LfubQana, petek TJ. mvcmtea 1***-XXI _t_ _ Cena so cent. uRfcumsrvo ln uprava: Ljubljana, puccinueva ulica 6 IZKLJUČNO ZASTUPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije in inozemstva trna UVIOVF PfTBBUriTA ITALIANA 8. MILANO telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31 Računi pri postno čekovnem Ljubljana Štev 10-331 23 Id 31-33 — bhaja dan opoldne — Mesecu a naročnina IX— lir. CONCESSIONAR1A ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza ttaliana ed eeterm: UNIONE PUBBLICITA ITAIJANA S. A.. MILANO. Accentuata attivita m Ciretsalca ed in Tiinisia Ctlo vellvoli nemici distrutti II Quarti.r Generale delte Forze Armate comun.ca in data tU ttt novembre 19l--XXl il segnente boiletino tU g» rra n. 915: I/attivita operativa si ć ierl aercntuata in Cirenaun «■ pat M< olarnumte in Tiinisia; in Bcontii di uparti oeleri abbiamo oattnrato alcone caniionettc e fatto quai-cho prigioniero. Nonostante le gfavorevoH cordizioni avbnosferlche, \«!ivoli dassalto iialiani e gcrmanici hanno attaccato colonnc nemi che in moriraento; in duelli aorei caccia-tori tedcchi abbainvano svi api-ireceh: avversari; un'altro preeipiiava col pit o dal liro deBe artigli«'r»c. Incnrsioni »u Palcrmo ed altre locaJita della Sieilia r.on nanr.n avuto ronsccuenzc ; nn'aereo britannico eentrato dalie Ivattcri. defla difesa, cadevu iiuendiato in mare pre so Gelu: il pilota gaivatOfti, veniva cai-tnrato. 1 m aktivnost iiaiki in Tunisu Osem sovražnih letal sestreljenih Glavni strm Itali janskih Oborožen'h 9*1 je objavil 26. novembra naslednje 915. vojno poročilo: Operativno delovanje s.aikovih motornih vozil in prived n.h večje Število ujetnikov. Kolone na pohodu v taboridča in Izhodiščne postojanke v zapadni Cirenaki go bile bombardirane. V* i:ni krm visokogorju so oddelki letalstva obstreljevali sovražne oklopne mott.rizi-nane oddelke t:*r z' irališ^a č't. V Sred r/. m>k m mr.rju in :a:l zapa*n'm obalnim ozemljem je angleško letalstvo včeraj izg.ibiJo 8 letal. Pogrešajo ti lastnih letaL T^ije Ictstrlil generili vitezi Savcfskega reda Rim. 2h nov. &. Njegovo Veličanstvo Kralj :n Cesar je na predlog Ducciev blagovolil '.nun vari za viteze s3voj?>Jvcea vo ja'kega reda letalske divzijske generale ;a Sc1 Alda LVbanija m (Jiuscp-pa Biffija zaradi izrednih zaslug, pridobljenih v sedanji vojni. Letalski divizijski aenera! S i I v i o S c a -roni, pionir rtailijanskega letalstva m as iz prve svert vne vojne, st jc rodil v BrescH 12 maja 1893 PostaJ ie pilot kta «915. in bil dode!jen kyv&k4m oddeUrotn V prvi svetovni vejni je dosegel 30 uradno priznanih ktl>Vh zmag. Bil 'e hude ranicn v leta.l-^-h b rbao leta lQi8 Odhkc^an 'e bil z 7'.rt kolajno z dvema srebrnima kclajna-ma ?n z bronasto knlajno za \-oia?-ko- hrab-T' :. Pto vojni jo opravlja! važne pcfa pav-nci»a stana Oboroženih siil v Severni Afriki m po-vcljn ka v zapadnem odseku L 1938 je postal Ic'a.lski brigadni cen era I in šef kabineta letalvkcpa ministrstva, katero funkcijo c opravljal nad dve leti. V ektebru leta 1940. je napredoval v letalskega divi-ztjskega tjcncrala. Aldo Urbani ie star skva-drist in jc bil odlikovan z visokimi italijanskimi in inozemskimi odlikovanji. Po pri-ČL-tku tega leta je bil imenovan za poveljnika italijanskih letalskih siil na Sardiniji. Letalski divizijski peneral G i u s e p p e R i f f i se je rodil v Cornatu (Mi'ano) 6. novembra 1885.. Udeležil se jc vojne 1915—18 kot topniški prdporoenik in si pridobi odlikovanje za vojaško hrabrost Leta 1926. je postaj veja-nki pilot in je b;J uvrščen v Kr. letalstvo. Bil ie podšef glavnega sana pri poveljni.:(t^ druge in prve letalske teri-r. r a'ne cene Kot polkovnik je b'il 1. 1935 imenovan za druqe£a povelin'ka letačke vojne Sofle. Leta 1937 je pmelieval odredu bombnikov*, leta 1939. pa jc napredon-al v letalskcpa bri^adnejia generala ter bil dodeljen pove-ljništvu drujjc eskadre in potem po'veljništvu pr^'c letalske esk.idre Kot šef glavnega stana se je zlasti izkazal v Organizaciji vojaških priprav v Albaniji. V juniju leta 1940 je o-d:el na operacijsko področje in v juniju leta 1941 ie bil poveljnik odreda bombnikov letalstva ni Siciliji. V februarju letos je napredoval zaradi hrabrosti, ki jo je pokaza'! kot poveljnik, v letalskega divlz:jskega rjcnerala. Jssnnška smrt dveh sijajnih pilotov Rim, '27 nov s. Med preiskušanjem bojnih letal sta našla slavno smrt podpolkovnik pilot Gvirio Masiero in kapitan pilot Francesko A°;ellD. Podpolkovnik pilot Gvido Bfaoiere je bil rojen v Padovi 24. avgusta 1S95. V februarju 1915 je prostovoljno prešel od polka novarskih suličarjev v letalskem bataljonu ter je postal vojaški pilot že v decembru ie odšel v operacijsko področje. Knt pilot Izredne hrabrosti in posebnih sposobnosti se je odlično uveljavil med lovskimi asi. Uspelo mu jo v petih mesecih vojne zrušiti sedem sovražnih U*tal. Zaradi udejstvova-nja v vojni 1915—1918 je bil odlikovan a tremi srebrnimi kolajnami in z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, katere si je p: idobil vse z odličnimi motivacijami. Leta 1921. se je njegovo letalo "»S. V. A.« udeležilo poleta Rim—Tokio. Obenem z Artu-rom Ferrarinom je izvedel čudovito pod-vzetje. Na dopustu je bil do leta 1935.. nakar je bil spet pokHcan v službo in se je prostovoljno udeležil vojne za osvojitev Imperija, kjer se je uveljavil zopet s svojo hrabrostjo in borbenim duhom ter je napredoval v majorja zaradi vojnih zaslug. Nato se je z napadalnimi oddelki prostovoljno udelež 1 španske vojne in izvršil težke akcije, s katerimi si je pridobil nadaljnjo srebrno kolajno za vojaško hrabrost. V marcu leta 1941. je postal podpolkovnik Kljub svojim letom je še naprej služil domovini kot kelavdator bojnih letal. Pri opravljanju te službe je nesreča zaključila v 47. letu njegovo čudovito letalsko življenje. Kapitan pilot Franeesoo Atrello je bil rojen v Castel Pusterlencru v pokrajini Milano 27. decembra 1902 Pilct je postal v Oktobru leta 1924 Leta 192S je bil dodeljen v činu višjega narednika brzemu oddelku v Desenzanu cb Gardiiv kjer se je popolnoma uveljavi. Leta 1929. se je udeležil z italijansko eskađro tekme za Schnei- Japonska o fictnenu pakta prati kemintemi Tok|o. 26 nov s. Ob šesti obletn:ci podpira protikom^tern^kpga pakta je zas*op-nik obvesčpva^e službe tok jske vlade izjavil med drugrn, da je pomen pogodbe v dejstvu, da 13 podoj^nje dela v te*n°m fodelovsnju proti grozečemu udejstvovanju komun zrna Pomen tega pakta je bil čedalje bolj jacen spr:čo neiasnega mednarodnega položaja. Zapos'ena z vsenv svojim- silami v začeti vojn. Japonrka ne more dovolit1". da bi se mednarodni komunizem nevarno razvijal v škodo njene narodne poiit&e. derjev pokal v Angliji ter pri tem potrdil svoje izredne strokovne sposobnosti in svojo drznost. V aprilu 1933 je pridobil Italiji svetovni rekord v brz-ni na Gardskem jezeru s 682 kilometri na uro v letalu i Čast oldi 72«. Ta rekord je v oktobru istega leta sam premagal, ko je dosegel 709.2 km brzine na uro. Za to podvzetje mu je bila podeljena zlata kolajna za letalsko hrabrost. Zaradi izrednih zalug je postal tudi podporočnik, še prej si je pridobil bronasto kolajno za letalsko hrabrost ter leta 1932. nagrado r.Baracca«:. Leta 1935. je postal poročnik in leta 1936. kapitan. Najprvo je bil v preizkuševalnem središču v Guidoniji. nato pa je bil dodeljen uradu za tehnično nadzorstvo v svojstvu glavnega kolavdatorja. Leta 1940. se mu je pripetila pri enem izmed tveganih preskuševa!nih poletov nesreča, katero pa je premagal kljub rani. samo s svojo neprimerljivo izkušenostjo in prisebnostjo, ko mu je uspelo v dramatičnih okoliščinah rešiti letalo. Tedaj je bil odlikovan z drugo bronasto kolajno za letalsko hrabrost. Francesco Agello je končal svoje letelsko življenje, ko je preizkušal eno izmed letal, ki so namenjena za vojno uporabo. Srd H boji tankov in nehote v Sovjetski napadi so bili povsod zavrnjszi z velikimi izgub s rr. I za sovražnika — Zrušeni napadalni poskusi v Staiingraću Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes našle'nje vojno poročilo: Med Volgo in Donom in v velikem loku Dona tmjijo hudi oklopni in p3h3tni napadi sooražnika dalje. Bili so v ogorče i ih borbah za vrnjeni. Sovražnik je izgubil ponovno Številna oklopna vozila. Lastni letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube na ljudeh, težkem orožju in raznovrstnih vozilih. V Staiingradu so se tudi včeraj zruv.li sovražnikovi napadalni poskusi. V srednjem odseku fronte Je sovražnik dne 25. novembra v področju južno od Ka-I in ina in jugovzhodno od TorojHM predel v pričakovani napad. V hudih borbah so bili vsi njegovi napali z velikimi i/1;uhanu zavrnjeni, nekateri krajevni vdori pa izravnani v protisunkih. Pri teh akeij-ah je bilo uničenih spet IS sovjetskih oklopnih voz. Crfsške bitke le pospešujejo izrabo sovjetskega vojnega stroja Tuđi stvrazna ofenziva pri Moskvi je bila ad Nemcev že pričakovana in je bila zato takoj v začetku ustavljena Berlin, 26. nov. s. Glede ofenzive, ki so to boljševika začel; severno zapadno od Moskve, izjavljajo v pristojnih vojaških vir h naslednje: Tud; ta cfcnzva je bila pričakovana in sicer že dolgo. Kakor se spominjamo, je letalskemu izvidništvu uspele ugotoviti proti sredi oktobra navzočnost močnih koncentracij čet in vojnih potrebščin v odseku med Toropecom n Kal.nmom Odločna intervencija velikih formacij nemškega letalstva jc prevrgla sovražne priprave in prisilila sovjetsko vrhovno poveljstvo, da je odložilo nameravano ofenzivo Med tem so se lahko podvzele vse potrebno mere, ki so b;le rakoj izvedene, ko se je sedaj ofenziva pričela. To pojasnjuje neuspeh prvega sovražnega sunka. Resnično se je izjalovil, kakor poroča današnje nemško vojno poročilo-, poskus prodora v nemško obradbno fronto in osamljene infiltracije so bile takoj odstranjene. Jasno je z druge strani, da je treba novo ofenzivo sprav ti v zvezo z ofenzivo, ki je v teku že nekaj dn: v južnem odseku. Njen namen je verjetno preprečiti, da bi Nemci lahko zbrali velike sle v kolenu Don, katere b; vzeli s srednjega odseka. Ce je temu tako, bodo dejstva prav kmalu pokazala, da nemško vrhovno poveljstvo rzpolaga z več ko zadostnimi s'lam-; za obvladovanje kakršnega koli napada, v katerem kol delu fronte. Glede bitke, ki je v teku na južnem odseku, se doznava iz istega pristojnega vira, da je napad Sovjetov južnozapadno od Sta-.ingrada iz Kalmiške stepe v glavnem ustavljen ln da je glavni napad, to je napad v kolenu Dona, potem ko je izgubil na jakosti, na tem, da se popolnoma ustavi. Kako je pojasnti, da je boljševikom uspelo izvesti veiiko ofenzivo? Na to vprašanje odgovarja vojaški kritik *Hambur-ger Fremdenbiattac:: T.mošenko se je oč t-no odločil vsaj deloma nevtralizirati rezultate zmagovitega nemškega napredovanja do Vo.ge. Posebno je stremel po vzpostavi t v najvažnejših prometn.h zvez s Kavkazom, s tem, da je zbral v majhnem odseku vse razpoložljive sile, odvzete drugim predelom fronte, je sovjetsk, maršal lahko sprožil dvojni napad z jugozapada in in severozapada in za ceno najhujših izgub vtisnil na nekaterih točkah nemški in romunske črte To ie pojasnilo, zakaj je kljub strašni obrab, v vojni leta 1941-42. sovjetski vojn- stroj bi sposoben izvršit, ta nadaljnji napor in doseč. nekaj pričetn h lupehov. Toda ta napor ne pomeni uresničenja strateških ciljev maršala Timosen-ka, temveč ravno nasprotno. Gigantska bitka bo samo pospešila proces nadaljujočega se osiabljenja sovražnega vojnega stroja. Nemške :n zavezniške sile, ki se nahajajo v hudih borbah, so znale obvladat nagio položaj, kar dokazujejo sami Sovjeti, ki pričenjajo govoriti o nemških protinapadh. Zmagovita borba ob Izmenskem jezeru Berlin, 26. nov. s. Po nekater.h vesteh iz vojaškega vira o bojnem udejstvovanju na vzhodni fronti se doznava med drugim, da so boljševikj skušali prodreti z napadi juž-novzhodno od I Imenskega jezera. Napadi so trajali 12 dni in So bili podprt z znatnimi silami, ki so obsegale 5 polkov strelcev, 1 brigado in dva bataljona inženjer-cev, to je nad 10.000 mož, k; jih je podpiralo nč manj kot 30 topniških baterij 2 večcevn mi topovi in nestevilnimi metalci bomb. Kljub ogromni premoč po številu so nemški grenadirji sovražnika vedno krvavo odbili. Pri Vcihovu uničena sovjetska skupina Berlin 27. nov. s. Nemški grenadirji, ki e-erirajo pri Volhovu, so napadli skunino bclj:evi kih vojakov, katero jim j"e uspelo obkoliti. Naknadno jc biLa sovražna sku-pna v hudih borbah umčena U letih je bile 43 sovjetskih vojakov, ki so edini ostaJi živi od vse skupine. Nad nizozemsko obalo sestreljena sovražna letala B rlin, 26. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bile 25. novembra med akcijami proti obalaro zaseden" g-a ozemlja na zapadu zadane Angležem nadaljnje izgube. Popoldne j 2 oii zrušen nad nizozemsko obalo v letalskem dvoboju večmotorni angleiki bombn k. Protiletalsko topništvo letalstva je tudi sestrelilo nad nizozemsko oba'o angleški bombnik tipa >W>illington<. Od petih članov posadke je eden umrl, ostali štirje so pa bili ujetL Končno je nemško protileiLalsko topništvo setralilo tret e angleško letalo tipa r/Spitfire« nad RcKavskini prelivom. Preprečeni sovjetski poskusi na finskem odseku Helsinki, 26. nov s. Vrhovno poveljni-štvo frfiskjft oborožerih sil poroča: V zad-njih 24 urah sta finska pehota in topni štvo preprečila ponovne poskuse vdora sovjetskih oddelkov z različnimi Eilami tako v vzhodnih odsekih fronto v KareLs!;; ožini, kakor v odseku Rukajarvija in Uh-tuč na fronti v vzhodni Kareliji. V juž-rem odseku te fronte je bilo Izredno živahno obojestransko udejstvovanje vseh vrst orožja. Zaradi velikega ud jstvovanja sovjetskih napadalcev nad finskim zalivom sta bila dva letalska strma V Helsinkih nssti bsrbe do zmzge i Berlin, 2o. nov. s. V » bičajnem teden-| >kc:n čianku za revijo »Das Keich« prvbija ; minister za propj^and^ dr. Gobbcls, k..k*.m j morajo biti kategorični imperativi /a vsa-I kciM Nemca v sedanji uri V tej \<>in*'. pi:c dr. liObbcls med drugim«. £rcs resn črni za VSO, CJre /u življenje* ali >mrt Kdor podleže, je za vedno izgubi len. Maramo torej •»kušati pottolei sovražnika ne N:tnv> z umetnostjo /ma^i►%a;i m. teimce tmii .*» prerivanjem i/^ub Logično m naravno tMN hiti za vse N\'incc. da zaupajo v zmaj^o m d.i stcTe vse, kar je m ^oec. za zrnato. Lažna Objektivnost ic nevarnot. ki (K?t.i/i nase narodne :ntcrese. S,imo trpljenje n naroda &*C0l \ n.i-.i srea in ne ka/en. ki j<» u^ da zadaja nareio-m. Id so hordi ms kax-n prevelika. no«bena pot predi . i za doscflo eiii. Delavci in de vsi v isti n® Raport tajnika Stranke Esc. Vidussonija s predscjsilki sindikalnih federacij delodajalcev in delavcev Rim, 26. nov. s. Tajnik Stranke je imel včeraj na sedežu Littoria raport s predsedniki sindikalnih konfederacij delodajalcev in delavcev. Po pozdravu Duceju je Eksc Vidussoni dal besedo predednikom sindikalnih zvez, ki so obširno poročali o organizacijskem položaju v raznih odsekih. Tajnik PN je nato dal navodila za akcijo, ki naj se opravi v sedanjem trenutku, ko morajo biti vse energije mobilizirane in naperjene na dosego zmage ter je podčrtal potrebo, da posamezne kategorije pokažejo zrelost in zavednost, sodelujoč med seboj v polni harmoniji in v duhu medsebojnega razumevanja. Nujno potrebno je, je rekel med drugim Eksc. Vidussoni, da profesionalne družbe opravljajo aktivno in stalno delo propagande med svojimi pripadniki ob tesnem sodelovanju s političnimi cblastmi. da prodrejo globoko v zavest in pripomorejo k jasnemu razumevanju dolžnosti, ki se nalagajo vsakemu državljanu in zlasti tistim, ki delajo v krogu gospodarstva države v vojni, katere interesi morajo biti postavljeni nad interesi kategorije Režim pozorno zasleduje probleme, ki zanimajo vfg kategorije, da bi bili rešeni v mejah sedanjiIi možnosti. To so problemi kakor n. pr. družinske doklade, podpora in skrbstvo v7 bolezni, nagrade ob 20-letnici, šolske obed-nice itd. Vse to so otipljivi znaki vnete pozornosti in naporov, s katerimi Režim po Ducejevih navodilih pomaga delovnemu ljudstvu. Sindikalne organizacije morajo tudi mobilizirati vse svoje energije, da so delavci lahko deležni takoj vseh ukrepov socialnega značaja, ki jih režim določa v njih prid. Potrebna je torei zdrava propaganda in pospeševanje vseh pobud, ki lahko koristijo zboljšanju delovnih pogojev. Stranka se zanima v tej dobi na primer s posebno skrbjo za pobudo podjetniških menz, katerih število stalno n;u i.« a ob popolnem zadovoljstvu delovnih mno*ic. Tajnik Stranke popolncmn zaupa v osebno delo zveznih predsednikov, da bodo podjetniške menze vedno holj ustrezale političnim, podpornim in socialnim ciljem, zaradi katerih so bile ustanovljene, Eksc. VIduasonJ je nato obrazložil mi-čela politike, ki naj Za jamči tidnost italijanskega gospodarstva v samem interesu vseh socialnih kategor'j. V tem pcg'edu jc nujno potrebno izpolnjevanje delovnih pogodb in tarif, da se prepreči nevarno stremljenje kupičenja delovne s:!e a pomočjo črne borze, kar lahko povrroči znatne mol-nje na področju de!a in proizvodnje. Tajnik Stranke je nito omeni! vprašanje porazdelitve delovne sile, poudarjajoč pcmen namestitvenih uradov ln opozai |aj^č na potrebo zaposlevanja povratnikov, do kal nii morajo sindikalni voditelji pokazati vso ^politično občutljivost. Zvezni predsedniki so Iznesli ?e razna vprašanja organizacijskega zn~ča;a; na vsa je Odgovoril tajnik Stranke in povzel poteK debate omenjajoč akcijo, ki jo je treha opraviti, da bo v vsakem odseku dosei n večfl in nnihitreiši uspeh. Bksc, Vidussoni je ob zaključku pohvalil marljivost in vero delavcev in delodajalc-ov. ki so mo-bilzirani na notranji frenti fašistične T>o-niovine v vojni. Nad junaštvom in težkimi s prevzemom odrekanja in žitev. z vero, ki premaguje slehrno omahovanje, ima narod, ki ga predstavljajo delovni lazrrclj, samo eno navdahnjen je in en cilj: biti vreden zgodovinske ure in si zaslužiti m peno bodočnost faš stične Domovine v tsnpenjs v šefa, ki ga vodi. Angleško barbarstvo proti itaSIfcnski civilizaciji Plamteč protest Akademika Marcela Piacentinija Rim. 23. novembra. Arhitekt Marcel Piacentini, član Kr. italijanske Akademije je poslal • Giornalu d" Italia« naslednje p'smo, ki izraža ogorčenje proti Anglosasom, kateri se ne bore samo proti italijanskemu narodu, ampak uničujejo predvsem kulturne spomenike: :>Podlosti, ki jih Ang'osasi p čenjajo proti našim ljubljenem mestom nimajo primere v zg-olovini. Oznaka barbarov s katero smo že 2.000 let navajeni označevati one. ki so prihajali uničevat našo visoko civilizirano deželo, ni dovolj primerna za žigosanje sramotne podlosti naših sed njih sovražnikov. Kajti one barbare, je obvladoval primitiven in divji nagon, kakor ga lahko čut'jo dečki, ki so zrastli brez vzgoje in brez vesti v svojem svetu, ki še ni poznal omike. Ti pa delajo s polno z.vestjo in uničujejo s točno voljo. Pri tem jih podpira njihova teimika, katere so se naučili od nas. Njihova namera ni samo trositi varljivi preplah med ljulstvo. marveč hočejo izbrisati vse onot kar najjasneje, najočitneje in najverneje pr'ča o naši civilizaciji. Anglosasi hočejo iničiti latinsko •ivilizacijo Ir kakor so to tisočkrat poskušali z negiranjem in cbit.kovanjem, poskušajo to danes neposredno in divje proti odličnim spomenikom, proti vedno živečim simbolom največje omike, ki je kdaj nastala in ki Se vedno traja na svetu. Vztrajnost njihovih napadov dokazuje, oa nočejo zadeti umetniška dela, ki jih sami v svoji lakomnosti in prostaštvu M morejo niti posnemati Oni smatrajo t.» naše spomenike za stare zaprašene pred-mete, ki so popolnoma br«>z koristi in jih je treba pomesti. Zato izvršujejo barbai-ske napade z mehanizmom proti 2000-letni evropski omiki. Anglosasi pa se zopet enkrat motijo. Italijani bodo do zadnje kaplje krvi braniii svoje veliko bogastvo, ki ga predstavlja njihova civilizacija. Se bolj se motijo, ko nočejo .znati, da se je latinska civilizacija kljub vsem nasprotstvom po rimski dobi še enkrat obnovila s ! instvom in s preporodom. Ona ima v sebi silo za zo-petno obnovo in za ponovni povratek k najbolj vzvišenim čudežem duha m volje. španska cbsejba Madrid, 2o. nov. s Li*t »Arriba« objavi ia uc\q članek svojega vojsikegi kritika,* k... terem gcveri o ang&fcik bombn i k :h /x dolge razdalje, ki yj upf.rahl*#Jo proti miroljubnemu prebivalstvu italijanske zadnjo straže in trdi: Ža' sten in obfsJbssoja vreden je prizor ti :k:h žmovanh nedolžnih življenj, pocu-zi\rh mest in v nekai minutah uničenh umetn:n. ki so preživela ste/etja Še bolj ža!cstna je misel da te ru:cvnc. to trpljenje in to puito'enje ne pr - v*jo nki /a tno sekundo k ^kraj:anju trajanja in * :t>- ljenja vajne. •»STOVETTfSKT I7SROI>«, petek". 27. novembra 1942-XXI Sle*. 273 Lesa počastitev zsmskih ostankov ~ profesorja Umberta Nana Ljubljana, 25. novembra V sredo dopoldne je bila v žalno okrašeni uršulinski cerkvi črna maša za profesorja Umberta Nana, ki so ga meseca maja bar*. barsko ubili komunist;. Službi božji so prisostvovali Visoki komisar, Poveljnik XI. afmadnega zbora, Zvezni pciltajnik v zastopstvu Zveznega tajnika. Poveljnik divizije planinskih lovcev. Poveljnik pehotne divizije in drug: zastopniki oblasti. Prisostvovalo je tudi osobje d?užbe Emona«, pri kateri je bil zaposlen pokojni pref. Nana in kjer so zelo cenili njegovo delavnost. Med osebjem jEmonc* smo opazili tehničnega ravnatelja Medicin in ing. Natillia. Vojaški kaplan je po božji služb! podelil odvezo posmrtnim ostanka..], na katere je bil položen venec, ki ga je poslal Visoki komisar. Ob 16. se je iz Doma fašijev razvil veličasten spi uvod z vojaško godbo proti postaji. Ob krsti je hodilo častno spremstvo Milice, pred krsto pa so nosili številne vence, med katerimi je bil tudi venec Visokega komisarja, Poveljnika armijskega Zbora. Zveznega tajnika. Fašistične zveze iz AJessandrije vodstva in osobja - Emone', Poveljstva prostovoljne protikomunistične milice ln mnogo drugin. Za Krsto sta stopala najprej brat in svak pokojnika, nato pa Visoki komisar. Poveljnik armijskega zbora. Zvezni podtajnik v zastopstvu tajnika, general Poveljnik divizije alpskih lovcev, ljubljanski podžupan, zastopajoč župana, in drugi predstavniki oblasti. Sprevod je zaključevala velika skupina ženskih Fašijev s praporčkom. Na postaji je Podtajnik izvršil obred poimenskega fašističnega poziva, na kar je krsta odpotovala proti Alessandriji, kjer se pripravljajo veliko pogrebne svečanosti za objokovano žrtev komunističnega sovraštva. Maša zadušnica Prof. Umberto Nano. ki je kot uradnik zavoda -Emona« padel pod zločinsko ko-piunistično roko pri Crmošnicah, je bil deležen vse počastitve, ki jo zasluži njegova vzvišena žrtev. Na dan pogreba je bila ob devetih dcpoldne v uršulinski cerkvi masa zadušnica za pokojnin1, mučenikom. Spomin državljana, ki je padel sredi dela. ki je bilo posvečeno le temu. da bi se zopet, mogla obdelovati slovenska zemljišča, so počastili s svojo navzočnostjo pri masi zadušnici Visoki komisar Eksc. Grazioli. ar-madni poveljnik Eksc. Robotti. Zvezni podtajnik Capurso kot zastopnik odsotne« ga Zveznega tajnika ter veliko število visokih vojaških predstavnikov in fašističnih hierarhov. Maja s2 je po Ljubljani nenadoma raznesla pretresljiva novica, da je padel v Beli Krajin; kot žrtev komunistične teroristične roke profesor Umberto Nano. Kot tradnika Emnne* ga je doletela mučenička smrt na službenem potovanju. Ker je bil Nano ena prv h žrtev zločinskih teroristov. Ljubljnčanl vest; niso hoteli verjet;, dokler ni prišlo uradno potrdilo. Vsi so obžalovali njegovo grozno smrt in se zgražali nad metodami teror etičnega boja. Vse podrobnosti o napadu in smrt; proi. Nana pa so prišle na dan šele sedaj, ko so naši; njegovo truplo, lzsied-1 ga je cd-prostovoljne protikomunistične milice. Opis smrti blagega pokojn ka priča o divjaštvu :n pokvarjenosti tistih, k; so jo povzročil;, obenem pa je svetel vzgled poguma, odločnosti in pripravljenosti na vsako žrtev za blagor domov ne. Teroristi, ki So se udeležili napada, so priznali, da je b.lo zadržanje prof. Nana zadnje trenutke pred smrtjo junaško, odločno m m.rno. Kako se je dojmila tragična smrt prof. Nana ljubljanskega prebivalstva, se je jasno pokazalo na dan pogreba. Po vseh ulicah, kjer se je pomikal pogreba; sprevod, so prebivalci spoštij vo pozdravljah telesne ostanke pokojnika na poti k zadnjemu, večnemu počitku. Tako so Ljubljančan: najlepše pokazali, kako obsojajo zloč ne teroristov jn cenijo mučeniške žrtve boja za uresničitev novega reda. kj ga je pr nesla zmagovita Italija. Prof Umbertu Nanu bodi lahka zemlja' Odloži*. :rv iz prednjega odstavka lahko odredi Visoki komisar za določne primere tudi s splošnim pravilom. Člen 14. Osebju, katerega ta naredba to naredba z dre 31. avgusta 1942-xX St. 171 ne obs.gata. se določijo prejemki, tudi če bi se s tem spremenile morebitne veljajoče določbe, z Visokemu komisarju pridržanim ukr. pom posamez aH s splošnim pravilom za določne primere. Člen 15. Nek varno morebitni uporabi kazen kih in policijskih odredb sta za natančno in točno uporabo te naredbe disciplinsko in civilnopravno odgovorna predstojnik urada, pri katerem je bilo podrejeno osebje neposredno usiužbeno. Dred^a je prenehala služba, in pa likvidacijski organ za plače ali pokojnin j. vsakteri za njega zadevajoči del. Člen 16. Ta naiedba. s katero se razveljavljajo naredba z dne 24. juniji 1912-XX it. 128 in vse druge njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljani, dne 14. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubi jan ko pokrajin .v. Emilio Grazioli. Predpisi o Krsđltvi prejemkov fclvtc-p \ z:c s! c vanskega ?seb£a države ter drugih javnih in pamažnih, kakor ti?tJi pod državno nadzorstva postavljenih uctaKsv, cestnega s službe Visoki komisai za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1911 -XIX št. 291. glede na zakon bivše kraljevine Jugoslavije o uradnikih z dne 31. marca 1931.. uredbo o izplačevanju prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. novembra 1939.. objavljeno v Službenem listu št. €15 90 iz I. 1939. in na njen pravilnik z dne 4. decembra 1939., objavlji n v Službenem listu AU1G2 32 iz 1.1910., glede na svojo naredbo z fine 21. junija 19I2-XX št. 12$ o ui«--"Iv: p'--\;Vnikfiv osebju, ki je odsotno n službe brez opravičenega vzroka ali ža»-radi policijskega ukrepa, in smatrajoč za potrebno, da se izdajo splošni predpisi o prejemkih bivšega jugoslovanskega osebja države ln drugih javnih in pomožnih ustanov, ki je bilo v službi v Ljubljanski pokrajini, a je kakor koli s službe odsotno, odreja: Člen 1. S to naredba se.ob razveljavitvi vsake druge njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe urejajo prejemki, ki gredo od 1. aprila 1911 -XIX dalje tistemu oebju. uslužbenemu ta dan pri civilnih ob-tastvib države, pri občinah in diugih bivših jugoslovanskih ali kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih javnih in pomožnih ustanovah, kolikor so po svojem poslovanju imele sedež na ozemlju, priključenem Kraljevini s kr. ukazom z dne 3. maja 1941-XTX št. 291, katero na dan 11. aprila 1941-XIX ni bilo v službi in slur.be ni zopet nastopilo, ali je bilo v službi na tem ozemlju oziroma jo je bilo zopet nastopilo, pa mu je prenehala ali mu še preneha. Člen 2. Najvišji znesek morebitnih prejemkov, pripadajočih po veljajočih predpisih iz preračuna države, občin in drugih javnih in pomožnih ali kakor koli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov razvrščenemu osebju, ki od 11. aprila 1943. XIX dalje ni bilo v službi, za čas do 31. decembra 1941-XX nikakor ne sme presegati četrtine, za čas od 1. januarja do 30. aprila 1912-XX pa polovice temeljnih prejemkov, ki so jim šli na dan 11. aprila 1941-XIX za plačo, poležajno doklado, redno in izredno osebno draginjsko doklado ali podobno doklado. izvzemši rodbinske draginjske doklade. vse druge posebne dodatke in začasno vojno doklado. Kolikor ni določeno v naslendjih členih 3. in 4. drugače, ne gredo tistim, ki so na dan 11. aprila 1941-XIX bili pod orožjem ali pa mobilizirani pri drugih ustanovah nego pri katei ih so službovali, od tega dne nikaki prejemki nerazvrščenemu osebju za čas, ko ni bilo ali ni v službi. člen 3. Razvrščenemu in nerazvrščenemu osebju, ki je biio na dan 11. aprila 1941- XIX pod orožjem ali je bilo mobilizirano pri drugih ustanovah nego pri katerih je službovalo ter padlo v vojno ujetništvo državnih ali zavezniških oboroženih sil, gredo z omejitvijo po prvem odstavku prednjega člena do 30. aprila 1942-XX prejemki, določeni po bivših jugoslovanskih zakonih in pravilnikih, toda brez pribolj-škov, dovoljenih po dnevu italijanske zasedbe, ako jc bil nameščenec ves čas nepretrgoma vojni ujetnik in če ni prostovoljno, dasi bi se mu bilo mogoče povrniti na ozemlje kakor koli pod italijansko oblastjo, opustil ali prostovoljno opusti vrniti se v treh mesecih po osvoboditvi ali ko se mu je osvoboditev ponudila. Ce bi se bilo vojno ujetništvo prekinilo, -gredo prejemki po prvem odstavku da prve osvoboditve. Člen 4. Prejemki po prednjem členu gredo tudi razvrščenemu in nerazvrščenemu osebju, ki je odsotno s službe zaradi pohabljenja. ran ali bolezni, dobljenih v vojni, in sicer za čas. ko mu pohabljenje, rane ali bolezen niso dopustile da bi zopet nastopilo službo pa ne aalj ko do 30. aprila 1942- XX. Clev 5. Od prejemkov, ki gredo osebju po prednjih členih 3. in 4.. se vselej odtegne to, kar so povzročnfk ali njegovi rodbinski člani za isto Časovno dobro prejeli od \cjaskih ali diugih ustanov. Nič ne gre razvrščenemu in aerazvrSČ -nemu osebju pod orožjem ali mobil zirane-mu r.a dan 11. aprila 1941-XIX. za katere ni na nedvomen aačin dognano, da so v vojni padli, bili pohabljeni, ranj.ni aLi v vojni oboleli ali bili vojni ujetniki. člen 6. Od dne 1. maja 1942-XX dalje lahko prizadeti uveljavljajo svojo morebitno pr-avico kann, toda brez vsiki-n-- ga ppvisiap. Člen 7. U lavlja se izplačevanje kakršne koli vrste uradnikom in uslužbencem države in drugih v členu 1. rnštetih ustanov, ki so konfinira'i. policijsko int rnirani ali zoper katere je uveden kaze-sk* postopek zarad obdolžitve političnega z'cčn-stva ali so >priprt« že nad trideset dni ali pa so ž.» več ko pen dni odsotni s službe brez opravičenega vzroka. Ustavitev velja od dne ko se je začela odsotnost. člen 8 Ženi. če ni zakonito ločena po lastni krivdi, če je ni p 1 nedoletnim otrokom razvrščenega 1 ameSČenea, za katere je nastopila katera izmed okolnosti iz prednjega člena, ~e začasno izplačuj.* proti poznejši izravne vi n do dokončne odločitve disciplinske zadeve pevzročniku ukrepa ea tretjina ?.m? rkič , najmanj pa čistil 150 lir na mesec. Enaki začasni prejemki se lahke odredijo, če je kaj posebnih okolnosti, z Visokemu komisarju pridržana n obrazloženo odločbo ženi. če m zakonito ločena po lastni krivd . če je ni pa nedoletnim otrokom rerazvr.-č nega nameščenca, k: so s? znašli v kateri izmed okolnosti pa predr njem členu 7. člen 9. Pot; m k:> se dokončna odloči v disciplinski stvari povzročnik 1 ukrepi, se višina izpkičil po prednjem členu z Visokemu komi arju pridržano in re obrazloženo odločba lahko zv'šu do peloviee temeljnih prejemkov n emu pripadajočih kot plača, polož-jn ■«. doklada. redna in iz. redna o: -hr.a dragini:-;ka dok leda m podobne dcklade. izvzemš: rodbinsko doklado. vse druge posebne dodatke in začas:o vojno doklado. čl:n 10. ženi povzroča k- ujereps ne gresta nikakršna dopolnitev ali p >vZSek stalnih prejemkov k;'kršne koli vrste, ki jih morda dobiva ona sama posebej iz- proračuni katere izm.?d ustanov z člena l. te raredbe. zaradi tega. ker je bii njen mož. odtrgan od r:dbme ob no.-tonu katere izmed okolnosti, navedenih v členu 7. Člen 11. Upokojenemu osebju ustanov iz člena 1. te naredbe, za katere bi nastopila katera izmed okolnosti iz člena 7. ce z Visokemu komisarju pridržanim r e-obrazloženim ukrepom do dokončne odločitve o disc plinski zadevi lahko ustavi iz-pj it vanje pokojninskih prejemkov v celoti ali deloma. Z ustavitvi'a po prednjem odstavku se eventualno lahko združi začasno Izple čaranje prež'vnine že-i. če ni zakonito ločen«* po lastni krivdi. 63 je ni pa pavzrečniko-vim nedoletnim otrokom. člen 12. Osebje v službi ne v službi ali upokojeno, če 90 nastop le zanje okolnost: iz člena 7.. kakor tudi odpušče-o aH odstavljeno iz političnih vzrokov, s? z brez-prizivnim odlokom Visokega komi arjia lahko izključi od vsakršne pravice do pokojnine ali drugih pokojninsk h prejemkov, od prejemkov po tej naredbi kakor tudi od povračila prispevkov, vplačanih v pokojninski sklad za državne uradnike ali v podobne sklade, ustanovljene za nameščence drugih ustanov, navedenih v členu 1. te naredba. člen 13. Vse. kar bi oblastva izplačiua več, nego je določeno v tej naredbi, se mora povrniti, kolikor pa je povračilo dejansko nemogoče ali se zaradi posebnega upoštevanja vrednih ckolrosti z Visokemu komisarju pridržanim ukrepom na predlog prizadetega oblatva odloži, se vsekakor poračuna pri morebitn h pokojninskih prejemkih. Apel na Človekoljubna srca Osebje; ki je zaposleno z razmejevanjem živilskih nakaznic, je dobilo od mag.m rata nalog, da naj spomni meičane o primki prihodnje izročitve živilskih nakaznic /a mesec december, na sveto dolžnost človečan-skfe vzajemnosti, ki nalaga premožnejšim, da obrnejo svoj pogled na manj imovite, ki v hladnem letnem času nimajo kaj obleči. Plemenita pobuda za zbirko ]>onošenih oblek za siromašne, ki se vrši pod okri'j.ra i i»bčin>kega podpornega urada, bo naletela nedvrtnim na enodufeo odobravanje me- ! š'anstva, ki bo nedvomno po svojih mož- j nohtih doprineslo u dobrodelnemu namenu. Magistrat trka na človekoljubno čustvovanje meščanstva in je prepričan, da so bo slednje odzvalo s popolnim razumevanjem ter da bo pokazalo plemenitost da bednih nesrečnikov. Darovalci so naprošenl, da izročajo svoje darove v poslovalnicah: K rane škanska ul. (J, Ivanin«.va 11 (Trnovo), ž'bertova '17 (siška), Ob Ljubljanici 29 (Moste) ali pa, da sporoče svoj naslov osrednjemu uradu v Pneclnljevi uL št, 9. S^eco lir za revne je £2llz2*U Zavod za zadružništvo Pokrajinska zavod za zadružništvo v I.j^b Ijani ic v žeJii &t podpre obzirno podporno akcjo pokrajinskega urada za podporo pr; Visokem komisariatu tako v glavnem mestu, kakor v ostali pokroj'ni. poslal Visokemu komisarju znesek 50 000 Ir. ki co ga prostovoljno prispeval; spodaj omenjeni zavod : Vjsoki komisar se ie za prispevek zahvalil ter do!oč:! VSpto podporo ?iro-rnaŠnfm druž nam (zimske obleke). Prispeval? so-. . PDkrajdngk zavod "za zadružništvo V Liubljan" 1500 lir Zadružna zveza 5000 < Zveza sIovens!x:h zadrug 5000 » Ljudska posojilnica 5000 Kmetska posojilnica za ljubljansko bkolico 5000 ■ Zveza kmet j?kih zadrug 5000 ■ Kmctjska družba 5000 Vzajemna posojilnica 1500 - Prva de!av-ka zadruga 1500 ■ Gospodarska zadruga za nakup n prodajo * 1000 * Ze'ezpičarska zadruga za Ljubljansko pokra iino 4000 *■ Splošna zadruga za nakup in prodajo 1000 r Zadruga državnih nameščencev 1000 ■ Kmetijska zadruga z:i nakup in prednjo 12a0 ■ Zadruga za manufakturo 1000 ■ Marad osrednja zadruga za jzvoz leza *00 r. Hranilni in po^ojiln konzorcij državnih uradnikov 250 • Kmetijska hran inica in posojilnica 2500 * Zadružna hranilnica 500 -Zadružna posorln ca 500 » Splošna posojilnica 250 > Zad:uea za nakup tritktorjev v Ljubljanski pc':roiini . 1500 * Z. Iruga t:oŠ'.n;h nMncšćencev_25" 50.00«) 1 r Darilo kneza Kar?a AtloUa Auer.perga v Kočevju V isti namen je poslal knez Karel Ariolf Auerspers Visokemu komisariatu znese^ lir iK)U0, k ga je V.soki komisar določil za podporno akcijo v Kočevju Ncve r&:ferHe uprave v t?eh občinah V;?oki komisar za Ljubljansko pokrajino je z ozirom na nujnost. d:i je trebu razpustit; občinsko upravo Šm hel - Stopjče m imenoval zrednega Komisarja na temelju čl. 3 zakonske naredbe z dne 3. maja 1041 -XIX štev. 2'Jl od red: I: I. Cl. i: Občinska uprava v Srnihelu - Sto- pičah -c razpušča Cl 2: Za izrednega kom sarja omenjene občine se imenuje dr. Stanko Švajgar. pek. Josipa. Okrožn komsar v Novem mestu je poverjen z izvršitvijo te odredbe. II. Cl I" Občinska uprava v Hotedršicj se razpušča. Cl. 2: Za izrednega komisarja omenjene občine se menuje Rupnik Ivan. Okrožni kom sar v Logatcu je poverjen z izvrš tvijo te odredbe. III. Cl. 1: Občinska uprava na Rakeku se razpušča. Cl. 2- Za izrednega komsarja omenjene občine se imenuje Mihevc Leopold. Okrožni komisar v Logatcu je poverjen z izvrš tvijo te odredbe. Ljubljana. 23. novembra 1942-XXI. Naročite se na romane Dobre knjigef Postrežba z mlekarn v gostinskih obratili Smatrajoč za potrebno, da se uredi postrežba z mlekom v gostinskih obratili, kakor je urejena v drugih pokrajinah kraljevine je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v Službenem listu« 25. t. m.: Začenši s 1. decembrom 1942 XXI se prepoveduje v gostinskih obratih (vSteVtt mlekarne) prosta postrežba s kakršnokoli pijačo, ki bi vsebovala mleko (presno, kondenzirano, v prahu ali kakor koli kon-serviranoL Izjemno je dovoljena postrežba s kapucncem v skodelicah za Kavo; ven iar količina mleka ne sme presegati polovice skupne količine pijače. Kršitelji te narelbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 2«. januaija 1942 XX v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Tudi se lahko odredi začasni ala predlaga trajni prevzem obrtne pravice. Prodaja krav mlekaric Kmet j ki oddelek Visokega Komisaria-ta obvešča živinorejce, da bo v soboto. 28. t. m. v gostilni Rostohar — Kailovski most — od S. do 12. ure in od 14. do 15. ure prodaja prvovrstnih p'emenskih krav, dobrih miekeric. Iz Hrvatske Z Gorenjskega Poroke v kranjskem okrožju, v kranf- skem okrožju so se poročili zadnje dni krojaški mojster Anten KuŠSJ iz Zabnie \ s kmečko panujčnico Marijo ECriSner iz Godešiče: hlapec Janez Čarman z deklo Margareto Bzant. oba iz Žlebov; pomožni .elavec Ignaz Tavacat iz Poilgore a hišno pomočnico Matildo Miklavčič iz Kužii; pomožni delavec Janez Bogataj z deklo Ano Malavaš č. oba iz Fužin; sedlarski pomočnik Ježe Peternel iz Preske s h:šno pomočnico Rozalijo Pečnik iz Medvod; delavec A. Hafner s tovariiško delavko Marijo Burger, oba iz Vaš: mesarski pomočnik Peter Gaser s tovarniško delavko Marijo Bernhard. oba iz Stare lx>ke; uslužbenec državnih železnic Alojz Pair iz B d Hof-gastein z Josipino Frančiškv) Ladihar iz Starega Dvora; tesarski pomoćni; Ludvik Jereb iz Grada s kmetico Angelo Ster iz Torovega pri Smledniku; tesarski pjmoč-nik Alojzij Cergant s kuharsko pomočnico Morijo Peikat oba iz Goričan ter vrtnar Gregor Lauter z deklo Ivanko Koš:r. oba iz škjfje Loke. — Vojaška zahvalu gorenjsk'm /en trn. Po zaključku marmeladne akcije, pr. kateri so samo v radovljiškem okrožju žene skuhile a.000 kg marmelade za ranjene vojake, je povabila voditeljica ženske organizacije CoiUschirg najplodnejše pomočnice vseh krajevi ih skupin za obdarovanje ranjencev prvič v Celovec. Navdušeno so se žene odzvale povabilu in p ispeci fl kevčegi polnimi sKdka ij, sadji in p;i-hranjenih cigaret. V bolnic: «0 bila razdeljena darila. Neki ranjeni vojak je pisal na gorenjske žene naslovljeno pismo, v katerem jim izraža globoko hvaležnost za njihov trud in pozornost. — Predavan j;* s skiOpj čnmii slikami. Jutri zvečer bo predaval v strankinem domu na Jesenicah desetnik Pittner o Afrik>. Predavanje bodo spremljaje barvaste skiop-tične slike, ki jih je posnel predavatelj sam. Pittner se je udeležil bojev Afriki. — Požar, v enostanovanjski hši M. Wessej v Stražišču pri Kranju je nastal oii dan požar. Prihiteli so takoj gasilei. ki pa hiše niso mogb reš;ti. Pač so pa spravili iz nje pohištvo in jestvine. Hiša je pogorela do tal. K sreči ni bilo vetra, sicer ?e b: požar razš ril tudi na. druge hiše. Šestčlanska družin 1 ie ostala bre^ strehe _ Rodbine s številnim nOtomPtl 09». V občini Šmartno pod šmarno goro prebivajo večinoma kmetje, ki so svoje tJtrtrve kmečko mirelnost ohranili tudi tam. kjer BO nesli kot deJavd skromei zaslužek. Zaposleni so v štirih industrijskih podjetjih: v tovarni čevljarskih potrebščin Seunig. v tekstiln itovam* Štora i. v opekaJ-n: Česen in v tovorni za kleklanie čipk Cit . Skoraj vsi ima "o številne družine. Izmed 750 parov ii nohenega brez otrok. Povprečno imajo 4 otroke, nekateri pa tudi po 7 do 9. _ Učiteljsko zObrovanje. V ljudski šoli v Domžalah so nedavno zborovali učitelji i nučitelj:ce iz Kammka. Okrožni upravitelj Helmut Prasch je govoril o potrebi vseskozi dostojnega zadržanja vsak- nemške zaposlene moči. Po predavanju so imele učiteljice telovadne vaje, učitelji so pa obravnavali razna šolska vprašanja. Končno so s' zborovale i ogledali še nedograjeno tovarno za izdelovanje šahov r»?iz & Komp. V litiji so tudi zbc-rovali oni dan učitelj •n učiteljice. Zbrali so se v meščanski š-T. Tudi tam se je oglasil k besedi okrožni upravitelj Prasch. ki je dal zbranemu učt-teljstvu smernice za nadaijno delo. — Razstava malih živali. V začetku decembra bo prirejena v Zagrebu razstava pcminne in kuncev. Priredi J° Zadruga rejcev malih živali Večina razstavljenih mal h živali bo naprodaj ali pa razdeljena med kmetovalce, da se povzdigne kakovost dumačih pasem malih živali. — Obletnica ustanovitve ženske ustaške organizarije. Zemki odsek ustaške.na pokreta je praznoval te dni prvo obletnico svoje ustanovitve V zvezi s tem je sprejel Poglavnik dr Pavel:č večje odposlanstvo ženske ustaške organizacije. V kratkem nagovoru komisarske voditelj ce ženske ustaške organ zacije prof. Irene Javor je bila izražena volja hrvatske žene sodelovati pri organizaciji in izgraditvi nove Hrvatske Poglavmk se ie v daljšem govoru zahvalil ženstvu za njegovo uspešno delo. — Skrb za vajence. V Zagrebu zaseda že več dni odbor za ureditev položaja vajencev n nedoletnih delavcev. Pod predsedstvom šefa oddelka za socialno skrb-st\-Q v notranjem ministrstvu dr. Gašperja Midv.ča So se obravnavale zlasti naloce poklicne posvetovalnice. Ta ustanova io posloval? doslej v okviru Trgovske zbornice, zdaj bo pa priključena glavn- borzi dela Glede sprejemanja vajencev je b:lo sklenjeno da bodo morali bit v bodoče vsi prosilci zdravo ško in strokovno fiziološko preiskani Poleg tega ie b:io sklenjeno, da bodo zdravnik; v bodoče vajence n delavce zpod 18 let v določenih časovnih presledkih pregledovali. — Napredek Kamnika in Kamniške Ki- strice. Pod spretnem vodstvom deželnega svetnika dr. Doujaka in njegovih sotruum-kov je h'l zasnovan načrt g radnje stan -vanjskih hiš v Kamn_ku. v kratkem l>> dograjenih 12 velikih hiš. Veliko modem » šolsko poslopje s stanovanjskimi hišami 7.1 učitelje, športna igrišča, kcnalsčc in dre-voredne naprave so že gotove, o^inosmo se še gi ade, tako da bo za loščeno vsem potrebam Kamnika kot važnega tujsko prometnega kraja. V istem letnem proračunu so določena tudi potrebna denarna sreda:vi za asL Utiranje, kanalizacijo in zboljšanje vodo\xda. Kamnik je spoznal svoje nalog«-ket okrožno mesto m razvajati se je MCel pa 1 t i severu, da bi ne oviral na jugu poljedelstva. Kamniška Bistrica je bila združena z mestom v upravno skupnost. Tako šteje zdaj Kamnik okreg S.000 prebivalcev Te dni je izi-očLl dosedanji kamniMd župn i :aii županske pa*e novemu župnim pl. Rechbach. — Kazvoj šolstva mi \ \ A š N J E Kino Matica: Dv E I> A K no\embra: VrgOij p u i ii E n 1 t i; siroti Kino sloga: Etazpi iva za zaprtimi vrati Kino Cnlon: Mu 1 RamstaVs Štirih mladih \ Jakopičc> rin paviljonu, odprta od 10 do j7. d t: 2 \ r: N E 1 t k \ 1; \ e Danes: Mr.Susnlk, Marijin trg 5, ^ Deu-Klanj8ček r>:a. Cesta Arlele Raa 4 in Bohince ded., Cesta 20. oktobra 31, Sz ft?!-rrcfine Trieste — Novi dekan gospodarsko t rmn in**k>-fakultete. Za dckar.a goapod nega SV ropskoga zavod.i. direktor revije • Geopolitici , častni član raznih rvropsk-.h znanstvenih ustanov. — < » ilijm Uoncrrt Wm tr^ii l nit Ji- V proslavo sv. Cecilije ie bil v redeljo na trg i"nitu v Trlestd koncert godba pete tagt) Železniške mihce. ki je izvajala sk'adl • E, Sabatinija G. Rossinija. G. Viud.ja. t; Puccinija tel Leon a\alla. — Preteki posetil muzej Kevoltella. V nedeljo si je ogledal na novo otvor jem znameniti tnestinski muzej prefekt Eksc Tamburini. Sprejeli so ga pri vhodu v muzej prefektivni komisar Coppulla. muzejski predsednik dr. Miklavž Costanzo in muzejski ravnatelj prof. Sambo. — Ob IttGIctnici Dominika Itosscttija. V nedelio 29. novembra bo proslavi! Trieste lOOlelnico smrti Dominika Rossstttja, enega najznamenitejših sinc:v Triest.i Svečana proslava bo ob 11. uri v Verdijevem gledališču, kjer bo -pregovoril o Dominiku Rossettiju Italijanski akademik Artvtr Farinelii, ki je bil za to pooblaščen po predsedniku Italijanske Kr. akdemije. — Umetniška poroka v Trirstu. Te dni sta se poročila v Triestu v baziliki Angelske Marije znana triestinska skladateljica Ava Marija Gamufo ter lastnik glasbenega založnlfttva Hektor Fecch:. Poročil ju je mons. Giovannetti. ki jima je sporoćd papežev blagoslov. — Ro^settijeva razstava bo Otvorjens v nedeljo 29. novembra ob proslavi lOOlet-nice smrti Dominika Rosssttija, IJa/.sta-va je prirejena v zborovalnici mestne palače. — Burja je prevrnila starčka. Močan sunek burje je prevrnil 63 let nega Josipa Luisu. ko je korakal čez trg Vit t ori o Venete. Dobil je poškodbe na glavi in čelu. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico. — Razstava kiparja de Luta V M.estin-ski galeriji je bila otvorjena te dni razstava znanega triestinskega kiparja Atili-.ra de Luca. ki se peča tudi s pesništvom. Nedavno je izšla njegova pesniška zbirka. — lTmrI Je ravnatelj ladjedelnice San Marco. Te dni je umrl v Triestu zaslužni dolgoletni ravnatelj ladjedelnice San Marco dr. inž. Virgil Bauci. Pokojnik jc bil rojen v Triestu 1887 in je diplomiral v pomorskem inženjerstvu ter mehaniki na dunajski politehniki. Ravnatelj ladjedelnice S. Marco je postat 1. 1938. — Poroke. Te dni so se poročili v Triestu grof Valentin Valentinis in dijakinja Silva Gessi. zasebnik Bruno Germ in šivilja Gizela Visintin, krojač Josip Giuffri-da in šivilja Marija Ferluga. Iz Spcdnfs štaferske — Novi jrr"hovl. V Pekrah pri Mariboru je umrla zasebnica Ema Bayer, stara 66 let. V Mariboru sta umrla vdova po strojevodji Ana Grobušek. stara 83 let, in vpo-ko jeni višji sadni oficijal Franc Cene, star S.' let. — Tri nesreče. 411etnemu transportnomu delavcu Alojziju Gorianu se je zaletel pes po-:! kolo. Gorjan je padel in s<* močno po-b:l. 341etni delavec Roman Podvriafk iz šmartnega na Pohorju si je zlomil med d"*-lcm nogo. 161ctni učenec EduarJ Fronlich iz Maribora je med telovadbo padel z bradlje in si zlomil levo roko. BRIDGE — Ce igTa en glasbenik, se pravi temu solo. če igrata dva, govorimo o duetu, če Igrajo trije, je to trio. Kaj je pa. Če igrajo štirje? Bridke. StcT. 273 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 27. novembia l»*2-XXI Stran 3 i Jelku m tovarišem bo izrečena sodba danes Zanimanje za razpravo je vedno večje — Glavne cbt32cnee čaka stroga kazen Ljubljana. 27. novembra. Razprava proti drzn? tatinski štjriperes-ni deteljici se je nadaljevala včeraj ob 10. in dosegla višek v govoru državnega tožilca in branilcev. Ze pred napovedano uro so jetniški pazniki pripeljali Ježka, Ru-a, Tcmš ča. Papeža in Z. vklenjene v dvorano. Klopi za poslušalce ?o se naglo polnile. Razpravi je prisostvovala najbolj pestra publika, ki je pazi j ivo spremljala vsak detajl procesa. Kakor smo že včeraj navedli, obsega obtožnica prav za prav dve popolnoma ločeni skupini obtožencev. Ker so bili nekateri zločeni je od prve ostal na zatežm klop: Ježe*; rum. Drugo tvorijo ostal: štirje, in to zopet z orne j tv: jo, da četrti ni imel drugega deleža, kker si je hotel — po obtožnici — prisvoj ti nekaj plena, ki so ga nakradli Rus. Papež in Tomšič v gostilni K. Med tatvinam; in vlomi Ježka ter mod kaznivimi dejanj; ostalih n: nobene druge zveze, kakor nek manjši delikt raz-j>rodajanja ukradenega blaga, k; sta ga zagrešila skupno Ježek in Papež. Ježek je delal samertojno ter pri svoj h tatvinah m imel pomočnikov. Rus. Papež in Tom-s č pa so. če verjamemo njihovemu zagovoru, delali najprej vsak zase, kasneje pa so se z odsotnim Moinarjem zmenili za sodelovanje Zn'mivo je. kako kval'fcira obtcžn'co dejanja glavnih obtožencev. Ježek je zagrešil zločinstev (tatvin in vlomov) po 5" 314. 315 n 316, zločinstvo napravljanja lažnih listin po § 218 jrj 6 prestopkov prevare, utaje, zoper državna oblastva po r 334, 318, 127 kz. in čl. 6 naredb Visokega komisarja z dno 8. nov. in 15. julija lani Rus je obtožen štirih zločinstev po §§ 314 in 316 ter prestopka prikrvanja po § 333-11, Papež treh zločnstev po §š 314 pa 31G ter prestopka prikrivanja po § 333-11. Tomč š pa štirih zločinstev po §§ 314, 316 in 317 kz. Veeeraj je državni tožilec v zvezi z ugotovi t v?m; na procesu nekatera dejanja prekvalificiral. V začetku včerajšnje razprave sta bila zaslišana še priča Ivana Štrukljeva in izvedenec krojaške stroke krojaški mojster Adalbert Pučntk. Slo je za črno obleko, ki so jo našli pri Rusu ob aretaciji. Obleka je bila ukrdena obenem z drugimi stvarmi Maksu Babiču in je bil Rus obtožen tatvine. Rus pa je dejanje ves čas zanikal m edino obleka je govorila proti njemu. Trdil je, da jo je kupil od nekega Franca 2-ingerja. ker jo je potreboval zase. Dal jo je tudi popravit; in je bil v tej smeri zaslišan tudi Ludvik Suster. ki naj bi popravilo opravil. Ker sq bile njegove izpovedi zelo nesigurne in se pr-ča ni spo- mnjala natančno kaj in kako je popravljala, je senat sklenil, da zasliši še izvedenca. Prave jasnosti pa niti Struk!jeva niti izvedenec nista prinesla. Nekaj navedb obtoženca Rusa sta potrdila, druge pa zanikala. Rus se je zato večkrat razburil in hite* dokazovat svojo nedolžnost v tem primeru. Ker je dalj č?-a živel v tujini, govor! zelo slabo slovenščino: — Njen moš (namreč priče Štrukljcve) in S.nger smo bi i u soba. Jas sem reke*, da bom obleka kupil sa 450 lir. Jas cb'e-ka nisem imal. jas sem rabil obleka. Jas sem dali obleka čstit, jes sem jmal hlača en mesec. Suster je poprav'1 obleka, sanu cd fasena. Sdaj nemam ruti suknja. Vse so uzel. Mni se nič ne verjame. Po končanem zaslišanju je pred=ednil; ugotovil na podlagi izpopolnjenega kazenskega l:sta, da ima obtoženec Papež za seboj še dve kaznj po 316, to je dve kazni za vlomne tatvine. Državni tožilec je naio izjavil, da spremen- kvalifikacijo in zahtevo kaznovanje po 317 kz (najmanj pel iet robije). O 10.45 jc predsednik, da* besedo državnemu tož;lcu Branku Gos'.arju za končni predlog V polurnem govoru je ta najprej ugotovil utemeljenost tistih točk ob*ožn'*:e. kjer je podano priznanje obtožencev. Nato se je podrobno bavll z zpovedmi prič in drugimi indci. k govore za to. da sa obtoženci zagrešili tudi tista dejanja, kj jih zanikajo. Glede Ježka je državni tožilec predlagal za štiri vlcme, ki jih ne priznava, za katere pa je dokazano, da je prodajal prj njih ukradeno blago, subsld amo kaznovanje po 333-TV., to se pravi, da se je bavil obrt orna s prodajo ukradenih predmetov, za kar je zagroženo kazen do 10 let robije. Pri ostalih treh Rusu. Papežu in Tcmšiču je podčrtal drznost njihovih tatinskih podvigov, ogromno škodo in da gre prj prvih dveh za kvalilfclrani po-vratek. Branilci so imelj v tem proce?u zelo težavno stališče. Ne toliko morda zarad obtoženih dejanj in obnašanja obtožencev, kolikor zaradi njihovih predkazni. Vfj so se. čeprav so branili ex offo, zelo potrudili, najbolj pa dr. Subic. ki je branil Antona Z. Njihovi obrambni govori so se omejevali na podčrtavanje tist h momentov iz dokaznega postopanja, ki so obtožence razpremenievali. zlasti pri dejanj h, ki so jih zanikali. Razprava se jc končala ob 12.30. nakar je predsednik po kratkem posvetovanju senata razglasil, da bo sodba izrcCni danes ob 11.30. Vse kaže. da čaka obtoženca huda večletna kazen. VNE VESTI — Na polju slave sta padla bersaljer Aldo MoIe?ini. rojen 1921, in višji kapo- • ral Anton Grotta. Prvi je padel na ruskem bojišču, drugi pa na balkanskem bojišču. Oba st bila po rodu iz Milana. Molesini je izšel iz vrst fašijske skupine Cantore, Crotta pa iz skupine Oberdan. — Velik uspeh italijanskega glasbenika v Berlinu. Vsi berlinski dnevniki objavljajo toplo nifana poročila ter ocene o filhnrmoničnem koncertu pod vodstvom odličnega maestra Guia, ki je glasbo ljubečemu občinstvu nemške prestolnice že dobro znan. Najbolj živo zanimanje je vzbudilo izvajanje Beethovnove druge -mfen je ter Resp "Thijevih ^Rimskih pinija. Posebno pohvalno je poudarjeno tudi solistično sodelovanje izvrstnega čeii-sta Henrika Mainardija. Berlinski tisk ..•bdčrtuje dirigentske odlike maestra Guia ter se spominja prejšnjih velikih uspehov tega odličnega predstavnika italijanske glasbe v nemški prestolnici . — Italijanski častniki in vojaki v papeževi avdijenci. V svoji splošni avdijenci je sprejel papež P'j XII. več sto italijanskih častnikov ter vojakov, razen tega nad 300 parov mladoporočencev in več tisoč vernikov. — 1350 nemških revij na rimski razstavi. Predvsem dve nalogi kaže nemški periodični tisk ob priliki razstave v razstavni palači v Rimu. Predvsem je namen te razstave, da pokaže znanstvenikom ter strokovnjakom in izvedencem, pa tudi Širšemu italijanskemu občinstvu, da predstavlja tudi period:čni tisk v sklopu novinarske delavnosti silno pomemben kul-turn? činitelj v nacionalnem žvljenju. Razen tega pa ima omenjena razstava nalogo pokazati kako vrši periodični tisk važno poslanstvo posredovanja med dvema državama in kako mu pripada važnost zveznega činitelja, mostu med severom in jugom, med germanskim in latinskim svetom. Razstava je zelo smotrno, pestro zasnovana. Prvi oddelek obscen zgodovinsko gradivo, drugi periodični tisk narodno socialistične stranke, tretji pa ostali periodični tisk. Kakor poudarja italijanski tisk. se razodeva v tej razslavi duhovni, umetnostni, znanstveni, književni, industrijski in trgovinski razvoj nemškega naroda. R;msko razstavo je organizirala Zveza založnikov ter izdajatellev nemškega ncr:od;čnega tiska, ki ji predseduje dr. A. Bischoff. — umrl je pesmk G. Rertacrh'. Tz Milana poročijo: V neki milanski k'niki je umrl znani ita! i ionski pesnik Giovanni Bertacehi. Po končanih univerzitetni študijah je bil naiDre^e srednješolski oro-feser. zatem pa je bil pozvan nn stolico za italiian-ko književnost na padovon*ki univerzi. Pnvil se ie s pesništvom Šarilo val je tudi v italijanski žurnalistika. *R*i je literarni krifk ter oceroevalec ?z"šl;b italiiansk:h književmh del nri Se?ob». radalje eri ?ecc*u XX. pri Lettvr?. nri Illustr^zlone 7+z*V*QH' ter prr dru":h Janskfb pe-:cd"č""h l:st:h. Pok<~"n:k. '-" ie užival vrMk v«?led v ftaM^nsk* kulturni javnosti, ie bi" ro;en 1. 1369 v ch'avenni, kjer so pa tudi nokonal^, — Novi špap^k? pof!"»»«k v V^*:,'*n»». ponedelie'T rt*** —*» v p*in r>nvi š^v^ki poslanik pri V-^iV-mt D^mm«^ De Bar-cena«:. ki bil d^cle' Snarisfci noslanlk pri sVicPTSkJ z*"^"ni *-1~d: ^* Be**nn. _ Svoi ^-"-♦r—t-«--.*-t-» Arnne norcTaio: rVjstr^T»4si r-r^rn Pr:^i ie •n-e-;oi3 v zp^k i-r;-7nrt^:i z^ niero nridnost br-,r>:t^n ?t-1 ! P.>i»«Ii- i T>-~ se je kmclu prejemu hl*".r''l",.; *mji- žice predstavila tajnici ženskega f asi j a, ki ji je sporočila svojo željo, da bi bila hranilna knjižica, ki je bila njej darovana, odposlana enemu od italijanskih vojakov na bojišču. Želji male učenke, o katerem plemenitem dejanju obširno poročajo listi, je bilo ustreženo. Poskrbljeno je tudi za to, da se bo obdarovani vojak lahko zahvalil mali Sandri Prina za njeno hvalevredno misel. — Izdelki albanskega obrtništva. V soboto 28. novembra bo btvorjena na tra-janskem trgu v Rimu poučna razstav izdelkov albanskega obrtništva. Razstavo je organiziral Zavod za pospeševanje sredozemskega in kolonialnega rokodelstva. — Dovoljenje nemškim duhovnikom za dnevno dvojno mašo. Zakramentalna kongregacija je na posebno prošnjo nem- ' ških škofov, ki so se zbrali v Fuldi, dovolila nemškim duhovnikom, da smejo darovati vsak dan dve maši, kar velja tudi za vse delavnike, ko bi se ne izkazala absolutna potreba z biniranje maše. Dovoljen ie dvoine maše ie bilo. kakor se navaja v prošnji nemških škofov, potrebno predvsem zaradi tega, ker je bilo mnogo nemških duhovnikov dodeljenih vojaškim bolnišnicam. Vendar pa ne bodo smeli nemški duhovniki prejemati več ko en prispevek za obe vsakodnevni "maši. — 73. rojstni dan portugalskega predsednika. Na zelo svečan način je bila proslavljena v portugalski prestolnici 73-letnica predsednika portugalske republike generala Carmone. Predsednik ministrskega sveta Salazar je izrekel slav-Ijeneu čestitke in voščila v imenu vlade in vsega naroda. Portugalskemu predsedniku je vcščil tudi celokupni diplomatski zbor v Lizboni. — Iz »Službenega lista«. Službeni list za Ljubljansko pokrajino* kos 94. z dne 25. novembra 1942-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: predpisi o ureditvi prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja države ter drugih javnih in pomožnih in kakorkoli pod državno nadzorstvo postavljenih ustanov odsotnega s službe; ureditev postrežbe z mlekom v gostinskih obratih, sprememba prodajnega cenika tobačnih izdelkov in raztegni-tev obveznosti poseka na nadaljne zemljiške pasove ob cestah in železnicah. — Nov trgovinski dogovor med Dansko in Madžar&ko. Kakor poročajo iz Koda-nja, je bil te dni podpisan tamkaj nov trgovinski dogovor med predstavniki , Danske in Madžarske. Veljavnost dogovora js šest mesecev, vrednost dopustnih kupčij znaša sedem in pol milijonov kron. Danska bo izvažala v Madžarsko ribe in stroje. Madžarska pa bo dobavljala danskemu gospodarstvu tkaninske izdelke in elektrotehnične predmete. Razen tega predvideva novi dogovor obojestransko izmenjavo semen v skupni vrednosti štirih in pol milijona kron. — Italijanski kapital v hrvatski tek-stiJni industriji. Kakor je povzeti iz go-rnedar-ko finančnega dopolnilnega vrstnika agencije ^Agit«. je bilo ustanovi lenih na Hrvatskem v času od 10. aprila 1P41 do 31. juliia t. 1. 47 novih industrij-sk:h podjetij. Med temi novimi podjetji j h j? 12 tekstilnih. Nad polovico novih industrij je bilo ustvarjenih s pomočjo nehrvatskega kanitala. po veČini z italijanskim ter nemškim kanit^lom. Med no-v:mi mdu^rijskimi obrati jih prioada reci em delniškim družbam s skupnm kapitalom sedmih milijonov kun. — Izžrebane n*sra.de. V seriji zakadil h bc-noV, ki zapadejo 1?. februa* I95r Predstave ob delavnikih v kino Matici in t'nionu: ob |2I6. in 'j 18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30, v kinu Matici in Slojri ob 10.. v vseh treh ob 14., in »218. uri KINO UNION TEI.EF. >*»->l Slučaj reši lepo ubogo dekle pred nesrečnim, vsiljenim zakonom Mačeha V glavnih vlogah: Jean Parker. Marjorie Main i. t. d. KINO MATICA VKLfcF. Si-41 LX'a najvISje kvalitete! Boj strasti in krepcstl Dve sirota Pariško podzemlje IS. stoletja! Alida Valli. Maria Deuiv K. \ illa i .%i.NO A rKO£l». ST-JMl Film globoke vsebine, podan po dveh nn-»"boljših umetnikih Marin de Ta»-nady in Antal Pager-ju je Razprava za zsprtimi vratini sta bili izžrebani dve nagradi po 100.000 lir za štev. 1.219.062 in 1.781.880. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 1.2tJ5.03d; 1.696.731: 1,924.733 ter 1,976.246. — Svet kmetskih gospodinj. Agencija »Agit- poroča: Strankin tajnik je odredil na predlog fašistične konfederacije poljedelskih delavcev, da je zastopnik poljskih delavcev v pokrajinskem svetu kmetskih gospodinj obenem tajnik sveta samega. Tajnik svsta kmetskih gospodinj bo imel nalogo, da skrbi v sporazumu z zaupnico ženskih fašijev in tajnico sekcije kmetskih gospodinj za čim hitrejšo izvedbo storjenih sklepov. Zlasti pa bo njegova skrb. da dela na poglobitvi stikov med organizacijo poljskih delavcev ter kmetsk'h gospodinj in sicer predvsem na področju tehnične pomoči. Konfederacija poljskih delavcev ie povabila dirigente pokrajinskih zvez. da poskrbijo za čim bolj vneto delovanje organizacij kmetskih gospodinj. — Obdelovanje peščene zemlje. V dopolnitvi že izdanih navodil je povabil minister poljedelstva in gozdov, kakor poroča agencija %Agtt«, vse poljedelske inšpektorate cbahvh pokrajin, da navežejo stike s pristaniškimi poveljstvi z namenom, da se sprožijo potrebne konkretne pobude za čim hitrejši razvoj in čim primernejše izkoriščenje peščenih področij, zlasti z oziram na gojitev rastlinstva, ki uspeva na peščeni zemlji. Prometno ministrstvo je še obvestilo pristaniška poveljstva o tem. da posvetijo svojo požnjo obmorskim kronskim posestvom, ki bi prišla v poštev za vrtno obdelovanje. Povsem na dlani je pomen teh peščenih področij, k: lahko pomagajo v današnjem času za povečnje poljske in vrtne proizvodnje. — Isidroelcktrično izkoriščanje Tibere. Agencija *Agit* poroča: N podlagi sklepov, ki jih je storila posebna komisija, imenovana po ministru javnih del za proučitev sestavne, regulacijske ureditve Tibere, bo omogočalo izkoriščenje vodnih sil omenjene reke proizvodnjo električne energije v iznosu ene milijarde konjskih sil. Pomembna hidroelektrična dela bosta izvršili družbi »Terni t in ^Forze idrauliche del Te vere«. — Angorska vclna v avtarhični tekstilni strok?. Pomemben doprinos avtarkij' pri proizvodnji tekstilnih izdelkov nudi proizvodnja angorske volne, ki se pridobiva z vzrejo angerskih kuncev. Število angor^kih kuncev v Italiij je naraslo na 100.000. proizvodnja volne pa je s tem narasla, kakor poroča gospodarski dopolnilni vestnik agencije »AgiU, na več ko 30.000 kg. Ta sijajni rzvoj pri vzreji on-gorskih kuncev je bil olajšan spričo okoliščine, da ni prehrana angorskih kuncev mnogo različna od one navadnih kuncev. Pri angorskem kuncu je potrebna še večja snažnost, razen tega tudi periodično česanje volne. Vsake tri mesce je treba angorskim kuncem volno postriči in sicer tedaj, ko doseže dolžino sedmih centimetrov. Redno česanje je potrebno vsak drugi ali vsak tretji dan. IZ LJUBLJANE —lj Pravi zimski mra^. čeprav še ni .nega. je začel ob jutrih pritiskati že pravi zimaki mraz. Doslej se še nismo dovolj dobro navadili mraza, in čeprav bi morati bit utrjeni od preteki* zime, ras ob jutrih precej zebe. Tako se nam je zdelo tudi davi peklensko mrzlo. V resnici je bilo za nov:mber davi rej že zelo mrzlo in celo sredi mceta, kjer je navadno po nekaj stopinj topleje kakor zunaj na odprtem, je znašala teiperatura —7.2»: bilo je za dva stepinji hladneje kakor včeraj. Včeraj popoldne se nam je za v zavetjih zdelo še celo toplo. Soince je res prijetno grelo in maksimalna temp.rautra je do egla 5°. Zračni tlak je včeraj popustil, a kaže, da bo ostalo še jasno in morda se bo mraz še stopnjeval. —lj Ncv grob. Včeraj zjutraj je po daljši bolezni umrla gospa Frančiška Strekelj, roj. Marcnko. Dobro ženo in skrbno mater bodo domači težko pogrešali. Zadnjo pot bo nastopila jutri, v sebeto cb pol 15. uri iz kapelice Sv. FrančišKa na Žalah k Sv. Križu. Naj ji bo po trudapolnem življenju lahak pečitek. žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje! — Ij T'mrla je g^spa Alojzija Clfc!e roj. Kramai-Jič, soproga Ivana Cibca. višjega svetnika v pokoju. Na zadnji poti jo. bomo spremili danes cb 16. uri popoldne iz kapelu* sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo zemljica lahka! Svoje em izrekamo naše iskreno sožalje. — lj Gostilna Lovfin teči originalna sortirana vina gcmbellara. passito belo ama-bi!e. passito rudeče, \valpoli" ?lo originalno rudeče. —Ij Cist;Ino kopališče v Zavodu za so-c?a*no zavarovanje na Mlkle-Včevj cest? št. 20 je zopet odprto n sicer: ob petkih in sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure, ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kcoel pa je odprta-* ob petkih popoldne od 14 do 18. ure samo za ženske in cb srbotah clcroldno od 8. do 12. ure, r^zlćne r i *Co 1.1. p-* pa samo za mofke. u— Osebju živilftfce »trske, t* večkrat j* mestni f z kat povabil vse osebje, zaposleno v živilski stroki, m strogo predpisani zdravniški pregled v Mestni dom Dosedanji odziv pa n.kakor ne kaže pravejra umevanja za to po zakonu odrejeno zahte, vo javrega zdravstva. Ves ta tden ;e določen za pregled vsega o ebja. torej v*eh uslužbencev in tud! 70 psdaijev š^ecarij-ikih trgovin in mlekrrn. drugi tcaen pa mora priti k ^tiravniškemu preg'eui vse osebje. to:ej tudi vsi gospodarji jrcstiln. mesarij, pckr.iij. siašč č~rn. vat prcdJ^a'ke in prodajalci sadjt in zeienjave t;r v*# osebje drugih obratovalnic z živili. Pregled se vcak dan prične ob S. ;n traja do 10. ure. Po končanih pregled h mora me tn fizikar napraviti strogo kontrolo ter od vseh. ki so pr gh\d zamudili, zaht?v«r"t;' »fclcpa mii« bn v «abot«» v pienu.vr.:. rtStdhl partij. Športni pregled —Hrvati naj bi nastopili v Stotkholmu. Ko se jeSvedska nogometna reprezentanca mudila v Švici, je Hrvatska nogometna zveza stopila z. njo v stike in jo povabila na go^tovnnje v Zagreb. Ffrvati s>o želeli, da Svcdi nastopijo v Zagrebu to nedeljo. Vodstvo švedskega predstavništva na je odgovorilo, da sicer pristaja na gostovanje v Zagrebu, vendar šele potem, ko bodo pomladi Hrvati najprej gostovali v Stockholmu. Kaže, da bo do sporazuma prišlo. — Najboljši metalec kladiva. Pri vseh mednarodnih nastopih nemških iahkoatle-tov. v vseh pregledih mednarodne lahko-atletike smo že par let navajeni, da Čitamo na prvem mestu v skupini najboljših metalcev kladiva ime Storeha. Lefos ga na primer tablica najboljše evropske desetorice navaja na prvem mestu z 57.60. In vendar Storeh ni najboljši. Tekmeca, ki ga prekaša ima ceio v Evropi. Je to mlad Irec Healion. ki je vrgel kladivo 58.65! To je samo 35 cm slabše od Blasko-vega svetovnega rekordu. — Obisk pri evropskih dete t oboji ih. Desetoboj je lahkoatletski tekmovalni sostav, ki spada glede na velike zahteve, med najtežie. Malo je na svetu tako vsestransko izvrstnih lahkoatletov, da bi mogli računati na rekordne rezultate. Vendar ugotavljajo lahkoatletski strokovnjaki, da je letos eropski desetoboj zelo napredoval v primeri z lanskim letom. Lani je bil prvi med desetorico najboljših evropskih desetobojcev Muller z 6296 točkami. Ta rezultat bi letos komaj zadostoval za 10. mesto. Letos vodi Nemec Schmidt s 7280 točkami. Sledita mu Švicar Anet s 7078 in Danec Thomsen s 7005 točkami, S precejšnjim presledkom je na četrtem mestu Italijan Paolone, ki je dosegel 6624 točk. — Najboljši osješki klub je Hajduk. Tako vsaj trdijo sedaj po rezultatu nogometne tekme med obema osješkima riva-loma Hajdukom in Gradjanskim. Tekma *e bila že prejšnjo nedeljo in je Hajduk premagal Gradjanski 3:2. — Švicarsko prvenstva. V nedeljo je edino Servette zmagal kot gost. Premagal je Curih 5:2. Ostale tekme so se končale takole: Grenchen-Grasshoppers 0:0, Lau-sanne-Cantonal 2:0, Lugano-Young Bovs 2:0, Luzer-Sankt Gallen 2:0. Nordstern-Basel 0:0. Young Fellows-Bienna 1:0, — Sabljaski troboj v Budimpešti. Od petka naprej je bila v Budimpešti velika mednarodna sabljaška prireditev. Udeležili so se je Italijani. Nemci n Madžaii. Prvi dan eo tekmovali v fleretu. Kot moštvo je Italija premagala Nemčijo 13:3 in Madžarsko 9:2. Madžari so premagali Nemce 10:6. V tekmovanju poedincev je zmagal Italijan Marži pred svojim sonarodn jakom Ver ratujem in Madžarom Hatszeghvjem. Po prvem dnevu je vodila Italija z 8 točkami pred Madžarsko s 3 in Nemčijo z 1 tofika. Drugi dan je bil na sporedu meč. Nemčija je premagala Madžarsko 10:5, Italija Madžarsko 8:2. Med poedinci je bil zmagovalec Madžar Rerrich preti Italijanoma Mangia-rottijcm in Battaglio. Ocena po drugem dnevu: 1. Italija 14 točk, 2. Madžarska 7 in 3. Nemčija 3 točke. V nedeljo je bil turnir zaključen s tekmovanjem v sabljanju. V tej di^eiplini je zmagala Madžarska, ki je premagala Italijo in Nemč'jo. Med poedinci je zmagal Madžar Kovacs. Sledita mu Madžar Raichsanvi in Italijan Gaudirvi. Zaključno stanje točk je: 1. Italija 17, ?. Madžarska 15 in 3. Nemčija 4 točke. Dodatne živilske nakazuješ za delavce Me«:n preekrbr\alni urad obvešča delavce. zi\?j lene pri teži:, m in n it-.žj.m detu, t:' jim je des*ej đcst&vl'al dodatne n^kazniie m kruh. rž m te temine, dc jtni jiil Z:i mes c dee. mber in nftdc.lja bo vc^ dosta-ijai na dom. i-n jsit bede p** dob1 vali pri svojih c'.eiodajAlc h. Obenem mest i nteskrbovalm UTOd po* j živa delodajalce. K: zapas-.ujrj 1 d-I • ■ tv> pri težkem in najtetjetn ll lu, naj pri;avij> upravičence po*vb«'j h ljubljanske •***»-ne, pe»fhej p« Iz dru^-h »»hein na posebni« prijave h. ki jih pa 28. t. m. dobe v veliki dvoran: v I. nadstropju M stae&s domu. V^e priz.aUetr delavce Žq . e laj posiva-mj. da takej obveste svoj- delodajalce <> novem nač cu razdeljevr" ja dodatnih živ 1-.■kih nakaznic, k r bj * >lv z t vlagnn.. • pii-jjv semo cd 1. do 5 vsakega renfaajc«, Do s. v mesecu pri|avtjcnl delavci br>j<- d*»- t'ili celo de-ir.tno nakaznico, medtem ko i »- do cd 5. d^ 20. v mesecu nasnanja: 1 d<>- tU samo odivz-l-ce <-d d cva prijave «'d.-'. Od 21 do zadnjega v mesecu pa ntsst-l preskrbovaln: urad prijav sp!< h n; bo sprejemal. Delodajalce pa mestni preskrbova'ni urad opozarja, na; vojim težkim tn naj-težjim d lavccm ne izroči.o več rasejib trdtl o zapisi t vi, k?r t :klh pat rdi n 1 b. več upošteval r*i delitvi dodatnih ealtailc za tofAe in r.ajtcžj 9 delavce. Hkrat: opozarjamo vs? c*e. ki n *ti!»n»-vič«*no dobivajo dodstn.* silHtli) sđUsSđBSsSB iji ročne di4avce, ker sami več ne opravljajo ročnega d^la ali jih pa le u kakega diugega rizioga neupravičeno dobivaj \ naj vrnejo dodalao Bakc-JBSleo ter -e s teie izognejo posledienm. ki jih do'oč i naredba Visokega Komen:...t; H 7^ z d v1 'J ' IV« 1942 XX Člen 27. Potek gozd 3v v obrambdem okolišu L|ubl;anc in N«vc^a mosta ter vzdolž določenih cest S:r.a*rAJo<- za putrehno. da *e raztegne obveznost poseka gezdruh [^%v tudi oi> drugih cestah pckiajine. je Visoki komisar za Ljubljansko pokiajino glede na sivoje naiedbe z dne 8. v , G. VI. ;n 10. VI. 1942-XX izdal naslednjo naredbo, ki }e objavljena v 1 Službenem listu 25. t m. in je na ta dan stopila v veljavo. Obveznost poseka, odrejena z nairdbund z dne 8. V., 6. VI. in 10 VI. HM2-XX se lazSnja na naslednje pasove 11.1 obeh •tr»-neh vae proge: 1) vzdolž ceste Kočevje Cllllaijj Onek Konrivntk -Nemi« ■ lok« : 2) ceste Rajndol --Brezovica- Nemsli:i loka— Miklarji-Dobliče Kanižarica; 3» ceste Scteska -Podtinn; 4) rcatc Novo Ntsr sto— fet. Jernej— Kostanjevica; 5i ceste Grosuplje—Mlaee.o Slivnica Ročna Zdenska vas- -Videm —Kompolje— Žvii ta Hinje-8muka; 6) ceste Mla«." .?v<>~-Ki k;» -Zagradec- Poljane žTižembck - Dvor— Soteska: 7> ceste Žužemberk—Dobrnič Kal- Mil na peč; 5) ceste VSftkS Loka Čatež; 9) ceste Velika Loka r.ačje aelo -Brezovica in 10) CCOtB Dobrepclje. postaja —Ponikve - Rašica P.cb. Nadalje se razširja obveznost poseka na obrambni okoliš okrog Sfeajropi meMa »11 Ljubljane v pasu 100 m zunaj žične mrsAs, Vzdolž železnice l.jnldjan« — Metlika «•* mera posek raztezati na cr-ch btraneli pioge. Za pesek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjene določbe uaicdbe z dne 8. maja 1942-XX, prav tako kazni iz te naredbe za kiiitclje. (Po či. 3. omenjene naredbe se nalaga obveznost poseka lastnikom in posestnikom drevja ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti tekati v desetih dneh od dne. ko stepi naredba v veljavo, v SO dneh pa se mora posek dokončati in se mora z vse poseke pospraviti posekani les.) Radio Lfubliana SOBOTA. 38. NOVEMBRA 1942-XXI 7.30 Pisana glasba. 8 Napoved Časa — Porccla v italijanščini. 12.20 P!ošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved ča?a — Poročila v italijanščini. 13.IS Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšČ ni. 13.25 Lepe pe?nvi od Čeraj in dnnes — Orkester pesrni vodi dirigent Angel:ni. 14 Poročila v italijanščini. 14 15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba. 15 Poročila v slovenščin*. 1"> 19 Fokrajinski vestnik. 17.15 Antično glasbo za orgle izvaja P. Aleessand. Santini. 17.*5 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30 Poročla v slovenščini. 19.45 Duc* harmonik Go^ob-Adamič. 20 Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slov.^nščin!. 20.45 Lirična prireditev dru/be niAR: Otordano: Siberija — opera v treh deji« njih — V odmorih: Predavanje v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini. PROFESORJEVA HVALEŽNOST P.«*fevor svoji kuharici: — Ncza, /v*st<> hi poleno *\c mi f.hi/Mi tridi^ct let. >U-gr*d:iti v-» no*9c«n« Va"«c ime botn da! s.o*. \emu m'kr^bu, ki sem lOkrll. Mali oglasi iioeiPODJK pozor: Rtobučarns »PAJR« I vgm strokovnjasko očisti, preoblikuje tn prebarva klobuke vteh vrst po nizkih cenah Lastna delavnica — Se "priporoča - Ku-dolf PS nt. Sv Petrn cesta 38. KI HAKICO perfektno, dobro go» spodinjo — iačeni za. takoj. Prednost vee* letna praksa. Naslov v oglasnem oddelkn »Slov. Naroda«. Interirajte Stran 4 »SI,0 Vf!rf S bTI ff A ROD«, pete*, TT. teejeejeAem l$4z-30ff 8ter. 273 Ljubljana — ljubljena ali kronana Kako so jezikoslovci pojasnjevali ime Ljubljana včasih — Pravi izvi Ljubljana 26. novembra Nase mesto Ima lepo Ime. Tujcu, ki ga prvič sliši_ se zdi e?lo sladko in poetično. Kakor nam je na Ljubljani drago vse. t t ko nam je pri srcu tudi njeno ime i I g valjamo ter pišemo ga z ljubeznijo. Zato bi pa tudi raje pritrdili jezikoslovcem ki so v njem odkrili, da izhaja iz tako blago zveneče besi le kako; jL» -ljubljen." . Tz česi prav Za prav izvira ime Ljubljana? Najbrž se je to vprašal že marsikateri Ljubijan-čan. a nekateri tujci so dognali, ne d:-dolgo razlikovali s.cr'vnasti - ašego jezika, da pomeni Ljubljena toliko kakor ljubljena. Vpra&uno se dane?, kaj pravico jezfl;os!ov-ci o tem Imenu, da se ne bomo zadovolj i; s katero kofl razlago, P vi je bil Metelko Prvi m.d jezikosićvc", ki so pojasnjevali izvor imena Ljubij me. je bil Metelko.. V svoji slovnici LenrgebSude der sloweni-schen Snrch" . K: je izSla te - 1 jc pojasnjeval, da je ime Lubiana izšlo aepo-i-redco iz ^Ljubljana . To je dokazoval s tem. da italijanščina spremJnjn latinske besede kakor: iz claVss nastane cbiSve vpra-šal se je. od kod izvira Laubaoh in o. igovo-ril. da iz lau in ba< h nedvomno no Konč-nrco ach (—ah) kaže v slovenščini ženski spol m "ožine Laun pomeni dobelsk: zlog : hib< (ljub), čes nemšk. jezik spreminja pogosto naš u v a u n. pr.: .Taurh — jug. Razen tega Nemec spreminja mestnik slovanskega imena v imenovalnih nemškega, n. pr. Šelzach (v Selcah). To je menda nastalo tako. ker Slovenec odgovaraj ra vprašanje kje z mestnikom, n. pr.: Kje si doma ? — V Selcah, Cerkljah. — Nekdaj je Pa bil v slov. n.;o:ni v rab; mestnik brez predloga, torej brez v in na. Na vprašanje, kje si doma. je prebivalec kraja, ki se je imenoval Ljube, odgovoril Ljubah (brez predloga v). Tako bi naj iz imena Ljube nastal Laul ach. — Prebivalec v Ljubah &e ej imenoval Ljubljan, kakor se imenuje prebivalec Doba Debljan Metelko je tudi primerjal staro ime Aemona z araare ljubiti in z aeraoenus —- ljubek^ ljub. Potcm-t l;em b' biivj ime Ljubljana sarno prevedeno iz Emono. Ljubljana — kronana Nir manj ni zanhniva razlaga, da po-l'1. :. . '•:!'!.• .n:i ali prav za prav Lob- lana — ki ona.:a. Približno pred 100, leta 1813. je :z>el v Novicah-' oglas, da dr. Orel v Loblanl poleg cesarskega grabna 1:- - 2 svUoprejskj pridelek in pi odaja trn hena ter razna želita. Pisava - Lobl. na ti bila tiskovna napaka. Pozneje so v Novicah upravičevali to pisavo približne tako: Nekateri trde. da j." b:la Emona, n rjvecje in najlepše mesto Ilirije (."■'ta!'1 domovine Ilirov). Slovenk: m pri-se!j[encem najbolj vš~c najboj ljuba in s.-> zaradi tega ki ' . Ljube ter so i■ •*: Ljubah« (nem. Laibach i. Drugi pa p: da so Slovenci, ko so prispeii v ta kraj ter zagledali grad, mesto začeli imecovati po tej kroni — Dob. Ta beseda namreč pomeni Čelo. krona. Mesto pod krmo so p i imenovali Loblana. to Se pravi kronana. Zato je pravilna pisava Lob-iana in n.- Ljubljana — Tako je upravlče-val dr. Orel p'savc »Loblana«. Dr. Blei-\ve:s. urednik Novic<:, ni soglašal s piscem in izrazil je željo, naj bi ?Novice^ o tej rajevi ne razpravljale, češ. ne želim-? prepirov, kar se tiče jezika ali pisava. Kljub temu je čez 9 let sam načel to vprašanje. Fi*:al je p ibližno tako: Prebivalci kranjske dežele, ki so v starodavnih časih dali Imena mišim d štora, trgom in vasem, so b li Slovenci Kq so se naselili r.a kraju sedanje Ljubljane, so imenovali tuu; ta kraj. Prvotno imr- so pa pi.-oi popačili, ker so iz L'bljana izkovali Ljubljana. Besede Ljubljana med narodom nikdar ne sli. Smo. temveč po večini le L'bljana ali Lob-Ijana i:, celo Ibljana. Laubach ne izvira od Ljubah v pomenu ljub (prijeten, amoe-nusi ker je koren te besede drug. kar je razloženo v J-rn.kov: kn;/igi »VerSucli eines EtvmOlojgikdasc: »L'§b, die SUerno, Frovt Rundng Vorderselte . . . L'bljana, La':b^ch in der Fronte erbaut." Ker je Ljubljana res okrog Gradu zidana, da dela krivino. Fio t. Rundung«, pe ujema njeno ime povsem s staroslavenskim korenom lrb. Miklošič o izvoru imena Ljubljana O imenu Ljubljana je razpravljal tudt sloviti jezikoslovec Miklošič, in sicei leta IS59. Italijansko obliko imena si je razlagal kakor Mete.ko. ker po gla^cvn ih pravilih romanščine bi prehaja v bi (primer: biasamare poleg blasphemare) Toda Pintar pripominja k temu: Ge to pravilo ni pi*.di-c dosadno niti v romčinšči-ni ter je :.t mnogo oblik z bi (biat-rare, blandire. blatta. bfcso) in ker je v s»ovan-šc ni vri van je la za ustniki mlajše — kakor je trdil Miklošič — bi ne bilo nemogoče, da bi italijanščina ohranila v dru- gem zlogu prvotno obliko Miklošič je ugovarjal zoper obliko Ljube (imenovalnSk* množine), češ da je malo verjetno, da bi imel tisti kraj dva slovenski imeni in da se da mestnik Lubach razložiti drugače Ugovarjal je tudi proti korenu rljubr v pomenu »amatus«, caTus, dulcis>, ki ga najdemo v besedah ljubezen in ljubiti. Končnica — jan se po pravilu pritika le na takšne osnove, ki ža same zaznamujejo krajevne pojme, a -ljub- kot abstrakten pojem nikakor ne spada v ta razred. Ko bi se dalo dck.-zati.. da lub nima samo pomena »glava« ali » lobanjac, temveč tudi ^višina?, »holm«. »hribec«. bi bil marsikdo naklon j n vzeti ta izraz za podlago naše i.i le, toda za ta pomen se drugega skoraj ne da navesti, kikor da ruski izraz Lb:-šče pome veliko čelo« in predgorje. V srbščini pomen; ? glavica tudi hoim. L. Pintar. ki je mnogo razpravljal o nas:h krajevnih imenih 1. 190S v Ljubljanskem Zve "ti. je pritegni1 Miklošiču tudi v razlagi imena Ljubljane, češ da lob pomeni holm. čelo. Ime Ljubljana izvaja iz besede lub ali holm. Novejši jezikoslovci Inič Ljubljana še vedno ni zadovoljivo pojasnjeno. Novejši jezikoslovci so zavrgli stare razlage, Fr. Ramovš ne soglaša s Pinterjem in Miklošičem češ. osnova ne more biti v deblu 1' b. temveč v ljub. kakor v imenih Ljubelj, Ljubro-Leoben. vLjub^ so pa Slovenci menda prevzeli od starejših prebivalcev. Melik v svoi: temeljiti razpravi o Razvoju in nastanku Ljubljane (Geografski vestnk. 1930) pravi, da je kraj najbrž dobil ime po Ljubljanici, Č2š. v nemških virih pomeni Laibach mesto in reko. Nedvomno je. da je prvotno naselje nastalo v tesni zvezi z reko in s prometom na nji. Zato se je tudi Vrhnika imenovala nemško Oberlaihach, bila je torej imenovana po Ljubljanici. Upoštevati je treba tudi, da se mnogi kraji imenujejo po reki, potoku, izviru ali ustju vode. Raz:skovalac imena Ljubljane bi moral tudi vedeti, da se hrib južno od Vrhnike imenuje Ljubljanski vrh. To je zelo staro ime ter v rabi povsod med prebivalstvom. Z Ljubljano rima nobene neposredne zveze in morda je nastalo celo prej kakor ime našega mesta. Zapisano je tudi v katastrski mapi iz 1. 1S25 Nikjer ni zap'sano, da bi bil ta hrib kdaj v lasti ljubljanske občine ter da bi ga zaradi tega imenovali po Ljubljani, če je torej Ljubljana dobila ime po reki. kar se zdi mnog:m najverjetneje, se pač ni imenovala po holmu, lobu. kakor je dokazoval Pi"ter. Pinterjeva razlaga se zdi manj verjetna tudi zaradi tega, ker bi se prebivalci na hribu in ob njem morali imenovati L'bljane. Iz zgodovinsko topograf-skrga »-azvoja Ljubljane je razvidno, da se prvotno naselje ni naslonilo ra Grad Zato Melik trdi, da je nastanek Llubli3ne bolj v zvezi z Ljubljanico kakor Gradom, kar bi se naj kazalo tudi v krajevnem imenu. Komu naj torej verjamemo? Starejšim jezikoslovcem, ki so mislili, da diha ljubezen tudi iz samega imena Ljubljane, ali sodobnikom, ki gledajo manj poet čno na nastanek besede? Ime pač še ni zadovoljivo pojasnjeno in najbrž tudi rukdar nebc. Pri razlagi krajevnih Imen se jezikoslovci pogosto razhajajo. Dober jez'keslovec je še posebno previden pri etimološki razlagi krajevnih imen. če prevzamemo razlago, da se Ljubljana imrnuje po Ljubljanici, s tem še seveda nismo tudi pojasnil; same besede in odgovoriti bi bilo na vprašanje, od kod izvira beseda Ljubljanica. — Toda naj je ime nastalo kakor koli že, Ljubljana je kljub vs:mu v našh očeh in srcih ljubljena ali. če hočete kronana. Da bomo ostali pozimi zdravi Ali so nerakurjene spalnice nezdrave? — Kaka bi naj zračili sebe — Utrdimo se! Italijanski tanki v puščavi na afriškem bojišču Slovaški židje morajo delati 2idje sami pravijo da se pačutijo v novih razmerah dobra Ljubljana 26. novembra S kurivom moramo varčevati, zato tudi ne bomo kurili v eobah. vsaj v spamicab ne. Nekateri sicer kurijo že zdaj tudi v spalnicah, ker mislijo, da bi v mrzli sobi sploh ne mogli spati Mars kje pa niso nikdar kurili v spalnicah čeprav jim m bilo treba varčevati s kurivom. Tudi lani med najhujš:m mrazom, ko se je živo srebro skrčilo tudi v sobnih toplomerih izpod lc-dišča, niso kurili. Kljub temu so ostali zdravi in r.Fkateri pravijo, da se ni*o vso zimo prehladili, že tradicija je, da so Številne dija?ke sobe v metu vso zimo neza-kurjene, čeprav se dijaki v nj;h tudi učijo, ne le spijo V takšmh sobah res ni prijetno sedeti pri delu dolge ure. ko moraš pihati na prst:, da ti pero ne pade iz rok. Spanje je pa v hladni sobi prijetno, samo odeti se moraš dobro. Nekateri mislijo, da nezakurjena soba ni priporočljiva tudi za spalnico, češ da se v nji človek ponoči preladi. če se pa že ne prehhladiš med spanjem, nalezeš nahod, ko se slačiš ali ko je treba zjutraj iz tople odeje. V resmei se marsikdo prehladi v mrzli spalnici. Toda tudi v zakurjenih sobah se prav tako lahko prehladiš. Najbolj pogosto se ljudje prehlade med spanjem; razkrijejo se in ko se zbude ter popravijo o iejo, je navadno že prepozno. Zjutraj vstaneš s težko glavo, v griu te. skeli in začno se vse tiste z nahodom nerazdruž-ljivo neprijetnosti. Tako se med spanjem prehladi mnogo ljudi, ne gl:de na to, ali je paJnica zakurjena ali ne. če trpe zaradi prehlada Še bolj pogosto tisti, ki spe v zakurjenih spalnicah, je treba to pripisovati njihovi mehkužnosti. Telo n» tako odporno proti mrazu, zato te tudi na prostem mnogo bolj zebe in se prej prehladiš. V zakurjeni spalrici je pa tudi zvečer sorazmerno vroče in od?ja se ti zdi pretežka. Razkrivaš se tudi med spanjem ker ti je vroče, a proti jutru se soba ohladi in odeja je prelahka, pa se med spanjem tem prej prehladiš. Nedvomno je bolj priporočljivo sp^ti v neza kurjeni spalnici že zaradi boljšega zraka. V zakurjeni sobi porabi ogenj mnogo zraka in kolikor toliko preide med sobni zrak tudi škodljivih plinov. Zato nas pogosto zjutraj boli glava, ko vstanemo v zakurjeni spalnici. V spalnici, zlasti če ni prostorna, se mnogo zraka pokvari ponoči že zaradi dihanja. Topel zrak je redkejši in manj čist, zlasti še, ker pri segrevanju kroži in dviga prah. Ugotovljeno je, da zač: e zrak dvigati prak s peči že pri 23 stop. Zelo nezdravo je spati zlasti v spalnicah s slabimi pečmi, ki iz njih uhaja ogljikov monoksid. Š tem plinom se ljudje pogosto zastrupljajo, včasih celo smrtno. Najbolj nevarne so železne peči s slabimi cevmi, železne peči, zlasti starejših mode- lov, niso priporočljive tudi zaradi tega, ker ne drže toplote; ko zakuriš, je nekaj časa neznosno vroče, potem se pa zelo rag-lo ohladi, tako da ni čuda, če se prehladiš. Kdor je pa bil vajen spati v zakurj:nih spalnicah, se ne more tako !ahko navaditi na mrzlo sobo in hladno posteljo. Marsikdo se bo moral vaditi vso zrno in ko se bo navadil, bo že toplo. Zdaj je že malo prepozno, da bi se začeli utrjevati. Začeti bi b:lo treba,, dokler je bilo še topleje. Zdravniki priporočajo umivanje z mrz^o vodo, česar se marskdo tako boji, z'asti ko je mraz. Mrzia voda je prav za prav bolj namenjena samemu utrjevanju kakor umivanju, ker se z njo ne moreš dobro umiti. Umivanje z mrzlo vodo je res zelo potrebno za utrjevanje. Mrzla kopel človeka zelo poživi ter osveži. Krvni obtok je boljši in zelo dobro se počutiš, ko te začne po umivanju prijet"o greti po koži. Ko potem stop'š na pro3to. ne čutiš mraza, če se umi ješ zvečer z rarzJo vodo preden greš spat v hladno spalnico, te tudi ne bo treslo v hladni postelji. Telesno urjevanje je mnogo bolj potrebno, kakor da kurimo v spalnicah. Kdor se bo primerno utrdil, si pač ne bo več želel, da bi spal v zakurjeni spalrici. Nekateri se sprašujejo, ali naj tudi dojenčki spe v neza:turjeni spalnici. Dojenčki so nedvomno še bolj občutljivi kakor odrasli in ni mogoče kratkomalo priporočati, naj bo tudi otroška soba mrz'a. Upoštevati je treba, da -moramo otroka pogosto previjati tudi ponoči in da ga začne zersti, ker je moker. Revnejše druži-e imajo manjša stanovanja; otrok navadno tudi spi v sobi. kjer biva podnevi, če pa že ni treba zakuriti, da bi bila soba teota ponoči, je za otroka prehladno, če ne kurimo podnevi. Vsekakor bi soba za dojenčka ne smela biti preveč mrzla. Da bi bila stanovanja koHkor mogoče topla pozimi, bi jih morali z^ati tud: pravilno zrač'ti. Nekateri meščani ne poznajo nobene mere pri zračenju. Tudi pozmi zračijo spalnice dolge ure, včasih celo po ves dan. Zaradi tega se zidov j;? zelo ohladi in sobe so tem bolj mrzle. Vedeti moramo, da se zidovje ohlaja in segreva mnogo počasneje kakor sam zrak v sobi. Tako je zidovje še tedne sorazmerno toplo, ko je zunaj že občuten mraz, ter še izžareva toploto — ssveda pri zmernem zračenju. Soba je dovolj prezračena, če je okno oi-prto 5 do 10 minut. Sicer se pozimi, zlasti, ko je velika razHka v zunanji in notranji toploti izmenjava precej hitro tudi pri zaprtih oknih; težji, gostejši zrak prit:ska v sobo, zlasti še, ker se nobeno okno hermetično ne zapira. Sob ki ne kurimo res ni treba zračiti s takšno vnemo kakor delajo gospodinje ki ves dan razstavljajo posteljnino na odprtih oknih Iz Slovaške je bilo sredi tekočega leta izgnanih mnogo Židov. Do konca leta hočejo izgnati še ostale Žide Tisti židje, ki so še ostali na Slovaškem, skušajo vzbuditi med arijskim prebivalstvom sočutje in usmiljenje da bi j m ne b lo treba zapustiti domov. V zvezi s tem je priobčilo glasilo borbenih Slovakov »Naš boj« zanimiv članek, iz katerega posnemamo neko.] misli in podatkov. Ko so pričele naše oblasti izganjati Žide, je nastalo mnogo vrišča in sočutja. V domišljiji mnogih ljudi straši še zdaj slika strahotnega ravnanja z Židi v novih razmerah. Nočemo tu načenjati vprašanja, da li so se zgražali mnogi teh farizejev tudi takrat, ko so se morali naši Slovaki pod pritiskom lakote in bede izseljevati v Daljno Ameriko. V odgovor tistih, ki se tako farizejsko zgražajo nad izgonom Židov, naj podamo tu dejansko sliko njihovega novega bivališča. Izgnani židje so zdaj samo še delovna moč in za to je v splošnem interesu, da živi ta delovna moč v razmerah, ki jamčijo za čim večjo storitev. Zidje imajo svoje rabine, zdravnike, policijo in uradnike, krščeni pa celo svojega svečenika. Seveda jim je grenka resničnost to kar jih je doletelo. Vendar so se pa priučili redu in točnosti. Sami pripovedujejo, da se še nikoli niso počutili tako dobro, kakor v novih razmerah. Tu ne morejo več uganjati svojih sleparij in lopovščin. Celo ne sovražijo se ne, ker so vsi enaki in če še čutijo kaj razlike med seboj, ie to samo spomin na nekatere bogate žide, ki so ostali na Slovaškem. Ti bi zelo radi imeli žide med seboj. Mnoge naše ljudi zanima tud; vpraša- nje, da-li so židje kdaj izrazili željo, da bi dob.li svečenika. Mi smo dobili odgovor, da židie niso nikoli izrazili take želje. Ce imajo svečenika, je to samo posledica ukrepa oblasti Nova židovska domovina, ki jo upravljajo židje sami, je pod strogim nadzorstvom oblasti. Ni se treba bati, da bi katerikoli zid umrl od lakote. Zidje imajo na razpolago toplo vodo, posebno otroško kuhinjo, kier se kuha za otroko in bolnike, oni dobivajo meso, mleko in sočivje. Težko je seveda odstraniti nesnago, ki so je židje vajeni. Pa tudi to gre. V Ghettu so trgovine in celo židovsko tovarno najdemo tam. Zdje sc prež vliajo z delom in njihov vrhovni sodnik MosziJc Menn dobiva mesečno plačo. Zidje so se hitro v/iveli v nove razmere. Spoznali so, da jim koristi se največ delo, s katerim se preživljajo. MOrde bi utegnil kdo misliti, da je Slovaška Izgubila z izgnanimi Židi mnogo delovnih moči. To bi pa bila le površna sodba, kajti cilj izgona Židov ima svoie korenine v globjih nagibih. Treba je bilo židovski < ment povsem izolirati od nnrodmh skupnosti v Evropi. S tem je bil preprečen vsak poskus Židov, vplivati politično, gospodnr-sko in družabno na razvoj vojne, in ustanovitev nove Evrope To je bilo ide dno doseženo z izolacijo. Zato bo Slov : v svoji zgodovini Nemčiji dolžna večno zahvalo za pomoč pri osvoboditvi od židovskega zajedalskega elementa. Sicer se }e pa izpolnila samo davna želja slovaš: « i naroda, ki je skušal iznebiti se zidov tudi v preteklosti. Kar spomnimo se naših političnih voditeljev, ki so poslali žide v Ti-robidžan, da bi ne mogli več bdcorisčatl slovaškega naroda. 9&.OSO frankov za Napoleonovo pismo Pariški bibliografi, ki se zanimajo za knjižne ter rokopisne redkosti, so se zbrali te dni v vel kem številu k prodaji starinskih predm:tov v palači Drout v Parizu. Veliko pozornost je vzbudila prodaja Napoleonovega pisma z dne 27 oktobra 1792, ki je bilo kupljeno za 96.000 frankov Izredno zanimanje se je opažalo za pismo cesarice Josipne, v katerem se odkriva nazcep med njo ter Napoleonom zaradi neke Napoleonove ljubice v Varšavi. To Jo» sipin no pismo je bilo prodano za 28.000 frankov. Sobranje odobrilo protižidovski zakon V bolgarskem parlamentu se je včeraj teden ponovno obravnavalo vprašanje Židov, živečih v Bolgariji. Opozicijonalni poslanec Kostanjev je znova poskusil prikazati poedine določbe protižidovskega zakona kot protiustavne, na drugi strani je pa hotel vključiti v debato poedine primere, da bi tako odvrnil pozornost poslancev od glavnega problema. Odgovoril mu je notranji minister Gabrovski, ki so ga podprli mnogi poslanci. Minister je izjavil, da pri tem ne gre za poedine za lase privlečene primere, temveč za zatiranje židovstva kot celote, da se reši bolgarski narod. Parlament je ministru živahno pritrjeval, in tako je bil odobren protižidovski kon, ki ga je izdala vlada letos poleti na podlagi po sobranju danega ji pooblastila. Poostritev kontrole nad bolgarskim uvozrrn Bolgarski uradni l:st je priobčil v eni zaU m tako silovito glasan. Hkratu pa se je vzdignila Iz svojega skrivališča na Kataiininem vrtu postava divje vnanjosti ter jim krenila naproti. Henri je z naglim stresljajem vrgel svojo vrečo na tla, Jeems, ki je stal pred njim, je vzel puško z ramena in jo položil s cevjo v levo dlan, pes pa je odrevenel namestu ter jel zamolklo renčati, čudna in skrivnostna postava je stopala navkreber po bregu, ki je vodil proti koči, in Jeems je že napenjal oči, s prstom na petelinu, ves nared, da bi ustrelil po nji, ko se je Katarini iztrgal zamolkel glas, takoj nato pa glasen vzkrik, in je burno odrinila oba branilca ter z razprostrtimi rokami stekla proti skrivnostnemu tujcu, kličoč: »Hepsiba! Hepsiba je!« in Mati je bila komaj izrekla te besede, ko je Jeems spustil puško na tla in planil za njo; a vzlic svoji naglici jo je dohitel šele, ko je bila že v bratovem objemu, med tem ko se je Henri, nesoč v roki purana namesto mlinske vreče, takisto dvizal za njima. Ko je prišel do skupinice, je Hepsida Adams z eno roko držal Katarino, z drugo pa dvigal Jeemsa od tal. Ta mah jo je izpustil in pomolil svaku raskavo desnico, grčavo kakor hrast, ki je varoval kočo opoldanskega solnca. Ce je kdaj živel človek, ki je s svojo močjo, svojo grčavostjo in resavostjo nalikoval hrastu, je bil to Hepsiba Adams, širom dežele znani kupce valeč z Indijanci. Mimo tega je bilo v njem tudi nekaj, kar te je nehote spominjalo na Kola, Pri vsem tem pa je bil živahen mož, v vsakem oziru tak, da si ga ne prijatelji in sovražniki niso mogli želeti boljšega. Bil je za pol glave manjši od Henrika, širokih pleč in mišičastega telesa, v lica okrogel kakor jabolko in skoraj takisto rdeč, ves pokrit z brazgotinami in sledovi mnogih bojev, z živimi, bistrimi očmi, ki jh je bila raznolikost njegovih doživetij še bolj raziskrila. Namesto klobuka ga je krasil čuden začetek pleše, kajti na vrhu glave je imel kakor jajce gladko ploskev, z obliko in velikostjo podobno majhnemu krožniku. Pod tem »prostorčkom«, kot ga je Hepsiba imenoval, pa so mu rasli trdi in gosti, na koncu kodrasti rdečeplavi lasje; brez hudega spora domišljije bi ga bil lahko primerjal z menihom, ki se je pravkar mikaštil s satanovimi učenci. Ko je minilo prvo razburjenje in. pozdravi janje, se je Katarina nekoliko odmaknila od svojega veselega, porednega brata in ga premerila z ljubečimi očmi, polnimi vprašanj, ki so se že naslednji hip začela prelivati v besede- »Hepsiba, tako srečna sem, ko te spet vidim, da me kar srce boli; na žalost pa, kakor opažam, nisi bil zvest obljubi, da opustiš svoje preklicane boje: en uhelj imaš natrgan, nos zdrobljen in na očesu je znamenje, ki ga še nisi imel, ko si bil pred dvema letoma zadnjič pri nas!« Hepsibov, od solnca in vetra zagoreli obraz se je raztegnil v dobrovoljen nasmeh. »Zato pa o tvojem nosku ni moči tako reči, Katarina, kajti vsako leto je zalši.c je odgovoril. »Ce bi pa dobil brco od nizozemskega brdavsa, kakor se je zgodilo mojemu v Albanv Townu, bi se najbrže izpremenil v nekazno kepico, ali bi pa vobče izginil. In zastran uhlja, kaj moreš pričakovati od Francoza, ki ni moj tu navzočni dobrodušni svak, če rajši rabi zobe kakor pesti, ki jih je Bog ustvaril za boj? Obronek pri očesu pa je samo praska od noža nekega Oneidca, ki ni hotel verjeti, da se je kupčija med menoj in njim iztekla v mojo korist, Nu, ali je to vse, kar si hotela povedati?« »Pleša se ti širi, Hepsiba; tako okrogla in gladka je, da se ji čudim.« »Sam sem jo dal tako prikrojiti od nekega sene-škega brivca, ki sem mu podaril dobro sekirico in klešče, da mi je po indijanski modi izpukal vse la«*e na okrog. Dokler je bila nepravilna kakor vosek, ki se razliva ob vznožju sveče, se mi je neznansko upirala; zdaj, odkar je lepo okrogla, mi je pa samemu všeč.« »In ko si se zasmejal, sem opazila, da ti manjka en zob.« »To je samo posledica drugega dela borbe s tistim Nizozemcem. Bog mi grehe odpusti, da si ga videla, kako se je bil!« »Pa obleka!« se je Katarina lotila tistega, kar jo je bilo prvo zbodlo v oči »Človek bi mislil, da si se igral z medvedom. Po pravici povej. Hepsiba: ali se je kaj pripetilo... tu v soseščini ?« »Ni, da bi govoril, sestrica. Nekaj milj odtod sem naletel na družbo Francozov, ki so trdili, da so ti kraji predaleč v stran od Nove Anglije, in so mi pokazati drugo pot. Pa ni bilo nič hudega Katarina, res nič posebnega Prav za prav imam samo jaz vzrok, da se sramujem: zate, sestrica, ki si pozabila najvažnejše.« Urejuje Josip Zupnftš — Za Narodno foajeima — del Usta: ljubom* Volci« - Vat Ltfuolja&i