in odgovorila:
—	Kaj pa naj govorim, očka? Vprašajte me.
Pa ni vedel, kaj in kako bi jo vprašal. Nastjine tovarišice je gledal strogo Th zadirčno. Bile so vsake vrste, dobre in slabe. Eno je prav posebno postrani gledal, Lizko. Sicer je hotela biti že po vsej sili Luiza.
Ko je Taras prvič opazil in premotril to veternjaško poja-vo, je od začudenja zazijal. Luiza se je oblačila pisano, kričavo, kratko krilo nad koleni, česala se je nerusko — plave kodre je nekako smešno in bedasto zavila nad čelo, — kar je imela na sebi, ni bilo ne rusko ne nemško, ampak opičje.
—	Čigava pa si ti? — jo je ogovoril Taras.
Hčerka Antona Lukiča . . Luiza, — je strumno odgovorila Liza.
—	Beži grdoba! — je izbruhnil Taras. — Bom že rekel tvojemu očetu, staremu bedaku, naj te.namlati. — A takoj je obmolknil in kradoma pogledal Nastjo, kakor da je česa kriv. Nastja je molčala. Taras je zaloputnil vrata in odšel.
Tako je Luiza še naprej zahajala v Tarasov dom. Spočetka se je nekoliko bala starega, potikala se je po kuhinji, bliže vrat, šepeta je pogovarjala z ženskami in vedno strkhoma pogledovala na Tarasova vrata — sama je bila zmedena za-stran svoje obleke in kodrov — potem ji je rastel pogum, celo predrznost. Nekoč se je ojuna-čila in se obregnila ob Tarasa;
—	Taras Andrejevič, zakaj ne pustite Nastje na ulico?
DEKLE
OD 18 DO 25 LET ZA DELO KOT KLERKINJA IN ZA SKLADIŠČNO DELO
STALNO DELO, DOBRA PLAČA IN PRIJETNE DELOVNE RAZMERE
ZAHTEVA SE PRIPOROČILA O KARAKTERJU Pokličite med 8.30 zj. in 4.30 pop.
MR. BIGGS « PR 6775
POZOR!
V PONEDELJEK 20. OKTOBRA BO V NAŠI LEKARNI NAVZOČ
zastopnik Akron Truss Co.
ki bo umeril trebušne opore in pasove. Tudi za ženske bo navzoča ženska« ki bo umerila pasove. Priporoča se onim, ki morajo nositi trebušne opc.c. da pridejo in si dajo po izkušenemu zastopniki in zastopnici umeriti pasove.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo
ENAKOPRAVNOST
Mlada je, na sprehod si želi.
Malo, da Tarasa ni zadela kap od togote. Vendar se je krotil. Pristopil je k Nastji in jo premeril z žalostnim, žalostnim, dolgim pogledom.
16. oktobra 1947
Dela za moške
Kurjač
licenciran; za boiler na visok pritisk. Stalno delo; plača, od ure poleg nadurnega dela. Zglasite se pn
Darling & Co.
3750 Valley Rd.
ZIDARJI
Unijski; dolgotrajno delo. Zglasite se pri delu. 10204 Granger Rd. Jennings Home, Garfield Heights
Hadlock-Krill, Inc.
VAJENCI ZA BARVANJE
se sprejmejo na delo
Poizve se na 960 EAST 185th ST.
MIZARJI
(3)
stari med 25 in 35 letom, do bijo dobro delo. Unij ska plača. Prednost imajo prebivalci na vzhodni strani mesta Pokličite MR. COOK CH 7056
Zemljišča
ŽA INVESTICIJO
E. 72 St., od St. Clair Ave.; zidan apartment s 4 stanovanji po 5 sob; posamezni plin, elektrika in gretje na premog ter vhod; 4 garaže; 1 stanovanje je takoj na razpolago. Cena za hitro prodajo.
LEHMAN REALTY CO. 1278 Hayden Ave. GL 8585 Ob večerih RE 5158
ZA HITRO PRODAJO
Moderna hiša s 8.sobami za eno družino; East Cleveland, vzhodno od Haydena. Plinska gor ko ta, omrežen porč, dve garaži, lepo dvorišče
Pokličite R. E. RONKE GL 8179	PO 5454
Lastnik
prodaja zidan in "shingle" dom s 7 sobami v Euciidu. Beneški za-stori, preproge in avtomatična plinska gorkota. Cena $11,500, takol $4,500. Pokličite	'
IV 1052
Hiša s 6 soHami
in vsemi udobnostmi se proda. 651 E. 107 St; Za dogovor pokličite
FL 3800
KUPIMO HIŠE
za eno ali dve družini ali apart-mente ter trgovska poslopja, v svr-ho prenovi j enja ali preuredbe kjerkoli v okraju Cuyahoda; od privat-, nih lastnikov ali zemljiških proda-! jalcev,—TUTTLE INVESTMENT & CONSTRUCTION CO., 309 Citizen: Bldg.. CH 1471.
Imamo fino grozdje in mošt
Tudi letos želimo postreči našim odjemalcem in prijateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko.
Imamo tudi nove sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo na dom! Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catavyba, ohijska. Se priporočamo za obisk.
NOniNGHAH WINERY
17721 Waterloo Rd.
Pokličite telefon: IV 2724
ZNIŽANA CENA!!
Lastnik mora prodati radi odhoda v Georgijo. Dom prinaša dober dohodek; za 2 družini, novo barvano; 5 sob in kopalnica vsako stanovanje; nobene omejitve na najemnini; sprejel je prostor za restavracijo, sedaj popolnoma opremljena In obratuje z lunCi in obedi. Zelo koristno podvzetje, nudeč lep dohodek in dom. Oglejte si danes in napravite ponudbo!
TOWN & COUNTRY. Inc.
PR 5530 Mr. Coolick MU 2972
Dela za moške
MACHINE TOOL OPERATORJI
za nočni šift na LATHE MILLING strojih. Shapers & Grinders. To de: lo je zelo natančno za orodje in posebne stroje. Plača od ure. BARTH STAMPING & MACHINE CO., 3815 W. 34 St.
Pin. Boys
Dečki za postavljanje kegljev dobe stalno delo. Dobra plača.
Avalon Recreation
4140 E. 131 St., WA 9689
Pin Boys
Dečki za postavljanje kegljev. Stalno delo s dobro plačo.
Clark Bowling
5200 Clark Ave.
Dečki za kegljišče
za postavljanje kegljev (pin boys). Takoj. Dobra plača.
Broadvue Recreation
3410 Broadview Rd.
HBA NAPRODAJ

%!<'
13 sob; mesečni dohodek $212 ali več. s 5 sobami in kopalnico za lastnika. Hiša je v perfektnem stanju in zelo modernizirana. Pokličite
GL 7910 795 East 99th St.
8 sob je popolnoma opremljenih
Moški
izurjen pri likanju oblek. Stalno delo. Plača od ure. ,
V. Miller Dry Cleaning Co.
5222 Lorain Ave., ME 1798
Livarji
izurjeni na delu (floor work). Plača od ure.
Zellner Foundry Co.
2088 Scranton Rd. '
DRILL PRESS OPERATORJI TURRET LATHE OPERATORJI BURRING HAND Plača od ure H & M. Machining & Mfg.
Co.
5345 St. Clair Ave.
' Mizarski delovodja
in mizarji Stalno delo. Zglasite se pri American Home Builders Company 8511 Memphis Ave., SH 6040
PIPE FITTERS
Morajo .znati Citati risbe (blue prints), vzpostaviti in inštalirati vodovodni sistem in izvršiti splošna monterska dela. Morajo imeti svoje orodje. Plača od ure poleg nadurnega dela. 10 ur dnevno, 5 dni tedensko. Pokličite
HE 8250—EX 64
MEŠALEC BARVE
(Paint Mixer)
Izurjen—za delo v oddelku
z barvo. > Potrebuje se tudi moške za snaženje in uglajen je busov. Stalno delo — 1. šift. Dobra plača.
WHITE MOTOR COACH DIV.
1455 E. 185 Si.
(južno od St. Clair Ave.)
BUFFERS POLISHERS
Ako hočete delo v lepi, čisti, svetli in prezračeni tovarni, zglasite se pri nas,
PODNEVNI ALI NOČNI ŠIFT
Visoka plača od komada če ste izurjeni dela na plumberskili bakrenih komadih.
CENTRAL BRASS MANUFACTURING CO. -2950 E, 55*% St, Vprašajte za Mr. Werner
Mizarji!
za "form" delo; delo je za osem mesecev na novi delavnici Chevro? let družbe, v Parma, O. Unij ska plača, 40 ur tedensko.
DARIN & ARMSTRONG INC.
OR 4040
Dela za ženske
DOBRA KUHARICA
dobi dobro službo na domu dveh oseb. Sprejme se tudi dvojico— ženska bi opravljala tudi hišna dela, mož bi pa lahko delal drugje. Na razpolago je privatno stanovanje; lepa okolica, čez dan pokličite YE 0600, zvečer pa Chagrin Falls 7620
Ženska za hišna opravila
Nič pranja ali kuhe; mora imeti rada otroke. Dobi lastno sobo in kopalnico ter radio. Mora tu ostati.
FA 2987
Zanesljiva ženska
v starosti od 30 do 50 let dobi dobro službo z lahkimi hišnimi opravili pri majhni družini. Dober dom. Da bi tu ostala.
ED 0710
Služba za žensko
za opravljanje splošnih hišnih opravil. Navadna kuha. Mora tu ostati. Samo odrasli.
FA 1108 ali PR 7047
Hišna opravila
za žensko, ki je izurjena. Nič kuhe, samo odrasli; da bi tu ostala; 5¥^ dni tedensko. Zahteva se priporočila. Plača $20.
SK 8188 — 17707 Kinsman Blvd.
Hišna gospodinja
ali dobra služinja dobi delo v prijetnem domu, kjer bi prevzela vse gospodinjstvo. Izborna plača.
FA 5304
Slovenka
dobi delo v kuhinji in za pomivanje posode. Mora biti zanesljiva. 7 ur dnevno. Dobra plača.
SHAW LUNCH
12411 ST. CLAIR AVE.
Dela za moške
Operator
Die Casting stroja. IztTrjen; za nočno delo. Plača od u»e in bonus.
Lawrence Die Casting Co.
14800 Miles Ave.
Operatorji in pomočniki
na strojih za lesno delo, kot so "bending" stroji, "rip saw," itd. Dobra ^lača od ure in komada.
THE TAYLOR CHAIR CO.
BEDFORD, OHIO
IŠČE SE
težake-pomagače
PRI ZIDARJIH Stalno delo—dobra plača
Vpraša se na
960 E. 185 Si.

Dela za ženske
Dekle ali ženska
dobi delo za delni čas. Mora imeti rada otroke. Kuha in lahka hišna opravila. Pokličite
RA 1087
Splošna hišna opravila
in navadna kuha pri družini treh odraslih oseb. Plača $25. Rocky River.
BO 0163
Gospodinjska dela in kuha
v novemu apartmentu za 2 odrasli osebi. Nič pranja ali težkega sna-ženja. I;na lastno sobo in kopalnico. Blizu poulične. Mora tu ostati. SK 8642
Ženska srednjih let
za oskrbo otrok. Mora imeti priporočila. Prednost ima taka, ki ima raje dober dom, kot visoko plačo.
M A 7831
Strojepiska
za "billing" ' oddelek; na zapadni strani mesta. Stalno delo. 40-ur, 5-dnevni tednik.
EUCLID FOODS, Inc.
ME 3000, Mr. Kiplinger
Splošna hišna opravila
in kuha; mora ženska ostati tu. Imeti mora rada otroke; zaposlena je perica. Prijeten dom v Shaker Heightsu. Dobra transportacija. DA 2855
Stenografka
ediphone; splošno pisarniško delo. 5 dni tedensko. Tedenska plača.
COLUMBIA STAMPING CO. 11900 Harvard
Operatorice šivalnih strojev
izjurjene; stalno delo na oblekah; visoka plača od komada; izvrstne delovne razmere.
SPORTSWEAR HALL, Inc. 1220 W. 6 St., 4. nadst,
Operatorice
Power šivalnih strojev; izurjeno; plača od ure poleg komada. THE OHIO OVERALL CLEANING CO.
8008 Central
Na razpolago imamo
službe na vseh šiftih v raznih oddelkih naše delavnice. Plača od ure. Izvrstne delovne razmere, Zglasite se pri
Anchor Rubber Products Inc.
1725 London Rd.
Snažilke
Dobra plača od ure; nočno delo od 12. (opolnoči) do 6. zj. Zglasite se takoj.
HIPPODROME THEATRE po 11.30 zvečer
Dekleta
za "cake finishing" dgpt.; santio podnevi. Unijska plača od ure-Zglasite se med 10. zj. in poldne.
Rosen Bakery
2221 Moore Ave.
Klerkin j a-stenograf ka
40 ur tedensko; tedenska plača-Delo pri zavarovalninski družbi ^ Hanna poslopju. Pokličite Mr. Paul
CH 6790
Ženska za splošna hišna delo
Prijeten dom; ima lastno sobo if* kopalnico; mora Imeti rada otrok® in ostati preko noči. Prosto ima ob četrtkih in nedeljah. Pokličite CE 2322
Tovarniška pomoč
Splošno delo; dobra" plača od ure; izkušnja ni potrebna. Zglasite se med 8. in 10. zj.
THE CLEVELAND CHAIN & MANUFACTURING CO. Broadway and Henry Sts.
Vozniki trukov
in. delavci v skladišču Stalno delo. Unijska plača.
Minneapolis Flour
6000 Park Ave.
Mehaniki pri fornezih
(izurjeni) Za forneze na plin, premog in olje. Potrebna je transportacija. Najvišja plača od dela. Stalno.
Ohio National Products
2207 Ontario
Kuharica
Mora biti izurjena pri lahki kuhi. Nič' ob nedeljah in pravnikih.
Zglasite se pri
Chandler & Rudd
1252 Euclid Ave.
STRE2AJKE KUHARICE
18 do 35 let stare. Izkušnja ni potrebna. Vam plačan^J' ko vas treniramo. Damo uni' forme in 3 obede dnevn"' : Dobra plača od ure z naduf' no plačo čas in pol za del^ nad 40 ur. Podnevni in čni šift na razpolago.
(Zglasite se med 8:30 in 10:30 ali med 1. in 3. pop., razen " sobotah in nedeljah).
THE CLARK RESTAURANT CO-
1520 EUCLID AVE.
(2. nadstropje)