Št. 178 (15.280) leto Ll. . PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IKnn I ID postnnapiacanavgotovh IZJUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% e • • • e • e BANCA Dl CREDITO Dl TR1ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice HEIa ? s plačilnim servisom OMAM TOREK, 4. JULIJA 1995 Mesto most ali mesto pod mostom? __Vlasta Bernard — ^ugusra zasiect P°tem so to nav fcanja enako ®lec>h. iz katerih pa ne izcim: konkretnega. Bo že res, da je ž v s svojim poguj 3llRt1iiTT«->«ti_• —> v Katera e e Prepričan, s konkn ,Jefnostjo svoje nov pečat n ^estai upravi, ar jun stilom »oku T * ^estu Kaj r r ona prav tako dj ®rn> pa naj bo v ^ko v modi, ven i , fmosedmc lade in podpre S°nfindustrie, di f1110 o Mauru A £ Podoben stil m°iejo skriti goz, oami ^ ji _ ^ok^ j6 zaoral v B khkouS^ Noccoliniju sconovi, da 'i ^ambassiniji , V QVl Azzarita je izjemno pC som s Sle KO-LUi mostom. ] tega ali dec »žele felnekda tudi „0 tr^askei “olje, ko d želez: Prinašal; jih kar i pVJ6a, KI m to je tisto, k ' Postaj ■ »Budnica« za M z včerajšnje I skupščine tržaških industijcev TRST - Včerajšnja slovesna javna skupščina težaških industeijcev ob 50-letnici povojne obnove njihovega združenja je izzvenela v nov poziv Trstu in pristojnim državnim, deželnim in krajevnim dejavnikom, naj vendarle strnejo moCi, da ne bi šli mednarodni integracijski tokovi v tem delu Evrope mimo tega doslej obrobnega mesta. Govorniki, od težaškega župa-na Hlyja, predsednika Trgovinske zbornice Donaggia, predsednice deželne vlade Alessandre Guerra in predsednika združenja težaških indu-strijcev Azzarite do ministra za industrijo Giba in podpredsednika Confin-dustrie Callierija, so se strinjati, da je napočil trenutek, ko se mora Trst ločiti od 50-letnih obrambnih pozicij in si začrtati dolgoročno strategijo v širših, srednjeevropskih mejah. Na 3. strani ■ V poslanski zbornici stekla I razprava o reformi pokojnin RIM - V poslanski zbornici se je včeraj popoldne z uvodnim posegom predsednika vlade Lamberta Dinija začela razprava o zakonskem osnutku za pokojninsko reformo, ki jo Čaka veC kot tisoC obstrukcijskih amandmajev. Premier Dini je poslance povabil, naj omogočijo odobritev reforme še pred avgustovskimi parlamentarnimi počitnicami in naj ne spreminjajo obsega njenih učinkov in te- meljnih usmeritev, saj bi sicer tvegali skrbstveni bankrot. Prvi poskus Komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva, da bi reformi preprečili parlamentarno pot, se je izjalovil, saj je zbornica s široko večino zavrnila njuno zahtevo po predhodnem preverjanju ustavnosti reformnega predloga, nato pa se je zaCela razprava s poročili večine in opozicije. Na 2. strani IZ AFERE V AFERO / »MARATONSKO« ZASLIŠEVANJE SODNIKA »ČISTIH ROK« Obtožbe proti Di Pielru, pa tudi sum, da so gaz izsiljevanjem prisilili k odstopu Milansko civilno sodišče vztraja pri zahtevi, da se na čelo Publitalie postavi komisarja BRESCIA - Na nedeljskem zasliševanju Antonia Di Pietea niso govorili samo o obtožbah na raCun nekdanjega javnega tožilca, ampak tudi o možnosti, da je moral odstopiti iz sodstva, ker so ga izsiljevali. Z izsiljevanji je povezana tudi afera o Di Pieteovih telefonskih pogovorih: uvedli so preiskavo proti Craxiju zaradi obrekovanja. Za nekdanjega vodjo operativne službe policije Serro ni verodostojno, da bi Craxiju seznam izročil pokojni šef policije Parisi, šef policije Masone pa trdi, da ni dokumentacije o domnevnem prisluškovanju Di Pietru. Medtem je Di Pieteo tožil zaradi obrekovanja direktorja TG5, Fedeja, ki je v nedeljo zvečer v svojem televizijskem dnevniku podtikal, da je med zasliševanjem Di Pieteo bil v hudih težavah. Za Finivest pa to ni edina včerajšnja težava: milansko civilno sodišče vztraja pri zahtevi, da se na Celo Publitalie postavi komisarja. Očitno jih odstop osumljenega predsednika DelFUtrija ni prepričal, da je v Berlusconijevi reklamni agenciji vse Cisto. Na 2. strani Dudajev bi lahko odstopil, če Rusija prizna Čečenijo GROZNI - Arkadij Volski, namestnik šefa ruske delegacije na mirovnih pogajanjih v Groznem, se je včeraj ponoči nekje v kavkaškem gorovju skrivaj sešel z generalom Du-dajevom. Ruski diplomat je sogovorniku pojasnil, da ima'na voljo dve možnosti - odhod z ozemlja SND ali pa t. i. ničelno opcijo, ki predvideva odstop Dudajeva, pa tudi proruske CeCenske vlade ter pripravo volitev. Po vrnitvi v Grozni je Volski dejal, da je Dudajev načelno privolil v odstop, vendar pod pogojem, da Moskva prizna Čečensko samostojnost. Ruski pogajalec ni želel napovedovati, kako bo njegova vlada odgovorila na »ponudbo«, znova pa je poudaril, da je Kremelj pripravljen priznati zgolj tako neodvisnost Čečenije, ki bi »temeljila na ruski ustavi«. Na 15. strani H SEŽANA / SINOČI OSREDNJA POČASTITEV h Ustvarjalnih 70 let pesnika Cirila Zlobca SEŽANA - Sovraštva je dandanes veliko preveč, zato vztraja kot pesnik ljubezni. Tako je Ciril Zlobec sinoči na osrednji prireditvi ob svoji 70-letnici utemeljil svojo izbiro pesniškega ustvarjanja, o njegovi neusahljivi ustvarjal- nosti pa je pričala lepa vrsta novih knjig, ki so jih sinoči predstaviti. Na slovesnosti je predsednik Slovenije Milan KuCan Cirilu Zlobcu izročil najvišje državno odlikovanje (foto KROMA). Na 11. strani VČERAJ V LJUBLJANI Objavili spored papeževega obiska v Sloveniji LJUBLJANA - Včeraj so objavili okvirni spored obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji: v maju prihodnjega leta naj bi papež med dvodnevnim obiskom obiskal vse tri slovenske škofije in se kot poglavar suverene države sestal tudi s slovenskimi državnimi predstavniki. Ati bo ob tej priložnosti škofa Antona Martina Slomška proglasil za prvega slovenskega svetnika, bo dokončno znano šele novembra. Sicer pa program papeževega obiska, predvideva 18. maja osrednje srečanje v Ljubljani, na katerem pričakujejo od 200 do 300 tisoč vernikov. Istega dne popoldne naj bi se papež (verjetno v Postojni) sešel z mladino, ki naj bi mu prav na njegov rojstni dan pokazala, da smo Slovenci most med germanskim, romanskim, slovanskim in madžarskim svetom. Drugi dan obiska, v nedeljo, 19. maja, se bo papež sešel z verniki v Mariboru. Poleg pričakovane Slomškove beatifikacije naj bi srečanje s prekmurskimi evangeličani imelo tudi ekumenski znaCaj. Na. 11. strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza je včeraj podprla po- Danes v Primorskem dnevniku Prodaja škedenjske železarne že ta teden? Minister Cio se je med obiskom v Trstu srečal tudi z delavci škedenjske železarne in zagotovil, da se bo prodaja zaključila v roku nekaj dni. Stran 5 Predsednik SKP v Trstu Včeraj se je mudil na obisku v Trstu predsednik Stranke komunistične prenove, senator Arman-do Cossutta. Udeležil se je slavja ob 80-letnici Paola Seme. Stran 5 V Števerjanu zmagali Primorci Ansambel Vrtnica iz Nove Gorice je zmagal na festivalu Steverjan ’95, primorsko zmagoslavje pa dopolnjujeta nagradi ansambloma iz Pirana in Trsta. Stran 8 Jalabert v rumeni majici Francoz Laurent Jalabert je na kolesarski dirki po Franciji s sekundami, pridobljenimi na letečih cilj, oblekel rumeno majico, včerajšnjo etapo pa je v sprintu dobil Italijan Mario Ci-pollini. Stran 17 BRESCIA / TOŽILEC SALAMONE O NEDELJSKEM SOOČENJU Z Dl Pl ETROM Di Pietro zaslišan v dvojni vlogi osumljenca in prizadete osebe Priča v breme gen. Cerciella BRESCIA - Na procesu proti generalu Giuseppu Cerciellu in drugim finančnim stražnikom, ki so obtoženi korupcije, je včeraj nastopila priča Giuseppina Coco, kar bi utegnilo imeti pomembne posledice za nadaljnji razvoj procesa. Giuseppina Coco je bila namreč žena Marcelin Melisa, ki naj bi bil Cerciellova desna roka pri njegovih črnih poslih. Zenska je med drugim povedala, da je Cerciello del denarja, ki ga je prejemal za podkupnine, dal na razpolago svojim tastom, in sicer zakoncema Orani, ki sta kupila veliko vilo na Sardiniji, poleg tega pa naj bi bila na Melisa napisana jahta, ki je v resnici pripadala Cerciellu. Melis naj bi tudi nosil Cercielov denar na banko v Montecarlo. Pristavimo naj, da je Giuseppina Coco bila Melisova žena celih 32 let. Na vprašanje, zakaj se je odločila, da priča proti bivšemu možu, je dejala, da zato, ker ji skuša odvzeti vso lastnino, začenši s stanovanjem. BRESCIA - Stootstotno zanesljiva je samo splošno sprejeta ugotovitev, da je bila nedelja za Antonia Di Pietra, nekdanjega junaka tirna »čistih rok«, ena najtežjih preizkušenj v njegovem precej polnem in razgibanem življenju. Točna vsebina maratonskega zasliševanja, ki se je na sedežu kvesture začelo že okrog 8. ure zjutraj, zaključilo pa krepko po eni ponoči, seveda ni znana. Antonio Di Pietro, ko je vidno izmučen zapustil kvesturo, novinarjem, ki so nanj prežali celo nedeljo, ni hotel dati nikakršne izjave. Povsem zapet je bil tudi njegov zagovornik Massimo Dinoia, medtem ko sta tožilca Fa-bio Salamone in Silvio Bonfigli dala nekaj precej splošnih izjav. Sicer pa sta včeraj natančneje pregledovala 60 strani obsegajoč zapisnik. »Razpravljati smo o celotni zadevi, ki je precej kompleksna«, je novinarjem povedal Salamone,»podrobneje smo analizirati obtožbe na račun Di Pietra, da bi ugotoviti, če je storil prekrške oz. če so je kdo izkoristil dejanja - kazniva ali ne - da bi prisilil Di Pietra k sprejetju določenih odločitev«. Sicer pa je Salamone pozval novinarje, naj se v sedanji fazi ne zaustavljajo ob točni opredelitvi prekrškov, kajti prej je treba razvozlati, kaj vse se je zgodilo. Ko bi se namreč izkazalo, da so vesti o raznoraznih telefonskih klicih resnične, bi se po Salamonejevem mnenju morali soočiti s kaznivim dejanjem obrekovanja s strani državnih inštitucij na račun sodstva, in vendar, je pripomnil tožilec je obrekovanje manjši prekršek od izsiljevanja. In še glede telefonskih klicev je Salamone povedal, da je že v stiku z milanskim kolegom Paolom le-lom, ki vodi preiskavo o obrekovanju proti Bettinu Craxiju in kateremu bo posredoval uradne zapise. Tri leta »zgodovinskih« sodnih preiskav, o tem sta se v nedeljo pogovarjala Salamone in Di Pietro. Gre za tri leta, ki pa so imela izreden vpliv na celotno italijansko družbo, čeprav Salamone zavrača oceno o »revolucionarnem pomenu«. Posebna skrb Di Pietra je bila, da ne bi zbrisali pomena tega obdobja in zaradi tega naj bi tudi izstopil iz sodstva. Razgovor je bil vseskozi miren, saj zasliševanje ne more traja- ti 17-18 .ur, če se ozračje segreje. Po zagotovilih Fabia Sa-lamoneja pa so v konkretnem z Di Pietrom govoriti o 120 milijonih, ki mu jih je posodil Giancarlo Gortini in o morebitnem pritisku, ki ga je izvajal bivši sodnik na bivšega pred- r MILAN / ZASLIŠAL JIH JE SODNIK Dl IELO -i Amoto, Mancino, Sena in Masone o prisluškovanju Di Pietrovih pogovorov MILAN - Bivši predsednik vlade Giuliano Amato, bivši notranji Minister Nicola Mancino in nekdanji vodja operativne službe policije, sedanji prefekt v Palermu Achille Serra in šef policije Ferdinando Masone so se včeraj zglasili pred milanskim sodnikom Paolom lelom, da bi mu povedali, kaj vedo o prisluškovanju telefonskih pogovorov sodnika Antonia Di Pietra in skrivnostnim »razkritjem« seznama tistih pogovorov, ki ga je tisku posredoval ezul iz Hamameta Bettino Craxi. Giuliano Amato je novinarjem po zaslišanju kategorično pribil, da »v Italiji še vedno obstaja preiskovalna tajnost.« Mnogo bolj zgovorna sta bila Mancino in Serra. Slednji je poudaril, da je zagrenjen zaradi blatenja spomina šefa policije Vincenza Parisija. Dejal je, da ne verjame v Craxijevo izjavo, češ da naj bi mu Parisi izročil seznam telefonskih pogovorov sodnika Di Pietra. Parisi ni bil tako naiven, da bi predal dokument človeku, čigar politična zvezda je takrat že ugašala. Povedal pa je, da mu je Parisi naročil, naj dnevno kontaktna Di Pietra, da bi bil obveščen o novostih preiskave »čiste roke«. To pa izključno zato, ker bi lahko vplivala na javni red. Mancino je poudaril, da ni s Pari-sijem nikoli govoril o Di Pietru. Po njegovem mnenju naj bi Parisi imel popolnoma prav, ko je zahteval vsakodnevno poročilo o poteku »čiste roke«, saj je bil nadzor nad javnim redom njegova osrednja naloga. Po njegovem mnenju mora sedaj Craxi dokazati, da mu je Parisi resnično izročil seznam Di Pietrovih telefonskih pogovorov. sednika zavarovalnice Maa, da bi poravnal dolgove, ki si jih je s hazardno igro nabral odogovoren za milanske mestne redarje Eleuterio Rea. O osebnem zanimanja Di Pietra, da bi Reo imenovali na to odgovorno mesto, v nedeljo niso govoriti, to naj bi sodilo v okvir drugega zaslišanja, do katerega bi lahko prišlo septembra. Prav tako niso zaslišali Di Pietra v zvezi z izjavami generala Cerciella. Glede tega je tožilec izjavil, da Cerciello »ni obrekoval, ker je samo posredoval, kar je slišal v zaporu, prav tako Di Pietro ni zlorabil svojega položaja«. Di Pietro je namreč prišel na seznam osumljenih oseb prav zaradi izjav visokega oficirja finančne straže. Včeraj se je s krajšo izjavo oglasil tudi Di Pie-trov zagovornik Dinoia, ki je zatrdil, da je bivši sodnik preiskovalcem natančno opredelil razloge za svoj izstop iz sodstva. Za ta korak se je odločil, zato da ne bi oster napad nanj izničil preiskav »čistih rok« in ošibil položaj celotnega sodstva. Zato pa je tudi želel zelo natančno popisati vlogo, ki jo je imel kot »služabnik države«. Sam Di Pietro pa je včeraj prijavil sodišču Berlusconijevega novinarja Emilia Fedeja, ki je v nedeljo zvečer poročal o govoricah, po katerih naj bi v Brescii Di Pietru grozila aretacija. Na slikah: zgoraj levo sodnik osumljenec - prizadeta stranka Antonio Di Pietro, desno tožilec Salamone. POKOJNINSKA REFORMA / VČERAJ SE JE ZAČELA RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Dini povabil poslance, naj odobrijo reformo še pred poletnim premorom Premier sprejema popravke, odklanja pa spreminjanje dosega in usmeritve RIM - Zakonski osnutek o reformi pokjninskega sistema je včeraj popoldne »priromal« v poslansko zbornico, potem ko je prestal razpravo v komisijah za delo in za proračun. Premier Lamberto Dini je v začetku zasedanja poslance pozval, naj omogočijo, da bi pokojninska reforma postala državni zakon še pred parlamentarnimi počitnicami, in to brez spreminjanja njenega dosega in usmeritve. Posebno vabilo je predsednik vlade naslovil na poslanske skupine, da bi umaknile obstruktivne posege in tako omogočile, da bi se razprava osredotočila na temeljna vprašanja in amandmaje. Za Dinija so torej sprejemljive take korekcije, ki ne bi omejile učinkov reforme, medtem ko se mu zdi nekorektno, če ena politična stran predstavi tisoče ponavljajočih se amandmajev. »Predlagatelji takih amandmaje naj pridejo na dan,« je dejal, »in jih združijo v celoto, ki bi bila alternativni reformni predlog glede na tistega, ki ga je sestavila vlada.« Dini se je nato ustavil pri razlogih, ki so voditi vlado pri sestavi pokojninske reforme in podčrtal, da je bila to edina pot za preprečitev skibstve-nega bankrota, za zaščito socialnih pridobitev delavcev in za prilagoditev novim demografskim in zaposlitvenim razmeram. Ce reforme ne bi odobriti, bi bile posledice po njegovi oceni zelo hude, zato sprejetje zakonskega predloga ni samo v interesu vlade, ampak predvsem v interesu delavcev, upokojencev in italijanske družbe nasploh. »Reformni predlog,« je dejal, »predstavlja občutljivo in pozitivno ravnovesje, ki morda vsebuje kak šibkejši vidik, a nedvomno tudi pomembne močne točke.« Vlada torej ni izdelala »svetega pisma«, bi lahko sklepati iz premierovih besed, pač pa besedilo, ki ga je mogoče izboljšati, nikakor pa ne pokvariti. Pri tem je Dini naštel resne posledice, ki bi jih povzročila morebitna zavrnitev reforme in ki bi se poznale na gospodarskem, javnofinančnem, socialnem in tudi političnem področju. Nena- zadnje pa bi bila odobritev reforme po premierovih besedah tudi jasen znak, da Italija kljub številnim težavam zna reševati svoje probleme. Za državljane same in za mednarodne trge, je dodal, bi bil to dokaz resnosti in sposobnosti italijanskega političnega razreda, da hitro in učinkovito odgovarja na potrebe. Po uvodu predsednika vlade, ki je odgovore na poslansko razpravo prepustil ministru za delo Tremi, je zbornica s široko večino (314 glasov proti in samo 44 za) zavrnila zahtevi Komunistične prenove in Nacionalnega zavezništva, da bi pred razpravo preveriti skladnost reforme z ustavo. Poročilo večine je podal predsednik komisije za delo Marco Sartori (SL), medtem ko je tajnik SKP Bertinotti odgovoril Diniju, da bi bila njegova stranka pripravljena umakniti vse amandmaje, ko bi vse poslanske skupine glasovale za enega samega: tistega, ki bi omogočil upokojitev po 35 letih dela s 70 odstotki plače. To pa bi bilo prav tisto, pred čemer Dini svari. Premier Lamberto Dini (AP) LIRA TOR SRE ČET PET PON T626,7 1631,8 1635,7 1639,7 1629,6 69,1 1175,4 1174,2 1183,5 1179,0 DM SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko • Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 MED VODITELJI LEVE IN DESNE SREDINE »VRNITE NAM NARODNI DOM« Začetek političnega dialoga o pravilih igre Bossi, ki noče volitev, napada DSL in Berlusconija RIM - Desnosredinska in levosre-^nska koalicija bosta morda danes končno začeli dialog o tako imeno-''nnih pravilih igre, s katerimi naj Ralija jeseni (ali spomladi) sla na volitve. Današnje srečanje, kot k^e, ne bo na najvisji ravni, bo pa gotovo priložnost, da se preveri, ali Vsi sogovorniki mislijo resno ali pa Se bo vse skupaj končalo z običajni-polemikami in obtožbami. Prodijeva desna roka VValter Vel-tioni je optimist, saj je prepričan, Qa ne bodo na omizju igrali poker, ^pak da se bodo resno pogovorili o bodočiih odnosih med parlamen-tamo večino in opozicijo. Poslanec ki je tudi direktor dnevnika unita. meni, da imata oba tabora velik interes za dialog in končno tudi za sporazum o nekaterih vprašanjih. Pogovori naj bi se dotaknili tudi reforme volilnega siste-jua, čeprav bo sporazum o tem zelo ežaven. Leva sredina namreč pred-jaga sistem z dvojnim krogom po francoskem modelu, Fini in Berlu- sconi pa temu nasprotujeta. Ce je Veltroni optimist, pa je vodja Severne lige Umberto Bossi pesimistično razpoložen nad temi pogovori, ki po njegovem ne bodo prinesli nič novega, kvečjemu samo veliko škodo. Liga nasprotuje jesenskim predčasnim volitvam in pravi, da Massimo D’Alema in Silvio Berlusconi pravzaprav zakulisno snujeta takozvani zgodovinski kompromis, po vzoru nekdanjega sodelovanja med komunisti in demokristjani. Bossi je znova napovedal, da se bo Severna liga sama predstavila na morebitnih volitvah, čeprav je spet dal razumeti, da pozorno spremlja poteze levosredinskega liderja Romana Prodija. Ministrski predsednik Lamberto Dini se medtem noče na noben način vplesti v politični vsakdan, čeprav je usoda vlade politično in parlamentarno odvisna od zadržanj Severne lige in od levosredinske koalicije. Predsednika vlade trenutno najbolj skrbi precej negotova usoda pokojninske reforme, skrbijo pa ga tudi polemike, ki jih je izzval pravosodni minister Filippo Man-cuso. Dini je dal vedeti, da bo do morebitnega razčiSčenja v zvezi z »afero Mancuso« prišlo šele po parlamentarni odobritvi pokojninskega zakona. To naj bi se zgodilo konec tega meseca, če bo seveda vladna večina premostila nelahke parlamentarne ovire. Tudi progresisti, ki so prejšnji teden v senatu predložili nezaupnico pravosodnemu ministru, nočejo zaostrovati polemik v zvezi z Man-cusovimi stališči o milanskem timu »čistih rok« in o vlogi javnih tožilcev na sploh. Predsednik progresi-stične poslanske skupine Luigi Ber-linguer pričakuje razčiSčenje, ki pa ga mora - kot je dejal - izbojevati ministrski predsednik Dini. Mnogo pa bo odvisno tudi od zadržanja predsednika republike Scalfara, ki je pred dnevi direktno in zelo ostro polemiziral z ministrom Mancu-som. SKGZ pristopa k pobudi PD Vabilo včlanjenim organizacijam TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza se pridružuje pobudi novinarjev Primorskega dnevnika, da se na odločen način in z množičnim sodelovanjem ljudi in organizacij Slovencev v Italiji postavi zahteva po vrnitvi nekdanjega Narodnega doma. Petinsedemdeseta obletnica požiga, ki jo bomo zabeležili čez deset dni, je prava priložnost za to, da se na učinkovit način obnovi zahteva, ki je bila ob različnih priložnostih že nekajkrat postavljena in je danes toliko bolj utemeljena ob dolgotrajnih pritiskih, ki jih doživlja naša skupnost. Dogodek, ki je pred tričetrt stoletja zaznamoval začetek dolgotrajnega zatiranja in zla nad primorskimi Slovenci, zasluži vsekakor mnogo več kot le ritualno proslavljanje, ob katerem se začasno obudi spomin, potem pa ostane vse pri starem. Ni dovolj le občasno verbalno zagotavljanje, da se popravijo storjene krivice in rešijo težka odprta vprašanja naše skupnosti, kajti dejstva nesporno potrjujejo, da konkretne volje po ukrepanju italijanska država že predolgo ne pokaže, kljub otipljivim znakom hiranja slovenskih ustanov. Letošnji 13. julij naj bo zato priložnost za začetek predlagane akcije, ob kateri naj se mobilizira čim večje število posameznikov in organizacij, ne-glede na politično pripadnost. Narodni dom, njegova vloga pred uničenjem in tudi njegov simbolni pomen, v zavesti Slovencev namreč niso le vprašanje našega zgodovinskega spomina, temveč gre za poslopje, ki še vedno stoji na istem mestu kot nemo, a hkrati zgovorno pričevanje nesprjemljivega odnosa do manjšine, pri katerem po tolikih letih še vedno vztraja država, katere lojalni in ustvarjalni državljani smo Slovenci v Italiji že več kot štiri desetletja. Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva vse včlanjene organizacije in različne komponente Slovencev v Italiji, naj skupno prispevajo k uspehu pobude Primorskega dnevnika. -CjTALIJA / IZSLEDKI WHO h Zdravju zelo nevarno okolje Tudi glede smeti se ne šalijo... RIM - Več kot 11 milijonov Habjanov živi v °kolju, ki ga po zakonu smatrajo kot »nevame-§a za zdravje«. Gre za območja okrog industrijskih središč predvsem v srednji in južni Italiji, kjer so industrije v glavnem zastarele in manj varne. Nekaj več frot milijon prebivalcev ^vi v neposredni bliži-ni nevarnih obratov in so stalno izpostavljeni Veliki nevarnosti za zdravje. Svetovna orga-Oizacija za zdravstvo ^HO je preučila vzroke smrti od 1980 do 1987 na 18 takih območjih in Prišla do zelo zaskr-oljujoeih izledkov. Predvsem se je izkazalo, Oa se nekatere smrtne bolezni, ki so jih svojčas jmeb samo za poklicne bolezni, pojavljajo kot ^zrok smrti tudi med ljudmi, ki so živeli v bližini obratov. V Tarantu, mestu Apulije, kjer so do nedavnega v ladjedelnici uporabljali velike količine azbesta, so zabe- _žih nenavaden porast sioer zelo redkega Pljučnega raka: pri moških ga je bilo petkrat več od vsedržavnega povprečja, pri ženskah pa trikrat več. Ker gre za rakasto obolenje, ki ga povzroča predvsem ali skoro izključno azbest, je očitno, da so se uevidna vlakna širila iz ladjedelnice po vsem mestu. V kalabrijskem Cro-toneju še vedno deluje cinkarna, iz katere uhaja toliko žveplene kisline in žveplovega dioksida, da so zabe-lezilj celo okvare na zo- beh prebivalcev, ki živijo v okolici obrata. Seveda je tudi v tem kraju dosti prebivalcev umrlo zaradi raka, ki ga povzroča vdihovanje žveplovih derivatov: v 49 primerih so sorodnikom že izplačali odškodnino. Primer zase je Brindisi, mesto sredi zelo rodovitne apuljske ravnine. Tu so zabeležili visok porast rakastih obolenj na mehurju: pri moških za 34 odstotkov več od vsedržavnega povprečja, pri ženskah pa celo 81 odstotkov več. Na tem območju je zelo razvito kmetijstvo, žal pa uporabljajo brez zadostnega nadzora zelo velike kohčine umetnih gnojil. In prav v kmetijstvu je zaposlenih več žensk kot moških, in so zato prav ženske bolj izpostavljene vdihavanju rakotvornih kemikalij umetnih gnojil. Ne ravno zgleden odnos Italijanov z okoljem zgovorno dokazuje tudi izsledek vsedržavne raziskave o smeteh. Največ smeti »proizvaja« Rim: v italijanski prestolnici jih je vsako leto za skoro milijon 350 tisoč ton, kar je približno 5 odstotkov vseh smeti v Italiji. Občani večjih mest odvržejo povprečno 465 kil smeti na leto: največ v Benetkah (548 kil na leto) in v Milanu (540 kil na leto). Trst je s svojimi 409 kilami na prebivalca nekje v sredini lestvice, na dnu pa so občani Potenze na skrajnem italijanskem jugu z »bo-rimi 397 kilami. TRST /SKUPŠČINA OB 50-LETNICI POKRAJINSKEGA ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV Po 50 letih zamiznjenja ob »železni zavesi« se za Trst začenja nova doba Rimsko vlado je zastopal minister Cld, Confindustrio pa podpredsednik Callieri Trenutek z včerajšnje skupščine tržaških industrijcev na Pomorski postaji (Foto KROMA) TRST - Rešitev perečega problema škedenjske železarne je bila nekakšna simbolična vežna nit posegov na včerajšnji slovesni javni skupščini tržaških industrijcev, ki letos proslavljajo 50-letnico povojne obnove svojega združenja. Rešitev železarne namreč v tem trenutku ne pomeni samo ohranitve enega najpomembnejših tržaških proizvodnih obratov in njegovih skoraj tisoč delovnih mest, ampak oznanja prebrat negativnega trenda tržaškega gospodarstva, ki je prav z dolgo krizo železarne doseglo svojo najnižjo točko. 50 let povojne ekonomske zgodovine Trsta in prav toliko let življenja podjetniške stanovske organizacije torej sovpada s konkretnim znakom, da se končno tudi za doslej obrobni Trst odpira nova doba, kot je opozoril prvi govornik na slovesni skupščini, tržaški župan Riccardo Illy. »Danes praznujemo tudi konec dobe izolacije Trsta in začetek nove dobe, dobe nove središčnosti in konkurenčnosti tega mesta,« je dejal. Zdaj je torej čas, je nadaljeval, da izkoristimo zgodovinske priložnosti in razpoložljivosti, čeprav smo nekaj dragocenega časa že zamudili. Pri tem se je tržaški Zupan nanašal na zamude podjetij pri navezovanju poslovnih odnosov z državami srednje in vzhodne Evrope, v prvi vrsti Slovenije, Madžarske, Hrvaške. Po posegu predsednika tržaške Trgovinske zbornice Adalberta Donaggia, ki je prepričan, da mora mesto zbrati lastne energije in si zastaviti strateško-fi-nančni načrtna srednji in dolgi rok (sicer tvega, da ga stisneta na eni strani gospodarsko prekipevajoči Veneto in na drugi potencialno konkurenčna Slovenija), je skupščino tržaških podjetnikov pozdravila predsednica deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandra Guerra, ki je izpostavila temeljno potrebo, da »Trst spremeni svojo mentaliteto, če si res želi postati vrata v Evropo, središče za gospodarsko sodelovanje na tem delu celine.« Ko je govorila o prizadevanjih deželne uprave za spodbujanje gospodarskega razvoja tržaške in goriške pokrajine, je predsednica posebej opozorila na sporazum o sodelovanju s Slovenijo za dograditev avtocestnih povezav med državama, ki so neobhodne za realizacijo prometne osi od Trsta do Kijeva, medtem ko je na prvo mesto postavila ustanovitev finančnega centra offshore in povabila rimsko vlado, naj v ta namen Cimprej ustanovi poseben medministrski odbor.-3 ° 1 v 1 Na neodložljive posege državne in deželne uprave za preseganje obrobnosti Trsta je opozoril tudi predsednik združenja tržaških industrijcev Mauro Azza-rita, ki je imel osrednje poročilo pred res številnimi udeleženci skupščine. Med te posege je uvrstil polno uresničitev sporazuma med rimsko vlado in Deželo FJK iz julija lani, realizacijo velikih infrastruktur in privatizacijo največjega pristaniškega pomola, posebej pa se je ustavil pri odnosih s Slovenijo in pri vlogi Trsta v procesu evropske integracije. »Prehajanje srednje in vzhodnoevropskih držav na tržno ekonomijo in težnje teh držav po gospo-darsko-institucionalni integraciji z Evropsko unijo postavljajo obrobnost Trsta v novo dimenzijo,« je dejal. »Ta dimenzija pa mestu prinaša po eni strani nove priložnosti, po drugi pa tudi tveganja, ki bi jih lahko strnili v dialektično alternativo: Trst -mesto most, ali Trst - mesto pod mostom?« Za predsednika tržaških podjetnikov ima v tem okviru poseben pomen pri-dmženje (ki je po njegovih besedah iminentno) in nato še vstop Slovenije v Evropsko unijo, kar bo skupaj z vzporednimi dvostranskimi pogajanji med Rimom in Ljubljano imelo za Trst zelo obsežne ekonomske posledice. »Interes Bruslja za pridružitev oziroma vstop Slovenije v EU je zunaj vsake diskusije,« je dejal Azzarita, »pa čeprav gre za državo, ki ne presega dve milijonov prebivalcev in ki bo morala v prihodnjih letih rešiti velike probleme za preobrazbo svojega proizvodnega ustroja. Se večji pa je po drugi strani interes same Slovenije, ki bi si le težko zamišljala ustrezni razvoj zunaj evropskih meja. Z drugimi besedami, današnja pridružitev in jutrišnji vstop se kažeta kot proces, ki je v skladu z zgodovinsko evolucijo in ki ga torej ne gre ovirati, pa čeprav se bodo posledice približevanja Slovenije k Evropi v ekonomskih ter- minih najbolj poznale prav tukaj ob meji. Prav zato je potrebno, da rimska vlada posveti Trstu večjo pozornost,« je dejal Azzarita in nato razčlenil temeljna poglavja, na katerih mora temeljiti preobrazba oziroma relansi-ranje gospodarstva teh krajev. V imenu rimske vlade je zbrane pozdravil minister za industrijo Alberto Cio, ki je potrdil novo vlogo Trsta po padcu »železne zavese«, za katere uresničitev pa mora mesto zapustiti dosedanje »obrambne« pozicije in si začrtati prihodnost v širši projekciji svojih meja. Predviden razvoj vzhodnoevropskih držav po njihovem prehodu na tržno gospodarstvo, je dejal, ponuja Trstu zgodovinsko priložnost, da si prisvoji in razvije vlogo stičišča med Evropsko unijo in srednjevzhodno Evropo, za kar ima že danes kar nekaj odskočnih desk, v prvi vrsti visoko razvite znanstveno-razi-skovalne dejavnosti. O potrebi po »geoekonomskem uravnovešanju« v tem delu Evrope je govoril tudi podpredsednik italijanskega združenja industrijcev (Confindustria) Carlo Callieri, za katerega je primer Trsta emblematiCen za vso Italijo. Dejstvo, da je bilo mesto 50 let na meji med Vzhodom in Zahodom je zamrznilo njegove potencialnosti, zdaj, ko se je zgodovina spet spravila v tek, pa mora nadomestiti teh 50 let imobilizma in odpraviti posledice hude degradacije. Pri tem pa se mudi, je podčrtal Callieri, zato je čas v primeru Trsta tudi resurs. Vlasta Bernard MAGDA ŠTURMAN Obisk pri rojakih v daljni Avstrabji (1) Za začetek: kako lahko potuješ v Avstralijo, kakšen vizum potrebuješ, kje prenočuješ Pojav izseljeniStva je dobil v povojnih letih pri Slovencih velike razsežnosti. S trebuhom za kruhom so množično odhajali v Severno ali Južno Ameriko in Avstralijo. Nekateri so se na pot podali iz ekonomskih, drugi iz političnih razlogov, nekateri pa zgolj zaradi pustolovščine. Večina je odpotovala v prepričanju, da si s trdim delom zasluži dovolj denarja in se čez nekaj let vrne v domači kraj. Skoraj vsi pa so v tujini ostali in si tam uredili življenje. Ko sem se odločila, da obiščem daljno Avstralijo in obenem tudi svoje sorodnike, sem se domislila, kako sta mamini sestrični med ostalimi potniki mahali z rokami v slovo, medtem ko se je ladja oddaljevala iz tržaškega pristanišča. Bilo je leto 1956. Skoraj 40 let pozneje sem jaz potovala v Avstralijo iz čisto drugačnih razlogov. Namesto 30-dnevne dolge in mučne vožnje z ladjo sem po 24 urah z udobnim letalom prispela na moč že dolgo planirani cilj. Tuj državljan mora za vstop v Avstralijo obvezno imeti turistični vizum, ki je brezplačen. Za naslednjega ponavadi poskrbi turistična agencija, kjer potnik kupi letalsko vozovnico. S tem vizumom se potnik avtomatično obveže, da bo namen njegovega potovanja izključno turističen, torej ne bo smel se začasno zaposliti. Študirati in tudi stalnega bivališča ne bo smel imeti. V Avstraliji lahko ostane največ 6 mesecev. V zadnjih letih je precej govora o ti. Working holliday viša ali vizumu za počitnice ob delu. Ta vizum stane okrog 150.000 lir in tudi tega si je treba poskrbeti v lastni državi. Slednji dovoljuje potniku, da občasno opravi kako sezonsko delo z namenom, da si vsaj delno plača potovanje. Vsekakor ne sme ostati dlje od treh mesecev. Ta vizum je zelo dobra varianta predvsem za mlade, ki sicer zelo radi potujejo po več mesecev, imajo pa dokaj prazne žepe. Da pa turist ne ostane na cedilu, se mora zelo dobro informirati o razpoložljivem sezonskem delu v raznih letnih časih. Svetovna gospodarska kriza je namreč zajela tudi Avstralijo in tudi tu odstotek brezposelnih stalno narašča. Zaradi tega tudi sezonska dela niso več razpoložljiva, kot so bila pred leti. So pa Se vedno resorji, kjer turist zlahka dobi zaposlitev in je dobro plačan. To je npr. pobiranje sadja. Trgatev v Avstraliji npr. poteka februarja-marca. Poma-račne se pobirajo v mesecih maj in junij. Z vizumom lahko turist ostane v Avstraliji največ dve leti. Ker avstralska vlada v zadnjih letih precej omejuje nova priseljevanja, mora ob prošnji tega vizuma turist dokazati, da ima tudi povratno karto in se obvezati, da bo celino ob projetku dveh let zapustil. Obstaja Se tretji, t. i. delovni vizum, ki pa ga podelijo le v določenih primerih, oz. takrat, ko dobi oseba v Avstraliji dolgotrajno službo. Ce nekdo potuje brez posredništva agencije in na skromen način, je najbolje, da si že v domači državi priskrbi izkaznico YHA (Youth Hostel As-sociation card), tudi zaradi tega, ker je slednja v Avstraliji dražja. Po navadi slednjo izda kaka turistična agencija. Izkaznica YHA je mednarodna, traja eno leto in si jo lahko priskrbi vsakdo ne glede na starost ali poklic. Izkaznica daje pravico do popusta ali prednosti za prenočitev po hostelih ali mladinskih domovih, ki spadajo v to organizacijo. V nekaterih domovih je izkaznica celo potrebna, brez katere ni mogoče prenočiti. Z izkaznico ima obenem turist tudi pravico do popusta praktično povsod: za vlak, avtobus, muzeje, zoološke vrtove celo za kino in včasih tudi za disko. Skratka, z omenjeno izkaznico v Avstraliji potnik prihrani veliko denarja. Hosteli ali mladinski počitniški domovi so v Avstraliji zelo lepo organizirani in so najbolj poceni prenočišča na celini. Sobe so večposteljne, marsikje tudi dvo ali enoposteljne. Rjuhe ali spalno vrečo je treba imeti s seboj ali pa jih je mogoče najeti na recepciji. V vsakem mladinskem domu je dnevna soba s televizijo, knjigami, revijami in raznimi turističnimi informacijami. V vsakem domu je tudi kuhinja, ki je opremljena z zadostnim številom kuhinjskega pribora. Na steni je napisano z velikimi črkami, da je treba pustiti v popolnem redu. Tam si turist lahko sam pripravi hrano, kar je zelo praktično in poceni. V dnevni sobi visi Široka oglasna deska, na kateri je mogoče dobiti najrazličnejše informacije: razne ponudbe za sezonsko delo, nekdo potuje v določeno smer in da oglas, če se mu kdo pridruži, oglasi o kupopraji avtomobilov (v Avstraliji je to zelo praktično in poceni), skratka, dobi se tudi nove prijatelje. V Avstraliji obstajata dva tipa mladinskih domov. Prvi so Youth Ho-stels, ki spadajo v mednarodno organizacijo YHA in za katere je večkrat obvezna že omenjena istoimenska izkaznica. Drugi tip domov so tako imenovani Backpacker Accomoda-tion, kar bi v slovenščini pomenilo: prenoščišče za turiste z nahrbtniki. Ti domovi ne spadajo v mednarodno organizacijo in so tipično avstralski. Tudi za te domove obstajajo izkaznice. Imenujejo se VIP in so enakovredne izkaznicam YHA. Primmlti dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba ItaUja: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP ŠL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZNANOST / TELESKOP-SPEKTROMETER UVSTAR NA LADJICI SNDEAVOLIR Vesoljski podvig s tržaško tehnologijo Vesoljska ladjica bo predvidoma vzletelo 30. julija Teleskop-spektrograf UVSTAR na krovi ladjice Endeavour (Foto iz arhiva CARSO) Cez nekaj dni se bo na vesoljskem vzletišču Cape Kennedy na Floridi v ZDA zaCelo vzvratno štetje za polet ladjice Endeavour, ki bo ponesla v vesolje izdelek tržaške znanosti in tehnologije. Gre za teleskop in spektrometer UVSTAR (UltraViolet Spectrograph Telescope for Astronomi-cal Reaserch), ki ga je izdelal konzorcij CARSO (Center for Advanced Reaserch in Space Optics) pri pa-driškem Centru za znanstvene in tehnološke raziskave. V vesolju bo predvidoma od 30. julija do 10. avgusta. »To je za nas velik praznik,« je na včerajšnji predstavitvi tega prestižnega dosežka v muzeju Revol-tella dejal predsednik konzorcija CARSO Roberto Stalio, ki je sicer tudi docent za vesoljsko liziko na tržaški univerzi in glavni nosilec pojekta UVSTAR. Poudariti velja, da se je projekt porodil pred desetimi leti, in sicer v okviru sodelovanja med univerzama v Trstu in v Arizoni. Po prvotnih načrtih bi te-leskop-spektrometer moral poleteti v vesolje že leta 1990, toda razne težave in ovire, predvsem pa nesreča vesoljske ladjice Challenger leta 1986, so te načrte prekrižale. Prav vztrajnosti prof. Stelia se je treba zahvaliti, če projekt ni zamrl. Izdelavo teleskopa-spektrometra je, kot reCeno, v glavnem prevzel kozorcij CARSO, ki ga sestavljata Univerza v Trstu in Delavnice Gali-leo iz Firenc, sodelovalo pa je tudi podjetje Oer-likon-Contraves iz Rima. Teleskop sestavljata dve parabolicni zrcali 30 cm premera in 140 cm foku-sne dolžine ter spektrografa vrste Rovvland in drugi manjši deli. Pri izdelovanju naprave so uporabili veC inovativnih tehničnih rešitev, med temi nove materiale, ki se ne deformirajo kljub velikim temperaturnim razlikam, izdelali so nov merilni sistem itd. Skratka, gre za pravi znanstveno-tehno-loski podvig, s katerim si je konzorcij CARSO že pridobil velik mednarodni ugled. Toda kaj bodo opazovali s tem teleskopom-spek- trografom? Kot je na včerajšnji predstavitvi dejala znana tržaška astronomka Margherita Hack, bodo z novo napravo zbirali podatke o vesolju prek skrajnih ultravioliCnih valov, kar je doslej skoraj povsem neraziskano. Posebno bodo preučevali Jupitrov satelit lo, medzvezni prostor, zvezde vrste »ultra no-vae«, pa tudi komet d’Ar-rest, ki se bo najbolj približal Zemlji 9. julija, se pravi 2 dni pred koncem odprave. Podatki se bodo neposredno stekali v vesoljski center Goddard Space Flight Center ameriške vesoljske agencije NASA, potem pa jih bodo obdelovali izvedenci univerz v Trstu in Arizoni. Ce bo šlo vse po sreči, bo teleskop-spektrograf vsaj 5-krat poletel v vesolje, kar bo v velik ponos celotni tržaški znanosti, kot je na včerajšnji predstavitvi podčrtal predsednik Raziskovalnega centra Domenico Romeo. Predstavitev v muzeju Revoltella (Foto KROMA) _______V LJUBLJANI / VČERAJ ZAČETEK_ Seminar o našem jeziku S predavanjem Franca Jermana o slovenski filozofski misli in svetu se je včeraj v Ljubljani zaCel 31. seminar slovenskega jezika, Uterature in kulture. Seminar je namenjen slovenistom in študentom slovenskega jezika doma in po svetu, prireja ga pa Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Včeraj je bilo uradno odprtje dvotedenskega seminarja; po njem so se udeleženci porazdelili v posamezne lektorske skupine. Po predavanju prof. Jermana so tečajniki prisluhnili še predavanju Marka Juvana o Slovenski literaturi, postmodernizmu, postkomunizmu in nacionalni državi (iz 80. v 90. leta). Danes bosta na seminarju predavala Milko MatiCetov in Jože Toporišič. Prvi bo na podlagi treh izbranih izgledov govoril o slovenski ljudski pravljici, vpeti v mednarodni okvir, drugi pa o tujih raziskovalcih slovenščine. Jutri bo Ada Vidovič Muha predavala o dinamiki lektoratov slovenščine po svetu, za njo pa bo Majda Stanovnik govorila o stoletju upov in uspehov slovenske književnosti v prevodih. V Četrtek bo imela najprej glavno besedo zgodovina, zatem pa se bodo udeleženci seminarja seznanili o vprašanju učbenikov. Osredinjenost slovenskih zgodovinarjev na nacionalno zgodovino kot del evropske zgodovine je naslov predavanja Igorja Grdine. Sledilo bo predavanje Majde Stanovnik o sodobnih učbenikih slovenskega knjižnega jezika za tujce. V petek, 7. julija, bo Erich PrunC govoril o jezikovni enakopravnosti v mednarodni komunikaciji, Miran Hladnik pa o Evropi in Ameriki ter slovenski literardni vedi. V soboto bodo udeleženci slišali o slovenskem knjižnem jeziku, o jezikovnem načrtovanju in jezikovni politiki v preteklosti in danes. S tem jih bodo seznanili Breda Pogorelec, Majda KauCiC Baša in Marko Stabej. Po tolikšnem seminarskem delu bodo imeli udeleženci v nedeljo nekaj oddiha. Izkoristili ga bodo »delovno«, s celodnevno strokovno ekskurzijo v Pempeter, Ptujso goro in na Ptuj. V ponedeljek, 10. julija, bodo na vrsti vprašanja slovenske Uterature v ItaUji. Marija Pirjevec bo predavala o nekaterih tipoloških Črtah slovenskega pripovedništva na Tržaškem, pri Čemer se bo predvsem zaustavila ob pisateljih Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli. Sledilo bo predavanje Jurija Kunaverja o specifičnosti slovenskega geografskega prostora v primerjavi z evropskim sosedstvom. V torek, 11. juhja, bodo udeleženci izvedefi o slovenski književnosti v Avstriji. Najprej bo Theodor Domen predaval o genezi slovenske standardne izreke s posebnim ozirom na Koroško (do leta 1970). Za njim bo Silvija Borovnik govorila o slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša. Naslednjega dne bo Nace Sumi opozoril na nekatere probleme slovenske umetnosti 20. stoletja. V Četrtek, 13. junija, bo najprej Irena Novak Popov govorila o slovenski poeziji in njenih odmevih v svetu, zatem pa bo Tomaž Toporišič predaval o slovenskem gledališču med domom in svetom. Zadnja dva dni seminarja bodo udeleženci izvedeli o odmevnosti Jančarjevega Uteramega ustvarjanja v svetu (predavala bo Helga Glušic), o izgovomih napakah na osnovi hr-vaško-slovenske jezikovne interference (Vesna Požgaj Hadži) in o mladinski književnosti Mirka KunCiCa (Igor Saksida). MjjjTSTER ZA INDUSTRIJO 010» / OBISK V SKEDENJSKEM OBRATU »Rešitev, ki zagotavlja perspektive železarni« V najkrajšem bo urejeno še vprašanje odpravnin PREDSEDNIK SKR COSSUTTA V TRSTU »Jeseni je treba nujno na volitve« »Proti nam teroristična kampanja« Med včerajšnjim obi-1 f?!v Trstu, kjer se je ude-■ež" iavnega srečanja Zveze . Ustrijcev, o katerem PjSeino na 3. strani, ni mi-ster za industrijo Alberto (na sliki - F. KROMA) °gel mimo najpomemb-®lsega odprtega vprašanja aske industrije: škedenj-IT6 železarne. Minister je °°lakal objekt pod adnjem in se srečal s to-|'aiTnškim svetom in z de-avci, predvsem pa je uradno potrdil, da se bo v roku ekaj dni dokončno in godno razpletlo dolgo in ttniCno iskanje rešitev za železarno: prejšnji petek je arnrec podpisal dovoljenje ža prodajo družbi, ki jo se-? avljata grupa Bolmat in ndustrijec Lucchini, mini-za delo Treu bo v najk-ajsem sklical sestanek za ^ditev odprtega vprašanja 0~P^avnin, dokončno pogodbo za odstop železarne a°Viin lastnikom pa bodo Podpisali v najkrajšem, \eriftno cez nekaj dni, je C fiial minister Cio. skupnim naporom Vseh zainteresiranih nismo samo rešili železarne, am-Pak ji tudi zagotovili perspektivo, ki ni iluzoricna,« )e naglasil minister in je ocrtno imel v mislih nek-anjo politiko podpor pol-žavnim podjetjem, ki so Eredajala iz krize v krizo, okrat pa »bo železarna de-ovala v okviru finančno in araterialno močne grupe, ki .euspešno deluje v okviru ltalijanske in evropske reorganizacije siderurgije.« De-ovanje škedenjske zelezar-, e> je se pristavil minister, 0 razčlenjeno na več po-^ocij in v obratu bo deloma tudi elektrarna, kar bo ° tatu zagotovilo finančne tre v obdobjih manjšega P°vpraševanja po side- rurških proizvodih. »Rešitev vprašanja železarne je obenem tudi ključ k reševanju celotnega tržaškega industrijskega sektorja, ki ga je Evropska zveza vključila v krizna območja,« je zaključil minister. Srečanje z ministrom so delavci ugodno ocenih. Za elana tovarniškega sveta Pantusa »je današnje srečanje zelo pozitivno, je jasen in nedvoumen znak, da je železarno bilo treba rešiti in da se jo je dalo rešiti. To, kar smo dosegli, je v interesu vsega tržaškega gospodarstva in zaposlitve. Ministru smo sicer zelo jasno povedali, da je še odprto zelo pomembno vprašanje odpravnin, in minister je zagotovil, da bo še danes s faksom opozoril pristojno ministrstvo za delo, tako da bomo sindikati, ministrstvi za delo in za industrijo ter novo lastništvo Cimprej sedli za skupno mizo in rešiti to vprašanje, ki po našem mnenju pogojuje vse ostalo, saj so vsi drugi predpogoji že doseženi: komišarji so dati svoj pristanek za prodajo novemu lastniku, proizvodni načrt je pripravljen, ministrska dovoljenja so odobriti, treba je samo še zagotoviti odpravnine, potem pa pričeti z delom. Boj delavcev in sindikatov je dosegel svoj cilj, tudi ker nas je podprla javnost in s tega vidika moramo v prvi vrsti priznati vlogo, ki jo je odigral tržaški Zupan IIly. Rad bi še poudaril, da današnje‘parade’ (javne skupščine Zveze industrij-cev z ministrom Clojem, op. ur.) ne bi bilo, Ce ne bi rešiti vprašanja železarne...« Minister Cio si je popoldne ogledal tudi sinhro-tron pri Bazovici. STRANKIN IZVRŠNI ODBOR SSk o vidljivosti TV oddaj in o vlogi našega dnevnika Pokrajinski izvršni odbor stranke Slovenske skupnosti se je na svoji zadnji seznanil z resolucijo o slovenskih televizijskih oddajah, ki jo je svetovalska skupina SSk predložila repentabrske-mu občinskemu svetu v odobritev. V njej se zahteva od predsednika vlade Lamberta Dinija in predsednice upravnega sveta RAI Letizie Morettijeve, naj se stvarno zavzameta na pristojnih mestih, da se Cimprej zagotovi vidljivost omenjenih oddaj na vsem deželnem ozemlju, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine, kakor JLPKVIRU nedavnega vzorčnega sejma Okrogla miza o problemih obrtništva Govor je bil zlasti o zakonodajnem odloku o varnosti na delu V okviru 47. mednarodnega vzorC-e8a sejma, ki se je pred kratim žakljucil na tržaškem sejmišču, je bil a sporedu tudi tradicionalni dan obrt-^Stva. Med prireditvami, ki so jih iz-edii v tem sklopu, je bila okrogla mi-ža, posvečena problemom obrtništva, 1 j® prav tako tradicionalna. letošnja okrogla miza je bila po-SveCena problemom, ki jih povzroča Vadba zakonodajnega odloka St. ,. 6/94 o varnosti na delu. Združenja, 1 Predstavljajo obrtnike - Associazio-ae degli artigiani, CNA in Slovensko eželno gospodarsko združenje - so se Za to temo odločila, ker predstavlja ta , akonodajni odlok verjetno najveejo *n najbolj kočljivo preizkušnjo, ki aka obrtni sektor v naslednjem srednjerocnem obdobju. Italija se je aarnreč zelo pomembnega vprašanja Varnosti na delu lotila z veliko zamu-I ° in kot navadno zelo nejasno. Od-°k je bil sprejet dne 19. septembra j 94 je stopil v veljavo 12. novembra ani, vrsti obveznosti pa je treba zado-stiti do 13. novembra letos. Se vedno Pa niso bile objavljene izvajalne nor-•n®, zato zaenkrat še nihče ne ve, kako p6, t>° treba zadeve sploh lotiti, ricakovati je torej vrsto odlogov, kar Pa obrtnikov, ki bodo morali prilago-ntii delovne prostore, stroje in uvesti vrsto novosti v odnosih z odvisnimi delavci, sploh ne tolaži. Tudi zakonodajni odlok št. 626 namreč ne upošteva specifike malih podjetij, ki se bodo morala spoprijeti s pogosto nevzdržnimi stroški za potrebne prilagoditve, kar bo ogrozilo sam obstoj vrste podjetij in torej velikega števila delovnih mest. Vse te stvari so prišle do izraza na okrogli mizi, katere so se poleg predstavnikov sindikalnih organizacij udeležili še dr. Lucio Petronio, odgovoren za službo medicine dela pri krajevni KZE, in gosta iz Slovenije - jurist Borut Brezovar, glavni inšpektor Ministrstva za delo Republike Slovenije - in Avstrije - inž. Leopold Andervvald, civilni izvedenec za varnost na delu. Petronio je orisal vsebino odloka št. 626, podobno kot je to že storil na srečanju, ki ga je v začetku maja za svoje elane priredilo SDGZ, gosta pa sta govorila o dragocenih izkušnjah iz Avstrije in Slovenije, kjer so, kljub težavam, na tem podoreju verjetno v boljšem položaju kot mi. Pobude se je udeležilo tudi veliko obrtnikov, prisotni pa so bili še operaterji tehničnih služb posameznih združenj, ki se bodo ukvarjali s tem vprašanjem. Andrej Sik predvideva sama konvencija med vlado in ustanovo. Vodstvo SSk je poudarilo, da bi bilo logično in pravično, da bi slovenski dnevnik bil vsestranski odraz pluralne manjšinske družbe, od lastništva in upravljanja pa do informiranja. Zato ista manjšinska družba pričakuje, piše v tiskovnem sporočilu SSk, da bo končno prevladala javna narodna korist, zaradi katere pravzaprav ta medij dobiva podpore iz javnih skladov, ki mu omogočajo izhajanje. Pokrajinski izvršni odobr SSk je izrazil priznanje vsem, ki so dati pobudo in pripomogli k uspešni izvedbi prvega kulturnega nastopa pod okriljem krajevnega rajonskega sosveta v Primčevi vili na Greti minulega 17. junija, se pravi SKD Barkovlje in rajonskemu svetovalcu SSk Aleksandru Furlanu. V okviru te pobude je uspešno nastopil Tržaški oktet. Na seji strankinega vodstva je bil končno govor tudi o znanem prizivu proti obstoječi porazdelitvi pokrajinskih volilnih okrožij, o katerem je pred nekaj dnevi razpravljalo in verjetno odločilo ustavno sodišče v Rimu. Zaenkrat iz Rima še ni podrobnejših informacij o poteku in izidu razprave pred omenjenim sodiščem. Po mnenju Slovenske skupnosti je vsekakor vredno poudariti diskriminacijski značaj omenjene porazdelitve pokrajinskih volilnih okrožij v očitno škodo slovenske manjšine in okoliških občin. Dobršen del seje je pokrajinski izvršni odbor SSk, kot smo že poročali, posvetil oceni nedavno odobrenega regulacijskega načrta Občine Trst. Vsedržavni predsednik SKR, sen. Armando Cossutta OdloCno nasprotovanje pokojninski reformi, za katero so se sporazumeli vlada in sindikati, ter zahteva po jesenskih predčasnih volitvah. To sta osnovni stališči, ki jih je med sinočnjim govorom na prazniku komunističnega tiska v Miljah iznesel predsednik Stranke komunistične prenove, senator Armando Cossutta. Politični voditelj je popoldne sodeloval na prireditvi, ki jo je v Čast 80-letnici Paola Seme priredila strankina federacija. Glede pokojnin je Cossutta napovedal parlamentarno obstrukcijo, ki po njegovem sodi v svetlo tradicijo italijanskega delavskega gibanja. KPI je izvajala obstrukcijo ob velikiti temah, ki so zadevale demokratične svoboščine, pri Čemer je senator omenil znano nasprotovanje volilni »re-formi-goljufiji« (ti.legge truffa) in vstopu Italije v pakt NATO. »Bitka SKP proti predlogu novega pokojninskega sistema je zato bitka za demokracijo, ki nima nic skupnega s korporativizmom in podobno« je poudaril Cossutta. Senator je prepričan, da je proti Komunistični prenovi v teku prava teroristična kampanja, ki jo vodijo tudi nekateri levičarski krogi. Glede političnih perspektiv je pozdravil napovedano soočenje med levo in desno sredino o tako imenovanih pravilih igre in o enakem dostopu do javnih občil. Boji pa se, da se za tem dialogom skrivajo težnje po zakulisnem sporazumevanju Odhod na letovanje v Medvedje brdo Včeraj je skupina tržaških in goriških otrok odpotovala na letovanje v dom Medved na Medvedjem brdu nad Logatcem. Skupino 33 otrok v starosti do 12 let vodi vzgojiteljica Marija Senica ob pomoči kolegov Toma Kraševca, Darje Ražem in kolegov šole v naravi, ki deluje v domu Medved. Za prihodnjo nedeljo, 9. julija, ob 11. uri je predviden obisk staršev, za katere bo pred domom Medved domača kulturna skupina uprizorila igro s starimi napevi, plesi in prikazom starih kmečkih opravil. Uprava Slovenskega dijaškega doma vabi starše otrok, bivše gojence in prijatelje ciste in nepokvarjene narave, da obiščejo Medvedje brdo. Za domačo postrežbo lahko pokličejo na kmetijo odprtih vrat pri Šinkovcu, tel. 061/768139, kjer si dan ali dva prej lahko naročite vrsto pristnih domačih dobrot. med Berlusconijem in D’Alemo, ki se, čeprav z različnimi utemeljitvami, vneto potegujeta za sredinske glasove. SKP meni, da je vsekakor treba Cimprej na volitve, torej že jeseni. To sicer zagovarjata tudi DSL in Forza Italija, ki se v bistvu bojita reorganizacije centra oziroma oživljanja Krščanske demokracije. Za okrepitev politične sredine, in torej za odložitev parlamentarnih volitev, se potegujejo tudi nekatere zelo visoke državne osebnosti, je pripomnil Cossutta, ki je najbrž mislil na predsednika republike. Komunisti na splošno zelo negativno ocenjujejo delo Dinijeve vlade, posebno na gospodarskem in socialnem področju. Predsednik SKP je dal razumeti, da ne vidi velikih razlik med Dinijevo in Berlusconijevo vlado, kot dokazuje vsebinsko precej podobna pokojninska platforma. Cossuta je izrazil grenkobo nad potezo skupine parlamentarcev, ki so v polemiki z njim in s tajnikom Faustom Bertinot-tijem pred kratkim zapustili stranko. V isti sapi pa je poudaril, da gre za popolnoma osamljeno potezo nekaterih parlamentarnih vrhov, ki ne bo na noben način vplivala na politično usmeritev in na bližnjo strategijo SKP. Strankino članstvo - je na koncu se povedal senator - je izkazalo veliko zaupanje sedanjemu vodstvu, ki bo torej, brez nadaljnjega, vztrajalo pri sedanji usmeritvi. V okviru pokrajinskega festivala SKP v Miljah bo nocoj nastopila znana neapeljska glasbena skupina Almamegretta. NOVICE Izžrebali dobitnike sejemske loterije Včeraj so izžrebati zmagovite listke loterije “Fiera d’ estate”, povezane s 47. tržaškim mednarodnim vzorčnim sejmom. Dobitnik prve nagrade bo prejel kuhinjsko pohištvo znamke Morettuzzo, drugouvrščeni pohištvo za otroško sobo znamke Mobilgirgi. Ostati zmagovalci si bodo lahko privoščiti počitnice za štiri osebe v znanih turističnih krajih. To so torej prve tri zmagovite številke: prvo nagrado prejme lastnik lističa 0031168, drugo lastnik lističa 0012340, tretjeuvrsceni pa je listek 00122332. Obvezno cepljenje živali v devinsko - nabrežinski občini Ker je bilo po najdbi okužene lisice ugotovljeno, da obstaja tudi v devinsko - nabrežinski občini zarišCe stekline, odreja Zupan obvezno cepljenje vseh domačih živali, za katere obstaja nevarnost, da bi se okužile z nevarno boleznijo. Cepljenje bodo brezplačno opravljati živi-nozdravniki UZU v prostorih bivše nabrežinske klavnice vsako sredo od 10. do 12. ure; govedo, drobnico, konje in koze bodo zaceli cepiti od 5. julija dalje. Odloku se bodo morati pokoriti tudi lastniki živali, uvoženih iz drugih držav oz. italijanskih dežel. Klimatske počitnice za upokojence dolinske občine Dolinski občani, ki bi se želeti udeležiti klimatskih počitnic, ki jih občinska uprava namenja upokojencem, lahko predložijo prošnjo v občinskem tajništvu od jutrišnjega dne do sobote, vedno med 9. in 12. uro. K prošnji naj priložijo fotokopijo obrazca 730 oz. 740 oz. 210 za leto 1994, fotokopijo obrazca pokojnine za leto 1995, zdravstveno izkaznico in zdravniško spričevalo. KONGRES SOCIOLOGIJE / VČERAJ URADNA OTVORITEV 0 dialogu med kulturami sveta Damiani podal spodbudno sliko Trsta MAVHINJE / 1. FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN »V organizacijo smo vložili vse svoje sile« Dan premora priložnost za kratek obračun dela Z otvoritvene slovesnosti na univerzi (F. KROMA) Vsak večer se v Mavhinjah zbere veliko ljubiteljev dramske umetnosti (F. KROMA) Včeraj je v zborni dvorani tržaške univerze uradno stekel 32. svetovni sociološki kongres. Kongres prireja Mednarodni inštitut za sociološka vprašanja v sodelovanju s tržaško univerzo, videmsko univerzo in Mednarodnim inštitutom za sociološka vprašanja iz Gorice. Dobrodošlico vsem udeležencem kongresa je najprej izrekel rektor Gia-como Borruso. Zaustavil se je na vlogi, ki jo je imela in ki jo še vedno ima tržaška univerza pri vzpostavljanju stikov med narodni in etničnimi skupinami, predvsem glede na geografsko lego mesta, katerega praporščak kulture in znanosti je. Na govorniški oder je nato stopil podžupan Roberto Damiani. Njegov nagovor prisotnim je bil v marsičem presenetljiv, predvsem zaradi neobičajnega poudarka, ki ga je namenil avtohtoni prisotnosti slovenskega življa na Tržaškem, vlogi Habz-buržanov pri razvoju našega mesta, napakam fašističnega režima, napakam, ki so se ponavljale vse do zadnjih let. »Trst,« je zagotovil Damiani, »je danes krenil na pot, ki mu jo narekuje njegova zgodovina - na pot strpnosti.« Mestna uprava, ki se zavzema za čimbolj tesne stike z udeleženci in organizatorji kongresa, in ki očitno osvaja temeljno sporočilo mednarodnega srečanja, bo v prostorih občinske palače gostila enega od najavljenih seminarjev. Srečanje na temo “Trst in njegova kozmopolitska kultura” bo na sporedu danes, s pričetkom ob 19. uri. Predsednik Italijanskega združenja za sociologijo in predsednik organizacijskega odbora tržaškega kongresa sta ob koncu v glavnih potezah orisala temo letošnjega srečanja. Dialog med kulturami in spremembe v Evropi in v svetu: to bo vezna nit kongresa, ki se bo zaključil v petek, 7. t.m., s sklepnim zasedanjem. Med drugim je bila na otvoritveni svečanosti izpostavljena misel, ki se nam zdi še posebej prikladna za mesto, kakršno je Trst: »Kategorije nacionalizem internacionalizem, vzhod - zahod, center -obrobnost so danes v bistvu sporne. Vsi smo danes center, center problematičnega občestva, o katerem smo poklicani, da razmislimo.« Tudi zato (to so organizatorji še posebno radi večkrat ponovili) je bil prav Trst izbran, da gosti pomembno srečanje. Fhogram kongresa pred- videva za naslednje dni pet plenarnih zasedanj in ničkoliko delovnih skupin, ki bodo poglobile posamezne aspekte obravnavane tematike. Že včeraj so bili takoj po uradni otvoritvi predstavljeni refe-reati o problemu globalizacije in reglionalizacije kulture, dveh nasprotujočih si sil, ki se soočata v sodobnem svetu. V popoldanskih urah so se udeleženci seminarja podali v Oglej. Današnja zasedanja bodo namenjena pomembnosti sociologije pri reševanju socialnih problemov, jutri pa bodo v Gorici na dnevnem redu vprašanja novih držav med nacionalizmom in medetnično komunikacijo. Četrtkova srečanja se bodo dotaknila vprasnja verskega integralizma, v petek pa se bo, kot že povedano, kongres zaključil z obravnavo zadnje obširne tematike: sporne identitete med kulturno in državljansko pripadnostjo. Prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah se odvija ne samo po načrtih, temveč tako, kot si niso upali pričakovati niti največji optimisti. Vreme je bilo do sedaj lepo, skupine so prikazale zelo prijetne, dobro podane predstave; v nedeljo zvečer pa je doživela vas pravi boom obiskovalcev, ki so želeli poslušati naši klepetulji Tonco in Vanko in prisostvovati predstavi gledališke skupine SKD Tabor z Opčin, ki je prav pred dnevi nastopila tudi na festivalu amaterskih gledaliških skupin na Ptuju. Toliko je bilo ljudi, da smo morali svoj avto parkirati daleč od središča vasi. Vzdušje je bilo veselo in prijetno. Udeleženci so odhajali (kar lepo število jih je tudi iz Trsta, Proseka, Opčin, pa tudi iz Brega in vse tja do Milj in Goriškega), čeprav že v poznih nočnih urah, zadovoljni. Nastopa priljubljenih humoristk in skupine z Opčin, sta doživela lep sprejem s strani občinstva, predvsem mladega. Zdelo se nam je prav, da se po štirih dneh predstav in včerajšnjim kratkim premorom pogovorimo s dani odbora domačega društva Cerovlje Mavhinje, ki so si festival zamislili in so ga do sedaj izpeljali brezhibno. »Naše društvo deluje pet let, so nam pov edali. V mesecu decembru bomo imeli šesti občni zbor. Lansko poletje smo se prvič predstavili kot dramska skupina in odigrali zelo doživeto radijsko igro Uporni plameni po tekstu Joška Lukeša, nato pa igro Miklavž prihaja. Sedaj smo bili z igro Loterija tretjič na odm. Prepričani smo, da smo storili vse za ta festival, kar je bilo v naših močeh in morda še več.« Člani društva so se lotili pred približno petimi mese-d. »Ne morete si misliti, kaj vse je potrebno za oiganiza-djo takšne prireditve, koliko dovoljenj smo si morali priskrbeti. Običajno imamo sestanke enkrat tedensko, sedaj smo jih imeli skoraj vsak dan. Na žalost nismo dobili dovoljenja za odprtje kioskov, ki bi jih obiskovala zadovoljno sprejeli, pa tudi društvo bi imeli od tega korist. Imamo dva odra, za enega smo pripravili vse sami, za ureditev drugega nam je priskočilo na pomoč KD Igo Gmden iz Nabrežine, reflektorje pa nam je posodila domača občinska uprava.« Medtem ko so bile priprave za festival že v polnem teku, je bilo društvo tudi med organizatorji pohoda prijateljstva Gorjansko -Mavhinje. Ob sv. Ivanu pa ni odpadlo kresovanje z družabnostjo. »Kljub temu, da ne razpolagamo z zadostnimi denarnimi sredstvi, da smo vezani na prispevke, ki jih dobimo ob predstavah in na pomoč sponzorjev, smo si priskrbeli vse potrebno in sprejeli obiskovalce z nasmeškom in lepim pozdravom.« Pa so domačini zadovoljni? Se o predstavah pogovarjajo? Vam povedo svoje želje? »Po nedeljski maši je bilo pred cerkvijo v Mavhinjah kot v panju. Vsi so želeli povedati svoje in vsi so bili s to našo pobudo zadovoljni. Ce bo vreme trajalo, če bomo vse dobro izpeljali, potem bomo vztrajali pri svoji zamisli, da čez dve leti organiziramo podoben festival. Uspeh bo tudi spodbuda za ureditev primernih prostorov namenjenih vaškim dejavnostim« NevaLukeš Z »Deželo ' smehljaja« drevi začetek operetne sezone Danes ob 20.30 se bo v dvorani Tripcovich začela operetna sezona, in sicer z »Deželo smehljaja« Franca Lebarja v režiji Massi-ma Scaglioneja. Sezona se bo nadaljevala s Kreislerjevo »Sissi« in zaključila z Offenba-chovo enodejanko »Monsieur Chouffleuri restera chez lui«. Na pomorski postaji je na ogled razstava o dosedanjih operetnih predstavah, o skladatelju Robertu Stolzu in o protagonistki letošnje sezone: cesarici Elizabeti, kateri bo posvečen tudi ciklus filmov. POČITNICE / 60 OTROK Odhod v kolonijo v Comegliansu Letovanje otrok prireja Vincencijeva konferenca NOVICE Ženska umrla pri Rovinju, 14-letnega fanta operirali v Trstu Včeraj popoldne se je pri Rovinju zgodila huda prometna nesreča: avtomobil, v katerem sta se peljali prijateljici iz Brescie z dvema otrokoma, je silovito trčil v vozilo, ki je pripeljalo iz druge smeri. Ena od žensk je na mestu umrla, druga in njena otroka pa so bili huje ranjeni in so jih odpeljali v izolsko bolnišnico. Posebno hudo je bilo stanje 14-letnega Jacopa Fierra, ki si je močno poškodoval hrbtenico. Ko so izolski zdravniki ugotovili, da fantu grozi trajna ohromelost, so obvestili nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice. Z rešilcem Rdečega kriza so ga ob 20. uri pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga takoj odvedli v operacijsko dvoraiio: poseg nevrokirurgov je trajal do poznega večera in ni še znano s kakšnim izidom. Angleška bojna ladja v tržaškem pristanišču V nedeljo je v tržaško pristanišče priplula angleška vojna ladja Battleaxe, ki sodeluje pri nadzoru Jadranskega morja v okviru operacij zveze NATO. Posadko ladje, ki bo v Trstu ostala do 6. julija, sestavlja dvestošestdeset članov, med temi tudi šest žensk. Poveljnika ladje Keitha Har-veya je včeraj sprejel občinski odbornik Cervesi, ki mu je v spomin na postanek v Trstu podaril publikacijo o našem mestu, komandant pa mu je izročil bojno sekiro, razpoznavni znak ladje Battleaxe. Šestdeset otrok s Tržaškega je odšlo včeraj popoldne v počitniško kolonijo, ki jo v Comegliansu že vrsto let prireja Vincencijeva konferenca. Otroci in mladostniki od 6. do 16. leta starosti ter njihovi starši so se v popoldanskih urah najprej zbrali v prostorih Slovenske prosvete, kjer je bil na vrsti zdravniški pregled, zatem pa so »natovorili« kovčke in potovalne torbe na dva avtobusa in odšli. Z njimi so se odpeljale seveda tudi vzgojiteljice in spremljevalci (skupno bo za dobro Sočutje otrok skrbelo 14 ljudi). Eden od avtobusov se je ustavil v Gorici, kjer je na odhod v kolonijo čakalo še deset go-riskih otrok. V koloniji bodo ostali tri tedne; v tem času bodo imeli dovolj časa na razpolago za razvedrilo, igre, sprehode po tamkajšnji gorati in gozdnati okolici. Za mnoge je to sploh prvi odhod z doma, kar je bilo ob odhodu tudi opaziti. Na sliki (foto Balbi): pozdrav otrok pred odhodom v kolonijo. ___________VEČER POPEVKE_______________________ Bobby Solo bo jutri nastopil v žusterni S prihodom vročih poletnih dni se tudi nočno življenje v obalnih krajih prebuja iz pomladnega dremeža. Že začetek veliko obeta, kajti na pregreto slovensko obalo prihaja v goste veteran iz prve lige italijanskih pevcev 60-ih in zadnjih 30-ih let Bobby Solo, ki bo nastopil jutri zvečer na terasi hotela Žustema. Bobby Solo je zaslovel (kot večina ostalih italijanskih izvajalcev) z nastopom na festivalu v San Remu leta 1964, kjer je zapel pesem »Una lacrima sul viso«, ki sodi med napo-zabne evergrine 60-ih let. Naslednje leto je s skladbo »Se piangi se ridi« spet zmagal v San Remu, to pa mu je uspelo še leta 1969 s pesmijo »Brendi questa mano zin-gara.« Po velikem uspehu v 60-ih letih je sledilo bolj sušno desteletje, leta 1980 pa je bil spet v središču pozornosti s pesmijo »Gelosia«, s katero se je uvrstil na 4. mesto najbolj prestižnega festivala italijanske popevke. Med velike uspehe lahko uvrstimo tudi skladbe »Do-menica d’agosto«, »Una granita di limone«, »Cristina«, »Canta ragazzina« in še mnoge druge. Boby Solo je v tridesetletni karieri posnel 15 albumov ter dvanajstkrat nastopil v San Remu. Vsi ljubitelji vročih 60-ih let bodo prav gotovo uživali ob nastopu veterana italijanske glasbene scene. Rok Maver Sporočilo Urada za zaposlovanje Okrožni urad za zaposlovanje v Trstu (Ul. F. Severo 46/1, soba L) sporoča, da sprejema prijave nezaposlenih, ki želijo v službo. Prednost imajo tisti, ki so v dopolnilni blagajni, nadaljnje informacije pa daje omenjeni urad. Praznovanje sv. Urha v dolinski občini V dolinski občini proslavljajo danes patrona sv. Urha. Občinski uradi bodo zato zaprti in občinske službe ne bodo delovale. Zaprta bosta tudi poštna urada v Dolini in Borštu. KRIŽ / PRAZNOVANJE KRAJEVNIH PATRONOV Procesija ter vaški praznik Sagro v Ljudskem domu je priredilo športno društvo Vesna V Križu so v nedeljo obnovili staro tradicijo Praznovanj vaških patro-n°v Sv.Petra in Pavla. V Poznih dopoldanskih brah je bila po vaških u loah, ki so bile - kot ^edno za to priložnost -;eP° okrašene s cvetjem n s ’’fraskami“, proce- sija (na sliki-Foto KROMA), ki je sledila slavnostni maši. V procesiji so bile tudi domačinke v narodnih nošah in skavti. Športno društvo Vesna pa je na dvorišču Ljudskega doma priredilo ljudsko šagro, ki že nekaj let nekako nadomešča razstavo in pokušnjo domačih vin. Praznik na odprtem je, tudi zaradi zelo lepega vremena, zelo dobro uspel, saj se je za dobro založenimi kioski z jedačo in pijačo kar gnetlo obiskovalcev. Sproščeni sprehod po sledi Kleopatre in čarobnega Egipta Tržaški mestni muzeji prirejajo da-nes v okviru že znane pobude Muzeji Zvečer ogled staroegipčanskih predme-?v iz zbirke Oblasser. Za ljubitelje ma-fiiCnega vzdušja, ki ga vedo vedno zno-Va Pričarati ostanki starodavne civili-Zacije, bo to enkratna priložnost, saj Predmeti, ki jih bo danes predstavila r- Marzia Vidulli Torlo, drugače niso na ogled. Vodeni obiski se bodo pričeli D 20. uri, zadnja skupina pa bo med amulete in božanstva stopila ob 22.30. riopnice (cena znaša tri tisoč lir) si je Mogoče prikrbeti od 10. do 13. ure na Sedežu v Ul. Imbriani 5, po 19. uri pa v UL Cattedrale 15. ^bisk zapuščine bosta spremljali Projekciji filma Kraljica piramid iz leta 1958 in risanke Asterbc in Kleopatra iz leta 1968. Ker si uprava mestnih muzejev prizadeva, da bi privabila najširšo publiko, kateri bi poleg kulturnega uživanja ponudila tudi možnost za sprostitev in nenasilno pohajkovanje med zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, bo poskrbljeno za osvežitev in okrepčilo. Obenem bodo na razpolago tudi publikacije mestnih muzejev, obiskovalci pa bodo dobili še bon za popust ob nakupu v nekaterih tržaških knjigarnah. Danes se torej začenja repriza pobude, ki je v lanskem poletju doživela ne-sluten uspeh, saj je znala odpreti muzejska vrata sproščenim, nic veC šolsko ustrojenim obiskom. Danes. TOREK, 4. julija UROŠ Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 21.01 - Dolžina nova 15.38 - Luna vzide lr.49 in zatone ob 0.28. Jutri, SREDA, 5. julija CIRIL IN METOD VREME VČERAJ OB 12. KI: temperatura zraka 27,5 “popinje, zračni tlak 1005,7 ° ustaljen, veter ju-sovzhodnik 10 km na uro, f?8a 5l-odstotna, nebo •acno, morje skoraj mir-^ptemperatura morja 22,7 Rojstva in smrti „ RODILI SO SE: Cecilia zlilo, Maikol Zanetti, atteo Scommegna, Lorenzu Wendleri Dylan pieri, aterina Tanzariello. UMRLI SO: 85-letna Gio-uda Serra, 82-letna Pieri-P Omari, 81-letna Rainelda orsich, 71-letna Giulia Gi-1 aro, 76-letni Luigi Noce-Uo, 74-letni Dario Minisi-L 59-letni Emilio Crisman-C'CU’ 86-letni Pasquale Del-, o. 88-letna Francesca Le-an, 88-letna Vicenza Dra-go, 80-Jetna Guerrina Mar-L 63-]etna Caterina Pac-10ne, 82-letna Laura Ten-Dnilio Zotta, 1 " utna Anna Dionisio, 80-etna Arma Bogatai, 84-let-L‘dia Martinelli in 87-letni Luigi Buda. LEKARNE Od PONEDELJKA, 3. , do NEDELJE, 9. julija 1995 Normalen urnik lekarn VCERAJ-DANES od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije): FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure ia praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »The Flintstones«, r. Brian Le-vant, i. John Goodman, Elizabeth Taylor. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EKCELSIOR AZZURRA-18.00, 20.00, 22.00 »Lianna, un amore diverso«, r. J. Sayles. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La giusta causa«, i. Sean Connery. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Orge bestiali a Beverly Anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.00 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jessica Lange. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Vive Vamour«, r. Tsai Ming Liang. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Donne senza trucco«, r. Katja Von Garnier. Samo danes in jutri. ŠKD Cerovce - Mavhirye H. Zamejski fi:sn\:\i- aMATERSKIH dRAMSKIH SKUPIN Današnji spored: ob 20.30 Amaterski oder Prosek-Kontovel Jana Kolarič “Salon Expon" ob 22.00 Skupina Metronom Matejka Grgič “Kratka povest o Eriki" Od 19. ure dalje je možen ogled razstave umetnikov Bogomile Doljak, Pavla Hrovatina in Andreja Merviča. vabita na slovenskih kulturnih društev JAZZ & JAZ Dve srečanji z jazz glasbo danes, 4. julija 1995 ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu Ennezeta band Kulturno društvo VESNA Križ 'M PRIREDITVE ZSKD v sodelovanju s KD VESNA priredi danes, 4. julija in petek, 7. julija dva koncerta z naslovom JAZZ IN JAZ - dve srečanji z jazz glasbo. Prvi večer bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz, v petek pa skupina Allione trio. Oba koncerta se pričneta ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob svoji 100-letnici jutri, 5. julija, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju KONCERT GODBE V. PARMA iz Trebe. Vabljeni! V MAVHINJAH je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta RAZSTAVA UMETNE OBRTI Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak večer od 19. ure dalje do vključno 9. julija. SZ GAJA organizira do 9. julija na športnem objektu na Pa-dricah ŠPORT IN ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli Happy day, Kevdea, Status Symbol in Alessandra e il quar-tetto Edera. Vabljeni! FC PRIMORJE priredi 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. in 17. julija ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU. Vabljeni! S_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst obvešča, da je še nekaj prostih mestu za izlet v Ilirsko Bisbico v sredo, 12. julija. Vpisovanje v dopoldanskih urah na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 360324. H ČESTITKE Danes slavita 25-letnico poroke DARKA in SILVIO ŠULIGOJ iz Prečnika. Da bi dočakala Se zlato v zdravju in ljubezni jima želijo sinova Danijel in David, mami Zora in Marija, sestra Danila in brat Radovan z Danico. Ob srebrni poroki vama, draga teta DARKA in stric SILVIO, želimo mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva na nadaljnji skupni poti. Nečakinje Nevenka, Irena in Vida z Nikom in malo Heleno ter nečaki Damjan, Dejan in Rudi z Ireno. Naša dolgoletna pevka DARKA in nas pevec SILVIO slavita danes 25 let skupnega življenja. Da bi bila vedno srečna in da bi Se dosti let prepevala z nami jima želimo pevke in pevci sempolajskega cerkvenega zbora. Danes v Repnu MARIO SUC slavi. Da bi zdrav in vesel Se toliko let pel mu želijo njegovi dragi vsi. Danes slavita v Barkovljah 25 let skupnega življenja EVA in BERTO STORCHI. Vse najboljše na nadaljnji skupni poti jima želita družina Majcen in Pierina. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča stalne učitelje, da je šolski skrbnik podaljšal do 7.7.1995 za predstavitev prošenj na podlagi zakona iz dne 22.12.1973 št. 932, 7. člen, za enoletno dodelitev Tržaškemu šolskemu skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih šol. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. št.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za uCno osebje višjih sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno uCno osebje - D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. st. 370301. ^ OBVESTILA POLETNO SREDISCE SKLADA MITJA ČUK julij - avgust od ponedeljka do petka do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 10. in 13. uro v uradih na Opčinah - Narodna ulica 126. GLASBENA MATICA TRST - Sola "Marij Kogoj”. POTRJEVANJE IN PRED VPIS za šolsko leto 1995/96. Prijave sprejema tajništvo - Ul. R. Manna 29, tel. 418605 do 28. julija od 10. do 12. ure, vsak dan razen sobote. MALI OGLASI IŠČEMO mladega mizarja, sposobnega za delo tudi na višjih strukturah. Tel. 228877 -delovni umik. 34-LETNA GOSPA, z lastnim prevoznim sredstvom, išče kakršnokoli delo, tudi v zgodnjih jutranjih urah. Tel. 280594. ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoč tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “PomoC“. IŠČEM knjige za 1. B razred liceja. Tel. St. 53421 (zvečer). ISCEM knjige za l.C razred liceja F. Prešeren. Tel. št. 571248 - zvečer. IŠČEMO mlado pomoč v gostilni kot natakar/ica. Tel. st. 225390. GOS P. TOMAŽIČ iz Trebe iSCe pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na St. 214300 (Sola) ali 211119 (ravnateljstvo) v dopoldanskem Času. OPREMLJENO trosobno stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše obdobje, tudi Cez poletje. Tel. St. 200115. PRODAM 2-sedežni fiat x 19,1500, sive barve, letnik ’80, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na St. 220804 UGODNO PRODAM audi 100, letnik ’94, luksuzno opremljen z vsemi optionals. Tel. 362014 ali 369858 v uradnih urah. A 112 elite, letnik ’82 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na St. 040/576116. PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december '91, 60.000 lan, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na st. 0481/32626- umik trgovine. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik '80, svetlo plave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovom. Tel. st. 228519. PRODAM priključni voziček znamke Ellbi 300. Tel. v popoldanskih urah na St. 327342. PRODAM zemljišče 1.107 kv.m v Prebenegu. Tel. st. 231847. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Stanko Gmden v Samatorci st. 6. Toči belo in Cmo vino. Vabljeni! OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Bruno in Marija iz Boršta. OSMICO sta odprla v Sliv-nem Iztok in Božena. OSMICO je v Mavhinjah odprla Norma Gabrovec. ToCi belo in Črno vino. Poskrbljeno za prigrizek. NA OPČINAH - Narodna 92 so odprli osmico pri KvrtiCevih. Točijo belo in Cmo vino. t Nepričakovano se je poslovil od nas nas ljubljeni mož, oče, brat in stric Berto Olenik (Mario) Žalostno vest sporočajo žena Marta, sin Fabio, hčerka Mariana, sestra Marija, brat Elviro z družino in drugo sorodstvo Pogreb pokojnika bo jutri, 5. julija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Mačkolje. Mačkolje, Dolina, 4. julija 1995 Nasvidenje oče! Ostal bos ^dno v najinih srcih Fabio in Mariana Ob prerani izgubi dragega moža in očeta izrekajo iskreno sožalje Fabiotu in družini prijatelji iz Mačkolj in Prebenega Ob smrti očeta Berta Olenika izrekajo iskreno sožalje hčerki Mariani in družini skavtinje in skavti iz Mačkolj Prerano nas je zapustil nas odbornik Berto Olenik Ženi, sinu, hčeri, sestri in svojcem izrekamo nase najgloblje sožalje. KD Primorsko - Mačkolje Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure t Zapustil nas je nas predragi oče, brat, ded in praded Lojze Berce Pogreb bo jutri, 5. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v opensko cerkev in nato na pokopališče. Užaloščeni hčeri Ljuba, Vlasta, sin Stojan z družinami, brat Viktor in ostalo sorodstvo Opčine, Ljubljana, Dornberk, 4. julija 1995 (Pogrebno podjetje Trst) Ob boleči izgubi starega očeta dr. Lojzeta Ber-ceta izreka iskreno sožalje prof. Petru Filipčiču in družini Glasbena matica Ob izgubi dr. Lojzeta Berceta izreka svojcem najgloblje sožalje Uredništvo Primorskega dnevnika Ob smrti dr. Lojzeta Berceta, uglednega časnikarja, dolgoletnega odgovornega in glavnega urednika tednika Gospodarstvo, se klanja njegovemu spominu Slovenska kulturno gospodarska zveza. Svojcem izreka iskreno sožalje ZAHVALA SVOJCI Caroline Reia por. Sacchi se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mačkolje, 4. julija 1995 4. 7. 1994 4. 7. 1995 Nacijo Jerian Leto dni je že, odkar si nas zapustil, a v naših srcih so korenine spomina, ki ne sprejemajo ločitve. Vedno si z nami. Žena Milka, hči Rosanna in sin Paolo z družinama Trst, 4. julija 1995 ŠTEVERJAN / FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE ZRELOSTNI IZPITI / NA UČITELJIŠČU ŠTANDREŽ Primorci dobili glavne nagrade Zmogel ansambel Vrtnica iz Nove Gorice Bodoče učiteljice za zaprtimi vrati Pravijo, da jih javno nastopanje pred otroki ne skrbi, na maturi pa je nekoliko drugače Režiser Anžlovar bo izbiral filmsko lice Sledil bo film Babico gre na jug Primorski ansambli so med 36 sodelujočimi na 25. festivalu narodno-za-bavne glasbe Steverjan '95 slavili popoln uspeh. Za absolutnega zmagovalca je strokovna žirija razglasila ansambel Vrtnica iz Nove Gorice, druga in tretja nagrada pa sta sli v Piran in Trst: Primorski fantje iz Pirana so dobili nagrado občinstva, ki je izbiralo med nastopajočimi na finalnem delu, Tržaški narodni ansambel pa nagrado za najboljšo vokalno izvedbo. Za pesem Hvala vam ptice, ki jo je izvajal isti ansambel, je Sasa Martelanc prejel tudi posebno nagrado za najboljše besedilo. Poleg navedenih je žirija podelila Se tri nagra- de: najboljšemu kvintetu -ansambel Ekart iz Starš, triu - Storžič z Golnika in najboljšemu debitantu -ansamblu Peter Fink iz Novega mesta. Nagrade so podelili pozno zvečer, saj se je spored zavlekel krepko Cez napovedani Cas. Na finalnem veCeru se je predstavilo petnajst ansamblov, ki so izvajali po dve skladbi, eno izvirno in nalašč za to priložnost 'zloženo, drugo pa poznano. Nedeljski prireditvi je sledilo rekordno število gledalcev, ki je spravilo v nekolikšno zagato organizatorje, saj je na koncu večera zmanjkalo tako hrane kot pijače. Na ta račun in na račun več kot tisoč v nedeljo prodanih vstopnic pa si lahko mane roke blagajnik društva Sedej, saj je tolikšen odziv poplačal prizadevno delo organizatorjev. Na sliki (Fotostudio Re-portage) predsednik društva Sedej Marko Tertic izroča trofejo zmagovalcem Včeraj se je začel ustni del zrelostnih izpitov na pedagoškem liceju Simona Gregorčiča. Vse maturantke na vrsti so izrazile željo, da bi izpit potekal za zaprtimi vrati. Kljub temu, da so izpiti javni, smo njihovo željo upoštevali. Zdi pa se nam, da bi morale bodoCe vzgojiteljice biti vajene nastopanja v javnosti, saj bo to del njihovega poklica. Pravijo sicer, da jih nastopanje pred otroki ne skrbi, vsaj ne toliko, kot jih matura. Pred vrati so kandidatke nestrpno Čakale, da pridejo na vrsto. Bodrili so jih kolegi, ki so bili malo bolj sproščeni, saj bodo prišli na vrsto šele v naslednjih dneh. O spraševanju smo se pogovorili s Katjo, ki je pravkar zaključila preizkušnjo. Zavzeto je pripovedovala sošolcem o spraševanju italijanščine. Dobro se je odrezala s sodobnim slovstvom in sicer z verizmom in njegovimi avtorji; nekoliko negotova je bila pri razlagi Dantejevih verzov. Vprašali so jo, kateri med sodobnimi avtorji ji je najbolj všeč. Odločila se je za Calvina. Pri pedagogiki se je kandidatka počutila kot doma. Spregovorila je o ustvarjalnem mišljenju in o izkušnjah, ki jih je imela na nastopu v šoli. Po njenem mnenju je bila komisija v redu, spraševanje je bilo sproščeno. Profesor italijanščine je bil še kar zahteven in je od kan-ditatke želel, da poleg znanja prikaže tudi sposobnost kritičnega razmišljanja. Katja namerava študij nadaljevati na univerzi, na pedagoških vedah. NOVICE V Ločniku bo govor o zdravstvu Nocoj se sestane rajonski svet v Ločniku. V prvem delu seje ob 19.45 bodo obravnavali nekaj upravnih zadev, v drugem ob 20.30 pa bodo poslušali poročilo prof. Salvatoreja Bancherija in dr. Bruna Gregoriga o zdravstvu na Goriškem ter se seznanih z načrtom “Progetto estate” združenja Arcobaleno. Potrdila za vinogradnike Goriška občina obvešCa vinogradnike, da lahko v protokolnem uradu na županstvu dvignejo potrdila trgovinske zbornice o vloženih prijavah leta 1993 pridelanega grozdja namenjena proizvodnji vina z zaščitno oznako DOC. Vaje na strelišču pri Doberdobu Zadovoljivi izidi na zavodu I. Cankarja Včeraj so objavili končne uspehe zrelostnih izpitov na Poklicnem zavodu za trgovske dejavnosti Ivana Cankarja. Po rekordnem uspehu na klasičnem liceju, kjer so vsi štirje maturantje izdelali z najvišjo možno oceno, so tudi na zavodu Cankar vsi izdelali. Sestdesetic tokrat ni bilo in nihče med dijaki se najvišji oceni ni niti približal, po drugi strani pa so tudi redke ocene pod 42 še-stdesetinkami. Zadovoljivo povprečje torej, v katerem je večina izdelala z ocenami med 40 in 50, z le redkimi odstopanju tako navzgor kot navzdol. Na poklicnem zavodu Ivana Cankarja so uspešno opravili zrelostni izpit: Evelin Bulfoni 42/60, Emanuela Del Negro 44, Ksenija Devetak 45, Matija Devetak 42, Igor Florenin 42, Barbara Gergolet 40, Paola Ger-golet 52, Martina Kovic 48, Marco Leghissa 39, Sebastiano Meniš 50, Tamara Mizerit 42, Monika Mosettig 38, Tomaž Mucci 44, Erika Pelicon 44, Cristian Pisk 38, Ivan Rakuša 45, Sandro Skarabot 36, Elizabeta Škorjanc 43, Tanja Spessot 45. Na vojaškem strelišču pri Doberdobu bodo ta teden strelske vaje vse dni do četrtka, 6. julija, nato še v dneh od 10. do 12., od 18. do 21., od 25. do 27. in 31. julija. V navedenih dneh je med 8.30 in 17.30 vsakomur prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo označeno z rdečimi zastavicami. Iz avta izginila torbica Najbrž zgolj priložnostni tatič je včeraj ponoči iz avtomobila na gradu odnesel torbico z dokumenti in 70 tisoC lirami. Neprevidna lastnica, ki je šla plesat v disko na grajski terasi, je pustila nezaklenjen avto in s tem olajšala delo nepridipravu. Krajo je prijavila na kvesturi. SLUŠNI APARATI PHILIPS VAZNO OBVESTILO! SE VAM ZDI, DA LJUDJE A M! J V KINU, V CERKVI, X----- NA PREDA VANJIH NE GOVORIJO JASNO? IMATE TEZA VE PRI POSLUŠANJU TELEVIZIJE? VERJETNO POTREBUJETE NAS NASVET!!! ODPRLI SMO NOV CENTER V GORICI Ul. Marconi 3/B tel. 30030 URNIK: ob torkih, sredah, četrtkih od 9.00 do 12.30 S TITUTO A C U S T I C O PoriEUtoni NATEČAJ SEGHIZZI / MEDNARODNI SIMPOZIJ Posvet o Orffovi metodologiji Na natečaju za soliste sinoči nastopili finalisti, nocoj nagrajevanje V konferenčni dvorani Espomego se je včeraj ob pevskem natečaju Seghizzi začel 26. mednarodni posvet o glasbeni pedagogiki. Posvečen Carlu Orffu ob stoletnici rojstva in razvoju njegove značilne pedagoške metode. Zasedanje je vCeraj uvedel prof. Caudio Desinan iz Trsta, sledili sta poročili prof. Giovannija Piazze iz Rima in Borisa Porene iz Rietija. Zanimivo dopolnilo k posvetu, ki se nadaljuje še danes, je bil vCeraj popoldne laboratorij glasbene didaktike, na katerem je prof. Leonardo Ri-veiro Holgado iz Madrida predstavil možnosti vzgoje glasu preko telesnih gibov. Kar zabavno je bilo gledati, kako so se na- videz resnobni muzikologi pod Holgado-vim vodstvom sprostili in se predali gibu in petju (na sliki - Fotostudio Reportage). Danes se zaključuje 1. mednarodni natečaj v solo petju. Žirija je na predtekmovanju izbrala 10 najboljših, ki so sinoči nastopili v finalu, nocoj (ob 21. uri v dvorani Fogar) pa bo nagrajevanje. Med finalisti je GoriCanka Romina Basso, ob njej paše Tržačana Riccardo Botta in Francesca Franzil in VidemCanka Sandra Foschiatto. Drugi finalisti so Monica Benvenuti, Rita Oberparleiter, Rosanna Roagna, Miriam Spano (vse Italija), Lee Hae Won (J. Koreja) in Svetlana Novikova (Rusija). KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Jefferson in Pariš«. Rež. James Ivory. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir. CORSO 18.00-20.00-22.00 »11 fiume della pau-ra«. Igrata Meryl Streep in Kevin Bacon. Vstopnica samo 7.000 lir. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da je v teku vpisovanje v šolsko leto 1995/96 za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, so-lopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije in vpisi v tajništvu v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 28. julija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da je za seminar za slovenske šolnike v Postojni zadnji teden avgusta na razpolago deset mest. Prošnje sprejemajo še do 9. t.m. Fantje in dekleta! Menite, da je važ obraz filmsko zanimiv in se vam zdi filmski svet mikaven? Ne zamudite nocojšnje priložnosti, ki jo ponuja Kinoatelje ob 20.30 na igrišču doma Andreja Budala v Stan-drežu. Režiser Vinci Vo-gue Anžlovar bo izbiral Filmsko lice ’95. Sicer so na večer vabljeni tudi “mladi vseh starosti”, ki nimajo filmskih ambicij, saj si bodo lahko ogledali Anžlovarjev film Babica gre na jug, eno večjih slovenskih uspešnic vseh Časov. Večer sodi v filmvideo laboratorij, ki ga Kinoatelje v sodelovanju z ZSKD in ZKOS prireja ob koncu tedna. Umrl Marcosig oče natečaja Alpe Jadran Po neozdravljivi bolezni je v nedeljo umrl prof. Alfredo Marcosig, violinist, glasbeni pedagog in organizator. Star je bil 62 let. Njegovo ime je tesno povezano z natečajem za mlade violiniste iz prostora Alpe Jadran, ki ga je od začetka 80. let prirejal najprej v Fari in nato v Gorici. Manifestacija je po zaslugi njegove vneme naglo rasla in letos privabila vec kot 150 mladih violinistov in violončelistov. Pogreb bo danes ob 11. uri iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija. If] OBVESTILA SKGZ, ZSKD in ZSSDI sporočajo, da so njihovi j uradi v juliju odprti od ponedeljka do petka med , 8. in 14. uro. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici, sporoCa, da je odprta vsak j dan od 8. do 13. ure. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, ; tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul Cosulich 117, tel. 711315. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZE- i RU, Vrtna ul. 2, tel.78300. j POGREB! Danes: 9.30, Karlo Fiegl iz splošne bolnišnice v Pevmo; 11.00, Alfrede Marcosig iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 13.15, Genoveffa Grion, vd. Marangon in splošne bolnišnice v Koprivno. MENJALNIŠKI TEČAJI 3. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 Ul) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni J^anka Ljubljana 81,50 81,95 11,46 11,65 6,80 7,23 __^_banka Koper 81,45 81,90 11,42 11,65 6,80 7,21 -Alenka Nova Gorica 81,45 81,90 11,44 11,65 6,80 7,21 J^a Celje d.d., t: 063/431-000 81,75 82,20 11,50 11,70 6,90 7,40 Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 J^ka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,52 81,90 11,38 11,60 6,90 7,06 Come 2 us JfekOčl/ 15-92-635, od8-15, sob od 9-12 81,68 81,90 11,50 11,60 6,90 7,10 _^£ditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,80 7,10 Ljubljana, t: 12-51-095 81,80 81,85 11,57 11,59 7,02 7,04 kompas Hertz Celje JOljOM/26-515, od 7-19, sob od 7-13 81,70 82,10 11,52 11,62 6,85 7,00 kompas Hertz Velenje 1^063/855552, od 7-15, sob od 7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 kompas Hertz Idrija J&065/ 71-700, od 7-15, sob od7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 Kompas Hertz Tolmin r^5/_81-707, od 7-15, sob od 7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 kompas Hertz Bled JM064/ 741-519, od 7-19, sob Od 7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 Kompas Hertz Nova Gorica J^065/28-711 od 7-19, sob. od7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 Kompas Hertz Maribor J&062/225252, od 7-19, sob od 7-13 81,60 81,90 11,52 11,59 6,85 7,00 J^a kreditna banka Maribor d. 81,00 82,10 .11,40 11,75 6,80 7,30 J^mo Šempeter,!: 065/ 32-250 81,57 81,90 11,45 11,60 6,91 7,05 jTUdska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,75 82,15 11,50 11,65 6,85 7,15 jT^tna banka Slovenije 79,90 81,95 10,65 11,65 6,40 7,25 J^ikurn Ljubljana, t: 312-570 81,79 81,83 11,58 11,60 7,00 7,04 -Z^ikum Piran, t: 066/ 73-269 81,70 81,93 11,53 11,57 6,95 7,05 _t^kum Celje, t: 063/ 441-405 81,70 82,00 11,54 11,56 6,90 7,20 _^likum Maribor, t: 062/ 222-675 81,73 81,88 11,57 11,58 6,85 7,10 J^likum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,90 82,10 11,30 11,73 6,70 7,15 J^likum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,60 81,80 11,52 11,58 6,96 7,00 J^Jikum NM, t: 068/ 322-490 81,50 81,89 11,48 11,63 6,90 7,15 J^Uikum Žalec, t: 063/ 715-114 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 .j^kum Kamnik, t: 061/832-914 81,65 81,95 11,50 11,65 7,00 7,20 SKB d.d., * * * 81,20 81,95 11,35 11,74 6,80 7,10 JWM6i/1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 125 z dne 03. 7. 1995-Tečaji veljajo od 04. 7. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 79,8860 1157,5080 395,8482 82,0512 2084,6540 2635,7320 2323,1560 8140,0000 -50,0447 —185,0222 6,9076 132,7634 7267,3920 1826,778 77,0695 1548,6350 9802,1880 179,5684 112,4948 149,8167 93,0809 81,2775 1157,1204 395,7692 82,4899 2085,1113 2653,3786 2320,1807 8136,7023 50,0977 185,7609 6,9357 2257,6338 133,2792 7262,8205 1826,5269 76,9813 1560,6195 9786,8255 179,8048 113,6453 149,9798 93,0106 80,0822 1160,3520 396,8208 82,2528 2089,7760 2642,2080 2328,8640 8160,0000 50,1677 185,4768 6,9246 133,0896 7285,2480 1831,2672 77,2589 1552,4400 9826,2720 180,0096 112,7712 150,1848 93,3096 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 843,081 804,208 1,647,289 97 99,1860°/ 94.6127% 96.8993% 170,000 84,308 80.421 164,729 ULBUASA SlOCt UC MANCL PC Tečajnica borznega trga št.: 122 Datum: 03. 7. 1995 Vrednost. papir obr. indiv. ex kupon St.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpiaS ponudba Max. Min. Si M?? »t i™! LEE 796 (4.5.93) 11.306 28.6. 11.350 11.700 m im (6.6.94) 12.901 2,07 03.7. 12.810 13.130 12.970 12.700 1.987 SAL 500 (7)129.8.94) 19.000 ,26- 03.7. 19.020 19.290 19.000 19.000 930 SKBR 458 (16.5.94.) 27.821 ,59 03.7. 27.800 28.030 28.250 27.000 16.943 smra ut™ m 8,0 4.(31.12.941 99,8 ,04 03.7. 99,3 99,9 100,0 99,3 2,239 8302 9,5 8.(1.10.94| 103,9 ,04 03.7. 103,3 103,8 103,9 103,4 126,734 830« 5,0 3.(30.11.941 85,0 30.6. 84,1 88,0 8311 7,0 4.(15.1.95) 94,0 30.6, 88,0 99,0 RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 98,0 30.6. 97,9 8SL2D 9,5 8.|1.10.94) 103,3 29.6. 102,5 103,3 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,OA ,56- 03.7. 97,4 98,7 98,0 98,0 1.097 2HE aso /HBE STBR 11.043 5,20- 03.7. 10.800 11.100 11.000 11.160 298 JAD 10.000 (1.6.94.) 88.868 4,99 03.7. 89.550 91.500 87.200 80.500 21.684 FMD (S) 13.600 ,17- 03.7. 13.000 13.600 13.600 13.380 136 JPGR 21,780 29.6. 21.780 MR 15.200 29.6. 13.700 15.200 m 218 (30.3.93.) 8.992 ,34 03.7. 8.530 9.000 8.990 8.600 2.680 TO 4,000 |8)(10.6.94.) 3.166 1,32- 03.7. 3.205 3.300 3.300 3.020 1.965 im (5) 712,2 ,93- 03.7. 720,0 724,0 717,0 707,0 397 (BTP 4000 (23.5.94| 26.161" 26.6. 33.500 8FNP 27.353" 21.6. 30.000 8GSP (6) 699,0 9,22 03.7. 611,0 700,0 699,0 699,0 7 JBKP 7.437" 22.6. 6.930 8.100 UP 41.500 1,47 03.7. 40.500 42.000 41.500 41.500 208 T*T?i SJEEg ir.V/Ai IK 12,0 4.(1.11.94) 99,0 15.6. 96,2 3ZG 11,0 1(1.1.95) 91,5 28.6. 91,0 94,0 a 12,0 6.(1.12.94) 99,7 30.6. 99,0 =G0 10,0 l.(1.6.94) 99,OA ,50 03.7. 98,7 99,5 99,0 99,0 672 8SGS1 10,0 4.(1.6.94) 25,7 30.6. 20,0 43,0 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 122/95-03. 7. 1995 Vrednost. obr. ex kupon papir n,div. sl.dat.(3) enotni teCaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. noo sir n)DJ:4i»«iikrem GEAR GRDO HBR0 m RDR0 RGSR 119 (8,3.94.) 4,171 6.800 3.780A 2.549A 14.200 302,OA 1,97 8,29- 19.6. 29.6. 03.7. 03.7. 14.6. 03.7. 2.560 6.800 2.680 1.900 10.100 302,0 3.900 10.000 4.990 2.300 11.500 349,0 3.780 3.250 302,0 3.780 2.200 302,0 4 9.945 15 IIIDJMMIH iTifii RTStlTT? HBP0 DOKUPI KBPP UBKC 3.094 24.000 3.587 23.6. 29.6. 27.6. 2.480 16.000 18.000 3.000 3.099 30.000 3.720 GORO LOK ML|0 OSMO OLSO ONM 3P0 IM mo 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 .11,0 10,0 8,50 10,0 9.(15.1.95) jl.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6(1.2.95) 2.(15.4.95) 11.10.94) 100,OA 92.0 95.0 85.1 86,2A 93.1 90.1 100,0 98,5 1,82 ,12 2 03.7. 30.6. 30.6. 23.6. 03.7. 30.6. 30.6. 19.3. 30.1. 98.2 87.0 94.0 79.1 86.3 93.2 90.2 25.0 98.0 100,0 94,9 98.0 94.0 87.0 93.5 92.5 100,0 86,2 93,0 88,2 3 19 50 dnevni (v Str) 30 dnevni jv SIT) 120 dnevni (v SiT) 94,1 19.4. BSB3 brez nek. bona(U2. delnaLbonalvSrnUBSi del nat bona j v SIT) NBS! 95) 95,1 15.539 3.200 ,87- 14,01- 28.6. 30.7. 30.7. 94,9 15.600 3.200 95,3 15.640 3.331 15.790 3.499 15.360 3.000 6.060 13.720 BTC« 170.000 SUskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5,6, cd i 03.7.95 preišnii d T d% 0DI 1.045,28 1.042,04 3,24 0,31 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajsava; A - aplikacijski tečaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01.RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. junija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne teCaie na tre Šiling frank marka lira funt dolar • Vodi ga pomožni škof ^riojz Uran, poleg maribor-®Lega škofa dr. Franca Krambergerja pa so v njem predstavniki iz vseh treh slovenskih škofij ter pose-oni odgovorni nosilci za Področje pastorale, arhite-^lure, operative, financ, li-drrgije, logistike in medijev. Odbor bo sodeloval s Podobnim odborom na dr-^vni ravni, ki ga je prejšnji leden imenovala slovenska vlada in ga vodi notranji frhruster Andrej Ster. Kot so včeraj na tiskovni Konferenci cerkvenega pri- pravljalnega odbora posebej poudarili, bo imel papežev obisk predvsem pastoralni značaj. Njegov osnovni namen je utrjevanje vere in zvestobe Cerkvi. Temu primemo bodo zato glavni poudarki dani 1250-letnici Karantanskega misijona, 1200-letnici oglejske sinode, ki je postavila temelje misijonskega delovanja v naših krajih, in tisočletnici Brizinskih spomenikov. Slovenska škofovska konferenca ob tem pričakuje tudi papeževo proglasitev škofe Antona Martina Slomška za blaženega. Zadnjo in dokončno besedo naj bi o tem letos novembra izrekla kongregacija v Rimu. Sicer pa program papeževega obiska, sestavljen po zelo natančnih vatikanskih pravilih, predvideva 18. maja osrednje srečanje v Ljubljani, na katerem pričakujejo od .200 do 300 tisoC vernikov. Istega dne popoldne naj bi se papež (verjetno v Postojni) sešel z mladino, ki naj bi mu prav na njegov rojstni dan pokazala, da smo Slovenci most med germanskim, romanskim, slovanskim in madžarskim svetom. Drugi dan obiska, v nedeljo, 19. maja, se bo papež sešel z verniki v Mariboru. Poleg pričakovane Slomškove beatifikacije naj bi srečanje s prekmurskimi evangeličani imelo tudi ekumenski značaj. Predstavniki pripravljalnega odbora so še povedali, da so se priprave na ta visoki obisk, ki je tudi državniški, na nekaterih področjih že začele. Tako so že izdali nekaj molitev za to priložnost, razpisati natečaj za pesem, na katerega se je odzvalo 60 avtorjev, najboljšo pa bodo dali tudi uglasbiti. Jeseni naj bi stekle še nekatere druge akcije, kot na primer razširjanje približno 500 obhajilnih podobic, prevodi molitev v italijanščino in madžarščino, izdelava tisoC mašnih plaščev ipd. Seveda je bilo ob tem takoj slišati vprašanje o celotnih stroških papeževega obiska. Predsednik odbora Alojz Uran je odvrnil, da so o tem že govorili in se odločili v ta namen odpreti poseben račun. Sicer pa menijo, da na tako pričakovani papežev obisk ne gre gledati skozi denar. Njegov osnovni namen je namreč prispevati kar največ k večji povezanosti slovenskega naroda in ozdravitvi njegovih globokih ran, kar daleč presega vse organizacijske napore. Robi Kovšca Slovenija je zanesljiv gospodarski in politični partner LJUBLJANA (STA) - Slovenski Ameriški kongresnik meni, da je predsednik Milan KuCan je vCeraj Slovenija v svetu že uveljavljena kot sprejel elana ameriškega kongresa slo- zanesljiv in stabilen politični in gospo-venskega rodu Jamesa L. Oberstarja. V darski partner, prepričan pa je tudi, da pogovoru, ki se ga je udeležil tudi obstajajo možnosti za nadaljnjo širitev ameriški veleposlanik v Sloveniji Al- in poglobitev dobrih odnosov med Slo-lan VVendt, je Oberstar izrekel prizna- venijo in ZDA. Ameriški gost se bo nje Sloveniji za uspehe, ki jih je po med večdnevnim obiskom v Sloveniji vzpostavitvi lastne države dosegla pri v prihodnjih dneh sešel še z veC pred-utrjevanju demokracije in uspešnega stavniki slovenske države, so še sporo-gospodarskega sistema. Čili iz urada predsednika republike. SLOVENIJA, ODPRTA ZA UMETNOST GLEDALIŠČE / POGOVOR Z LENO KNIFIC IN NATAŠO TOVIRAC IZŠLO JE SINJI VRH - Včeraj se je končala letošnja desetdnevna mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost, ki je ena najpomembnejših slovenskih likovnih delavnic s številno mednarodno udeležbo. Ob pomoči strokovnih sodelavcev, sponzorjev in družine Vidmar, lastnice turističnega objekta na Sinjem Vrhu, (in mimo proračunskih sredstev) jo je letos že tretjič organiziral slikar Klavdij Tutta. Letos je na delavnici sodelovalo 26 likovnikov iz Avstrije, Brazilije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, ZDA in Slovenije. Koncept delavnice je letos ponujal nekaj novosti. V njenem okviru so pripravili srečanje članov mednarodne zveze likovnih kritikov AICA z naslovom Vloga muzejev in zbirk v postsocialističnih družbah v tranziciji; srečanja so se udeležili predstavniki Slovaške, Madžarske in Slovenije (napovedanih je bilo sicer več predstavnikov). Člani AICA so kot skupen problem sre- dnjeevropskih držav v tranziciji označili pomanjkanje oziroma neustreznost nacionalnih muzejev svetovne umetnosti 20. stoletja in sprejeli sklep o večjem javnem angažiranju na tem področju ter sklep o rednih letnih srečanjih članov AICA iz postsocialističnih srednjeevropskih držav. Letošnji novosti delavnice sta bila tudi izbor, ki je bil skrb nacionalnih selektorjev, in novi atelje, ki ga bodo tudi čez leto namenili mednarodnim izmenjavam likovnikov. Projekt so omogočila podjetja Šenk, Špenko, Duka, Mobi-les, Prometej, Mlinotest in številna druga. (V. U.) Remigiusz Dobrovvolski: Albanski pilot med pristankom v Bariju Kiki Kogelnik v Ljubljani V Mestni galeriji v Ljubljani bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo grafik, keramike in slik novejših datumov (pozna osemdeseta in devetdeseta leta) avstrijske umetnice Kiki Kogelnik. Razstava umetnice, ki se v svojih delih osredotoča na figurativnost, igrivost, grotesknost in ironijo, ki jih povezuje v humanistično sporočilnost, bo v Mestni galeriji na ogled do 14. avgusta. (V. U.) Nagrada Bachmannove Franzobelu CELOVEC (dpa) - Franzobel (28), avstrijski avtor, ki ga je žirija primerjala s Konradom Beyerjem in literati dunajskega kroga, je dobitnik letošnje mednarodne nagrade za literaturo, ki se imenuje po avstrijski pesnici in pisateljici Ingeborg Bachmann (1926-1973). Nagradili so ga za besedna kolaža Vonj po zelju in Jandl v čisti prozi, ki »posebno dobro izražata muzikalnost pripovedovanja«. Franzobel je kot nagrado prejel dvesto tisoč avstrijskih šilingov. Bienale mladih na Reki LJUBLJANA - V Modemi galeriji na Reki so v soboto odprh Bienale mladih 1995. Projekt je po šestnajstih izdajah z udeležbo mladih jugoslovanskih umetnikov (1960-1991) spet zaživel; letos se je v novih političnih razmerah umestil pod okrilje mednarodnega komiteja Bienala mladih ustvarjalcev Sredozemlja. Dela za reški bienale so izbrali nacionalni selektorji; iz Slovenije (selektorica Alenka Pirman iz galerije Skuc) bodo na razstavi sodelovali Mihaela Ciuha, Jiri Kočica, Damijan Kracina, Darij Kreuh, Žiga Okorn, Marija Mojca Pungerčar, Irena Romih, Mateja Sever, Mirko Simič in Strip Core. (V. U.) Veliko zanimanje za obnovo Prada MADRID (AFP) - Španska ministrica za kulturo Carmen Alborch je sporočila, da se je na natečaj za obnovo in razširitev madridskega muzeja Prado prijavilo skoraj 1700 projektantskih skupin iz šestdesetih držav. Nagrajenec natečaja bo znan junija prihodnje leto, dela, ki so ocenjena na dvajset milijard pezet (165 milijonov dolarjev), pa bodo začeli leta 1997. NOVICE Nataša Tovirac in Lena Knific (Foto: Damian Jermančič) LJUBLJANA - Plesalki in koreografinji Lena Knific in Nataša Tovirac vodita plesni studio Intakt pod okriljem SOU, ki financira izobraževalni program in delno plesne projekte, ti pa so odvisni tudi od sponzorstva. Ob koncu sezone in šolskega leta so se včeraj predstavili s produkcijo v Lutkovnem gledališču, danes pa bodo pokazali predstavo Tri-o v izvirni koreografiji Nataše Tovirac. Z njima smo se pogovarjali o nastanku in delovanju studia ter o slovenskem prostoru sodobnega plesa. Leta 1992 so se Lena Knific, Nataša Tovirac in Grega Kamnikar hkrati vrnili iz šolanja v tujini, bili so si blizu po načinu razmišljanja, sen-zibiliteti, našli so skupni imenovalec v ustvarjalnosti in se združih, da bi v sodobnem plesu naredili nekaj novega, in zato znova obnovili delovanje Intakta. Vsaka predstava je rezultat učenja sodobnega plesa in učenje je primarna funkcija vašega studia. Lena: Mislim, da smo edini v Ljubljani, ki trenutno omogočamo kakovosten pouk sodobnega plesa študentom in dijakom, ki se želijo ukvarjati s tem, in ki poiščemo pedagoge, domače in tuje, ne glede na to, v kateri skupini ustvarjajo, da učijo. Sami pa se učimo pri nastajanju predstav, ki jih pripravljamo, tako da imamo možnost rasti in se razvijati tudi kot umetniki. Nataša: Na vsak način poskušamo ostati odprti, ker je v prostoru slovenskega sodobnega plesa navada, da se ustvarjalce in plesalce predalčka, k nam na učne ure pa prihajajo plesalci tudi iz Kazine, Urške, PTL. Se pravi, da je glavna zavora pri kakovostnem razvoju sodobnega plesa uniformiranje in zaprtost? Lena: Da, ampak ne želimo se ukvarjati s tem, da nekdo pleše pri PTL, mi pa v Intaktu, ampak se želimo ukvarjati s plesom, delati predstave, iskati ideje za ko- reografije, se zanimati za ples. Ni pomembno, kako se opredeljujemo in kaj nas ločuje in podobno. Plesalci imamo ogromno skupnega, od baletnikov do džezerjev do sodobnih plesalcev; način, kako se izražamo, z različnimi izraznimi sredstvi in idejami, nas v bistvu ne ločuje, kajti vsi plešemo. Nataša: Prvo leto, ko smo začeli zelo navdušeno sodelovati, smo si zadali cilje in se še nismo ukvarjali s tem, kdo smo v tem prostoru, kaj predstavljamo ali kam pripadamo. Po letu dni, ko smo spremljali odmeve na predstave, ki smo jih naredili, smo ugotovili, da nas uokvirjajo, postavljajo pod natančno določeno ime, Intakt, čeprav se nam ni zdelo, da mu pripadamo. Intakt je namreč obstajal že od leta 1987, pripadali pa so mu popolnoma drugi ljudje, s katerimi se nismo želeli identificirati. Za nas je Intakt prostor sodobnega plesa, ki smo ga želeli in ga še želimo oblikovati s svojimi idejami in ga mogoče tudi spremeniti. Prešli smo fazo enačenja z določenim terminom. Preprosto ni mogoče razumeti, da te enačijo z nekim imenom, če predstavo doživljaš kot plesalec in človek. Kako občutite pomanjkanje denarja za kulturo? Lena: SOU financira našo izobraževalno dejavnost in delno tudi plesne projekte. Sponzorji nam pogosto odklonijo pomoč, ko vidijo, da delamo pod okriljem SOU. Po eni strani smo zavarovani, po drugi pa nas gledajo postrani, ker si predstavljajo, da imamo ogromno denarja. Dokaza za to sta tudi občinstvo, ki ne obiskuje naših predstav, in kritika, ki ne piše o nas. Lahko rečem, da nas javnost ne upošteva oziroma celo obsoja. Obe sta bili v tujini. Kako je to področje urejeno tam? Lena: V tujini so plesalci še veliko bolj prepuščeni sami sebi, gre jim veliko slabše kot pri nas. Po končanem študiju se morajo boriti za možnost nastopa. Nataša: V tujini si veliko bolj pomagajo med seboj, ker dejansko ne dobivajo denarne pomoči, pri nas pa je vedno mogoče dobiti denar. Lena: Zunaj plesalci poleg plesa delajo, da se lahko preživljajo, in to profesionalni plesalci. Sele potem lahko ustvarjajo predstave, ki jih velikokrat tudi sami financirajo. Veliko tujcev prihaja v Slovenijo, da lahko tukaj delajo. Nataša: Plesalci dajo vse, ker jim gre zgolj za umetnost. Ce se odločiš, da boš v življenju plesal, sprejmeš ta izziv in plešeš, kar seveda ni lahko v Sloveniji, kaj šele v tujini. Kakšno je javno mnenje o sodobnem plesu v Sloveniji? Lena: Preveč intelektualno. Stvari držijo v rokah nekateri intelektualci, zato je ples postal že dolgočasen. Dogaja se celo to, da plesalci ne trenirajo več, ampak mislijo, da delajo. Plesalcev instrument je njegovo telo, za ples pa se mora miselno in telesno pripraviti. Nataša: Ko dozoreva kot plesalec in koreograf, si vsak najde svoj način dela, vendar ne sme izgubiti spontanosti. Ce se začneš zelo hitro ukvarjati s teorijo, namreč postaneš abstrakten in se začneš spraševati, kaj pravzaprav ples je. Bolje je, da preneham govoriti o tem, ker raje plešem. Karla Železnik LITERATURA / DRAGO JANČAR 2E DRUGIČ ROŽANCEV NAGRAJENEC NOVA GORICA - »Zbirka esejev Egiptovski lonci mesa z vso suverenostjo in odlično literarno energijo potrjuje Draga Jančarja kot enega najpomembnejših esejističnih piscev na Slovenskem,« je v obrazložitvi za Rožančevo nagrado dejal predsednik letošnje žirije Jaroslav Skrušny. Nagrado so v pristnosti številnih slovenskih pisateljev in pesnikov, članov Društva in drugih ljubiteljev slovenske leposlovne besede podelih v soboto na domačiji pokojnega slovenskega esejista Marjana Rožanca v Volčjem gradu pri Komnu. Tokratna podelitev je bila tretja po vrsti. Prvo je leta 1993 prav tako prejel Drago Jančar za zbirko esejev Razbiti vrč; lanski nagrajenec je bil Jože Snoj. »Ključna tema Jančarjeve esejistične detekcije so možnosti in blokade, ki jih ta novi, v marsičem nerazvidni, nepredvidljivi in protislovni prehodni čas z vso silovitostjo postavlja pred življenje posamičnega in skupinskega človeka, posebej pred intelektualce in pisatelje, in še posebej na etični ravni, za katero vse kaže, da jo praktična politika docela postavlja v oklepaje,« je zapisano v obrazložitvi. Posebej je v Egiptovskih loncih mesa opazen esej Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta, v katerem avtor z naravnost grozljivo nazornostjo obnavlja tragični sarajevski fenomen kot stičišče samopašnosti, zločina in političnega cinizma epohalnih dimenzij. Nagrajena zbirka Jančarjevih esejev je izšla v zbirki Brevir založbe Mihelač, ki skupaj s časopisom Dnevnik tudi podeljuje nagrado. V nasprotju z drugimi knjižnimi zbirkami, ki jih izdajajo pri Mihelaču, sta letos v zbirki Brevir izšli le dve Drago Jančar knjigi. Poleg nagrajenega Jančarja še knjiga izbranih esejev (izbor je opravil dr. Andrej Inkret) Marjana Rožanca. Vojko Cuder Josef Hober: Zgodovina Cerkve v stotih slikah Družina, Ljubljana 1995, trda vezava, 420 str., 16 x 24 cm. Pričujoče delo avstrijskega zgodovinarja, novinarja in teologa Josefa Holzerja je izšlo v originalu že 1.1979 pod naslovom Zgodovina cerkve v stotih reportažah in se osredotoča na zgodovino katoliške cerkve, ne pa tudi celotnega krščanstva. Za izhodišče je avtor izbral sto ključnih dogodkov, ob katerih je predstavil dvatisočletno zgodovino cerkve. Vsako poglavje je samostojna reportaža, v kateri Holzer razčleni tako vzroke kot posledice pomembnega dogodka iz preteklosti. Zaradi privlačnega, preprostega in neposrednega sloga pisanja, posrečenega združevanja dogodkov in idejnih tokov ter lucidnega povezovanja dogodkov in njihovih posledic je delo pritegnilo Franceta M. Dolinarja, ki je prevod priredil tako, da je nadomestil poglavji o širjenju krščanstva v Severni Evropi in spreobrnitvi Slovanov s poglavji o zgodovini krščanstva pri nas. V njih predstavi krščanstvo na slovenskem ozemlju pred naselitvijo Slovencev, pokristjanjevanje Slovencev, sveta brata Cirila in Metoda in protestantizem v slovenskih deželah. Poglavje o novih poteh v prihodnost pa je dopolnil s podatki o papežu Janezu Pavlu 11. Dobili smo še en celosten in poljuden prikaz zgodovine cerkve, ki je primeren tudi kot dopolnilna literatura za dijake in študente. (A. P.) Darja Kalan: Olimp! med vzhodnimi in zahodnimi miselnimi dižami RTV Slovenija, Ljubljana 1995, mehka vezava, 151 str., 14 x 22 cm. Darja Kalan, rojena leta 1967, je leta 1992 na ljubljanski univerzi diplomirala iz sociologije in prejela za svoje diplomsko delo študentsko Prešernovo nagrado. V pričujočem delu osvetljuje mitološki svet starih Grkov, ki se je razvijal v smeri antropomorfi-zma, saj so bogovi popolnoma prevzemali človeško podobo. Nato prikaže transformacijo grškega myt-hosa v logos, ki opredeljuje Grke. S spremenjenim dojemanjem realnosti skozi racionalni red je namreč v šestem stoletju pred našim štetjem v Grčiji nastalo novo duhovno obzorje. Ob prikazu grške misli avtorica posega tudi v vzhodno filozofeko-mistično tradicijo, v prostor kozmičnih ciklov in mnogoterih razsežnosti, kjer ni razlike med znanostjo in religijo, mitom in dejstvom, objektom in subjektom. Zanimiva je primerjava grške književnosti, zaznamovane z zavestjo o tragičnem, z indijsko književnostjo, ki ne pozna tragičnega propada junakov. Nastanek grške tragedije avtorica povezuje s konfliktnim razmerjem med svetom, zasnovanim na božanskih načelih, in človekom, ki se začne čedalje bolj zavedati samega sebe. V epilogu avtorica ugotavlja, da smo dediči grškega duha, ki se soočamo z lastnimi zahodnimi ranami in kompleksi. | (A. P.) JAPONSKA / NAPAD NA ZRAHLJANE 2IVCE VESOLJE / PRED DANAŠNJO LOČITVIJO ATLANTISA Tajfun, potres in zashupitev Pod zemeljskim plazom 6 mrtvih TOKIO - Na svojo tehnologijo in način življenja do nedavnega ponosni Japonci so včeraj doživeli celo vrsto manjših šokov, ki so nedvomno še povečali napetost in strah. Najprej jim jo je zagodlo vreme s tajfunom, ki je v osrednjem Naganu terjal življenja šestih delavcev, ki so umrli pod zemeljskim plazom na gradbišču nekega predora. Nato je strela udarila v potniško letalo japonske družbe ANA, prebila okno pilotske kabine in zanetila požar. Pilotu pa je uspelo zasilno pristati v Nagoji, ne da bi bil ranjen kdo od 94 potnikov in elanov posadke. Potniki so bili seveda prestrašeni, ker so se bali, da je kdo ugrabil in preusmeril letalo. Prisilno pa je moral v Osaki namesto v Nagoji pristati tudi ameriški DC-10, ki mu je zmanjkalo goriva, ker je iz Honoluluja zaradi tajfuna porabil preveC goriva. Ob vsem tem je Tokio še prizadel potres 5,6 stopnje po Richterju, v katerem pa je bilo le nekaj lažje ranjenih, gmotna škoda pa minimalna. Epicenter potresa je bil v Sagamskem zalivu, 120 kilometrov ppd morjem, tako da so se poleg tokijskih zamajale tudi jokohamske stolpnice. Nekaj stekel je popokalo in ranilo ljudi, hujšega pa ni bilo. Seveda so se samodejno ustavili hitri vlaki šinkansen. Seizmologi so takoj pomirili ljudi s trditvami, da včerajšnji pobesni sunek ni uvod v »veliki pobes«, ki ga v Tokiu pričakujejo po letu 2000. Da bi bila mera polna, je prišlo vCeraj do nove zastrupitve v joko-hamski podzemski železnici. V bolnišnico so sprejeli šest oseb, ki so se pridružile enainbidesetim predsino-Cnjim zasbupljencem prav tako iz jokohamske podzemske železnice. Zdravniki pravijo, da gre za zelo blago zasbupitev, hudih simptomov naj bi bil kriv predvsem sbah ljudi, ki se bojijo, da bi pristaši Vzvišene resnice ponovili napad z živčnim bojnim strupom sarinom. Vsekakor pa so preiskovalci mnenja, da se kdo obe-šnjaško šali z zrahljanimi živci Japoncev. Tiskovna konferenca v zemeljski krožnici Ločitev bodo Rusi posneli s krova kapsule sojuz JUŽNA KOREJA / NI VEC UPANJA, DA JE KDO OD 236 POGREŠANIH ŠE 2IV V rušenju umrlo več kot 300 oseb SEUL - Več kot 300 mrtvih bo po vsej verjetnosti končni obračun Cebtkovega katasbofalnega rušenja seulske veleblagovnice Sampoong, ker še vedno pogrešajo 236 oseb in je malo verjetno, da so še žive. Prav zato so se oblasti odločile, da bodo začele ruševine odsbanjevati s težko mehanizacijo. Večina teh Pogrešanih je bilo v štirinadstropnih podzemskih Prostorih, nad katere se je zrušila petnadstropna stavba. Pod zemljo so bile bi etaže namenjene parkiranju, ena pa prodaji živil. Po zadnjih podatkih je rušenje terjalo 106 življenj, 970 je ranjencev, med njimi so številni v kritičnem stanju, kot rečeno, pa pogrešajo še 236 oseb. Južnokorejske oblasti so že aretirale štiri funkcionarje Sampoonga, ki so odgovorni za vse nepravilnosti pri gradnji. Stavbo so dokončali leta 1989, pred tem pa so brez gradbenega dovoljenja izkopali in uredili podzemeljska parkirišča in živilsko veleblagovnico, ko je bil nadzemeljski del že dokončan. S tem so ošibili celotno sbukturo, ki je bila med drugim grajena z nekakovostnim železobetonom. NEW YORK - Včeraj je bila v vesolju prva tiskovna konferenca, danes se bo ameriški vesoljski trajekt Atlantis ločil od ruske vesoljske postaje Mir in se v petek vrnil na Zemljo. Novinarje, ki so v neposrednem televizijskem prenosu spraševali deset astronavtov in kozmonavtov, je še najbolj zanimalo, kako so premostili jezikovne težave in kakšne so fiziološke posledice dolgega bivanja v breztežnostnem stanju. Ameriški astronavt Norm Thagard, ki je na postaji Mir že veC kot sto dni, je priznal, da mu prvih 72 ur sploh ni uspelo vzpostaviti dialoga s svojima ruskima kolegoma. Kasneje pa se je vse izboljšalo. Poveljnik Atlantisa Robert Gibson pa je poudaril, da so kljub globokim jezikovnim razlikam uspeli do potankosti izvesti ves načrtovan program. Jezikovne razlike prav tako niso povzročile psiholoških težav, ki so se jih nekateri bali. Zvezda je bil seveda Norman Thagard, novi ameriški rekorder bivanja v breztežnostnem stanju, ki je povedal, da dve do bi mesečno bivanje v breztežnostnem stanju ne povzroča večjih težav. Vseeno pa si želi Čimprejšnjega snidenja z ženo in obokoma. Današnjo ločitev Atlantisa bo spremljal pravi balet. Rusa Anatolij Solovjov in Nikolaj Budarin, ki sta zamenjala posadko postaje, se bosta namreč vkrcala v vesoljsko kapsulo sojuz, da bi posnela ločitev Atlantisa. To se bo, kot rečeno, zgodilo danes ob 13. po srednjeevropskem Času, na dan najveejega ameriškega državnega praznika. rf IZRAEL / V NAJTOPLEJŠEM JUNIJSKEM DNEVU ZADNJIH STO LET Lh Katastrofalen gozdni požar pri Jeruzalemu Škode je za več kot 20 milijonov dolarjev SORES (IZRAEL) - Najhujši gozdni požar v sedeminštiridesetletni zgodovini Izraela je v nedeljo opustošil borove gozdove in sredozemsko makijo zahodno od Jeruzalema, 37 oseb je bilo lažje ranjenih, za šest ur pa so za ves promet zaprli hibo cesto Jeruzalem-Tel Aviv. Plamene je širil izredno moCan veter, tako da se je požar že približeval zahodnim predmestjetn Jeruzalema, kjer se je širil vonj po ožganem lesu, ulice Jeruzalema pa je zasipaval pepel. Na stobne ljudi je zapusblo naselja na prizadetem in ogroženem območju (na sliki AP). Najhuje je bilo v Sorešu, neke vrste kmeckoturističnem kibucu 10 kilomebov od Jeruzalema, kjer so plameni upepelili kakih 30 poslopij, v njih pa je poginilo tudi 70 tisoC piščancev in druga živina (kamele in osli). Po prvih ocenah je nedeljski požar povzročil za 20 milijonov dolarjev škode, upepelil pa je 2 milijona dreves, ki so jih Izraelci sadili v prvih letih neodvisnosti. Vzroki požara niso znani, vsekakor pa prevladuje prepričanje, da ga je povzročil človek. Gasilci so mnenja, da je vsega kriv cigaretni ogorek, manj verjetna pa je teza, da bi požar namenoma podtaknili palestinski skrajneži. Vsekakor pa je do požara prišlo v najtoplejšem junijskem dnevu zadnjih sto let. Na stotine gasilcev, vojakov in prostovoljcev se je ob pomoči helikopterjev dolge ure borilo proti plamenom, dokler niso predsinoCnjim požara omejili. Desetkilomebski končni odsek hibe ceste Jeruzalem-Tel Aviv so za šest ur zaprli za ves promet, saj se je preko nje valil gost dim, cesto so obenem rabili gasilci in vojska. V kraju Neve Han so plameni poškodovali filmske studie. Izseliti so morali tudi nosečnice, dojenčke in porodnice iz neke bolnišnice. Po podatkih gasilcev je bila ognjena bonta dolga 11 kilomebov od Soreša do naselja Beit Semeš. Pogorišče sta si včeraj poleg predsednika Ezerja Weizmana ogledala tudi premier Rabin in finančni minister So-hat, ki sta obljubila, da bodo Cimprej zaceli s sanacijo pogorišča. NOVICE BOSNA IN HERCEGOVINA Izpustitev britanskega vojaka povzročila nemire v Ulstru BELFAST (dpa) - Po desetih mesecih premirja na Severnem Irskem so včeraj v Belfastu in Londonderryju vnovič izbruhnili nemiri. Razlog za to je bila predčasna izpustitev britanskega vojaka Leeja Clegga iz zapora. Lee Clegg je namreč odgovoren za smrt mlade katoličanke Karen Reilly, ki je septembra 1990 skupaj z dvema mladeničema z ukradenim avtomobilom prebila cestno zaporo. Clegg je takrat izstrelil več nabojev, od katerih sta dva smrtno ranila takrat 18-letno Karen Reilly. Clegga so britanske oblasti leta 1993 zaradi neprimerne uporabe strelnega orožja obsodile na dosmrtno ječo. Njegova obsodba je bila doslej edini primer dosmrtne obsodbe britanskega vojaka na Severnem Irskem. V ponedeljek pa je britanski minister za Severno Irsko Patrick Mayhew sprejel sklep o njegovi pogojni izpustitvi. Takoj po objavi te odločitve so se razvneli protesti v katoliški četrti Belfasta, demonstranti pa so med pohodom po mestu zažgali več kot dvajset avtomobilov. V Londonderryju se je v znamenje protesta zbralo več kot sto ljudi. Irski premier John Braton in stranka Sinn Fein sta posvarila pred neugodnimi posledicami te odločitve za severnoirski mirovni proces, britanska vlada pa je prepričana, da predčasna izpustitev Clegga ne more »bistveno« vplivati na mir na Severnem Irskem. Spopadi v somatskem glavnem mestu terjali pet življenj MOGADIS (dpa) - Po večtedenskem premirju so v somatskem glavnem mestu včeraj vnovič izbruhnili hudi spopadi med sprtimi skupinami. Po podatkih somalskih oblasti je v njih umrlo pet ljudi, dvanajst pa jih je bilo ranjenih. Nemiri so izbruhnili po napadu razbojniških skupin v mestni četrti Bermuda, ki leži v južnem delu Mogadi-ša. Spopad, v katerem so uporabljali avtomatske puške in minomete, je terjal tri smrtne žrtve. V noči z nedelje na ponedeljek pa sta na mogadi-škem letališču v spopadu dveh sprtih skupin umrla dva Somalca. Ukrajina in Nemčija sprejeli dogovor o tesnejšem gospodarskem sodelovanju BONN (dpa) - Nemčija in Ukrajina nameravata poglobiti gospodarske odnose. Jeseni se bo v Kijev odpravila nemška delegacija, ki bo z ukrajinskimi sogovorniki izdelala okvirni načrt za povečanje obsega gospodarskega sodelovanja med državama. Dogovor o tem sta včeraj v Bonnu sprejela nemški zvezni kancler Helmut Kohl in ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki je prišel na štiridnevni uradni obisk v Nemčijo. Kancler Kohl je predsedniku Kučmi na uvodni tiskovni konferenci zagotovil, da bo Nemčija z vsemi močmi podprla obnovo njegove države. »Ukrajino bomo podprli v njenih prizadevanjih za reforme. Nemška zvezna vlada se zaveda, da so poleg Moskve na Vzhodu tudi druga glavna mesta, ki so vredna njene pozornosti,« je Kohl odgovoril na novinarsko vprašanje o nemško-m-skih odnosih. O konkretnih načrtih gospodarskega sodelovanja se ukrajinska in nemška stran še nista dogovorih. Sprva naj bi šlo le za »oblikovanje medsebojnih odnosov«, je na koncu dodal nemški kancler Kohl. Srbska blokada konvojev s pomočjo ogroža Sarajevo Modre čelade opozarjajo na zaostren položaj - Pot vodi le čez Igman SARAJEVO (dpa) - Bosanski Srbi so tudi včeraj napadli pripadnike modrih čelad, ki so nameščeni v Sarajevu. Na Igmanu so srbske sile obstreljevale tri konvoje mirovnih sil Združenih narodov. Po navedbah poveljstva mirovnih sil ZN v Sarajevu so modre čelade na napad odgovorile z minometi: »Napadi na nase konvoje so očitno neke vrste strategija.« Konvoje modrih čelad so po njihovih navedbah napadli z istega srbskega položaja kot v nedeljo. Med pripadniki modrih čelad ni bilo žrtev. Mirovne sile ZN za pot v Sarajevo že nekaj tednov uporabljajo nevarno cesto čez goro Igman, ki je trenutno edina pod nadzorom bosanskih vladnih sil. Del te poh leži na območju, ki ga Srbi lahko dosežejo s svojim topništvom. Oskrbo bosanskega glavnega mesta, ki ga Srbi oblegajo že 39 mesecev, je poveljstvo mirovnih sil označilo za kritično. Ob tretji obletnici vzpostavitve zračnega mostu v Sarajevo, ki so ga 8. aprila letos zaradi nenehnih srbskih napadov prekinih, je predstavnik Visokega komisariata za begunce ZN (-UNHCR) položaj v Sarajevu označil kot brezupen. »Prek Igmana se nam je posrečilo v mesto prepeljati 140 ton moke, s čimer smo omogočili delovanje pekarne.« Za vnovično vzpostavitev zračnega mostu po mnenju predstavnika UNHCR ni upanja. Bosanski Srbi namreč letalom s humanitarno pomočjo nikakor nočejo zagotoviti varnosti. Po podatkih Združenih narodov so bosanski Srbi v preteklih mesecih v bližini letališča namestili tudi več protiletal- skih raketnih sistemov. Na večini bosanskih bojišč so včeraj potekali le občasni manjši spopadi. »Neslavno izjemo« pa po besedah predstavnika ZN predstavlja muslimanska enklava Bihač na vzhodu Bosne, kjer so srbske sile napadle obrambno črto bosanskih vladnih sil, ki leži zahodno od mesta. Tudi v tej enklavi je preskrba prebivalstva kritična. Trenutno je na tem »varovanem območju« 30 tisoč ljudi, ki jim zaradi pomanjkanja hrane in nenehne blokade človekoljubnih konvojev grozi lakota. Konvoja, ki sta prejšnji teden prispela v Bihač, sta pripeljala samo eno sedmino pomoči, ki jo je mesto potrebovalo v juniju, že prvi konvoj ta mesec pa so ustavili krajinski Srbi. ANALIZA Carl Bildt vzbuja upanje LONDON - Skupina petih držav, ki si prizadeva izposlovati mir v Bosni, počasi izginja z obzorja, potem ko je zaradi nepopustljivosti sprtih strani izgubila verodostojnost. Štafetno palico v mirovnem procesu je zato prevzel odposlanec Evropske unije Carl Bildt, ki ga kljub dejstvu, da se razmere v Bosni vsak dan slabšajo, in dvomom o učinkovitosti enot za hitro posredovanje mednarodna skupnost podpira. Skupino za stike so velike sile ustanovile pred več kot letom dni, potem ko so ugotovile, da morajo nujno uskladiti pobtiko do Bosne, Ce želijo preprečiti dokončen razkol v mednarodni skupnosti. V vsaki od članic skupine za stike namreč ena od sprtih strani vidi zaveznico sovražnice, kar ruši ugled neodvisnih pogajalcev. Predstavnikom skupine zato ni preostalo drugega, kot da Bildtu dajo blagoslov za prevzem vodilne vloge v mirovnem procesu. »Uradne predaje ni bilo. Gre za nekakšen tihi sporazum,« je izjavil neki diplomat. »Skupina za stike se umika v ozadje, saj je jasno, da ima vsak nov obraz veliko vec možnosti za uspeh.« Tudi v neodvisnem Inštitutu za strateške študije menijo, da je že nekaj časa očitno, da je skupini za stike spodletelo. »Skupaj so le še zato, ker jim je nerodno priznati neuspeh,« je izjavil elan inštituta Michael VVilliams. Bildt bo mir poskušal doseči na temelju dosedanje politike skupine za stike, ki jo je uskladil z zahtevami voditeljev Evropske unije. Se naprej bo zahteval dehtev Bosne na dve približno enaki polovici, Čeprav nihče ne pričakuje, da bodo Srbi privolih v takšen načrt. Poskušal bo izposlovati tudi premirje in srbsko priznanje Bosne, kar naj bi zmanjšalo napetosti in dodatno osamilo bosanske Srbe. Diplomati menijo, da je nekdanji švedski premier idealna izbira za mirovnega posrednika, saj lahko dejansko nekaj naredi, hkrati pa odvrne pozornost od skupine za stike. Njegovega predhodnika lorda Owna je VVashington potisnil na stranski tir, potem ko je Britanec Združenim državam očital, da so se odkrito postavile na muslimansko stran. »Najve-Cja Bildtova prednost je, da ne prihaja iz držav velesil in da ni lord Owen,« je dejal neki diplomat. Nova Bildtova vloga je razveselila tudi države EU, ki so v Bosno poslale svoje vojaške enote, na diplomatski ravni pa so ostale v senci skupine za stike. Dilomati trdijo, da bo skušal Bildt te prednosti hitro vnovčiti. »Dobro ve, da se Cas izteka in da imajo vse začetne prednosti zelo kratek rok trajanja,« je dodal diplomat. Nicholas Doughty / Reuter BEOGRAD Zmaga v Atenah dvignila samozavest in napuh »sankcioniranih « Srbov Veliko slavje na ulicah srbskega glavnega mesta - Evropski prvaki ukinjajo sankcije proti takoimenovani ZRJ - Kruha sicer ni dovolj, vendar so igre uspešno nadomestilo BEOGRAD (Reuter) - Včerajšnja zmaga jugoslovanskih košarkarjev na evropskem košarkarskem prvenstvu v Atenah je izjemno povečala samozavest in ponos v vsej državi, potem ko Jugoslavija tri leta ni smela nastopati na svetovnih Športnih prireditvah. Nedeljska zmaga je bila prvi veliki dosežek po prepovedi igranja. Čeprav osvojitev zlate kolajne ne bo izboljšala trdega vsakdana Srbov zaradi ukrepov, jih je zmaga vendarle opogumila. »Smo narod, ki pokaže najboljše v najhujših razmerah,« je dejal Mihajlo Ra-novčevič, ko je s svojimi prijatelji proslavljal srbsko zmago v Atenah. »To je veliko zadoščenje za nas. Lahko nas tolčejo, kolikor hočejo, a nas ne morejo zlomiti do smrti,« je zagotovila vesela skupina in s tem ciljala na ukrepe ZN, ki trajajo že od leta 1992. »Moja žena se je bila med tekmo pripravljena odpovedati kruhu za ves mesec, le da bi zmagala Jugoslavija. Na srečo imamo dovolj kruha,« je dodal Ranovčevič. »Ker smo zmagali v Atenah, sem ponosen, da sem Jugoslovan. Neupravičeno so nam prepovedali nastope na mednarodnih športnih srečanjih zadnja tri leta,« je dejal Gojko Lopar. »Prepoved športnega nastopanja je odpravljena in vsi so lahko videli, da smo narod, poln športnega duha. Ponosni smo, da smo to znova dokazali. Ves svet je lahko videl našo športno moč. Jugoslavija se vrača na svetovno prizorišče,« je ponosno sklenil Lopar. Veliko Srbov je želelo, da bi Jugoslavija igrala v finalu s Hrvaško. To bi pomenilo, da bi se v finalu spopadli nekdanji soigralci. Saša Ilič je bil vesel in ponosen, da je Jugoslavija zmagala. »To je prvič, da so Hrvatje bežali. Ampak bežali bodo še naslednjih deset let. Ponosni smo, da smo Srbi,« je dejal Ilič ves Zareč. Proslavljanje zmage in veseljačenje je včeraj v Beogradu trajalo dolgo v noč. Več kot 20 tisoč ljudi se je zbralo na glavnem trgu, avtomobili, ki so zapolnili vse mestne ulice, pa so bučno trobili zmagi v pozdrav. Srbski vojaki na hribih okoli Sarajeva so včeraj nekaj sekund po koncu tekme v Atenah sprostili svoje strasti s petminutno topovsko salvo. Močne topovske granate so razsvetljevale obzorje s topovskih položajev okoli Sarajeva. General Ratko Mladič, vojaški vodja bosanskih Srbov, je včeraj košarkarskemu moštvu čestital za neverjetni borbeni duh. Slavje v Beogradu (Telefoto: AP) ČEČENSKA KRIZA / ZADNJA MOŽNOST ZA POLITIČNO REŠITEV BLIŽNJI VZHOD Premier Cemomirdin: Novih pogajanj ne bo Dudajev naj odstopi in omogoči nove volitve, oli zapusti ozemlje SND Umik Izraelcev se bo zavlekel Mirovni sporazum zamuja roke GROZNI (Reuter / AFP) - Včeraj se je v Čečeniji začel nov Krog mirovnih pogajanj, ki potekajo pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Tiskovne agencije so sporočile, da se je v noči z nedelje na ponedeljek predstavnik ruske delegacije nekje v čečenskem gorovju skrivaj sestal z uporniškim voditeljem, generalom Džo-narjem Dudajevom. Po besedah ruskega premiera Viktorja Gernomirdina, sicer zagovornika političnega reševanja Čečenske krize, so ta pogajanja zadnja priložnost, da se sprti strani dokopljeta do sporazuma. Cemomirdin, ki je po neuspelem poskusu rušenja vlade na notranjepolitični sceni nastopil precej bolj samozavestno, je novinarjem v Moskvi po-vedal, da »še enega kroga pogajanj ne bo«. Mirovna pogajanja, ki so se začela prejšnji mesec, so oda predvčerajšnjim nena-ooma prekinjena, najverjetneje zaradi nesoglasij pri vprašanju prihodnosti Du-dajeva. Tiskovni agenciji Itar-Tass in Interfax sta navedli izjavo Arkadija Vol-skega, namestnika vodje ruske delegacije, ki je dejal, da le generalu Dudajevu pojasnil, da ima na voljo dve °Pciji - odhod z ozemlja Ce-Cenije in ozemlja Skupnosti neodvisnih držav (SND) ter tako imenovano njcelno opcijo. V okviru slednje naj oi hkrati odstopili Dudajev rn dva elana začasne čečenske vlade, ki ju je postavila Moskva, s tem pa bi bili Spolnjeni osnovni pogoji za razpis volitev, na katerih naj ni izvolili novo koalicijsko vlado. Ce Dudajev ne bi do-nil podpore čečenskih volil-cey, bi moral zapustiti oze-mlje Čečenije in SND. Cer-nomirdin v trenutku, ko so ga novinarji zasuli z vprašanji, medtem ko si je ogledoval obnovljeno jaroslavsko postajo, očitno še ni bil se- znanjen z izidom pogovorov Volski - Dudajevim. Na vprašanje o omenjenem sestanku je Cemomirdin odgovoril: »Ce je do sestanka prišlo, potem je vse v redu. Zdaj smo v obdobju, ko pogajanja potekajo v pravem ritmu, mi pa si ne smemo privoščiti nobene napake. Pokazati moramo vec samoobvladovanja.« Premier, ki se je vseskozi zavzemal za to, da bi osebno nadzoroval potek mirovnega procesa, je med drugim pojasnil, da se bo udeležil pogajanj, Ce bo njegova navzočnost nujna. Volski, ki se je v do tal porušeno CeCensko prestolnico pripeljal z istim konvojem kot prvi Čečenski pogajalec Usman Imajev, ni hotel novinarjem dati nobene izjave o tem, kako so potekali pogovori z Dudajevom. Rusija je sprva zavračala kakršenkoli kompromis z uporniškim generalom, ki ga je razglasila za veleizdajalca in za njim izdala tiralico. Po dolgem obdobju spopadov, v katerem je bilo ubitih na tisoče ljudi, pa je vendarle dobila priložnost Ruski premier Viktor Cemomirdin (telefoto: AP) tudi moskovska »mehka« linija. Med sedanjimi mirovnimi pogajanji je prvič v zadnjih sedmih mesecih zavladal krhek mir. Sprti strani sta se 20. junija uspeli dogovoriti o prekinitvi ognja in dan zatem podpisali podroben načrt, ki predvideva razorožitev upornikov in delni umik ruskih Cet. Eni in drugi so se sicer že večkrat pritožili zaradi kršitev premirja, vendar to na splošno velja. Vojaški viri so poročali, da je bilo včeraj ponoči 10 pripadnikov ruskih sil ranjenih, štirje pa so bili ubiti. Ruski tiskovni predstavnik je nasprotno stran obtožil, da je ponoči 26-krat kršila premirje, ter dodal, da so ruske Čete na to odgovorile s topniškim ognjem. Povedal pa je tudi, da sta se sprti strani dogovorili za oblikovanje mešane skupine opazovalcev, ki bodo nadzorovali ustavitev TEL AVIV/JERUZALEM (dpa) -Izraelski premier Jicak Rabin je v ponedeljek podvomil o skorajšnjem podpisu novega sporazuma o razširitvi palestinske avtonomije. V Jeruzalemu je izjavil, da bodo dogovor o naslednji fazi izpolnjevanja določil izra-elsko-palestinskega mirovnega sporazuma lahko dosegli šele v naslednjih Štirih mesecih. Takrat izraelska stran morda ne bo veC imela pomislekov glede varnosti. Zunanji minister Simon Perez je pred frakcijo delavske stranke dejal, da se Izrael ne bo odpovedal svoji »varnostni suverenosti« na velikem delu Zahodnega brega in da se o tem sploh ne namerava pogajati. Dejal je, da bi popoln umik izraelske vojske iz mest zasedenega Zahodnega brega utegnil trajati deset mesecev. Županom izraelskih mest in naselij ob »zeleni Črti«, meji med Zahodnim bregom in Izraelom, je zagotovil, da bodo pri nadaljnjih sporazumih s Palestinci upoštevali pomisleke številnih Izraelcev glede varnosti. Rabin je namignil tudi na gradnjo varnostne ograje na zeleni Črti. Predstavniki palestinskih oblasti so izraelsko vlado pozvali, da naj Cim prej nadaljuje pogajanja. Izraelski radio je poroCal, da po besedah vodje pogajanj Saiba Arika-ta čakajo na nov pogajalski rok, ki naj ognja. Dogovorili so se tudi o neposredni radijski povezavi med ruskimi in čečenskimi poveljniki na bojiščih. Na ta način naj bi se izognili novim nesporazumom in provokacijam. Tass je sporočil, da so ruske enote na jugu Groznega odkrile šest velikih skladišč streliva, v katerih je bilo 440 tankovskih granat, 240 raket in vec kot tisoč minometnih granat. Zasežena eksplozivna sredstva so uničili. bi ga določila izraelski zunanji minister Simon Perez in vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat, ki naj bi se srečala že danes. Arikat je izjavil, da je palestinska stran na umik izraelske vojske iz mest zasedenega Zahodnega brega že pripravljena, saj v vlogi Častnikov za zveze na predajo uprave že Čaka štiristo pripadnikov Fataha. S sklicevanjem na neimenovane vladne vire je izraelski Časopis Jediot Acharo-not v ponedeljek poročal, da naj bi se izraelski umik začel v mestih Jenin, Tulkarm, Nablus in Kalkilija. Načrtujejo, da bodo volitve v Palestinski svet lahko izvedli že konec tega leta, v začetku prihodnjega leta pa naj bi se vojska umaknila iz Betlehema, Ramale in manjših arabskih naselij. Iz Hebrona, kjer vnovič prihaja do spopadov med Židi in Palestinci, se bo vojska umaknila na koncu. Zahodni breg naj bi razdelili na dve regiji, ena pa naj bi bila tudi v prihodnje pod židovskim nadzorom. Območje pod palestinskim nadzorom naj bi bilo omejeno na mesta, predvsem pa naj ne bi bilo ozemeljsko povezano. Ce bi palestinske varnostne sile hotele potovati v sosednje mesto, bi morale o tem obvestiti izraelske oblasti, ki naj bi obdržale tudi nadzor nad vsemi večjimi cestnimi povezavami. NOVICE Greenpeace tudi v Sredozemlju KALABRIJA (dpa) - Pripadniki organizacije za zaščito narave Greenpeace so včeraj prerezali ribiško mrežo neke italijanske ladje, ki je plula pred obalo Sicilije. Ladja je namreč po navedbah organizacije Greenpeace uporabljala vlečno mrežo, ki je merila kar sedem kilometrov. Po novih predpisih Evropske unije pa smejo ribiške ladje uporabljati le mreže, ki niso daljše od 2,5 kilometra. Norveška bo odpoklicala svojega veleposlanika iz Irana 31... ... milijard dolarjev je Evropska unija že vložila v Bližnji vzhod, odkar so sprte strani začele uveljavljati določila mirovnega sporazuma. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, ki se je včeraj sestal z jordanskim kraljem Huseinom, Evropa zato zahteva tudi večjo politično vlogo na tem območju. Sogovornika sta ugotovila, da bi bilo treba ustanoviti posebno institucijo, ki bi omogočila, da bi zbrana sredstva lahko začeli izkoriščati. Poleg tega sta voditelja razpravljala tudi o statusu svetega mesta Jeruzalema, novembrski konferenci Evropske Unije in sredozemskih držav v Barceloni ter odpravi ukrepov proti Iraku. »Kar je dovolj, je dovolj,« je štiri leta trajajojce ukrepe proti Teheranu ocenil Husein. Chirac je odvrnil, da je odprava embarga mogoča, Ce bo Irak najprej izpolnil zahteve mednarodne skupnosti po razorožitvi. (Reuter) SE TERORISTI SELIJO V SUDAN? Iranski verski učitelji v škripcih Ozadje atentata na egiptovskega predsednika Mubaraka je v zadnjih sedmih dneh postalo vsaj politično nekoliko bolj pregledno. Na dlani je, da stoji za atentatom »fronta zavračanja« sporazumevanja med arabskimi državami in Izraelom, da so imeli organizatorji mostišče v Sudanu, da so del široko razpredene fundamentali-sticne fronte in da je eden najbolj ogroženih ciljev ob Mubaraku - glede na dejstvo, da je bil Kairo po Sadatu tisti, ki je s svojim vplivom varoval proces sporazumevanja - zdaj tudi vodja PLO Arafat. Z atetatom je v ospredje »fronte zavračanja« stopil Sudan, ki je po informacijah tako egiptovskih kot tudi izraelskih obveščevalnih služb že lep Cas oporišče najbolj radikalnega dela nasprotnikov sporazumevanja z Izraelom. Kaj se dogaja z Iranom, od koder v zadnjih sedmih dneh ni bilo slišati pozornosti vrednega odziva na atentat, katerega žrtev je bil Mubarak minuli ponedeljek v Adis Abebi? Ce že, potem je bil ta odziv posreden: teheranski verski voditelji so ta Cas vnovič potrdili »fatvo«, versko obsodbo, ki jo je pred skoraj sedmimi leti izrekel ajatola Homeini zoper indijskega pisatelja Salmana Rushdija, avtorja Satanskih stihov. Rushdiju, ki se še vedno skriva, poslej grozi, da bo padel kot žrtev islamskega fanatika, kajti smrtno obsodbo, ki jo je Homeini izrekel le malo pred smrtjo, sme opraviti sleherni vernik. Razlogov za Marjan Sedmak razveseljivo dejstvo, da je Rushdi še vedno pri življenju, ne gre iskati samo v dobrem zavetišču, kamor se je skril indijski pisatelj, marveč tudi v tem, da je prava množica islamskih verskih mož po svetu izrekla mnenje, da je ta obsodba v navzkrižju s tradicijo strpnosti, ki naj bi bila sestavni del islama. Toda fatva je verska obsodba: nepreklicna je in zato Rushdiju slej ko prej grozi smrtna nevarnost. Drugi razlog, zaradi katerega je indijski pisatelj še vedno živ, pa so iranske notranje težave, tiste, zaradi katerih se je Sudan tako nepričakovano in hrupno prebil v ospredje fronte zavračanja. Te težave so gospodarske (Iran je zdaj že tako zadolžen, da z izvozom nafte ni vec kos servisiranju dolgov, in vodja parlamenta Ali Ak-bar Nateq-Nouri je nedavno tega izjavil, da je osem let spopadov z frakom povzročilo škodo, ki je ne bo moC poravnati niti z osemdesetletnim naftnim izvozom), socialne (stopnja brezposelnosti narašča, narašča tudi inflacija, oboje pa povzroča Čedalje hujšo socialno razlikovanje) ter moralne narave (kompcija, ki je bila v časih vladavine šaha omejena na birokratski vrh, je zdaj vsesplošna). Posledica vsega tega pa je, da je ravno tista socialna baza, ki je pomagala fundamentalistom na oblast, to je milijonsko prebivalstvo najbolj revnih predmestij, zdaj tako nezadovoljna, da je verski voditelji, ki so osnovna struktura aparata oblasti, ne morejo več mobili- zirati. Nezadovoljni so poleg tega dinamični poslovni krogi - tako imenovani nacionalni kapital - ki so zaman pričakovali, da se bo po Homeinijevi smrti zaCelo obdobje liberalnega odpiranja. Nezadovoljna je nacionalna inteligenca, ki se Čedalje bolj glasno upira fundamentalisticni cenzuri, in po vsej verjetnosti je bilo opozorilo, da obsodba zoper Rushdija slej ko prej velja, namenjeno prav njej. In končno so nezadovoljne seveda tudi zenske, katerih nezadovoljstvo je v veliki meri prispevalo k padcu Sabove oblasti; toda feredža, nekoC izraz upora zoper nasilnost zahodnjaškega načina življenja, ki je prehitro razbijal tradicionalne iranske družbene in družinske strukture, je zdaj le še simbol popolnega brezpravja žensk v družbi, zgrajeni na fundamentalisti-Cnih načelih. Vezivo, s katerim so svojo oblast utrjevali islamski verski učitelji in katerega bistveni sestavni del je bil upor zoper nadoblast zahodnih koncernov nad Iranom, je začelo popuščati, posebej še, ker se veča delež mladega prebivalstva, ki s Časi pred letom 1978, ko je Homeini ukazal »naskočiti« ameriško veleposlaništvo v Iranu, nima vec neposrednih izkušenj. Teheran ima seveda Se vedno dovolj moči in sredstev za izvoz funda-mentalisticne revolucije; le da ima očitno Čedalje veC težav sam s seboj. Fundamentalisticni terorizem si je zato poiskal novo oporišče v Sudanu. OSLO (dpa) - Norveška vlada je včeraj napovedala, da bo v znamenje protesta proti iranskemu vztrajanju pri smrtni obsodbi britanskega pisatelja Salmana Rushdieja odpoklicala svojega veleposlanika iz Teherana. Vlada v Oslu bo poleg tega v Svetovni banki glasovala proti odobritvi novih posojil Iranu in hkrati ustavila vse programe, s katerimi podpira iransko gospodarstvo. VVilliam Nygaard, norveški založnik, ki je izdal Rushdiejeve Satanske stihe, je bil oktobra 1993 hudo ranjen v napadu, ki so ga najverjetneje zagrešili islamski skrajneži. Po okrevanju se je Ny-gaard javno zavzel za ostrejše ukrepe norveške vlade proti iranskemu vodstvu. Oslo je svojega veleposlanika v Teheranu Bfrgerja Byeja že konec januarja poklicalo na »posvetovanje«, veleposlanik pa je po vrnitvi na delovno mesto iransko vodstvo obvestil o zaostritvi diplomatskih odnosov. Po odpoklicu Byeja bo opravljanje diplomatskih poslov prevzel njegov namestnik. Bruselj skuša preprečiti nov ribolovni spor s Kanado BRUSELJ (dpa) - Evropska komisija je zaskrbljena zaradi izida najnovejših pogajanj s Kanado o vprašanjih ribolova v vodah Grenlandije. Evropska unija (EU) želi po dvoin-polmesečnih pogajanjih s kanadsko stranjo preprečiti nov spor z Ottavvo. »Ni nam jasno, kaj imajo Kanadčani za bregom,« je evropska komisarka Emma Bonino včeraj izjavila v Bruslju. Aprila sta se Evropska unija in Kanada dogovorili o letošnjih kvotah ulova morskega lista. Takrat so tudi napovedali sedanji krog pogajanj. »Zdi se mi, da se skuša Kanada s pretvezo izogniti odgovornosti pri določanju kvot ulova,« je dodala Emma Bonino. Kanada naj bi neupravičeno obtožila Evropsko unijo, da ni ukrepala proti dvema ladjama neke države Članice EU, ki naj bi kršili predpise o ulovu morskega lista, zdaj pa zavrača pogajanja o prihodnjih kvotah ulova morskega Usta. Jacques Santer o španskem predsednikovanju EU MADRID (dpa) - Predsednik Evropske komisije Jacques Santer od španskega predsednikovanja EU pričakuje pomemben napredek v procesu evropskega združevanja. Po njegovem mnenju je Madrid prevzel predsedstvo EU v »pomembni fazi, ki bo odločila o tem, kakšna bo EU v 21. stoletju«. Poglavitni temi evropske politike bosta v naslednjih šestih mesecih priprava tretje faze gospodarske in denarne unije ter poglobitev odnosov s sredozemskimi državami, Latinsko Ameriko in ZDA. Poleg tega nameravajo izdelati tudi načrt za posodobitev sporazuma iz Maastrichta. Torek, 4. julija 1995 SVET LONDON / ODLOČILNI DAN ZA BRITANSKEGA PREMIERA John Major trdi, da ni ničesar prepustil naključju Mračne vzporednice z zamenjavo Margaret Thatcher LONDON - Tako kot leta 1990 tudi zdaj ni mogoče trditi, da ni več discipline v britanski Konservativni stranki, vendar tako kot pred petimi leti tla pod premiero vinu nogami spodnašajo nasprotniki, ki se ne strinjajo z njegovo evropsko politiko, tako kot novembra leta 1990 pa bo o vodji stranke odločal izid glasovanja med konservativnimi parlamentarci. Ironično je, da lahko Majorja doleti podobna usoda kot njegovo predhodnico Margaret Thatcher, ki se je po devetih najbolj razburljivih političnih dnevih po vojni morala posloviti od svojega položaja. Zna se zgoditi, da bo Major na koncu tedna brez zaposlitve. Njegova odločitev, naj o predsedniku odloča glasovanje, je politično tveganje, Čeprav je naredil vse, da ne bi ponovil napak svoje predhodnice. Tako kot Michael Heselti-ne, na Cigar izziv je morala odgovoriti železna lady, je tudi Majorjev izzivalec John Redvrood nekdanji elan vladnega kabineta. Za razliko od Thatcherjeve se je Major dobro pripravil na spopad in ničesar ni prepustil naključju. Nekdanja britanska premierka je bila prepričana, da bo enajst konservativnih parlamentarcev držalo svojo obljubo in jo na glasovanju podprlo. Prepričana je bila, da je njen uspeh zagotovljen, vendar je kar nekaj poslancev na tajnem glasovanju podprlo Heseltinea, tako da so Thatcherjevi zmanjkali trije glasovi za zmago v prvem krogu. Major se je že sestal s 329 parlamentarci, ki imajo pravico do glasovanja, njegov štab pa preverja njihovo vdanost premieru. NajveCja napaka Margaret Thatcher je bila, da je preveč skrbno izpolnjevala naloge predsednice vlade in se je pred prvim krogom glasovanja odpravila v Pariz na vrhunsko srečanje o varnosti v Evropi. Nekateri zato menijo, da je Majorjeva udeležba na srečanju v Cannesu slabo znamenje. Redvvood je začel svojo kampanjo, ko premiera ni bilo v Veliki Britaniji, posnetki iz Cannesa pa so kazali zaskrbljen Majorjev obraz. Njegov štab je prepričan o zmagi, saj je Majorju obljubilo podporo 165 od 329 poslancev. Kljub temu jih veliko še ni pozabilo dogodkov iz leta 1990, zato opozarjajo, da je Majorjeva zmaga vprašljiva. Politični analitiki menijo, da se bo premier umaknil, Ce bo proti njemu glasovalo sto parlamentarcev ali se glasovanja vzdržalo, Ce pa jih bo manj kot 80, bo bitko nadaljeval v prepričanju, da lahko en človek drži stranko skupaj. Thatcherjeva je takoj po tem, ko je za las izgubila potrebno večino za zmago v prvem krogu, izjavila, da se bo bojevala naprej. Ko se je vrnila v London, ji je mož Denis svetoval, naj odneha - vsaj tako piše v svoji avtobiografiji. Obiski pri zaveznikih so torej nekakšni znanilci Črne prihodnosti. Čeprav so nekateri parlamentarci prisegali na zvestobo, niso verjeli v zmago železne lady, nekaterim ministrom pa so popustili živci. Premierka se je pogovarjala z vsakim posebej in nekateri so iz njene sobe odhajali skoraj jokaje, vendar so bili večinoma vsi prepričani, da ne more zmagati. 22. no- vembra je Thatcherjeva napovedala svoj odstop in tako se je končalo njeno enajstletno bivanje na Dovvning Streetu, od koder se je v solzah poslovila šest dni pozneje. Z žalostjo je ugotovila, da je v prvem krogu dobila 204 glasove, Major pa v drugem le 185. Heseltine je odstopil, na položaj predsednika vlade je bil imenovan minister za zunanje zadeve Douglas Hurd. Pet let po padcu Margaret Thatcher je spet slišati pozive »ustavite Haselti-nea«, in Ce ga bodo res ustavili, ima Major zagotovljeno dolgo politično življenje. Veliko privržencev Thatcherjeve je prepričanih, da je levo usmerjeni Heseltine »morilec« nekdanje premierke in da se za njegovim karizmati- čnim pročeljem skriva »telečja« politična odločnost. Je le ambiciozen, nima smisla za odgovornost, menijo njegovi nasprotniki. Tako kot leta 1990 je Čedalje pogosteje slišati predlog, da bi bilo bolje, da bi o novem premieru odločali izidi volitev, ne le glasovi parlamentarcev. Letos so takšne zahteve še glasnejše, saj javnomnenjske raziskave kažejo večjo podporo laburistom. Alan Clarke, nekdanji minister in privrženec Thacherjeve, je v svojem dnevniku zapisal: »Zavedal sem se, kaj prinaša zamenjava premiera. Kako lahko strankin elan spodnese stol predsedniku vlade le zato, ker je izračunal, da lahko izboljša svoj volilni položaj?« Robert VVoodvvard/Reuter Britanski premier je pripravljen na boj (Telefoto: AR) V OZADJU Konservativci radi odstavljajo svoje predsednike Dolga in burna zgodovina strankarskih volitev med torijci - Zamenjava na vrhu ni nujno porok za uspeh na voliitvah LONDON - Odnose v britanski Konservativni stranki že 150 let doloCa zakon močnejšega. Ce vodja ni zmožen zagotoviti strankine politične suverenosti, mora svoje mesto odstopiti drugemu. Taksna usoda je doletela celo najmočnejše, med njimi sira Roberta Peela, ki je moral odstopiti leta 1846, in leta 1990 Margaret Thatcher. Danes se bo odločalo tudi o usodi premiera Johna Majorja, ki upa, da bo kljub Cmim napovedim mnenjskih raziskav ohranil najvišji položaj v stranki. Majorjevi zagovorniki opozarjajo, da so se zamenjave predsednika stranke doslej izkazale kot pogubne, tisti, ki podpirajo izzivalca Johna Redvvooda, pa poudarjajo, da so včasih potrebni najbolj boleči koraki, saj je tudi Major leta 1992 v podobnih okoliščinah zamenjal Thatcherjevo. V 19. stoletju je zaradi Peelovega predloga o znižanju uvoznih dajatev prišlo do podobnega razdora v stranki, ki 28 let ni mogla sestaviti večinske vlade. Peel, ustanovitelj sodobne britanske policije, je lahko vladne odločitve uveljavljal le s podporo liberalcev, vendar je moral zaradi nezadostne podpore parlamenta irskemu zakonu razpisati predčasne vohtve. Do razdora v stranki je prišlo tudi v začetku tega stoletja, ko jo je vodil premier Arthur Balfour. Na vohtvah leta 1906 so zanesljivo zmagali liberalci. Leta 1956 je moral zaradi neuspešnega reševanja sueške krize odstopiti sir Anthony Eden, leta 1963 pa je dolgoletnega premiera Harolda MacMilla-na na dramatični strankarski konferenci odstavila lordska zbornica. Humeovo imenovanje je sprožilo nove spore v stranki, ki z novim predsednikom ni ničesar pridobila, zato so na splošnih volitvah leta 1964 zmagali VVilsonovi laburisti. »Vsako drugo ati tretjo generacijo se stranka sooCa s krizo identitete,« meni politični analitik Peter Kellner. Edward Heath, ki je Veliko Britanijo popeljal v Evropsko skupnost, je prvi strankarski voditelj, ki so ga konservativni elani parlamenta na hitro odstaviti. Leta 1974 je zaradi velike stavke rudarjev prišlo do predčasnih volitev, ker naj bi državo vodil predsednik rudarskega sindika- ta Arthur Scargill, ne premier Heath. Presenetljivo so zmagali laburisti, ki so v spodnjem domu dobiti štiri sedeže več kot konservativci. 2e leto pozneje je na strankarskih volitvah za položaj predsednika kandidirala Margaret Thatcher. Njena zmaga je zaostrila odnose med najstarejšimi elani stranke, ki so v preteklosti odločali o predsedniku, in mlajšim Članstvom. Leta 1990 se je zaradi svoje evropske politike in uvedbe nepriljubljenega davka na odrasle tudi sama sprla z nekaterimi elani stranke. Njen položaj je spodkopaval Michael Heseltine, nekdanji elan njenega kabineta. Čeprav je v prvem krogu glasovanja zmagala, ni dobila zahtevane večine. Umaknila se je iz bitke in svoje zagovornike pozvala, naj podprejo njenega naslednika Johna Majorja. Prav ironično je, da mnogi v Michaelu He-seltinu, sedanjemu ministru za trgovino in industrijo, vidijo moža z največ možnostmi, da zamenja Majorja, seveda Ce bo ta na današnjih strankarskih volitvah doživel poraz. Gerrard Raven/Reuter JUŽNI PACIFIK Mavrični bojevnik ima pri svojem protestu tiho podporo Avstralcev in Novozelandcev SYDNEY, VVELLINGTON (Reuter, dpa) - Avstralski premier Paul Keating je vCeraj v intervjuju za francoski časopis Liberation izjavil, da Avstralija ne namerava nadzorovati, kaj počnejo posamezniki ali Greenpeace, vendar je zaskrbljena, Ce varnost ljudi ni zagotovljena. Franciji je zagrozil z možnostjo izključitve iz petnajstčlanskega Južno-pacifiskega foruma, Ce bo Pariz Se naprej deloval v nasprotju z željami in interesi tega dela sveta. Po Keatingovih besedah Avstralija ne načrtuje bojkota francoskega blaga, vendar ga ne bo preprečila, Ce se bodo zanj odločili avstralski državljani. Francozi se morajo zavedati, da je ogorčenje Avstralcev zelo veliko. »S preizkusi jedrskega orožja daje Francija svetu vedeti, da bo na njene odnose z mednarodno skupnostjo v 21. stoletju vplivalo predvsem jedrsko zastraševanje. Dejstvo, da so tudi Združene države napovedale obnovitev jedrskih preizkusov, je gotovo le naključje. V času, ko hoče mnogo afriških in azijskih držav spore s sosednjimi državami reševati z grožnjami o uporabi raket, pa svetu ne bi moglo groziti nic nevarnejšega. Ce bo kapitan Mavričnega bojevnika II mirovniškega gibanja Greenpeace proti koncu tedna svojo ladjo zapeljal v zaprto območje, bi ga moral ves svet odločno podpreti.« Independent, London Pozornost svetovne javnosti sta znova pritegnila avstralski in novozelandski premier, ko sta včeraj Francijo opozorila, naj ne uporabi sile proti protestni-ški ladji Greenpeacea. Novozelandski premier Jim Bolger je vCeraj izjavil, da se bo Greenpeace sam odločil, ali bo njegova ladja plula na Mururoo, novozelandska vlada pa iskreno upa, da Francozi te ladje ne bodo napadli. Ladja Rainbow War-rior II je namenjena na otok Mururoa, kjer bo protestno ovirala osem jedrskih poskusov, ki jih Francija namerava izvesti med septembrom in majem prihodnjega leta. Napetost med Francijo in pacifiškima državama, ki sta najostreje nasprotovali novim Francoska odločitev je izzvala proteste v Hirošimi (Telefoto: AP) francoskim poskusom, ti. Takrat so namreč se torej stopnjuje. agentje francoske tajne Strah, da bi se Green- službe v novozeland-peaceovi ladji kaj zgo- skem pristanišču Auc-dilo, je še večji zaradi kland razstrelili ladjo incidenta, ki se je zgo- te organizacije naravo-dil že pred desetimi le- varstvenikov. NOVICE V Luksemburg še naprej s potnim listom LUXEMBOURG (AFP) - V odgovor na odločitev Francije o ohranjanju obmejnega nadzora znotraj območja, za katerega velja schengenski sporazum, so se oblasti v Luksemburgu odločile, da bodo znova ugotavljale identiteto potnikov na meji s Francijo. »Luksemburg hoče s tem dokazati, da iz Francije v Veliko kneževino prihajajo ljudje z neurejenimi dokumenti,« je za AFP izjavil Guy Schleder, prvi svetovalec ministra za pravosodje. Poudaril je, da je tovrsten nadzor na obmejnem območju še vedno v skladu s schengenskim sporazumom o prostem pretoku ljudi, ki dopušča nadzor v 20 kilometrov širokem obmejnem pasu znotraj držav podpisnic. Francija je predlagala, da bi prehodno obdobje, po katerem naj bi odpraviti nadzor na meji, podaljšali za šest mesecev. Da bi druge podpisnice prepričala o koristnosti tega ukrepa, je prejšnji Četrtek sporočila, da je ta nujen zaradi učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju. Pariz je sklenil, da bo še naprej preverjal identiteto potnikov na državnih mejah, le pet od desetih podpisnic schengenskega sporazuma (Belgija, Nizozemska, Nemčija, Španija in Portugalska) pa je 1. julija odpravilo nadzor na državnih mejah. Čeprav je Luksemburg že odpravil nadzor nad belgijsko in nemško mejo, bo že konec tega tedna znova uvedel občasne preglede na meji s Francijo, je še poudaril Schelder. »Ce Francija ne zaupa svojim sosedom, si tudi mi pridržujemo pravico pregleda potnikov, da bomo tako ugotovili, koliko ilegalcev prihaja iz Francije,« je še poudaril. KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE Jatabert oblekel rumeno majico Francoz osvojil dragocene sekunde no letečih ciljih - Etapo v šprintu osvojil Cipollini VITRE - Junak vCe-rajSnje 235 kilometrov dolge 2. etape od Perros-Guireca do Vitreja je Francoz Laurent Jalabert, ki je ob dobrem sodelo-vanju svoje ekipe ONCE Pobiral točke na letečih oiljih in tako na koncu etape zaradi Časovne bonifikacije prihitel rojaka Jackyja Duranda ter oblekel rumeno majico. Današnje slavje Lau-renta Jalaberta je toliko bolj sladko, saj je minilo natanko leto dni od nesrečnega dogodka v zaključku etape v Armen-tieresu, ko se je pred Francozom nenadoma znašel »policist-fotore-Porter«. Po hudem trčenju so Jalaberta odpeljali v bolnišnico in ntarsikdo je tedaj napovedoval konec njegove kariere. Sicer pa je drugi del dirke potekal v znamenju lova na dvojico 'ubežnikov. Kakšnih 60 kilometrov pred ciljem je napadel Belgijec Vanderaer-den, Danec Maassen pa mu je sledil in dvojica si l6 privozila prednost 40 sekund, ki pa so kopnele iz kilometra v kilometer. Zelo zanimiv je bil boj za Vetje mesto in s tem dve iocki v zadnjem letečem cilju v Chateaubourgu, v katerem sta se pomerila »branilec« majice D ur and in »napadalec« Jalabert. Uspešnejši je bil slednji in Durand se je moral sprijazniti z dejstvom, da bo rumeno majico najverjetneje nosil le še do cilja v Vitreju. Kmalu po lem, ko so kolesarji zapustili Chateaubourg, je glavnina ujela oba ubežnika in stvari so se začele Novi lider Jalabert odvijati hitreje glavnina pa je razpadla v dve večji skupini. Nekako 6 kilometrov pred ciljem je napadel Italijan Frattini, Jalabert pa se je nespametno, brez pomoči ekipe, sam podal v lov za Italijanom. Na sreCo za Francoza je Italijanu kmalu zmanjkalo moči in oba sta se spet pridružila skupini. Dva kilometra pred ciljem sta napadla Italijan Fondriest in Danec Skibby, zatem ju je iz ozadja presenetil Ukrajinec Črnil in kot strela šinil mimo, vsi trije pa so s finišem zaceli prezgodaj in kmalu so jih sprinterji ujeli. V zaključku je imel največ moCi Italijan Mario Cipollini, ki je zmagal pred rojakom Givannijem Lombardijem in Uzbekom Džamolidinom Abdudžaparovom. Danes bo na sporedu ekipni kronometer od Mayenna do Alencona dolg 67 kilometrov. Start prve ekipe bo ob 14. 30, zaključek pa predvidoma ob 17.25. Izidi 2. etape: 1. Cipollini (Ita - Mercatone UnoJ 5:26.35, 2. Lombardi (Ita -Polti), 3. Abdoujaparov (Uzb - Novell), 4. Baldato (Ita - MG Technogym), 5. Moncassin (Fra - Novell), 6. Hamburger (Dan -TVM), 7. Jalabert (Fra -ONCE), 8. Frattini (Ita -Gevviss Ballan), 9. Riis (Dan - Gevviss Ballan), 10. Gočenkov (Ukr - Lam-pre), 11. Thibout (Fra -Castorama), 12. Madouas (Fra - Castorama), 13. Lanfranchi (Ita - Brescia-lat), 14. Ozers (Lit - Motorola), 15. Brochard (Fra -Festina), 16. Martinello (Ita - Mercatone Uno), 17. Bugno (Ita - MG Tech-nogym), 18. Tafi (Ita -Mapei GB), 19. Bortolami (Ita - Mapei GB), 20. Ber-zin (Rus - Gevviss Ballan) vsi v Času zmagovalca. Vrstni red po dveh etapah: 1. Jalabert 11:24.50, 2. Brochard + 0.05, 3. Thibout + 0.12, 4. Durand (Fra - Castorama) + 0.22, 5. Laurent (Fra - Ča-storama) + 0.24, 6. Mauri (Spa - ONCE) + 0.25, 7. Baldato, 8. Alex Ziille (Svi - ONCE), 9. Gonzales (Spa - Mapei GB) vsi + 0.26, 10. Andreu (ZDA -Motorola) + 0.27, 11. Ro-minger (Svi - Mapei GB) + 0.29, 12. Oučakov (Rus - Polti), 13. Lombardi + 0.31, 14. Bruyneel (Bel -ONCE) + 0.32, 15. Indu-rain (Spa - Banesto) + 0.34, 16. Ledanois (Fra -G AN), 17. Aparicio (Spa -Banesto), 18. Madouas vsi + 0.35, 19. Baldinger (Nem - Polti) + 0.36, 20. Abdoudžaparov + 0.37. (JuM) TENIS / VVIMBLEDON Od favoritov se je najbolj mučil Ivaniševič Martina izločil po petih setih V četrtfinalu prvič Japonec LONDON - Na teniškem turnirju v VVimbledonu se je prvič v Četrtfinale uvrstil japonski igralec. Shuzo Mat-suoka v dvoboju 4. kroga velike priložnosti ni zamudil in je po treh setih igre premagal nepostavljenega Američana Michaela Joycea. SreCen je tudi 27-letni Nizozemec Jacco Eltingh, ki je premagal sedmega nosilca, Južnoafričana Waynea Fer-reiro, v Četrtfinalu pa se bo pomerili s predlanskim zmagovalcem in prvim igralcem na svetu Agassijem. Agassi je brez težav ukrotil Nemca Alexandra Mronza. »Psihološko se počutim 10:10, žogico pa zabijam 9:10«, je dejal American. Jeff Tarango bo drago plačal sobotni »show« med dvobojem z Mronzom. Ostali »težki kalibri« si uspešno premostili osmino finala. NajveC dela je po pričakovanjih imel Hrvat Goran Ivaniševič, ki je Tod-da Martina odpravil šele po petih nizih igre. Boris Becker, Pete Sampras in Jev-genij Kafelnikov so se po vvimbledonski travi sprehodili kot na izletu v naravo. Belgijski orjak Dick Norman je bil proti »Bum bumu« kot nebogljeni palček. Trikratni zmagovalec londonskega turnirja za veliki slam se je potil le v prvem setu, v katerem je podaljšano igro dobil z 8:6. Zaradi žalitev na račun francoskega sodnika Re-beuha bo moral plačati 10 tisoč dolarjev globe, 5000 jih bo odštel, ker je zapustil igrišče, 500 pa zato, ker se je prerekal z gledalci. To je sklep angleških prirediteljev, vendar pa lahko Taranga doleti še hujša kazen, celo doživljenjska diskvalifika- cija. ZaCunda je bil tokrat bolj zanimiv ženski spored. Mary Joe Femadez je velika prijateljica Davenporotove. V prvem setu je bilado nje še preveč prizanesljiva. V 12. igri si je zapravila kar šest zaključnih žog. Po zmagi v tie breaku je bilo zanjo v nadaljevanju vse lažje. Jana Novotna je po prvem setu proti Avstralld Bradtke (6:0) povsem izgubila koncentracijo. Dvoboj je osvojila šele po treh setih. Anke Huber je resno zaposlila Sanchezovo. Moški, osmina finala: Agassi (Zda, 1) - Mronz (Nem) 6:3, 6:3, 6:3, Kafelnikov (Rus) - Krickstein (Zda) 6:3, 6:3, 6:2, Eltingh (Niz) - Ferriera (Jar) 6:4, 4:6, 7:6 (7:4), 6:3, Matsuoka (Jap) - Joyce (Zda) 6:3, 6:2, 6:4, Becker (Nem, 3) - Norman (Bel) 7:6, 6:3, 6:4, Pioline (Fra) - Korda (Ceš) 7:6, 6:3, 6:2, Sampras (Zda) - Rused-ski (Vbr) 6:3, 6:3, 7:5, Ivaniševič (Hrv, 4) - Martin (Zda, 14) 6:4, 7:6 (7:4), 6:7 (5:7), 7:6 (7:3). Četrtfinalni pari: Agassi - Eltingh, Becker - Pioline, Kafelnikov - Ivaniševič, Matsuoka -Sampras. Ženske, osmina finala: Schultz (Niz, 15) - Basuki (Indo) 6:3, 6:1, MJ Fernan-dez (Zda, 7) - Davenport (Zda) 7:6 (8:6), 6:1, Novotna (Ceš) - Bradtke (Avs) 6:0, 5:7, 6:4, Sabatini (Arg) -Rajmond (Zda) 6:0, 3:6, 7:5, Graf (Nem, 1) - Gorrochate-gui (Arg) 6:0, 6:1, Date (Jap, 6) - De Svvardt (Jar) 6:1, 2:6, 6:2, Martinez (Spa, 3) -Kamstra (Nit) 6:2, 6:3, San-chez (Spa, 2) - Huber (Nem, 9) 7:5, 6:4. Četrtfinalni pari: Sabatini - Martinez, Graf -Fernandez, Schultz - San-chez, Novotna - Date. NOVICE Svetovni rekord v teku na 2.000 m PARIZ - Alžirec Nouredinne Morceh je sinoči v Parizu s Časom 4.47.88 dosegel nov svetovni rekord v teku na 2.000 metrov. Prejšnji rekorder je bil Maročan Said Aouita s Časom 4.50.81. Dosegel ga je 16. julija 1987. Don Nelson trener Knicksov? NEW YORK - Sesti najuspešnejši trener v zgodovini fige NBA Don Nelson, ki je bil trikrat izbran za trenerja leta v najmočnejši svetovni ligi, je dobil ugodno pogodbo od New York Knicksov, ki so po odhodu Pata Rileyja ostah brez trenerja. Nelson naj bi pogodbo podpisal v Četrtek. Tako bo za vsako sezono v New Yorku bogatejši za dva milijona dolarjev. Goldberger prvi na DP STAMS - Zmagovalec svetovnega pokala smučarjev skakalcev v minuli zimi Andreas Goldberger je zmagal na avstrijskem poletnem državnem prvenstvu v Stamsu. S skokoma 109 in 105 metrov ter 245.7 točkami je prehitel Schvvarzenbergerja (239.5 točk, 108 in 104 metra) in Holbvartha (219.3 točke, 100.5 in 100.5 metra). Freihob v Obervviesenthalu OBERWIESENTHAL - Švicar Sylvain Freiholz je zmagal na mednarodni tekmi skakalcev na napravi v Obervviesenthalu. S skokoma 92 in 92.5 metra (688.2 točke) je premagal Nemca Gerda Siegmunda, tretji pa je bil drugi Švicar Stefan Ztind. Brazilci prvaki! po 11-m KAPFENBERG - Brazilski nogometni veterani so v finalu Masters Mundiala, neuradnega svetovnega Nekdanji nogometni zvezdniki iz Brazifije i še tretjič osvojili neuradno SP za veterane (pokal Pele ah Masters Mundial). Spominili so se Escobarja BOGOTA - Več kot 50 tisoč ljudi se je v Kolumbiji poklonilo spominu nogometaše medellinskega Ma-cionala in državne reprezentance Andresa Escobarja, ki ga je 2. julija lani s strelom iz pištole pred neko diskoteko smrtno ranil neki pijanec. Escobar se je bil tedaj pravkar vrnil iz ZDA, kjer je z reprezentanco sodeloval na nogometnem SP, kjer so Kolumbijo izločile ZDA prav po Escobarjevem avtogolu. Slavko Svetičič izginil ISLAMABAD - Tomaž Jamnik je iz Pakistana sporočil, da je slovenski alpinist Slavko SvetiCie 20. junija izginil pri poskusu samostojnega vzpona na zahodni steni Gaserbmna IV. Njegovi spremljevalci in Člani korejske odprave so naslednje dni, kadar je vreme dovoljevalo, opazovali stene in greben, 26. junija tudi s helikopterjem, toda neuspešno. Zaradi narave gore in padavin ter plazov so izgubili vsako upanje, da bi bil Slavko SvetiCiC še živ ah da bi ga lahko našli. Kmalu nogometna univerza? ŽENEVA - Generalni tajnik FIFE Joseph Blatter upa, da bo v naslednjih letih zagledala luC dneva nogometna univerza. Na njej naj bi poučevali predvsem organizacijske osnove (končno!). Pri FIFI že imajo v Združenih državah. ODBOJKA / ZAKLJUČNI DEL VVORLD LEAGUJA V BRAZILIJI BOLJ ZA DENAR KOT ZA PRESTIŽ Zakrpano italijansko selekcijo bodo vsi skušali presenetiti Zoni na dopustu, Velasco izbral njegove naslednike - Domačini favoriti? belo horizonte - Ali sledi odbojka slabemu zgledu nogometa? ^orld League spada L16d tiste prireditve, ki jih italijanski, Parddn argentinski Ca-r°dej Julio Velasco, rade volje črtal iz mednarodnega koledarja. Glede na bajne nagrade, ki jih dobijo nastopajoči Pa se morajo z igranjem Prestižno manj po-aiembnega tekmovanja sPrijazniti vsi. Toda pri tem bi vseeno nastopajoče razdelili na dva bloka. Na enem so Juž-aokorejci in še posebej Kubanci, ki imajo med letom manj zahtevne Fastope in jim je VVorld League vrhunec sezone. Pomembna vitrina je bila VVorld League tudi ^a tiste reprezentance, Li si šele utirajo pot v vrh svetovne odbojke, recimo Grčijo in Špa- nijo, ki sta sicer izpadli že v kvalifikacijah. Povsem drugače gledajo na svetovno ligo evropski asi, tisti, ki igrajo v italijanskem prvenstvu. Zanje je VVorld League samo neverjetna muka po naporni sezoni in verjetno bi se marsikateri raje sončil kot pa se še trudil za šop zelencev. Spomniti se moramo tudi, da je prav v Italiji v preteklosti bilo več polemik, ker naj bi odbojkarska zveza ne poravnala vseh svojih obveznosti (beri računov) do igralcev. Prav zaradi vse večjega števila nastopov je Velasco v Brazilijo odletel z »eksperimentalno« reprezentanco, v kateri ni nosilcev igre moštva, ki je lani osvojilo svetovno prvenstvo. Cisto pravilno, saj bi sicer Cantagalli, Zorzi in ostali do najpomembnejšega in še neuresničenega cilja, olimpijskih iger dejansko ne počivali. Bo mlada vrsta »azzurrov« znala upravičiti vlogo velesile? Naloga je zelo težka. Nasprotniki so trdno odločeni, da trenutno slabost (?) Italijanov pridno izkoristijo. V prvi vrsti so seveda domačini Brazilci, ki lahko računajo na podporo domače publike (med lanskim ženskim SP je v Belu Horizon-teju domače ljubljenke bodrilo 25 tisoč ljudi!) in seveda na igralce, ki so kljub lanskemu spo-drslaju konec koncev nosilci olimpijskega odličja. Medtem je tudi postalo jasno, da bodo brazilski reprezentantje vsaj še eno sezono ostali doma (verjetno do Olimpiad v Atlanti): pokroviteljstvo nad celotno zadevo si je prevzel Banco do Brasil, zanimivo pa je, da so najboljše igralce enakomerno porazdelili po veC ekipah. Zelo nevarni znajo biti Rusi, bržkone edini, ki so v zadnjih letih bili proti Italiji večkrat uspešni. Posebno poglavje je seveda neskončni dvoboj s Kubo. Zmaga nad karibsko ekipo je leta 1990 »az- zurrom« odprla stezo v odbojkarski Olimp in odtlej so srečanja proti Despaigneu in »com-panerosom« vedno bila izredno razburljiva. Bolgarija, ki sicer proti Italiji ne bo igrala, ker se je z njo že srečala v kvalifikacijah, je slej ko prej odvisna od muh svojega asa Ljuba Ganeva, majhno neznanko (a le prve stopnje, z lažjo rešitvijo) pa predstavlja Južna Koreja. Spored tekem Danes: Brazilija - Bolgarija, Italija - J. Koreja (20.00), Rusija - Kuba; jutri: Brazilija - Rusija, Italija - Kuba (22.30), Bolgarija - J. Koreja; Četrtek: Brazilija - Italija (20.15), Rusija - Bolgarija, Kuba -J. Koreja; petek: prost dan; sobota: Brazilija - J. Koreja, Italija - Rusija (22.30), Bolgarija - Kuba; nedelja: za 3. mesto, za 1. mesto (23.15). KOŠARKA / PO KONCU 29. EVROPSKEGA PRVENSTVA V GRČIJI Jugoslavija res razred zase Hrvaška še vedno brez igre Liiva, z zlatim triom, najbolj ugodno presenečenje prvenstvo Italijo (sz malo sreče) boljše kot v zadnjih letih 29. evropsko košarkarsko prvenstvo se je torej konCalo, kot je mnogo izvedencev napovedalo, in sicer z uspehom Jugoslavije. Igralci trenerja Ivkoviča so bili boljši od vseh ostalih tekmecev. V devetih tekmah so dosegli sedem zanesljivih zmag, dvakrat pa jim je šlo težje. Širok izbor fenomenalnih posameznikov, zlasti zunanjih igralcev, je Ivkoviču omogočil, da je lahko iz tekme v tekmo zbiral med tistimi, ki so bili najbolj v formi. Tako je v prvem delu EP najboljšega novega igral- manj igral Danilovič, blestel je Bodiroga, solidno pa so igrali Djordjevič, Divac in Pa-spalj. Zatem se je prebudil Danilovič, Divac in Savič pa sta bila pod košema previsoka ovira za vsakogar. V finalu pa se je razigral Djordjevič, ki je odigral svojo »življenjsko« tekmo, medtem ko so Danilovič, Bodiroga in tudi Obra-dovič igrali »samo« zelo dobro. Tako sta slab dan Divca v napadu in že običajni katastrofalni odstotki v prostih metih Žarka Pasplja le delno pokvarila učinkovitost moštva, ki je po privlačni in napeti finalni tekmi strlo presenetljivo zelo močan odpor odličnih Litvancev, ki so na EP najugodneje presenetili. V četrtfinalu so prepričljivo odpravili Rusijo, kaznovali apatično in nezbrano Hrvaško ter se do zadnje minute enakovredno borili z ZRJ v finalu. Trio Sabo-nis - Marčiulionis - Kar-nišovas je praktično sam držal moštvo na nogah. Orjaški Arvidas, ki še nikoli ni igral tako motivirano in odločno kot tokrat, je pod košema dobesedno razpolagal z nasprotniki. Bliskoviti Sarunas je nizal fantastične tekme in je zadel vsakič, ko si je to želel. Posebno priznanje za ca si nedvomno zasluži nezgrešljivi Karnišovas, ki je držal v šahu najprej Kukoča v polfinalu, zatem pa še Bodirogo v zadnji tekmi. Samo proti Daniloviču je imel nekaj več težav proti koncu tekme. Zal pa so se Litvanci izkazali tudi z nešportnim obnašanjem, ko,sta sodnika končno sodila tako kot se spodobi in nekajkrat kaznovala grobo igro zelenih. Možje v sivem so tako v polfinalu kot v prvem polčasu finala dopuščali grobo igre Litve (Sabonis je lahko porival sem ter tja kogarkoli in ob tem imel še celo serijo ugodnih žvižgov, Marčiulionis pa je ob skoraj vsakem prodoru odrinil branilca z levo roko, dosegel koš in imel še prosti met na razpolago), v drugem polčasu pa sta spremenila kriterij sojenja, kar pa Litvijcem ni šlo v račun. Tako so se zvrstile prve tehnične napake (lahko bi jih bilo tudi več), Sabonis je moral predčasno na klop in malo je manjkalo, da bi Litvanci zapustili igrišče. Najbolj je na EP razočarala Hrvaška, ki je z bronasto medaljo odne-slanajmanj, kar ji je po napovedih pripadalo, Petrovičeva ekipa pa je močno razočarala predvsem s prikazano igro. Ze v četrtfinalu proti Italiji so se »rdeči« pošteno prepotili in zmagali le v zadnjih šestih minutah, ko se je nasprotnikom pričela tresti roka, v polfinalu pa so proti Litvi prišle na dan vse njihove slabosti, kot že na prejšnjem EP v Nemčiji in na zadnjem svetovnem prvenstvu. Obramba sicer dobro deluje, v napadu pa sploh ni skupinske igre in prevladuje statičnost. Manjka pravi playmaker, predvsem pa se vrzel, ki je nastala po smrti Dražena Petroviča, še zdaleč ni napolnila. Zaradi izrednih sposobnosti Kukoča, Radje, Vrankoviča in Komazeca je Hrvaški omogočilo, da je večino tekem zmagala, a taktično zelo slabo vodenje izdelanih napadov in slabi odsotki pri metu preprečujejo tej reprezentanci, da bi se povzpela na najvišjo stopničko. Po napovedih so vse ostale ekipe ostale krepko za »sveto trojico«. Grčija je lahko s četrtim mestom še kako zadovoljna, saj ni mogla resno računati na ponovitev podvig iz leta 1989, ko je na domačih tleh osvojila naslov evropskega prvaka. Odsotnost Galisa, starost Vannakisa in »normalno« sojenje so tokrat zaprli pot borbenim, a preskromnim Grkom. Italija je s 5. mestom konec koncev prijetno presenetila, čeprav je imela precej sreče: tesni zmagi proti Izraelu in Nemčiji v kvalifikacijah, dostojen poraz z »bledo senco« Hrvaške, zmaga proti povsem nemotivi- rani Rusiji ter nova tesna zmaga, tokrat s Španijo. Je pa res, da sta dolga vrsta neuspehov in sramotnih porazov tako ponižala italijansko reprezentanco, da so Pit-tis, Magnifico, Rusconi in ostali tokrat igrali z veliko mero skromnosti in zagnanosti, kar recimo žal ni veljalo za Slovenijo. Vanja Jogan Prva peterka Pred začetkom finala na 29. evropskem prvenstvu v Atenah je 148 novinarjev izbiralo prvo peterko prvenstva. Na prvo mesto jih je kar 140 postavilo Arvidasa Sabo-nisa, nato pa so se zvrstili Sarunas Marčiulionis (133), Toni Kukoč (74), Fanis Christodoulou (49) Veselje igralcev ZR Jugoslavije po tekmi (AP) in Vlade Divac (46). Po prikazanem v finalu v ta izbor ne gre dvomiti, saj so trije od teh košarkarjev, ki so nastopili v zadnjem dejanju EP pokazali, da so povsem upravičeno uvrščeni na sam vrh evropske košarke. Sabonis, bodoči član NBA moštva Portland Trail Blazers, je po statističnih podatkih na prvem mestu v skokih (116) in zadetih metih za dve točki (55), medtem ko je na lestvici strelcev tretji s 174 točkami iz devetih srečanj. Sarunas Marčiulionis, prvi litvanski igralec, ki je kdaj koli zaigral v NBA ligi (Golden State Warriors) in sedanji član Seattle Supersonics, je eden izmed najbolj popolnih igralcev na tem prvenstvu (180 točk, 47 asistenc, 12 ukradenih žog, 36 zadetih prostih metov, 45 zadetih metov za dve točki, 18 trojk). Vlade Divac, najboljši igralec ZRJ v zadnjem dese- Zastrupljeno ozračje po finalni tekmi zaradi besednega obračunavanja med Srbi in Hrvati Zaključno ceremonijo je na 29. košarkarskem EP skalilo medsebojno obtoževanje med Hrvati in Srbi, češ da so nagrajevanje izkoristili v politične namene, k zastrupitvi ozračja pa je pripomogel tudi Litvanec Saraunas Marčiulionis z obtožbami na račun mednarodne košarkarskega zveze. Vse se je začelo dve minuti pred koncem finalnega srečanja, ko so Litvanci hoteli zapustiti dvorano, potem ko je ameriški sodnik Toliver v ključnem trenutku srečanja dosodil tehnično napako njihovi klopi, vendar so se nato premislili. Hrvatje pa so med nagrajevanjem sestopih z zmagovalnega odra ob imenovanju zmagovalca. »Nismo hoteli poslušati himne države, ki ne obstaja,« je potezo pojasnjeval šef hrvaškega strokovnega štaba Pino Gergia. »To je uzur- pacija imena, kajti Jugoslavije ni več, Srbi pa izkoriščajo njene strukture, do katerih nimajo nobene pravice,« je dodal podminister za šport Mirko Novosel, ki pravi, da morajo Srbi šele zaprostiti za članstvo v OZN in začeti vse znova, pri tem pa opozoril, da lahko njegova vlada vsak trenutek dokaže, koliko tankov in vojakov se bojuje ob strani bosanskih Srbov in imena njihovih generalov. Na odgovor druge strani ni bilo treba dolgo čakati. »Hrvatje zdaj tako govorijo, ker ne razmišljajo s svojo glavo, ampak z glavo svojih pohtikov. V hotelskih dvoraneh se pozdravljamo in mirno pogovarjamo, ko pa nas ves svet gleda, se proslavljajo s pohtičnimi potezami,« je dejal glavni junak finalnega srečanja Saša Djordjevič, ki je izrazil upanje, da svet Jugoslaviji ne bo preprečil NOVICE PascucM se je preselil v Cuneo CUNEO - Petindvajsetletni španski tolkač Rafael Pascual (194 cm), dosedanji član moštva Banca po-polare SanfAntioco, je novi tujec odbojkarskega prvoligaša Alpitour. Lani je bil Pascual najbolj učinkovit napadalec itahjanske Al lige. Totip v pokoj, prihaja »Totip +« RIM - Od danes se bodo privrženci konjskih stav izživljali z novim stavnim lističem »Totip +«. Stari Totip odhaja v zasluženi pokoj, v službo pa bo stopil Totip +. Za kaj gre? Namesto 12 bo na novem lističu 14 napovedi: doslej je bilo treba uganiti 12 izidov s šestih dirk, zdaj pa bo »vedeževalcem«, ki bodo zadeli številke konjev zmagovalcev sedme dirke na razpolago super-nagrada. Marketinški direktor Totipa trdi, da bo nova »štirinajstica« do desetkrat bogatejša od dosedanje »dvanajstice«. Odločilni boj za Rosijo RIM - Italijanski boksar Gianfranco Rosi, ki ga je doping-kontrola zasačila po zmagovitem boju za naslov proti Američanu Vernu Phillipsu maja letos, se bo danes zagovarjal pred ti. državnim športnim sodnikom. Rosi tvega dve leti diskvalifikacije, kar bi seveda na kariero že 38-letnega boksarja upli-valo usodno. Sicer pa ima Rosi še druge težave, saj se je ločil od žene. Glede na sklenjeno pogodbo pa se Rosiju res ne splača več boksati, saj bi 80 odstotkov dobička dobila bivša soproga... »Azzurri« na snegu LES DEUX ALPES - Italijanski slalomisti se že pripravljajo na naslednjo sezono na smučiščih Les deux Alpesa, kjer trenirajo tudi Švicarji, Francozi in Spanci. Odsoten je samo Alberto Tomba, ki sicer že itak raje trenira posebej s svojim osebnim trenerjem Gustavom Thonijem. NOGOMET / MILAN ALI.., JUVE? Poletna telenovela o Robertu Baggiu še brez »happy enda« H ODBOJKA / TROFEJA DE2EL OD 11. DO 16.7. - RIM - Oddih lovskega značaja na farmi v Argentini Rohertu Baggiu ni razjasnil pojmov, kje bi rad igral naslednjo sezono. Odpadel je sicer Inter, Parma si je zagotovila Stojčko-va in torej s »codinom« prav tako ne računa več, dokaj logično se torej zdi, da bo Baggio oblekel dres Milama. Vztrajno se celo govori, da bodo Baggia v Milanu predstavili že v soboto. Bivšega (?) nogometaša Juventusa je na rimskem letališču Fiumicino pričakala običajna armada novinarjev, ki pa so odšli z dolgim nosom in praznimi beležkami. »Ne morem povedati ničesar novega, ker nisem ničesar odločil. V naslednjih dneh se bom srečal z Milanovimi funkcionarji in bomo videli, če . bodo potrdili njihove namene, da bi prestopil k njim.« Juventus, Roma, Ju- ter ah Milan? »Ne vem, to vedo v Italiji vsi razen mene.« In še: ne bo težav s Sa-vičevičem? »Težave bodo imeli samo nasprotniki.« »Toda ne bojte se, zdaj bom zvedel kaj se je tu v Italiji zgodilo novega med mojo odsotnostjo, nato bom odločil kako in kaj, in vi (novinarji, op. ur.) boste lahko odšh na dopust«, se je še pošalil Baggio. Nato se je policijskem avto preselil k državnim poletom in odletel v Benetke, od koder se je odpeljal v rojst-ni Caldogno. S kančkom negotovosti več, toda vseeno manj dramatična, nas ta zgodha že spominja na legendama izsiljevanja Maradone, ki je vsako poletje svoje počitnice podaljšal kolikor se mu je zljubilo. Baggio, Juventus in Milan najbrž že vedo, kje bo igral domnevni zvezdnik, toda nekaj reklame očitno ne škodi... Mladi upi iz vse Italije bodo igrali v naši deželi Fantje (Čedad) do 16. in dekleta (Trst) do 14. leta starosti Naša dežela bo od 11. do 16. julija prizorišče odbojkarske Trofeje dežel za deželne reprezentance deklet do 14. in fantov do 16. leta starosti. Zelo pomembno odbojkarsko prireditev, na kateri se bo zbralo okrog 700 tekmovalcev in tekmovalk, skupno pa okrog 1500 ljudi, so podrobneje orisali na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu. Zenski del tekmovanja se bo odvijal v štirih telovadnicah v tržaški občini, center moškega dela tekmovanja pa bo v Čedadu. Kot je poudaril predsednik deželnega odbora FIPAV Paolo Ruggieri je to prvenstvo najpomembnejša manifestacija, ki jo odbojkarska zveza organizira za svoje periferne postojanke. Mladi, ki tvorijo posamezne reprzentance, so tudi že v središču pozornosti strokovnjakov, saj gre za izbor najbolj perspektivnih mladih upov iz vse Italije. Po tridnevnih nastopih v predtekmovanju se bosta najboljši vrsti obeh turnirjev na finalu v nedeljo, 16. pomerili v kraju San Giorgio di Nogaro. Skupno bodo odigrali 150 tekem. Moško selekcijo FJK bo tudi letos vodil prof. Franko Drasič. Selekcijo čaka težka naloga, da ponovi lanski izreden uspeh, ko je naša dežela v Mace-rati pristala na povsem nepričakovanem 4. mestu. Letošnjo reprezentanco sestavljajo igralci osmih društev, med njimi pa so tudi slogaša Tibor Drasič in Kristian Ritossa ter člani združene ekipe Espego Robert Lutman, Loris Mania in David Mucci. Drasičeva pomočnika sta Luciano Seppi in Anna Fenos. V svoji kvalifikacijski skupini se bo FJK pomerila z Emilijo Roma-gno, Lombardijo, Ligurijo in Moli-sejem. Zensko selekcijo FJK sestavljajo igralke iz enajstih društev. Med njimi sta tudi borovka Jana Miličevič in Kontovelka Jana Obad. Trener šesterke je prof. Paolo Pelizzer, pomagata pa mu Stefano Castegnaro in prof, Mario Cač. Tekme v predtekmovanju bo FJK odigrala v telovadnici v Ul. Locchi, pomerila pa se bo z Lombardijo, Ao-stao, Lacijem, Emilijo Romagno in Mo-hsejem. Lani je FJK v Isemii pod vodstvom trenerja Christiana Sorek’ja zasedla končno 12. mesto. tlet ju, že šest let igra za Los Angeles Lakers, v zadnjem letu s povprečjem 16 točk na srečanje, 10.3 skokov, 4.1 asistenc, 2.1 blokad in 52% metom za dve točki. Ob takih igralcih je bilo v finalu pričakovati košarko 21. stoletja, kar se je tudi zgodilo. Najzaslužnješi za zmago ZRJ je brez dvoma Aleksander Djordjevič, ki je dosegel kar 41 točk (10:12 prosti meti, 2:3 za dve točki, 9:12 trojke!). nastopa na olimpijskih igrah. Gledalci so na finalni tekmi navijali za Litvo in se jezili nad sojenjem. Divac in Djordjevič sta MarCiulionisa prepričala, naj se vrne na igrišče (»dejala sva mu, da so tudi nam dosoditi tehnično napako in da ni športno zapustiti igrišča«), toda litvanski as in dosedanji član NBA moštva Seattle Supersonics po tekmi ni štedil s kritikami. »Ce se ne bo nič spremenilo, se v Evropo sploh ne nameravam več vrniti. NBA se nikoli ne bomo približali, če dopuščamo takšne reči. Čemu je sekretar FIBA zapustil dvorano pred koncem. Ga je zadela kap? Upam, a bojim se, da ni tako,« je dejal Marčiulionis, ki je FIBO obtožil, da je Litvi dobesedno ukradla zlato medaljo, čeprav s to trditvijo večina strokovnjakov vendarle ne soglaša. ATLETIKA / ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO V CESENAT1CU NOVICE Coslovicheva spet prvakinja Sedmak (SK Devin) le petnajsti Coslovicheva z rezultatom 55, 90 vsekakor daleč pod svojimi sposobnostmi Margaret Macchiut brez finala - Dobre uvrstitve ostalih atletov iz FJK Absolutno državno prvenstvo v atletiki, ki je Potekalo konec tedna v Gesenaticu, se je za troji-co slovenskih atletov izteklo dokaj spremenljivo- Claudia Coslovich je v metu kopja ubranila državni naslov, Čeprav rezultat 55, 90 metrov ni najboljši in daleC od nje-rrega letošnjega najboljšega meta (60, 98). »V Gesenaticu se na vsak način nisem pred-stavila v najboljših pogojih, saj sem zadnje Ca-Se trenirala dokaj trdo. Glede na to lahko reCem, da sem z doseženim rezultatom zmerno zadovoljna.« Bivša borovka, zdaj pa članica društva mat Sisport je dosegla še en met okoli 54 metrov, ruedtem ko so bili ostali slabši. Na državnem prvenst-Vu je Coslovicheva vsekakor popravila slab vtis, ki ga je zapustila na Evropskem pokalu v Vil-leneuveju d’Ascq, ko je s skromnimi 53, 48 metri v sicer nasplošno katastrofalni italijanski odpravi zasedla zadnje mesto. Glavna točka sezone °staja seveda nastop na svetovnem prvenstvu, ki oo začetek avgusta v G6-teborgu. Slovenska kopjašica je normo šestdesetih metrov že dosegla, tako da se ji pot na ^vedsko razen nepredvidenih zapetljajev ne more izmuzniti. Razen pričakovanega, a nic manj razveseljivega Uspeha Claudie Coslovi-ch, sta v Gesenaticu nastopila tudi Igor Sedmak lo edinem našem atletu, kr Se vztraja v slovenkem društvu) in Margaret Macchiut, ki se na 100 metrov z ovirami ni uspela uvrstiti v finale, čeprav bi bil glede na rezultate ostalih tekmovalk ta cilj v njenem dometu. Zmagala je Carla Tuzzi (13.32) pred Goricanko Eliso Andretti (13.57). Tudi sicer so atleti iz FJK zabeležili precej dobrih rezultatov. Andret-tijeva je na zmagovalne stopničke stopila tudi v skoku v daljino, kjer je s 6, 21 metrov zasedla tretje mesto za težko pre-maglijivima Valentino Uccheddu in Fiono May. Silvia Sommaggio (Li-bertas Udine) je zmagala na 5.000 metrov (15:44.99), dvojno zmago pa je zabeležila Go-riCanka Giada Gallina, ki sicer tekmuje za PAF iz Verone, ki je bila naj- boljša tako na 100 kot 200 metrov s Časoma 11.50 oziroma 23.67. Kljub temu, da je italijanska atletika trenutno kar se kakovosti tiče na nižji ravni kot samo pred nekaj leti, dobrih rezul-taov ni manjkalo. Lau-rent Ottoz je na 400 metrov z ovirami tekel 48.91, Nuti na isti razdalji... s prosto potjo pa 45.84. Na 800 metrov, kjer je sicer bodla v oci odsotnost Benvenutija, ki je v znatni krizi in ga po vsej verjetnosti ne bo v Goteborgu, sta Cadoni (1:49.29) in Giocondi (1:29.38) potrdila dober začetek sezone, v hoji na 5 kilometrov pa je Anna-rita Sidoti s Časom 20:21.69 popravila evropski rekord (prej 20:25.2 Salvadorjeve). Coslovicheva še drugič do naslova državne prvakinje Prevelik psihološki pritisk usoden za Igorja Sedmaka »Tako zahtevnih tekmovanj nisem več vajen« Prvi nastop na absolutnem državnem prvenstvu se za Igorja Sedmaka ni iztekel kot bi si po zadnjih uspešnih nastopih lahko pričakovali. Atlet SK Devin se je v Cesenatico podal optimistično razpoložen, saj je letos že dosegel spoštovanja vredno daljavo 15.71 (sicer z vetrom v hrbet), še prejšnji teden pa je v Gorici skočil 15.35. V dokaj zahtevni konkurenci je Sedmak v prvih treh serijah skočil 15.04 v drugem skoku, ostala dva sta se mu ponesrečila, medtem ko bi za nastop v finalu bilo potrebnih 15.65 metrov. »Se pred tekmo sem bil prepričan, da se bo vse izteklo kot sem si želel. Po tihem sem upal na skok blizu šestnajstih metrov. Ogrevanje je bilo dobro, k temu pa gre še pri- pomniti, da so bili pogoji v Cesena-ticu, z elastično in hitro stezo ter rahlim vetrom v hrbet zelo dobri. Zal sem popolnoma odpovedal, ko se je zaCela tekma. Zlasti tretji skok je bil zelo slab, posledica prevelike napetosti, na katero nisem navajen. V tem poskusu sem si tudi rahlo poškodoval gleženj, saj sem slabo stopil pri drugem odskoku.« »Glavna težava je v tem, da na take tekme nisem navajen. V nastopih po naši deželi in Sloveniji je namreč nemogoče dobiti kvalificirano konkurenco, ki naj bi te stimulirala za Cim uspešnejše skakanje. Finale zlahka dosežem, tako da sem dejansko že pred tekmo gotov, da dosežem finale in s tem možnost nadaljnih treh skokov. Dejansko nisem v resnično konkurenčni tekmi z mnogimi enakovrednimi atleti skakal že tri leta, to je odkar sem se poslovil od kategorije starejših mladincev. Vedel sem sicer, kaj me Čaka na absolutnem prvenstvu, toda spraviti to v prakso je mnogo težje.« Igorja Sedmaka Čaka (glede tudi na okrevanje omenjene poškodbe) jutri nastop v Trstu, kjer bo skakal v daljino, v soboto in nedeljo pa bo v svoji paradni panogi skakal na mitingih v Postojni oziroma Gorici. »Vsekakor se bom v teku sezone preizkusil na zahtevnejših mitingih izven dežele in še posebno v Emiliji. Take izkušnje so mi neobhodno potrebne.« VRSTNI RED: 1. Matarazzo 16.71, 2. Buttiglione 16.39, 3. Rigo 16.34... 15. Igor Sedmak 15.04. Trofejo »Dudi Krainer« osvojila peterka Ai Piombi Peterka Ai Piombi je zmagovalec letošnjega poletnega košarkarskega turnirja za trofejo »Dudi Krainer« v Gorici. V finalu za 1. mesto je z 72:69 (38:36) premagala moštvo Sis Vini Puiat-ti. V ekipi zmagovalcev je največ toCk (19) dosegel Cargnello, med poraženci pa Valentinsig in Stramaglia (oba 13). V polfinlu je zmagovalec turnirja premagal peterko Caffe Morococ, ki so jo pretežno sestavljali košarkarji Jadrana in Doma. Zadružna Kraška banka končni zmagovalec Na nogometnem igrišču pri Zavljah se je pred kratkim odvijal turnir v nogometu 5x5 poimenovan San Epifanio, katerega končni zmagovalec je bila ekipa Zadružne Kraške Banke. Organizator turnirja je krožek priseljencev in delavcev iz Apulije, ki stanujejo v Trstu. To je bila že tretje izvedba turnirja in obenem tudi tretje sodelovanje igralcev ZKB, ki so se v prejšnjih dveh letih uvrstili na 13 oz. 4 mesto med 16 ekipami. Letos pa so igralci iz Opčin slavili končno zmago, vendar so se morali pošteno potruditi, saj so strli odpor nasprotnikov le po 11-metrovkah. Kar dva igralca ekipe pa sta prejela pokal: Bellafontana kot najboljši vratar in KavaliC kot najboljši igralec finalnega sr-tecanja. IZIDI TEKEM: ZKB - Trattoria Giardino 5:2, ZKB - Giardini Naxos 7:3, ZKB - Eurobar 3:3, Camelot - ZKB 8:0, ZKB - Melingo 7:5. POLFINALE: ZKB - Eurobar 8:1. FINALE: ZKB - Camelot 5:3 po 11-metrovkah POSTAVA ZKB: Bellafontana, Klun, KavaliC, Persi, Guštin, L in F Milkovič, Ciuk, Cuk, Žerjal, Busan, TauCer, Rebula, Carli. (E.B.) Obvestila SK DEVIN sklicuje drevi, 4. julija ob 21. uri na sedežu kluba v Ce-rovljah, sejo z naslednjim dnevnim redom: športni praznik 15., 16. in 17. julija v Nabrežini. Zaradi važnosti argumenta odbor priporoča polnoštevilno udeležbo. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD SOVODNJE prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta. SK KRAS- odsek za rekreacijo organizira tečaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure. JKCUPA vabi elane na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19.30 v društvenem sedežu v Sesljanu. SOVODNJE / 39. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOVODENJE Eno srce, dve duši: resno razmišljajo o sporazumni ločitvi Na 39. obenem zboru Športnega društva So-vodnje je prišlo jasno do iz-raza, da ima društvo eno srce in dve duši: nogometno in odbojkarsko. Z obema 'Rha s polnimi pljuči in Ce-prav srce veleva, da bi obe duši še naprej vztrajali pod eno streho (beri istim društ-v°ni), pa razum in objektiv-ni razlogi morda velevajo drugače. Dejstvo je namreč, da pri SD Sovodnje v zadnjem času zelo resno razmišljajo, da bi se odbojka in nogomet ločila in Se bolj polno zaživela vsak Pod svojo samostojno streho. Pri tem pa je treba takoj povedati, da tu ne gre za ločitev dveh zakoncev, ki se med seboj ne razumeta ali pa se karakterno ne ujemata. Preprosto gre zato, da bi obema panogama zagotovili nemoten razvoj in nadgradnjo doslej opravljenega dela, ki je bilo v obeh Panogah nadvse uspešno. O uspešnem delovanju je v svojem razmeroma kratkem, a vsebinsko polnem poročilu spregovoril predsednik društva Gianni Marson, ki je nanizal uspehe nogometne ekipe, ki je po lanskem napredovanju v 1. amatersko ligo letos presenetila najveeje optimiste in si zagotovila napredovanje v promocijsko ligo. Pri tem je Marson tudi poudaril, da gredo zasluge za ta uspeh vsem nogometašem, trenerju, odbornikom in navijačem, ki so v velikem številu spremljali ekipo tudi na gostovanjih. Ob tem se po Marsonovih besedah ne sme pozabiti na sponzorje in pa na delež, ki ga ima pri uspehu načrtno večletno delo, s katerim so ustvarili kvalitetno skupino mladih domačih nogometašev. V nogometni sekciji so v pravkar minuli sezoni posebno pozornost posvetili mladinskemu sektorju in skupaj z doberdobsko Mladostjo bodo v naslednji sezoni vpisali ekipe v vsa mladinska prvenstva. V vseh teh ekipah bo nastopilo približno 100 mladih, pretežno domačih nogometašev iz Sovodenj in Doberdoba. Edini problem bo predstavljala mladinska ekipa, ki jo morajo obvezno imeti, zanjo pa bodo morali poiskati pomoč tudi pri nekaterih italijanskih ekipah. Marson je prisotne tudi opozoril na težavno zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delovanje nogometne in odbojkarske sekcije. Načrtno delo z mladimi pa predstavlja glavno moc tudi v odbojkarskem sektorju. Prva ekipa, ki je bila močno pomlajena, je sicer izpadla iz ženske C2 lige (vendar z realnimi možnostmi, da bo v prihodnji se- zoni vanjo spet vključena), zato pa ni manjkalo uspehov na mladinskem področju, kjer se lahko pohvalijo z drugim zaporednim pokrajinskim naslovom med deklicami in napredovanjem mlade ekipe v 1. žensko divizijo. »Odbojkarska ekipa deluje kot združena goriška ekipa že deset let in je zdaj na nekakšni prelomnici,« je v svojem posegu povedal načelnik sekcije Ivo Rojec, ki se je zavzel za nadaljevanje sodelovanja z vsemi društvi (Dom, Soča in 01ympia), ki pa ga je treba po njegovem postaviti na nove temelje. Te temelje bi morda lahko predstavljalo novo društvo, ki naj bi dalo streho sovodenjski odbojki. Rojec je sicer opozoril, da je treba o ločitvi sicer še dobro razmisliti, predvsem pa to, Ce bo do tega res prišlo, ne sme biti tolmačeno kot izraz nesoglasja znotraj SD Sovodenj. »Gre povsem za nekaj drugega. Bistvo je v tem, da naj bi odbojka z morebitno drugačno organiziranostjo znala izkoristiti potencial, ki ga v mladinskih ekipah vsekakor ima in nato že v kratkem naskakovala višje cilje tudi v članski konkurenci,« je še povedal Rojec. Razprava po poročilih in pozdravih gostov, med katerimi so posegli sovodenjski župan Igor Petejan, predsednik ZSSDI za Goriško Marko Lutman, predstavnik Doma Vili Prinčič, predstavnik Mladosti Dario Zanier in predstavniki SZ Soča, SD Vipava, KD Skala, sovodenjskega društva krvodajalcev, PD Rupa-PeC ter KD Sovodnje, je bila precej kratka, v njej pa so skušali predvsem pojasniti razloge za ločitev nogometa in odbojke. Sledila je razrešnica staremu odboru, v novi odbor SD Sovodnje pa so bili izvoljeni: Egon Petejan, Ivo Rojec, Aleksander Šuligoj, Mirica Petejan, Lucijan Fajt, Ljubo Tomšič, Davorin Pelicon, Pierino Krascek, Adrijana Petejan, Branko Ferfolja, Robi Uršič, Zdravko Novak, Igor Petejan, Edvard Petejan, Zlatko Vižintin, Rudi Devetak, Luciano Piras, Gianni Marson, Oskar Pahor, Zdravko Kuštrin, Klavdijo Kovic, Katrin Lovisutti, Mirjam Petejan, Nevenka Petejan, Ivan Batistič, Aleš Kovic, Auro TomsiC, Renzo Cescutti, Davorin Lavrenčič. Nadzorni odbor: Marjan TomsiC, Marjan Devetak, Joško KrašCek. Rado Gruden ® RAI 1 ® RETE 4 6.45 9.30 9.55 11.40 12.25 12.35 13.30 14.20 16.10 17.30 17.55 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.00 24.00 0.40 1.10 1.25 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Nan.: OCetovpes Film: Intrigo in famiglia (kom., ZDA ’90), vmes (11.00) dnevnik Aktualna poletna oddaja: Verdemattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Film: La pista degli ele-fanti (dram., ZDA ’54, i. E. Taylor, P. Finch) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Dinozavri med nami Danes v Parlamentu Dnevnik Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in šport Dok. oddaja: Kvarkove posebnosti Variete: II mito di Siracu-sa (vodi A. Giordana), vmes (22.55) dnevnik Dnevnik in vreme, 0.30 Danes v Parlamentu Dok. o kulturi renesanse: La stanza del Principe Aktualno: Sottovoce Prove tecniche di tra-smissione I RAI 2 Nan.: La clinica della Fo-resta nera Varjete za najmlajše Quante storie! Nan.: Saranno famosi, 10.45 Faber 1’ investiga-tore TG2 33,11.45 dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik in vreme Glasba: Scanzonatissima Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata 17.00 17.50 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.25 Dnevnik Vabilo na festival v Spo-letu Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Risanke: Go-Cart Film: II gmramento dei Sioux (vestem, ZDA '53, i. C. Heston, S. Morrow) Aktualno: II microfono 23.30 0.05 della notte - nočne reportaže v živo Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte RAI 3 18.45 19.50 20.30 22.30 22.55 0.30 1.00 2.30 Jutranji dnevnik Videosapere: dok. Turčija, Bis, Potovanje po Italiji, Vodic za izbiro fakultete Dnevnik Dok.: I figli di Cindy Nan.: Vita da strega Zenske v glasbi Deželne vesti.dnevnik Odprti prostor Šport: bezbol, 15.25 Tor de France, plavanje Rubrika Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Tour de France Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Talk Show Li-nea 3, 23.55 Pred premiero: Opera kviz Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes Eveline Dok.: Chaplin Story 7.00 7.30 13.50 14.45 17.00 18.00 20.45 23.10 0.50 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mi-stero 2, 11.00 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25.13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Guendalina (kom., It.-Fr. ’57, i. J. sassard, R. Mattioli, S. Koscina) Nan.: Donne pericolose Aktualno: Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: I magnifici sette (vestern, ZDA ’60, i. Y. Brynner, C. Bronson, S. McQueen, H. Buchholz) Film: La vergine, il toro e il capricorno (kom., It. ’77, i. E. Fenech), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska IsJ CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa TV film: Un amore di ge-nio (fant., ZDA ’91) Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e Ciccia, 15.30 La tata Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Aktualno: Večerni Forum Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Film: Parlami di te (dram., ZDA ’89) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Palm Springs Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Nati per vincere Glasb, oddaja: Festival-bar (vodi F. Panicucci) Film: I sonnambuli (srh., ZDA ’92, i. B. Krause, M. Amick), vmes (23.40) Fatti e misfatti Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Glory Days S TELE4 13.30 20.30 22.00 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: A tutto gas (’68) Gospodarska stran (•) MONTECARLO 14.00 15.25 20.35 23.00 1.10 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Tour de France Nad.: Homefront Film: Area segreta (krim., ZDA-Avstral. ’90) Nan.: Monsters 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Podobe TV dnevnik IT SLOVENIJA 1 09.40 10.15 12.30 13.00 13.05 15.10 17.20 18.00 18.05 18.35 18.40 19.13 19.30 20.05 20.55 22.00 22.15 22.35 22.50 23.25 Igrajmo se gledališče, 13., zadnji del lutkovne serije Kim, ponovitev ameriškega filma Svetovni poslovni utrip, ponovitev Poročila Smučarski skoki, posnetek iz Velenja Sobotna noC, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 12/26 del Češke nadaljevanke Risanka Fallerjevi, 8. del nemške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Komisar Rex 15. zadnji del nanizanke Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport ! Žarišče | Poslovna borza Sova 'Alo, 'alo, 6., zadnji del angleške nanizanke Heroji umirajo mladi Gangster, 2/22 del ameriške nanizanke Nova kri fr1 SLOVENIJA 2 12.40 13.05 14.00 14.55 16.30 17.30 18.00 18.05 18.45 19.15 20.05 20.55 22.05 22.50 23.20 Malo angleščine, prosim, ponovitev National Geographic, ponovitev Sova, ponovitev Gangster, 1/22 del Wimbledon: Četrtfinale (Z), prenos Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Seinfeld, 1/18 del TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Iz življenja za življenje Videošpon Univerzitetni razgledi MTV Unplugged M.von Rosen: Ljubezen na preizkušnji, 1/3 del Svet poroča Tenis, posnetek četrtfinala (Z) KANALA 10.15 11.05 11.35 16.15 16.30 18.15 18.45 19.00 19.10 20.00 LuC svetlobe, ponovitev Aliča v glasbeni deželi, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Menih, ponovitev Generacija transformer-jev D, ponovitev A-shop Vreme, risanka LuC svetlobe, 460. del Rodeo Tropska vroCica, 12. del Vreme Večni krog Računalniška kronika Dežurna lekarna W Koper Euronews Slovenski program Poletni studio 2 Primorska kronika TV dnevnik »Osliček in klepetulja«, avtor oddaje Elisabetta Polvi V ospredju, avtor Bruno Agrimi Sredozemlje Rhythm & News, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Chengtu Vsedanes - TV dnevnik Slovenski program Studio 2 magazin OMF Avstrija 1 06.05 13.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 21.55 23.45 00.45 02.50 03.10 04.10 05.35 Ponovitve Otroški program Mini Cas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Odkar so ljudje Macgyver, serija Strašno prijazna družina Prometna gneCa Zlata palača Samo žigolo Grad ob Vrbskem jezeru Vrnitev v Vrbsko jezero Pri Huxtablovih Sprava po telefonu Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Rešitev pred potopom Jez ogroža svet deževnega gozda Komisar Rex Popolni umor Glavni osumljenec IH, Kdo je ubil Colina Jen-kinsa? Cas v sliki Lepa Lili, francoski film, 1991 Igrajo: Bernard Giraude-au, Chatherine Deneue-! ve, Richard Bohringer in drugi | Režija: Jean-Loup Hubert | Strašno prijazna družina, I ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Raji živali MUF Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Tisoč junakov, ponovitev Vreme Klub za seniorje Cas v sliki Tema, ponovitev Doktor Trapper John Sintetični virusi Umor, je napisala Kritiki živijo nevarno S Schiejokom vsak dan Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Akti X Ukana Reportaža Cas v sliki 2 Šport Phettbefgs Nette, nočni sov Plan 9 from Outer Space ameriški film, 1959 American supermarket, ameriški dokumentarec Umetniki za boljši svet Ulm Fathi, Jordanija Pogledi od strani Videonoč ilš Plf mm© Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8,50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Se v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gallettl; 10.35 Souvenir dTtaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12,00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; v 16.00 Modri val- glasbe- no popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20,00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17.00 Bančne informacije; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egostyle; DJ Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Kulturni spomeniki Kranja; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Nasveti veterinarja; 19.30 Večerni pr - z I. Stefančičem. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniškl program. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 9.00 Jajčkova lestvica; 11.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) 8r Napovedi; 15.00 OF, Joculator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: George Clinton; 20.00 Undergorund International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-1918; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Ži-vago (B. Pasternak, r. M. Prepeluh, 8.); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični al-bum:J. Brahms; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek In njegov čas (r. J. Babič); 18.30 Tropicana; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15,00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška odd. NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 4. julija 1995 21 gledališča SLOVENIJA V soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Dirigent: Marko Gašperšič. Nastopajo: Karel Jeric (na sliki), Janez Hočevar, Jurij Reja, Matija Wabra, Jaka Jeraša, Milena MoraCa, Ferdinand Radovan, Dunja Spruk, Jože Kores, Zdenka Go-renc, Marjan Trček. ^nedeljo, 9. julija, ob 21. uri: G. Verdi - Nabucco. Dirigent: Igor Švara. Nastopajo: VValter °nati, Sanela Redžepagic, Dimitrij Da-jujanov, Sašo Gane, Juan Vasle, Andrej ebevc, Ludmila Vehova, Rebeka Radovan. Zbor, orkester in balet Opere in ba-eta SNG Ljubljana. Opera. v sredo, 12. julija, ob 21. uri: GISELLE, Predpremiera. LGL, 061/ 314-062 anes, 4. julija, ob 21, uri: predstava rfl/O, avtorice Nataše Tovirac. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 4. julija, ob 21. uri: O. Zupančič - VERONIKA DESENISKA, za abonma premiera I in izven. Predstava bo še v sredo, 5. julija, ob isti uri, za abonma premiera II, izven in v petek, 7. julija, ob isti uri, za abonma študentski večerni I in izven. GORNJA RADGONA RADGONSKI GRAD V soboto 8. julija, ob 21. uri: Josip jurCiC -ZGODBA O DESETEM BRATU. IZOLA PARK ARRIGONI V ponedeljek, 10. julija, ob 21.30: T.M. PLAVT - KAZINA. KOPER POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, LAPIDARIJ V sredo, 5. julija -, ob 21.30: Andres Valdes - MALO ZA SALO MALO ZA RES. MARIBOR Danes, 4. julija, Minoritska cerkev, ob 21. uri: WLADIMIRJEV MAGIČNI KABARET. Nastopajo: Wladimir, Franc Zupan in Avguština. V četrtek, 6. julij, Minoritska cerkev, ob 21.30: Marko Vezovisek - JERMANOVO SEME SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 Danes, 4. julija, Veliki oder, ob 21.30: G. Verdi - TRAVIATA. Dirigent: Stane Jur-gec. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 7. julija, ob 21.30: Svetlana Makarovič - SHOW STRAHOV. RADOVUICA SIVČEVA HIŠA V soboto, 8. julija, ob 21. uri, Oscar Wilde - VDANI PRIJATELJ, SEBIČNI VELIKAN. Pripovedujeta: Barbara GašperCiC in Metka Dolmin. Večer pravljic za odrasle. furlanija-julijska krajina Dvorane tripcovich in uro pred predstavo pri blagajni avditorija. Cena vstopnice 15.000 lir, s popustom 13.000 lir. Grad sv. Justa V Četrtek, 6. t.m., ob 21.00 - Koncert pianista Stefana Franca. V nedeljo, 9. t.m., ob 21.00 - »Quiz show» (ZDA 1994), režija Robert Redford, igrajo J. Torturro, R. Morrovv in R. Fiennes. V ponedeljek, 10. t.m., ob 21.00 - »Leon» (ZDA 1994), režija Jean Luc Besson. Igrajo J. Reno, G. Oldman. V torek, 11. t.m., ob 21.00 - baletna predstava skupine MOMDC. V sredo, 12. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine »Doolin» iz Irske. V Četrtek, 13. t.m., ob 21.00 bo nastopil Kvartet Ares Tavolazzi. KOROŠKA GiLOVic PODKRAJ P« Vtrniku - MoPZ Kralj Matjaž anes, 4. t.m., ob 20.30 - Tradicionalno kre-sovanje za Cirila in Metoda. trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu od danes, 4. julija do 13. avgusta. estival bodo otvorili z Lebarjevo opereto “Dežela smehljaja« (II paese del sorriso). Pod vodstvom Tiziana Severinija bodo nastopili p oster, zbor in balet gledališča Verdi, remierska predstava bo danes, 4. julija, ob j j.?® (red A). Ponovitve bodo trajale do 8. V teku je prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane tripcovich od 9.00-12.00ter od 18.00-21.00. Avditorij Muzeja Revoltella nedeljo, 9. in v ponedeljek, 10. t.m., ob 1.00 - »Monsieur Choufleuri restera chez Predprodaja vstopnic pri blagajni RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM 9. -15. julija prvo veliko srečanje zborovskih dirigentov iz vse Evrope; sodelujejo glasbeniki iz 26 držav; koncerti, predavanja, delavnice, tečaji okrogle rmze, razstava, videoprojekcije. KONCERTI i' Nija, Otvoritveni koncert simpozija s sporedom slovenske glasbe Izbrani slovenski zbori, gledališki rgralec ALOJZ SVETE 10. julija, Mešani zbor Stockholmske glasbene gi-tonazije/Svedska, Ansambel Sirin/Rusija, Grex 11; julija, Slovenski komorni zbor, Oberton-Chor Uiisseldorf/NemCija, Dekliški zbor gimnazije Annyi llona/Madžarska, Ansambel Venance Fortu-nat/Francija, VViener Akademie, Zbor Hugo Di-stler/Avstrija 12. julija, Mešani zbor gimnazije SveCnikov/Rusija, Duna Muzika/Litva, Via-nova chor Miinchen/NemCija, Stockholnfs Vocalise Ensem-Ue/S vedska HI. EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH ORGLAVCEV Zakljčni koncert nagrajencev -sobota, 8. julija, ob 20. uri. METLIKA V petek, 7. julija, na gradu ob 21. uri: nastop SLOVENSKE FOLKLORNE SKUPINE PLANIKA NOVO MESTO KNJIŽNICA MIRANA JARCA Do petka, 7. julija, od 9. do 12. ure: unikatne poslikave papirnatih vreč, izdelovanje svečnikov, poslikave vazic, stekleničk... [RJRLANIJA-JULIJSKA krajina 1501 Jluzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in \ era VVagner« (Ul. del Monte 5) P0. 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. ubcinska galerija: do 16.t.m. je na ogled 1 razstava, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslonom »H magico splendor lo sguardo ab- baglia« (Magični blesk privablja pogled). Mestni muzej zgodovine in umetnosti Od danes, 4. t.m., do 5.9.1995 bodo na sporedu v raznih mestnih muzejih obiski in predvajanja filmov z naslovom »Večer v muzejih)), ki jih organizira tržaška občina skupno z odborništvom za kulturo in mestnimi muzeji. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava barvnih fotografij BORISA S KALINA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 4. julija, ob 19.30: komorni koncert pianistk NADJE VODIŠEK in MELITE NANUT. Program: Bach, Matičič, Bartok, Beethoven, Bravničar, Albeniz. V sredo, Sjulija, ob 19.30: komorni koncert pianistov EDVARDA POPITA in IVANE VIDOVIČ. Ob 20. uri: diplomski recital, nastopila bosta STANKO PRAPROTNIK, trobenta in TONE POTOČNIK, orgle. DOBROVA V petek, 7. julija, grajsko dvorišče ob 21.30: koncert PAULA BLEYjA (klavir) - na sliki, PA- NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, tel.: 068/ 321-214 Danes, 4. julija, Muzejski vrtovi, ob 21. uri: koncert ansambla JAZZ BRASS OLINA DALLA PORTA (akustični bas) in ZLATKA KAUaCA (bobni). GROBLJE PRI DOMŽALAH CERKEV SV. MOHORJA IN SV. FORTUNATA Danes, 4. julija, ob 20. uri: koncert komornega ansambla CAMERATA LABACENSIS. Solisti MONIKA SKALAR, violina, MATEJ ŠARC, oboa, ANDREJ JARC, čembalo. Dirigent TOMAŽ HABE. PIRAN MINORITSKI SAMOSTAN V četrtek, 6. julija, ob 21. uri: zaključni koncert ženskega pevskega zbora KUD KAROL PAHOR PIRAN. RAZSTAVE msmmm SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA -' LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. MODERNA GALERIJA V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Danes, 4.Juliia bo ob 18. uri otvoritev razstave EVGENA GUŠTINA. Razstava bo na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Danes, 4. julija, bo ob 20. uri, otvoritev avstrijske umetnice KIKI KOGELNIK. Razstava bo na ogled do 14. avgusta. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Danes, 4. julija bo ob 19. mi otvoritev razstave slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICO-EJA. Razstava bo na ogled do 29. julija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. jubja. GALERIJA ILIRIIA, Tržaška c. 40 Razstava fotografij 1+16 - MARKA ALJANČIČA, DRAGANA ARRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLERJA, JANEZA KOKOŠINA, MARJANA KUKECA, TONETA MARCANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA, TIHOMIRJA PINTE-RJA, VLASTJE SIMONČIČA, MARJANA SMER-KELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA MA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava 12. MEDNARODNI BIENALE MALE PLASTIKE. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PfflLLIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. TRŽIČ GALERIJA KURNIKOVA HIŠA Razstava PESEM V REZBARJEVIH OČEH je na ogled do 25. avgusta. ZDRAVIUŽČE DOBRNA V hotelu Dobrna je do 22. julija na ogled razstava oljnih slik ADOLFA PENA. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstave fotografij BORISA SKALINA je na ogled do 13. julija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenguista. Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulviajuricica. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESUAN - Sedež turistične ustanove:se danes, razstavlja Michela Stradi. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Ko-roškem» Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Giintherja Brusa. Mestna hiSa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ROŽEK Galerija Sikoronja Se jutri, 2. julija, razstavlja Ivo Prančič. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center,Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj». FJK TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V petek, 7. julija, ob 21.00 -Srečanje z režiserjem Ro-gerjem Cormanom.Predvaja-li bodo »II pozzo ed il pen-dolo» (1961) in »Sepolto vi-vo» (1962). Avditorij Muzeja Revoltella Roger Corman v Trstu - V Četrtek, 6. t.m., ob 21.00 -Predvajanje filmov »Franke-stein Unbound« (1990) in »L’uomo dagli occhi a raggi X» (1963). V soboto, 8. t.m., ob 18.00 -Seminar R. Cormana (simultano prevajanje v italijanščini). Trg Unita V Četrtek, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Jutri, 5. julija, ob 21.00 bo nastopila skupina America iz ZDA. Miramarski park Luci in zvoki V Četrtek, 6. t.m., ob 21.30 »II sogno imperiale di Mira-mare» v italijanščini in ob 22.45 predvajanje filma v originalu »Show boat», režija George Sidney. V petek, 7. t.m., ob 21.30 in 22.45,- »Buonasera signor lehar e bentornato a Mira-mare». KRIŽ Dom A. Sirk: Koncerta »Jazz in jaz» - Danes, 4.ju-lija, bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz in 7. julija pa skupina Allione trio. KOPER Terasa hotela Žusterna Jutri, 5. t.m., ob 21.00 bo nastopil italijanski popevkar Bobby Solo. MILAN Stadion San Siro V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. št. 144.88.2903. Torek, 4. julija 1995 ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI f Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3,-20.4: Zadržani boste in nedostopni. V svoje prostore ne boste dovolili niti tistemu, ki ste ga vCeraj glasno vabili. Najbrž se v vasi notranjosti pripravlja revolucija. BIK 21.4-20.5.: Popadel vas bo avanturistični duh. Zagreb se boste za tvegano potovanje, pripra-vili naCrt, sešteli prihranke in zaceli izbirati sopotnike. Nekdo že nestrpno Čaka. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Pod kožo se vam bo zavlekla lenobna utrujenost, zato boste razmišljali samo še o potitku. Nobeno delo ni tako nujno, da ne bi moglo počakati, medtem ko telo okreva. RAK 22.6. - 22. 7.: Ljudje se bodo lepiti na vas kot Čebele na med. Nekdo od njih bo kot naročen, zato le pazite, da ga ne zadušite s sladkobo ali ne izzovete reakcije njegovega žela. LEV 23. 7. - 23. 8.: Iznajdljivi, kot ste, se boste z lahkoto izmazati iz godlje, in vihravi, kot ste, se boste že kmalu zapletli v novo. Nekateri zorijo na napakah, drugi pa v godljah. DEVICA 24 8.-22.9.: Po izdatnem počitku boste začutiti nov val delovne energije, vendar boste zaradi pomanjkanja smisla brezvoljno obležali. Ležite tako dolgo, dokler vas ne dvigne smisel. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Dolgo Časa boste optimistični, nato pa boste nenadoma postati mračni. Bolj ko boste raziskovali vzrok, bolj se boste pogrezati v mrak. Svetloba vas Čaka v popolni temi. ŠKORPIJON 23. 10.-22.11.: V navalu otožnosti se boste raznežiti in ljubljeni osebi brez zadržkov izrazili svoja Čustva. Čeprav boste videti malce sentimentalni, boste vendarle dosegli svoje. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Začutili boste nov val nove energije, zato boste uspešni kot že dolgo ne. Ob večeru, ko se vam bo zdelo, da ste že na cilju, boste postavljeni pred veliko preizkušnjo. KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Izmed toče nepomembnih besed boste razbrali pomembno, dolgo pričakovano sporočilo. Kdor je mojster branja med vrsticami, je tudi mojster poslušanja med frazami. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Svojo ustvarjalnost boste končno prenesli tudi na področje, ki že dolgo klice po rešitvi. Partner bo vaše odločnosti zelo vesel, Čeprav vas ne dohaja. RIBI 20.2. - 20.3.: V načrtovanju počitniških dni boste zelo pedantni, vendar boste, zaslepljeni z željami, vseskozi prezirali trmasto nujnost. Ne čudite se torej, Ce bo vaša pot ovinkasta. KRIŽANKA STOCKHOLM Vodoravno: 1. kraj pod Olševo v Zgornji Savinjski dolini, 8. tuje, Čudne ali nenavadne stvari, 10. ženski pevski glas, 11. slovenski pisatelj in politik (Ferdo, drama Profesor Klepec), 12. iranska denarna enota, 14. francoska oznaka za kugo 20. stoletja, 15. ovoj, ki ga okrog sebe osnuje zarodek višjih vretenčarjev, 17. evropski veletok, 18. spora, 20. angleška okrajšava za goro, 21. sibirski veletok, 23. stari Slovani, 25. moški pevski glas, 27. ime nemškega alpskega smučarja Bittnerja, 30. rt na Portugalskem, najzahodnejši konec Evrope, 32. krajša oblika angleškega imena David, 33. gosta juha iz mesa, krompirja, zelenjave in prežganja, 35. rastlinska bodica, 36. velika, sušna kotlina na jugu Afrike, 38. hazardna igra s kartami. Navpično: 1. turški sultan, ki je osvojil Mezopotamijo, Sirijo in Egipt, 2. osmi del oboda kroga, 3. avtomobilska oznaka Lesota, 4. štor, panj, 5. grška “sveta gora”, 6. gibljivi del čelade, ki pokriva obraz, 7. starogrški junak, po katerem se je imenoval gaj v Atenah, kjer je poučeval Platon, 9. okras na korintskem kapitelu, 10. naplacilo, nadav, 13. turška in italijanska denarna enota, 16. biblijski mož, ki ga je pogoltnil kit in ga izpljunil na kopno, 19. med, 21. rata, 22. tropsko drevo opičji kruhovec, 24. brzice na finski reki Vuoksi, 26. milanska opera, 28. uradni jezik v Izraelu, 29. reka v Angliji, tudi Nene, 31. orientalsko riževo žganje, 34. norveški pop trio, 37. površinska mera 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 ■mrm[eq ‘un ‘Bmqo ‘9abq ‘boo^j ‘mui -IV ‘seq ‘puv ‘qo “UN ‘S0J1 ‘U0d ‘(umre ‘VQIS TBTJ ‘qBzo){ ‘qB ‘Bqqosqa ‘baeojos :oriABiopoyx :oiiAEJopoy\ Aausati Lesena lepotica v mestu na kolih Nenavadna preteklost bojne ladje Wasa Po eni od južnih vpadnic se turisti običajno pripeljejo v prestolnico Stockholm, kar po švedsko pomeni otok na kolih. Mesto se razprostira na štirinajstih otokih, ki so tako povezani med seboj, da komaj opaziš morje med njimi. Stockholm zaseda ozko ožino med jezerom Malaren in Baltiškim morjem. Pomembno vlogo pri nastanku mesta je odigral otok Gamla Stan, kjer se je začelo Siriti mesto, ki je nastalo v 13. stoletju. Staro mestno jedro s srednjeveškim videzom ulic je kot nalašč za lokale, galerije in prodajalne spominkov, v katerih je vedno dovolj radovednežev. Kot Se eno od velikih mest vas morda ne bo kaj prida pritegnilo, saj je veliko prijetnejše bivanje v Čudoviti naravi. Vseeno pa si velja ogledati vsaj sloviti Skansen - najbrže prvi muzej na prostem, ki je imel vpliv na nastanek podobnih po Skandinaviji. Privoščite si tudi nekaj Časa za ogled slovite bojne ladje Wasa, ki stoji v veliki muzejski dvorani v Skenderskem parku. Wasa se ponaša z nadvse nenavadno preteklostjo. Ladjo so zgradili v dveh letih pod vodstvom nizozemskega mojstra. S svojimi dimenzijami in opremo je veljala za eno najbolj razkošnih tistega Časa. Od kljuna do krme je merila 60, 5 metra, višina jambora je bila približno 50 metrov, površina jader pa je znašala kar 1200 kvadratnih metrov. Oborožili so jo s 64 topovi, Številno posadko pa so sestavljali Častniki, obrtniki, mornarji in tristo vojakov. Ob splavitvi, 10. avgusta 1628, se je zbralo veliko radovednežev, da bi si ogledali razkošno ladjo, ponos takratnega švedskega ladjevja. Toda še preden je Wasa dobro zaplula, se je prevrnila in potopila pred oCmi osuple množice. Vzroka za nesrečo niso ugotovili, saj je vse načrte in mere odobril kralj Gustav II. V naslednjih letih so različni pustolovci skušah dvigniti ladjo, toda uspelo jim je rešiti le večji del topov. Pozneje je ladja pod slojem blata in naplavin izginila v pozabo. V petdesetih letih 20. stoletja se je za ladjo zainteresiral Anders Fran-zen in po dolgih pripravah so leta 1959 zaceli z vrvmi dvigati pozabljeno lepotico. Ladjo so iz globine 33 metrov dvigovali postopoma po dva metra, dokler se ni 24. aprila 1961 znova prikazala na vodni gladini. Seveda je bilo potrebno ogromno restavratorskega dela, preden so jo postavili na ogled v veliko dvorano, ki so jo zgradili posebej za Waso. Ce v Stockholmu nimate lastnega prevoza ali pa ne želite tavati po vedno prometnih uticah, je najbolje, da kupite posebno turistično karto. Ta vam omogoča brezplačne prevoze z mestnim avtobusom, metrojem in lokalnimi vlaki in brezplačno parkiranje na javnih parkiriščih. S karto si lahko brezplačno ogledate tudi vedno muzejev in drugih turističnih zanimivosti, omogoča pa vam tudi ogled mesta s turističnim avtobusom in vožnjo z razglednim Čolnom. Igor Fabjan SKANDINAVSKA KRIŽANKA 307 GRAFIČNA TEHNIKA SODOBNI POLJSKI SKLADATELJ (KRZVSZTOF) PREDPLAČILO, NADAV DRŽAJ, ROČAJ POKRAJINA NA KITAJSKEM (GL. MESTO LHASA) LEPOTNA P0S0D0VKA, VRSTA SLECA KOPER DELEC Z EL. NABOJEM SPREDNJA STRAN NOVCA STRANSKA STAVBA HOTELA TUJE MOŠKO IME AVTOR: SIMON BIZJAK SPOSOBNOST ZAVEDANJA KALCIJEV GLINENEC POSODA ZA KOPANJE REKA V J. FRANCIJI (IZCRKRAN) JAVNO ZBOROVANJE MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO. SLOVENSKO- HRVASKI POLOTOK TOMAŽ TERČEK NATANČNOST, TOČNOST BOLG. PRISTANIŠČE OB ČRNEM MORJU NEKO. ŠPORTNA PRIREDITEV SOC. DRŽAV PRIHOD Z ZAMUDO PRIPADNOST DOLOČENI VERI PRIVRŽENKA BREZVLADJA AVSTR. SMUČAR (HANS) MATEMATIČNI POJEM ZNAČILNOST NEPREVOD- NIKOV SIMON RUTAR ESKIMI SOLSKIRED TATJANA DREMELJ ZDRAVNIK BREZIZO- BRAZBE, MAZAČ SL GRAFIK JUSTIN MARIA RILKE ENOTA ZA JALOVO MOC SL GLASBENI PEDAGOG IAD01 OSKAR NEDBAL MOLIVKAV STKRSC.UM. PRIVLAČEN MOŠKI POZNANSTVO OBRI ST. KANADSKI POPEVKAR (PAUL) JAP. MESTO NAHONSUJU DRUGO NAJVECJE MESTO V ALŽIRIJI JAPONSKA VALUTA DZONI NOVAK NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI UBALD TRNKOCZV LINUA OVOJ ZA SPISE DRŽAVA V INDOKINI USTANOVITELJ CNN TURNER NAJVECJE MESTO FILIPINOV MOŠTVO, EKIPA (NASA PISAVA) ZENSKO IME OTILIJA (UUBK.) NAJBOLJ RAZŠIRJENA RASTLINA PALEC. COLA AVSTRIJSKA POROC. AGENCIJA STENA KURIR EKVADORSKI PISATELJ (JORGE) OKRAS KORINTSKIH STEB GRŠKA ČRKA PRIPOVE- DOVALEC TESLA NIKOLA SNEMALNA REZIJSKA KNJIGA SREBRNO BELA, KOVINA, CIN POLTRDI SIR Z REDKIMI LUKNJAMI KATERI 24 UR IZOLATOR VERDUEVA OPERA TJAŠA ANDREE -----------BAROMETER RAZPOLOŽENJA______ Prevladovale bodo čustvene plati našega življenja Na čustva bo vplivalo vseh pet retrogradnih planetov Z vstopom Venere v Raka, kar se bo 'J™ 6. julija, bomo im. V°dnih 7Tl amoniiTi rkn i r -uicie. v zraCmh m c nih znamenjih bomo i medtem le po en plan ^meljskih pa bosta Ne m Uran. Ta teden bodo torej v adovale čustvene plat ?®ga življenja, ki jih vz uiai° vodna znamenje r°ma planeti, ki se gil Po njih. Tudi tranzitno s se bo gibalo po znam .eka in sicer po njegovi I dekadi. Močno bo vj ^antično. K tem n?ra> ki je po svoj ^anet lepote in p] V vodnih znam. J®0 imeli še Saturr °n’ Delovanje sledi ZTlAmrvv.;.. Kor jzredno intenzi 0 niegov domači t ®očal bo takšno g “m občutkov, da h kar veliko dela. P. mo -Aljami, Kateri 0 skrivalo nekje Na nesluteno emocij in mi hskov bodo de vsi retrogradni p )e kar pet: Jupitei tiatum v Ribah, l p°r°gu, Neptun a°st navznotei včasih tudi pre Uoločenim situ ^gioov prev Principi komu Tuna je v p Ugajanje na z TOR SRE CET PET SOB NED PON POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O ✓ z z o o X šport ..O X o o z z z post, dieta ..O ✓ o o X X X težja fizična dela ..O o o o z z o izlet ..O X z z z o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..O X o o o z z domača zabava ..O o o z z z o družinski posvet / z o o o. z družabne igre ..O ✓ z o o o o urejanje uradnih zadev O X X o o o z POSEL, DENAR poslovno srečanje ..O o X X o o o naložbe in nakupi ..O z z o o o X zamenjava službe ..K X o o o z z izposoja denarja ..O X X o o X X igre na srečo ..O z z z o o X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje z z o o o o iskren pogovor ..O z z z o o o zmenek ..O o o o • z z z ljubljenje ..O z z z z o o prekinitev zveze ..O X o o o X X UMSKE DEJAVNOSTI branje ..O o o z z o o učenje, Sirjenje obzorja.. .O o o z z o o raziskovanje ..O o o z o o o umetniško ustvarjanje ., ..o z z o o X X reševanje težav ,.o z z z o o o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, # neugoden dan BEJRUT Vojna muzeju ni prizanašala Vrata so bila zaprta kar petnajst let Med poslopji, ki so bila uničena med libanonsko državljansko vojno, je tudi narodni muzej, ki hrani najpomembnejšo arheološko zbirko Bližnjega vzhoda. Muzej so začeli nedavno obnavljati, tako pročelje, ki je preluknjano od izstrelkov, kot notranjost, saj je veliko vrat in oken razbitih. Od začetka vojne (1975-90) ni bila organizirana nobena razstava, saj je bila v bližini muzeja frontna linija, ob kateri so potekali boji med kristjani, ki so živeli v vzhodnih predelih mesta, in muslimani iz zahodnih območij. Camille Asmar, direktor muzeja, upa, da bo stalna zbirka na ogled že ob koncu letošnjega leta. Obnovitvena dela znotraj poslopja bodo stala 616 tisoč dolarjev, celotna obnova poslopja pa najmanj trikrat več. »Moramo odpreti vsaj del prostorov, da bodo predvsem mladi videli, kaj sploh je muzej, kakšne stvari si lahko ogledajo v njem,« je povedal Asmar. Vodstvo bi rado razstavilo vsaj najpomembnejše zbirke, ki so ostale v muzeju tudi med vojno, saj so v bančne sefe shranili le zbirko starih draguljev, sicer največjo na Bližnjem vzhodu. Se pred odprtjem muzeja bo treba odstraniti velike betonske varovalne zidove, ki so predmete varovale v času vojne. Postavili so jih predvsem okrog kipov in egipčanskih, rimskih in feničan-skih sarkofagov. Med njimi sta tudi velik steber in sarkofag kralja iz 8. stoletja pred našim štetjem iz Biblosa, kraja na severu Libanona, na katerem so prvi zapisi feničanske pisave, iz katere se je razvila zahodna pisava. »Ko bomo končali z obnovitvenimi deli in odstranili betonske zidove ter obnovili razstavne eksponate, bomo ljudem pokazali, kakšne vrednosti hrani muzej,« je dejal Asmar. Dodal je še, da bodo z novimi kemičnimi postopki varovalne zidove hitreje odstranili. »V, zvrtano luknjo je treba vstaviti kemično snov, ki v 24 urah razsto-pi cement,« je dodal. V muzeju bodo prvič razstavili tudi mumije, ki so jih odkrili v času državljanske vojne na severu Libanona, ter oblačila, ki so jih nosili ljudje pred sedmimi stoletji. Med predmeti, ki jih bodo razstavili, so tudi fe-ničanski predmeti iz zlata, keramike in maromorja, ki jih je v dolini Bekaa med leti 1963 in 1980 naSel neki nemški arheolog. Nedavno jih je Asmar pripeljal iz Nemčije, kjer so jih na univerzi v Saarbmecknu obnovili. Predmeti iz leta 1500 pred našim štetjem so zelo dragoceni; v Nemčiji so že bili razstavljeni, in sicer v osmih mestih. O njih je napisanih že 15 knjig, pet pa jih bo v kratkem izšlo. V muzejskem laboratoriju je shranjenih tudi precej rimskih in bizantinskih predmetov, ki so jih na bejrutskem letališču tihotapcem z umetninami nedavno zasegli cariniki. Tudi te bodo v prihodnje razstavili v narodnem muzeju. Po zaslugi Interpola so odkrili več drugih libanonskih dragocenosti, ki so jih tihotapci z umetninami med državljansko vojno odnesli iz države. Lani je Asmar odpotoval v Bruselj, kjer so odkrili predmeta, ukradena iz feničanske grobnice v Biblo-su. V kratkem bo iz Švice prinesel štiri marmornate kipce otrok, ukradene iz feničanskega templja bogu Esmunu v bližini Sidona. Nedavno so v londonski akcijski hiši Sotheby‘s odkrili neki marmornati kipec, ukraden v Libanonu. V novem muzejskem laboratoriju bodo pod vodstvom strokovnjakinje Isabelle Skaff obnovili tudi 42 med požarom poškodovanih predmetov. »Delo je zelo zahtevno, saj ni mogoče uporabiti restavracijskega postopka,« je povedala Skaffo-va, ki se je izpopolnjevala na londonski univerzi in je hkrati tudi edina resta-vratorka, ki si jo muzej lahko privošči. »Potrebovala bi pomoč vsaj štirih ali petih strokovnjakov,« zato si prizadeva, da bi se v muzej iz Londona vrnili njeni nekdanji sodelavci. »Seveda pa bi morala dobiti kakih 20 tisoč dolarjev, potrebnih za njihovo štirimesečno zaposlitev. Sele po nekaj mesecih bi lahko pokazali, kaj smo naredili.« A. Tamovvski, Reuter MODRI MISLI Ko tat s krajo obogati, ga imajo za gen-tlemana. Angleška Daj tatu zadosti vrvi, pa se bo sam obesil. Angleška FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollvvvood <5> Cezar ali pa morda gu-Sar)i 80 imeli tam utrdbo, sPodaj pa je bila zasidra-ladja. Obzidje je bilo Postavljeno na robu ce-s e' Verjetno je res šlo za psarsko utrdbo, ki je bi-a dobesedno - na jadran-ski magistrali. Upam, da Se na fibnu vsaj ni videl naš ficko. Cinecitta - prvi korak do Hollywooda Vse to pa so bile le pri-Trave za velike filmske Podvige, ki so nas Se ca-Kaj je tedanji gene-raciji najstnikov sploh ro-P o p° glavi? Predvsem dri avtomobili, dekleta, Vlle, bazeni in vsa ostala navlaka iz ameriških fil-JPov. Kako priti do tega? Najhitreje seveda prav Prek tega, kjer smo vse to Pobirali, torej prek filma. Tisti, ki smo preživeli povojna leta gradnje porušene domovine in socializma vemo, da so bila vse prej kot rožnata, zato je bil vpliv filma izredno močan. Nekoč bo morda neki zgodovinar, psiholog ali sociolog ugotovil, da se je rušenje berlinskega zidu in s tem propad socializma začel s premiero filma Ples na vodi. Ta usodni dogodek se je v Ljubljani odvijal nekje leta 1951 in je pravzaprav pomenil začetek konca sanj o bratstvu in enotnosti ter enakosti vseh ljudi. Tedaj so si ljudje spet zaželeli, da bi bili drugačni, ne enaki. Ples na vodi, konglomerat lepotic, humorja, plesa, plavanja, blišča, bogastva in mambe je prevesil tehtnico z enakosti in nakupov na karte v dolgih vrstah na stran lagodnega življenja ob bazenih ob ritmih afroku-banske glasbe. Tedaj Se nihče ni mogel niti slutiti, da se je s tem kultnim dogodkom začel rušiti tedaj Se ne zgrajeni berlinski zid. Mi, ki smo vse to doživljali, smo že tedaj imeli pravo filmsko mesto kar pred nosom. Ce že ni bila podružnica Hollywooda, je bila pa vsaj italijanskega Cinecitta. Cinecitta pa je bil prvi korak do Hollywooda. Po naSih predvidevanjih je postopek potekal približno takole. Začneš kot statist, čez nekaj dni te »opazi« drugi pomočnik tretjega asistenta režije in ti ponudi manjšo vlogo. Potem gre vse skupaj samo še naprej, končaš na Beverly Hillsu ob kakšnem bazenu med palmami. Vsi, danes ugledni državljani Slovenije, ki so tedaj imeli takšne ambicije, bodo v tem besedilu omenjani le s psevdonimi ali prikritimi imeni. Prvi med nami, ki si je nabral nekaj izkušenj pri filmu, je bil danes ugledni vrtnar Dušan. Prav on nas je pripeljal do vrat filmskega mesta in nam odprl pot k slavi in celu-loidni nesmrtnosti. Najprej smo poskušali sodelovati kot statisti pri nekaterih domačih filmih, a so ponavadi potrebovali le manjše število statistov. Borivoj Repe (Se nadaljuje) Statiranje v zgodovinskih spektaklih je bila prva stopnica na poti do »slave« 24 Torek,4. julija 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDI VETER 6 ,66 MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA 666 A VREMENSKA SLIKA 1010 Nad severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se zadržuje na območju Alp. Z jugozahodnikom doteka nad naše kraje še razmeroma topel in vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1000 6 OSLO 12/10 6 kobenhaVn n a mi °B U ' .w PARIZ 5$ SPLIT ■ ^25/28 RIM ^—SK DANES TRB,20 6 O KRANJSKA GORA _ 13/22 ___O 13/23 X-V K TR2IC ČEDAD— 20/27 0 6 OVIDEM 17/31 -*^N. GORICA GORICA 0 18/26 18/2^0 O KRANJ 18/2^ c-JK, POSTOJNA O 15/24 Slovenija: Spremenljivo oblačno bo. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte, pogosteje v hribovitem svetu. Sosednje pokrajine: Tudi drugod bo pretežno oblažno s krajevnimi plohami in nevihtami. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.16 in zašlo ob 20.56. Dan bo dolg 15 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 11,53 in zašla ob 23,59. PLIMOVANJE Danes: ob 1.15 najvišje 14 cm, ob 7.41 najnižje -36 cm, ob 14.54 naj-visje 35 cm, ob 21.38 najnižje -12 cm, lutri: ob 2.27 najvisje 4 cm, ob 8.29 najnižje -26 cm, ob 15.57 najvišje 35 cm, ob 23.23 najnižje -18 cm. Mura Sava (Radovljica) Sora Ljubljanica Savinja Vipava 11,2 adn Jadransko morje (Koper) TEMPERATURE V GO! 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m BIOPROGNOZA Obremenilni vpliv vremena se bo kazal kot povečan nemir,utrujenost, razdražljivost, potrtost in motnje v spanju. Prva ljubezen je slajša od čebeljega medu. 's—_ Povodenj je odnesla krste BRUSELJ - Nedeljska povodenj na reki Meuse v Belgiji je povzročila le zanemarljivo škodo, v Bouvignesu pa je odnesla krste iz grobnic krajevnega pokopališča. Vode so se včeraj že umaknile, oblasti pa sedaj vračajo krste v grobnice, ki jih izsušujejo. Kri zagnali v Enolo Gay WASHINGTON - Ameriška policija je v vvashington-skem National Air and Space Museum aretirala tri osebe, ki so osumljene, da so s človeško krvjo oškropile Enolo Gay, ki je spustil jedrsko bombo na Horoši-mo. Bržkone je trojica hotela protestirati, ker prejšnji teden odprta razstava ni dovolj zgovorno prikazala tragedije jedrskega bombardiranja Japonske. Resnici na ljubo razstava ni zadovoljila niti tistih, ki trdijo, da sta jedrski bombi pospešili konec vojne in preprečili nadaljnje žrtve med ameriškimi vojaki. Z dvokrilcem obrnjeno letel lik neti tm vo pristajalne stene Oklofutali prestroge profesorje BRUSELJ - Skupina flamskih dijakov iz Hobokna pri Antvverpnu se je potem, ko so prejeli spričevala, podala v vaško restavracijo, kjer so dijaki in profesorji slavili konec šolskega leta. Najprej so profesorje obto-žili, da so bili prestrogi in nepravični pri ocenjevanju, nato pa so prešli od besed k dejanjem, tako da so profesorje oklofutali. Posredovati je morala žandarmerija, ki jetri najbolj napadalne dijake priprla. Bedasto in nevarno »deskanje« BONN - Nemški najstniki so odkrili novo izzivanje sreče, tako imenovano »avtomobilsko deskanje«. V tem primeru ne gre za klasični suri, deska je namreč streha avtomobila, na kateri mora deskar ohraniti ravnotežje, medtem ko vozilo drvi do 100 kilometrov na uro. Bild am Sonntag je temu izzivu posvetil dolgo reportažo in navedel primera dveh vzhodnonemških najstnikov (16 in 19 let), ki sta padla s strehe in se sedaj v bolnišnici borita za življenje. Na Air Showu 95 v kalifornijskem Reddingu je akrobatskemu pilotu Andreiniju uspel neverjeten in skrajno tvegan podvig, saj je s svojim dvokrilcem Starmanom iz leta 1944 obrnjeno poletel le nekaj palcev nad travo pristajalne steze letališča (Telefoto AR) Najdlje živijo Japonci TOKIO - Po lanskih statističnih podatkih je Japonska še utrdila dosedanji rekord povprečne življenjske dobe. Japonke povprečno živijo 82, 98 leta, Japonci pa 76, 57 leta. Japonkam sledijo Francozinje (80, 94 leta) in Švicarke (80, 90 leta), Japoncem pa Islandci (75, 74 leta) in Švedi (75, 35 leta). Na Kitajskem bliskovito narašča proizvodnja skrajno sumljivih in nevarnih alkoholnih pijač Škof ni hotel birmati »Clintona« NAIROBI - Kardinal Maurice Otunga, nadškof kenijskega glavnega mesta Nairobija, ni hotel birmati nekega fanta, ki si je zbral za ime priimek ameriškega predsednika Billa Clintona. Za nadškofa to ni krščansko ime in ga zato ni birmal, fant si bo moral izbrati ime kakega svetnika in mučenika, ne pa priimka znane osebnosti. PEKING - Odkar so na Kitajskem preklicali prepoved uporabe žit za proizvodnjo alkoholnih pijač, so začele žganjekuhe in pivovarne rasti kot gobe po dežju, tako da so v ta namen leta 1993 porabili kar 17 milijonov žit. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi v mestih še vedno racionirali moke. Lani so na Kitajskem proizvedli več kot dva milijona ton alkoholnih pijač, letos pa jih bodo skoraj gotovo proizvedli še več. Vsa zadeva bi bila še sprejemljiva, a kaj, ko na Kitajskem ni ustrezne zakonodaje, prav tako ne uradov, ki bi skrbeli za kakovost in bdeli nad zdravjem porabnikov. Rezultat tega je pravi kaos, pravi Song Jing, prileten profesor kitajske književnosti in eden od največjih izvedencev za tradicionalne kitajske pijače. Po njegovem so grobi ponaredki skoraj vse alkoholne pijače, ki jih danes prodajajo na Kitajskem. V do- kaz teh svojih trditev je z mize vzel steklenico Erguotouja, značilnega pekinškega likerja. Pijača je pristna, a se še ni uležala, saj je dozorevala le šest mesecev, medtem ko bi se morala starati vsaj eno leto. »Pivo varijo v vsaki vasi,« je zgroženo navedel profesor, saj so vsi prepričani, da je to tradicionalna kitajska pijača, ne vedo pa, da je varjenje dobrega piva izredno zahteven postopek. S slabim pivom nas bo bolela glava, s kitaj- skim žganjem pa so rezultati še hujši. V zadnjih letih se je s ponarejenim žganjem zastrupilo 6.000 ljudi, od teh jih je umrlo 200, šestdeset pa jih je oslepelo. »Pred enim stoletjem so riževo žganje segrevali, tako da se je znižala alkoholna stopnja, povečala pa se je aroma. Danes ni časa za take obrede, nihče ne počaka, da bi žganje dozorelo v sodih...« je žalostno povedal Song Jing.