PTUJ, 25. oktobra 1968
Št. 42	Leto XXI.
Izvod 0,50 N din, 50 S din
danes v tedniku
Visoki pridellvi so nagrada itmetovalceni	— 2. stran
Rentabilna investicija v bistrišlfi oljarni	— 3. stran
Ormoški lovci srrdi sezone	— 4 stran
Proti nergačem je treba odločno nastopiti	— 5. stran
Njegov s\et so knjige	— fi. stran
Za vsakogar nekaj	— 7. stran
Odkriti e	__
spominske plosce
na Meškovi rojstni hiši
v nedeljo je bila v Ključarov-
cih pri Tomažu pri rojstni hiši
pisatelja Ksaverja Meška po-
membna slovesnost, ki se je je
udeležilo večje število ljudi iz
okoliških krajev in iz celotne
ormoške občine. Na rojstni hi-
ši tega našega znanega rojaka
iz Prlekije, ki je znal tako lepo
pisati predvsem za mladino, so
tega dne slovesno odkrili spo-
minsko ploščo, ki jo je na po-
budo skupščine občine Ormož
prispeval zavod za urbanizem iz
Maribora.
Odkritju spominske plošče je
bilo ta dan naklonjeno tudi si-
cer malo hladno, a vendar lepo
in sončno jesensko vreme, ki je
dalo tej svečanosti posebno obe-
ležje. Na tej pomembni sveča-
nosti so bili navzoči tudi šte-
vilni kulturni in drugi javni de-
lavci iz Ormoža, Ptuja, Maribo-
ra in iz Ljubljane. Med častni-
mi gosti so bili: pisateljev dolgo-
letni prijatelj vikar Jakob So-
klič iz Slovenjega Gradca, aka-
demika dr. Anton Slodnjak in
dr. Bratko Kreft, predsednik
skupščine občine Ormož Franc
Novak in drugi predstavniki te
skupščine, predsednik maribor-
skega pododbora društva sloven-
skiii pisateljev Mitja Sipek iz
Raven na Koroškem ter števil-
ni drugi gostje iz bližnje in dalj-
ne okolice.
O življenju in delu pisatelja
Ksaverja Meška ter o njegovem
velikem pomenu za našo sloven-
sko književnost je v imenu dru-
štva slovenskih pisateljev in
slavističnega društva govoril dr.
Bratko Kreft, ki je v svojem
govoru orisal lik že pokojnega
ustvarjavca, ki je znal tako le-
po oblikovati in doživeto" opiso-
vati svoje notranje izpovedi. Dr.
Bratko Kreft je po govoru od-
kril tudi spominsko ploščo, ki
jo je prevzel v varstvo Lojze
Hergula, predsednik krajevne
skupnosti Tomaž pri Ormožu.
Tako je tudi Meškova rojstna
hiša, ki jo je za to svečanost
pisateljev nečak Franc lepo ob-
novil, dobila lepo ploščo z na-
pisom: »V tej hiši se je rodil In
preživel otroška leta Fran Ksa-
ver Meško, slovenski pisatelj —
28. 10. 1874—11. 1. 1964, Prebi-
valci občine Ormož«.
Kot smo že omenili, je bila
pobudnik za odkritje spominske
Meškova rojstna hiša v Ključarovcih pri Tomažu. Udeleženci
odkritja spominske plošče poslušajo govor dr. Bratka Krefta.
Priprave
na volilne
konference
krajevnih oraanizacii SZDL Lenart
Cez nekaj časa bo potekla
mandatna doba vodstva krajev-
nih organizacij SZDL, spomladi
pa članom občinske konference
SZDL.
Ker mora biti pred volitvami
javni razpis volitev, lahko pri-
čakujemo, da bo le-ta v najkraj-
ši bodočnosti tudi objavljen,
kajti v občinskem vodstvu
SZDL v Lenartu se že inten-
zivno pripravljajo na te volitve.
Predvidevajo, da bodo na vo-
litvah krajevnih organizacij
SZDL izvolili tudi člane občin-
ske konference.
Na naslednji seji, ki bo ver-
jetno v tem mesecu, se bodo te-
meljito pogovorili o pripravah
na te volitve, o kadrovskih vpra-
šanjih vodstva občinske konfe-
rence SZDL kakor tudi o vse-
binskih pripravah na krajevne
konfcrence SZDL.
Kar se tiče kadrovskih pri-
prav, ne bo posebnih težav, saj
so bila dosedanja vodstva kra-
jevnih organizacij, kakor tudi
sama občinska konferenca, pre-
cej pomlajena pri zadnjih vo-
litvah. Samo v krajevnih orga-
nizacijah SZDL je bilo pri zad-
njih volitvah prvič izvoljenih
od 128 članov kar 7.3. Tako ra-
čunajo. da v letošnjem letu ne
bo potrebno veliko kadrovskih
Zamenjav, saj bi bilo nesmiselno
I.iudi. ki so aktivni v dosedanjih
VDd.stvih, zamenjavati. Tako bo-
flf) potrebne le tu in tam zame-
".lave Podobna je situacija tu-
di v obcMnski konferenci ŠZDL.
Več dela pa bo potrebno po-
■^V(>titi vsebinskim pripravam za
Krajevne konference SZDL. Te
priprave zahtevajo precej inten-
zivnega dela. saj ie mnogo od-
i"-nih vprašanj, ki ^ahtovajo te-
•^leljito obravnavo. Ce našteje-
mo samo nekatere izmed Ujih,
kot so:
—	razprava o realizaciji za-
ključkov občinske konference o
kmetijstvu;
—	zunanjepolitična situacija z
gledišča obrambne vzgoje;
—	priprave na skupščinske
volitve, razprava o kandidatih
za odbornike in poslance;
—	vprašanje dopolnitve usta-
ve in volilnega sistema;
Poleg teh splošnih vprašanj,
ki pa niso vsa, obstajajo še kra-
jevni problemi posamezne kra-
jevne konference, ki jih bo prav
tako potrebno obravnavati. Vi-
dimo, da vseh vprašanj krajev-
ne konference ne bodo mogle
obravnavati hkrati, zato je po-
trebno, da se iz sklopa vprašanj
izluščijo najaktualnejše, ki bo-
do člane SZDL v tem času naj-
bolj zanimale.
Izbira vprašanj za obravnavo
na rednih volilnih konferencah
krajevnih organizacij SZDL pa
nikakor ne bi smela biti izključ-
no prepuščena občinskemu vod-
stvu, pač pa bi bilo potrebno k
temu pritegniti najširši krog
članov SZDL, posebno pa še
vodstva krajevnih organizacij
SZDL, ki bodo lahko največ pri-
spevala k izbiri najbolj aktual- :
nih vpra.šanj za obravnavo na i
teh konferencah. Vsekakor bo ,
potrebno o tem še temeljito raz- '
pravljati. da bodo konference '
dosegle svojo v.sebinsko aktual- ■
nost, ki jim tudi gre, in s tem
pripomogle k re.ševanju pro-
blemov našega časa, ki tarejo
posameznika, ožjo in širšo druž- •
beno skupnost, kakor tudi, da 1
se vsi podrobno seznanimo z |
mednarodnimi problemi, ki so
danes tako aktualni, da zanima-
jo slehernega izmed nas.
Toš I
plošče skupščina občine Ormož,
ki je s pomočjo zavoda za urba-
nizem iz Maribora uresničila in
pokojnemu pisatelju Ksaverju
Mešku izkazala tisto skromno
čast, ki so mu jo že pred tem
z odkritjem dveh spominskih
plošč izkazali prebivalci Koroš-
ke, med katerimi je pisatelj
dolga leta živel in ustvarjal. Pri
tem so opravili mnogo dela za
odkritje spominske plošče Ignac
Oman, ravnatelj osnovne šole
pri Tomažu, Milivoj Žemljic,
slavist iz Ormoža, Franc Novak,
Milan Vičar ter pisateljevi so-
rodniki in nad odkritjem spo-
minske plošče še posebej ponos-
ni Tomaževčani.
Med slavnostjo so v kultur-
nem sporedu nastopali mešani
pevski zbor Svobode Ormož pod
1'odstvom Lojzeta Kranjčana,
recitatorji in pevski zbor osnov-
ne šole Tomaž pod vodstvom
Ignaca Omana in SentanelskI
|)avri pod vodstvom inž. Mit.ie
Sipka. Ti so zapeli nekaj pesmi,
ki so jih nekoč še kot mladi
fantje peli pisatelji Ksaverju
Mešku.
V nedeljo so odprli v sobi
Meškovega doma tudi razstavo
gradiva iz Meškove spominske
sobe v Sokličevem muzeju v
Slovenjem Gradcu in nekatere-
ga gradiva, ki ga hranijo doma
na Meškovi domačiji,
S tem je tudi skromna Meš-
kova rojstna hiša obudila spo-
min na svojega nekdanjega sta-
novalca, ki se je s svojimi de-
li vpisal v zlato knjigo naših
velikih mož. Spominska plošča
pa bo še mnogim rodovom glas-
no govorila, da se je v tej kmeč-
ki hiši rodil pisatelj Fran Ksa-
ver Meško.	.1. S.
Danes na seji SO Slov. Bistrica: '
Gospodarska
gibanja
in rebalans
proračuna
Najzanimivejši točki dnevnega reda današnje seje skupščine
Slovenska Bistrica bosta vsekakor analiza finančnih rezultatov
poslovanja gospodarskih organizacij in pa sprejetje rebalansa
proračuna občine. Razen tega bodo na seji skupščine obravna-
vali še poslovanje temeljne izobraževalne skupnosti, probleme
in naloge s področja narodne obrambe, poročila svetov, nekateri
odborniki pa bodo dobili odgovore na svoj« vprašanja.
Razpoložljivi statistični po-
datki o gibanju gospodarstva
in drugih kategorij kažejo na
določena odstopanja v primer-
javi z predvidevanji resolucije
o usmeritvi razvoja občine za
letošnje leto.
Industrijska proizvodnja je
nekoliko nižja od dosežene pro-
izvodnje za letošnje leto. Na ta-
ko stanje vsekakor vpliva zapo-
znelost aktiviranja novih zmog-
ljivosti v tovarni Impol. Seveda
se pričakuje v naslednjih mese-
cih povečanje proizvodnje. Tudi
izvozni rezultati niso ugodni.
Blagovni promet na drobno
m na debelo pa beležita v letos-
njem letu zadovoljive rezultate.
Vendar je ob tem potrebno po-
udariti, da dosegajo ugodnejše
rezultate predvsem poslovalnice
trgovskih podjetij s sedežem iz-
ven občine... Nasprotno od tr-
govine pa družbeni sektor go-
stinstva še nadalje beleži rela-
tivno zmanjševanje iztržka, in
to kljub ugodnemu povečanju
Števila nočitev domačih kot tu-
jih gostov.
Kot posledica stagnacije v
proizvodnji so poprečni meseč-
ni osebni dohodki ostali na lan-
skoletni ravni. Ta stagnacija je
zabeležena predvsem v industri-
ji in gradbeništvu. Medtem pa
se na drugih področjih opaža
letos povečanje poprečnega
m C s ečnegaujfljiodka«.,
Tudi število zaposlenih se gib-
lje pod številom lani zaposlenih
ob tem času. število zaposlenih
se predvsem znižuje v gospo-
darst^^J, v negospodarstvu pa
se je število zaposlenih poveča-
lo.
Investicijska vlaganja v obči-
ni so se zlasti povečala v dru-
gem četrtletju letošnjega leta,
in to kot posledica večjih vla-
ganj v industriji.
Takšno stanje, ki je vladalo
v prvi polovici letošnjega leta,
bo verjetno izzvalo precej bur-
no razpravo. Ta pa bo verjetno
tudi pokazala, da so se proiz-
vodni rezultati v drugi polovici
Ictošnjega-leta precej popravili
in da gospodarstvo v občini le
gre naprej, čeprav zelo počasi.
Se zanimivejša bo verjetno
razprava o rebalansu proraču-
na, vendar vam bomo o tem po-
ročali v prihodnji številki na-
šega lista.
Priprava
programa
za 1300 letnico
mesta Ptufa
Prejšnji petek je odbor za pripravo proslave 1900-letnlce
mesta Ptuja pod predsedstvom predsednika skupščine občine
Ptuj Franja Rebernaka obravnaval predlog programa za prosla-
i/o ter podrobnosti v zvezi s pripravami posameznih program-
skih točk.
Predsednik je obvestil člane odbora, da je predsednik IS
5RS Slovenije Stane Kavčič prevzel pokroviteljstvo nad pro-
ilavo.
Iz obravnavanega je bilo mogoče ugotoviti, da bodo posa-
nezne točke iz programa proslave 1900 letnice vse leto, prva pa
ie v januarju 1969. leta. Na sporedu bo več kulturnih, znanstve-
lih in drugih prireditev. V tem letu bo slavila svojo stoletnico
Jtujska gimnazija, ki bo odkrila ob tej priložnosti spominsko
)loščo svojim bivšim dijakom, ki so padli med okupacijo; sto-
etnico bo slavilo ptujsko gasilsko društvo, petdesetletnico pa
ilasbena šola. Kulturni del programa bo obsegal razstave, pev-
ke nastope, gledališke predstave, znanstveni del pa simpo/Jj
itrokovnjakov z mednarodno udeležbo.
Posebno skrb posveča odbor pripravam mesta: ulic, trgov,
»arkov, zelenic itd. na proslavo. Precej hiš strogega centra mesta
e že dobilo novo fasado, tudi precej pločnikov je že urejenih.
Cajveč skrbi je z grajskim hribom in samim grajskim poslop-
em, kjer gredo stroški vsake, čeprav manjše intervencije, tako)
' milijone.
Dokončno sprejet program bomo objavili takoj potem, ko
»o sprejet.
^E	SVETUJ
Dvajset milijonov
pric
»Socializem je pognal v Jugo-
slaviji globoke korenine, ki jih
ne more nikdo iziuvati...«
TITO
Da bi opravičili intervencijo
petih varšavskih zaveznic v
CSSR so sedaj ustvarili teorijo
o »višjih interesih socializma«,
o tem. da je suverenost nebist-
vena stvar za male narode. S
tem poskušajo uzakoniti nekaj,
kar predstavlja negacijo oseb-
nosti, naroda in karakteristiko
družbe. To je spuščanje vode
na mlin politike, ki teži k poli-
tiki interesnih sfer in ponovne
razdelitve sveta. Takšni nameni
ogrožajo obstoj malih narodov.
Tisto, kar je nekoč predstavlja-
lo obeležje politike zahodnih
sil, uporabljajo danes tudi na
drugi strani, tam, kjer bi to
najmanj pričakovali.
Vzajemnost
Naši ljudje ne bodo nikdar
sprejeli teorije vojaške inter-
vencije zaradi nekakšnega reše-
vanja socializma. Naša družbe-
na skupnost je zasnovana na
socialističnih odnosih in ne bo
dovolila kršitev suverenosti za-
radi »politike višjih interesov
socializma«. Ali je sploh kaj po-
membnejšega od lastnih napo-
rov za zgraditev boljše družbe:
socializma na temeljih lastnih
interesov, lastne osebnosti?
Spoštujoč lastno neodvisnost
in suverenost, brani Jugoslavija
istočasno pozicije neodvisne
politike drugih dežel. Ta vza-
jemnost interesov je največji
prispevek za boljše mednarod-
ne odnose in mir v svetif"
Svet je danes zopet v situaci-
ji, ki ne obljublja mnogo. Zara-
di tega iščejo male dežele na-
čine za zboljšanje mednarodnih
razmer in preprečevanje nove
hladne vojne.
Neuvrščenost
Mednarodna napetost opozar-
ja na potrebo zgraditve politič-
nega vzdušja za^nadaljnjo akci-
jo malih dežel v enotnem na-
stopanju na mednarodnem po-
prišču. NemTŠčenost v trenut-
kih, ki so lahko usodnega pi
mena za mir v svetu, je vedn
večjega pomena v mednaroi
nem življenju. Treba je poud
riti, da se je politika aktivr
koeksistencc rodila pravzapni
v trenutku največje nevarnos
za človeštvo.
Male dežele so z odločnii
stališčem skozi vrsto let osvi
bodi le človeštvo težke more -
strahu pred novo svetovno vo
no. Ko je končno nastal vide
da bo prišlo daljše obdobje m
ru, so se zopet pojavili temi
oblaki nad našim planetom.
Združeni narodi niso in ne r
šujejo bistveno va/nih vpra.šar
človeštva na dovolj efekten n;
čin. Dia""-^-«— '.-ctovnega dog;
janja se skokoma približuj
obema skrajnostima: miru i
vojni.
Zaostritve
Vojaške intervencije in vsilj
ne politične krize so imele ra
lične motive, skupen pa je b
njihov cilj: vsiliti sprememb
v skladu z interesi velikih si
Vse to je večalo nestabilnost
svetu. To pa so bili tudi pogo
za postopno, vendar nepreklii
no zaostrovanje odnosov in ra
plamtevanje hladne vojne.
Kar se tiče Jugoslavije, pol
tika interesnih sfer kljub temi
da izvira iz preteklosti, ko s
»železne zavese« delile svet p
blokovski in ideološki pripai
nosti, nima več prostora v n;
šem času. Mislimo, da se b
razvoj mednarodnih odnoso
kijub vsemu vrnil na normaln
pot, kar pomeni k spoštovanj
načel Ustanovne listine Združf
nih narodov v reševanju vse
problemov z miroljubnimi srec
stvi.
Danes gre skozi našo dežel
dvajset milijonov turistov n
leto, ki se lahko prepričajo
naši stvarnosti v graditvi soc
alizma in o naši pripravljenosi
za sodelovanje z vsemi, ki spn
jemajo načela politike enake
»ravnosti, suverenosti in prijc
teljstva.	M. G.
Zakon
o ekstradohodku
v vrsto ukrepov ekonomske
narave bo zvezna skupščina v
bližnji prihodnosti uvrstila pred-
pis, ki bo vsekakor pritegnil po-
zornost državljanov, in katere-
ga določila bodo onemogočila
razdeljevanje nezasluženih sred-
stev za osebne dohodke.
Čeprav je še prehitro govoriti
o vseh podrobnostih tega zako-
na, katerega načrt sedaj pri-
pravljajo, je treba povedati, da
bo to zakon o posebnem dohod-
ku, ki bi naj preprečil sedanje
razlike v osebnih prejemkih, ki
niso rezultat dela. Duh tega za-
kona bi naj stremel po zagoto-
vilu, da se denar, ki ni zaslužen,
ne bo delil za osebne dohodke.
PREJEMKI
Zahteve po takšnem predpisu
slišimo že nekaj let. Naši jav-
nosti so znani visoki prejemki
v elektrogospodarskih podjetjih,
v bankah, zbornicah, zunanje-
trgovinskih in posredniških ter
podobnih organizacijah. Zaradi
tega je zvezna skupščina morala
konec preteklega leta interve-
nirati in »zamrzniti* osebne do-
hodke v teh delovnih skupno-
stih.
Del teh delovnih skupnosti je
med tem časom nudil večja za-
gotovila, da bo deli) osebne do-
hodke po rezultatih dela, zato
so bili njihovi osebni dohodki
»odmrznjeni«. Toda ostalo je
dejstvo, da nezasluženega denar-
ja niso delili samo tisti, ki jih
je prizadelo »zamrzovanje«.
SOOKAR.IE
Smisel lega zakona bo v tem,
da teh privilegijev ne bo omo-
gočal nikomur.
Sodeč po tistem, kar smo sli-
sali tc dni v zvezni skupščini,
je v Jugoslaviji spio.^no soglas-
je, da .se razlike v osebnih do-
hodkih. ki niso rezultat dela, na
nek] način obdavčijo. Vendar to
ne bi bil klasičen način obdav-
čitve, ker bi v tem primeru ti-
sti, ki živijo od sredstev iz dav-
kov, dobili še več denarja in
meli še večje dohodke.
Zaradi tega je soglasje tudi v
em, da se dohodek, ki ni re-
!ultat dela, »obdavči« na ta na-
jin, da ostane v delovni organi-
:aciji, vendar pod posebno kon-
;rolo, kot gospodarska rezerva
colektiva, ki jo bo lahko upo-
'ebil za rekonstrukcijo, moder-
lizacijo, razširitev itd., ne pa
:udi za osebne dohodke.
DOGOVOR
To so sedaj le še prva razmiš-
janja v političnih telesih, kak-
en bi naj bil ta zakon. Gotovo
)a je, da bo moral zakon na-
ančno povedati, kaj je poseben
lohodek, medtem ko je stvar
logovora v skupščini, kako ga
ajeti.
Pričakujejo, da bo sprejetje
ega zakona odstranilo z ir.ev-
lega reda vsakdanje prepire,
:do koliko zasluži in da bo omo-
;očilo, da se bomo posvetili iska-
iju pravih rešitev za povečanje
sebnih dohodkov.	Z.Z.
^reme
LLMNE SPREMEMBE
IN VREMENSKA NAPOVED
a oas od sobote, 26. oktobra, do
nedelje, 3. novembra 1HH8.
Prvi krajec bo v ponedeljek,
8. oktobra, ob 13 40.
Napoved. Okrog 26. oktobra
□ možne manjše padavine. Na-
3 bo ves teden lepo in toplejše
reme. Dnevne temperature zra-
a bodo od 10 do 18 stopinj C.
ročne temperature se bodo gi-
ale med plus 3 do plus in «;to-
inj C. Slane ne bo
^lojz Cestnik
Sfran 2
TEDNIK - petek, 2f. oktobra 1968
Stran 2
Predvolilne
priprave
na ormoškem območju
v zvezi s pripravami in nalo-
gami, ki jih terjajo bližnje spo-
mladanske skupščinske volitve,
smo zaprosili za kratek razgo-
vor sekretarja komiteja občin-
ske konference ZKS Ormož
Draga Pintariča.
Kakšen naj bo profil našega
bodočega poslanca in odborni-
ka?
Nujno je, da bodo v skupšči-
ne in njene organe izvoljeni
progresivni in sposobni kadri, z
izkušnjami v naši samoupravni
praksi in v vsakodnevnem boju
za izgradnjo socialističnih odno-
sov, ki bodo s svojimi koncepti
in idejami ter z delovnim ela-
nom ustvarjalno vplivali na hi-
trejši in kvalitativnejši razvoj
naše družbe. Pri tem je zlasti
pomembno, da bodo takšni ka-
dri izvoljeni za odgovorne funk-
cije tako v občini kot v repub-
liki in federaciji. Iskati pa jih
moramo predvsem v delovnih
organizacijah in v družbenopo-
litičnih skupnostih iz vrst ljudi,
ki uživajo ugled in imajo tudi
smisel za skupščinsko delo in
so tudi osebno pripravljeni se
aktivno vključiti v delo skup-
ščin in njenih organov.
In kako bomo lahko uresni-
čili ta smoter?
Uresničili ga- bomo lahko le
na tak način, če bomo popolno-
ma angažirali organizirane sub-
jektivne socialistične sile, pr-
venstveno vlogo pa morajo odi-
grati člani ZK. Dosedanje izku-
šnje pri zadnjih volitvah narn-
reč kažejo, da so se volilne pri-
prave uspešno odvijale samo
ob množičnem aktivnem sode-
lovanju vseh družbenopolitičnih
organizacij. Le te lahko zagoto-
vijo popolno izvajanje sprejetih
načel, spoštovanje postavljenih
kriterijev in demokratično bor-
bo mnenj.
Kdo naj bo po vašem mnenju
glavni nosilec in organizator vo-
lilnih priprav?
Sprejete teze za volilni sistem
sicer predvidevajo, da sta glav-
na nosilca volilnih priprav
SZDL in Zveza sindikatov (za
zbore delovnih ljudi). Seveda
pa to še ne pomeni, da se ZKS
lahko popolnoma odtuji od pri-
prav na volitve. Nasprotno se
mora, kot najnaprednejši del
organiziranih socialističnih sil
polno angažirati pri teh prinra-
vah, in to tako, da si bodo člani
ZK v okviru SZDL, sindikatov
in drugih družbenopolitičnih
organizacij v voUlnih telesih
prizadevali, da bodo uresničeni
cilji volitev.
Zveza komunistov pa se mo-
ra in se bo odločno zoperstavila
grupašt\ai, lokalizmu, politikar-
stvu in drugim negativnim po-
javom ter poskusom, da bi bili
kandidirani tisti, ki jim ni do
socialističnega družbenega raz-
voja.
in kaj menite o javnosti pri
razpravljanju o vseh vpraša-
njih, ki so povezane z volitva-
mi?
V našem socialističnem druž-
benem sistemu je javnost ena
izmed bistvenih komponent na-
šega dela, ki prihaja še posebej
do izraza pri pripravah na vo-
litve v predstavniška telesa. Pri
tem se mora tudi ZK zavzema-
ti, da bodo imeli volilci mož-
nost izražati svoja mnenja in
da bodo njihovi predlogi v kan-
didacijskem postopku ustrezno
obravnavani. Odločno na se mo-
ramo zoperstavljati težnjam po-
sameznikov in neformalnim
grupam, ki bi želele v posamez-
nih fazah volilnega postopka sa-
movoljno odločati oziroma fa-
vorizirati svoje kandidate.
Kakšni naj bodo politični kri-
teriji za poslance nosameznih
predstavniških teles?
To je v volilnih pripravah
brez dvoma najtežje in glavno
vprašanje. Dosedanja praksa še
ni izoblikovala splošnih kriteri-
jev za predstavnike v skupščin-
skih telesih. Ti kriteriji se bodo
lahko izoblikovali predvsem v
javnih razpravah, od katerih
pričakujemo trezno presojo
oblikovanja profila beročega
poslanca.
Pri evidentiranju, selekciji
oziroma imenovanju kandida-
tov za odbornike in poslance pa
t>o potrebno med drugim upo-
števati tudi naslednja stališča:
—	ko gre za ponovno kandi-
diranje odbornikov in poslan-
cev, ki jim je v celoti ah delno
potekla mandatna doba, je tre-
ba najprej objektivno oceniti
njihovo dosedanje delo in se na
osnovi njihove dejavnosti odlo-
čiti za morebitno ponovno kan-
didaturo;
—	za vsako poslansko mesto
je treba praviloma predlagati
več kandidatov. Izjeme so mož-
ne le takrat, kadar se je večina
volivcev že v predvolilnem po-
stopku opredelila za enega kan-
didata ali kadar je na določe-
nem območju težko dobiti več
primernih kandidatov;
—	čimbolj dosledno je treba
uveljaviti načelo dekumulacije
funkcij in pri tem izhajati iz
obsežnih nalog predstavniških
organov — upoštevajoč obre-
menjenost kandidatov z rednim
delom ter z drugimi dolžnost-
mi;
—	v skupščinah naj bodo
ustreznejše zastopani neposred-
ni proizvajalci, delavci in žene,
zlasti pa je nujno vključiti v
predstavniško organe mlajše in
sposobne kadre.
Teh kriterijev bi lahko našte-
li še celo vrsto. Bolj ali manj
jih v naši praksi že poznamo.
Naša naloga pa je. da jih bomo
znali dovolj spoštovati in na
osnovi njih pridobiti v pred-
stavniška telesa tiste ljudi —
poslance, ki bodo lahko naše
zaupanje v celoti opravičili.
J. S.
Drago Pintarič, sekretar komi-
teja občinske konference ZKS
Ormož
KZ Dravsko polje v Lov rencu
Na dobri poii
Letošnje leto je prineslo na-
šemu kmetijstvu precej težav.
Začele so se s spomladansko su-
šo, nadaljevale z mrazom, kon-
čale pa z visokimi prelevmani
na meso, ki ga zaradi tega ni-
smo mogli prodati na italijansko
tržišče toliko, kolikor smo hote-
li. Sedaj gre leto h koncu in
marsikatere od teh težav so že
mimo in tudi meso že gre bolje
v prodajo. Nastajajo pa novi
problemi. Kombinati, zadruge
in kmetje vprašujejo, kako bo
prihodnje leto. Zaradi tega,
predvsem pa zaradi slabe »šole«
v minulem obdobju, so sedaj
njihovi hlevi bolj prazni.
S takšnimi in podobnimi vpra-
šanji se ukvarjajo tudi na KZ
Dravsko polje. Izkušnje iz mi-
nulega obdobja jim pravijo, naj
bodo previdni.
KZ Dravsko polje je edina
mala zadruga v ptujski občini.
Nima lastnih površin, ima pa v
kooperacijskem odnosu več kot
950 hektarov površin. Od tega
so najmočneje zastopane povr-
šine s krompirjem, in sicer 334
hektarov, s travniki 230, s pše-
nico 210 in koruzo 172 hektarov.
Kooperacija z živino je bila v
letošnjem letu precej manjša.
Močan udarec jo je zadel zaradi
nizkih prodajnih cen v letoš-
njem letu. Sedaj se je situacija
močno spremenila. Prodajne ce-
ne že presegajo proizvodnje in
se gibljejo med 5,2 do 5,7 di-
narji.
Dobri proizvodni reuzltati v
obdelovalnih površinah so tudi
močan odraz, da se kmetje na
tem področju poslužujejo kme-
tijske mehanizacije in pa osta-
lih agrotehničnih dosežkov. Ta-
ko so v zadrugi uspeli, da je na
vsem njihovem področju, ki za-
jema nekako 2700 hektarjev, po-
rabili v letošnjem letu 400 ki-
logramov gnojil na hektar, na
kooperacijskih površinah pa
skoraj 700 kilogramov gnojil na
hektar obdelovalne površine.
S temi rezultati so v zadrugi
precej zadovoljni in pravijo, da
bodo v prihodnjem letu te re-
zultate še popravili.
Uspešno opravlja KZ Drav-
sko polje tudi ostala koopera-
cijska dela. Predvsem stremi za
čim boljšo prodajo pridelkov iz
kooperacijskega odnosa, tako da
kmet ne more delati zamere na
ta račun.	-b
Nov vir sredstev za
družbeno gradnjo
stanovanj "v bistriški
občini
Leto 1965 je prineslo z ukrepi
gospodarske reforme tudi pre-
cejšen zastoj v izgradnji druž-
benih stanovanj. Tako sedaj
iščejo vse mogoče vire, kako bi
se stanovanjska gradnja v druž-
benem sektorju povečala. Kre-
ditna banka v Slovenski Bistri-
ci je že odobrila okoli 1,700.000
dinarjev za gradnjo stanovanj-
skega bloka v novem naselju v
Slovenski Bistrici. Podjetje
GRANIT pa že sprejema prve
prosilce za ta stanovanja.
Za povečano stanovanjsko
gradnjo v družbenem sektorju
pa se bori tudi bistriško stano-
vanjsko podjetje. Tako so imeli
namen, da bi se na posebnem
žiro računu nabirala sredstva iz
stanovanjskega sklada delovnih
organizacij. Toda, ker so uvide-
li, da ostajajo precejšnja sred-
stva iz sklada za subvencionira-
nje stanarin, bodo poizkusili iti
po tej poti. Tako bodo predlo-
žili skupščini občine Slovenska
Bistrica, da bi sredstva v višini
20 odstotkov, ki jih dajejo de-
lovne organizacije bistriške ob-
čine za subvencioniranje stana-
rin iz stanovanjskega sklada, u-
porabili za družbeno gradnjo
stanovanj. Ker so ta sredstva
precejšnja, ni dvoma, da skup-
ščina občine Slovenska Bistrica
takega predloga ne bi sprejela.
-b
Podjetje LES iz Pluja kooičuje
rekonsirukciio
žaaarskega obrala
v Rogoznici
Podjetje Les v Ptuju je dose-
glo svojo sedanjo obliko 1964.
leta po združitvi z žagarskim
in mizarskim obratom v Apa-
čah, in danes prenovljenim ob-
ratom v Rogoznici. Podjetje se
bavi v glavnem z industrijsko
predelavo lesa in trgovsko de-
javnostjo. V predelavi lesa so
najvažnejši žagarski in mizarski
obrati. Žagarsko mizarski obrat
v Apačah je bil rekonstruiran v
1965-66 letu. Proizvodnja teče v
novih delovnih prostorih. 85 od-
stotkov proizvodnje prodajo na
tuje tržišče. Izvoz je podjetju
omogočil rekonstrukcijo obrata
v Rogoznici. Stroje je bilo treba
plačati v devizah.
Rekonstrukcijo žagarskega
obrata v Rogoznici končujejo.
Opraviti je potrebno še nekate-
ra montažna dela. Prihodnji
mesec bo obrat pripravljen za
obratovanje.
Rekonstrukcija žagarskega o-
brata v Rogoznici je bila zasno-
vana že 1956. leta. Ni bila ure-
sničena zaradi nasprotujočih
mnenj raznih gospodarskih or-
ganizacij in forumov. Potrebe
po rekonstrukciji, strokovni ob-
delavi lesa, dobri prodaji, za-
starelost žagarskega obrata v
Rogoznici in podobno, vse to je
sililo v rekonstrukcijo in ure-
ditev sodobnega žagarskega o-
brata, ki naj zadovoljuje potre-
be ptujskega območja.
Vse do pripojitve leta 1964 k
matičnemu podjetju »Les« Ptuj
ni bila na obratu v Rogoznici
izvedena nobena rekonstrukcija.
Niti eden od štirih gospodarjev
se za obnovo ni brigal. Zaradi
nizke stopnje mehanizacije so
bili delovni pogoji delavcev zelo
težki. Obrat je delal daleč od
zahtev rentabilnosti, brez kate-
re ni mogoče gospodariti in vo-
diti konkurenčnega boja, ki na
Jržišču nastopa.
Z rekonstrukcijo so olajšah
fizično delo, ki je postalo stro-
kovno bolj zahtevno. Podjetje
bo z rekonstrukcijo znižalo stro-
ške po enoti proizvodnje na ra-
ven, ki bo omogočila konkurenco
na trgu. Rentabilnost obrata je
pogojena s surovinskim zaled-
jem v tem območju, vendar pod
pogojem, da vsa surovina pri-
teka na omenjeni obrat ter da
se vsa primarna proizvodnja na
manših žagah ukine. Kapacite-
ta novega žagarskega obrata po-
polnoma zadošča. Predela lahko
vse gozdne sortimente iz ptuj-
ske občine. Potrebno bo bolj pa-
ziti, da se ne bo prodajala iz
(Konec na 5. strani)
Novi žerj^' pred rekonstruiranim žagarskim obratom v Rogoz-
nici.
Tekmovanje za visoke pridelke koruze
Visoki pridelki
so nagrada
kmetovalcem
Na ptujskem območju je že drugo leto tekmovanje za viso-
ke pridelke hibridne koruze. V primerjavi s prejšnjim letom se
je v tekmovanje vključilo več proizvajalcev. Večja je površina,
boljši so tudi pridelki. Važno je predvsem to, da se je dvignilo
poprečje pridelkov.
Asfaltno igrišče na Bregu v gradnji. Jože Stumberger, šel" obrata
za ceste, in Bruno Korošec, dipl. inž., ogledujeta zemeljska dela.
Alojz inž. Vesenjak, pri obra-
tu za kooperacijo KK Ptuj, je
pred kratkim s komisijo ugo-
tavljal pridelke pri kooperan-
tih. O zapažanjih nam je pove-
dal sledeče:
»Obrat za kooperacijo je ak-
cijo za čim večje pridelke vzel
zelo resno in vključil v tekmova-
nje vse kooperante, ki so skle-
nili kooperacij ske pogodbe v
rastlinski proizvodnji. Pri pre-
gledu pridelkov so dosegli dob-
re rezultate: Jože Petek iz Ga-
jevca 37, lanskoletni rekorder v
slovenskem merilu. Je že pravi
strokovnjak za pridelovanje hi-
bridne koruze. Lani je pridelal
102, letos pa 104 m stote na ha.
Visok pridelek je dosegel s sor-
to U-352. Seme je dobil za na-
grado za lanskoletni uspeh. Le-
tos so dosegli dobre pridelke
še: Maks Žiher iz Zamušan 36
(102 stota na ha), Viktor Šprajc
iz Zamušan 70 (101), Janez Cig-
lar iz Markovec 7 (99), Franc
Vesenjak iz Placarovc 1 (92),
Janez Kostanjevec iz Bukove
119 (87,5), Slavko Glažar iz
Stojnc 84 (87), Ivan šimenko iz
Pobrežja 75 (86,4), Viktor Drob-
njak iz Formina 49 (86), Franc
Rožmarin iz Muretinc 53
(86)...
Vsaka noviteta si s težavo
utira pot, tako je bilo tudi z
uvedbo hibridne koruze. Pri
tem ne pomagajo odloki ali ak-
ti vistične akcije. Kmetovalce
najlažje pridobimo, ko se sami
prepričajo o donosnosti novega
načina, tokrat novega semena.
Pri tem nas čaka še veliko dela.
Poskrbeti bomo morali, da bo-
io tudi tisti proizvajalci, ki se-
iaj iz kakršnihkoli razlogov ni-
50 dosegli vidnejših rezultatov,
seli boljše pridelke. Na primer
Gorišnici je posejano s hi-
oridno koruzo 80 odstotkov po-
vršin. To je že razmeroma do-
ber odstotek. Na splošno pa je
še premalo tistih, ki vsako leto
zamenjajo seme. Predvsem pri
hibridni koruzi je važno, da se
seme zamenja, še vedno se naj-
de na njivah veliko starih sort
koruze, ki dajo manjše pridel-
ke. Večje pridelke dosežemo
poleg ustrezne tehnologije pri-
delovanja le z ustrezno sorto.
Pole^ te seveda ne smemo po-
zabiti, na primer, na zadovolji-
ve doze umetnega gnojila, pra-
vilno nego posevka, škropljenje
s herbicidi, na sklop rastlin ...
Pri tem moram opozoriti še
na to, da le čisti posevki dajo
večje pridelke. Vmesni podse-
vek namreč zmanjša pridelek.
Tu so mišljene buče, fižol in
dmgo, kar kmetovalci radi sa.
dijo in sejejo na koruzno njivo^
Te pridelke naj pridelujejo n^
za to pripravljenih njivan.
Tekmovanje za visoke pridel
ke je tudi važnega gospodarske
ga pomena. Koruza je ceneng
in osnovna krma za živino, upo
rablja pa se tudi v industriji
Cenena je le takrat, če doseže
mo velike pridelke. V ta namen
bi morali bolj poskrbeti in po
magati kmetovalcem. Kmeto
valcem bi morali omogočit
opravila s specialnimi kmetij
skimi stroji za pridelovanje po
sameznih pridelkov. Pri prid(j
lovaniu koruze bi jim mora^
omogočiti, na primer, speciahu
sejalnico, ki seje, dognojuje it
škropi s herbicidi obenem. }
enkratnim obhodom njive s(
končane tri faze dela. Nabavit
bi jo morali s pomočjo zadrugj
ali kooperacij ske skupnosti. .Mj
splošno bi moralo biti na kmeč
kih njivah več strojev. Mehani
zacija bi morala izriniti vprego
ki je še preveč vidimo na kmeč
kih njivah skozi vse leto.
Prav tako opažamo, da n
kreditov pod ugodnimi pogoji
Zahtevajo previsoke obrest
(nad 8%). Kreditne pogoje b
morali izboljšati.
Po pripovedovanju kmetova!
cev, se bodo v prihodnje še
vključevali v tekmovanje za vi
soke pridelke hibridne koruze
za katere so spoznali, da se da
jo doseči z boljšim semenom k
ustrezno tehnologijo pridelova
nja. Največja nagrada je večj
pridelek	Z. R.
Kombanj sipije že zluščeno koruzno zrnje na prikolico. Kora
bajn potrga, žlička in zlušči koruzo kar na njivi. Nadomesti vc
liko delovne sile. KK Ptuj ima že dva. Nadomestijo veliko de
lovne sile. Kdaj jih bomo videli na zasebnih njivah? Z. R.
Obnova haloških vinogr^idov je prejsotrebna. Previsoka obrestna mera,
prekratek odplačilni rok, prenizke odkupne cene mošta in vina... so
vzrok, da
na razpisani kredit
ni zadovoljivega odziva
Kljub velikim potrebam po ob-
novi haloških vinogradov zadnja
akcija za kreditiranje obnove za-
sebnih vinogradov poteka zelo
počasi. Predstavniki banke, ki so
vsled slabšega odziva na razpisani
kredit obiskali krajevne skupno-
sti in zadružne obrate v haloških
predelih, so nam povedali o re-
zultatih obiskov naslednje:
Akcija zbiranja interesentov za
kredit je še vedno v teku. Doslej
se je prijavilo okoli 50 vinograd-
nikov, ki bi bili pripravljeni
vzet kredit za obnovo vinogra-
dov. Veliko prijavljenih bi ob-
navljalo manj kot 20 arov. Te bi
težje upoštevali. Veliko je takih,
ki bi obnavljali malo nad 20
arov. Prvotno so jih zavračali, a
nazadnje so sklenili, naj pridejo v
poštev vsi, ki bi obnavljali nad
20 arov. Tako so akcijo v ta na-
men podaljšali do konca meseca.
Pri ogledih in razgovorih na
terenu so se bančni uslužbenci
prepričali 6 potrebi obnove ha-
loških vinogradov, seznanili so se
tudi z glavnimi dejstvi, zakaj
tamkajšnji vinogradniki ne segajo
po posojilu v zadovoljivem števi-
lu. Vinogradniki nasprotujejo
predvsem visoki obrestni meri
(osem odstotkov). Zahtevajo brez-
obrestni kredit ali kredit z zelo
nizkimi obrestmi, ki bi jih zmog-
li. Nasprotujejo tudi prekratkemu
odplačilnemu roku (sedaj deset
let), ki bi moral biti daljŠi. Naj-
bolj pa moti vinogradnike nestal-
na in prenizka odkupna ccna
mošta in vina. Veliko je tudi
ostarelih lastnikov vinogradov,
ki nimajo interesa obnavljati. Za
banko v tem primeru nastane
vprašanje, koga pravzaprav kre-
ditirati. Veliko mladine je iz Ha-
loz odšlo in še odhaja, se zaposlu-
je žal kot cenena, nekvalificirana
delovna sila v mestih, veliko tudi
v drugih državak.
Vse to so značilni znaki po-
krajine, za razvoj katere se nihče
ni Isrigal. Vsa ta dejstva pa opo-
zarjajo na še večjo zaostalost, ki
se bo z leta v leto stopnjevala, če
se za re predele ne bo nihče po-
brigal Z len bo nastal ta predel
še večji socialni problem. Ali ne
bi bilo bolje s preudarnimi ukre-
pi sedaj reševati vprašanja Haloz,
ko še ni prepozno, kot da bomo
pozneie nriinorani reševati morda
Še dražje, vedno večje socialne
probleme.
Ali res kaže opustiti haloškc
v	svetu priznano vinogradništva
in ne izkoristiti še teh nekaj mili
jonov za kreditiranje obnov«
Kakšni naj bodo krediti, pod ka
kimi pogoji naj se dajo za obno-
vo teh zaostalih predelov, ni pf
trebno ponovno poudarjati. Ha
loški vinogradniki pri obnovi v:
nogradov razen svojega dela k^
dosti ne morejo dati. Ce bomi
hoteli pomagati tem predelom
bo treba dati ustrezne kredii
odplačilne roke. Brez tega bo ak
cija za večjo obnovo težko uspf
la. Na drugI strani je vprašan]'
kaj lahko v korist obnove napr'
vi	obrat za kooperacijo s svojiiT
poslovalnicami. Verjetno bi lahlf
pri obnovi vinogradov odigra'
važno vlogo nekdanje manjše
nogradniške zadruge, ki jih "
več. Morda je delna rešitev gle'!
tega v sedanjem združenju vse
vinogradnikov v posameznem p*;
dročju, ki bodo obnavljali. Me"^
sebojno povezani bodo lažje pf'
magovall težave. Boljši bo tu'
stik med njimi in ostalimi org'
nizacijami in forumi.
Banka je pripravljena dati kr'
dlte po nižji obrestni meri, če '
ptujska občinska skupščina kn
razliko iz bivšega družbi-nega J'
vesticljskega sklada. Pri 100 mi'
jonih S din bi letno breme občif
znašalo 5 milijonov S din To •
bil pomemben in upravičen
spevek občine. Znižane obresti •
Imele za posledico večjo »korajz^
med haloškimi vinogradniki. ^
bi znižali obrestne mere vsaj '
5 '/o, bi bile Haloze za ustrezij
vsoto manj obremenjene. To
bila že lepa gospodarska interv-;'
cijska pomoč.
V kratkem bodo sklicali
nek predstavnikov kmetijskih
ganlzacij in bank. Preučili bo'
vse prošnje za kredit. Stroko'^'1
ekipa bo nato pregledala zeml)'
ča vseh tistih, ki so zaprosili
kredit. Pregledali bodo predvsf'
možnosti in ugotovili naČin
nove. V komisiji bodo predvs'
vinogradniški strokovnjaki kr^
tijskega kombinata iz Ptuia
Z. fi-
Sfran 2
TEDNIK - petek, 2f. oktobra 1968
Stran 3
Iz trgovskega podjetja
Potrošnik - Izbira
Lericirt
v četrtek, 17. oktobra je bil
razgovor o stanju v podjetju pri
trgovskem podjetju Potrošnik-
Izbira v Lenartu. Pobudo za raz-
govor je dal Občinski sindikalni
svet. Razgovoru so prisostvova-
li poleg družbenopolitičnih de-
lavcev podjetja tudi zastopniki
vseh političnih organizacij v ob-
čini. Razgovor je potekal po v
naprej določenih vprašanjih. Iz
tega razgovora posredujemo ne-
kaj najzanimivejših ugotovitev
ki so jih navzoči obravnavali.
Pri vprašanju dela osnovne
sindikalne organizacije so ugo-
tovili, da le-ta teče kar dobro.
Osnovna organizacija sicer ni-
ma v naprej pripravljenega pro-
grama dela, vendar obravnava
probleme podjetja sproti. Pri
tem je bilo ugotovljeno, da so
delo osnovne sindikalne organi-
zacije v tako majhnem podjet-
ju, kot je njihovo, skoraj ne mo-
re ločiti od dela samoupravnih
organov in da se delo samou-
pravnih organov in delo osnov-
ne organizacije izražata skupno.
Glede prizadevanja za dose--
ganje višjega dohodka v pod-
jetju so navzoči ugotovili, da je
le-to dobro zastavljeno, saj o
rezultatih gospodarjenja kolek-
tiv razpravlja mesečno da je
možno eventuelne negativne po-
jave sproti odpravljati. Med raz-
pravo je bilo ugotovljeno tudi
to, da so se v glavnem znižali
vses troški, na katere lahko vpli-
va kolektiv ne more vplivati,
kot so bresti in podobno.
Za družbeni standard izdvaja
podjetje znatna sredstva, saj je
dosedaj že šest delavcev dobilo
sredstva za gradnjo stanovanj.
Ob zaključnih računih pa pod-
jetje izdvaja tudi sredstva, ki
jih nameni osnovni sindikalni
organizaciji.
Glede osebnih dohodkov in
nagrajevanja po uspehih dela so
ugotovili, da je to v celoti od-
visno od doseženih delovnih re-
zultatov. Vsaka prodajalna zase
je obračunska enota, ki po po-
kritju potreb za sklade in stro-
škov uprave samostojno razpo-
laga z ostankom čistega dohod-
ka. Osebne dohodke imajo nac
povprečjem v občini.
Perspektive podjetja za nadl-
nji rajvoj so vsekakor ugodne
Realizacija prometa iz leta v le-
to narašča. Pri tem pa je bik
povedano, da jim Agrokombinai
KZ Lenart povzroča nelojalne
konkurenco s prodajo pohištva
in podobno. Prav tako je bil o-
menjen primer potrošniških po-
sojil, ki jih kombinat neupravi-
čeno odobrava.
Govor je tudi bil o združitvi
trgovine s kmetijstvom. Tako
združitev so trgovci odločno od-
klonili, saj sta to dve različni
panogi, ki nimata nič skupnega,
kot so povedali. V razpravi so
govorili tudi o viških in manjkih
v trgovini, ki pa se obravnava
po to zadevnih predpisih.
Mnogo razprave je bilo tudi
o problemih vajencev. Predstav-
niki družbenopolitičnih organi-
zacij občine, ki so bili navzoči,
so menili, da je pravilno če pod-
jetje sprejme vsako leto nekaj
vajencev, čeprav jih po konča-
ni učni dobi ne more zaposliti.
Iz celotne razprave je bilo raz-
vidno, da se kolektiv prav do-
bro zaveda, da si samo z dobrim
gospodarjenjem lahko zagotovi
prosperlteto, kakor tudi,, da si s
tem lahko nenehno izboljšuje
življenjski standard. Do sedaj
jim je to kar uspevalo in želja
vseh je, da bi jim tudi v bodo-
če.
S seje sveta krajevne skupnosti v Ptuju
RazprsiVci
o eišoeniu mestai
Ptujska občina plačuje Komunalnemu podjetju za čiščenje
In urejevanje mesta 43 milijonov S din letno. V katere namene
se porabi ta denar, nihče ne kontrolira; ni pogodb. Mesto Ptuj
je najbolj neurejeno in nečisto v Sloveniji, čiščenje in urejeva-
nje mesta bi naj prevzela krajevna skupnost. Zakaj zastoj pri
gradnji avtobusne postaje? Graditi cenejšo vzgojno-varstveno
ustanovo.
Na minuli seji sveta krajevne
skupnosti iz Ptuja so razprav-
ljali o pripravah na asfaltiranje
cest in o pogodbah s tem v zve-
zi, obravnavali finančno poro-
čilo za obdobje devetih mesecev,
pregledali dotok sredstev iz kra-
jevnega samoprispevka. Raz-
pravljali so tudi o perečih vpra-
šanjih glede ureditve mesta Ptu-
ja, predvsem vsled bližajočega
se jubijejnega leta, 1900 letnice
Ptuja, o novi vzgojno varstveni
ustanovi in o vzdrževanju raz-
nih krajevnih cest, čiščenju po-
tokov ...
Lojze Cene, predsednik sveta
krajevne skupnosti je navzoče
seznanil o tem, kako potekajo
pripravljalna dela za asfaltira-
nje cest. Te dni bo Cestno pod-
jetje iz Maribora asfaltiralo ce-
ste od Turnišča do železniške
postaje in del Rogaške ceste mi-
mo osemletke Ivana Spolen j aka
na Bregu. Dela so financirali iz
samoprispevka, žal tudi na re-
publiški Rogaški cesti. Republi-
ški cestni sklad nima namena
niti v kratkem asfaltirati kako
republiško cesto v tem delu Slo-
venije. Tako morajo žal s samo-
prispevkom asfaltirati tudi ceste,
ki bi jih morali urejati z repu-
bliškimi sredstvi. Poleg omenje-
nih cestnih odsekov bodo asfal-
tirali tudi rokometno igrišče
na Bregu. Zemeljska dela je
pripravil KO SZDL Breg, sred-
stva za asfalt pa sta dala ptujska
občina in krajevna skupnost.
Asfaltiranje cestnih odsekov in
igrišča bo stalo nad 22 milijona
starih dinarjev. Svet krajevne
skupnosti se za pomoč zahvalju-
je.
Albin Pišek, tajnik krajevne
skupnosti, je podal finančno po-
ročilo devetih mesecev letošnje-
ga leta. Poročal je tudi, kako
dotekajo sredstva iz krajevne-
ga samoprispevka. Sredstva se
zbirajo na posebnem računu. V
petih letih bodo zbrali 180 mili-
jonov starih dinarjev. Do konca
letošnjega leta bodo zbrali 20
milijonov starih dinarjev. Druž-
beni sektor v redu odvaja sred-
stva za krajevni samoprispevek,
razen nekaterih izjem. Najtežje
je pri zasebnih obrtnikih. Tu se
ne ve točno, koliko delavcev
imajo obrtniki zaposlenih, in
kako so plačani. Predvidevajo,
da je v zasebnem sektorju zapo-
slenih okoli 120 delavcev.
Za tem se je pričela burna
razprava o perečih vprašanjih
glede uredit, mesta Ptuja. Čla-
ni sveta so spraševali, zakaj je
mesto Ptuj najbolj neurejeno in
nečisto v Sloveniji in kje so
vzroki za tako stanje. Ko so zve-
deli, da občina plačuje komu-
nalnemu podjetju 43 milijonov
starih dinarjev na leto za ure-
jevanje in čiščenje mesta Ptu-
ja, so ogorčeni spraševali, kam
je šel ta denar. Spoznali so ve-
liko nepravilnost. Nihče namreč
ne kontrolira komunalnega pod-
jetja, kaj dela s tem denarjem,
niti ni sklenjenih pogodb med
investitorjem in urejevalcem
mesta. Komunalno podjetje naj
obdrži ostale dejavnosti. Na po-
sebnem računu se naj točno vodi
evidenca, v katere namene se
porabijo sredstva, ki jih ni la-
hko zbrati. Glede na številne
nepravilnosti in na stanje v me-
stu so zahtevali, da se mora u-
kreniti na bolje. Pred vrati je
tudi 1900 letnica mesta.
Člani sveta so se strinjali z
lokacijo nove vzgojnovarstvene
kombinirane ustanove za seda-
njim vrtcem. Glede na razpolož-
ljiva finančna sredstva so na-
sprotovali predragi ustanovi, za
katero je Izbrala projekt predla-
gana komisija. Člani sveta so
zahtevali cenejšo vzgojnovar-
stveno ustanovo, za katero bo
možno zbrati finančna sredstva.
V nasprotnem primeru niti ce-
nejše ne bomo imeli. Zahtevali
so tudi, da si ustanovo projekt
sposodijo, ne pa da izedalvo dra-
go plačajo. Primernih varstve-
nih ustanov in projektov je v
Sloveniji dovolj.
V razpravi so zahtevali, da se
končnou redi družbena prehrana
tudi v Ptuju.
Z. R.
ORMOŠKE DELOVNE ORGANIZACIJE V PRVEM
POLLETJU 1968
Kmetljsici icombinat
»Ueruzaiem^^ Ormož
Kakor v večini kmetijskih de
lovnih organizacij so se tudi ^
tej v lanskem' letu pričeli po
slovni rezultati slabšati in j(
kombinat po zaključnem raču
nu prvič izkazal izgubo zarad
nekritih osebnih dohodkov. P(
zaključnem računu je bila t<
izguba krita v celoti iz rezerv
nega sklada.
Tudi v letošnjem prvem pol
letju je gospodarski položaj pod-
jetja še vedno sorazmeroma te-
žaven. Realizacija gotovih pro-
izvodov je bila v letošnjem pr-
vem polletju za 11 "/o višja ko'
v istem obdobju preteklega le-
ta. Terjatve do kupcev so Zc
21 ®/o nižje, drugi dohodki pa po-
večani za 1730/0, tako da je ce-
lotni dohodek višji od lanskega
leta v istem obdobju za 25 "/o
Porabljena sredstva so hitreje
naraščala kot celotni dohodek ir
znaša zadevni indeks 136. Zno-
traj teh so tudi vsi stroški viš-
ji kakor pred letom, in sicer pr:
porabljenem materialu zarad:
podražitve in boljše nege nasa-
dov za 46®/o, pri izdatkih za sto-
ritve za 130 "/o, pri najemninah
in zakupninah za 201 "/o, strošk:
za investicijsko vzdrževanje Zc
42®/o ter amortizacija za 129 "A
(aktivirana nova vinska klet)
Indeks povečarija kažejo tudi
razni dru^i stroški.
Tudi vse druge obveznosti in
prispevki so višji za 86 "/0. Po-
prečno število zaposlenih se je
v primerjavi z lanskim letom
(prvim polletjem) sicer znižalo
za 6 "/o, kakor tudi izplačani
osebni dohodki, ki so tudi niž-
ji za SVo, poprečje po zaposle-
nem pa je višje za 4 ®/o in zna-
ša 602 N dinarja. Ti številčni
pokazovalci v zvezi z osebnimi
dohodki kažejo, da so ti nižji
od republiškega, pa tudi od ptuj-
skega občinskega poprečja v
kmetijstvu, kjer znašajo popreč-
ni mesečni izplačani osebni do-
hodki 877 din.
Skupne zaloge je kombinat te-
kom enega leta znižal za 15 ®/o.
Nižje zaloge so predvsem v ma-
terialu in drobnem inventarju,
v nedovršeni proizvodnji ter v
trgovskem blagu. Gotovi pro-
izvodi so višji za 67 "/o, ker niso
bile prodane predvidene količi-
ne vina in sadjevca. Razlogi za
to so predvsem proizvodne ce-
ne kombinata, pa tudi močna
konkurenca.
Kupcev je v obdobju enega le-
ta več za 150/0, dobaviteljev pa
manj za 9 0/0. Klirinški obračun
kombinatu ni prinesel želenega
uspeha, končni efekt pa je v
tem, da je kombinat v klirin-
gu poravnal vse obveznosti, dol-
žniki pa tega niso storili v ce-
loti. Kombinat je organizacijsko
razdeljen na 4 enote, in sicer vi-
nogradništvo, živinoreja, koope-
racija in blagovni promet. Ra-
zen enote blagovni promet so
vse tri enote v prvem polletju
letošnjega leta poslovale z iz-
gubo. Obrat vinogradništvo iz-
kazuje izgubo predvsem zaradi
slabe realizacije vina in sadjev-
ca. Pri prodaji je bila sicer do-
sežena pozitivna razlika, vendar
je bila prodana premajhna koli-
čina in razlika ne pokriva stroš-
kov kleti, ki ima sorazmeroma
visoke stroške in še za enkrat
neizkoriščene velike kapacitete.
Problematična je tudi zaloga
sadjevca, ki mu je moral kom-
binat znižati prodajno ceno in
so zaloge kljub temu še vedno
precejšnje.
Ce za danes končamo, lahko
rečemo, da je postal tudi ormoš-
ki kombinat žrtev neurejenih
izvoznih problemov in izvajanja
gospodarske reforme. Kot smo
že poročali, se je kmetijski kom-
binat Jeruzalem Ormož s 1. ju-
lijem 1968 integriral z izvoznim
podjetjem Slovenija-Vino v
Ljubljani z upanjem v lažjo pro-
dajo svojih proizvodov.
(Konec prihodnjič)
Rentabilna
investicija
v bistriški aijami
Prvo obdobje gospodarske re-
forme je močno prizadelo oljar-
sko industrijo, kar je občutila
tudi tovarna olja v Slovenski
Bistrici. Posledice so bile pre-
cej hude. Najmočnejši odraz
takšnih posledic je bil v padcu
proizvodnje. Večjo proizvodnjo
jedilnega olja pa je zaviralo tu-
di ročno polnjenje. Zaradi tega
so se v tovarni olja odločili
zgraditi si novo avtomatsko pol-
nilnico.
Ker so se v tovarni olja za-
vedli vseh težav in jih začeli
pravočasno reševati, ni bilo po-
trebno dolgo čakati. Res je, da
so od začetka gospodarske re-
forme pretekla tri leta, res pa
je tudi, da so začeli v oljarni
letos žeti prve uspehe. Ugodno
povečanje proizvodnje jedilne-
ga olja je ugodno vplivalo na
poslovanje podjetja, pa tudi na
kolektiv, ki je dobil tako novih
moči. Prve težave so tako od-
stranjene, vendar jih čaka še
precej dela, da bodo premostili
vse ovire. Minulo leto jih je
mnočno prizadejala tudi cena
surovine. Letos so na to že pri-
pravljeni. Tako imajo že sedaj
večino sončničnega semena že v
skladiščih. V prihodnjem mese-
cu pa bodo začeli z nabavo se-
mena bučnic.
Je pa letošnje leto dalo slab-
še rezultate v proizvodnji teh-
ničnih olj. Temu podatku se
preveč niti ne začudimo, če ve-
mo, da je proizvodnja tehnične-
ga olja v Jugoslaviji v letoš-
njem letu manjša za več kot 30
odstotkov od tiste v lanskem le-
tu. Temu je krivo dejstvo, ker
smo v letošnjem letu uvozili
precejšnjo količino tehničnega
olja. To je bilo ceneje in jasno
je, da so kupci segali po njem.
Takšna situacija se je odrazila
tudi v bistriški oljarni. Vendar
je tod padec v proizvodnji teh-
ničnih olj mnogo manjši od ju-
goslovanskega poprečja.
Takšna situacija v minulih
letih in pa misel na bodočnost
je prisilila kolektiv, da je začel
misliti, kako bi izboljšal proiz-
vodnjo. Tako so začeli misliti
na avtomatsko polnilnico jedil-
nega olja. K temu so jih silile
tudi zahteve tržišča, ki želi ku-
povati olje v steklenicah, ker
tako odpade večkratno preliva-
nje olja. Čeprav so bili v težki
finančni situaciji, so zmogli
sredstva za mehanizacijo, ki so
jo uvozili iz Italije.
Sedaj je polnilnica že gotova,
manjkajo samo še transportne
naprave. Proizvodnja v prvih
tednih je pokazala, kako so bile
takšne strojne naprave potreb-
ne. Nova polnilnica je lepo
opremljena in urejena, pa tudi
pogoji dela so spremenjeni in
lažji za delavke v tem obratu.
Tovarna olja pričakuje tudi
večji finančni efekt, saj ne bo
več potrebno prodajati njihove-
ga olja v sodih kot do sedaj ali
pa ga ročno polniti.
-B
Del nove polnilnice, ki prikazu je tekoči trak, ki gre od praznih
steklenic, do polnih in zaprtih ter etiketiranih.
^Fl^odne n^uosti uedno
u modni lildi
OBAL
v Radkersburgu
PUNTIGAM
V Murecku
Velika izbira- nizke cene
Zakaj podražitev
krulia, moke, olja in mleka na ormoškem
oi^močju?
v zadnji številki našega lista
smo vam že posredovali nekaj
razlogov, ki so narekovali po-
dražitev kruha in olja. Danes
pa vam bomo poskušali prika-
zati še nekatere vzroke, ki so
narekovali podražitev mleka.
Pri tem velja omeniti, da je bi-
lo na seji skupščine občine Or-
mož ob sprejemanju odloka o
podražitvi navedenih prehram-
benih artiklov mnogo sorazme-
roma vročih diskusij. Pri podra-
žitvi mleka so imeli predvsem
pripombe kmetje-odborniki, ki
so glede na zahtevo kmetijske-
ga kombinata -— obrata »Mle-
karna« Ptuj, da se spremeni ce-
na vstekleničenemu pasterizira-
nemu mleku s 3,2 0/0 tolščobe od
130 na 135 S din po litru, povsem
upravičeno zahtevali, da se
vzporedno s to podražitvijo po-
večajo tudi cene mleku, ki ga
prodajajo kmetje kooperanti.
Mnogi med njimi so se vpraše-
vali, zakaj dražja prodaja mleka
s strani kmetijskega kombinata
Ptuj — obrata »Mlekarna«, če
pa bodo kooperanti tudi v bo-
doče dobili za liter prodanega
mleka enako ceno kot do sedaj.
Mlekarna je zahtevek po zviša-
nju prodajne cene mleku ute-
meljila z naslednjim:
—	obrat Mlekarne Ptuj je že
ob uvedbi gospodarske reforme
prosil za odobritev cene na 140
S din po litru;
—	da se sedanja cena mleku
giblje skoraj v vseh občinah v
Sloveniji od 130 do 145 S din po
litru;
—	da je cena vskladiščenemu
pasteriziranemu mleku v proda-
ji na drobno sedaj sploh naj-
nižja v Sloveniji;
—	da je v letu 1968 več mle-
karn s svojim zahtevkom v ob-
činskih skupščinah doseglo viš-
je cene v prodaji mleka na drob-
no; občinska skupščina Maribor
je pred kratkim določila ceno v
prodaji na drobno mleku s 3,2 0/0
tolščobe na 145 S din po litru;
—	da predložena cena 135 din
po litru ni visoka predvsem iz
razloga, ker opremljenost ptuj-
ske mlekarne z ustreznimi stro-
ji še zdaleč ne dosega opremlje-
nosti tovrstnih obratov, kar po-
večuje stroške posebno pri
uskladiščenju mleka;
— da na povečanje stroškov
bistveno vplivajo višje cene go-
riva, takse na motorna vozila,
višje cene vode, veterinarska
kontrola mleka, povečanje
amortizacije, premije za zavaro-
vanje itd.;
—- da osebni dohodki kolekti-
va Mlekarne niti ne dosegajo
občinskega poprečja.
Pristojni organ je pred sejo
skupščine pregledal stanje od-
kupa mleka od družbenega in
zasebnega sektorja na 120 zbi-
ralnicah na območju občine Or-
mož in Ptuj ter na podlagi fi-
nančnega stanja obrata in na
podlagi periodičnih obračunov
ugotovil, da je predlog za po-
dražitev mleka utemeljen. Za-
devna kalkulacija, ki jo je iz-
delal pristojni upravni organ,
kaže, da znaša lastna cetta fco.
kupec 135 S din. Ce k temu do-
damo še 10 din premije po litru,
dobi Mlekarna za 1 liter vste-
kleničenega pasteriziranega mle-
ka 145 din. Ker pa znašajo vsi
stroški proizvodnje skupno s
stroški maloprodaje Mlekarno
141 din po litru, predstavlja
akumulacija po litru prodanega
mleka 4 S dinarje.
Odborniki skupščine občine
Ormož so imeli na svoji zadnji
seji zgoraj navedeno v eviden-
ci in so glasovali za podražitev.
K temu jih je vodilo predvsem
dejstvo, da bi lahko v nasprot-
nem primeru ptujska Mlekarna
prenehala z odkupom mleka na
ormoškem območju, kot je to že
tudi pred nedavnim zagrozila.
J. S.
Za dobro voijo
»Ali si vedno zaročen z Ja-
no?«
»Ne.«
»No, to me pa v resnici vese-
li. Kako si se le rešil te ženske?«
»Poročil sem se z njo.«
Tone prvič sedi na konju.
»Kam pa jahal tako urno?«
zavpije znanec.
»Ne vem. Vprašaj konja!« iz-
davi Tone.
NOVO ZA STANOVALCE IN
UPRAVLJAVCE STANOVANJ
v bistriški občini
2e dalj časa pogrešamo, ne
samo v Slovenski Bistrici, ampak
tudi drugod, brošuro ali knjiži-
co, ki bi seznanjala stanovalce
o njihovih pravicah in dolžno-
stih. Zato lahko pozdravimo ko-
rak stanovanjskega podjetja v
Slovenski Bistrici in njenega
direktorja Branka Vase, ki je
pripravil manjšo brošuro, ki bo
obravnavala ta vprašanja
Brošura obravnava aktualna
vprašanja s področja gospodar-
jenja in upravljanja s stano-
vanjskimi hišami, stanovanji in
poslovnimi prostori v družbeni
lastnini. Izdana je na željo sve-
ta stanovanjskega podjetja in
skupščine stanovalcev bistriške
občine. Namenjena je vsem or-
ganom upravljanja na področ-
ju stanovanjskega gospodarstva,
stanovalcem in vlagateljem.
Pri obravnavi aktualnih vpra-
šanj s področja gospodarjenja z
družbenim stanovanjskim fon-
dom je upoštevana obstoječa
zvezna in republiška zakonoda-
ja, odloki SO Slovenska Bistri-
ca in normativni akti samo-
upravnih organov stanovanjske-
ga podjetja v Slovenski Bistrici.
Izdajatelj je tako želel, da bi
bila brošura pripomoček vsem,
ki delujejo na področju stano-
vanjskega gospodarstva. To še
pa posebej zaradi tega, ker se
lahko razvija uspešno stano-
vanjsko gospodarstvo le tedaj, če
bodo prizadevanja strnjena in
če bo vsak od dejavnikov na
tem področju poznal svoje pra-
vice in dolžnosti. Zaradi tega so
v drugem delu brošure objav-
ljeni vsi predpisi, odloki in pra-
vilniki, ki se nanašajo na go-
spodarjenje z družbenim stano-
vanjskim fondom.
Brošura je tako v prvi vrsti
namenjena stanovalcem, hišnim
svetom, delegatom skupščine
stanovalcev, članom sveta sta-
novanjskega podjetja, ustanovi-
teljem in odbornikom skupščine
občine, ki predstavljajo kreator-
je politike na področju stano-
vanjskega gospodarjenja v ob-
čini.
Sfr«n 4
TEDNIK — petek, 2*. oktobra
Strnn 4
Kot nam je v razgovoru po-
vedal Milan Sonaja, predsednik
lovske družine Ormož, so ormoš-
ki člani zelene bratovščine letos
uspešno pričeli jesensko lovno
sezonto. Njihovo lovišče je soraz-
meroma bogato na divjadi pred-
vsem s fazani in zajci. Letos so
opazili tudi velik prirastek sr-
njadi. Do sedaj so že izpolnili
okrog 70 odstotkov letošnjega
lovnega plana. Večkrat so že
imeli v gosteb tudi manjše sku-
pine italijanskih lovcev, ki so
z lovom v njihovih loviščih zelo
zadovoljni in imajo že nekaj let
nazaj vsako jesen iste lovske
goste.
Ormoški lovci se zavedajo, da
je njihov lov odvisen v veliki
meri tudi od vlaganja v lovišče.
Tako so za osvežitev krvi že
sklenili pogodbo za nakup 200
fazanov, 60 jerebic in tudi nekaj
hitrih dolgoušcev, kot imenuje-
mo zajce v lovski latinščini. Mi-
lan Sonaja, predsednik lovske
družine Ormož, meni, da brez
vlaganja v lovišče nobena lov-
ska družina ne more pričakova-
ti uspešnega lova in da se vsako
vlaganje zelo bogato obrestuje.
Ormoški lovci imajo že nekaj
časa uvedeno za svoje lovce in
gonjače tako imenovano potujo-
čo »samopostrežno restavracijo«,
ki skrbi za prazne želodce in
boljši lovski pogled. Za lovce in
za gonjače piipravijo toplo ko-
silo, ki ga pripeljejo na zborno
mesto, ki ga določijo v dnevnem
planu lova. Lovci plačajo za ko-
silo simboličen znesek 200 S din,
medtem ko imajo gonjači topel
obrok zastonj. To jih še posebej
stimulira, da so hitrejši in da z
glasnim »brrr-hoooo« preženejo
divjad iz svojih skrivališč na
»muho« na stojiščih razporeje-
nih lovcev. Lovska družina Or-
mož je letos trem svojim naj-
bolj pridnim gonjačem omogo-
čila letovanje na morju. Ker bo-
do to verjetno storili tudi pri-
hodnje leto, vlada med gonjači
prava tekma, kateri bo boljši in
večkrat sodeloval na lovu. Na-
vsezadnje pa tudi tisočak, ki ga
dobijo po dnevnem lovu, ni za
zametavanje.
Lovci skrbijo tudi za svojo re-
kreacijo in so letos že organizi-
rali svoj piknik ter izlet v Bis-
tro, kjer so si ogledali zanimiv
in bogat lovski muzej. Za lov
srnjadi so si zgradili visoke lov-
ske preže, žal pa so jim jih ne-
kateri objestneži v kratkem po-
škodovali in skoraj podrli.
Kot smo informativno že po-
ročali, so imeli pred nedavnim
v gosteh visokega lovskega go-
sta v osebi Mihe Marinka, ki je
bil z lovom nadvse zadovoljen.
V zelo kratkem času je uplenil
sedem fazanov, kar dokazuje,
da mu njegov sedmi življenjski
križ, ki ga nosi na svojih ple-
čih, še ne povzroča pri lovu pre-
glavic. Z njim so bili na lovu še
I.ojze Briški, Tone Kropušek,
inž. Marine, Stane Dolanc in še
nekateri visoki gostje iz Ljub-
ljane. Na tradicionalnem »zad-
njem pogonu«, ki so ga prire-
dili v ormoški grajski restavra-
ciji, so ormoški lovci in zbrani
družbenopolitični delavci prire-
Poživitev dejavnosti mladih v Šentovcu
pri Slovenski Bistrici
Miha Marinko med ormoškimi lovci. Na levi strani posnetka
Milan Sonaja, predsednik lovske družine Ormož
OrmOSlci lovci odlokov občine
sredi sezone Lenart na leto
dili Mihi Marinku skromno pre-
senečenje. Za rojstni dan, ki ga
je praznoval pred nekaj dnevi,
so mu poklonili košarico 40 let
starega vina lepo simbolično
okrašenega z ustreljenim faza-
nom. Udeleženci so mu tudi za-
peli toplo zdravico. Miha Ma-
rinko je svoje zadovoljstvo izra-
zil z besedami, da kaj takega ni
pričakoval. Se posebej mu je bi-
lo všeč to, da ga Ormožanci ta
dan niso »gnjavili« s političnimi
vprašanji in da je dan potekel
zares v lovskem vzdušju, kot ga
znajo ustvariti samo člani ze-
lene bratovščine.
Ormoški lovci in zbrani druž-
benopolitični delavci iz ormoš-
ke občine, med katerimi je bil
tudi predsednik skupščine ob-
čine Franc Novak, so se od svo-
jega visokega lovskega gosta po-
slovili s prisrčnim lovskim
»zdravo« in kmalu spet na svi-
denje!	J. S.
bkupšCma občme Lenart je v
zadnjih 8 letih sprejela skupno
274 odlokov ali povprečno 34 na
leto, oziroma po letih takole: le-
ta 1960 23, leta 1961 38, leta 1962
30, leta 1963 21, leta 1964 35, leta
1965 56, leta 1966 25 in leta 1967
46 odlokov. Od tega števila od-
lokov je skupščina morala spre-
jeti 180 po sili zakona, 67 jih je
bilo sprejetih takih, ki jih je
skupščina izdala na podlagi po-
oblastila zakona, vendar ni bilo
obvezno sprejeti teh odlokov, in
samo 27 odlokov je takih, ki jih
je skupščina sprejela po lastni
presoji, neodvisno od zakona. Iz
navedenega sledi, da občinska
skupščina izdaja največ takih
odlokov, ki jih mora izdati po
bili zakona, in sicer nekoliko
manj kot dve tretjini ali 65®/o
vseh odlokov. Na drugem mestu
so odloki, ki jih skupščina izda
na podlagi pooblastila zakona,
vendar ni za to obvezna. Sele na
tretjem mestu so odloki, ki jih
skupščina izda po lastni presoji,
in sicer slabih 10®/o od skupno
sprejetih odlokov.
Število sprejetih odlokov je
vsekakor previsoko in je vpra-
šanje, ali je bilo zmeraj nujno
potrebno, da se z zakonom pred-
pisuje obveznost sprejemanja
odlokov. Verjetno bi marsikaj
lahko bilo urejeno z zakonom za
celotno področje republike, ne
pa, da mnogo stvari urejujejo
odloki, vendar se predhodno ob-
čine med seboj posvetujejo, da
ne bi sprejemale preveč različ-
nih odločitev z odloki.
Poleg navedenega je zanimi-
vo tudi to, na kakšno vsebino
so se nanašali posamezni spre-
jeti odloki. Tako je bilo v teh
osmih letih sprejeto: s področja
gospodarstva 68 odlokov, s pod-
ročja financ 77, s področja sta-
novanjskih, gradbenih in komu-
nalnih zadev 49, s področja šol-
stva in kulture 16, s področja
zdravstva in socialnega varstva
8, s področja organizacije skup-
ščine in njenih organov ter dru-
ga organizacijska vprašanja 34
in ostalo 22 odlokov. Poprečno
se torej sprejema 34 odlokov na
leto ali nekaj manj kot 3 na me-
sec. To se pravi, da se sprej-
mejo na vsaki seji skupščine
poprečno po 3 odloki.
To vsekakor zahteva precej-
šen čas za pripravo teh odk/-
kcv, kakor tudi dosti časa za
razpravo. Zaradi tega je večina
sej skupščine dolgih, saj malo
katera obsega manj kot 10 točk
dnevnega reda. Seje so tudi pre-
cej dolge, saj zmeraj trajajo
skoraj do 2 uri, nekatere pa tu-
di pozno v popoldan. Na take
seje pa se odborniki težko te-
meljito pripravijo, zato marsi-
kateri problem ostane neobde-
lan zaradi tega, ker se navzočim
kratko malo ne ljubi več raz-
pravljati- ali pa se tudi za tako
obširen dnevni red niti ne pri-
pravijo, ker bi jim to vzelo pre-
več časa. Zaradi tega se zgodi,
da odborniki za marsikateri od-
lok samo glasujejo, ne da bi ga
podrobno predhodno preučili.
O teh zadevah bi kazalo pre-
misliti in skušati stvari urediti
tako, da bi seje bile čimbolj
plodne.
Toš
20. oktobra 1968 se je v vasi
Šcntovec pri Slovenski Bistrici
zbralo 50 mladih z namenom
poživiti delo mladinske organi-
zacije, ki je pred dvema leto-
ma delovala še zelo aktivno. Za-
radi odhoda nekaterih članov
aktiva iz tega kraja kakor tudi
vsled nepravilnih gledanj posa-
meznikov iz vrst družbenopoli-
tičnih organizacij na tem pod-
ročju pa je nastalo v delu mla-
dinskega aktiva zatišje.
Na tem razširjenem iniciativ-
nem sestanku pa so se odločno
postavili na stališče uskladiti
odnose med mladino in družbe-
nopolitičnimi organizacijami.
Prepričani so, da se bo število
mladih v aktivu dvignilo še za
30 %, kar jim bo omogočilo, da
bodo postavljeni plan dela do
letne konference uspešno izvr-
šili.
Osno\Tii problem tega aktiva
je pomanjkanje prostora, kjer
bi se lahko sestajali. Pred leti
so mladi tega kraja s prosto-
voljnim delom uredili določen
prostor, katerega pa sedaj upo-
rablja kmetijska zadruga za
skladišče sadja. Dosedanje pri-
zadevanje mladih, da si ponov
no urede ta prostor za svoje
delovanje, je naletelo na nera
zumevanje upravnih organoA
zadruge. Mladina se mora take
sestajati v prostoru, katerega
je odstopil domačin v šentov
cu.
Za doseganje svojih ciljev sc
jim v veliko pomoč domačini,
ki z zanimanjem spremljaje
vsako njihovo akcijo. Tako so
s skupnimi močmi že uredili
most in del ceste v naselju,
prav tako pa sodelujejo na vseh
večjih proslavah v svojem kra-
ju.
Viktor Horvat
KAJ Z VITEŠKO DVORANO V BISTRIŠKEM GRADU?
Bistriški grad je od postanka pa
do pred nekaj desetletij doživel
več razburljivih dogodkov. Med
te razburljive dogodke bi lahko
prišteli tudi ropanja oziroma
opustošenja, ki so grad razen
zidnih fresk in nekaterih pred-
metov popolnoma razvrednotila.
Tako služi sedaj grad kot sta-
novanjska zgradba in je v njem
27 stanovanj. Ko prestopiš vhod-
na vrata, vidiš vse stene posli-
kane z bogatimi freskami. Neka-
tere med njimi so obnovljene.
Popolnoma je obnovljena vite-
ška dvorana. Vprašanje je, če-
mu bo služil ta obnovljeni kul-
turno-zgodovinski spomenik. Le-
po bi bilo, če bi bila v njem
kakšna stalna razstava ali kaj
podobnega. Skrajni čas je, da se
odgovorni v občini o tem konč-
no dogovorijo.	-b
Alkoholne pijače točijo tudi
zelo vinjenim gostom
6. oktobra t. 1. so na seji sveta
za občo upravo in notranje za-
deve skupščine občine Lenart
med drugim razpravljali o po-
ročilu dela postaje milice Lenart
in o delu komisije za varnost
prometa.
Poročilo o delu postaje milice
Lenart je podal namestnik ko-
mandirja postaje Ferdinand Ko-
vačič, ki je navzoče tudi sezna-
nil s težavami, s katerimi se sre-
čujejo miličniki pri opravljanju
svojih dolžnosti. Po poročilu, s
katerim bomo bralce še sezna-
nili, se je razvila živahna raz-
prava, Največ so govorili o pro-
blemih kršitev zakona, o javnem
redu in miru in v zvezi s pove-
čanjem prometnih prekrškov.
Med razpravo je bilo ugotovlje-
no, da pri kršitvah zakona o
javnem redu in miru precej pri-
pomorejo nekateri gostinci, ki
ne upoštevajo predpisov glede
točenja alkoholnih pijač. Alko-
holnih pijač namreč pijanim go-
stom ni dovoljeno točiti. Ker pa
marsikateri gostinec tega ne u-
pošteva, ampak pri točenju vidi
le dohodek, toči pijače tudi še
zelo vinjenim gostom, le-ti pa
največkrat kršijo javni red in
mir. Navzoči so se izrekli za bolj
poostreno nadziranje gostincev
pri točenju alkoholnih pijač vi-
njenim gostom in, da naj ude-
leženci milice take primere pri-
javijo sodniku za prekrške v
kaznovanje, kar se do sedaj ni
dogajalo. Pri tem so tudi ugo-
tovili, da alkoholne pijače toči-
jo tudi mladoletnim osebam, kar
bo prav tako treba ostro nadzi-
rati. V zvezi s povečanjem pro-
metnih prekrškov, vsled pove-
čanja prometa in pa zaradi tega,
ker se pojavlja dosti voznikov
mopedov brez vozniškega dovo-
ljenja so navzoči bili mnenja,
da je treba tiste brez vozniških
dovoljenj najostreje kaznovati.
Ti vozniki so najnevarnejši v
prometu. Navzoči so tudi bili
mišljenja, da bi bilo prav, če bi
se postaja milice povezala s pro-
metno milico v Mariboru, ki bi
od časa do časa z radarjem kon-
trolirala hitrost vožnje skozi Le-
nart, ki dostikrat presega naj-
višjo dovoljeno mejo; to je 60
km na uro.
Navzoči so se pohvalno izra-
zili o delu postaje milice v Le-
nartu. V razpravi so člani sveta
ugotavljali, da je delo uslužben-
cev postaje milice Lenart v od-
nosu do občanov in državljanov,
kakor tudi samo obnašanje u-
službencev zelo dobro. Prav ta-
ko je bilo ugotovljeno, da je po-
ročilo zelo dobro in da je skrb-
no pripravljeno. Razprava je
tudi pokazala, da je vse prema-
lo storjeno za zatiranje prosti-
tucije in zatiranje skupnega
življenja neporočenih. Ta dva
problema povzročata precej so-
cialnih problemov. Med razpravo
je bilo ugotovljeno, da temu
vprašanju posvečajo premalo
skrbi tudi drugi organi, ki so
zato odgovorni in, da bi bilo
prav, če bi v bodoče tudi na tem
področju storili ustrezne korake
vsi. ki so za to odgovorni.
Nadalje so govorili o delu ko-
misije za varnost premeta. Ta
komisija ne opravlja svoje dol-
žnosti in odseku ni uspelo do-
seči s to komisijo nobenega u-
speha. Vzrok temu je dosedanji
predsednik komisije, ki ne kaže
nobenega zanimanja za to delo.
Zaradi tega so sklenili, da raz-
rešijo dosedanjega predsednika
in da je treba poiskati primerno
osebo, za opravljanje te funkci-
je in jo na prihodnji seji ime-
novati za predsednika komisije.
Med razpravo so tudi ugotovi-
li, da so nekateri prometni znaki
slabo obarvani in da je v ob-
čini zelo slaba označba krajev,
kar je treba v najkrajšem času
urediti.
Toš
Zarja je odprla v Ormožu
prodajalno galanterije
Prejšnji četrtek je Trgovsko
podjetje »Zarja« iz Ormoža od-
prlo v ožjem centru mesta že
dolgo pričakovano prodajalno
z galanterijskim blagom, ki je
do sedaj v Ormožu še, niso ime-
li. Pred nekaj dnevi sem v raz-
govoru s poslovodjem KON-
RADOM PREJACEM zvedel,
da je začetni promet še kar za-
dovoljiv in da upajo, da bo ta-
krat, ko jih bodo stranke »od-
krile«, še neprimerno večji. Pro-
stori so razmeroma obsežni in u-
strezajo trenutnim potrebam.
Primerni so tudi skladiščni pro-
stori, ki so za prodajalno.
V novi »Galanteriji« prodaja-
jo trenutno pisarniški material
in šolske potrebščine, vse vrste
usnjene galanterije, gumijasto
obutev, copate, ribiški pribor
itd. Vse to je le začetni asorti-
man, ki ga bodo ščasoma še iz-
popolnili. Prav gotovo bodo v
tej prodajalni prodajali tudi
kozmetične izdelke, kar bo še
posebej razveselilo ormoška de-
kleta in seveda tudi žene. Tre-
nutno imajo odpiralni čas od 7.
do 12. ure in od 14. do 17. ure,
kar povsem ustreza željam kup-
cev. Lokacija prodajalne je zelo
ugodna, saj je tik ob cesti, ki
pelje proti Ptuju in v ožjem
centru mesta.
Kot so mi potožile trgovska
pomočnica IVANKA SKOLIBER
ter vajenki MARIJA PROTNIK
in KATICA BELCA, jih trenut-
no najbolj motijo betonirana tla
v prodajalni, ki sedaj tik pred
zimskim časom niso najbolj
zdrava ter so pravi izvor revma-
tizma. Poslovodja Prejac je v
zvezi s tem pripomnil, da bodo v
najkrajšem času namestili v
prodajalni topli pod.
Ob otvoritvi prodajalne v Or-
možu vidimo, da si trgovsko
podjetje Zarja močno prizadeva
razširiti svojo trgovsko mrežo
ter zadovoljiti svoje kupce. Kot
vidimo, jim to uspeva. Upajmo,
da jim bo tudi v bodoče.
J. S.
V Dobrniču je bilo lepo
v nedeljo so v Dobrniču na
Dolenjskem proslavili petindvaj-
seto obletnico ustanovnega kon-
gresa Slovenske protifašistične
ženske zveze. Zbora se je udele-
žilo več tisoč ljudi, med njimi
tudi devet delegatk iz bistriške
občine.
Vse delegatke iz bistriške ob-
čine so bile navdušene nad spo-
redom prireditev v Dobriniču in
se žele zahvaliti vsem. ki so jim
omogočili obisk te pomembne
proslave.
-b
Kilko urediti Pesniško dolino?
ŠTIRJE MOSTOVr IN 16 PROPUSTOV
BI BILA LE ZAČASNA REŠITEV
Naseji odbora koristinikov hi-
dromelioracijskega sistema Pe-
snice so pregledali poročilo o iz-
vršenem delu v letošnjem letu
in sprejeli okvirni program del
za prihodnje leto. Vzdrževalna
dela na hidromelioracijskem si-
stemu Pesnice opravljajo z 1 "/o
vodnega prispevka. V tekočem
letu so kosili travo na tistih po-
vršinah, ki je zasebniki niso
vzeli v najem zaradi slabše kva-
litete. Skupne površine, ki jo je
potrebno kositi, je nad 78 ha.
Očistili in prepleskali so tudi o-
graje na sifonih. V Mezgovcih
so napravili napajališče. Na po-
sameznih odsekih so sekali tudi
vrbovino in ostalo grmičevje. To
delo opravljajo naprej. Izvajati
ga je treba izven vegetacijske
dobe. Jarkov še niso čistili. V ta
namen še ni potrebnega stroja.
Dogovori za nabavo takega stro-
ja so v teku. Privatnikom so da-
li nad 52 ha površine za košnjo.
Nastali so prvi stuoški za vzdr-
ževalna dela, ki so znašali sko-
raj 4 milijone starih dinarjev.
Znesek 10 milijonov starih di-
narjev hranijo za premostitev
potokov in jarkov. Pri gradnji
bo potreben tudi samoprispevek.
Posebna komisija je na terenu
preučila in popisala potrebne
premostitve. Načrte za te pre-
mostitve so izdelali v projektiv-
nem odseku SVS Drava-Mura.
Cim bo komisija dobila projekte
za premostitve, se bo ponovno
sestala in določila vrstni red iz-
vedbe. Manjše cevne propuste
bodo položili še v tekočem letu,
za lesene premostitve pa bo po-
trebno pripraviti potreben les.
Lesene premostitve bodo lahko
zgradili prihodnje leto spomladi.
Delo pri propustih na severnem
robnem jarku Zamarkova —
Partinje je bilo že prej izvrše-
no, Staro avstrijsko regulacijo
na potezu Pesniški dvor — Kun-
gota bodo čistili tekom druge
polovice oktobra in eventuelno
še v prvi polovici novembra le-
tos.
Pri vzdrževalnih delih na hi-
dromelioracijskem sistemu Pe-
snica imajo v programu najeti
še enega čuvaja.
Dolina Pesnice je dolga okoli
40 km. Poleg tega ima več prito-
kov in mnogoštevilne robne in
melioracijske jarke. Za vzdrže-
vanje le-teh, ki so že zelo za-
muljeni in razraščeni, so pred-
videli 14 milijonov starih dinar-
jev. Predvidevajo, da bodo sko-
raj vsa dela opravili z mehani-
zacijo. Vrbo na glavnem odvod-
niku bodo v glavnem posekali
že letos. V prihodnjem letu na-
meravajo koncentrirati sredstva
za sofinanciranje pri obnovi
praga v Gorišnici (nizvodno mo-
stu na cesti Ptuj — Ormož) in
za poglobitev ca. 1300 m struge
nizvodno tega praga. Stroški za
ta dela bi znašali 42 milijonov
starih dinarjev. 27,7 milijona bi
prispeval Vodni sklad SRS, o-
stalo pa Vodna skupnost iz Ma-
ribora. Manjšo vsoto za prihod-
nje letop redvidevajo tudi za
eventuelne poplave.
Kako pereči so problemi glede
premostitev, cest in poti, po re-
gulaciji po Pesniški dolini je bi-
lo razvidno iz razprave. Komisi-
ja je ugotovila, da bi bilo po-
trebno zgraditi štiri premostive
in okoli 16 cevnih propustov. Da
bi omogočili čiščenje jarkov s
pomočjo ustreznih strojev, bi
morali lastniki odstopiti 4 m ši-
rok pas zemlje vzdolž kanalov
in jarkov. Ta pas ob kanalih bi
potreboval stroj za premikanje
in odlaganje odpadkov pri či-
ščenju kanalov. Zaradi odškod-
nine sop redlagali, da bi se bilo
najbolje zgledovati po kmeto-
valcih iz Lenarta, ki so ob ka-
nalih odstopili pas zemljišča za
prevoje in čiščenje, na občini pa
so jim po pogodbi, ki so jo skle-
nili, odpisali dajatve na omeje-
nem zemljišču. Večina cest in
poti je bilo usmerjenih proti Pe-
snici. Sedaj morajo voziti ob
kanalih. Tudi za prevoze bi la-
hko uporabili omenjeni 4-metr-
ski pas. Ce bi kmetovalci, last-
niki zemljišč ob kanalih na to
pristali, bi lahko pričeli s stroj-
nim čiščenjem kanalov že spo-
mladi.
Ponovne razmejitve so pone-
kod potrebne vsled tega, ker so
pri regulacijskih delih mejnike
podrli. Ugotovili so, da je naj-
bolje, da kmetovalci meje po-
novno postavijo sporazumno
brez tožb. S tožarjenjem bi na-
stali dodatni stroški za vodno
skupnost in odškodnine, ki jih
plačujejo kmetovalci, bi nara-
sle.
Podrobno so preučili možnosti
in potrebe premostitve v Le-
vanjcih in Svetincih. V Levanj-
cih so kmetje prostovoljno pri-
pravili večje količine lesa. Da
ne bi storili večje napake, so se
domenili, da bo potrebna komi-
sija v kratkem obiskala tam-
kajšnje kraje in prebivalce, ter
ugotovila potrebe po premostit-
vah.	Z. K.
Stran ^	T E D M K - prlrk, oktobra 1%S	______^
Polskaivski lovci
in udarnlštvo
Lov,ka družina s Polskave šte-
je več kot petdeset lovcev in za-
jema oj^romcn prostor od Pohor-
ja do Ptujske gore. Ker so v zad-
njem obdobju tudi močno razvili
lovski turizem, so jim ostala sre-
dstva, da so začeli misliti na grad-
njo lastnega lovskega doma. Ker
so pa med njimi tudi navdušeni
strelci na glinaste golobe, so žele-
li imeti tudi streiisče.
Lepo obnovljena asfaltna cesta
te iz Zgornje Polskave hitro pri-
pelje do Gaja. Tukaj zaviješ na le-
vo in po nekaj sto metrih se ti
izpod bogatih krošenj smrek raz-
krije lična hišica: lovski dom
polskavskih lovcev. Po gozdni po-
ti, dober strel od lovskega doma
pa še vedno čujeŠ vesele glasove
lovcev, ki krepko mešajo beton
pri gradnji strelišča na glinaste
golobe.
Tako lovski dom kot strelišče
na glinaste golobe še nista konča-
na. Vendar je lovski dom že pod
streho in zaoknjen, manjka mu še
samo notranja oprema, ki pa je
že tudi kupljena. Potrebno jo bo
še samo nalnestiti. Dom je precej
prostoren in ima zelo lep razpo-
red prostora. Dom bo ostal za-
prtega tipa, v katerem bodo naš-
li lovci svoje zatočišče. Tudi stre-
lišče bo kmalu končano, saj te
dni končujejo betonska dela.
Seveda so bile za gradnjo do-
ma In strelišča potrebna precejš-
nja sredstva. Zato me je zanimalo,
kje so jih dobili. En del, pravijo
lovci, so dobili od lovskega turiz-
ma, drugi del so prispevali sami.
Vsak lovec se je namreč zavezal,
da bo naredil petdeset prostovolj-
nih ur. Če to pomnožimo s petde-
set, kolikor je lovcev, vidimo, da
so oziroma še bodo lovci skoraj
sami vložili vse delo v izgradnjo
svojega doma in strelišča na gli-
naste golobe.
Prostranstvo lovišč omogoča
polskavskim lovcem precejšnjo
izbiro v lovu na divjačino. Tako
so stalni prebivalci njihovih lo-
višč srnjad, zajec, fazan, jerebi-
ca ter ptice ujede, najde pa se tu-
di lisica in druga divjad. V zad-
njem času je gost njihovega loviš-
ča tudi jelenjad, sicer samo nekaj
primerkov in jo lahko odstrelijo.
Še bi lahko naštevali lovske
prigode pa tudi dela, ki jih še že-
lijo narediti v bližnji bodočnosti,
da bi povečali razvoj lovskega tu-
rizma na njihovem področju, ven-
dar pustimo to za kdaj drugič ter
jim zaželimo čim hitrejšo do-
graditev doma in strelišča na gli-
naste golobe,	-b
Bistriški radioamaterji
YU3FOP povečal
aktivnost
Ni dolgo tega, ko smo pisali
o manjši skupinici radioamaterjev
iz Slovenske Bistrice, ki pošiljajo
v svet radijske signale. Zato bo
marsikoga začudilo, da zopet piše-
mo o njih. Toda z delom v zad-
njih tednih so si to pravgotovo
zaslužili. Predvsem zaradi tega.
ker so sc s svojim aeiom ascivno
vključili v program narodne
obrambe.
Tako so v zadnjem obdobju
priredili tečaj za radioamaterje po
hitrem postopku, torej za tiste,
ki so se že preje ukvarjali s radio-
amaterstvom oziroma tclegrafijo,
pa so to delo opustili. Ti kandi-
dati za naziv operaterja H. kjase
bodo imeli izpite že v prihodnjem
tednu. Naslednji teden pa se bo
začel že nov tečaj, ki bo trajal
tri mescce, za isti naziv.Obisko-
valo ga bo okoli trideset novih
članov radioamaterskega kluba v
Slovenski Bistrici. Tako širok te-
čaj je bilo možno izpeljati v so-
delovanju z mladino. Večina te-
čajnikov so mladinci.
Namen tega tečaja je omogo-
čiti v občini delovanje radioama-
terjev. Skupaj 2 odsekom za
splošno narodno obrambo misli-
jo v prihodnjih mesecih v bistriš-
ki občini postaviti pet novih po-
staj. Te postaje bi bile v Poljča-
nah, Oplotntci, ^martnem na
Pohorju, Makolah in Pragers-
keni. Naloga teh postaj bi bila ra-
dioamatersko delo in pa obvešča-
nje prebivalstva.
Seveda bodo potrebna za teh novih
pet PPS sekcij tudi precejšnja sre-
dstva in radioamaterski klub pri-
čakuje vsestransko pomoč vseh,
da bi zbral potrebno. Takšno po-
moč pa pričakujejo zaradi tega,
ker bo vseh pet novih sekcij de-
lovalo v sklopu narodne obrambe.
"	v -
I.ovski dom v izgradnji
Proti nergačem je treba
odločno nastopiti
Primer lovske družine Dobra-
va nam kaže, da je treba proti
nergačem včasih odločno nasto-
piti, če hočemo napraviti red
pri hiši, kot bi temu rekli.
Ta družina sicer ni gospoda-
rila najslabše, skoraj bi lahko
rekli, da je kar dobro gospoda-
rila in je skrbela za stalež div-
jadi, celo lovski dom so si ustva-
rili. Doma res niso zgradili no-
vega, pač pa so v ta namen od-
kupili hišo in jo preuredili v
lovski dom. V družini pa je pri-
šlo do razprtij konec prejšnjega
leta, posebno pa so se zaostrili
odnosi v spomladanskih mese-
cih letošnjega leta, ko je skoraj
prišlo do razcepitve družine. V
lovski družini Cerkvenjak, kot
se je prej imenovala, ki gbsega
teritorij krajevne skupnosti
Gradišča in Cerkvenjaka, sta
se ustvarili dve skupini lovcev.
Prva skupina je bila iz Gradišča,
druga pa iz Cerkvenjaka. Bili
pa so tudi člani, ki niso pripa-
dali niti prvi niti drugi skupini,
tako rekoč nevtralci, ali neanga-
žirani v tem sporu. Vsekakor so
se dogajale nepravilnosti v dru-
žini, kar pa so nekateri precej
napihovali.
Skupina Cerkvenjačanov je
hotela ustanoviti svojo družino.
Obtožbe so padale sem in tja
in prišlo je tako daleč, da so
sklicali posebni posvet, na ka-
terega so povabili tudi predsed-
nika skupščine občine Lenart,
Na tem sestanku so si povedali
vsak svoje. Na koncu so vsi sku-
• paj prišli do prepričanja, da so
i stvari prenapihnjene in so skle-
nili, da se ne bodo razdvojili,
pač pa da ostanejo še vnaprej
^ zelena bratovščina, ki jo pa
preimenujejo v lovsko družino
^ Dobrava. Poleg tega pa so se do-
' govarjali, da sicer zaenkrat ner-
gačev ne bodo kaznovali, pač pa
bodo, kolikor bo šc kdo posku-
šal razbiti družino in podobno,
takega takoj izključili. Tak
energičen sklep je imel zelo po-
' zitiven učinek na vse člane ze-
lene bratovščine, saj do sedaj
ni čutiti, da bi kdo poskušal s
. kakšnim nerganjem. Vsi skupaj
so prijeli za delo in uspeh je že
■ na dlani. Nedavno so namreč
imeli še.st tujih gostov iz Itali-
je, ki so v družini v dveh dneh
pustili nekaj manj kot 9000 din.
Ta skupina je v njihovih boga-
' tih loviščih v teh dneh upleni-
la kar 86 fazanov, 50 zajcev in
20 jerebic, torej 156 komadov
' divjadi. Nekateri vedo povedati,
da bi ta plen lahko bil še mnogo
boljši, če včasih Italijani ne bi
imeli krivih cevi ali če ne bi
bil tič postrani, zato so dostikrat
napravili velike luknje v zraku,
I Resnici na ljubo je treb apove-
dati, da se to tudi domačim lov-
cem večkrat dogodi, da ne bi
1 bili Italijani užaljeni. Pa pusti-
mo to, lovci družine Dobrava so
zadovoljni s tem izkupičkom in
, pričakujejo že drugo skupino
inozemskih lovcev, ki jim bo —
prav tako prinesla lep dohodek,
v kolikor ne bodo imeli preveč
krivih cevi.
Primer nam lepo pokaže, da
je nergačem potrebno odkrito
povedati, kar jim gre. pa se
stvar lahko reši brez najnepri-
jetnejših ukrepov; to je izklju-
čitev. Potrebno bi bilo le to, da
bi se take in podobne stvari
zatrle že v kali, ne pa šele, ko
pride že do take zaostritve, da
se ustvarjajo skupine, kar je
se ustvarjajo skupine, ker je
dostikrat že težko rešiti tak po-
ložaj. V tem primeru se je si-
cer ugodno rešil, vendar bi lah-
ko bilo mnogo slabše in to bi
škodilo prav vsem, ne pa samo
krivcem.	Toš
PODJETJE LES IZ PTUJA
(Nadaljevanje z 2, strani)
občine nepredelana hlodovina,
kot se to še dogaja. Dohodek za
občino je mnogo večji po pro-
daji predelanega lesa. Proizvod-
nost na obratu bo porasla za ca.
95 odstotkov, padec celokupnih
stroškov po enoti proizvedenega
blaga pa bo za 70 odstotkov.
Glede na omenjena podatka, se
bo dohodek obrata po rekon-
strukciji podvojil. Obrat bo po-
cenil proizvodnjo, izboljšal kva-
liteto dela in povečal dohodek.
Nova mehanizacija bo zahteva-
la od zaposlenih večjo strokov-
no sposobnost, od podjetja pa
več sredstev za izobraževanje
kadrov. Zaradi nove mehaniza-
cije obrata ne bodo odpuščali
delovne sile. Nujen bo le pre-
mik na druga delovna mesta.
Novi obrat ima mehanizirano
skladišče hlodovine. Skoraj vse
faze dela, ki so jih prej oprav-
ljali delavci ročno, opravi no-
silni žerjav v zelo skrajšanem
delovnem času. Proga, po kate-
ri se vozi žerjav, je speljana ta-
ko, da lahko opravi žerjav vsa
dela na skladiščnem prostoru
hlodovine, ob žagarnici in na
prostoru za žagalnico. Tu žer-
jav opravi vse nakladanje in
razkladanje lesa ter prenese na
tej razdalji vsa potrebna bre-
mena. Pot hlodovine iz skladi-
šča v žagalnico je mehanizirana
s transporterji. Razrez je ure-
jen s polnojermenikom Ester in
hlodovno tračno žago tipa lind-
ner. Obema strojema streže ve-
rižni transporter. V žagalnici so
tudi valjčne proge, ki sortirajo
rezan les po debelini. Tu so tudi
stroji za predelavo trdega lesa.
Tudi transport izdelkov iz ža-
galnice je urejen s posebnim
transportnim trakom. Delovno
silo v žagalnici so zamenjali
stroji vključno z urejenim no-
tranjim transportom.
SLOVENSKA FILHARMONIJA SE JE VRNILA Z GOSTOVANJA V ČSSR
Manifestativen sprejem
Direktor Ciril Cvetko o vtisih z gostovanja
Orkester slovenske filharmonije
se je po desetdnevnem gostovanju
v ČSSR vrnil v Ljubljano. Direk-
tor Ciril Cvetko nam Je posredo-
val prve vtise z gostovanja, ki po-
meni za slovenske glasbenike
izredno doživetje, saj so imeli pr-
vič priložnost v taki sestavi nasto-
piti v »zlati« Pragi, ki ima se ved-
no veljavo evropske glasbene pre-
stolnice.
Ciril Cvetko Je povedal, da so
imeli na Češkem in Slovaškem
šest koncertov, in sicer v Pragi,
Libercu, Novem Boru (mimogre-
de: tam so jugoslovanska podje-
tja zgradila kompletno novo ste-
klarno, kar so domačini s pono-
som poudarili), Nachodu in dva
v Bratislavi. Turneja Je bila prav-
zaprav povračilni obisk za lansko-
letne nastope čeških fllharmoni-
kov v Zagrebu, LJubljani in Mari-
boru.
— Kakšen Je bil sprejem?
C. Cvetko: »Ne morem reči
drugače kot manifestativen. Prav
to besedo Je uporabil tudi časopis
Svobodne slovo v naslovu članka
o našem gostovanju v Pragi. Pov-
sod smo nastopili pred razproda-
nimi dvoranami, čeprav smo bili
na primer v Pragi na »nesrečen«
dan, to je v nedeljo, ko se vse
preseli na deželo, Čehi in Slovaki
so nam na vsakem koraku zatrje-
vali, da dobro vedo, kaj smo Ju-
goslovani storil' zanje med pol-
preteklimi tragičnimi dogodki. Si-
cer si pa lahko mislite, kako je
zdaj z vsemi temi stvarmi , , .
Raje bi govorili o glasbene«
delu nalega potovanja. Igrali smo
dela Marjana Kozine, Primoža
Ramovša in še nekaj Mozarta,
Straussa in Čajkovskega, s tem da
Je bil poudarek na naši domači
glasbi. Za kvaliteto koncertov je
najboljše spričevalo to, da sta
solista Dubravka Tomšič in Igor
Ozim takoj dobila ponudbe za se-
rijo koncertov. Naj omenim, da
so povsod vedeli povedati, kako
je »oče« slovenske filharmonije
Vaclav Talich, ki je ustanovil tudi
bratislavsko.
Radioamater pri dehi
Jutri se bodo v Ormožu
pomerili mladi risarji
mi asfaStiJ
Društvo prijateljev mladine
Ormož organizira jutri, v sobo-
to, 26. oktobra, s pričetkom ob
9. uri zjutraj na pobudo pre-
davateljev za likovni pouk in
učencev osnovnih šol v občini
Ormož tekmovanje mladih ri-
sarjev na asfaltni ploščadi pred
ormoškim gradom. Mladi risarji
se bodo pomerili v risanju z
barvnimi kredami in jim bo kot
risalna deska služila asfaltna
plošča.
Iz vsake šole v ormoški ob-
čini, se bodo udeležili tekmova-
nja po štirje tekmovalci risarji,
dva iz nižje in dva iz višje stop-
nje. Za to tekmovanje vlada med
ormoškimi šolarji veliko zani-
nianje — še posebej med tisti-
Til. se počutijtj dovolj sposob-
ne za risarski spopad na asfaltu.
'Skupščina občine Ormož je v ta
namen pripravila za najboljše
fisarje nekaj simbiiličnih na-
grad, ki jih bodo tudi v bodoče
5it;inuliraie za tovrstno umetnost.
K(.t je v razgovoru poudaril
predavatelj za likovni pouk, Bo-
Predavatelj za likovni pouk na
osnovni šoli Ormož BOJAN
^'BERCK \L upajo, da bo ta ri-
*2rska nianifestacija mladih ta-
lentov uspela.	J. 6,
V Ormožu težja prometna nesreča
Pred nedavnim se je pripetila
v Ormožu na Ptujski cesti na
odcepu ceste, ki pelje v Poštno
ulico, težja prometna nesreča
med tovornim avtomobilom
znamke MAN, reg. št, KŽ 25-70,
ki ga je upravljat voznik Franc
Vidovič iz Ptuja, zaposlen pri
Janku Satlerjii iz Vrbovca, in
med kolesarko Hildo Horvat iz
3rmoža,
Kolesarka se je peljala iz
Vlestnega trga po Ptujski cesti
:)roti svojemu domu po skraj-
li desni strani ceste. Ko se je
pripeljala v bližino odcepa pro-
;i Poštni ulici, je iz svoje leve
strani vozišča v smeri vožnje
počasi pripeljal s tovornim av-
tomobilom Franc Vidovič, ki je
zavijal na desno prek vozišča v
Poštno ulico. Kolesarka ga je
opazila ter z namenom, da bi
preprečila nesrečo, zavila na
desno. Voznik tovornega avto-
mobila Franc Vidovič je ni pra-
vočasno opazil ter je trčil v njo
s prednjim delom avtomobila,
jo zbil po tleh in jo še nekaj
metrov kotalil po cestišču. Ko
je zaslišal krike poškodovane
Hilde Horvat, je vozilo žal žc
prepozno zaustavil. Horvatoma
je dobila pri nesreči težje teles-
ne poškodbe.	J, S.
\a posnetku vidite pri sprednjem kolesu avtomobila ponesre-
čenko, ki je obležala s težjimi telesnimi poškodbami.
-iril Cvetko: po gostovanju v
»zlati« Pragi
Gostovanje ▼ ČSSR nam
l^o vsekakor ostalo v nepozabnem
spominu, sai smo prvič z veli-
ko tremo, vendar polnim zano-
som, lahko nastopili v sloviti
oraški Rudolfini (dvorana filhar-
Tionije), kjer so koncertirall ze
s^si najboljši evropski orkestri in
iirigenti, prav tako pa smo bili
srijetno presenečeni nad visokim
sulturnim nivojem občinstva v
:>stalih krajih, ki smo jih obiskili.
Sprejemi pri Titu
Predsednik Tito je sprejel v
Beogradu zunanjega ministra
Zambije Rubena Kamango, ki je
včeraj končal večdnevni obisk
v Jugoslaviji,
Kasneje je predsednik Tito
sprejel poslanca francoske skup-
ščine Lea Amona.
Pri Titu so bili člani delegaci-
je SZDL, ki odhaja na obisk na
Japonsko, v Indijo, Kambodžo
in Cejlon.
V Zahodno Nemčijo
brez vizumov
z izmenjavo pisem med dr-
žavnim sekretarjem SFRJ Mar-
kom Nikezičem ter veleposlani-
kom Zvezne republike Nemčije
v Beogradu Petrom Blachstei-
nom sta se vladi SFRJ in ZRN
sporazumeli o medsebojni uki-
nitvi vizumov.
Ugodnosti tega sporazuma bo-
do lahko deležni državljani, ki
potujejo v drugo državo, kjer
lahko ostanejo do tri mesece;
med tem časom pa se tam ne
smejo zaposliti ali se ukvarjati
s kako poslovno dejavnostjo.
Sporazum bo začel veljati po
običajni ratifikaciji,
v FI VALU 4X200 m PROSTO ZA
MOŠKE
Wenden izenačil
svetovni rekord
Štafeti 4x200 m prosto za moške
je prinesla ogorčeno borbo med A-
meriCani in Avsiralci in izredne re-
zultate. tako da so nas T^animalj tudi
časi posameznikov. \Venden je kot
zadnji v avstralski štafeti tzcnačl!
uradni svetovni reko.f^d Američana
Dona Schollandra (1:54.3), medif?m ko
Je Schollandfir kot zadnji v ameri-
ški štafeti plava! 1:54.6. Ostali oosa-
me7niki «0 se po časih zvrstil) ta-
kole: Hutton (Kanada) in tličev
(ZSSR) l:.i7.6. Moscont (FrantM)a)
1:57.>), VViesand iVzh. Nemčija) 1:38 4,
Nelson (ZDA) in ReryGh fZDA) 1:53.6,
Rou«;seau (Francija) 1:.=!9,5. ter .-Av-
stralci VVlndle 1:59.7, Rogers 1:59,8 in
\Vhite 1:59.9.
Zanimivo je, da «0 AnieriOani v
kvalifikacijah plavali z rezervno šta-
feto, ki pa se je kljub temu iivi-
stila v finale, V finalu so nastopili
štirje spočiti plavalci, medtem ko
so Avstralci nastopili v kvalifikaci-
jah lu v finalu v isti poplavi.
Trije drobni nasveti
PEC V SOBI najlepše očistiš s
toplo milnico, ki ji dodaš malo sode
in salmiakovega cveta. Na visoko
peč položi več pol časopisnesa pa-
pirja, katerih eno vsak teden pre-
vidna zgani, da ne dvigneš prahu,
ki se je nabral na površini.
KOI.aC, ki ga vzameš iz vroče pe-
či, hladi na toplem. Ce ga takoj pre-
staviš na hladno, se bo sesedel. Ko-
lač je pečen, če se na plctilko, ki jo
vanj zabodeš, ne lepi testo. Iz pe-
kača ga zvrneš, če postaviš pekač
najprej na mokro krpo,
ZAKURITI PKC ali štedilnik je
treba znati. Najlaže zanetiš takole:
pripraviti si je treba lahko vnetlji-
ve stvari — papir, trščice. Predvsem
pa je treba kurišče in prostor za
pepel temeljito očistiti. Ze priprav-
ljene lahko vnetljive predmete po-
ložiš na rešetko, na nje pa polo-
žiš navzkriž najprej drobna, nato
debelejša polena. Okrog goriva mo-
ra biti dovolj zraka, sicer ne bo go-
lelo. Gorelo ne bo tudi, Ce peč aH
štedilnik ne vleče. Za to mora biti
naprej poskrbljeno.
Razlika
Talleyranda so vprašali, kak-
šna je razlika med diplomatom
in damo. Odgovoril je:
Ce reče diplomat »da«, tedaj
misli »morda«.
Ce reče »morda«, tedaj misli
»ne«,
Ce reče »ne«, ni diplomat.
Pri dami je to drugače:
Ce reče dama »ne«, potem mi-
sli »morda«.
Ce reče »morda«, misli »da«.
Ce pa reče »da«, potem sploh
ni dama.
Rajši je umrla
Stari devici sta opazovali ko-
koš. ki je bežala pred |:.>etelinom.
Kokoš je planila na cesto, tedaj
pa je švignil mimo avto in jo
povozil.
»Vidiš,« je rekla ena izmed
nijju »rajši j e.ila v smrt.«
Stran «	_TEDNIK - petek, 25. oktobra 1968__*
Delavska univerza Lenart
pred novo sezono
Delavska univerza Lenart Ima v svojem sestavu tudi ljudsko
knjižnico in klub. Ker pa se v okviru vseh teh dejavnosti pojav-
ljajo najrazličnejši problemi, smo se odločili zastaviti direktorju
delavske univerze Rudiju Penu nekaj vprašanj, da bi lahko na
ta način seznanili širši krog ljudi o njihovem delu in problemih.
Rudi Pen se na<iii nrošnii rade volle odzval:
Bliža se nova sezona izobra-
ževanja; ali bi nam lahko kaj
več povedali o tem, seznanili s
težavami, s katerimi se sreču-
jete?
V programu za izobraževanje
v letu 1968/69 predvidevamo na-
daljevati aktualne razgovore v
krajevnih centrih. Posamezna
politična vprašanja bi pogloblje-
no obravnavali v Lenartu. Prav
tako nameravamo nadaljevati s
šolo za starše ter za življenje.
Kaže se zanimanje za kuharske
tečaje, mladina pa bi predvsem
želela, da bi organizirali tudi
plesno šolo. V letošnji izobra-
ževalni sezoni bomo morali mno-
go več napraviti za kmetijsko
izobraževanje. Pripravljen ima-
mop rogram za tečaj, za nepo-
sredne proizvajalce, ki bi bil
končan v dveh letih. V program
imamo zajeto tudi novo področ-
je obrambne vzgoje prebivalstva.
Organizirati nameravamo pose-
ben seminar za vse delavce, ki
so zaposleni v javni upravi.
Tak seminar bi naj obiskali tu-
di vsi vodilni delavci vseh de-
lovnih organizacij ali delovnih
skupnosti. V krajevnih centrih
bomo organizirali posebna pre-
davanja o teh vprašanjih.
Pri izvajanju programa bomo
imeli v glavnem dve osnovni te-
žavi. Ni rešeno vprašanje finan-
ciranja družbenega izobraževa-
nja. Vedno nam primanjkujejo
sredstva, da bi lahko pokrili vse
potrebe. Pri tem naletimo na te-
žave tudi v delovnih organiza-
cijah in kolektivih, predvsem
pa še pri izobraževanju kmetij-
skih proizvajalcev. Težave ima-
mo tudi s predavateljskim ka-
drom. Čeprav si pomagamo s so-
delovanjem z delavsko univerzo
Maribor, še vedno nismo uspeli
rešiti in urediti tega vprašanja.
Mislimo, da je program dokaj
obsežen. Izvršili ga bomo lahko
le ob izdatni pomoči vseh druž-
benopolitičnih dejavnikov.
Sedaj ste ustanovili bralno
bralno značko. Kaj pričakujete
od tega?
S Prežihovo bralno značko
razširjamo dejavnost ljudske
knjižnice, ki je v sestavu naše-
ga zavoda. S tem pa tudi želi-
mo poživeti dejavnost ljudskih
knjižnic na posameznih krajev-
nih centrih. Glavni namen pa
je širiti smisel za lepo knjigo
med mladim rodom. Tako želimo
vzgajati in zajeti mladega bral-
ca že v šolskih letih in doseči,
da mu bo knjiga stalen sprem-
ljevalec, vodnik, učitelj, nepo-
grešljiva potreba tudi v letih,
ko bo zapustil šolske klopi. Zato
smo v tekmovanje vključili tudi i
mladino do 25 let, ki si lahko i
pridobi dve vrsti značk — zlato ^
in zlato v profilu.	(
S Prežihovo bralno značko pa ]
povezujemo tudi naše šolske za-
vode v še širšo dejavnost — v !
delo z mladino in ljudskimi (
knjižnicami. Ne bo mogoče iz- i
vesti tekmovanja brez izdatne (
pomoči naših prosvetnih delav- ]
cev. Prepričani smo, da bodo i
kljub mnogim dolžnostim poma-
gali izvesti to tekmovanje med
mladino.
Vprašanje kluba v Lenartu je
bilo precej pereče. Kaj je bilo
narejeno v tem pogledu?
Za nove oblike družbenega
življenja, ki vedno bolj prodi-
rajo tudi na podeželje, nimamo
vedno dovolj posluha, občutka.
Cesto smo kampanjski, potem
pa zadevop repuščamo pozabi.
Tudi s klubom v Lenartu so
stalne težave. Nekaj časa je bil
celo zaprt, predvsem mladi pa
so iskali razvedrilo drugod. Se-
daj je mladinski aktiv Lenart
prevzel pobudo in ponovno se
mladina sestaja v njem.
Klub Je odprt vsak dan. Na
razpolago je televizor in razne
družabne igre, v kratkem pa bo-
do na razpolago tudi dnevniki
in revije.
Mladina sedaj izbira člane
kluba in organizirali bomo raz-
na predavanja in razgovore.
Skratka, vse začenjamo zopet
znova In kažejo pri tem neka-
tere mladinke in mladinci zelo
veliko zanimanje.
Veleko je tu še nerešenih —
odprtih vprašanj. Eno izmed
glavnih je vprašanje mentor-
stva. Tudi finančno vprašanje
še ni rešeno.
Klub naj bi služil vsem ob-
čanom, ne pa samo mladini. De-
loma ga sedaj že uporabljajo u-
pokojenci. Želeli bi, da bi klub
obiskovali tudi starejši, da bi bil
dejansko zbirališče za vse.
Toš
Njesjov svet so knjige
Obisk pri Milutinu Arku v Sp. Polskavi
Njegov svet so knjige. Kadar-
ioli ga obiščeš v matični knjiž-
lici v Slovenski Bistrici, kjer je
ipravnik, ga boš našel med
cnjigami in vedno pripravljene-
ga z dobrim nasvetom pomagati,
rakšen je tudi Milutin Arko
3oma, ko ga obiščete, da vam
razkaže svojo knjižno zbirko.
Doma je na Spodnji Polskavi	^
v manjšem bloku. Skozi lično	]
opremljeno vežo vas popelje v	j
svojo delovno sobo, kjer ima
svojo zbirko knjig in drugih	1
predmetov, vrednih po njihovi	i
starosti. Gostobesednost doma-	i
čina ob aperitivu vas hitro po-
tegne v razgovor. Medtem pa se	j
i
__\
vam oči u.stavljajo na knjižnih
policah ob dveii stenah delovne
sobe. Toliko jih je že, več kot
3500, tako da lastnik ne ve več,
kam z njimi. (Kaj hočemo, da-
našnja stanovanja niso več ta-
ko prostorna.) Posebna vrednost
Arkovih knjig je v dejstvu, da
jih zbira po dejavnostih. Tako
ima posebej knjige, ki obravna-
vajo narodnostno zgodovino
Slovencev, razvoj slovenskega
jezika, slovenske literarne zgo-
dovine, ki mu je sedanja speci-
alnost, pa zgodovina NOB in ta-
ko dalje.
Posebej se ustavi oko na knji-
žni omari, kjer ima Milutin Ar-
ko shranjene svoje najdražje
knjige. Knjižne platnice in stra-
ni povedo, da so to knjige, ti-
skane v prejšnjih desetletjih in
stoletjih. Najdragocenejši del te
njegove zbirke predstavljajo
prav gotovo stare slovenske
knjige. Med njimi je najstarej-
ša Kasteličeva knjiga »Bratov-
ske bukvice« iz leta 1678, sledi-
jo Pridige iz leta 1691 itd.
Med vsemi najstarejša pa je
knjiga Franja Glaviniča iz živ-
ljenja svetnikov Missale iz leta
1598. Knjiga je tiskana v Benet-
kah, vsebuje pa tudi že gregori-
janski koledar.
Med ostalimi knjigami iz te
knjižne omare se ustavi oko na
Pohlinovi Kranjski gramatiki,
prvi naši pedagoški knjigi Zvesti
tovariš, pisani v bohoričici, pa
na delih v metelčici in danjčici.
Med njimi najdemo tudi Valva-
sorjevo Slavo vojvodine Kranj-
ske iz leta 1877.
Tako vas med občudovanjem
teh knjig nehote zanesejo mi-
sli v te čase, ko so Primož Tru-
bar ter njegovi vrstniki hoteli
dati slovenskemu narodu svoje
pisavo.
Beseda steče tudi o tem in ta-
ko se razkrije vse ogromno zna-
nje Milutina Arka o tem času
ki ga je oplemenitil z zbiranjerr
teh knjig. Dolgo je trajalo, dc
mu je uspelo v teh letih nabra-
ti tolikšno bogastvo stare slo-
venske besede. Njegovo delo n:
končano, pravi, da bo zbiral še
naprej.
Besede Milutina Arka razkri-
jejo tudi vse lepote in posebno-
sti pohorskih gozdov, da si ne
želiš drugega, kot sam vse obi-
skati in videti.	-b
■ Milutin Arko med svojimi knjigami
I
Ob 25-letniici Pohorskego odreda
Partizani
na Poliorfu
Od batdjona do odreda
Akcije Pohorskega bataljona
so zajemale široko področje. Ta-
ko je prva četa operirala v Sa-
vinjski dolini, druga in tretja
pa na Pohorju. V začetku okto-
bra se je bataljon utaboril pod
Veliko Kopo, od koder je uspeš-
no deloval na tem območju. Po
požigu planinskih koč na Pohor-
ju je bil bataljon 10. oktobra
prvič zahajkan. Po tem se je
bataljon izvlekel v Savinjsko
dolino, kjer je izvedel tudi več
akcij.
Ena pomembnih akcij za po-
horsko področje v tem času je
bil napad na Oplotnico. Po tem
pa se je bataljonu priključila še
ruška četa, čemur je sledila po-
novna refjrganizacija bataljona.
Postavljene so bile tri čete in
en ženski vod. V takšnem sesta-
vu je nato bataljon uspešno
partizanil na tem velikem pod-
ročju, dokler se v decembru ni
začel pripravljati na prezimo-
vanje.
Iz tega časa še velja omeniti
poročilo CK KPS in Edvarda
Kardelja, ki govori o moči par-
tije na Štajerskem. To potrju-
je z dejstvom, da so na Štajer-
skem ostale kljub vsem izredno
težkim pogojem osnovne partij-
sko organizacijske pozicije, kot
tudi osnovne partizanske posto-
janke, ki bodo v prihodnjih
dneh glavna oporišča za razšir-
janje političnega, organizacij-
skega ter vojaškega vpliva ...
Mirno obdobje po 5. decembru,
ko so Nemci zadnjič napadli
partizane na Pohorju, so borci
izkoristili za pripravo prezimo-
vališča pri Treh žebljih na
Osankarici. Toda tudi okupator
ni miroval. Stalno je poizvedo-
val, dokler ni našel. Tako so
pričeli z velikimi pripravami na
obkoljevanje prezimovališča Po-
horskega bataljona, ki so ga 8.
januarja 1943 tudi napadli in
po dolgotrajni bitki uničili. V
tej borbi so borci Pohorskega
bataljona pokazali, kako se je
potrebno boriti, tako da je sedaj
ta boj postal že legenda.
Partizanska dejavnost po pad-
cu Pohorskega bataljona ni za-
mrla. Res je, da so se v začet-
ku sami zbirali ter oboroževali,
mnogi pa so odhajali tudi na
ljubljansko območje, kjer so do-
bili orožje in se nato vračali.
Večja aktivnost se je začela še-
le s pomladjo.
Ze sredi marca meseca je mo-
ralo nemško štabno poveljstvo
v Mariboru ugotavljati, da se je
začela partizanska aktivnost po
vsej Štajerski. Predvsem jih je
začela vznemirjati majhna, a
zelo aktivna skupina na Pohor-
ju. V začetku aprila so prišli na
to področje tudi partizani, ki jih
je poslal komandant IV. opera-
tivne cone Franc Rozman-Sta-
ne. To skupino so kasneje okre-
pili še borci iz Savinjskega ba-
taljona. In to so začetki novega
Pohorskega bataljona.
Po ustanovitvi II. Pohorske-
ga bataljona je ta kmalu razši-
ril svoje vrste. V prvi polovici
avgusta je skupaj s Slandrovo
brigado in Koroškim bataljo-
nom krenil na Dolenjsko. Na
Pohorju je ostala le manjštevil-
na četa, ki je zbirala prišlece
ter jih pripravljala za boj.
Po vrnitvi bataljona na Po-
horje je štab cone sporočil glav-
nemu poveljstvu NOV Sloveni-
je, da je na Pohorju ustanovil
odred, ki naj bi bil jedro nove
brigade. Zaradi tega je povelj-
stvo poslalo v okrepitev odreda
bataljon borcev iz Slandrove
brigade. Tako sta se 4. novem-
bra pri Črnih mlakah na Po-
horju združila Pohorski bataljon
in bataljon iz Slandrove briga-
de v Pohorski odred.
Leto dni po padcu I. Pohor-
skega bataljona, 7. januarja
1944, so pri Sv. Primožu usta-
novili iz Pohorskega odreda in
bataljona koroških partizanov
XI. SNOB Miloša Zidanška, ki
jo je ljudstvo imenovalo Pohor-
ska brigada.
(Dalje prihodnjič)
Razstava ob
20 letnici
studilsice lcn|ižnice
Te dni praznuje ptujska štu-
dijska knjižnica 20-letnico ob-
stoja. Ob tej priliki so v njenih
prostorih skrbno uredili raz-
stavo, ki sta jo pripravila Ja-
kob Emeršič in Milojka Aliče-
va. Odprta bo od 26. oktobra
tega meseca, in sicer v oddelku
študijske knjižnice. Vsak dan si
jo ogledujejo številni šolarji in
dijaki ptujskih šol.
Z razstavo so hoteli prikazati
pomen knjige, odnos ljudi do
knjige, zgodovino slovenskega
naroda v malem, predvsem bor-
bo za enakopravnost slovenske-
ga jezika in za njegovo uvelja-
vitev. Razstavljene so tudi naj-
starejše knjige, ki so izšle in ki
jih hram študijska knjižnica.
Med najstarejšimi knjigami je
razstavljena biblija iz leta 1415.
Na razstavi so tudi prvi sloven-
ski protestantski katekizmi,
knjige Primoža Trubarja — No-
vi testament — v treh delih,
Dalmatinova — Biblija iz 1.584.
leta, najstarejši slovenski slo-
var, Valvazorjeva — Slava voj-
vodine Kranjske, knjige naših
preporoditeljev, molitveniki,
razne verske knjižice, od kate-
rih so nekatere tiskane v bivši
ptujski tiskarni. Tu je tudi delo
Antona M. Slomška. V prihod-
njem letu bodo njegovo delo
■ prikazali na posebni razstavi.
Med razstavljenimi deli so tudi
koledarji, pratike, in to zelo sta-
rih letnic, Linhartova dela in
dela prekmurskega tiska in ne-
kaj primerkov del tamkajšnjih
pisateljev iz starejše dobe. Na
razstavi je še veliko ogleda
vrednih primerkov. Zaželeno
bi bilo, da si razstavo ogledajo
tudi starejši Ptujčani in okoli-
čani.
Zaslužni sodelavci, ki so s po-
. žrtvovalnim delom prispevali k
. splošnemu napredku knjižnice
. od začetka pa do danes, so bili:
. Henrik šel. Drago Hasl in An-
i drej Kovač. Henrik Šel je bil
prvi upravnik Študijske knjiž-
; niče (1948—1951). Položil je te-
meljni kamen Študijski knjižni-
. ci. Rešil je pred uničenjem veli-
ke knjižne sklade. Pod njego-
! vim vodstvom in z njegovim po-
, žrtvovalnim sodelovanjem so
knjižni sodelavci evidentirali in
. namestili desettisoče knjig.
Drago Hasl je bil upravnik
i Študijske, pozneje Ljudske in
, študijske knjižnice od 1951. do
. 1966. leta. Na temeljih, ki jih je
: zapustil predmk, je zgradil trd-
I no knjižničarsko stavbo. Pod
njegovim vodstvom se je knjiž-
nica vsestransko razvila. Po
njegovi zamisli so tudi adapti-
rani in opremljeni knjižnični
prostori in urejen okrasni vrt.
Bil je med pobudniki in organi-
zator celotnega knjižničnega de-
la (zbirna akcija slovenskega
tiska leta 1951 in Cankarjeva
zbirna akcija za potujočo knjiž-
nico leta 1958). Pod njegovim
vodstvom se je knjižničarsko
delo dvignilo na strokovno vi-
šino. Posvečal je posebno skrb
razvoju ljudskega knjižničarst-
va na vasi.
Andrej Kovač — bibliotekar
(1951—1960), se je z vnemo po-
glabljal v ptujsko kulturno pre-
teklost in jo oživljal v številnih
člankih v Tedniku. Njegova di-
plomska naloga — Slovenski
tisk od prvih začetkov do danes
iz Ptuja — pomeni droben pri-
spevek za spoznavanje lokalne
kulture oziroma slovenske kul-
ture.
Knjižni fond je bil 1949. leta
10.415 knjig. Leta 1952 se je
končalo vpisovanje starih knjig.
Tega leta je naraslo število
knjig na 35.573. Od tega leta da-
1 Ije je Študijska knjižnica naku-
i pila vsako leto okoli 500 novih
1 knjig. Nekaj jih je prejela tudi
1 v dar. Do danes je knjižni fond
3 narastel na 45.616 knjig. Več kot
polovica, predvsem starih, ie
1 nemških. Okoli 1400 je tudi
i francoskih. Pred vojno je bil v
/ Ptuju francoski krožek. Nekaj
j je tudi angleških, ki jih je daro-
-	vala ambasada. Med knjigami
i so tudi italijanske, madžar-
/ ske... najstarejši spisi pa so
latinski.
i Kot študijska knjižnica kupu-
-	je tudi študijske knjige, pred-
i vsem za zgodovinarje, geografe,
t, sociološko literaturo, nekaj tudi
-	za elektro in strojno tehniko,
i Slednja literatura je predraga
3 za njihove finančne možnosti.
1 Na splošno lahko kupijo le naj-
tr nuj ne j še,
V kratkem bodo pripravili
i razstavo o Cankarju, prihodnje
-	leto pa večjo razstavo v pove-
-	zavi s 1900-letnico Ptuja.
Prihodnje leto se bo študij-
0 ska knjižnica preselila v mino-
-	ritski samostan, ki ga ob'^ 'i v
jo.	Z. R.
Trenutek med na|iiifajšlnig Ormožanci
Na letvi je bila velika gneča in pravo tekmovanje, kateri izmed
malčkov se bo pokazal večji »akrobat«.
V ponedeljek me je po na-
ključju zanesla pot tudi mimo
ormoškega otroškega vrtca, kjer
se mi je nudil prizor, ki ga vidi-
te na našem posnetku. Malčki so
nasvojem otroškem igrišču v bli-
žini svojega »doma« veselo ple-
zali po sicer skromnih športnih
rekvizitih ter uživeli na medlem
jesenskem soncu. Smeha in pre-
šernega vrišča je bilo na pretek,
saj so imeli v mislih samo svojo
igro — brez vsakodnevnih pro-
blemov, s katerimi se bodo sre-
čali, ko bodo koliko odrasli in
morda že v prihodnjem šolskem
letu sedli v šolske klopi. Za tre-
nutek sem se poskušal vživeti v
njihov otroškis vet sanj in prav-
ljic, vendar mi to nikakor ni u-
spelo.
Vzgojiteljica Zdenka Megla
mi je povedala, da imajo letos
v vrtcu okrog 50 malih varo-
vancev, ki jim vrtec v času, ko
so njihovi starši v službi zame-
njuje dom in družinsko topli-
no. Kot smo to že nekajkrat po-
udarjali tudi v našem listu,
zgradba v kateri je trenutno o-
troški vrtec ne ustreza tej
vzgojno-varstveni ustanovi in
njenemu poslanstvu, ki ga vrši
pri vsestranskem oblikovanju
mladih, ki so naše nade m naša
prihodnost, kot to včasih tako
radi »poetično« poudarjamo.
Ormožanci imajo v načrtu
gradnjo manjšega paviljona, ki
bi služil za ureditev razmer v
otroškem vrtcu. Zaposleni v tej
vzgojno-varstveni ustanovi upa-
jo, da to ne bo ostalo samo pri
besedah in da bomo lahko že v
kratkem priča začetku del.
Ker smo vam nekoliko daljši
reportažni zapis o obisku pri or-
moških malčkih posredovali
pred enim ali dvema mescoma,
bom danes nekoliko krajši. Dej-
stvo je, da so vsi problemi, ki
smo jih takrat nakazali še vednc
nerešeni. Tu mislim predvsem
vprašanje prostorov in opreme v
vrtcu.
Res je, da ormoški malčki
vseh navedenih težav še ne ob-
čutijo vendar bi jih morali ču-
titi vsi, ki smo odgovorni za nji-
hov razvoj, če želimo, da bode
nekoč zrasli iz njih pošteni čla-
ni naše družbe.
<y)la^a piStna
Alenka 1
Dolgo časa ti že hočeva pisati. Od-
lašala sva in tudi bolj malo časa
sva imela. Danes ti piševa, ker je
najin dogodek najbolj redek. Opro-
sti nama, ker ga nisva takoj napi-
sala.
Marjan Cvetko In Stanko Kumer
iz Trgovlšča
IGRALA SVA V PRAGI
Midva sva doma Iz istega kraja.
Marjanova hiša stoji v sredini va-
si, Stankova pa na začetku. Sošolca
sva in prijatelja. Hodiva tudi v glas-
beno šolo v Ormožu. Jaz, Marjan,
igram klarinet, ker me ta instru-
ment najbolj veseli. Učim se že če-
trto leto. Letos sem dobil nov kla-
rinet In sedaj še raje igram. Kla-
rinet je moje veselje. Jaz, Stanko,
se učim Igrati na mali bobenček. To
je lepo In moraš vse znati kot pri
vsakem drugem glasbilu. Nobene
glasbene ure nočeva zamuditi. Dva-
krat na teden se s kolesom voziva
v Ormož. Slabo vreme naju ne za-
drži doma. Muzlka je več vredna.
Oba igrava pri ormoški godbi pod
taktirko našega dirigenta Alojza
Kranjčana. Naštudirall smo že lepe
skladbe in večkrat nastopili. Vsak
član mora Igrati brez napake in z
občutkom. Zato Imamo vaje in se
pripravljamo na koncerte. Dobili
smo povabilo, naj pridemo igrat v
Prago. Dobro smo se pripravili na
ta koncert. Midva sva bila čisto iz
sebe, ker sva se preveč veselila.
Prišel Je srečni 5. julij. Odpeljali
smo se z velikim avtobusom. Pono-
či smo se vozili in malo spali. Ko-
maj se je začelo daniti, smo že gle-
dali nove pokrajine in naselbine.
5. julija na Češkem še ni bilo tujih
čet. Prijatelj našega dirigenta nas
je vodil po glavnem mestu Pragi In
nam razkazoval zgodovinske in kul-
turne znamenitosti. Videli smo
Hradčane in reko Vltavo. BiH smo
tudi v muzeju in ne moreva napi-
sati, kaj vse sva videla. Zvečer smo
šli počivat, ker smo morali drugI
dan nastopiti. Koncert smo Imeli v
parku Fučika. Cehi so se zelo zani-
mali za naš koncert in so nas pri-
šli poslušat v velikem številu. Z na-
šim nastopom so blll zadovoljni in
smo morali več skladb ponavljati.
Cehi so prijazni in gostoljubni ;ju-
dje. Za spomin so nas večkrat foto-
grafirali.
Nastopa v Pragi ne bova nikoli
pozabila. Kupila sva tudi spomlnč-
ke za domače.
Klarinet in bobenček sta nama
pripomogla k temu velikemu poto-
vaiiju. Sedaj še raje hodiva v glas-
beno šolo in se še bolj vadiva v
igrarcu.
Marjan In Stanko!
Skoraj vama zamerim, ker tako
Izrednega doživetja nista takoj opi-
sala. Vendar sem zadovoljna, da sta
se vsaj sedaj oglasila. Naj vama bo!
Klarinet in bobenček sta vama
pripomogla, kot sama pišeta, da sta
videla tuje kraje. In v zlati Pragi
sta sodelovala na koncertu! Kje naj-
deta vama enakega?
Ormoška godba z vama vred je
koncertirala v praškem parku Fuči-
ka. Ali vam je vodič povedal, od
kod Ima park to Ime? Kolikor vem,
se imenuje po velikem češkem re-
volucionarju z Imenom Jullus Fučik.
Hitler, ki je zasedel Fučlkovo domo-
vino, ga je zaradi njegovega domo-
ljubnega delovanja dal umoriti na
vešalih. Julius Fučik je češki na-
rodni heroj, ki je strašne smrti
umrl za svobodo, in njemu v spo-
min se torej park sredi Prage tako
Imenuje.
Pišeta tudi, s kakšnim veseljem
hodita v glas^beno šolo in kako na-
predujeta. Prav je tako. Nikoli va-
ma ne bo žal za vajino znanje in
spretnost, ki si ju bosta pridobila.
O vajinem učenju In uspehih v
redni šoli ml nič ne pišeta, čeprav
me zanima, kako vama gre. Takih
misli sem namreč, da sta odlična
učenca, ker si vaju sploh ne mo-
rem drugače predstavljati kot ra-
zumna. marljiva, vestna in redoljub-
na šolarja. Ali je tako? Sporočita
mil
Mnogo, mnogo uspehov v obeh
šolah in pri godbi 1
ALENKA
'^trHn 7
TEDNIK — peick, 25. oktobra 1%S
Stran 7
VaSe zdravje
TUDI POČIVATI JE TREBA ZNATI
Vsakdo ve, da preti tistemu,
ki dela, pa si ne privošči letne-
ga ali tedenskega počitka »po-
poln zdravstveni polom«. Edino
tisti, ki počitek pravilno izkori-
sti, ve ceniti vrednost prostega
časa.
Živčnost in nemir nista po-
sledici samo današnjega tempa
in načina življenja, temveč tudi
izčrpanosti. Vrtimo se v krogu:
obveznosti nas preganjajo, ni-
kdar »nimamo časa«. Pri tem
pozabljamo, di hitrica in nemir
istočasno ogrožata redno izvrše-
vanje obveznosti. Zato smo ve-
dno živčni in vedno se nam mu-
di. Po letnem dopustu bi se mo-
rali otresti tega »začaranega
kroga« in si zagotoviti svoj no-
tranji mir. Obveznosti si ne na-
lagaj mo, če jih ne moremo izvr-
šiti, čeprav nam jih navadno na-
lagajo z motivacijo, da »ni ljudi«
ali podobno. Zaradi tega delamo
nadure. Nedelja in ponekod tu-
di sobota postaneta zopet delov-
na dneva. Tako še svoj prosti
čas zapravimo v delavnici ali v
pisarni ali na brezkončnih se-
stankih. Zopet smo v »začara-
nem krogu«.
Delovna sposobnost hitro pa-
da. To pomeni, da počitek iz-
gublja svjo pomen in učinek,
njegov cilj pa je priprava tele-
sa in duha na nove delovne na-
pore.
Vsakdo bi moral težiti k te-
mu, da bi proste dni izkoristil
za počitek in rekreacijo. Po po-
čitku je delovni učinek večji.
V čem je skrivnost? Med počit-
kom se osvežita telo in duh.
To pomeni, da si je potrebno
zagotoviti počitek vsak dan.
Vsak dan bi moral biti človek
vsaj pol ure na čistem, svežem
zraku in se v tem času primerno
gibati. To potrebo najbolj zapo-
stavljajo vozniki motornih vo-
zil, predvsem »novopečeni«, ki
hočejo prebiti vsak svoj prosti
trenutek za volanom. Prosti čas
je potrebno uporabiti tudi za —
smeh! Smejati se je treba čim
več, ker smeh pomlajuje, jeza
pa stara!
Spanec je za počitek velikega
pomena. Ugotovljeno je, začne
spati človek mirno in globoko
šele proti koncu letnega dopu-
sta. Zato ob prostih dnevih, po-
sebno ob slabem vremenu, čem
več spanja!
Po povratku na delo ne bi
smeli dopustiti, da bi delo pre-
vzelo naše telo in našega duha.
Potrebno je ohraniti nekaj od
dopustniškega miru in dobre
volje, prosti čas pa res izrabiti
za rekreacijo, ker je vse to v in-
teresu dela, ki bi ga nanj čim
bolje opravljali.
Dr. J. V.
vije. G. Jonas, ki popolnoma ob-
vlada jezik, je dobro informiran
o vseh dogodkih v esperantskem
gibanju. Pozna vzroke stagnaci-
je in trud esperantistov za na-
predek. Predsednika posebno
zanima esperantsko gibanje v
Jugoslaviji, kakor sodelovanje
med našimi in avstrijskimi espe-
rantisti. Znano mu je esperant-
sko letovišče v Primoštenu in
da bo prihodnje leto SAT kon-
gres v Novem Sadu. Pozdravlja
grafičarje in jim priporoča, da
se uče ESPERANTA.	-o-
Filmskl in IV mozaik
Od Dean Martina
do Franka
Penelope Brahms je začela
svojo filmsko kariero precej
zgodaj. Toda ustavilo se ji je,
in ni dobila več vlog. Tako se
je vsa posvetila manekenstvu.
Sedaj je v Londonu že vse leto
top-model, iskan in dobro pla-
čan. Ta slava pa ji je zopet pri-
nesla vlogo v filmu.
Tako bo v svojem naslednjem
filmu (kriminalki) igrala skupaj
s popularnim ameriškim film-
skim igralcem Francom Sinatro.
Penelope Brahms
Esperantisti Iz Slovenije
v Italiji	1
Predlanskim so bili esperan-
tisti iz Verone v Ljubljani. Le-
tos smo jim obisk vrnili, in tako
se nas je nekaj esperantistov
iz drugih krajev priključilo
Ljubljančanom ter nas je sku-
paj 40 v soboto 12. oktobra od-
potovalo v Verono.
Spotoma smo se ustavili v Be-
netkah. O tem čudovitem me-
stu, kakor o Padovi, Vicenci in
Veroni, nam je nekaj povedal
iz zgodovine T. Logar, vodja iz-
leta in predsednik zveze espe-
rantistov Slovenije.
Sele proti večeru smo dospeli
v Verono, mesto Julije, objoko-
vane od plemenitih src in ope-
vane od pesnikov.
Po pozdravu gostoljubnih Ve-
rončanov smo bili na sprejemu
pri podpredsedniku poslanske
zbornice g. G. GUERINNIJU, ki
je izrazil veselje in zadovoljstvo
nad prihodom somišljenikov iz
socialistične Jugoslavije, katere
predsednik TITO je odločen bo-
rec za MIR.
Po namestitvi v hotelih in ve-
čerji smo se udeležili konferen-
ce socialistične stranke, na ka-
teri so med drugim razpravljali
o jezikovnem problemu in sode-
lovanju med obema državama.
O sistemu našega samoupravlja-
nja je govoril Tone Logar.
Naslednji dan smo si ogleda-
li nekaj izmed številnih zanimi-
vosti iz zgodovinskih spomeni-
kov tega privlačnega mesta, ki
slovi za eno najlepših mest Ita-
lije s svojimi arkadami, cerk-
vami, mostovi, trgom itd. Omem-
be vredna je posebno ogromna
arena iz prvega stoletja, kjer
so se vršile olimpijske igre in
je prostora za 25.000 ljudi, kra-
ljeva grobnica, stanovanjski hi-
ši Romea in Julije ter grob Ju-
lije, ki ima vedno obilo obis-
kovalcev. Kajpada so vse to fil-
mali in bomo morda ob priliki
videli te slike.
Po skupnem kosilu sta ob slo-
vesu govorila naš predstavnik
esperantistov in predstavnik es-
perantistov iz Verone ter deja-
la, da ostanejo stiki neokrnjeni
in izrazila upanje, da se bomo
prihodnje leto spet nekje sre-
čali. To je tudi želja vseh ude-
ležencev tega izleta, ki so se do-
bro razpoloženi vrnili domov.
J. D.
Adam je šel na lov in se vr-
nil pozno pod noč. Eva, ki ga
je nestrpno čakala, da je nadrla:
»Odkod tako pozno?«
»Saj veš, da sem šel na lov.«
»Ti mi nekaj prikrivaš! Mar
res nisi srečal nikogar?«
»Koga neki, saj veš, da sva
sama na zemlji.«
Ker je bil utrujen, je Adam
legel. Ko pa je trdno zaspal, se
je spravila Eva preštevat nje-
gova rebra.
HIGIENA V KUHINJI
zahteva precej skrbi, nege in
čuta za red. Gospodinja, ki ima
vse narobe, nima pravega čuta
za higieno. Le malokatera si
zna priročno postaviti posodo v
bližino pomivalne mize, po vrsti,
kakor je treba pomivati: naj-
prej stekleno posodo, nato por-
celanasto, pribor, lesene pred-
mete in naposled črno posodo,
lonce in kožice. Se manj jih je,
ki bi s krožnikov, skled in ko-
žic najprej odstranile ostanke
jedi in bi posodo najprej površ-
no oplaknile v čisti, topli vodi,
to odlile in šele nato začele po-
mivati v vroči vodi s sodo ter
potem izplaknile vsak kos pose-
bej v čisti, vroči vodi. Zoprn je
pogled v skledo ali v vodo, v
kateri marsikatera gospodinja
pere posodo kar po vrsti, kot ji
pride pod roko. Ko pomije po-
lovico posode, je v umivalni
skledi ostudna brozga; roba
sklede se prijemlje umazan,
masten krog; voda v drugi skle-
di, kjer posodo izplakuje, pa je
kalna in mastna. V taki brozgi
umita posoda je lepljiva, brisal-
ke pa so v enem dnevu tako
umazane, kakor ne bi smele biti
v enem tednu. Predal, kjer hra-
ni lesene žlice in kuhalnice, di-
ši priskutno po raznih začim-
bah, po čebuli in žaltavi masti,
ker so žlice in kuhalnice dan za
dnem le slabo umite, slabo iz-
plaknjene in neposušene. Lese-
ni krožniki in deske, sita in re-
šeta počrnijo v umazanih pomi-
jah, ker se pomivalka spomni
nanje šele tedaj, ko je črna po-
soda že umita in je torej voda
ravno dovolj ali že preveč uma-
zana, da bi smela v njej umiti
še katere predmete. Vodo bi bi-
lo treba menjati, to pa se le
malokateri ljubi in tako trpita
snaga in higiena.
za prieškega Lujzeka
Dober den drogi Prlekl no fsi
dragi, ki se na toti guC viin razmite!
Ja vidite, pa }e le neke pomogalo,
ke sen to enih por številk zapore-
doma sunčno uprovo kritizira, ki
nan je nafsezodjo le še neke jesen-
skega sunca prišparala, ki nas zaj
v totih jesenskih dnevih, ki že tak
eno malo po zimi dišijo — še fse-
eno segrejejo. Nafsezodjo pa je to
dobro tudi za letošja jaboka, ki do
se lehko še malo bolj zezorole za ti-
ste, ki nas s totimi cenami tak za
vejke osle mojo.
Tak kak ste lehko tudi sami vidll
no preštimali, blo zaj že enih por
uter precik mrzlo pa tiidi tota slo-
na ali mraz kak že totemi belemi
vragi provimo, je pukozala, ke je še
gllh toke forbe kak prešja leta. Eni
ste vena fejst preklijali, gdo ste
vutro zarana preštimali, ke so van
po vaši lostni malomarnosti v ograč-
jaki fse riiže pomrznole in to glih
tiste ta najlepše, ki ste jih mislili
na den mrtvih na briitif svojin po-
kojnin nesti. Tiidi jes sen svoji ta
stori lepo reka: »Cuješ, Mica, iitri
pa ne ven, če nede mraz, veš do-
bro bi bilo, če bi malo nojne okto-
bršce z nečin doj pokrili!« Pametna
kak že od nekda je, mi je nazaj za-
briisla: »Troti frdamani, ke te mi-
sliš, če maš že ti svoje možgone
malo zmržjene no ti je na tvoje la-
se že malo mraz opa, ne misli si, ke
de te zaj naenkrat fse zmrznolol«
Tak kak vete, ke sc je s svojoj
boboj ne za kregati, sen ha te tiidi
jas rajši tiho no sen jo pri miri
pusta. Gdo sen vutro vun od odeje
pogledna sen vida, ke sen se ne
zmota. Viini je blo fse belo, glih
tak kak da bi mali sneg zapadna.
Ta storo sen za pete potegna viin s
štampeta no ji pokoza, ke se je
zgodlo z nojnimi lepimi ružami.
IVIoja Mica pač ne bi bila Mica no
moja baba, če se ne bi hitro znaj-
šla no mi rekla: »Prekleti ded, če
boš ti do fseh svetnikof crkna, mo
ti glih tote ta zmržjene zanesla na
grob, če glih si najč kopriv ne za-
služiš!« Ke rečete, ke bi človik na
to reka? Najbojše je biti tiho, saj
baban tak nikol nemreš do živega
priti. Ke ne bi bila kera preveč uža-
ljena, moren to malo poprafti. Vete,
jas po moji fse driige sodin no ven,
ke vejke razlike nega.
No ja, zadosti de totih mojih dru-
žinskih problemof, zaj pa še malo
poglejmo, ke se okoli nos godi.
Marjanca iz Avstrije nan je drgoč
napisala dugo pismo:
Lubeznivi no fsega spoštovoja vre-
den moj zloti Lujzek!
Veš, zodje cajte man tejko dela,
ke skoro ne najden cajta za pisaje.
Drogi Lujs, tak kak vidiš, še za te-
be sploh najden zadosti cajta. Tak
kak sen ti to že večkrot napisala,
v totih vaših cajtngah najpret pre-
štejen tvoj rezervirani kot, v ke-
ren se ti moren resen fčosik tak na-
smejati, ka se mi žnabli do viih raz-
tegnejo. Gdo sen gnes štela, ke si
je tudi Vidov Hanzek z Gomile zmi-
sla na mene, mi je skoro srce v hla-
če palo. Ne ven, ke za enega vraga
tejko razprovlate no oglodate toti
gomilski turizem ke se tudi meni
že nazodjo mili. Jas soma za pre-
moj duši dobro ven, ke je tan ne
tak slabo no ven tiidi, ke so tan
okoli fejst pubje. Ce glih so večkrot
malo na auf-biks, pa dikline še raj-
ši mojo toke kak tiste pizdeke, ki
se glih tak držijo, kak da bi jih
mlsla fsoki cajt sveti Peter v nebe-
sa spistlti.
VIDOV JANEZ, PRIDI SI PO PA-
PIRČKE
Veš Lujz škoda, ke ne ven Hanze-
kovega antresa zato pa tebe prosin
ke mo ti v mojen Imeni tote papir-
nate čike pošleš za kere Je ovokrot
tejko jomra.
Vidov Janez z Gomile, poslušaj
ke ti je napisala naša Marjančka!
Praf nizko cenjeni gospod Vidov
Janez!
Zlo lepo se mi zdi, ke ste se tudi
vi zmislili na mene, pa če glih samo
s fehtajon za papirčke za cigaretle
zamotati. Ker vas še ne poznan, vas
najpret praf prilezlivo pozdrovlan
no se van malo potožin, ke sen zod-
je cajte zlo slabe vole. Saj veste,
kak je zaj prte vsen svetnikom, ke
mamo zaj vrtnori največ dela. Fsi
ta mrtvi bi radi ruže meli, jas boga
vrtnarica pa naj zaj v por dneh na-
redin na taužnte krancof no sple-
ten lepe šopke rožic. Veš, tak me že
prsti bolijo no sen večer tak zmo-
trana, ke še si samo rečen: »Bog jin
daj večni mir no pokoj — amen!«
Drgačik še živin tak po storen, sa-
mo naše slovenske pubece malo po-
grešan. No ja, saj vete Janezek, kak
je to bilo, gdo še ste bili tiidi vi
pri ta mlodih zapisani. Grdo se mi
tfldi to zdi, ke vobite samo Lujze-
ka na toto vašo Gomilo. Ke pa me-
ne ne bi hteli povobiti? Vete tudi
jas sen prova prleška hčer, glih tak
žejna vašega letošjega vinskega pri-
delka. Enkrat po fseh svetnikih mo
se zglasila pri vas. Do tečas pa le
dente en sod na pipo.
Naznonjan van, ke lehko dobite
vaše papirčke pri Lujzeki. Poslala
sen jih notri v pismi. Dosti jih glih
nega pa tejko de ze, ke ti si ta prve
no ta vejkše lušte malo odegnali.
No ja, te pa dober tek pa ne za
zofcon, pač pa pred vašoj ženoj, ki
de vas, gdo te toti srardlivi tabok
kadil, čista za gviSno v grabo nati-
rala. Pište mi, kak ke virtite duma
no kak Je kaj s pijočoj. Ven, ke se
koplete v jabolšnici Jas pa sen boga
reva fčosik tak žejna, ke bi še šmer
spila, Ce bi malo boj tekoči bija.
Nič mi ne zamerte no si še ke
zmislite na mene. Z vejkin spošto-
vojon vas pozdrovla paradejzova
reklama iz Avstrije, vse Prleke lepo
pozdrovla samo vaša Marjančka
Lepo pozdrovlena Marjanca!
Zlo sen veseli fsokega tvojega
pisma, vena pa je gnes še boj vese-
li Vidov Janez, ki si mo poslala pa-
pirčke za cigaretle fkiip motati. Pi-
šeš tiidi, ke maš zaj s totimi ružami
no s krenci dosti dela. No ja, ne bo-
di jezna, saj veš, ke so tudi naši po-
kojni zaslužil, ke se jih spunimo
fsaj enkrat na leto s šopkon lepi
»■už, saj drgačik tak celo leto trova
M a jihovih grobih rose. Samo pridi
•«(i malo poglej, kak zgledajo naši
briitifi. Ce ne bi bilo križof gor po-
stovlenih, bi si lehko fčosik mislili,
ke gledamo prove zanemorjene jive
zarašene z oseton no z drugim žlaht-
nimi ružami.
Pišeš tiidi, ke pogrešaš naše prle-
ške pubece. Veš, ovokrot sen sreča
enega tvojega dobrega prijotela iz
vaše vesi, ki se mi je potoža, da so
s toboj zgilbli eno dobro no osliižno
stranko. Tak k^k vidiš je žalost na
(Konec na 8. strani)
AGATA CHRISTE
Nesrečno
nakliučje
Pravim ti, da je to tista žena,
o tem ni dvoma!
Kapitan Haydock se je zazrl
v resno, jezno lice svojega pri-
jatelja in vzdihnil. Želel si je,
da bi njegov prijatelj ne bil pre-
več zaverovan sam vase. V svoji
karieri, ki jo je preživel na mor-
ju, se je kapitan naučil, da se ni
vmešaval v zadeve, ki se ga ni-
so tikale. Njegov prijatelj Evans,
bivši policijski inšpektor, je imel
drugačno življenjsko geslo: de-
lati po prejetih poročilih ... Nje-
gova policijska zavest je bila še
vedno budna.
—	Minilo je devet let! — je
dejal Evans in točno kakor ve-
dno dopolnil: — Devet let in tri
mesece. Se spominjaš tega pri-
mera?
—	Kakor skozi meglo ...
—	Ugotovili so, da je Anthony
jemal arzenik, — je dejal Evans,
—	zato so njegovo ženo izpusti-
li?
—	A zakaj naj bi je ne bili
izpustili?
—	To je bil edini ukrep, ki so
ga mogli storiti na podlagi pri-
čevanja. Povsem pravilno...
—	Torej je vse v redu, — je
dejal Haydock, — zato ne vidim
razloga za naše vmešavanje.
—	To je minilo in je končano,
—	je nadaljeval kapitan. —
Prosim te, Evans, bila je nedolž-
na, saj si sam tako rekel.
—	Nisem rekel, da je bila ne-
dolžna. Rekel sem samo, da so
jo izpustili!
—	To je isto.
—	Ne vedno ...
—	Misliš, da ni bila nedolžna?
—	Tega nisem rekel, temveč
samo to, da tega ne vem. Antho-
ny je jemal arzertik. Zena mu
ga je nabavljala. Nekega dne ga
je po pomoti vzel nekaj preveč.
Je bila to njegova napaka ali na-
paka njegove žene? Nihče tega
ni mogel vedeti. Porota ji je
povsem upravičeno dala mož-
nost, da odvrne sum od sebe. To
je v redu in tu ne vidim nobene
napake. Hotel bi le vedeti...
—	Na razloga za domnevo, da
gospa Merrowdene ni nedolžna.
Bivši inšpektor je za trenutek
umolknil. Nato je počasi dejal:
—	Povedal sem ti, da smo raz-
iskovali njeno preteklost in da
nismo našli ničesar. A to ni či-
sta resnica. Imela je očima. Kot
dekle osemnajstih let se je za-
gledala v nekega mladeniča to-
da njen očim je to zvezo razdrl.
Nekega dne je z očimom odšla
na izlet. Pot ju je vodila mimo
neke precej nevarne skale. Po
nesrečnem naključju je očim
prišel preblizu njenemu robu,
omahnil in se ubil.
—	Saj menda ne misliš ...
—	To je bilo nesrečno na-
ključje. Tudi pri Anthonyju je
bila prevelika doza arzenika ne-
srečno naključje. Pravim ti,
Haydock, kadar je govor o tej
ženski, se pač vedno bojim še
enega nesrečnega naključja!
Ko se je poslovil od prijatelja,
se je bivši inšpektor odpravil
na pošto, da bi kupil znamke.
Pred pošto je srečal Georgea
Merro-vvdena. Bivši profesor ke-
mije je bil majhne postave, sa-
nj av, blag in ljubezniv ter na-
vadno raztresen. Spoznal je in-
špektorja, ga prijateljsko po-
zdravil in se pripognil, da bi po-
bral pisma, ki so mu padla na
tla.
Evans se je tudi pripognil, hi-
treje kakor profesor in prvi se-
gel po pismih, da bi jih vrnil
profesorju. Medtem je naglo po-
gledal na pisma. Tisto na vrhu
je takoj zbudilo njegovo pozor-
nost. Bilo je naslovljeno na za-
varovalnico.
Evans je brez težave izvedel,
za kaj gre. Merrowdene se je
zavaroval v korist svoje žene.
—	Ali ni bila proti tej nameri?
—	je vprašal Evans neprizadeto.
—	Nekatere žene so proti temu,
veste. Menijo, da prinaša nesre-
čo.
—	O, Margareth je praktična
ženska, — je dejal Merrowdene
smeje se. — Sploh ni prazno-
verna. Pravzaprav se je ona na
to spomnila.
Malo pozneje se je Evans po-
slovil od profesorja. Njegove
ustnice so se raztegnile v čuden
nasmeh. Pokojni Anthony je
nekaj tednov pred smrtjo prav
tako zavaroval svoje življenje v
ženino korist. Evans je sklenil,
da bo preprečil nov zločin.
Bivši inšpektor je zagledal
svojega prijatelja Haydocka v
razgovoru z gospo Merrowdene,
lepo žensko širokih obrvi in rja-
vih oči ter s pogledom madone
na slikah italijanskih slikarjev.
Poslovila se je od Haydocka in
stopila k Evansu.
—	Mislil sem, da ste to vi, go-
spa Anthony oziroma gospa
Merrowdene ..., — je dejal.
Namenoma se je zagovoril.
Opazil je, kako so se jI zenice
razširile in je začela težko diha-
ti.
—	Iščem moža, — je povedala
tiho. — Ali ste ga morda kje vi-
deli.
Skupaj sta odšla za profesor-
jem.
—	Se ne bi hotel vrniti do-
mov, da popi jeva čaj skupaj z
gospodom Evansom? — je vpra-
šala gospa Merrowdene svojega
moži, ko sta ga dohitela.
Profesor je poslušno pritrdil
svoji ženi.
•
—	Imam poseben kitajski čaj,
— je pojasnila gospa Merrow-
dene. — Vedno ga pijemo po ki-
tajsko, to je iz krožnika in ne
iz skodelice.
Umolknila je, pogledala poso-
do, jo zamenjala z drugo in
vznemirljivo vzkliknila:
—	George, to je strašno od te-
be. Ze spet si vzel te krožnike!
—	Zal mi je, draga, — je de-
jal profesor. — Imajo prav ta-
ko velikost, kot jih potrebujem.
Tistih, ki sem jih naročil, še ni-
sem dobil.
—	Nekega dne se bomo vsi
zastrupili, — je rekla profesor-
jeva žena in se smehljala. —
Zares, George, to je sila nevar-
no.
Profesor je mrmraje odšel v
svoj laboratorij.
Evans je bil vznemirjen. Ali
naj bi bilo tudi to »nesrečno
naključje«? Ali je tako govo-
rila, da bi si že vnaprej zagoto-
vila alibi? Ko bi nekega dne res
prišlo do »nesrečnega naključ-
ja«, bi moral pričati v njeno ko-
rist. A morda niti ne bo treba
tako dolgo čakati? Morda se bo
to zgodilo še ta popoldan pred
njim kot pričo!
Ko je gospa Merrowdene na-
točila čaj, je Evans hitro vstal
in zamenjal krožnika; tistega, iz
katerega bi naj pil njen mož, je
postavil pred njo.
—	Želim, da bi pili iz tega
krožnika!
Iztegnila je roko in dvignila
krožnik k ustnicam, toda v zad-
njem hipu ji je roka zadrhtela
in vlila je čaj nazaj v lonček.
—	Zelo sposobna ženska ste!
—	je dejal Evans tiho in zbrano.
—	Mislim, da me razumete. To
se ne sme ponoviti! Ali veste,
na kaj mislim?
—	Vem. — Njen glas je bil
brezizrazen. Evans je zadovoljno
prikimal. Bila je to zares spo-
sobna ženska, ki ni želela biti
obsojena na smrt.
—	Pijem na dolgo življenje
vas in vašega moža! — je dejal
Evans pomembno in dvignil
krožnik k ustnicam ...
Njegovo lice je dobilo čuden
izraz. Skušal je vstati, zakričati.
Telo se mu je skrčilo, njegov o-
braz je postal rdeč ko škrlat.
Padel je na tla in udje so se mu
krčili.
Gospa Merrovvdone se je nag-
nila nadenj. Ustnice so se ji na-
kremžile v hudoben nasmeh. Ti-
ho mu je dejala:
—	Zmotili ste se, gospod E-
vans! Mislili ste, da hočem u-
smrtiti Georgea. Kako neumno
je bilo to od vas!
Sedela je nekaj časa in gle-
dala mrtvega, tretjega človeka,
ki jo je hotel ločiti od človeka,
ki ga je ljubila ...
Nato je dvignila glas in po-
klicala:
—	George, George, ah, prosim
te, pridi sem! Bojim se, da gre
za nesrečno naključje ... Ubogi
gospod Evans..,
Esperanto po svetu
Poleg svetovnih esperantskih
kongresov v Madridu, Utrechtu
in Varni so bili uspešni tudi na-
cionalni esperantski kongresi,
kakor kongres Svetovne Zveze
mladih esperantistov v Tarra-
goni, VI. mednarodni kongres
esp. geografov v Bilbau (Špani-
ja), letni tečaji in srečanja v
Helsingoru (Danska), Gresillonu
in Aixu (Francija), konference
esperantskih učiteljev itd.
Esperantski časniki poročajo
o esperantu v šolah Avstrije,
Nemčije in Belgije, o mednarod-
nem prometu z mednarodnim
jezikom, o izdaji revije »SVE-
TOVNI JEZIKOVNI PRO-
BLEM«, ki jo bo počenši z 10.
decembrom t. 1. izdajala založ-
ba Monton Den Haag — Pariš.
Radio Varšava oddaja od 15.
t. m. dalje trikrat dnevno poro-
čila v esi>erantu.
Predsednik republike Avstri-
je g. JONAS je ob obisku v Beo-
gradu 30. septembra sprejel de-
legacijo esperantistov Jugosla-
Sfran 2
TEDNIK - petek, 2f. oktobra 1968
Stran 8
Končno bo dobil Breg svoje igrišče
Se v tem mesecu bo dobil
Breg novo igrišče. Na Bregu je
popolna osemletka, ki nima pra-
ve telovadnice niti igrišča. V
starem delu Brega, posebno pa
v novih naseljih ob Mariborski
cesti, Zagrebški cesti, Rogaški
cesti in naprej proti Hajdini in
Turnišču, je vedno več otrok in
mladine, ki nima primernega
prostora za igro. Na Bregu je
tudi otroški vrtec; malčki razen
štirih sten, nekaj igračk ter re-
kvizitov in občasnih sprehodov
nimajo kaj več. Na novem igri-
šču bodo našli vsi ti dovolj raz-
vedrila. Šolski otroci bodo ime-
li na njem redno telovadbo,
mladinci in pionirji bodo gojili
razne vrste iger, najmlajši pa
bodo prav tako našli ob iznajd-
ljivosti vzgojiteljic primeren
prostor za igro. Verjetno bo pri-
tegnilo tudi že priletne ljubite-
lje žoge.
Igri.šče bo v velikosti roko-
metnega igrišča in bo asfaltira-
no. Breška osemletka bo dala
»gole«. Rokometno igrišče bodo
lahko uporabljali ljubitelji no-
gometa za mali nogomet. Na ro-
kometnem igrišču bodo vrisali
tudi črte za odbojkarsko in ko-
šarkarsko igrišče. Zal ni več de-
narja za vsako igrišče posebej.
Asfaltirani prostor bodo morali
uporabljati za vse. Brežani so
zadovoljni vsaj s tem igriščem.
Breškim šolarjem ne bo več tre-
ba hoditi k telovadbi na mestni
stadion in s hojo tja in nazaj
zgubljati polovico telovadne ure
in odmora. Veseli so, da se vsaj
eno igrišče gradi na tem delu
mesta.
Igrišče gradijo v bližini Stu-
denčnice. Do nedavnega je bil
to zelo lep potok. Upajo, da ga
bodo uredili in da bo zopet kra-
sil breško okolico. Del rokava
nameravajo v prihodnje poglo-
biti in urediti mali bazenček za
kopanje. Z nasaditvijo drevja in
ureditvijo okolice igri.šča bi po-
stal ta predel lep rekreacijski
prostor.
Problem igrišča se na Bregu
vleče že dolga leta. Pri odgovor-
nih forumih še do danes ni bilo
pravega razumevanja. Brežani
so lahko le opazovali, kako so
igrišča in telovadnice gradili v
mestu Ptuju in na stadionu. Sami
so morali zavihati rokave. Tako
so že pred leti valovit travnik,
ki so ga s težavo dobili, zasilno
zravnali in napravili igrišče za
nogomet. Iz leta v leto so ure-
jevali igri.šče. Z lastnimi močmi
in sredstvi so uredili poleg
prejšnjega še odbojkarsko igri-
šče. Prvi v ptujski občini so
zgradili tudi košarkarsko igri-
šče. V odbojki in košarki so še
danes najboljši v ptujski obči-
ni. Tudi v malem nogometu ne
zaostajajo. Veliko reprezentan-
tov ptujskih klubov je z Brega.
Toda naj so še tako urejevali
igrišča in se trudili, peščena tla
so še vedno ostala. Prav nerod-
no je bilo, ko so prišli na šport-
no srečanje igralci, vajeni asfalt-
nih igrišč in lepih telovadnic.
Kot kaže, bo v tem mesecu ome-
njenim težavam konec. Na ve-
liko razumevanje sedanjega
vodstva ptujske krajevne skup-
nosti, ptujske občinske skup-
ščine. ptujske kreditne banke,
cestnega podjetja Maribor
(obrata v Ptuju), osemletke Iva-
na Spolenjaka, občinske športne
zveze, Perutnine iz Ptuja, TAP
in požrtvovalnega odbora za iz-
gradnjo, ki ga je določila KO
SZDL Breg, bo še ta mesec igri-
šče asfaltirano. Učenci breške
šole bodo uredili okrog igrišča
primerno tribuno. Predstavniki
elektro obrata iz Maribora so že
obljubili pomoč pri ureditvi raz-
svetljave na igrišču. Tako bodo
lahko odigrali tudi nočne tekme.
Breški športniki že mislijo na
otvoritev igrišča in na otvorit-
vene tekme. Povabili bodo eki-
pe iz sosednih krajev. Pomerili
se bodo predvsem v odbojki, ko-
šarki, rokometu in malem no-
gometu. Istega dne bodo na Bre-
gu slavili otvoritev dveh asfalti-
ranih cestnih odsekov: del Ro-
gaške in na Turnišču do hajdin-
ske postaje. Predvidevajo, da
bodo otvoritev omenjenih ob-
jektov proslavili s krajšo sve-
čanostjo.	Z R
Asfaltno igrišče na Bregu v gradnji. — .Teže Stumberger, šef obrata
za ceste, in Bruno Korošec, dipl. inž., si ogledujeta zemeljska dela.
Radijski program
NEHELJA, 27. oktobra 1968
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob
6.05—6.20 Poročila, napotki za turi-
ste in pregled tiska 6.30 Informa-
tivna oddaja 7.00—7.10 Poročila 7.20
Informativna oddaja 7.30—7.45 Za
kmetijske proizvajalce 7.50 Informa-
tivna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Veseli
tobogan 9.00 Poročila 9.05 Dober dan
želi Jure Souček 10.00 Poročila 10.05
Se pomnite, tovariši... 10.30 Pesmi
borbe in dela 10.45—13.00 Poslušal-
ci čestitajo 11.00—11.15 Poročila
11.50—12.00 Pogovor s poslušalci
12.00—12.10 Poročila 13.00 Poročila
13.15 Vedri zvoki 13.40 Reportaža 14.00
Poročila 14.03 Operni koncert 15.00
Poročila 15.05—16.00 Zabavna glasba
—	vmes ob 15.30—15.45 Humoreska
tedna 16.00—17.30 Zabavna glasba in
šport — vmes ob 17.00 Poročila 17.30
Radijska igra 18.28 Claude Debussy:
»Podobe« 19.00 lahko noč, otroci!
19.10 Obvestila 19.15 Glasbene raz-
glednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00
»v nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.15 Serenadni večer 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15 Zaple-
šimo 24.00 Poročila.
VS\K OAN RAZEN NEDELJE:
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob
4.45 Informativna oddaja 5.00 Poro-
čila 5.30 Vremen-ska napoved 5.45 In-
formativna oddaja 6.00 Radijski
dnevnik 6,30 Informativna oddaja
6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Teles-
na vzgoia 7.45 Informativna oddaja
8.00 Poročila, radijski in TV spored.
PONEDELJEK, 28. oktobra 1968
14.00 Poročila 14.05 Lahka glasba
14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kre-
ditna banka Ljubljana 15.00 Radij-
ski dnevnik 13.20 Glasbeni intcr-
mezzo 15.40 Zbor »Svetozar Marko-
vič« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05
Odlomki iz opere »Jevgenij Onje-
gin« 18.00 Poročila 18.15 vSignali«
18.35 »Interna 4R9« 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka
Lidija Kodrič 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Skupni program JRT
—	v odmoru: »Kulturne diagonale«
22.00 Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza
23.00 Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poro-
čila.
TOREK, 29. oktohra 1968
14.00 Poročila 14.05 Glasba mladih
14.25 Lahka glasba 14.55 Kreditna
banka Ljubljana 15.00 Radijski dnev-
nik 15.20 Glasbeni intermezzo 15.45
Jezikovni pogovori 16.00 Za vas 17.00
Poročila 17.05 Igra simfonični or-
kester 8.00 Poročila 18.15 V toi-ek na
•svidenje! 18.45 Svet tehnike 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Pevka Tatjana Gros 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska
igra 20.55 Ansambl George Shearing
21.15 Deset melodij — deset pevcev
22.00 Poročila 22.15 Skupni program
JRT 23.00 Poročila 23.05 I.iterarnl
nokturno 23.15 Plesni orkestri In an-
sambli 24.00 Poročila.
SRED.\. 30. oktobra 1968
14.00 Poročila 14.05 Koncert za od-
dih 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55
Kreditna banka Ljubljana 15.00 Ra-
dijski dnevnik 15.20 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina se-
bi in vam 18.00 Poročila 18.15 Od-
skočna deska 18.40 Naš razgovor
19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice 19.25
EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti
in opera« 22.00 Poročila 22.15 S fe-
stivalov jazza 23.00 Poročila 23.05 I.i-
terami nokturno 23.15 Zabavna glas-
ba 24.00 Poročila.
Četrtek, si. oktobra iobr
14.00 Poročila 14.05 »Mladina pole«
14.23 Operetne melodije 14.40 Enaista
«ola 14.55 EP 15.00 Radijski dnevnik
15.20 Glasbeni Intermezzo 15.40 Maj-
hen recital Hilde Horakove 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Simfonični
koncert 18.00 Poročila 18.15 Iz na-
ših studiov 18.45 Znanstveniki pred
mikrofonom 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Pevka Irena
Kohont 19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Domače pesmi 21.00 Lite-
rarni večer 21.40 Glasbeni nokturno
22.00 Poročila 22.15 Komorno-glasbe-
nl večer 23.00 Poročila 23.05 Literar-
ni nokturno 23.15 Zabavni zvoki
24.00 Poročila.
PETEK, 1. novembra 1968
14.00 Poročila 14.05 Narodne Iz slo-
venskih pokrajin 15.00 Poročila in
reportaža iz srečanj 15.20 Dve ro-
mantični partiturl 16.40 Marjan
Grampovčan: Človek vsakdanjosti
17.00 Poročila 17.05 Lepe melodije
18.00 Aktualnosti 18.15 Od Bacha do
Bartoka 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Klavir v ritmu 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Jugoslovan-
ski zbori pojo 20.30 Obiski pri veli-
kih orkestrih 21.15 Oddaja o pomor-
ščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz sodob-
ne simfonične literature 23.00 Poro-
čila 23.05 Literarni nokturno 23.15
Lahko noč z godali 24.00 Poročila.
SOBOT.V, 2. novembra 1968
14.00 Poročila 14.05 Glasbena prav-
ljica 14.25 v vedrem ritmu 34.55 Kre-
ditna banka Ljubljana 15.00 Radij-
ski dnevnik 15.20 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Naš podlistek 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo v ki-
no 17.35 Poje moški zbor iz Domžal
18.00 Poročila 18.15 Pravkar prispe-
lo 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Ljubljanski jazz ansambel 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00—21.30 Za-
bavni mozaik — vmes ob 20.30 Ra-
dijska igra 21.30 Iz fonoteke radia
Koper 22.00 Poročila 22.15 Oddaja za
izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pes-
mijo in plesom v novi teden 01.00
Poročila.
Radio Ptuj
SOBOT, 2«. oktolicr
15.30 Poročila, magnetofonski zapi-
si in obvestila 16.00 Ekonomsko pro-
pagandna oddaja in glasba po že-
Mah 16.30 Oddaja »Novi posnetki —
nove plošče« 18.00 Prenos akademije
Iz ptujskega gledališča ob 50-letni-
ci bojev za severno mejo.
NEDELJA. 27. oktobPr
10.30 Tedenski pregled poročil in
obvestila 11.00 Nove plošče Jugotona
11.10 Razgovori o novem volivnem
sistemu in o programu pranzovanja
1900-lctnice Ptuja, magnetofonski
zapis o dejavnosti temeljne izobraže-
valne skupnosti Ptuj, spominska od-
daja »Pred 50 leti« in reportaža »Iz
naših delovnih kolektivov, n.45 Re-
klamna oddaja 12.00 Čestitke in že-
lje poslušalcev.
POVEDIL-TEK, 28. oktober
15.30 Radijska univerza in obvesti-
la 16.00 Šport in glasba iz fonoteke
16.30 Kar ste izbrali — predvajamo
in reklame.
TOKEK. 29. oktober
15.30 Poročila, sestavki In obve-
stila 16.00 Ekonomsko-propagandna
oddaja 16.30 Kar ste izbrali — pred-
vajamo.
SRED.A, 30. oktober
15.30 -Z mikrofonom med mladi-
mi« 16.00 Obvestila in propagandna
oddaja 16.30 Posebna oddaja ob dne-
vu \-arčevanja in gla.sba po željah.
CKTRTFK. 31. oktober
15.30 Poročila, masnetofonski za-
pi.si in obvestila 16.00 Posebna odda-
ja pred dnevom mrtvih 16.30 Propa-
gandna oddaja in glasba po željah.
OB PETKIH NI SPOREDA.
v preo.stalem času prenaša spored
RTV Ljubljana.
Rokomet
DRAVA — ORMOŽ 19:1G (7:6)
Derbl med Ormožem in Dravo je
obiskalo nad 350 gledalcev, ki so za-
dovoljni zapuščali stadion.
Moštvi:
0RM02: Eferl, Perger, Cavič, Su-
lek 2. Rakuš, Kuharič 1, Jurčec,
Rihtarič 4, Pučko 7, Klemenčič 2,
Roškar.
DRAVA: Podpadec, Grame, Cimer-
man 1, Strašek, Rozman 3, Gašper-
šič, Kukovec 8, Kovač 1, Cafuta 1,
Jurkovič 5, Crešnik.
Drava je z dvema učinkovitima
zadetkoma povedla, takoj nato pa je
Ormož izenačil. Do odmora sta bili
ekipi izenačeni, domačini so vodili
z minimalno prednostjo. Tekma je
bila izredno borbena, vendar so na-
padalci slabo streljali. V coni je
bila igra preostra, zato je sodnik
Ginter iz Raven neprestano dosojal
kazen.ske strele. V celi tekmi je bilo
15 najstrožniih kazni. Pri izvajanju
so napadalci Ormoža močno grešili,
saj so zastreljali 5 kazenskih strelov,
Drava pa samo enega. Vratar Pod-
padec je bil odličen, saj je zelo
efektno posredoval. Proti koncu
tekme so napadalci domačega mo-
štva Izvedli nekaj učinkovitih akcij,
kar je odločilo tekmo. Pri Ormožu
je bil soliden Fučko, pri domačinih
pa Kukovec, Jurkovič in Podpadec.
Drava je po tej zmagi na dobrem
6. mestu med 12 ekipami slovenske
rokometne lige.
v predtekmi so mladinci Drave
premagali mladince Ormoža.
C M
Ob petdesetletnici bojev
za severno mejo
Občinski odbor Zveze prosto-
voljcev-borcev za severno mejo
1918—1919 v Ptuju in skupšči-
na občine Ptuj priredita v SO-
BOTO, 26. OKTOBRA 1968, ob
18. uri v ptujskem gledali.šču
svečano akademijo v počastitev
50-letnice bojev za severno me-
jo 1918—1919,
Na akademiji, ki bo pod po-
kroviteljstvom predsednika
skupščine občine tov. Franja
Rebernaka, bodo sodelovali pev-
ski zbor, taniburaški zbor in re-
citatorji DPD »Svoboda« Ptuj.
Pripravljalni odbor
TV spored
NEDELJA, 27. oktobra 19G8
9.30 Ansambel Borisa Franka 10.00
Kmetijska oddaja 10.45 Katja in kro-
kodil 13.00 Saga o Forsytih 13.50
Športna reportaža 14.20 Poročila
14.25 Plavanje 16.20 Propagandna od-
daja 16.30 Olimpijski filmski pregled
18.30 TV kažipot 18.50 Cikcak 19.05
»Bajaniha«, filipinski folklorni an-
sambel 20.00 TV dnevnik 20.45 Vija-
vaja 20.50 Oddaja za pomorščake
21.50 Športni pregled 22.20 Šahovski
komentar B. Rabarja 23.35 TV dnev-
nik.
PONEDELJEK, 28. oktobra 1968
9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina 11.OC
Osnove splošne izobrazbe 15.00 Ko-
nec olimpijskih tekmovanj 16.10 An-
glečlna 16.45 Madžarski TV pregled
17.00 Poročila 17.05 Mali svet 17.30 S
poti po Mehiki 17.55 Po Sloveniji
18.20 Propagandna medlgra 18.2:
Otrok 18.50 Reportaža 19.20 Vokalno-
instrumentalni solisti 19.40 Gospo-
darstvo in gospodarjenje 19.55 Cik-
cak 20.00 TV dnevnik 20,30 Vijavajj
20.35 KUBO — češkoslovaška TV
drama — — Glasbena oddaja — -
Poročila.
TOREK, 29. oktobra 19S8
9.35 T v v šoU 10.30 Angleščina 11.0(
Osnove splošne Izobrazbe 14.45 T\
v šoli 15.4.3 Angleščina 16.10 osnov«
splošne izobrazbe 16.40 Francoščini
17.40 Risanke 17,35 Znanost in m
18.25 Torkov večer z liudskiml gode
18.55 Reportaža o akciji civilne za
ščite v Kranju 19,15 Svet na zasloni
19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.3(
Vijavaja 20.40 Rajska laguna — -
Jazz festival--Poročila.
SKEDA. 30. oktobra 1!)68
9.35 T v v šoli 17.05 Madžarski T\
pregled 17.20 Poročila 17.25 Oddaj;
za otroke 17.43 Risanke 18.00 Pisan
trak 18.20 Oddaja za otroke 19.05 Za
bavno glasbena oddaja 19.45 Cikcal
20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja 20.3i
Rezerviran čas 21..35 Inšpektor Mai
gret — II. del 22.25 Poročila.
ČETRTEK. 31. oktobra 19G8
9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 11.Oi
Angleščina 16.10 Osnove splošne izo
brazbe 17.10 Poročila 17.15 Tiktak
Akataj 17.30 Daljnogled 18.00 Po Slo
veniji 18.15 Propagandna medigr.;
18.20 Ženski zbor iz Gornje Radgont
in mešani zbor iz Murske Soboti
18.45 Kalejdoskop 19.05 Dekleta ii
fantje 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevni!
20.30 Vijavaja 20.35 Saga o Forsvtil
21.25 Kulturne diagonale 22.25 Poio
čila.
PKTEK. 1. novembra 1968
9.35 TV v šoli 11.00 Osnove splošni
Izobrazbe 11.30 Francoščina 14.45 T\
v šoli — ponovitev 17.50 Filmi s fe
stivala Šport in turizem 18.20 Glasbe
ni zaslon 19.05 Ples v črnem 19.3
Nazim Hikmet: Pisma za Taranta
Babu 19.55 Cikcak 20.00 TV dnevnil
— z dodatkom 20.45 Vijavaja 20.5
Balada o trobenti in oblaku — -
Poročila--Simfonični koncert.
SOBOT. 2. novembra 1<)«8
9.35 TV v šoli 18.55 Poročila 18.2
Robin Hood 19.20 Nogomet v pre
teklosti 19.45 Cikcak 20.00 TV dnev
nik 20.30 Vijavaja 20.;i5 Maksim na
ših dni 21.35 Malo za res. malo Zi
šalo 22.00 Serijski film 22.50 TV ka
žinot 2."?.m Pnročila.
Drava - Branik 2:1
Igra se je pričela s tremo, ker je
Branik znan kot močan nasprotnik.
Igralci Drave so se zavedali, da bi
jim zmaga približala možnost ures-
ničitve sna o tekmovanju v prvi
SNL.
Igra Dra\e je bila dobra, vendar
ne tako učinkovita kot doslej. Ne
smemo mimo dejstva, da je odigral
Branik eno svojih najboljših Iger v
letošnjem letu.
Zmaga je povsem zaslužena, da
pa ni izi-ažena v večjem številu go-
lov, je »zasluga« vratarja Branika,
ki je Izredno dobro branil. Kakšna
.le bila premoč Drave, kaže razmer-
je kotov, ki je bilo 17:2 v korist Dra-
ve.
Ce bodo igralci Drave nadaljevali
s takšno igro, bodo verjetno prvi.
Ce se bo to uresničilo, bo to lepo
darilo Ptuju za 1900-letnico.
Drava se že precej časa bori za
vstop v višji razred tekmovanja,
vedno je bila pred ciljem, nikdar
pa ga ni dosegla. Upamo, da se bo
sedaj to zgodilo.
V nedeljo bo Drava gost Fužlnar-
ja iz Raven na Koroškem. Tekma
bo zelo težka, saj je to moštvo zna-
no kot trd nasprotnik. Se enajsteri-
ca Drave, ki je premagala moštvo
Branika: Kolar, Vuletič, Kranj c,
Kostanjevec, Korošec, Lenartič,
Planjšek, Teodorovič. Krnjlč, Emer-
šič In Korenjak. Gola za Dravo je
dosegel Krnjlč v 3. in 46. minuti, za
Branik za Zagorc v 29. minuti.
S. V.
Mali oglasi	i
Polavtomatski pralni stroj »blljana«
s centrifugo prodam. Naslov v
upravi.
Gradbeno parcelo prodam na Sp.
Bregu. Naslov v upravi.
Kupim rabljen kavč. Ceno in na-
slov pustite v upravi lista.
Dobro ohranjen fiat 600 prodam in
oddam opremljeno sobo s kuhinjo.
Mariborska 10, Ptuj,
Dekle vzamem na stanovanje in
hrano. Vprašajte pri Nežki For-
stnerič, Prešernova 18, Ptuj.
Kuhinjsko opremo in posteljne
vložke z žimnicaml, vse dobro
ohranjeno prodam. Anton Strle,
Krempljeva 1, Ptuj.
Prodam dve kompletni sobni lon-
čeni peči, vežna hrastova vrata in
lesene rolete za osem oken različ-
nih velikosti, vse v elzo dobrem
stanju. Martin Vinkler, Budina 27,
Ptuj.
Opremljeno sobo oddam samski de-
lavki ali delavcu. Vprašajte v Sp.
Hajdini 131.
Oddam opremljeno sobo s centralno
kurjavo moškemu. Katica Seruga,
Trubarjevo naselje, vrstna vila
št. 2.
Kino
BuCkovci: 27. oktobra 1968 — ame-
riški film REVOLVERAS RANCA
ČASA GRANDE.
Gorišnica: 26. in 27. oktobra 1968 —
ameriški film ALADINOVA SVE-
TILKA.
Kidričevo: 26. in 27. oktobra 1968 —
ameriški film KARAVANA HRA-
BRIH;
30. in 31. oktobra — nemški film
BREZ LEGITIMACIJE V TUJI
POSTELJI.
Ljutomer: 26. in 27. oktobra 1968 —
26.	in 27. oktobra 1968 — ameriški
film MY FAIR LADY;
30.	in 31. oktobra — danski film
KOZEL V RAJU.
Ptuj: 26. in 27. oktobra 1963 — ame-
riški barvni film TRI NA KAVČU;
27.	oktobra ob 10. url — slovenski
film ZVEZDICA ZASPANKA;
28.	in 29. oktobra — francosko-lta-
lijanski film ŠEJKOV SIN;
29.	oktobra ob 20. uri in 31. okto-
bra — francoski film NOC LO-
ČITVE;
31.	oktobra — francoski film M02
IZ MARAKESA.
Tomaž pri Ormo/u: 27. oktobra 1968
— francoski film KORZISKA BRA-
TA.
Za vrč: 27. oktobra 1968 — francoski
barvni film VIKEND V DUNQU-
ERQEU.
Rezervirano za Lojzeka
(Nadaljevanje s 7. strani)
obeb straneh. Jas se ti v Janezoven
imeni že v naprej lepo zahvolin za
papirčke. Samo veš, lepo je to glih
ne. ke si našo oblost tak grdo pe-
trigala no si ne za totih por listi-
čof papira pločala carine. Veš, ke
smo pri nas na toke stvari zlo bo-
leni no jih kak najhoj ojtro kaz-
niivlemo. Tehi mo pač to za enkrat
spregledali.
Zglosi se še kaj no nan opiši svo-
je doživloje.
Lepo te pozdrovla tvoj I.ujzek.
Moji dopisnici iz Vejke Nedelje,
ki mi je opisala odkup živine, s«
opravičiivlen no ji sporočan, ke ser
jeno pismo negi zameta no ga ne-
mren nigi najti, (e če. mi naj še
enkrat celi hec ponovno opiše.
Te pa srečno v sladkcn upaji. k(
te mi pisali dosti pisem na moj
antres: Uredništvo Tednika, Heroja
Lacka 2, Ptuj
Samo vaš zvesti Lujzek
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Justina Sluga, Pobrežje 19 — Ro-
mana; Marija Horvat, Miklošičeva 6
—	Bruna; Marija Munda, Budina n.
h. — Davorina; Jofa Obran, Hranji-
govcl 5 — deklico; Stanislava Bohl-
nec, Ljutomer, Ormoška 5 — Rosa-
no; Anica Zuran, Cirkulane 21 —
Valerijo; Marija Pulko, Zetale 94 —
deklico; Marija Rakuša, Ormož,
Skolibrova 12 — Simona; Štefanija
Arnejčič, Lovrečan — Mlrjano;
Frančiška Pelcl, Zenik 46, Zg. Rad-
gona — dečka; Marija Milko, Obrež
79 — deklico; Julijana Germin, Rot-
man 31 — Ireno; Marija Lovrec, 2u-
petinci 35 — Sonjo; Branka Naka,
Ptujska C. 23/e, Ormož — Aleksan-
dro; Angela Prša. Bučkovcl 26 —
Andrejo; Albina Sipoš, Spuhlja 79
—	Andreja; Kristina Rajh, DobraV-
čak 4 — dečka; Berta Ramot, Za-
grebška 84 a — Romana; Marija Ku-
kec, Muretinci 5 — Petra; Ana Srša,
Cakovec 32 — dečka; IvanKa Gorše,
Kidričevo 13 — Mašo; Ana Breg, Ki-
dričevo 20 — deklico; Marija Stje-
pič. Kidričevo 13 — Karllno.
l:\iri.i SO:
Barbftra Tement, Spuhlja 48, roj.
1902, umrla 20.10. 1968; Stanislav Me-
tllčar, Zg. Hajdina 41. roj. 1913. umrl
19. 10. 1968; Simon Cep. Nadole 2,
roj. 1914, umrl 19. 10. 1968; Vladimir
Potočnik, Mariborska 3, roj. 1937,
umri 19. 10. 1968.
TEDNIK
»Ali ima vaš nečak že kaj paci-
entov?«
»Žal še malo. Saj mu sorodniki
pomagajo, kolikor le morejo, to-
da zmeraj človek vendarle ne mo-
re biti bolan.«
Tone pride na obisk, V roki
ima velik šopek.
»Dovolite, Rospa, da vam po-
klonim tale skromni šopek!«
»Oh, tega vam pa res ne bi bi-
lo treba!«
Tone: «Vidite, tudi jaz sem to
rekel, toda moja žena mi je zatr-
jevala in zatrjevala češ da se tako
spodobi.«
glasilo Soc:ai;s.t'.čne zveze delovnega ljudstva. Izdaja časopisni
zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški od-
bor. Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina.
Jože Slodnjak In inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Tekoč
račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mari-
borski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo