^^SJSf" Leto IX, St. 147 Ljubljana, nedelja 24. Cena 2 Din •b 4. i)wtwii. — Stane tne»eCno Lhn «5-—; *a ino-MjMtTO Din — neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubil »na, Knailora olica iter, 5/L Taielcm it. «071 in 9804, ponoči tudi it. »034. Rokoplal oo no *nia|*. k. s«. — Telefon k. t Ljubljana, Pre*«r» k, vr* Telefon fe. 149« Dnevnik?zatgospodarstvo^prosveto in politiko Podralaldi Maribor, Alaksan fe. ij — Celje, Aleksandrova _ pri poitiiei ček. ra vodo t Uub fe. II^M - Praha Oaio Wien, Nr. mj^i. Poslanca Pucelj in dr. Kramer «ta prispela sinoči iz Zagreba v Ljubljano ter nas prosita za objavo sledečega obvestila: »V sporazumu s predsedništvi SDS Itn SKS sklicujeva za danes dopoldne ob 10. skupno sejo odbornikov organizacij iDbeh v KI>K koali ranih strank v dvorano Kazine. Prosiva polnoštevilne udeležbe. Ivan Pucelj, Dr. Albert Kramer, narodna poslanca. v* Ljubljana, 23. junija. Zagreb je bil danes pozorišče velikega historičnega dogodka. Z globoko tu-go v srcu je ljudstvo po'agalo v grob Pavla Radiča in Gjuro Basarička, dva svoja nova mučenika v dolgi vrsti onih velikih svojih junakov, ki jih je počen ši e Zrinskim in Frankopanom hrvatski narod žrtvoval za zmago svobode, enakosti in dostojanstva človeka in ki so proslavili njegovo ime pred pravičnim in sodiščem zgodovine člo- veškega in nacijonainega razvoja. Veličastni pogreb je bil največja zunanja čast, ki jo more narod izkazati svoji n v borbi za njegove pravice padMm si novom, a je bil tudi grandijozna manifestacija nacijonalne samozavesti in kul-turnosti. S strahom so pričakovali vla-stodržci, da bo v srce užaljeni in ogorčeni narod v razumljivi eksploziji svojih občutkov prekoračil meje zakoni-tosti in reda. Toda z občudovanja vredno disciplino so nepregledne množice kmečkega ljudstva, meščanstva, delavstva, omladine očuvale vzoren mir in red in niti najmanjši incident — ki bi bil sicer tako razumljiv! — ni motil tužnega veličastja današnjega dne. Hrvatski narod se je pokazal pred svetom v vsej veličini svojega dostojanstva in je baš tako dokumentiral, kako pravična je njegova borba. Hrvatski narod danes v svoji tugi m bolečini ni bil sam. V bratskem objemu je piakalo ž njim vse, kar je zdravega in poštenega med Slovenci in Srbi. Tudi za nje sta padla Pavle in Gjuro. Na tisoče Slovencev je danes v Zagrebu spremilo oba mučenika na zadnji poti: s po-slanci napredne Slovenije se je pridružila žalujočemu narodu naša be'a Ljubljana po svojih zastopnikih, številne organizacije obeh v KDK koaliranih strank so poslale svoje delegate. Slovenci smo občutili, da moramo še posebno prisrčno izkazati Hrvatom svojo ljubezen v teh bridkih dneh žalosti ter tako omiliti porazen in hrvatsko narodno dušo globoko žaleč vtis nepojmlji-Ve zaslepljenosti in strašne brezvest-nosti, s katero klerikalna režimska stranka skuša prevaliti krivdo za mu-Čemiško smrt Pavla Radiča in Gjura Basarička na parlamentarno predstavništvo hrvatskega naroda! Hrvatski narod se mora zavedati, da ogromna večina Slovencev, vse kar je pri nas zdravega in poštenega, vse kar si želi boljše bodopnosti, nima ničesar opraviti s hlapčevsko izdajalsko politiko, ljudi, ki |im je partizanska samopašnost in teroristična strast zaslepila oči in pokvarila duše. Ramo ob rami z brati Hrvati in nerazdružni ž njimi v borbi in zmagi 60 danes tudi Slovenci postavili Pavla ln Gjuro v Panteon svojih neumrlili mož. Najdalekosežnejša pa je današnja žalna manifestacija za odnošaje med Hrvati in Srbi Srb Svetozar Pribičevič Je danes prečital hrvatskemu narodu poslanico njegovega voditelja težko ranjenega Stepana Radiča. Radičevim besedam, ki dajejo narodnemu edinstvu novo vsebino, je dodal Pribičevič zgo-dovi/iske izjave, od katerih je najpomembnejša ta, da Srbi v Hrvatski prisegajo zvestobo svojim hrvatskim bratom v njihovi borbi, ki je skupna borba. Kar Avstriji ni uspelo v stoletjih, to je končno razbil velesrbski revolver v trenutku: velikosrbsko idejo. Srbi v prečanskih krajih se čutijo danes ne-razdružljivo zvezane s hrvatskim bratom v lx)rbi proti velesrbskemu hege-monizmu. In še eno se je pokazalo: da ni danes KDK v hrvatskih krajih, ki združuje ves narod v bratski Ijubavi, smrt obeh mučenikov bi bila signal za krvava razračunavanja in pričetek naj-črnejše dobe... Blagoslovljen spomin Pavla Radiča in Gjura Basarička! Avdijence Beograd, 23. junija, p. Danes so bili na dvoru v avdijenci ministra dr. Korošec in dr. Šnmenkovič ter predsednik vlade Velja Vukičevič. Vukičevič je slabe volje Beograd, 23. junija, i. Ko je g. Vukičevič nocoj ob 8.45 zapuščal v spremstvu notranjega ministra dr. Korošca ministrsko predsedstvo. so ga obkolili novinarji in ga radovedno izpraševali, kaj jim more povedati o, situaciji. Gosp. Vukičevič je bil videti zelo Blabe volje in je na vsa vprašanja kratko odgovoril: «Ni nič novega!» ter se je takoj nato odpeljal domov. Vse kar čuti za državo in želi, da bi se nadaljni dogodki razvijali brez opasnih potresov, zahteva takojšnjo strmoglavi jenje Vukieevičevega režima. - Pomen Pri-bičevičeve in Žerjavove avdijence. - Vsa je sedaj v kraljsvih rokah Beograd, 23. Junija, p. Sinočna dolga avdijenca posl. Žerjava vzbuja v političnih krogih živahne komentarje. Doktor Žerjav je bil pri kralju 2 uri ter je šele proti polnoči prispel iz dvora. Za ponedeljek se pričakuje povratek Svetozarja Pribičeviča ter se zatrjuje, da je dobil poziv, naj se takoj po prihodu javi Nj. Veličanstvu. Današnji Pribičevičev govor v Zagrebu je napravil tu najgloblji vtis. Vse je sedaj v ron.ih kralja, v katerega modrost se stavljajo največje nade. Beograd, 23. junija, i. Z največjo napetostjo je vsa beograjska javnost danes pričakovala vesti iz Zagreba. Zatrjevalo se je, da bo vlada šele po končanem pogrebu in po povratku zunanjega ministra dr. Marinkoviča iz Bukarešte v položaju, da sklepa o situaciji in o eventuelni ostavki. V splošnem se more položaj označiti tako-le: Splošno se čuti usodna težina situacije. Trenutno ni videti nobenega faktorja, ki bi stal med obema političnima taboroma in ki bi mogel pokazati pot za izhod iz te situacije. Stanje pa se med tem še slabša. Slišati je. da je Davidovič pripravljen dati inicijativo za preokret ,dočim ie pri radikalih prenehala vsa inicijativnost Vlada se omejuje zgolj na »vzdrževanje reda«, a gre pri tem, zlasti kar se tiče tiska, preko vseh zakonov. S tem pa zopet zaostruje borbo. V opozlciionalnih krogih smatrajo za nepopravljivo pogreš-ko, da vlada še do danes ni podala ostavke. Beograd, 23. junija, či. Današnji popoldanski listi objavljajo obširna poro- čila o veličastnem pogrebu v Zagrebu, pri čemer zlasti podčrtavajo dostojanstveno ponašanje množice, ki je ohranila kljub splošnemu ogorčenju hladno kri, tako da ni nikjer prišlo do nikakih neljubih incidentov in so se vse varnostne priprave vlade izkazale za nepotrebne. V ostalem pa tudi danes vsi Usti napovedujejo skorajšnji padec Vukičevičevega režima, naglašujoč, da je to predpogoj za kakršenkoli izhod Iz sedanje absolutno nemogoče situacije. »Pravda« nagiaša, da mora s spremembo režima nastopiti tudi sprememba celokupnega sistema in metod državne uprave. Z novo vlado mora nastopni nova politična doba. »Novosti«, glasilo zemljoradnikov, gredo še dalje kot včeraj, ko co povdarjal e, da se mora v bodoči vladi jasno čutiti odločilen vpliv KDK; »Novosti« se postavljajo popolnoma na stran KDK in njene borbe za enakopravnost in svobodo. Aca Stanojevič, ki se je na nujni poziv glavnega odbora radikalske stranke vrnil v Beograd, je imel danes dolgotrajna posvetovanja s člani glavnega odbora. Kolikor se je moglo dognati, zastooa tudi on mnenje, da mora dobiti KDK za žalostne dogodke zadoščenje v tej obliki, da Vukičevičeva vlada takoj odstopi in da oride do sestave nove vlade, v kateri mora Imeti KDK odločujoča besedo. Sedania vlada ne more stopiti več pred Narodno skupščino in njena naloga do sestave nove vlade obstoja samo še v tem, da vzdržuje v državi red in mir. klepi zagrebške seje kluba KDK Razprava o situaciji. - Apel na hladnokrvnost in pro-šzija za red in mir. - Vse napovedane skupščine odgo-dene. - Sožalje zagrebškim žrtvam Zagreb, 24. junija, n. Nocoj je izdalo j vodstvo KDK naslednji komunike: «Dne 23. junija 1928. ob 6. popoldne se je sestal klub KDK v prostorih Hrvatskega Seljaškega doma k seji, ki ji je predsedoval predsednik Svetozar Pribičevič in so ji prisostvovali vsi člani razen ranjenih tovarišev v Beogradu. Ob početku seje je bilo na predlog doktorja Prvislava Grisogona sklenjeno, odposlati brzojavni pozdrav predsedniku Stepanu Radiču, dr. Pernarju in Ivanu Grandji. Na seji je predsednik Svetozar Pribičevič poročal o političnem položaju poslednjih dni in o svojih razgovorih s predsednikom Stepanom Ra dičem, v zvezi s tem položajem. Klub ie enodušno. vzel na znanje to poročilo. Za tem je klub zaključil, da se naprosi narod, naj ohrani v vseh krajih popoln mir in naj se vzdrži razen kome-moracij, zadušnic in sličnih žalobnib manifestacij za pokojna vsake akcije. dokler se ne razvidi razvoji političnega poiožaja. Obenem je klub sklenil, da se do ozdravljenja predsednika Stepana Radiča odgode vse napovedane javne skupščine. Klub je sprejel tudi sklepe o načinu akcije narodnih zastopnikov med narodom, s katerim imaio vzdrževati najtesnejše zveze, dočim bo poslovni odbor sklepal v Zagrebu o vseh potrebnih skupnih akcijah. Na koncu je klub razpravljal o žalostnih dogodkih povodom predvčerajšnjih manifestacij v Zagrebu, pri katerih so štiri osebe izgubile življenje, veliko število pa je bilo lahko in težko ranjenih, in dal Izraza svojemu največjemu ogorčenju proti takemu postopanju oblasti z manifestanti, k| So dali duška svoji težki tugi zaradi krvoprelitja v Narodni skupščini v Beogradu. Klub izraža svoje sočustvo žrtvam in njihovim družinam.« Ali se razfepe preiskava tudi na sokrivce Kako se godi morilcu Puniši Račicu. - Osumljeni sokrivci bodo najprej zaslišani kot priče Beograd, 23. junija 1. Puniša Račič danes ni bil zaslišan. Ves dan je ostal v svoji celici. Dočim je še včeraj kazal veliko brezbrižnost in se vede! kakor bi bil na letovišču, je bil danes baje zelo zamišljen in očividno potrt. Dozdeva se. da je Puniša Račič računal z drugačnim razvojem dogodkov in da je sedaj izgubil vso nado na uresničenje prvotnih načrtov. V poučenih kiogih se zatrjuje, da je minister pravde poslal predsedstvu Narodne skupščine akt v smislu čl. 88 ustave, v katerem zahteva, da se vsi krivci krvavih dogodkov v Narodni skupščini izroče sodišču. Zato računajo v tukajšnjih krogih s tem, da bo preiskava raztegnjena tudi še na druge prizadete osebe. Kljub prizadevanju novinarjev, da bi izvedeli podrobnosti o dosedanji preiskavi, ni bilo mogoče doznati ničesar ker odklanja preiskovalni sodnik vsako informacijo. V opozicijskih krogih vzbuja veliko 0g0T-čenje dejstvo, da uživa Puniša Račič v popolnem nasprostvu z obstoječimi zakoni pre veliko svobodo. Po zakonih bi ga morali uklenjenega peljati iz zapora k zasliševanju in nazaj, ne da bi prišel $ komurkoli v stike, toda Puniša Račič hodi popolnoma prosto v spremstvu dveh žandarjev in se •spotoma celo na cesti razgovarja z ljudmi. J okrvavljeno skupščino se ne vrnemo!" Svetozar Pribičevič o pomenu sklepov KDK ter svojih in Radičevih izjav V Beogradu navzoči poslanci KDK so danes v razgovoru z novinarji še posebej opozorili na to dejstvo naglašujoč, da je na ta način Puniši Račiču dana prilika, da vpliva na potek preiskave. Beograd, 23. Junija p. O zahtevi, na! se v kazenskem postopanju proti morilcu Pu-nišu Račiču izslede tudi sokrivci, se dozna-va, da bo preiskovalni sodnik zaslišal prizadete poslance najprej kot priče in ako bo našel v njihovi izpovedi sum sokrivde, bo zahteval od Narodne skupščine naj jih izroči sodišču. Za Punišo Račiča je bila zahteva policijskih sodišč pos!ana narodni skupščini nujno potom ministra pravde. Beograd. 24. junija, p. Poslanci gg. Kem» felja, Krajcer in Kovačevič so izjavili da« nes novinarjem: «Opazili smo, da imajo sodne oblasti neko posebno obzirnost do zločinca Puniše Račiča proti obstoječim predpisom. Znano je, da obstoji naredba, po kateri se morajo vsi, ki pridejo ▼ pre« iskovalni zapor voditi zvezani skozi mesto. Ta naredba se .. . (Pri tem je telefonski razgovor prekinila cenzura na beograjski telefonski centrali in se ni mogel več na* daLievatU Op. ur.) Zagreb, 24. junija, n. Svetozar Pribičevič je sprejel danes zagrebške novinarje, ki so ga vprašali, ali pomenja ojegova zahteva po reviziji ustave zahtevo po federativni ureditvi države. Svetozar Pribičevič je odgovoril: »Na vaše vprašanje, ali moja zahteva v dopoldanskem govoru pomeni, da zahtevamo federacijo, vam odgovarjam, da tega ne pomeni, temveč da zahtevamo revizijo sedanjega stanja, s katero se ima zajamčiti resnična ravnoprav-nost, ki je danes ni. Mi bomo, kakor smo že sklenili pred atentatom, izdelali program za revizijo ustave, po kateri bo ustava sama zajamčila in zagotovila enakopravnost in ravnopravnost, ki je sedaj ni. O tem so si na jasnem visi Hrvati in vsi prečanski Srbi, ker so ne samo Hrvati, temveč tudi prečanski Srbi neravnopravni. Ko smo sprejeli vidovdansko ustavo, smo najbolje mislili in delali v najboljšem namenu. Žal je izkušnja pokazala, da ta podlaga ni zadostna.« »Vprašujete me, kako to, da pravimo, da ne bomo šli v Narodno skupščino, dočim pravi Stepan Radič, da v politiki ne sme biti besede »nikdar«. Jaz sem govoril le o sedanji Narodni skupščini, v kateri so padli naši tovariši in ne o skupščini v obče. Zato je to v skladu z Radičevim sporočilom, ki izključuje besedo »nikdar«. Te besede »nikdar« nisem niti jaz postavil Po svoji avdijenci pri kralju sem se pred odhodom v Zagreb vso uro posvetoval z g. Radičem, ki je bil zelo dobro razpoložen in se je zelo interesi ral za današnji dan.« Na vprašanje: »Kaj mislite, g. predsednik, o dejstvu, da vlada še ni odstopila?« je odvrnil Svetozar Pribičevič: »Mislim, da je to provokaclfa In to mislijo tudi vsi ti kraji. V Beogradu pravijo, da ne morejo popustiti pred terorjem ulice. Postali so. kakor vidite, dovršni mojstri v kopiranju avstro-ogrskih metod.« Na pripombo nekega novinarja: »To pomeni, da tudi vas smatrajo za ulico,« je Svetozar Pribičevič hitro odvrnil: »Očividno! Oni streli so sedanji parlament ukinili, ker je mrlič in mi vanj ne gremo za nobeno ceno. To je meritoren sklep našega kluba.« Kako se počutijo ranjeni poslanci Stepan Radič je že na potu rekonvalescence. - Dunajski zdravnik je snoči zopet odpotoval. - Včerajšnji bulletin Beograd, 23. junija, i. Zdravstveno sta« I nje Stepana Radiča se je danes vidno iz« boljšalo. Zdravniki so ga tekom današnje« ga dne ponovnokrat preiskali. G. Radič si je žo toliko opomogel, da je lahko delj časa prebil sedeč v fotelju. Ko so ga ob pol 5. popoldne znova preiskali, je znašala temperatura 37.5. Po zdravniškem pregledu se je vršil konzilij, po katerem je bil iz« dan novinarjem komunike, ki nagiaša, da je kriza minula ln da se nahaja g. Stepan Radič na potu rekonvalescence. Zato je dunajski spocijalist prof. dr. Singer, ki ga je pozval klub KDK, nocoj ob 6.15 zapu« stil Beograd in se je preko Budimpešte vr» nil na Dunaj. Pred odhodom je dr. Singer sprejel vašega poročevalca ter mu je v razgovoru izjavil, da je g. Stepan Radič prebil glavno krizo, trdno je uverjen, da bo Radič srečno prebrodil še vse nadaljne nevarnosti Tudi stanje dr. Pernarja in Iv. Grandje je zadovoljivo. Zagreb, 23. junija, p. Iz Beograda poro« čajo: Tekom današnjega dne so Stepana Radiča neprestano obiskovali njegovi pri« jatelji in poslanci, ki so v Beogradu. Med prvimi ga je posetil posl. dr. Žerjav. Pri Radiču se nahaja ves ča9 tudi njegova so» proga Mafenka z otroci Profesor dr. Kostič je s svojimi asistenti pregledal davi rane dr. Pernerja, čigar sta* nje j« tudi zadovoljivo. Zdravstveno sta« nje poslanca Ivsna Grandje je dobro. Ima normalno temperaturo, normalno bitje ži« le, samo rana ga nekoliko boli, drugače pa je njegov organizem popolnoma zdrav. Profesorja dr. Kostič in dr. Singer sta davi podrobno preiskala Stepana Radiča. — Beograd, 23. junija. Danes dopoldne se je zopet sestal konzilij zdravnikov, ki je preiskal Stepana Radiča in ostala dva ranjenca. Stepana Radiča so nato prenesli • postelje v fotelj k odprtemu oknu. O rezultatu preiskave je bil izdan sledeči komunike: »Bolnik je noč prebil dobro. Temperatura 88.1 žila 116, respiracija 28, retroktiv-ni ivoki t leTem krilu pljuč ginevajo. V krvi pomnožen sladkor, operacijska rana brci reakcije, trebušna mrena ni vaeta. Bolnik sprejema hrano in črevesa funkcijonirajo dobro. Dr. Pernar se počuti dobro. Temperatura normalna. Posl. Grandja je izven vsake nevarnosti ia se počuti zelo dobro. Italija naj se ne igra z ognjem Resno svarilo pariškega lista fašistični Italiji glede njenih odnošajev do Jugoslavije Pariz, 23. junija, g. Današnji «Matin» se bavi z razmerami v Jugoslaviji in pripominja, da bi pomenilo konec fašističnega režima, če bi Italija podvzela kak napad proti Jugoslaviji, ker ni lahko obenem držati milico in armado. Toda tudi v primeru, da bi se Italiji posrečilo zmagovito končati vojno, bi ne bilo v Evropi velesile, ki bi dovolila, da bi se Italija vgnezdila na Balkanu. Italija naj se ne igra z ognjem. Predvsem pa se mora zavedati, da Ima na svojem ozemlju 500.000 Hrvatov in Slovencev, s katerimi mora ravnati dobrohotno, ker gre za prebivalstvo, ki je popolnoma enako onemu iz sosednih držav. List razpravlja nato o albanskem vprašanju in meni, da — če Italija na eni strani svobodno sestavlja teritorijalne zahteve proti sosednim državam — gotovo ni ničesar izrednega, če izzovejo te zahteve odpor v sosedni Jugoslaviji Velike oborožene < priprave v Zagrebu Zagreb, 23. junija, d. Za danes je notranji minister odredil v Zagrebu pravo mobilizacijo oborožene sile. Iz Slovenije je včeraj dospel en bataljon orožništva, dva bataljona sta bila koncentrirana iz postaj ob progi. Vsa gar-nizija je bila v pripravljenosti. Izkazalo se je, da so bile vse te priprave nepotrebne, ker je narod očuval dostojanstveno mir in red. Zagreb, 23. junija, n. Danes ob 5. pop. je zasedlo zagrebške ulice orožništvo. Po mestu hodijo orožniške patrulje v spremstvu detektivov, dočim se je policija popolnoma umaktnila z ulic. Tudi danes po 8. zvečer je v mestu vse mrtvo. Vsi javni lokali so zaprti, prav tako tudi kinematografi, ker je zelo malo ljudi na ulicah. Kongres slovanskih gasilcev v Pragi Praga, 23. Junija h. Noooj se začno svečanosti povodom kongresa slovanskih gasilcev. Na sporedu je slavnostni prizor v stadijonu. K poročilu o udeležbi iz Jugoslavije je še pristaviti, da ]e prijavilo udeležbo še 10 zastopnikov iz Zagreba. Zakasnitev Marinkovičeve-ga povratka Beograd, 23. junija i. Danes popoldne ob 5 bi se imel vrniti zunanji minister dr. Marinkovič. Njegov namestnik dr. Šumen-kovič se mu je peljal naproti. K sprejemu dr. Marinkoviča se je zbral na kolodvoru poleg demokratskih ministrov in uradništva zunanjega ministrstva skoraj ves diplomatski zbor. Ko pa je vlak zavozil na postajo, zunanjega ministra ni bilo od nikoder. Izstopil je le dr. šumenkovič, ki je moral navzoče obvestiti, da je zunanji minister dr. Marinkovič iz neznanih vzrokov zakasnil ter da se vrne šele s ponočnim vlakom. Dunajski nogomet Dnnaj, 23. junija, g. Rezultati današnjih nogometnih tekem so bili nastopni: Sportklub : UTE (Budimpešta) 6 : 0 (0 : 0); FAC : BAC 7 : 1 (3 : 1); Hertha : Nicholson 1 : 1 (1 : 1). Železniška nesreča v Nemčiji Stuttgart. 23. junija, g. D-vlak 135, ki voi. med Friedrichshafnom in Monakovom, je danes popoldne ob 4, ko je vozil skozi postajo Ummendorf pri Biberacbu iz dosedaj neznanega vzroka skočil iz tira. Lokomotiva se je prevrnila. Človeških žrtev ni, uač pa je bilo 15 oseb ranjenih. Jugoslavija ni načelno proti združitvi Avstrije z Nemčijo Tako Izjavlja zun. minister dr. Marinkovid, ki glede Avstrije ponavlja dr. Beneševe izjave o potrebi gospodarskega priključka k Mali antanti fiafcareita. 13 frndja. t. Po končani konferenci Maie antante je jugoslovenski zunanji minister dr Marinko vi č imel rikzgovor t zastopnikom avstrijskega dopisnega urada, kateremu ie dal Izjave glede avstrijskega vprašanja ter glede stališča Jugoslavije do Avstrije. Z ozirom na dana dejstva je dejal dr. Marinkovič. smatra Jugoslavija in Mala aacanta. da »pada Avstrija h gospodarskemu sistemu Male antante ter ii hoče dati s« eksistenco in razvoj potrebne možnosti. It so jI zaradi političnih oovolnih razmer deloma protekcljonistične metode nasledstvenih držav ki obdajalo Avstrijo. O tehničnih ovirah »o si na jasnem, ta to tembolj. ker države Male antante nočejo docela opustiti protekcijonizma, da bi vzeli v poštev preferenčne carine, ki pridejo v prvi vrsd v poštev To stališče do Avstriie ne leži samo v interesu Male antante in vse Evrope, temrveč tudi v interesu Nemčije. Kot članica Male antante mora biti Ju- goslavtta absohrtno proti prlkHočltrl. kar oa ne predstavila načela, temveč potrebo, ki rezultira iz obstoječih razmer. Vsekakor se Jugoslavija veseli, da ie v najboljših odnošajih do Nemčiie In si prizadeva, da bi te odnošale še boli izgradila. Prizadevanja Male antante. da bi pritegnila Avstrijo v centralno evropski gospodarski sistem. ne more nihče očitati Mali antanti. Ker se ie večkrait trdilo, da se Je z uničenjem podonavske monarhije uničila tudi po naravi dana gospodarska tvorba, se Mali antanti ne more očitati, ako se hoče vrniti k dobri gospodarski rekonstrukciji Ofici-jelnl komunike potrjuje nedvomno, da se je konferenca obširno bavila z ustanovitvijo nove gospodarske organizacije Male antante ter s vprašanjem pritegnitve Avstrije k tel organizaciji. Dr. Marinkovič Je pripomnil da so naTavno ta prizadevanja odvisna od direktnega kontakta i avstrijsko vlado in s pričetkom novih trgovinskih pogajanj Vlada velike koalicije v Nemčiji negotova Prekinjena pogajanja z nemško ljudsko stranko, — Tudi wei-marska koalicija se zdi pesimistična ttmritn, 23. Junija Včerajšnja _ ____ . prekini« tov pogajanj sa sestavo velike koalicije še n<: pomeni končnoveljavnega izialovljenja t« ideje, temveč «amo mirno začasno od» goditerv Kakor »e govori, se hoče poslanec Miiller.Frankeo sedaj preko frakcij obrniti naravnost na one osebe, ki pridejo pri se« »tavi vlade v poštev. Miiller meni, da bi tak kabinet dobil večino. Jeseni se bo pru* tka vlada rekonstruirala z vstopom nem* ike ljudske stranke. S tem bo ugodeno tudi glavni zahtevi te stranke za vstop v državno vlado. Berlin, 23 junija, (be.) Snoči je bfl socialistični poslanec Herman Muller v avdi« jenci pri predsedniku Hindenburgu, kate» remu je izjavil, da je sestava nove nemške vlade na podlagi velike koalicije nemogo« ča Predsednik Hindenburg mu je poveril nato mandat, naj nadaljuje pogajanja za sestavo vlade na podlagi ožje koalicijo Parlamentarni krogi menijo, da pred sredo ne bo odločitve. Francoski frank stabiliziran Vsebina francoskega stabilizacijskega zakona Paria, 23. Junija, sg. Poincarčjev stabilizacijski predlog je danes ministrski svet soglasno odobril. Predlog bo prišel še tekom današnjega popoldneva pred zbornico, ki jo bo takoj izročil finančnemu odl>oru. finančni odbor bo še nocoj sporočil zbornici rroj sklep Stabilizacijski kurz bo objavljen ie nocoj v zbornici. Kolikor je znano, gre za razliko 1 centima, kar je v gospodarskem oadru brez pomena. Kljub temu lahko Vaš Eročevalec v širokih obrisih skicira »tabi acijski zakon. ! 1. določa, da se Francija vrne k čisti zlati valuti, tako da bo novi frank le v razmerju do določene teže tla ta V § 2. je določeno, da se Francoska bank8 obvezuje, da bo novčanice zamenjavala za zlato tudi brez napovedi. Banka ima nalog, da mora zamenjavati novčmice proti zlatim novcem ali zlatu v komadih. Vaš dopisnik Je izvedel, da namerava banka zaenkrat zamenjavati novčanice samo za zlato v koma dih, kakor dela tudi Angleška banka. Da ■e prepreči kopičenje zlata, je za zamenja ranje v banki določena minimalna svota 800.000 frankov. Parit. 23. junija, s. rAgence Havas» potrjuje vest, da se bo koval nov francoski denar. Francoska narodna banka bo v sporazumu s finančnim ministrom izdala za pri- bližno 8 milijarde denarja po 5 in 10 frankov. Pariš, 23. junija, g. Nocoj ob 17-30 se Je sestala zbornica k formalni seji. Ministrski predsednik Poincarč je predložil stabilizacijski načrt in bianco, to se pravi, brez stabilizacijske številke. Čeprav ie ta - for malna seja trajala samo nekaj sekund, se je zbrala velika množica, ker je mislila, da bo prisostvovala zgodovinski seji- Stabilizacijski načrt je bil nato izročen finančnemu odboru. Načrt se bo takoj tiskal in objavil. Pariz, 23. junija, g. Stabilizacijski projekt ministrskega predsednika Poincarčja predvideva ukinitev prisilnega kurza, možnost izmenjave bankovcev za zlato, toda pod gotovimi omejitvami, poleg tega določbe glede nakupa zlata, ukinitev tako zvanega maksimalnega kritja obtoka bankovcev, pooblastilo za Francosko narodno banko, da sme izdati srebrn denar za 5 in 10 in zlat denar za 100 frankov (kovani denar po 100 frankov pa se naibrže v doglednem času še ne bo izdal), obnovitev pogodbe s Francosko narodno banko pod izpremenjenimi pogoji, pooblastilo za Francosko narodno banko, da sme nakupovati inozemske efekte in ravno tako zlato in srebro brez omejitve. Amandsen ni izgubljen - Nobile pa bo rešen Ponovne brezžične zveze z Amundsenom. — Nova pošiijatev Nobelu. — O Marianovi skupini ni še sledu Osle, 28. Junija, a Ruski ledolomilec Ma-Egin, ki je sedaj vzhodno od Medvedovega otoka, sporoča, da je ujel več nejasnih brezžičnih signalov, ki prihajajo od Amundsena. Brezžična postaja v Ingou sporoča, da je bila včeraj ob 17.14 v zvezi z Amundsenom in da |e Amundsen prosil postajo, naj mu sporoči, v kakem stanju je led v okolici Medvedovega otoka. Istotako so bili v TromsSu ob 18.45 r zvezi z Amundsenom, ki je najbrže nedaleč cid tega otoka. Rim, 23. junija- (ri.) Uradni komunike Agenzie Štefani poroča, da sta hidroplan S 55 in Domierwall pod vodstvom Pensa in Maddalene ponovno letela nad Nobilom in »pustila na tla orožje, oblačila, akumulatorje in pošto. Letali sta poskušali spustiti se na tla ln sta leteli nad ledom samo 5 metrov visoko, vendar pa brezuspešno. Prista-jaliSče bodo pripravili ponesrečenci. Na adjo Braganzo se je vrnila ekspedicija, ki e odšla, da najde drugi del posadite citate*. Ves trud je bil zaman in o tem delu posadke ni niti sledu. Ekspedicija je pmstila na več krajih zaloge živil, ki ao zaznamovane in opremljene z raznimi navodili. Nadaljnja rešilna ekspedicija bo odšla, ko bo poslal Nobile glede tega dela posadke nadaljnja pojasnila. Ker še vedno ni vesti o Amundsenu, ao startali Lutzov. Larsen in Italijanski hidroplan na poizvedovalni polet. V Amsterdam je prispel italijanski hidro-jplan, ki nadaljuje danes polet v Tromsoe. Oslo. 23. junija, s. Penzo in Maddalena sta lita rta la ob 9.30 v Kingsbayu ter sta v ponedeljek zopet videla Nobilovo skupino. Oba letalca sta se ob 3.30 vrnila v Kingsbay. Ponoči se je vrnila na krov pomožne ladje Braganza patrola, sestoje ?n is dveh alpskih lovcev ln dveh članov italijanskega planin-iikeea kluba, ki je Iskala Marianovo skupimo. Izvršili so popolnoma svoj program, vendar pa niso mogli najti te skuoine. Na raznih mestih so pustili živila. Praga, 28. junija, g. Sestra polarnega raziskovalca dr. Behounelca je po železnici odpotovala v TromsS, odkoder bo z ladjo, deloma tudi z letalom nadaljevala pot do Spitzbergov. 0 njenem bratu ni nobene vesti in le vedno je v Pragi jjopolnoma neznano, ali Je dr Behounek ostal pri Nobilovi skupini, ali ga je odnesel zrakoplov s pogrešanimi 7 člani ekspedicije. Berlin, 23 junija, g. Po pogajanjih itali S neke vlade z o bodočnost, da. tudi bodočnost nas sužnjev pod tujim jarmom! In ne morda za korist naroda, temveč edino le za korist neke stranke, ne — niti tega ne, temveč za korist neke klike. ki hoče vladati nemoteno vsema narodu, izkoriščati ga, živeti bogato za žulje naroda, krmiti in napajati se do sita in presita iz državnih jasli, dočim ves ostaii narod že v resnici pritiska k tlom neznosna teža državnih bremen in ga žene, da si išče kruha izven meja svoje domovine. In dvignil je samokres na tiste, ki se bore proti nadvladi brata nad bratom; na tiste, ki hočejo urediti državo, jo utrditi in ji dati ugled v krogli narodov, kakor p gre po njeni resenični moči in njenem položaju; na tiste. ki hočejo, da bodi Jugoslavija velika, bogata in srečna, država srečnega, zadovoljnega, ponosnega naroda Jugo-slovenov od Jadrana do Črnega morja i Bratje! To grozodejstvo nas je zabolelo do dna srca, pretreslo nam je dušo do obupa! Kam naj še gledamo, kam naj še obračamo svoj pogled, ko vidimo. da tam. kjer je bila doslej vsa naša vera, vsa naša nada, vsa naša ljubezen, mori brata brata, samo da bi s tem strahovitim zločinom spravil s jx>ti ovire svojim strankarsko-klikarskim koristim?! Ne najdemo besedi, da bi ž njimi dovolj ostro obsodili ta grozoviti, nezaslišani izbruh strankarske strasti! Ako smo si kdaj smeli prilaščati pravico, da dvignemo svoj svarilni glas, si jo prilaščamo sedaj in kličemo o£> tej pre-žalostni priliki: Bratje! Nehajte! Gre za obstanek vaše države, ki Je tudi naša. gre za obstanek vašega naroda, ki Je tudi naš! Saj veste, da sovražnik preži od vseh strani! In naše prokletstvo na tiste, ki dvigajo roko na brata! Globoko se klanjajoč pred žrtvami nebratskega sovraštva in mržnje, vam pošiljamo ta opomin to prošnjo z na-do, da ju sprejmete kot najiskrenejš! izliv našega v najbridkejši boli krvavečega bratskega srca! Ljubljanska akademska društva ofi žalostnem dogodku v Narodni skupščini Kulturna In politična akademska društva ljubljanske univerze, zastopana po svojih delegatih na med društvenem sestanku dne 23. junija 1928, sprejemajo sledečo resolucijo: 1.) Najostreiše obsojamo nevzdržne razmere v našem parlamentu, ki so ustvarile težko psihozo, h katere je re-zultiral tudi zločin Puniše Račiča. 2.) Pozivamo celokupno akademsko mladino, da stopi v borbo za zboljšanje neznosnih prilik v naši državi in da vstraja v tej borbi za vzpostavitev miru in rednega dela v blagor vsega naroda. 3.) Klaniajoč se manom Pavla Radiča in dr. Gjure Basarička izražamo iskreno željo in zahtevo, da naj ne bodo ti žalostni dogodki povod spora in pre-kinienia dobrih odnošaiev med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak naj bodo zadnji opomin za vzpostavitev državljanske svobode in enakopravnosti. J. n. a. d. »Jadran«. — J. k. a. d. »Danica«. — Stud. rad. klub »Slovenski Jug«. — J. k. a. d. »Zarja«. — Krščansko soc. ak. klub »Borba«. — »Akademski Orel«. — Cirilsko društvo ljubi, bogoslovcev. — Slov. kat. ak. klub »Janez Ev. Krek«. — J. a. d. »Triglav« Klub neodvisnih akademikov. Izjava Akcijski odbor Demokratskega «*Ka-demskeza kluba »Jugoslavija« in Akademskega agrarnega kluba »Niiva« izjavlja, da ni mogel pristati na resolucijo nekaterrih kulturnih in političnih akademskih društev ljubljanske univerze, ker smatramo to resolucijo za dvoumno z ozirom na njeno prvo točko. Podpisani akcijski odbor je svoje načelno stališče že zavzel v resoluciji, priobčeni dne 22. t. m. v »Jutru«, v kateri precizno ugotavlja, kje je iskati moralnih krivcev za umor v Narodni skupščini, kateri konstataciii pa se točka prva resolucije kulturnih In političnih društev ljubljanske univerze ne pridružuje. Mislimo, da mora biti vsaka iziava akademskih društev odkrita in odločna, ne sme pa obsegati le praznih fraz. Iz navedenih razlogov nismo mogH podpisati resolucije kulturnih in političnih društev na lrublianskl univerzi V Ljubljani, dne 23. junija 1928. Akcijski odbor »Njive« ln »Jugoslavfle« Šahovski turnir v Brnu Praga, 23. Junija h. V okvirju kukuroe rt»-•tave v Juliju se bo vršil tudi velik mednarodni šahovski turnir, bi se ga bosta udeležila ruma v mrtvaška voza verjer iti ostalih honoraciorjev zastopana tudi vlada in Narodna skupščina. S topio simpatijo so bili sprejeti zastopniki ostalih opozicijskih skupin, ki so v parlamentu složno delovali s KDK. Izmed Nemcev so prišli kar trije poslanci, dostojno so bili zastopani tudi zem-Ijoradniki in dospeli so tudi nekateri muslimanski poslanci, ki so s fesn na slavah vzbujali splošno pozornost. Dr. Trurnbič. predstavnik hrvatskih federa-Hstov, ki so doslej vodili posebno v Zagrebu prav ostro borbo proti Stepami Radiču, se je prijavil kot govornik ter nato tudi izpregovoril z balkona izbrane besede sožalia in volje za borbo v prid Jcmečki demokraciji. Ni pa bilo davkJovičevcev. Med množicami so se . f rjte najrazličnejše verzije o odsotno-tfltl jHBtoesfos&jftedc in csriaraenta, med Duhovščina blagoslavlja krsti obeh mučenikov Pavle Radi« t Zagreb, 24. junija. % velikansko žalno manifestacijo je i^knes Zagreb po treh dneh Kalvarije tfaživel praznik, ki je z zlato milino $totisočem hrvatskega naroda ob krstah obeh mučenikov, padlih za pravdo fcj človečansrvo, ublažil bridkost in vsa-dfl v stotisočera srca nado v končno jrštajeoje, v novi preporod, blagoslovljen » krvio borcev za njegove pravice. Težka nesreča, ki je zadela hrvatski parod z zločinom v beograjski skup-Efini, je ujedinila vse, ki že v naši dr-fcavi frnajo čut za pravico in človečan-/O. Današnji sprevod obeh žrtev je neopisno veličasten in dostojanstven vseh krajev države so dospeli na-jtoditi predstavniki, da izkažejo zadnjo ifest padlima borcema za pravo naroda Itn da Ju spremijo k večnemu počitku. $n kakor prisega se je glasiio mogočno pritrjevanje velepomemibnim deklaracijam, ki jih je pred Seljačkim domom ead krstoma obeh mučenfkov podalo 14 govornikov s Svetozarjem Pribiče-viče?m na čelu. Množice prlhaj&jo Od včeraj popoldne je bil ljudstvu dovoljen svoboden pristop v dvorano, kjer sta na visokem katafalku sredi ogromne množice vencev in cvetja počivali krsti Pavla Radiča in dr. Gjura Basarička. V kratkih urah .ie že včeraj skozi Seljaški dom defilirala mimo mrtvaškega odra ogromna množica Zagrebčanov, pa tudi podeželskega ljudstva, ki je lz nadraz®5neiših krajev v večjfh in manjših skupinah prispelo v Žagreb. V današnjem krasnem jwtrn, ki je Obetalo zlat dan in razlivalo nad beli Kagreb bogastvo solnčnih žarkov, so vlj5d od vseh strani dovažali prebivalstvo, a obenem so iz bližnje rn d al in e »asrrebške okolice prispevale velike po-yorke korporacij, društev in posameznikov. Ze v prvih jutranjih urah je mesto nudilo s čin o pestre slike na ulicah, po katerih se je neverjetno drzno razgibal promet, kakor v središču pravcatega velemesta. Po Hici in na vseh jtrgih od Zrirrevca do glavnega kolodvora so se že dobro aro pred pričet-teora sprevoda zgoščevali špalirii in je bB promet v tem okraji: k mai a popolnoma onemogočen. •Cele procesije IradH v parih so se dvigale po stopniščih Seljaškega doma in ptopaJe mimo mrtvaškega odra. Bili so nljhi prizori, ko so preprosti kmetje se£afci, vsi v slikovitih narodnih no-prmašali neštevilne vence ali pa ^saf šopke cvetra in jih s tiho pobožno lofitvijo in pridržanim ihteniem nola- in jugosl.-češkosJ. parlamentarno komisijo. Pridružili so se tudi zastopniki iz Slovenije: ljubljanski občinski zastopniki Vargazon, Likozar, Tavčar in Šterk, za ljubljansko KDK dr. Marušič, inž. Zupančič, direktor Jug in dr. Rape ter za mariborsko KDK dr. Kukovec in Spindler, ki so prinesli s seboj tri krasna vence. Vsa skupina se je po 9. uri korpora-tlvno podala v Seljaški^ dom. kjer so pokropili pokojna tovariša, izrazili sožalje njunim svojcem ter se vpisali v žalno knjigo. Zvesto jih je spremljala velika skupina novinarjev, med njimi tudi več inozemskih dopisnikov, eden celo iz Londona (»Times«) in Berlina (»Lokalanzeiger«). Zastopnikov vlade in Narodne skupščine ni bilo . . . Z mučno radovednostjo so pač vsi udeleženci današnje ogromne žalne manifestacije pričakovali, ali bo poleg mnogobrojnih odposlancev političnih skupin, vojaških oblasti, verskih pogla- Dr. Gjuro Basariček t Preko Jelačičevega trga se vije skozi špalir dese!:tisočev žalni sprevod gali ob katafalk. Ko že ni bilo več prostora, so se deputacije zbirale v velikem rondoju za Seloaškim domom in tam na travo polagale vence, da je ves vrtič bil pokrit s svežim cvetjem in zelenjem, kakor mai japonski paradiž. Foklonitev poslancev Z beograjskim brzovlakom so ob 8.20 prispeli poslanci KDK, izvzemši treh. ki so jih nujni posli zadržali v Beogradu. Z njimi so prispeli tudi češkoslovaški odposlanci inž. Ferdinand Klinderer, starosta Centrokooperative kot zastopnik češkoslovaškega zadi ugarstva, prof. Vaclav Doležal kot zastopnik predsedstva republikanske stranke in izvršnega odbora češkoslovaških legionarjev ter dr. Jan Hala za republikanski klub drugim, da so njuni delegati že bili na potu, a so se iz Zemuna vrnili nazaj v Beograd. Dejansko pa ie klub KDK kategorično svetoval vladi in Narodni skupščini, naj v Zagreb v interesu miru, reda in pietete nikar ne odpošilja svojih delegatov . . . Sit gloria et honor! Žalna oprema katafalka in vsega SeMaSkega doma je morala na vsakogar napraviti nepozaben vtis. Kakor pročelje palače, s katere sta se vili dve črni zastavi in v niuni sredi hrvatska trobojka, ovita z gosto črno tančico, je bilo tudi glavno stopnjišče in vse pred-sobie, vodeče k mrtvaškemu odru, zagrnjeno s črnimi zavesami. Dvorana, kjer se je nahajal mrtvaški oder, je po svoji okrogli obliki in opremi sličili grajski kapeli v žalni paradi Vsa je bila prevlečena s črnimi draperijami, veliki luster pa s floTom. Ob obeh krstah je stala častna straža seljakov, ženstva, akademikov in Sokolov. Za kropi te v obeh pokojnikov so brli posameznim parom dovoljeni !e kratki trenutki. Tem živahnejše je bilo v desni stranski sobi, kjer se je nahajala knjiga za vpisovanje izrazov sožalja. Od ranega jutra do pričetka sprevoda so se tu komaj vrstili posamezni predstavniki ia deputacije. Bilo je utešno opazovati preprostejše seljake, ki so prihajali bogve kod iz oddaljenih krajev Bosne, Dalmacije, Vojvodine ali Srema, in s tresočo roko vpisovali preproste, a tem prisrč-neiše izraze globokega sočustvovanja. Mod skromnimi, iz dna duše privrelimi stihi seljakov in delavcev je na marsikateri strani blestelo posvetilo inteli-gentov: — Sit gloria et honor!... Slava i.i čast! Organizacija sprevoda Najodgovornejša naloga je pripadala številnim rediteljem, ki so med tem na ulicah organizirali ogromne množice m ob vseh stranskih ulicah razvrščevall neštete deputacije. Saj ni zagrebške ustanove, ki se ne bi bila korporativno udeležila sprevoda, a kdo bi preštel vsa ostala zastopstva z dežele in pokrajinskih mest. Organizacija pa je bila izvrstna in je vse funkcijoniralo brezhibno. brez nesreč, brez policije, ki je sploh ni bilo blizu. Točno ob 10. so v vseh zagrebških zvonikih zadoneli zvonovi, po tovarnah pa so turobno jeknile sirene. Pred Seliaškim domom sta se ustavila dva gala mrtvaška vozova, v katera je bilo vpreženih po dvoje parov vrancev. Ves Zagreb je bil že tedaj zbran na ulicah, po katerih se je pozneje pomikal sprevod. Promet je počival v vsem mestu. Bilo ie kakor na veliko nedeljo. Dočim so vse trge in stranske ulice v obližju Seljaškega doma in Zrinjevca pa tja doli do glavnega kolodvora napolnile deputacije, se je ostalo prebivalstvo nagnetlo v goste špalirje na vseh pločnikih daleč tja gori v bližino Mirogoja. Zaposedena so bila tudi vsa okna visokih palač. Vsak je iskal vsaj ped prostora, da si ogleda impozantni žalni sprevod. Nepozabno sliko ie nudil posebno Jelačičev trg, kjer so desettisoči na prigrevajočem solncu vdano čakali, da se je začel sprevod razvrščati mimo njih. Žalujoče množce pred Seljackim domom NajvzornejH red to reditdj vzdrževali okrog obeh mrtvaških vozov, ki »ta pokorno čakala, d* sprejmeta nase žalostno breme. Tu, pred portalno fronto, ki je bila vsa prevlečena * velikanoma črnimi zavesami ki na balkonu odložena z oleandri in palmami, se je tik pred pričetkom pocrebnih obredov »bral* elita inteligence. Prispel je zagrebški nadškof dr. Bauer s iestero kanoniki, desno za njim s« je postavil zastopnik kralja, pomočnik armijskega poveljnika general Srečkovič v spremstvu dveh drugih generalov. Vzdolž glavne ulice so se zvrstili narodni in oblastni poslanci, zagrebški mestni zastopniki in dalje za njimi predstavniki posameznih krajevnih organizacij KDK, skupine narodnih noš in še najrazličnejše deputacije. Na desni strani proti palači Akadj ni»e znanosti sta se postavili pevski društvi Kolo in Lisinsfa, za njima pa st> stale dolge čete hrvatskih Sokolov z oddelkom konjenikov v ozadju. A na levi stran! Seljaškega doma, v ulici Kraljice Marije, so bil* razvrščena zastopstva najrazličnejših zagrebških korporacij, pričenši od Trgovske tn odvetniške zbornice do raznih obrtnih društev ali drugih meščanskih društev t sodbami ia velike skupine invalidov. Mnogo je bilo tudi duhovščine raznih ver in celo velika skupina usmiljenk je fK>večevala pestrost navzoče množice. Ob pol 11. so kmečki mladeniči v narodnih nošah prinesli med petjem kmečkega pevskega društva «Orač» obe krsti pred Sel jaški dom in ju položili v vozova, ki ju je takoj obstoji a častna straža kmečke mladine, narodnega žen-etva ter Sokolov in akademikov z golimi sabljami. Za krstama in za dvema umetno izrezljanima križema z imenoma Pavla Radiča ln dr. Basarička so prišle do portala žalujoče rodbine obeh |K>kojnikovf predvsem obe vdovi s svojimi otroki in materjo Pavla Radiča, preprosto staro ženico-vdovo. Ob pogledu na sirote, ki so izgubile skrbnika, io se vsem v okolici zasolzile oči, obenem pa je uprav junaško zadržanje vseh sorodnikov vzbujalo občudovanje. Elagoslovitev krst Trpko čustvo je prešinilo rnnožfce in jrkoro v slehernem očesu so zablesiele «c*ze, ko je nadškof dr. Bauer pričel opravljati cerkveni obred ki blagoslovitev krst Turobno je po vsem trgu odjeknil «Miserere» in dojrni so bili vedno globlji, ko je «Kok>» zapelo ža-iobni koral. Prišel je čas slovesa. V ozračju, razgretem od pripekajočega isokica, }o zaduhteb po smrti, lahen ve-trič Je širil opojni vonj neštetih vencev, razvrščenih v dolgi koloni pred obema krstama — najlepša med njimi kraljeva dva s krasno kombinacijo svežega cvetja in s širokima trakovoma v gos k) venskih barvah, na katerih sta blestela napisa: «Gospodinu Pavlu Ra-diču, narodnom poslaniku — krali Aleksander,* ki enako na drugem, poklo-njenem manom dr. Basarička. Oba ven- ca 90 pod vodstvom kapetaiia tik pred vozovoma nosil podčastniki zagrebške garnizije. Nepregledna množica je molčala kakor grob, ko se je po končani U^goslo-vitvt na baikonu Seljaškega doma pojavil Svetozar Pribičevič v spremstvu Josipe Predavoa, obkrožen z nekaterimi poslanci in novinarji. Vanj »o se uprle oŠ vseh ln irrazi zaupanja na obrazih nepregledne množice, so kazali vneto pričakovanje, da bo voditelj KDK Izpregovoril častno posmrtnico obema pokojnima tovarišema in veliko tolažil-ix> besedo za ves narod. Slovo podpredsednika HSS Josipa Predavca Prv! je kot podpredsednik HS8 tz-pregovoril Josip Predavec. «Raz£&lo$č0ni bratje in sestre, veliki mu. Seniki in tovariši n&ii! Hrvatska in njeno glavno mesto sta zopet r težki črnini. Od Petra Svačiča, od Matijo Gubca, od Zrin* akega im Frankopana, od julijskih, decem* barskih ki rakovašklh žrtev is leta 1903. in 1918. se vrste postaje Kahrarije hrvat* skega naroda, neprestano ae polnijo tužne in slavne strani hrvatske zgodovine. S sr» cem, polnim bolesti, moramo ugotoviti, da bol ki tuga hrvatskega naroda v nobenem Sašu nista bili tako vsesplošni kakor danes ob odru teh nedolžnih mučen ikov in juna* ških žrtev. Ko so prišli prvi glasovi o nji« hovem umoru, so zadrhtela vsa srca, in ko •o se ti glasovi potrdili, m je zledenil* kri vsega naroda.* •Posebno je zadrhteio sek>, ki drugače stoično presnaša vse stiske. Žuljava roka je prenehala delati in od ust do ust »e je razširilo strahovito šepetanj«: Kaj sedaj? Da strahovit šepet, ker to vprašanje ni vprašanje nezavedne, neorganizirane mno* žice, temveč je to vprašanje zavednega narod*, Id se vprašuj«, kaj sedaj, ko ni možnosti niti na najboli legalen način vo* diti borbo za pravo svobodo ln boljšo srečo. Kaj sedaj, ko nafi sinovi niso niti v parlamentu svobodni? Kateri pot nam pre* ostaja za obrambo svobode?* •Razžaloščena srca bi našla hitro strašen odgovor. Toda občutimo strašno težo časa. Organiziran narod vodeč borbo proti temi in mračnim silam: tiraniji, hegemoniji, so* vintemu in korupciji, čuti da je to bor* ba dveh svetov. Narod se popolnoma za* veda strašnega vprašanja in ako si pred* očimo njegovo spoznanje, kakšno borbo vodi, prihaja tudi odgovor na vprašanje. Tiranija sama po sebi pada. a kri prinaša osvobojenje. To je zakon zgodovine. Za to, oplakujoč naše žrtve, dvignimo glavo ln dajmo odgovor: v naših srcih naj ožive naši najvišji ideali aH ideali človeka, hr* vatskega naroda, ideali pravice, svobode, dela ln poštenja, a naša svetla pamet naj da vsa sredstva, dostojna hrvatskega na* roda.* »Dragi Pavle In dragi G juro! Oba tova* rila obenem I Preveč je za nas. Toda naj nas krepe vaše duše in naj nam dajo do» volj moči, da nadaljujemo in dovršimo ve* liko delo, osvobojenje človeka in Hrvat* ske. Večna vama slava!* Globoko se je množice dojmil Pre-davčev glasno in z močnimi poudarki izrečeni govor. Viharno, a dostojanstveno je k njegovim zaključnim besedam vzkliknila: — Slava, slava jim! i govor Svetozarja Pribičevič * Nato Je izpregovoril Svetozar Pribičevič, Prevdarno, kakor y tehtal sleherno besedo, Je navezoval stavek k stavku. Učinek njegove deklaracije, podprto posebno z velevažnim sporo-Čifem Stepana Radiča, ki mn ga Je vče-ra diktiral v pero, je bil silen. Znameniti govor, ki najavlja novo epoho, se glasi doslovno: »Tužni zbor! So sfočajt ko preffivl C!o-'v©k v trenutku cel vek. Tudi. mi strso teko •t enem trenutku preživeli skoro celo stoletje m pridobili v tem času Izkušnje, kakor da simo živeH stoletje. To smo preživeti v onem usodnem trenutku, ko so smrtonosni streli posodili drage pokojnike, ki »o se z nami borili za najsvetejše in največje pravice, za svobodo, enakost, ravno-ipravaost in dostojanstvo človeka.« »Streli, k! so bili izstreljeni, so btfl namen ienl vodstvu KDK sploh, zlasti ln do-atibej oa še predsedniku Stenami Radlču. »Pokoljenja dielo sude. šrto je čije. daju svima« ln tako bo bodoče naše pokolenje presodilo. da so ti naši dragi pokojniki — Krasote Rrvijere! Izvrstna godba I Znižane cene! KINO IDEAL. posl. Pavle Radič v krogu svofe družine »Rešite mojo drago Ženo in otroke!« (Zadnje besede Pavla Radiča.) *>------ Poletje v Beogradu Beograd, 21. junija. Suknjič preko stola, z odpeto srajco pod vratom, zevajoč, brisoč si venomer oznojeno čelo z robcem — tako sedi sedaj premožnejši meščan naše metropole dopoldne in popoldne za mizo pred Kazino, . In pije. Ali pošteno, stanovitno ,prav po krščansko! Vrček za vrčkom piva roma na njegovo mizo. Skoraj deset vrčkov bo že. ho! Ampak možakova žeja je, kakor se vidi, neugasljiva. Spet stoji pred njim natakar z novim vrčkom penečega se Ječmenčkovega soka . . . Uf, la vročina, ta sopara! Neznosno je. Kakor da se je solnce iz Afrike preselilo in se utaborilo baš nad Beogradom. Na ulicah prah. V lahnih svetlih toaletah, odprtimi pisanimi solnčniki nad glavami, hite mimo ljubke beograjske dame ln damice. , «Ta strašna vročina, breeč! Na plažo grem. Ajd z mano, bre!» _ <:Da mi bo tam še beli vroče kakor tukaj, &? Prelepe noge imajo Beograjčanke . . . Amoak ti I Aii si gledal oni dan rokoborbo ined Jagom in Rajkovičem? Sramota za nas! Propadel je Rajkovič, propala slava njegovih pesti !> — «Pusti glupesti, čoveče, pojdi r menoj na kopanje, na plažo. Hočeš? Adi-Jo!» Beograd je namreč sedai — z malimi izjemami — takorekoč ves z dušo in telesom, na svoji priljubljeni savski . Pred kavarnami ob pivu ali doma posedajo večinoma samo notorni pijanci in lenuharji. Kaj Jago, kaj Rajkovič, kaj Motika in Schwarz e tutti quanti svetovni mojstri v rokoborbi! Zanimanje zanje med beograjsko publiko^ je popolnoma izpodrinila široka z mehko sipino pokrita leva obala Save, kjer se vsak dan do mraka na tisoče ljudi obojega spola valja po kopeli v savskih valovih po prahu ln soluči. Nič ne rečem, veliko ljudi prihaja semkaj res samo zaradi kopanja in solnče-nja, ampak tudi takih tipov, ki imajo v svojem programu vse kaj drugega, samo ne blagodati vode in solnca, je tukaj v izobilju. Ženske zelo problematične morale, žeparji, tatovi itd. — vse to pomešano med naičed-nostnimi meščani in meščankami, ti, o človek. pa pazi potemtakem, da ne postaneš obžalovanja vredna žrtev nevidnih, spretno nastavljenih zanjk in mrež ... Na svoj račun pridejo na tem pestrem človeškem mravljišču. gomazečem od kopališča do , predvsem prodajalci limonade, pokalic, sinalka in raznih mineralnih vod. Komur se ne ljubi gaziti blata in valjati se po prahu, bo našel pa mogoče več užitka v kopališčih na beograjski strani Save, n. pr. v kopališču ^Dimitrijevič>. Tu prideš iz vode vsaj čist do svoje kabine in solnčiš se na lepih deskah nad vodo, kar je vsekakor bolj higijenično nego valjanje in kobacanje po prahu. In — tvoja umetnost v plavanju ti na tem kraju lahko pripomore do raznih tmag, zlasti pri naših nežnih nimfah, ki so že od nekdaj naklonjene junakom - plava-čem. Zvečer, ko se v rožnatem sijaju pogreba eolnee za prostrano sremsko planjavo in odblesk njegovih bizarnih barv podrhteva na gladini' Save, se ljudstvo, kakor prirojeno p« kopeli, z obeh savskih obal vrača vri-šče in prepevaje v svoje domove, raztresene po beograjskem gričevju in njegovih Kotanjah. Brod za prevažanje ljudstva z leve obale Save je nabito poln — kakor sardine v sodu se tišče tu drug ob drugem nadebudni potomci in potomke Adama in Eve, z zavistjo opazovaje tega ali onega korenjaka, ki mu je bilo solnce toliko milostno, da je na njesovem telesu že pustilo svoj pečat. Z broda gledana se ti leskeče nred očmi ponosno pod nebo vzpeta panorama nase kra- ljevske metropole vsa v zlatih pramenih zahajajočega solnca. S povodno ptico zaeno, ki je iz obrežnega grmičja vzfrtotala nad vodovjem in švignila visoko v zračne višave, ti plane misel v prostranost vsemirja svetla in čista, daleč od nadlog in težav tega življenja, dokler na beograjskih tleh zopet ne butne ob tebe z vrtinci praha vred vsa ža- lostna realnost borbe xa obstanek, brezobzirno in surovo kakor oni napev iz zakotnih krčem in kavarn vriščeSk tamburašic: Kockare, mangupe, idi kuei, kupi ženi cipele — — — —7- Udomačen planinski sinko v Ljubljani Ironija življenja. V hladni, prostorni drvarnici vile v Prisojni ulici, sredi Ljubljane, životari zadovoljen in pohleven sin planin, kakih pet let star gams, rojetn nekje v pritlikavem ruševju ali cvetju, rastočem ob najvišjem planinskem goličevju. Dočim njegova mati najbrž vodi čredo plahih gamsov po strmih čereh in skalnatih prodih, kjer se pasejo po zelenih gorskih tratah in uživajo najslajše, sočivne planinske rastline ter pijejo iz kristalno čistih gorskih studencev, pa njihov bratec postopa po drvarnici. Ze na vse zgodaj prične jesti sveže zelenje; najrajši ima mehko deteljico. Kadar se nazoblje ovsa, ki mu posebno dobro tekne, «e napije vade in nato nekai travniku. Ker ni kazal nikakega posebnega strahu, so se mu ljudje približevali. Šele, ko so prišli v njegovo bi.žino, je zbežal. Usoda pa je hotela, da je tekel proti mrež-nati ograji, kjer se je zateknil z roglji in obvisel. Ko so ga prijeli, se ni nič posebno branil. Nekaj časa so ga imel' v Kamniku, dokler ga ni prevzel ljubljanski »ZOO« za svoj bodoči vrt, kjer bo ime! vsakdo priliko, da bo opazoval zanimivo žival. Zakaj je prišel v doišno in je tako malo boječ, se, kakor rečeno, zaenkrat ne more sklepati Nekateri so mnenja, da je bil najbrž že kje udomačen. To pa je precej dvomljivo. Ce ima kdo kako tako nenavadno divjad udomačeno, se to kmalu raz- časa počiva. To ponavlja ves dan, dan za dnem. Kakor je soditi po gamsovem obnašanju, prav nič ne pogreša svoje prave domovine. Njegov sedanji oskrbovalec ga večkrat poseti in mu skuša ustreči na vse načine. Le škoda, da gams ne more povedati, kaj želi; gotovo bi mu gospodar izpolnil vsako željo. Pa tudi drugih posetov mu ne manjka, kajti vsakdo, ki pozna življenje skokonogih krasheliev planin, ali pa je kdaj kaj slišal ali čital o njih, ga radoveden ogleduje in se ne more načuditi gamsov' zadovoljnosti, ki mu odseva iz lepih oči in je razvidna iz mirnega vedenja. Žival se pač dobro zaveda, da ji ne bo storil nihče nič žalega. Po gamsovi zunanjosti se ne da sklepati, zakaj je prav za prav prišel prebivalec lepih planin v dolino vsakdanjosti, kjer je že itak bitje bitju na poti. Ne ve se, ali mu je sedanje življenje prostovoljna ječa in morda čuti vendar hrepenenje po največji planinski svobodi, ki jo skoraj najbolj uživa in ceni njegov rod, ali pa da je iz kakršnihkoli vzrokov postal tako komoden, da je zamenjal svobodo za navadno, prijetno udobnost. O njegovi preteklosti vemo le toliko, da so ga neke deževne pomladanske nedelje opazili v neposredni bližini Kamnika, ko se je pasel kakor kaka domača kožica na nese po okolici; kvečjemu, če bi bila žival vso dobo, in to najmanj nad štiri leta, kje zaprta, bi to ostalo morda prikrito. A to je zopet izključeno, ker v popolnem jet-ništvu, zaprt v kakem hlevu, gams kmalu pogine. Nadalje pa divjadi v ozkem prostoru kjer ne more skakati, kmalu ohromijo noge in se širijo odnosno močno povečajo parklji. Tega pa pri našem »ZOO«-kandi-datu ni opaziti. Gams je popolnoma normalno izraščen ima za svoja leta izredno lepe zdrave regije, le nekoliko šibak in majhen je za omenjeno starost, ki se precej dobro pozna na rogljih po tkzv. letnih krožkih. Gamsi, stari pet let, so popolnoma dorasli in tehtajo povprečno poletni čas, ko so splošno kumrni, po 20 do 25 kg. Naš jetnik pa bo menda tehtal kakih 17 do 18 kg. Dogodi se. da petletni gamsi tudi v prostosti ne prekoračijo te teže. Bolezenskih pojavov ni opaziti. V splošnem je zelo krotak in nikdar ne kaže kake nejevolje, kakor jo vidimo pri vdomačenih srnjakih. Gamse najdemo prav redko vdomačene, in to že radi tega, ker ie le redko dana prilika, da kdo vjame mladega gamsa in ker so mladi gamsi precej občutljivi Posebno podvrženi so raznim črevesnim boleznim, za katerimi zbolijo radi neprimerne hrane, ali pa nalezejo kake druse živalske bolezni, postanejo metiljavi, nalezejo garje ali kaj sličnega. Prav tako zagoneten, kakor je bil divji petelin, ki se je spomladi klatil v bližini Sorice. je zanimivo življenje našega znanca gamsa v Ljubljan. Zlet jugoslovenske gasilske zveze v Ljutomer Na Petrovo, t. i. dne 29. t. m. in že tudi na predvečer se bodo zbrale galiske čete iz Slovenije. Perkmurja. Mediimuria in sosednje Hrvaške v Ljutomeru kjer se bo vršil zlet J. G. Z. izlet bo podučneza značaja ker se bodo vršila poleg vaie domačega gasilskega društva predavanja gasilskih strokovnjakov: na ta način se bodo gasilci. kakor tudi drugo Drebivalstvo. seznanili s težko in odgovorno službo easilcev. Pričujoči zlet ie prvi zlet J G. Z. na Mursko polje, kjer je tekla zibelka gasilcem. kajti Uutomersko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1871, in ie gotovo eno najstarejših galiskih društev naše države. Mursko polje ima mnogo dobro organiziranih gasilskih društev, ki se že pripravljajo na slavnostni dan ko bodo sprejeli drage tovariše v svojo sredo. Ljutomer in celo Mursko Dolje hoče ta dan Dokazati. da ie tu doma bratska gostoliubnost in veselo razpoloženje napram vsem in nai pridejo od koderkoli. Za to Da nai nikdo ne zamudi te lepe orilike. amoak nai Dohiti še tako oddalieno društvo ali prijatelj društva v centrurp naših lepih Slovenskih goric! 2e med vožnjo od Drave proti Muri bo pozdravljala pridne gasilce polno obložena vinska trta mesto Ljutomer Da bo nudilo vse Drijetnosti Ker ie s slavnostio združena tudi velika liudska veselica, so vabljeni tudi vsi prijatelji in podporniki gasilcev. Zveza z vlaki v Ljutomer in iz Ljutomera je jako ugodna Na veseličnem prostoru je garaža za avtomobi'e io kniesa. Iz naše pariške kolonije Koncert Jugoslovenslkb skladateljev v Parizu. — Minister šumenkovič med novinarji. V dobi, ko je na vseh koncih Pariza nešteto koncertov, so tudi najmlajši jugoslo-venski komponisti stopili pred razvajeno velikomestno občinstvo Ce dvorana ni bila baš natlačeno polna, je poleg vsega morda nekoliko kriva organizacija ki je bila površna, kar se pri prireditvah večkrait zgodi. In to je škoda, ker nam marsikaka korist odide; o naši umetnosti svet na žalost malo ve in zato bi bilo treba vsako tako priliko pošteno izrabiti. Koncert je priredila skupina jugoslovenskih najmlajših v Parizu živečih skladateljev v korist bolgarskim ponesrečencem Bil je pod pokroviteljstvom ministra Marina, katerega je zastopal njegov talnik, in našega poslanika, ki se je tudi pustil zastopati. V dvorani je bilo več odličnih osebnosti, med drugimi bolgarski poslanik ter„ sivolasi mojsiter Vincent d' Indy. Spored sam po sebi je btl jako zanimiv in je predstavil štiri glasbenike, pri katerih se vsakemu že začrtuje samolastna pot. Mladen Pozaič je še ves v narodni meio-diki in je takrat najmočnejši, kadar ji je najbližji; silno so ugajale njegove pesmi za ples. Marinkovič mu je mogoče najbolj soroden, le da se v njem borita vzhod, ki mu je v krvi, in zapad. Najbolj zapadnjaški je brez dvoma Cvijetko Rihtman, ki je v svojo kompozicijo »Ave Maria« zajei mnogo miline, a tudi mnogo erudicije. Vidi se mu, da študira pri Vincent d" Indyju. Toda so v njem elementi, ki so bistveno naši. Najbolj izrazit med vsemi je pa bil Josip Deči, ki je zlasti v svoiih dveh slikah (Ugrab-ljenje in Beg) podal prave mojstrovine. Zvok mu je sočen :n barvit, izraznost pa jako ZKOŠčena. Njegovo ime si bo treba zapomniti ★ Te dni se je mudil v Parizu minister Su-menkovič in kar se redko zgodi, domislil se je novinarjev in jih povabil k sebi. Minister brez portfelja ni tudi minister brez posla. Prišel je v Pariz z namenom, da poživi našo propagando. Imel bo dosti opravka. Obliubil je mnogo. Da bi se le vse njegove obljube izpolnile. Naslišal se je lahko pritožb brez konca, o naših zunanjih presbirojih. k; s užijo le v mehke pernice varovancem. O priliki zadnjega italijanskega incidenta s! lahko čital najbrezumneiše vesti v časopisju, ki je bilo ali podkupljeno, ali pa napačno informirano. Kdo od Jugo-slovenov je mogel podati točne podatke in pripraviti varno obrambo? Ob vsaki taki priliki pray klavrno izgubljamo igro po zaslugi Beograda, ki nima take stvari in menda sploh ne časa, ne sredstev Turčija, Danska, Bolgarija n. pr. so sijajno zastopane na sedanji novinarski razstavi v Kol-tiu, Jugoslavije ni nikjer. To je pa le en zgled, ki se ponavlja v vsakdanjem življenju in ni čudno, da se ponavlja tudi vedno. kadar komu razodeneš, da si iz Jugoslavije: »Tako, tako, mora biti lepa vaša Cehoslavija.« Pravijo, da ie ta nehotena duhovitost ušla cek> Mac Donaldu... Empe. Z britvijo si je prerezal vrat Ljubljana, 23 junija. Vpokojeni uradnik Anton Guštin, stanujoč na Selu št. 45, ter njegova žena sta snoči nenadoma začula iz sobe njunega soseda, vozovnega mojstra Franceta Trtni-ka, obupno stokanje. Sprva se za stvar nista dosti zmenila. Ker pa stokanje le ni hotelo pojenjati, sta se slednjič odločila ter vdrla v Trtnikovo sobo. Na veliko presenečenje sta našla Trtnika ležečega vznak na postelji z veliko zevajočo rano na vratu, poleg njega na postelji pa sta opazila krvavo britev Guštin je takoj odhitel na vodmafsko stražnico ter prosil pomoči S stražnice so takoi telefonirali po rešilni avtomobil, ki je odpelja' že močno oslabelega Trtnika v splošno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kaj je gnalo Trtnika v samomor, ni še ugotovljeno. Trtnikova žena je pozneje izpovedala, da je mož zadnje čase večkrat tožil o bolečinah v glavi. Trtnika bodo oddali, ko bo za silo ozdravel, na opazovalni oddelek. Najvažnejše , st za počitnice Zadnja želja, ki jo čujemo ob od» hodu na počitnice je: Dobro se okrepčajte! Storimo torej vse, da zberemo za dobo počitnic toliko moči, da bomo pozneje zopet leto dni odoleli vsem naporom svojega poklica id dnevnega življenja Prosti vsake naglice započnimo vsako jutro za časa počitnic z ugod* nim zajutrekom. V to je potrebna skodelica 0V© 2 do 3 žličice «Ovoma!tine» v mleku predstavlja snov, iz katere bi naše telo črpalo novo moč. «Ovomaltine» ima veliko hranilno vrednost, ie lahko prebavljiva in ima prijeten okus. Ona ustvarja oni prijetni jutranji občutek, ki ]e va> žen za razpoloženje celega dneva. Zato Vam sigurno ne svetujemo slabo, ako Vam priporočamo: Po* nesite seboj nekoliko zavojčkov «OVOMALTINE». A sedaj Dober počitek! «Ovomaltine so dobiva povsod! DR. A. IVANDER d. d. Zagreb Izrežite in pošljite nam: P. n. Dr. A. WANDER d. d. ZAGREB Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec «Ovomaltine». Ime in predime: ____________________ Stanovanje: _____________________________ Kraj: _______________________________________ Mednarodni pustolovec Liebermaim v Ljubljani Jugoslavija se zdi pravi eldorado za raznovrstne mednarodne zločince, ki se Drav radi zatekajo k nam v veri, da bodo tu najbolj nemoteno živeli in se skrivali pred svojimi zasledovalci. Da je bi! sloviti židovski defravdam Salomon Liebermann zares v Ljubljani, je sedaj skoraj toliko, kot dokazano. Mož, ki ie prispel k nam bržkone iz Avstrije, se je v Ljubljan' počutil prav dobro. Ogleda! si ie ljubijanski velesejem ter sprehajajoč se po mestu, opazoval naše šege in navade. Za- zdeli smo se mu bržkone krotak in spodoben narod, ki pripusti, da se celo lopovi največjega kalibra svobodno gibljejo med ljudstvom. Drzni slepar se prav nič ni že-niral naših varnostnih oblasti; saj se ma celo m zdelo vredno, da bi se maskiral, ali da bi kako drugače spremenil svojo vna-njost. Lopovu je izborno prijala unionska kuhinja in je tam večkrat kosil ali večerjal. Sedel je tamkaj in služil svojim ga-stronomskim zahtevam kakor vsak drug spodoben gost. Medtem, ko so mu natakarji stregli, se ie pustolovec zanimal tudi za brhke Slovenke Skušaj je neki znani ljubljanska krasotici, lastnici modnega salona* celo dvoriti. To pa na prav vsiljiv židovski način, tako da je dama, ki pozna svet, takoj uvidela, da se ji približuje neokreten Jajteles. Seveda ga je tudi gladko odbila. Ker mu je pričelo zmanjkovati našega denarja, se je oglasil krnalu po zaključku velesejma v Kreditni banki, kjer je skušal zamenjati danske goldinarje. Kaj je Lieber-mannu, ki so ga detektivi pričeli prepozno zasledovati, zakurilo pod petami, da se je umaknil iz Ljubljane, je zaenkrat uganka. Morda so ga užalili odbijajoči pogledi naši hdam ali pa morda vendarle nekoliko ostri pogledi detektivov, ki so pričeli slednjič vendarle misliti, da bi se znal zasledovani defravdam res priklatiti v Ljubljano. Liebermann je zdaj odnesel svoje tri milijone danskih goldinarjev bog ve kam, kjer bo morda imel ta ali oni srečo, da si bo zaslužil mastno nagrado. « Policija dr. Korošca je prepovedala tudi jutrišnjo žalno manifestacijo v Ljubljani Kakor »mo že včeraj poročali, je poslovni odbor Kmetsko*demokratske koalicije v Ljubljani hotel prirediti včeraj protestni shod na Taboru, a ga Je pa policija zabranila, sklicujoč se pa stari avstrijski zakon iz 1. 1867. Po. »lovni odbor KDK je nato prijavil za padlimi žrtvami le žalno manifestaci* jp, kakršne se prirejajo po vsem kul* turnem svetu. V nobeni evropski drža* vi nobeni, tudi policijski oblasti nit) oa misel ne pride, da bi preprečevala take, povsem pijetetne prireditve. Iz» jeme v tem pogledu so mogoče le v revolucionarnih časih, ko se tudi po* grebi padlih žrtev vrše skrivaj. Žalne manifestacije so dovoljene celo v Za* grebu, kjer vlada radi predvčerajšnjih demonstracij nekako izjemno stanje. Zato je tem bolj značilno, da je dr. Koroščeva policija zabranila jutriš* njo žalno manifestacijo z uprav iz trte Izvito in jalovo utemeljivitvijo v Ljub* Ijani, kjer ni niti najmanjšega povoda »a bojazen glede javnega blagra in jav» pe varnosti. Poslovni odbor je prevzel »a vse to sam jamstvo in bi s svojimi reditelji jamčil za absolutno mirno in dostojanstveno žalno manifestacijo. Ako bi dr. Koroščeva policija uteme. Ijila svojo prepoved s tem, da jo za. biteva strankarski interes SLS ter mo» ralnih krivcev beograjskega živinskega limora. bi nem bil odlok policije raz. Dimljiv, tako pa nikakor ne. Žalna manifestacija se po zaslugi dr. Koroščeve policije jutri žal ne mo» re vršiti, zato bo pa ostal tem bolj glo» bok gnev v srcih vseh, ki so hoteli dati izraza svoji srčni kulturi nad umorom in onimi, ki so zanj kot sokrivci odgovorni. Oficijelni odlok policijske direkci je, s katerim se zabranjuje žalna ma. nifestacija, se glasi takode: «S svojo vlogo z dne 21. junija 1928 prijavljate, da priredi Kmetsko»demokrat« ska koalicija — z ozirom na to, da se je za 22 t. m. ob 19. uri v dvorani na Taboru najavljeni javni shod prepovedal, — v nedeljo dne 24. junija 1928 ob 10. url do« poldne v isti dvorani žalno manifestacijo za padlimi voditelji in poslanci Kmetsko* demokratske koalicije. Ze rz te utemeljitve nove prijave »e m o* ra sklepati, da gre le za prireditev že prepovedanega javnega shoda pod drugim na* zivom in cA) drugem času. Vsled tega se na temelju § 6 zak. s dne 15. XI. 1867 dri. zak. Stev '136 iz ozirov javne varnosti io javne blaginje prepove tudi za nedeljo dne 24. junija 1928 ob 10. uri dopoldne v dvorani sokolskega doma na Taboru pod nazivom žalne manifesta* cije napovedano javno zborovanje. Proti temu odloku je dopustna pritožba na velikega župana ljubijanke oblasti, ki jo je treba vložiti tekom 8 dni po dnevu dostavitve tega odloka pri tukajšnjem ura> du. Pritožba nima odložilne moči. Mesto Zagreb obsoja krvavi zločin Izredna seja zagrebškega občinskega sveta, — Obsodba zločina v Narocni skupščini. — Policija onemogočila delavskim zastopnikom udeležbo na seji. Zagreb, 23. junija. J Čeprav je mestni podžupan takoj spo* Tceraj popoldne se je sestal zagrebški občinski rvet k izredni seji, da oficijelno fasreče obsodbo nad strašnim zločinom, nad bramtelji svobode in interesov hrvatskega naroda. Občinski svetniki so prišli na sejo vsi firno oblečeni, ostale pa so prazne klopi de» lavskih zastopnikov, ki so se morali umak« niti pred policijo, ki hoče protest Zagreba proti zločinu v beograjski skupščini ozna« jiti kot delo komunističnih elementov. Ob 12.30 je otvoril seja mestni podžu« pan Milutin Maver in po kratkem nagovoru predlagl enuncijacijo, v kateri se izraža po« polno soglasje z vsem hrvatskim narodom v ogorčenju nad zločinom, obenem pa iskreno in globoko sožalje rodbinam ne« dolžnih žrtev. Občinski svet zagotavlja za« iičito rodbinam padlih mučenikov ter po* jriva ves hrvatski narod, naj udarec usode, ki j« znamenje časa, sprejme dostojanstve* no, kakor to zahteva njegov pogled v bolj' fto bodočnost po tisočletni preteklosti. Med čitanjem enuncijacije so mestni za* »topniki stali, v dvorani je vladala grobna tišina, ki so jo prekinjali le posamezi vzkli* ki ogorčenja. Ko je mestni podžupan kon« (5al svoj govor, jc dvorana odjeknila od ploskanja. Pri imenovanju žrtev so občin? »ki zastopniki vzkliknili «slava», pri ime« oovanju ranjencev pa »živeli*. Predlagana enuncijacija je bila sprejeta soglasno. 0Wasfni predsednik dr. Natlačen v Laškem Iz Laškega nam poročajo: Za zadnjo nedeljo, 17. t m. je sklical oblastni predsednik dr. Natlačen shod v Laškem. Na shod so bili uradno pozvani župani in obč. odborniki s pripombo, da je prihod za župane in obč. svetovalce ob* vezen, vabljeni pa da so tudi obč. odbor« niki. Namen sestanka da je ustanovitev tesnejših z% ez med hinkcijonarji občin in okr. zastopa ter oblastnim odborom. Shod je bil sklican prvotno v lokale okr. zasto* pa, vršil pa se je končno v uradnih pro« »torih »reškega poglavarstva. Dostop je bil splošen in dovoljen očividno tudi takim, ki niso bili vabljeni. Dr. Natlačen je v uvodnih besedah pod« očil župane, naj bodo točni v izvrševanju svojih poslov, vljudni s strankami in paz« Ijivi in pošteni v vodstvu blagajniških knjig. Nato je prešel «k stvari». Govoril je obširno o delovanju in gospodarskem programu oblastnega odbora. Prvo leto je pilo bolj organizatoričnega značaja in po» •večeno iskanju denarnih sredstev. Ta so •e našla. Oblast je prevzela Kranjsko hra* nilnico, ta mogočni denarni zavod, pri ka. terem bo odslej služil ves čisti dobiček edi* BO le oblastnim potrebam. Davki so bili ■vedeni tako, da ne bolijo ne kmeta, ne delavca, temveč zadenejo izključno le ti« »te, ki jih še (to je govornik povdarjal) prenesejo in to 90: TrD, Kranjska indu« »trijska družba, banke in premožnejši slo« ji. Pomislite, kaj bi bilo in kako bi bilo prizadeto uradništvo, če bi se mesto teh davkov, uvedle doklade k najmarini, kakor j« to trtoril Radič v svoji oblasti Dokla* d« k trošarini na alkoholne pijače so v pr« vi vrsti v korist vinogradnikom, ker se je žganje in pivo boij obdačilo nego vino. Kaj bi bilo, pravi g. predsednik, če bi se povišala zemljarina, koliko bi trpel kmet, tako pa občutijo te davščine le naši slo* venski Snopsarji, ki plačajo s tem davkom «foršus» za svoje svoječasno bivanje v oni veliki hiši na Studencu! Govornik se je le bavil z davki na avtomobile, plese, ve* »elice itd. Skoro dve uri je trajal ta «ožji stik* med oblastnim odborom in zastopniki niž» jih samoupravnih edinic in blagodejnost tega stika se je kazala v kimanju in dre« manju poslušalcev. K besedi se je priglasil nato župan dr. Roš. ki je izjavil, da je v vabilu navedeni namen tega sestanka sicer hvalevreden, da pa se g. predsednik ni dr« žal dnevnega reda, marveč govoril stvari, ki spadajo v oblastno skupščino in k sejam četka sporočil, da niso žal prisotni vsi ob» činski zastopniki, ker jih je pregnala ali pozaprla policija, vendar j® delavski za» stopnik Tomanič zahteval besedo in obraz« ložil, kako hoče policija namenoma pred« svatiti ogorčenje v državi kot komunistično rovarenje, kar seveda ni, ke iz Rima poslani revizor, ki je nadzoroval njeno poslovanje že dva meseca. Na sobotnem občnem zboru pa je prišla končna rešitev vprašanja nadaljnjega obstoja , kateri so že lani razpustili načelstvo in nadzorništvo ter ji postavili fašističnega komisarja. Pred nekako dvema mesecema je morala tržaška cKmetijska družba> prenehati s svojim delovanjem in odstopiti vse svoje posle fašistični poljedelski federaciji. Sedaj pa je prišla na vrsto tržaška «Zadružna zveza*. Fašisti so že dolgo časa imeli na piki tržaško cZvezo> in zlasti ouljski provincijalni fašistični tajnik Mrach (Mrak), ki se je prelevil v Marachija, je deloval i vsemi silami na njeno uničenje. S pomočjo puljskega pre-fekta je dosegel, da so se morale vse istrske zadruge odtrgati od Zveze in se včlaniti v neki posebni istrski zvezi, ki ima svoj sedež v Puli in je seveda docela pod fašističnim vplivom. Nato je nastopila tržaška fašistična federacija in zahtevala, da sprejme «Zveza* več fašistov v svoje načelstvo in nadzorstvo. Istočasno so fašisti tudi «de-lovali* pri posameznih članicah «Zveze* po deželi, kjer so kar kratkomalo naročili svoje predsednike in odbornike zadrugam kljub nasprotnim sklepom občnih zborov, drugod pa prisilili člane načelstva in nadzorstva, da so se vpisali v fašistično stranko. kakor n. pr. na Opčinah. Tržaško so najprej prisililL da se je preselila v isto poslopje, kjer se nahajajo razne fašistične gospodarske ustanove. Zaradi vstopa fašistov v cZvezino> načelstvo in nadzorstvo so se vodila pogajanja med «Zvezo», tržaškim prefektom in tržaškim provincijalnim fašističnim tajništvom nad eno leto. Fašisti so zahtevali, da se predvsem izpremene pravila tako, da bosta v načelstvu in nadzorstvu po dva imenovana člana, ki bi bila seveda lašista. Poleg teh pa bi morala biti še večina vseh ostalih članov vodstva fašistov, ki bi jih predlagala fašistična stranka. Skušalo se je na vse Izvoljeni so, in sicer r načelstvo: predsednik dr. Josip A g n e 1 e 11 o, dosedanji predsednik, Slovenec; imenovana podpred sednika pa sta Pertot - Ascari in Enzo Ma lossi, oiba fašista. Slovenci so še v načelstvu: dr. Josip Abram. odvetnik; dekan Mihael Hušo iz Jelšan; Franc M i k 1 a v-čič iz Kobarida; Franc Kutin iz Postojne, slovenski fašist; dr. Mirko V r a t o v i 8, odvetnik v Trstu, ki pa je izvolitev odklonil Občni zbor je sklenil, da naj predsednik vpliva nanj, da sprejme izvolitev. V nadzorstvu je kot pradsednik fašist Al-fredo V a c c a r i, podpredsednik je Anton G r u b i š i č, uradnik Trgovsko - obrtne zadruge v Trstu; med člani pa še edini Slovenec Ivan V a 1 e n č i č iz Trnovega. Tako je torej med 18 Ha.nl načelstra samo pet naših ljudi, od katerih je eden odklonil izvolitev, v nadzorstvu pa med petimi člani umo dva naša. dočim se med fašističnimi Člani načelništva nahajajo trije najhujši fašistični slovenožrci: tržašk! Per-tot-Ascari, koperski De Petris in sežanski Grazioli. TržaSka objavlja uredniški uvodnik pod naslovom , k čemer pa še prihaja medsebojno rivalstvo med vsemi tremi narodi za nadvlado. Priti je moralo do izbruha, ki je že dalj časa dozoreval, toda sedaj je le želeti, da prelita kri zopet zvari porušeno jugoslovensko edin-stvo. In Jugoslavija nai pomni Mussolinije-ve besede, da moreta biti dva sosedna naroda samo prijatelja ali pa sovražnika. Pri-ateljstvo i Italijo se je tako lepo rtzvijalo po podpisu rimskega pakta, da Je bilo to zlata doba Jugoslavije, v kateri je imela nekak privilegij nad ostalimi balkanskimi narodi, toda sipletkarjenje Francije z itali-ansko nevarnostjo ki se ie vse povečavalo, i;im boli se je bližala ratifikacija nettunskih ronvencij, je pokvarilo vse. Naj se Jugoslavija nasloni na Italijo, pa bo pr^mrsrpla vse tež«ve in še trm boli potovo, ko mir in blagostanje Balks"« direktno interesira italijanski narod Trst, 22. juija. le. V današnjem Domače vesti '* čehlnje ki Slovakinje na dvora. Kakor ifavljajo lz Beograda, je predvčerajšnjim prispela v Beograd deputacija čehinj in {Slovakinj iz Bačke. Zastopnice osrednjega udruženja Cehoslovakinj Iz Novega Sada v svojih slikovitih narodnih nošah so vzbujate splošno pozornost. Bile so sprejete na iflvoru, kjer so izročile svoj dar za malega ikraljeviča Tomislava. * Promocija. Profesor Otokar Kolnran, le-IktOT češkega jezika na beograjski univerzi, je bil te dni na češki univerzi v Pragi pro-moviran za doktorja filozofije. • Promocija. Na innsbruški univerzi je ▼ soboto 23. t. m. promoviral starešina Jugoslovenskega napr. akad. društva Jadran gospod Luka B r e z i č, rodom iz Grohote, otok Šolta, za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! ♦ Osebne vesti s pošte. Imenovani so za (Pogodbene poštarje: Anton Ungar v Draš-fcovcu, St. Larusak v Podturnu in Ft. Križ-man v Strugah na Dolenjskem. Premeščeni so: pb. uradniki L. Sirnik z Ljubljane 2 na Maribor 2. Marija Porenta iz Velikih Lašč na Ljubljano 3, St. Zuljan z Ljubljane i v Velike Lašče, Lj. Glaser z Ljubljane 2 na LJubljano 1, Vera Urbančičeva z Ljubljane 3 na LJubljano 1, J Gselman iz Ptuja v Mursko Soboto, M. HafneT in R. Lut-man, oba z Ljubljane 1 na Maribor 1, VI. šenk, Fr. Pipan in K. Arko z ravnateljstva na Ljubljano 1 ter H. Fajdiga z Ljubljane 2 na Ljubljano l.telefonistka N. Tomažič iz Gornjega grada na Ljubljano 3 in pripravnik A. Žagar z Ljubljane 1 v Zgornjo Kun-goto. Uradnica Frania Suhač na Ljubljani 1 podala ostavko na poštno službo, tele-Jonistka B. Horvat v Slatini - Radenci pa Je odslovljena. Umrl je zvaničnik A. Dre-renšek v Ptuju. ♦ Božja kazen tepe klerikalce«. Pod tem naslovom poroča »Kmetski list<: Znani ob-Jlnski odbornik v Št. Jerneju na Dolenjskem, Fr. Rolih, ki je pomagal izvoliti klerikalnega župana, je bil te dni pred okrajnim sodiščem v Kostanjevici po neskončni kož ji previdnosti obsojen na tri dni zapora zaradi tatvine. Po veljavnem občinskem redu ne sme več izvrševati odborniških dolžnosti do pravomočnosti obsodbe, a pozneje mora odborniško mesto odložiti. Božji mlini vendarle počasi meljejo klerikalce. * Poziv k plačilu usliižbenskega davka. Vsi oni službodajalci, ki po določbah pravilnika k členu 99., točka 6 (k zakonu o neposrednih davkih). Uradni list št. 31 z dne 31. marca 1928, odvajajo uslužbenski davek četrtletno, se opozarjajo, da morajo poslati davek za tek. četrti, s predpisanim seznamkom najkasneje do 15. julija ti. V njih lastnem interesu Je, da se tega roka točno G. £ H « cr S .. v os Smer vetra in brzina v metrih c C o >Cj — I 0° 71/ i 76 <3 7o7 9 7-6 rt 678 7-V7-5 76i-K /Ni 7 •64 IS 17 10 '4 20 9 21 >0 75 5 6S 77 6 45 mirno •mi no S 4 mimo trinio W 4 N 6 N 2 o 0 6 0 o o o Padavine Vrsta r mm do 7. ure Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51, luna vzhaja ob 8.57, zahaja ob 23.44. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.8 C, najnižja 11.2 C. Težišče slabega vremena se je ta teden prestavilo v severno polovico Evrope. Velika depresija se je dolgo držala Baltiškega morja in njegove bližine; zato so se lam-kai vrstili dnevi z dežjem ali vsaj oblačnim nebom ter živahnimi vetrovi. Do srednje Evrope so sedali še severozapadni vetrovi, ki so od severnega Atlantskega oceana dovajali hladen zrak. Zato je imela evropska sredina razmeroma nizko temperaturo in na severnem vznožju Alp sj zračne plasti ob dviganju v višine prožila večje in manjše nevihte, na splošno pa precei slabo vreme. Tudi do nas je v nrvi polovici ledna v rahlejši obliki še segalo nemirno vreme s slabšimi nevihtami, ali vendar že v izdatno omiljeni obliki. V drugi polovici tedna se je vreme pri nas temeljito zboljšalo. Od zapada, preko Biskaje, je pričel pritiskati visok zračni llak ter potisnil depresijo z Baltiškega morja nad zapadno Rusijo. Visok zračni ti?k se je raz- prostrl preko južnega dela grednje Evrope na vzhod in prevladal tudi nad našimi kraji. Zato se je nebo popolnoma zjasnilo, po večini je ostalo nebo celo brez oblaka in zrak zelo suh, tako da se vročina, ki je postala povsem poletna, ni čutila neprijetno. Ob zaključku tedna sili sicer nova depresija z oceana proti kontinentu ter potiska depresijo na jugovzhod, tako da se je pri uas oglasil zopet južnozapadni veter, ali sprememba se vrši zelo počasi in dunajska meteorološka centrala je že v petek objavila rtrognozo, da je za nedeljo še pričakovati iepo vreme. ¥ Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Lepo toplo vreme, nevihte v severnih Alpah diso izključene. Tržaška vremenska napoved u nedeljo; Lahni vetrovi z raznih strani; nebo večinoma jasno, pozneje izpremenljivo; temperatura od 17 do 25 stopinj. Morje mirno. Kohlovi načrti KOM je baje izjavil novinarjem ob svojem prihodu v Bremen, da si pojd« iskat v Ameriko novih možnosti za svoje delovanje, ker se mu zdi nemški zračni promet tako gospodarsko kakor tehnično premalo prilagoden modernim razmeram. Huhnefcld se povrne na svoje mesto pri Severonemškem Lk>ydu. Predor pod Pireneji Francoski zunanji minister Briand j* podpisal s španskim poslanikom pogodbo, ki določa državno mejo med Francosko in Špansko v novem predoru pod Pireneji. Predor je dolg 7 km in ga bosta otvorila v juliju predsednik francoske republike Doumergue in španski kralj Alfonz. Namenjen je direktni železniški zvezi med obema državama. »Novi raketni avto tako brzi, da sa ntti m opaziš, ko vozi mirno.« »Mosoče, a kako veš potem, da sploh vozi?« Priporoča se cevi«. 77i* Zračne tujske sobe, priznano dobra kuhinja. Za trgovske potnike popust. papirnato ftada pod mAfci edhsJHI proti Kopitarjevi sUd. Seveda M ieol ri alti sanjalo, da j« to vlomilec, ki si Je r avoji predrznosti izbral ča*, T katerem ■ihče ne misli na vlomilsko nevarnost lz Kranja ju- šahovski klub Trbovlje ▼ to- rek 26. t. m. ob 20. v Sokolskem domu si* multansko igro. Igral bo Ciril Vidmar pro« ti 20 igralcem. S ah isti naj prineso s seboj ^ak svoj šah. Dostop imajo tudi nečlani Iz Trbovelj S— Na meščanski šoli v Trbovljah m bo vršilo vpisovanja v U 1 in 1 razred 30. t. in- od 9. do 12. in 14. do 16. ure. Učen« c t, ki vstopajo v 1 razred, naj pridejo ▼ •preroštvu staršev ter prineso s seboj zad» nje izpričevalo in krstni list, oziroma iz« pisek is matične knjige. Sprejemali se bo« do oni, ki »o z uspehom dovršili najmanj 4. razred cenovno šole. Ponavljalni in pri« ▼atni izpiti se bodo pričeli 25. avgusta. t— Umrli so: Puh Janez, zasebnik, 79 let; PiJek Marija, zasebirica, 74 let; Puh Antonija, zasebnica, 70 let; 2-ibret Marija, #ena zasefcnika, 53 let Koncert Glasbenega društva v Hrast« rtfku. Po dveletnem presledku je hrast« piisco Glasbeno druirtvo preteklo nedeljo »opet priredilo svoj sicer vsakoletni javni nairtop. Koncert je zapustil najgloblji vtis fei splošno željo, naj nas Glasbeno društvo ie večkrat preseneti z lepimi sadovi svoje« ga truda. G. Čandru in agilnemu predsed« niku g. nadzorniku inž. Persogliu kličemo: ▼ tem tempu naprej 1 Svojo desetletnico mora društvo slaviti prihodnje leto na koncertni tekmi ljubi ianske pevske župe! Ivspeh je zagotovljeni lz Zagorja ®— Vlaganje kandidatnih list, Z jntrfl« ejem dnem se prične vlaganje kandidat« oih list za občinske volitve v Zagorju, Ar« ii&ih in Kotredežu. t— Osnovna in obrtno*nadaljevalna io* la priredita danes razstavo, h kateri p, n. občinstvo najvljudneje vabita. %— Podružnica Jugosio".enske Matice Imu 26. t. m. svoj redni občni zbor t obi« tainim dnevnim redom, in »icer ob 8 zve« čer v občinski dvorani Ob nesklepčnosti •e bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, sklepčen ob vsakem številu. Poseb« nih vabil ne razpošiljamo. Prosimo čim številnejšega odziva! — Odbor. Iz Litije 1— Občni zbor Ciril Metodove družbe. V četrtek je imela tuk. Ciril Metodova po» dnižnica redni letni občni zbor. Letnega denarnega prihoda je imela 2083.30 Din, ki jih je odposlala ljubljanski centrali. Novi odbor sestoji iz predsednice ge. Terezine Svetčeve, vdove po ustanovitelju Ciril Me* todove družbe notarju g. L. Svetcu, taj« niče učiteljice Franjice Bezeljakove in bla« gajničarke učiteljice Minke Kalinove; za» stopnik moške podružnice g. Lojze Bizjak. Razveseljivo je, da jc lepemu občnemu »boru prisostvovalo tudi mnogoštevilno tu« kajšnje dijaifvo. i— Šolska razstava v Smertnem. Dane« bo ves dan odprra razstava osnovne in obrtne fc>le v Smartr.em. Rarstavljeni so de5ka in dekliška ročna dela, risbe in spis* ni izdelki. Brez vstopnine! Z Jesenic «— Dramatični odsek Sokolskega dru* tfva na Jesenicah obvešča cenj. občinstvo, da bo vprieoril drevi ob 20. uri veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja*, katera bi se imela vprizoriti v sredo 20. t m., a je bila znradi žalostnih dogodkov v Na« rodni skupščini preložena. Sodeloval bo pob noštevilni orkester jeseniške »Edinosti*. 1181 Ali ste že Vodnikove družbe? Najboljše, nsjtrasrteiše, zato 13 najcenejše! Br.: Okrožni načelnik iz Gackega Bcfi ko se oddaljujemo od grozot rvetovne vojne, bolj obledeva-jo turobni spomini im na površje pohajajo vse boli in bolj vesele Švejkovske avanture; tie bo dolgo pa bo vsem jasno, da je bila avstrijska vojaška služba ena sama gorostasna švejkovščina, kler smo .vsi 6 tragično resnostjo izpolnjevali iwne-besno ghupe naredbe lin nesmrtno bedasta povelja. Češki pisateti Hašek je temu bridko-komičnemu podjetni vz-efl poslednji videz resne smotrenosti in kadar se sestanemo akterji in statisti te brez-danje neumne dolgoletne avantJUTe in pogovor nanese nanjo, ga ni udeleženca, ki bi vedel kaij pametnega iz te čudovito čudne dobe. Pozabljeno je vse garje im na površje stopa epizoda, bistveni znak avstro-ogrske pustolovščine. Oni večer smo praznovali povratek pekega prijatelja z orožne vaje. Po njegovem izčrpnem referatu — morda sam Bog ve. zakaj je udaril vojaški srtan s tako silno komiko — so se razvnele vse stare sablje in vsak je hite! pripovedovati kako Okroglo iz svojega ju-nakovanja Ureditev ljubljanskega cestnega prometa jsp"" t " VpraSanJe nreditve ftuMJanskeja cestnega prometa nikakor ni novo, temveč se vleče že nekaj let z težavo naprej. V zadnjem času pa se je vendar sprožilo to velevažno vprašanje v mestnem občinskem svetu v konkretnejši obliki, kar nam daje upanje, da se pričenja dosedaj zamotani klobčič končno le razmotavati. Kakor čujemo, se je mestna občina obrnila na nekaj tvrdk, ki dobavljajo avtomobilska vozila za mestni promet, ki so se v vseh ozirih obnesla. Tudi v Ljubljani se je vršila že po skušnja vožnja, kd je sloves avtobusov, prirejenih specijelrro za cestni promet po mestih, le še bolj utrdiia. Predno preidemo na podrobnejša Izvajanja, smatramo kot potrebno, da se nekoliko zaaržimo v sedanjosti in pod-vržemo vse dosedaj obstoječe naprave dobrohotni kritiki. Javni promet po ljubljanskih ulicah oskrbuje danes v prvi vrsti električna cestna železnica, ki ima v Ljubljani nekako 4 km dolžine in le 1 m tirnega razstopa ter je v celem svojem poteku enotirna. V gotovih razdaljah so prirejena posebna izogibališča za srečujoče se vozove. Obratujejo v celem le dve progi. Ena veže ljubljanski glavni kolodvor skozi sredo mesta z vojaško bolnišnico na vzhodu Ljubljane, druga pa se odcepi od nje pred mestnim magistratom in vodi po iugozapadnem delu Ljubljane preko karlovškega mosta do dolenjskega kolodvora. Takoj moramo ugotoviti, da je omrežje ljubljanske cestne železnice tako borno, da se skoraj ne more govoriti o kaki redni medsebojni zvezi vseh sedmih mestnih delov, ker so nekateri izmed njih sploh brez vsake proge naše »električne«. Po našem mnenju je bilo omrežje že za časa otvoritve leta 1900. le del projekta, ki se ni nikoli uresničil, mesto pa se je tekom četrtstoletja tako znatno razširilo preko svojih tedanjih granic, da lahko mirno konstatiramo. da je naša električna cestna železnica v njenem sedanjem ustroju in z njenim omrežjem popolnoma nezadostna javna prometna naprava v Ljubljani. Dalje imamo v Ljubljani še zasebna podjetja, ki se pečajo z prevozom potnikov in občinstva po mestu: avto-taksna podjetja in pa izvoščk-e. Vsa ta imajo svoja stališča le na nekolikih bolj obljudenih centrih cestnega prometa, kjer so na razpolago občinstvu, ne vzdržujejo pa nikakih rednih zvez med posameznimi mestnimi deli in predkra-ji, zato pri ureditvi Ijt^bljanskega cestnega prometa skorajda ne prihajajo v poštev, ker je pričakovati, da se nikdo izmed podjetnikov ne more z ozirom na pomanjkanje potrebnih sredstev oprijeti reševanja tega vprašanja. Resno prihajajo v poštev le dve možnosti: ali naj se razširi sedanje omrežje električne cestne železnice tudi po ostalih mestnih delih in se oživotvori v najbližji dobi tudi zveze z predmestnimi občinami, ali pa se mora uvesti redni avtobusni promet v režiji mestne občine. ki bi na ta način stvoriia mnogo novih prometnih potov po mestnih ulicah in odpravila sedanje nevzdržno stanje. Glavno vprašanje je pri tem to, od kje naj se dobavi potrebna sredstva za eno aii drugo rešitev. Omenili smo že, da je skoraj izključeno, da bi se dalo urediti ljubljanski promet s privatnimi sredstvi in to iz enostavnega razloga, ker jih ni na razpolago. Tudi električna cestna železnica ne more v sedanji svoji sestavi kot akcijska družba v kratkem času izvršiti velikih nalog, ki bi jih stavilo predmetno vprašanje na njo. Prihaja tedaj v poštev le mestna občina ljubljanska, ki poseduje okoli 2/» delnic cestne železnice, ima pa tudi potreben kredit z ozirom na njeno davčno moč na razpolago, da se loti z energično gesto vpeljave avtobusnega prometa po mestu. Ako bi se mesto odločilo, da razširi omrežje cestne železnice, bi moralo poseči zelo globoko v žep neglede na mnenje ostalih akcijonarjev, ki mogoče niso naklonjeni ogromnim stroškom celega projekta. Za popomo reformacijo cestne železnice bi bilo treba izmenjati v prvi vrsti vse dosedaj »Eh, prijatelji«, se oglasi Vladimir s Krasa, »vaše marodevizite in rar>orti in kar je še podobnih institucij, so prav za prav dolgočasne, ker so samo vari-jante istega predmeta. Povedal vam bom dogodbo. katere glavni junak je civilist, pa boste videli, da ie vredna vseh vaših. Sedemnajstega leta sem se vračal z dopusta k svojim Dalmatincem V Most aru bi bil moral prenočiti, pa — naravno — v hotelu ni bito svobodne sobe. Po dolgem prerekanju z vratarjem mi ta le pove, da ima sobo z dvema posteljama, od kateriih je eno zasedel načelnik lz Gackega. Tisti trenutek je ta gospod tudi šel preko veže in ker je bil simpatičen človek, sem mu razodel svojo željo. Rad me je sprejel in še danes sem vesel tiste nooi in njegove družbe. »Kako vezaa posojila razpošilja zastonj k franko tod. prot. tt. AROME COMPANY (podružnica Zagreb) Zagreb 6, depot 7. C« hočete pojasnila dobiti T SAprtcni listu, pri&ožiie 2 Din y znunkaii. Mm iiilia „ls!f Veliki Zdenci, Hrvatska nudi naipovoijneie v v-asd količini svo]« prvorazredne prozvode: Čajni mas..ec „Zdenka", Tra >ist fcdamer • Gouda- Ro-madur-Bne- in Cammemberts sire i ?ašciimm znakom ,Zdenka". Za veči€ kra:e se iščejo zastopniki. Zahievait« cenovni-e. 7828 bukova, hrastova ln ogi;e. kupujem in por sredujem prodajo za Italijo. 4 Ponudbe na D. DtKLEVA, Ljubllana, Prisojna ul 1 II. 778/ »Grozno za vas, gospodine načelni« če«. »Hrumeli so toliko časa, da je prišla fivreja Ln ogorčena napravila mir. Ko pa je zagledala mene v spodnjih hlačah, se je zgodilo nekaj strašnega: vratar, navaden vratar je neusmiljeno ozmerjal gospoda okr ožnega načelnika iz Ga c,-kega!« »Kdo ste?« »Orožni načelnik tz Gackega«. Oospodiči in njih damice pa v smeh. Slišal sem razne opazke, zakaj kakor vidite, sem močno črn in poraščen. Vratar pa brundajoč gleda v knjigo gostov in me kmalu iztakne. Pove mi številko, in hočem jo popihati toda veseljaki me obstopijo in eden izmed niih mi pravi: »Vrli Odisej, vse naše Navzikaje so zaljubljene v vas. Kummans doch miit, Herr Bezirkshauptmann.« S pomočjo vratarja sem se jim iztr-gal in odbrzel, za seboi pa sem slišal: »No ta ie res iz Gackega!« Nisem več spad tisto noč. Ziostraj pa je že ves hote? vedel o mojih nočnih junaštvih. Plačal sem račun — o. kakšne- poglede sem sreč a v al — in odšej naravnost na postajo in se odpeljal v Gacko.« »Nu, dečki, kaj pravite k moji storiji,« konča Vladimir s Krasa. Odgovor je bil huronsko odobravanje. / Kraljestvo mode Športne obleke za poletje Modem« lena se ne *uče samo okrog ognjišča, ampak žrtvuje tn in tam kakšno «r!co sporto. Seveda si ne moremo misliti aportne dame brez primernih športnih dresov, ki »o zopet prilagodeni posameznim panogam športa. Pomenimo se o nekaterih. "Volnena moda }e za športne namene zeio prikladna, ker je 1 trpežna i dekorativna, ter zavzame tudi malo prostora, kar ie za »portnika in športnico zelo važno. Velja se ozreti po trpežnem in zelo štra-pacnem materijalu, v barvi pa se Je treba držati neke nevtralne linije, ker kričeče barve že same na sebi izključujejo diskretnost. Obleka za gimnastiko bodi čisto enostavno izdelana, v barvi pa črna in bela, Druga slika v spodnj< vrsti kaže vzorec take trikotaže, zgoraj gladke, v spodnji partiji nekoliko zvončaste. črn monogram na belem polju zgoraj na desni učinkuje zelo ipartno To obleko »porabljamo lahko tudi kopanje. 2.'a turistiko Je najbolje, če si nabavimo pleteno obleko. E>rugače pa lahko kombiniramo nagubano krilo s pestrim jumper-Jeiri, h kateremu spada šal, ki Je praviloma late barve kot krilo. Primer te vrste vidimo na tretji sliki zgoraj. Vrhu pravkar opisane obleke lahko 6We-lemo plašč ali pa jopico, podobno pletenemu telovniku. Varijant ie vse polno. Na ta način kombinirana obleka učinkuje kot »nobarven kostum Za vožnjo in potovanja je najprikladnejšl trechi-coat iz nepremočliivega materijaia c zapetiiajočo se podlogo. Ta kos garderobe je zelo praktičen in se z velikim pri- Umetno cvetje Umetno cvet'e, ki ga uporabljamo za dekoracijo poletnih oblek je močno stilizira-no. Ugotovljeno iz mrkih umetnih svil, iz lakasiih blagov ter iz peres. Cestokrat se »spravljalo rože t»di iz materijalij obleke lame ter učinkujejo, če so okusno narejene, zelo moderno Na naši skici vidimo na levi cvet iz karl-rane svile, v sredi kontrastno bogato stili-zirano cvetlico iz laka, na desni pa model fe resastega petelinjega perja, ki naprav-Ha posebno odličen učinek na večernih toaletah. dom uporablja poleti Jn v Jeseni. Vzorec te vrste nam kaže druga skica v zgornji vrsti. Za Izlete z avtomobilom si nabavimo Jopico iz usnja, ki Je čisto enostavno adju-stirana Pod njo nosimo obleko iz črtastega blaga. Tudi ovratna ruta je karirana in se sklada v barvi s krilom. Siiko te vrste vidimo spodaj v sredi. Čisto drugače se nam Je obleči za vožnjo z motnciklom. ki je postala moderna tudi za dame. Obleke te vrste (hlače s kratko jopico, prepasane v sredi) so navadno čisto iz posebnega blaga. Prevladujejo opečnordeča, temnopiava in kričečezelena barva. Sliko te obleke s pulmanovo čepico vidimo spodaj v levem kotu. Posebno pozornost velja posvečati kopalnemu kostumu, ki prinaša leta* i£Z:>rce kopalnih kostumov (trikotaža s piaščem ke-pom, kratko jopico ali kopa'-no rjuho V zadnji skici spodaj vidimo dva primera kopalne obleke; na prvi sliki ie kopalni kostim prepasan z ozkim pasom, na drugi pa lahka Jopica, ki se zapenja s posebnim gumbom Prva skica v levi strani zgoraj prikazuje kako se ob!eče dama za golf ravsfv Zdravniška posvetovalnica Na anonimne dopise ne odgovarjamo Uredništvo. G. P. K. v Lj. Rdečica na nosu v vaših letih nikakor ni znak pijančeva= nja. Res je pa, da trpi mnogo alkoholikov na razširjenem drobnem Podkožnem žilju na obrazu in posebno še na n(>su «Rdeči-ce» na nosu pa inač« izvirajo iz ka) raz« ličnih vzrokov, katere ugotovi lahko samo osebna preiskava NekateTe izmed njih so odpravljive, druge izboljil jive. iz večine pa vsakemu »zdravljenju« — nepristopne Mnogih sploh ni smatrati za obolenja Preobilno izločevanje na obrazu teme1!' v ustroju, v konstituciji in presnovi Odpravit se torej ne da, kvečjemu se da omeiit; Poskusite si parkrat na teden — to uoorab Ijate lahko tudi za nosno rdečico — odrg niti. potem ko ste dobro umU'" obraz 7 kakim milim milom in toplo vodo odrgniti s kos mičem vate. napoienlm nalahko s čistim v lekarni kupljenim bencinom Potem si mažite na isti način kožo vsak dan z 2^-resoj-cinovim alkoholom A tudi tega odstopanja ne velja pretiravati — Seč Je oolna infekcijskih kaličev in ie izpiranie vsako-jakih ran povsem neprimerna in kvarna Isto velja v sličnih »domačih« sredstvih za ustavljanje krvi in lečenje ran kot n pr za pajčevino in konjske fige. V slednjih biva pogosto tudi krčavico (tetanus) pro-vzroču.ioči bacil, s katerim se rana okuži na ta način. Navadna posledica takega zdravljenja ie — smrt. — G. T. v M. Proti za perilo samo Persil! spečenici po britju priporočajo nekateri sledečo tekočino katero popršite po obriti koži: Acid acet. glacial. 6.0 Spir. Vini 30.0. Aq destill 250.0. K temu kaj malega kakih dišav n. pr mentol, kunarin, vaniiin. — G I. C. v M. Morda so kake sklerotične premembe krive oojavom. o katerih tožite. Brez osebne preiskave pa, žal. ni moč; ničesar povedati. Dajte si najprej uho Preiskati do kakem strokovnjaku za ušesne bolezni, in če ta ničesar ne najde, po drugem zdravniku za živčne bolezni. — G. I. K. v Lj. Ad 1. Na deželo ž n'im, na solnce, v svež zrak pod milo nebo! Vsega dovolj: oosebno še iaica. mleko, sir nekai mesa in kruha zrelega Hobro opranega sadia. sa-late in sočivja Mesto ribjesa olla: vigan to! po 1 pasti'o na dan. ali isti preparat v kapliah na mleku. — Ad 2. Poskusite se mažtati z 20% iothion - lanolinom Sicer pa jtmliite Piperazin Merck aH Urlcedin Stroschein po predpisanih dozah, neka časa redno, tudi če nimate bolečin. — Ad. \ Lehko da iih vsebuie: toda če ie krava >drava. lih ni Prav tako vsak nenrekuhai' mlečni '>delek Ad 4. Ne večio od mleka •z katerega se izdeluie Od kod naj pride /vi«ek? — G. X. Y. v C. O kosmeiičnih ■»peracijah se lehko nosvetuiete simo di--ektno s spretnim kosmerikom ki se iz-kilučno z nlimi bavi in ki vam tudi približno napove šanse ^n^raciie. katero bi kazalo nodvzeti — G M. G. v L. Kakor posnemamo iz vašega dooisa niste samo dobra op^ovnlka amnak tudi ;ako pametna žena. Zato boste umeli. če vam r>ove-mo, da je to dobo z vsemi ničnimi neori-'etnnstmi treba prenesti kaVtr marslkal ne!i"bega kar na-n nrinese živlienje Poskusite ln jemljite »klimakton« skozi 1—2 Tešeča n-očetkoma no 1 nnc*''o 1—2 krat na dan stopnjevaje polagoma do 3 krat na dan po 2 pastili, potem pa zopet popuščajte Če bi se le izdatno ne popravili, vstopite za par tednov na živčni oddelek bolnice v Ljubljani. — Kopališča, osobito morska. vam odsvetujemo Morda bi poskusili kje visoko na Gorenjskem ali na Pohorju Poskusite se umivali vsako iutro in vsak večer s postane, vodo. ter si io potem udrg-nite v kožo, tako da le-la lepo oorudi. Skrbite tud>' za reden odvod — G. E. P. v M. Btsz osebne preiskave ni moči mčesar na-svetovatl Poskusite spiti kako čašico močne, črne kave. in se opazujte, če se Po n'ei ni vrtoglavost IrboliSala Tudi ne hodite z nepokrito glavn no solncu in oazite na redno stolico — G. T. S. v Č. Zajedavcev ne smefe izrezavati. tudi ne, č? so veliki, kot ne izpraskavati s kakim ostrim orod-lem ket s tem okvariate stene loiničnih vodov, kar lahko pro^/zroča neo-iietna vnetja Na drobne zajedavce. če iih tiči mnogo v koži namažlte z mehkim čopičem slpdečo mažo: žvenlenega mleka 1 gr kafrinega ?nirlta ? gr lavandulinega špirita 4 er vode 50—60 gr Drugo intro posušeno strnleno n>a?o v knMkor se ni š» odločila odmiite ln si namažite kožo z vodenčevim supernksidom — Velike zaledavc odstra-niujte z iztiskačem za zaledavce (vomedo-"e) ko* Hh dobite v vsaki pa rf umeri ii Zvečer poprej si pa namažite Hce rahlo na Mstih mestih 7 rumenim žveolemm mazilom. ki ga :*ra vsaka lekarna na prodaj Tako om?bčanih zaiedavcev ni težko po-»eni iztisniti Vodnikova dnišba ie ena naših i?a?vecj!h kulturnih LIoyd George - ravnatelj kinematografa Bivši angleški ministrski predsednik Lioyd George, ki je tako popularen kakor v Franciji Clemenceau in prav tako kakor ta potisnjen v ozadje, živi med počitnicami na svojem posestvu v Himdheadu v grofiji Surrey Tam ima svojo hišo, v nji pa veliko knjižnico. Do najnovejšega časa je siužila knjižnica L. Georgeu za študij, sedaj pa se je sivolasemu vodji liberalne stranke zahotelo drugačnega razvedrila Pospravil ie knjige in jih veie! odnesti na podstrešje, dvorano pa je preuredil v kinematograf. Pravijo, da ima s to napravo velikansko veselje. Premikajočih se podob na platnu ne hodijo gledat samo člani Georgeove rodbine, ampak tudi de!avci na njegovem oosestvu. Ne-redkoma se zbere v bioskopu 50 do 60 o-oH in obeh spolov. George se je dogovoril z neko londonsko tvrdko glede izposojanja filmov. Vsak teden mu pošije)o program filmov, iz katerega izbere najprimernejše snovi, filme pa vrtita dva njegova uslužbenca, katera podučuje L. George sam v kinematografski manipulaciji; ta dva človeka sta domači šofer in vrtnar, Člani L. Georgeove rodbine, ki se razumejo na godbo, spremljajo filmske predstave na instrumentih in ta zabava ie baje idealno popoina. tH - wir*r Georges Foureei Škatla bonbonov Ko je Madeleine Rivolin odprla ovitek majhnega zavojčka, ki ji ga je bil pismonoša pravkar prinesel, je opazila krasno, s trakovi ozaljšano škatlo za bonbone, ki je bila zvezana z zlato nitjo. • Čokolada, že spet čokalada», je vzdihnila nejevoljno. «Jacques pa res nima fantazije. Nu, če je to vse, kar mi je lahko izbral za rojstni dan, hvala lepa! Nadejala sem se, da bo kaj drugega... zlasti letos .. Caj, le vrni se s potovanja domov, pa ti bom dala polteno občutiti, kako sem sprejela tvoje v&z-i !oU Obraz se JI je skremžil kakor razvajenemu otroku. Ko je še nekaj minut premišljevala o tem, je občutila, kako zelo je nesrečna in v oči so ji udarile solze. •Tvoje škatle Še odprla ne bom!» je rekla togotno in kljubujoče «Prav nič ge oij nP |iuhi da bi si kvarila želodec .. Pošljem jo kateri prijateljici... Toda kateri? Zakai ne Marti Oider, ki jo Ja-ques tako rad vidi? Nai si le malce no-kvari želodec, je tako dovolj sladko-snedna.» In kakor bi trenil je bil zavitek zopet zvezan in naslov napisan. •Stoj, pozabila sem priložiti posetni-co.« je rekla Madelaine sami sebi. »Sicer pa Marta pozna svojo pisavo. Sploh pa — če jo bom videla, lahko povprašam, kako so ji bonboni teknili.» Nekaj dni pozneje se je vrnil Jacques Rivolin. Mož je industrijec in se je mudil v poslovnih zadevah onkraj meje. 2ena ga je sprejela korektno, a nič kaj ljubeznivo. Bil pa je sam preveč nežen, da* bi bil takoj opazil, da je ženino veselje nekam skaljeno. «Ah, ljubica, kako srečen sem. da sem sipet doma. Ljudje imajo prav, ko pravijo: «Nič ni tolilko vredno kot če imaš svoj dom.» Ce si ti za to, ne pojdeva to zimo nikamor v dru*bo.» «Lahko ti je tako govoriti,* je odvrnila soproga. «Ti se voziš po vsej Evropi Prav drevi r«iiu nričakireio Mar-rrierjevl. Dajejo velik dimč s plesom ... Tja morava iti. Sploh pa so kaj redke prilike, ko se lahko č'ovek pozabava. Ondi bodo vsi naši prijatelji, seveda tudi Marta Older...» «Naj io zlodi vzame. Marto Older!» je vzkliknil Jacques smehliaie. «Nu, pa če te ples mika... Saj razumem, če je kdo tako mlad in lep kot si ti.» Mislil je v samem sebi: Sigurno bi rada na plesu pokazala svoi nakit, ki sem ji ga bil poslal iz tujine; naj njene prijateljice pokajo od zavisti Zlasti Marta Older, ki v nji po krivici gieda svojo tekmovalko... Dobro, pojdimo torej na ples... Ali zakaj se mi neki boli presrčno ne zahvali za darik)? Saj bi jo tak dar moral uprav preslepiti, njo, ki toliko da na nakit! Vprašal je na videz ravnodušno: «Nu, Madelaine, ali so bili čokoladni bonboni po tvojem okusu?* «Delikatni, moj dragi,* je odvrnila površno. «Bili so z Dunaja,* je rekel, «najlepši na svetu.* Bila je očividno tako raztresena, da ga ni več poslušala. «Cudno... Vse kaže, da me namerava presenetiti... pozneje, ko bo oblekla plesno obleko. Takrat mi bo vsa žareča padla v naročje.* Šla sta k Marnierjeviin. Takoj ko sta stopila v hišo, sta srečala lepo gospo Marto OldeT, ki ie bila nenavadno ooda tudi ljubimce in tipe iz boljše družbe. Pri teh vlogah se oa žal ne vzdrži ves čas na isd višini. Čuk je na odru žs dokaj trden. Včerai je Gradocka odigral zadovoHivo, čeprav premalo angle-iko. Razveselil pa je Klemenčič kot Morris Rutiniran je dokaj in samosvoj tudi Zida Je podal markanr.no. Jovan je menda začetnik. sicer pa izgleda, da ie talent in zmožen velikega čustvovanja. Cisto zase stoji Karus. Izbere si vedno kako majhno marka ntno vlogo in jo odigra mojstrsko in učinkovito, četudi Je vlojja samo kakega lakaja. Dober Je tudi Moser. Z gdč. Ervino Wri-scherjevo si še nisem popolnoma na Jasnem Ko Jo človek vidi prvič Izredno Imponrra. Potem pa njeno igro oslabi šablona Topot Je bila odlična kot ljubeča žena v zadnjem dejanln. Ta del vloge Je res kreirala po notranjem doživetju Oorjupova Je povsod uporabna moč, imrx>nira na odru in ima uprav teaterski glasovni organ. Ljubka Je Arta Jana. Nežna in eterična in če dobi primemo vlogo, je neprekoslilva. Ljuba kot Briss Vancey Je bila dobra. Režtral je Petrovčič ne baš slabo, toda tempo predstave je bil prepočasen. Igralci »o bili tekočemu konverzacijskemu slogu dela ko« le v prvem deianu. mz. (Nečista krv« na 232 straneh stane 80 Din) toplo priporočamo vsem, ki hočejo spoznati tega svojevrstnega, krepkega srbskega pisatelja. Naroča se pri vseh večjih knjigarnah. V založbi S. B. Cvijanovida sta izšli minule dni dve svojevrstni knjigi: Aleksandra Vuče »Koren vida« ln Marka Rističa »Be* mere<: Prva je liričen roman, ki pa se dokaj razlikuje od vseh dosedanjih spisov te vrste: v njem ni vnanjih dogodkov, marveč se pripoveduje o valovanju in konfliktih čuvstvenepa življenja. »Koren vida« je globoko subjektivna knjiga, ki pa vzlic temu čitatelje zamika in prisili, da se potopi v ta svet avtorjevih notranjih doživljanj. Zdi se nam, kakor da se pred nami odvija film razjed ene sodobne duše. In avtorjeva psihologija in oblika pripovedovanja nas v resnici spominjata na film. Prav tako se trdi v književni objavi o Rističevi kni^gi >Bea mere«, da je »film notranjega in vnanjega življenja«. Rističev spis je takisto močno subjektiven; ni ne roman in ne eeej, marveč oboje, vrhu tega pa je Se pretkan i lirskimi fragmenti. V tem spisu govori pisec o najrazličnejših časovnih problemih in podaja analizo današnjega človeka. Knjigo ilustrirajo stari kabalistični lesorezi. Brez dvoma zaslužita oba spisa analizo literarne kritike; pričujeta pa o veliki bujno-sti in raznovrstnosti moderne srbske proze. Obe knjigi sta izšli v tipogrsfski opremi, ki je na srbskem književnem trgu nenavadna: papir je izboren, črke so novega tipa, robovi so široki in vnanja oprema okusna. Vzlic temu stane »Koren vida« samo 30 Din, >Bez mere« pa 40 Din. V satožbi Oeoa Kona Je teSa knjiga povesti plodovitega pesnika Božidara Kovačevi ča »Največi sevap«. Knjiga vsebuje 13 kraj lih novelic, ki so zanimivo in zabavno čtivo. To Je že sedma knjiga, ki Jo je izdal B. Ko-vačevič od L 1922. dalje. se težko čisti. — V ta namen sluzi najbolje a da ne zapušča prask IV. Javna produkcij ljubljanskega konservatorija je ponedeljkov koncert, katerega Izvaia absolvent violinske šole profesorja Jana Slaisa gosp. Karel Rupel. Spored te zadnje letošnje produkcije obsega sledeče točke: 1.) Leoš Janaček: Sonata za violino in klavir. 2.) Glazunov: Violinski koncert v A-molu. 8.) Marij Kogoj: Andante. Josip Suk: Ljubavna pesem. 4.) Sarasate: Ciganske melodije. Klavirsko spremljavo posameznih točk sporeda izvedeta gojenca klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika, in sicer St. 1.) in 3.) Pavel Sivic; št. 2.) in 4.) Marijan Lipovšek. Sestava sporeda, kakor tudi posamezni izvajalci nam jamčijo za umetniški uspeh celega večera S to produkcijo, odnosno absolutorijskim koncertom bodo Častno zaključene letošnje javne produk cije državnega konservatorija v Ljubljani Violinist Rupelj se bo posvetil koncertni ka rijeri ter hoče nadaljevati prihodnje leto violinski študij še v inozemstvu Sporedi, ki so obenem vstopnice, se dobivajo v pisarni državnega konservatorija. Penovel pri norveškem kralju. Poročali smo že. da se je v Osrlu otvoril VI. kongres mednarodnih PEN-kluboV. Delegati, ki »a stopajo 22 držav, med njimi tudi nai pesnik Oton Zupančič, »o bili sprejeti v posebni avdijenci od norveškega kralja Miroslav Krleža, pisatelj dvodejanke »V agoniji«, katero je zagrebški ansambel pre>1 kratkim igral v Ljubljani, piše sedaj soci jamo komedijo, katere ime še ni prodrlo v javnost Krleža je dovršil že drugo dejanje. Smrt dunajskega komika. Na Dunaju Je te dni preminul komik Franc Glawatsch rodom iz Gradca. Pokojnik Je bil v začetku namenjen tiskarskemu poklicu in ie tudi delal v starosti do 22 leta. Potem }e šel h gledališču. Bil je angažiran na nsmških odrih na Češkem, potem pa Je prišel na Dunaj, kjer Je nastopal v opereti. Letos spomladi se je moral podvreči operaciii zaradi golše. Pobrala ga Je pljučnica. Izčrpno zgodovino ruskega gledališča pripravlja V. Vsewolodski - Gerngro»s v dveh zvezkih po več kot 1000 strani Izšla bo v založbi »Fea-kino-pečatj«. Piscatorjevo gledališče v krisi. Berlin. Usti se mnogo bavijo z vprašanjem znanega Pi-scatorjevega gledališča, čiar obstoj je ogrožen. Gledališče je veljalo kot kulturna reprezentanca komunistov, vendar mu priznavajo tudi desničarsko usmerjeni krogi velik kulturen pomen. JcnijsKa steviiKa ,♦Ljubljanskega Zvona" Seštl številki »Ljubljanskega Zvona«, ki J« te dni izšla, je priložen umetniški portret našega odličnega ro.aka, angleškega esejista Janka Lavrina, ki je prispeval na uvodnem mestu natisnjen esej »Ibsen in Shaw«. Izmed leposlovja se nadaljuje v tej številki roman Jožeta Pahorja »Serenlssima« Ivan Zoreč končuje svojo novelo »Korenina v zemlji«, njegov sin Črtomir Zoreč pa de-fcliira v Zvonu s črtico »Planina«. Izvirno pesništvo zastopata v tej številki Miran Jarc in Mirko Kunčič. Posebno pozornost pa utegne vzbuditi celoten slovenski prevod znamenite revoiucijske pesnitve Aleksandra Bloita » Dvanajst«. Po-em-o je ponašii Mile Klopčič. Med književnimi poročili ocenjuje C. Go-iar II. zvezek zbranih spisov Fr. Maslja-Podlirnbarskega, Baldtrin Saria Orožnovo »Zgodovino Celja«, I. A. G. knjigo »Ko Je ko u Jugoslaviji«, BTatko Kreft pa R. Golo-uiia »Krizo«. V kroniki so polemike dr. Kidriča in dr. Bradača. Osterčevo i>OTOčilo o koncertih. K. D. poročilo o razstavi češkoslovaškega stavbarstva ln Preobraženske-ga beležke o Blokovih »Dvanajst«. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri upravi LJubljana. Prešernova ulica 54. Naročnina ^aaša 120 Din na leto. V založbi znane beograjske knjigarne S. B- Cvijanovič je izšla nova pesniška zbirka Gustava Kr kleca »Izlet v nebo«. Gustava Krkleca Štejemo k onim srbohrvatskim lirikom, ki so izmed mlade, povojne pesniške generacije že najbolj očiščeni in zgoščeni v Svojem jedru, ki ne eksperimentirajo z obliko in se ne izgubljajo v megleni goščavi besed in glasov. Gustav Krklec je lirik: čuv-stven, poln, ubran v samem sebi. Skratka: pravi pesnik. Vzlic temu govore tz njega Daš čas, današnji človek: je tedaj vseskozi >moderen< pesnik. Danes nj nobenega dvoma več, da imamo v Gustavu Krklecu enega največjih jugoslovenskih pesnikov mlade generacije, z bog česar zasluži tudi pozornost Slovencev. Zbirka »Izlet v nebo« vsebuje KrkleSeve najnovejše pesmi (1926—1928). obsega 64 »irani velikega formata tn je izdana v lepi bibliofilski opremi Stane 28 Din. Založil jo Je S- B. Cvijanovič v Beogradu. Borisav Stankovlč, ki }e umri lanrtco leto ▼ Beogradu, je bil pisatelj, ki ga bodo čitali ljudje tudi takrat, ko bo marsikateri, trenutno nemara »večji« pisatelj njegovega časa le še ime v literarni zgodovini. Dasi se oblikovno ni povzpel do mojsterske izbruše-nosti, je ]x) snovi in po sili pripovedovanja tako močan, da se lahko postavi v isto vrsto s mnogimi evropsko znanimi naturalistt, od katerih ga sicer odvaja rasni balkanski nadih njegovih spisov. Rnzvesel.^v pojav je, da se Je v Beogradu kmalu po njegovi smrti sestavil »Odbor za Izd a vanje dela Bcrisava Stankovi ča«. Nekatere njegove knjige so Be razprodane, marsikaj je razmetano po revijah; ta Izdaja bo podala celotno, zaključeno literaturno sliko Boricava Stankoviča Nedavno je izšel prvi zvezek, ki prinaša Stankovičev najboljši roman »Nečista krv«. Izidaja je, kakor vse kaže, popularna in ima dokaj posloven značaj. Zato je najprej izšel njegov najbolj popularni roman, s čemur je kronološko načelo zavrženo. Obžalovati je, da se tako izdajanje ne pripravi bolj temeljito: ali ne bi bila vrednost knji 25. za. Gospodarstvo C- iknketa t načrta konktmmega zakona. iVČeraj se je vršila ▼ Zbornici za TOI anketa 0 načrtu novega konkurznega zakona, katero je vodil zbornični tajnik dr. Pretnar. Razpravljalo »e je predvsem o vprašanju, kako onemogočiti zavlačevanje ▼ konkurzr nem postopanju in poeeniti to postopaje. Pri nas veljavni avstrijski konkurzni red, na podlagi katerega je sestavljen predloženi ačrt zakona, se je namreč izkazal v glavnem kot dober. Pritožbe so se de sedaj čule le glede možnosti zavlačevanja in visokih stro-fkov postopanja. Ker pa predstavlja konkurz izjemno »tanje, zato bi se morali tudi civilni •pori v konkurzu reševati na izjemen način. Za take spore naj bi bilo pristojno izjemno državno sodišče, kateremu naj bi bili pritegnjeni lajiki. Obširneje se je na anketi razpravljalo tudi o vprašanju konkurznega upravitelja. Večina gospodarskih krogov se protivi postavljanju odvetnikov ket konkurente upraviteljev vsaj pri manjših kon-kurah, ker se v večini takih primerov največji del realizirane mase porabi za stroške upravitelja. Anketa se je po daljšem razpravljanju pridružila tozadevnemu predlogu Jugoslovenskega društva za zaščito up nikov v Zagrebu, po katerem naj se odvetniki postavljajo za upravitelje mase le v primerili, v katerih je pričakovati kompliciranih pravnih odnošajev. Da se uredi vprašanje stroškov, je potrebno izdelati posebno tarifo, pri čemer je treba upoštevati, do katerega štadija konkurznega postopanja je trajala uprava in kakšni rezultati so bili doseženi. = Velika fusija v našem bankarstvn. 2e pred dvema mesecema smo poročali, da se Eripravlja fuzija med Hrvatsko eskomptno i hipotekarno banko, Bosansko banko (Beograd) ter Agrarno in komercijalno banko (Beograd - Sarajevo). Kakor 3edaj poročajo iz Dunaja, so direkcije imenovanih treh bank po sporazumu z znnanjian interesenti na svoji zadnji seji soglasne sklenile fuzijo in bodo za 22. julij t. L sklicane izredne skupščine delničarjev teh treh aavodov. Kakor znano, je Jugoslovenska eskomptna in hipotekama banka pred meseji nastala iz fuzije med Hrvatsko - slavonsko zomaljsko hipotekarno banko (na kateri 'e interesira na Anglo - International Bank Ltd.. London) in Hrvatsko eskomptno banko (na kateri sta interesirani dunajska Bodenkreditanstalt tn belgijska Solvay - skupina) ter ima 116 milijonov Din delniške glavnice in 41-4 milijona Din rezerv. Potom nadaljnje fuzije 2 Bosansko banko v Beogradu, ki ima 30 milijonov Din zemljiške glavnice in na kateri sta prav tako interesirani Bodenkreditan-stalt ter Solvay - skupina, ter z Agrarno iD komercijalno banko (Beograd - Sarajevo), ki ima 15 milijonov Din delniške glavnice in na kateri so udeležene Peštanska kemerei-lna banka. Češka Union - banka, Lazard rothers & Co. London ter Ephrusei & Co, Dunaj, bo nastal izredno moean denarni zavod z 175 milijoni Din delniške glavnice in preko 50 milijonev Din rezerve. Iz fuzije nastali institut si bo nadel ime Jugo«loven-ska Union - banka ter bo gotovo igral naj-odličnejšo ulogo v našem gospodarstvu, zla-eti ker bodo inozemski interesenti zavod tnatno podprli. Zamenjava delnic se bo izvršila al pari po nominalu delnic. = Naše zunanje posojilo ni uspelo. Beograjska poroča iz Pariza, da se je finančni minister dr. Markovič vrnil iz Londona v Pariz, ne da bi podpisal pogodbo o posojilu. Kakor znano, je imel finančni minister pooblastilo od ministrskega sveta, da podpiše v imenu vlade pogodbo o posojilu. — Direkeija za kmetijski kredit pričela delovati. V četrtek se je vršila v Beogradu •eja upravnega odbora Direkcije za kmetijski kredit, kateri so prisostvovali predstavniki vseh petih oblastnih zadrug (zvez). S tem je bila dana možnost, da se konstituira upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen dr. Nedeljkovič, ravnatelj Poštne hranilnice. Direkcija, ki ima sedaj 105 milijonov Din lastnih sredstev, bo pričela podeljevati kredite, predvsem kratkoročne, 15 % razpoložljivih sredstev za kratkoročni kredit je predvidenih za obstoječe zadružne zveze in centralna kmetijska udruženja, 85 % pa se bo podelilo preko oblastnih zadrug. = Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljansko društvo za Slovenije jx>roča 23. t. m.: Povprečno stanje hmeljskih nasadov je srednje. Zgodno obrezani so lepši cd pozneje obrezanih. V prvih se rastline dosegle tri četrtine višine drogov in še več, v drugih pa komaj polovice. Nenormalno vreme (nekaj vročih dni in hladne noči) je imelo za posledico zastoj v rasti navzgor ter povzročilo rast v širino, ko nastavlja rastlina že stranske panoge s pooki. Hmelj-sko stenico, ki povzroča precejšnjo škodo, preganjajo hmeljarji uspešno s prekuhano in pravilno pripravljeno kvasijo. Nasadi se sedaj obsipavajo ter se marljivo trebi plevel. Letina 1928 bo povzročila hmeljarjem precejšnja presenečenja, ker sedanje stanje le izključuje dobre letiso. Za olajšanje našega izvora v Češkoslovaško. Novosadska zbornica je poslala češkoslovaškemu poslaništvu v Beograda oster protest zaradi nerazumljivega zapostavljanja naše države pri nvozu v Češkoslovaško, zlasti glede uvoza krompirja, ki je bil do letošnjega leta zaradi bolezni prepovedan. Sedaj pa je češkoslovaško kmetijsko ministr-ftvo dovolilo uvoz iz Madžarske, Avstrije, Nizozemske, Nemčije in Italije, dočim je uvoz iz Jugoslavije še vedno prepovedan. Za uvoz iz naše države prihaja v poštev predvsem zgodnji krompir. Ugovori zaradi bolezni so povsem deplasirani, kajti naš krompir konsumarijo tako v Nemčiji in Avstriji, v početku sezije pa tudi v Madžarski. Slič-ne šikanacije veljajo tudi za druge naše izvozne predmete. Češkoslovaška odlaša tadi $e 8 leta s pogajanji za trgovinsko pogodbo z namenom, da na podlagi klavzule v največ, ugodnosti in brez dajania protikon-cesij dobi vse one koncesije, ki jih damo pri pogajanjih drugim državam, tako da bo Češkoslovaška pri pogajanjih lažje prodrla * svojimi zahtevami. Mnogo je seveda temu kriva tudi naša trgovinska politika, ki se yodi uprav diletantsko. := Akcija sa carine prost uvoz vina v Av-•trijo iz obmejnega pasu. «Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji* je preložilo avstrijskemu zveznemu ministrstvu ea Dunaju spomenico, v kateri se prosi, da •e vino iz jugoslovenskega obmejnega pasu Eri uvozu v Avstrijo oprosti uvozne carine 1 da to željo upošteva avstrijska delegacija JSe pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z našo državo. Svojo prošnjo je društvo utemeljilo z dejstvom, da je bilo južnoštajer-eko vinogradništvo vedno naravno produkcijsko središče vina za Srednjo in Gornjo fitajersko in Koroško. VinograAiIBtvo ▼ obmejnem pasu, na katerega odpade od skupne produkcije v mariborski oblasti (260.000 do 280.000 hI) okrog 68.000 hI, se nahaja ta-radi tega v težkem položaju. Danes je dovoljen carine prost uvoz iz obmejnega pasu le dvolastnikom. Konzumenti ▼ avstrijskem delu štajerske, ki so navajeni na dobra juž-noštajerska vina, kakor tudi tamošnji gostil ničarji se prav tako zavzemajo za carine prost uvoz južnoštajerskega vina. = Največja parna turbina v Evropi. Kakor doznavamo, je bila za berlinsko kalorično elektrarno v Zschornewitzu naročena pri tvrdki Brown-Boveri parna turbina z generatorjem za 85.000 kilovatov, ki bo največja v Evropi. Strej sestoji iz parne turbine, generatorja, ventilatorja in dveh vzbuje valnih 6trojev vse na eni osi ter meri v dolžini 30 metrov. Za približno presojo jakosti tega stroja bodi navedeno, da bi mogel pre-skrbljevati električno energijo 50 mest, kakor je Ljubljana po sedanjem stanju. Te svoje jakosti pa tudi ne daje zastonj, kajti vsakih šest minut izgori pod parnimi kotli za ta stroj en vagon premoga. Ta turbina je druga največja na svetu. Največjo turbi no, ki ima i60.000 kilowatov, montira tvrdka Brown Boveri pravkar v New-Yorku. 1164 Položaj na naših borzah Tedenski devizni promet na ljubljanski bor zi 18.95 milijona Din. Nazadovanje Vojne škode. Ljubljana, 23. junija. Na ljubljanski borzi je bil v početku preteklega tedna promet slab, koncem tedna pa se je znatno povečal. Skupni tedenski deviz ni promet je znašal 18.95 milijona Din na pram 18.6, 23.1, 15.7 in 27.3 milijona Din v sadnjih 4 tednih. Največji je bil promet v devizah na London, Curih in Prago. Tekom tedna se je deviza na Dunaj nekoliko okre eila, devizi na London in Trst pa sta neko liko popustili. Tudi na zagrebški borzi je bil devizni promet v zvezi z dogodki v Beo gradu zadnje dni izredno velik. V četrtel-je znašal okrog 18 miliionov Din, v petel pa okrog 26 milijonov Din. Med efekti Sf bili pretekli teden na ljubljanski borzi za ključki v investicijskem posojilu po 91.7.F iu v Ljubljanski kreditni po 128. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojn?. Skoda pretekli t*den sratseifa popustila, ir •icer od 454—456 na 440—438. Ob zaključki-borze je včeraj notirala celo 435—436. T< nazadovanje je gotovo posledica nejasne si tuacije, ki je po strašnih dogodkih v skup ščini nastala v naši notranji politiki. Tudi investicijsko je popustilo od 92 na 91.5. Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo bistvenih sprememb in tudi promet »e je ziba! v običajnih mejah. Praštf>diona se je ustalila ter trgovala po 950. Povpraševanje po Srb ski je že dlje živahno; trgovale se je po 145 —147 napram 142—144 koncem zadnjega tedna. V ostalem so se trgovale Narodna banka po 6900, Poljedelska po 19—19.50, Hi potekarna po 59—69.5 in Jugobanka po 88 —88.5. Med industrijskimi vrednotami se Je Dubrovačka, ki se je v zadnjem {asu znatno dvignila, ustalila na tečaju 490. V Gutmanu so bili pri čvrsti tendenci zaključki po 215— 220, Trboveljska pa se je za malenkost okrepila ter se je včeraj trgovalo po 495 — 500 V ostalem so se Se trgovale Vevče po 105. Slavonija pe 11.5—12.5 in Narodna mlinska po 19. -.....r j Devize in valnte. LJubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.00. Berlin 13.585, London 277.4, Milan 298.5 Newyork 56.83, Pariz 223.4, Praga 168.5, Curih 1095. Dunaj. Beograd 12.47626 — 12.51626, Berlin 169.44 — 169.94, London 34.58 — 84.68. Newvork 708.75 — 711.25, Milan 37.3025 d< 37.025, ariz 27.83 — 27.93, Praga 20.9975 do 21.0775, Curih 136.63 — 137.13. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.95, Lon don 25.30, Newyork 518.70, Pariz 20.37, Mi lan 27.285, Praga 15 37, Budimpešta 90.45. Bukarešta 3.175, Sofija 3.745, Varšava 58.175 Dunaj 73.025. Trst. Beograd 83.32 — 83.62, Dunaj 264.75 do 270.75, Pariz 74.62 — 74.92, London 92.61 do 92.91, Newyork 18.97 _ 19.03, Curih 365.75 — 367.75; dinarji 33.3250 — 33.8250. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.15, v Berlinu 7.353. Blagovna tržišča Z lesnega trga. V naših poročilih smo že ponovno omenili velik pomen sušaške luke za naš izvoz lesa. Kapaciteta te luke je danes, ko je izvoz lesa zopet oživel, izrabljena do skrajnih meja in je vsako nadaljnje povečanje prometa zaenkrat nemogoče. Skladišča so izrabljena do zadnjega kotička ter so mnoge tvrdke iz notranjosti prisiljene ustaviti nadaljnji dovoz lesa. Saj je letošnji promet lesa v tej luki trikrat večji kakor lani v tem časn in se računa, da be letos preko Sušaka izvoženih nič manj kakor 800.000 m« lesa. Ni čuda, da se v tej situaciji pri na« kakor tudi v ostalem zaledju in v Sušaku samem mnogo razpravlja o razbremenitvi Sušaka potom izgraditve bakarske luke in predvsem luke Martinščice, ki naj bi dobila železniško zvezo s Sušakom. Realizacijo teh načrtov je treba forsirati. kajti če sušaška luka že sedaj ne more zmagati prometa, kaj bo šele tedaj, ko bomo dobili zvezo iz Kočevja na sušaško progo. Trenot-no se iz Sušaka največ izvaža v Francijo, ki zaradi pomanjkanja blaga plačuje dobre cene in nudi prav ugodne plačilne kondicije. Izvoz v Italijo je letos nekoliko odpovedal, ker tamošja gradbena delavnost ni tako velika, kakor se je prvotno pričakovalo. Tudi izvoz v Grčijo in Španijo se ▼ zadnjem času povoljno razvija. Redno se izvažajo tudi večje množine v Južno in Severno Ameriko, zlasti pa v Afriko, in te ne samo v luke Sredozemskega morja, temve? tudi ▼ južnejše kolonije. Zanimivo Je tudi, da se je v zadnjem času pričela razvijati neposredna trgovina z Indijo, kamor se je doslej izvažal les skoro izključno s posredovanjem angleške trgovine. Dunajska borza ia kmetijske proizvode Tendenca na dunajski borzi je popolnoma odvisna ed vremenskih razmer in od trenot-nih cenitev letine. Promet je bil slab, ker so tudi inozemske notacije mirnejše. Za promptno pšenico je zaradi boljše kupčije z moko povpraševanje večje ter je cena promptnemu blagu nekoliko višja. V ostalih vrstah žita ni sprememb. Uradno notirajo: pšenica: domača 42.5 — 43.5, madžarska Tisa 47.25 — 47.75; rž: marchfeldska 43 do 43.25; tu rSčica: 33 — 88.75. V sestavi, zgradbi in opravljanju prav kakor veliki voz . .. in vendar za nizko nabavno ceno kot preje Vsak se začndi nad zunanjostjo novega Chevrolet, ker je podaljšan razstoj med osmi in ker sta konstrukciji karoserije in hladilnika novi. Chevrolet se je povzpel do mesta med mnogo dražjimi vozovi radi svoje zunanjosti. Niti eden Izmed drugih cenih vozov nima toliko najnovejših tehničnih izboljšanj kakor Chevrolet Njegov učinkoviti motor ie sedaj popolnoma zaprt in opremljen z čistilcem za zrak in sitom za olje. Zavore na vsa 4 kolesa in 2 neodvisni posebej na zadnja 2 kolesa, peresa z amortizerji Vam omogočijo varno in prijetno vožnjo. Motor dovoljuje še mnogo večjo akceleracijo in brzino. Radi povečanega Izdelovanja ln prodaje si zamorete kljub temu zdaj nabaviti ta novi Chevrolet za nižjo ceno kot prej. Zastopnik] v vsej Jugoslaviji O) Nekoliko novih zbollšav Termo stat sika kontrola. Nove harmonične D Uprava Monopola raspisuje prva ofer-talnu licitaciju za nabavku električnog materijala i montaiu instalacije električnog osvetljenja u Fabrici Duvana u Ljubljani. Licitacija če se održati na dan 21 julr t928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova ore podne Uslovi i planovi se mogu dobiti n kancelariji Industrijskog Odeljenja *vakog rad-aog dana pre podne, kao i kod Fabrike Duvana u Ljubljani. Is kancelarije Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola L M. Br. 80P3 od 10. jnna 1928. g. \tm\ey Wtymcm: 52 eca kokarda Roman. »AH t! nI rospod žtrpnik ničesar naročil zame?« Stari sluga se je obotavljal. »Bogme,« je rekel, kakor da mu gre beseda nerada iz ust. »Rekel je, da naj ostanejo gospod vikont do popoldne doma, on dii bo že sporočil, kako in kaj.« »Toda odpravljal se je v Cahors!« sera dejal. »Tedaj se ne vrne danes?« »Odšel je po malem drevoredu, ki vodi v vas,« je odgovoril Andrč s čemernim glasom »O Cahorsu ni nčesar omenil.« »Daj, stopi takoj v vas,« sem velel, »in poizvedi, ali je šel v Cahors ali ne.« Stari služabnik se Je godrnjaje odpravil, jaz pa sem ostal sam na terasi Tisto poletno jutro je ležal nad hišo neobičajen pokoj, kakor da je ura opoldanskega počitka že prišla. Sel sem na kame-nito klop ob zidu in jel v spominu obnavljati snočne prigode; marsikaj, kar je ob svojem času jedva priklenilo moje oči, sem videl znaj presenetljivo živo. Nato pa, ne da bi vedel kdaj, sem se odvrnil od teh razburljivih spominov in jel iznova sanjariti o DenizL Njena slika, kako je skrušena sedela na sedlu in plakala, mi je stopila pred oči Čebele so brenčale v vročem zraku, golobje so tiho grulfti v golobnjaku, vejevje nad menoj, ki je obrobljalo trato, se )e nalik kupoli bočilo nad dekličino glavo; s tem prividom v duši sem zadremal. Po noči, ki sem Jo bfl prebil, ni blTo v tem ničesar neobičajnega. Toda ko sem se zbudil in sem videl, da je poldne že minilo, sem se nstraUL Plan!! sem na noge, vrgel oči oko!! sebe in zasačfi An-drčja, kako se je kradoma plazil ob zidu. Poklical sem ga k sebi ter ga vprašal, zakad me ni zbudil. , »Mislil sem, da ste utrujeni, gospod,« Je zagodrnjal, mežikaje v solnčni bleščavi. »Gospod vikont ni seljak, da ne bi smel spati, kadar se mu zahoče.« »Kaa je z gospodom župnikom? Ali se ni vrnil?« »Ne, gospod.« »In kam je šel? ... V katero stran?« Andrž je povedal neko vas, ki je bila pol milje od Sauxa, ter pripomnil, da je moj zajtrk pripravljen. Ko sem vstal izza mize, je bila ura dve. Ker sem se vsak trenutek nadejal abbčja Benoita, sem ukazal, naj osedlajo konje; nato sem krenil v vas, ker mi razburjenost ni dala ostati na mestu. V vasi je bilo vse narobe. Tri četrtine prebivalcev so bile odšle v Saint-Alais gledat pogorišče in tistim, ki so ostali doma, se ni ipoglo prijeti za vsakdanja dela; zbirali so se na križempotjih, pred hišnimi vrati in pred cericvijo ter besedovali o dogodkih. Eden se je ojunačil in me je vprašal, ali je res, da je kralj daroval vsa zemljišča seljakom; drugI Je hotel vedeti, ali bo še treba plačevati davke; tretji mi je zadal še bo*li bedasto vprašanje. Vendar pa se nihče ni vedel nespoštljivo in malone vsi so mi izrazili svoje veselje nad tem, da sem ušel nakanam »onih nepridipravov«. O župniku nisem mogel zvedeti prav ničesar. Ta je trdil, da je tam, oni, da je drugje, tretji, da je odšel v Cahors. Poln neizrekljive tesnobe in vznemirjenosti sem se vrnil v grad. Iz straha, da se ne bi zgrešila, se nisem ganil izpred hiše; več ur sem hodil po drevoredu in se ustavljal zdaj pri rešetnih vratih ter gledal na cesto, zdaj v senci orehov in premišljeval. Zvečerilo se je, nastala je noč, a jaz sem še vedno čakal župnika in v bolestni napetosti duše ugibal, kaj se godi v tem trenutku. Nemirni bes tistih dni se me je bil polastil; misel, da stojim tu križemrok, med tem ko se ves svet giblje, me je mučila do neznosnosti. Ko me je prišel Andrf klicat k večerji, sem ga preklinjate napodi; in po večerfl sem se vzpel na grajsko streho ln sem oprezal v noč, pripravljen na to, da zagledam v dalji zarjo novih požarov. Toda videl nisem ničesar posebnega io župnika ni bilo od nikoder. Ko sem tako prečul vso noč* sem se ob sedmih zjutraj odločil; zajahal sem konja in se odpravil v Cahors. Andrč je rekel, da mu ni dobro,, zate me je spremljal Gilles. Saintalaiška okolica je bila videti vsa zapuščena; toda pol milje dalje, na hrbtu griča, sem došel kakih dvajset okornih setjakov, ki so odločno korakali po cesti Vpraša sem jih, kam so namenjeni in zakaj ne delajo na poljih. »V Cahors gremo, gospod, po orožje,« so ml odgovoril. »Po orožje? S kom se boste vojskovali?« »Z razbojniki gospod. Povsod Jih je polno; klatijo se okoli ter koljejo ln požigajo. Bog nas je čuval, da jih doslej še nismo videli A dre vi bomo že oboroženi.« »Razbojniki!« sem se zavzet »Odkod so prišli?« Nihče mi ni vedel povedati; čudeč se njihovi lahkovernosti, sem nadaljeval svojo pot Toda z razbojniki še ni bilo konca. Pol ure pred Cahorsom sem jahal skozi vasico, ki Jo je vznemirjal Isti nezmi-selni strah. Na koncu vaške ulice je bila postavljena barikada in na zvoniku sem opazil moža, ki je straži!. Vsi prebivalci, ki so lahko hodili so se bili odpravili v Cahors. »Kako to? Čemu?« sem vprašal. »Poizvedet, kaj je novega.« Izprevidel sem, da me domišljija ni varala. Ves svet je bfl razburjen, vse je bilo na nogah. Vsakomur se je mudilo poslušati in pripovedovati; ta je grabil za orožje, ki ga še nikoli ni bil držai v rokah, oni je dajal nasvete, čeprav je vse svoje življenje ubogal druge; ljudje so se lotevali vsega mogočega, samo vsakdanjega dela ne. V Cahorsu je vršalo kakor v ulju pred rojitvijo in Valantržški most je bil tako poln ljudi, da sem se komaj prerij skozi njegova tri zaporedna vrata. Rdečilo nosa in lica! Z uporabo creme »A« odstranite vsako premoč* no rdcčiio Lice zopet do» bi aaravno čistočo in ie» po belo barvo. Din 45 —. Rdečilo oo«« bodi li od piianarva, prehlada ali razSirietij« arterij od*tra» irite t kratki dobi s »Kupd) proti* crvenog Do^a« od dr Doraicne & Cie., Pari« Din 55.— Rdečilo rok. hrapavost nabreklost odstranite takoj a aporabo »ročnih povo« }ev« Din 65— Centifrdia fcosmet zavod Zagreb, llica 37 Zahtevajte brezplačne ilu. »trovane prospekte! f«bte«4|te Drezplniai CfcNfMfK I 100« »lika ml' A. KIFFMANN M ari bo- ■ih-b Pri švicarski trornicf ar La*no '«dek>va«f* ofcrovB ki »estavtjan;« ar (renvco teža). ■m lm ara sa s! dr o (ankerica) nekoliko bol!$e zvrSitvt M— S-letn~ ' ms Ute: Oau-vja Joxa ir dr. znamKe cenejše nege drugje EN 64'- • enim ivoncem g 2 svoneema Du _ 39 - Sietuo jamstvo Pošiljam po po t *wtju. Za Q«<*lgovarjajfWSe vrnen iar.nl Mlado iice iahko oiuvate do kasne starosti ako «te za to skrbeli, predno ie lice začelo /eneti Mladeniško svežino treba čuva-i, dokler ne mine Rabite aa nego Va tega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las: L Fellerjevs pravo karkaško poina-ris ia »aščito lica in kože ona Vam ■zcladi gube in brazgotine, dela kožo ribko in nežno briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto Iznenadilo Vas bo s kakšno brzino izginjajo -»olnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni ne-lostafki kože II Feilerjevo močno pomado sa rast asi. katera preprečuje izpadanje las orerano osivljenje. čisti lasne luskine, lela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Za poizkus 2 lončl?a ene al! po 1 nnčič od vBake Elsa pomade z omotom n poštnino vr»d za 38 Din III Elsa-milo idravja in lepote, ka ero nI samo parfimirano toaletno mi o. temveč vsebuje v sebi tudi medi •insko preizkušane. dobro delujoče se stavine. katere prodirajo v Vašo kož« ■n vzdriujejo »dravo, lepa mlado in Vašo zunanjost mladeniško svežo. Pellerjeva prava mila idravja in lepote so: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerin milo ELSA bora ks milo ELSA katranovo (šampon) milo ELSA milo za brijanje. Poizkusite jih! Nikdar ne.bodete ra oili iruga mila! Za poskus 5 komadov Elsa-mila * >motom in poštnino vred 52 Din. V Vašem lastnem interesu Je. da pošlješ denar vnaprej ker plačati po povzetju radi poštnih stroškov 10 Din več. L . .. jasno: EUGEN V. FFII ER Slublca DonJa Elsa trs 245 Hrvatska ■B 78 ;3 za celo Slovenko, z obširnim poznanstvom v vsej deželi sprejme proti visoki proviziji denarni zavod Isiotako se reflektira na krajevne zastopnike. Pismene ponudbe s točnim opisom dosedanjega služ bovanja dostaviti ogl. oddelku Jutra pod šfio .DENARNI ZAVOD' grad&eafl? del novega čois&ega $os*o$?a na MedlJ-Scluke, ebčtaa Ariiše pri Zagonu ob Krajtti Šolski odbor v Izlakah razpisuje a tem pismeno ofertalno oddajo vseh gradbenih del in dobav gradbe novega šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. julija 1928. Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek Din 250 v gostilni gospoda Blemeis Franceta, Izlake 37, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t m. naprej. V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno izvršitev je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke ter vstaviti tudi končne vsote. Pravilno kolekovane ponudbe j« vložiti najkasneje do 10. julija 1928 ob 12. na naslov »Krajevni šolski odbor v Izlakah«, in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šolskega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo označene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N N < Na ponudbe, došle označenega dne po 12. uri, se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje do llih razpisanega dne kavcijo 8 odstotke ponujene vsote, bodisi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnih papirjih. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti da v celoti pristane na načrte ter splošne stavbne pogoje. Krajevni šolski odbor si pridrži pravico, izbrati enega izmed ponudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. 0 izidu oddaje se ponudniki pismeno obvestijo. 7008 Za krajevni šolski odbor: FR. CENCELJ s. r. Br. 4081/28. Jadranska Straža u Splitu. ifieč: Jadranska Straža u Sp*tu raspisuje natječaj za izradu k'C^ za Pomorski Muzej u Sobtu. Pravo sudj lovan a ;ma:u svi arh'tekti J inžemeri državljan Kra jtvinf SHS kao i arhitekti i inženjeri sla^enskih d žava koji a u ^ do 2 -at u kancelari i Se.-.retanjala Jadranske Straže uz cijenu od Din 100-- U Solitu, dne 20. una 1928 7892 iz Uprave Jadranske Straže u Splitu 824 Zahvala. Vsem, ki so soremil' našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, svaka, gospoda Josipa Planin&ka sodavlčarja dalje duhovščini, oeveem .Lipa* ia ganljive žalostinke, gasilnemu društva, vsem darovalcem cvetja se izkieno zahvaljujemo. Globoko žalujoča rodbina. nrtfina pri Radi prezidave lokala želim Izprazniti mojo veliko zalogo. Zato sem se odločil v času od 25. junija do 4. avgusta t. 1. prodajati pod lastno ceno s 30% popustom od prvotnih, že itak nizkih cen. Omogočeno je s tem vsakomur nabaviti si res dobra in lepa oblačila za mai denar in priporočam ogled mojih izložb v Gosposki ulici št 7. A. KUNC 7757 a 1 Miiiii m 11 ii ali. Dne 27. junija 1928 ob 9. uri dopoldne se vrii v pisarni dr. Kuharja v Kolodvorski ulici št 3 prostovoljna sodna dražba nepremičnin, ki so solastne Adeli Ebenspanger, Erni pl. Palese, Mariji Luizi Hammerschmidt in Ernestu Hammer-schmidtu, in se bo prodajalo po sledečih skupinah: 1. hiša v Knaflovi ulici, ki se nahaja nasproti Kranjske hranilnice, vi št. 251 kat. občine Kapucinsko predmestje z dvoriščem in vrtom za izklicno ceno......... 1,200.000 Din 2. niiva pare. štv. 378 vi. št 270 kat. občine Petersko predmestje I. del, za izklicno ceno 30.000 » 3. pare. št. 289-2 travnik kat. občine Trnovsko predmestje, ob cesti v Mestni log za izklicno ceno............ » » • 8.000 » 4. pare. Št. 292 travnik, 293 travnik, 310 šupa in 291 travnik iste kat. občine, označene v katastra v pare. št. 293 v Mestnem logu za izklicno ceno............ 58,000 » 5. pare. št. 337 travnik in 338 njiva, iste kat. občine po katastru sedaj pare. št. 338 travnik, ob poti na »Pasji brod«, za izklicno ceno . . 25.000 » 6. pare. št. 352 travnik iste kat obč. ob cesti v Mestni log. za izklicno ceno...... 25.000 » 7. pare. št. 353 travnik iste kat. občine, med cesto v Mestni log in Malim grabnom, za izklicno ceno............ 12.000 » Zemljišča pod 3. do 7. tvorijo vložek št 292 kat. občine Trnovsko predmestje. Vadij znaša deseti del izklicne cene v gotovini ali hranilnih knjižicah prostih vsake vinkuJactie, oziroma vrednostnih papirjih. — Zdražitelj mora položiti takoj po Izvršeni dražbi potreben znesek v kritje prenosne pristojbine kolekov dražbe in do-mika ter \% za občinsko ubožno blagajno. — Vknjiženim upnikom so njihove pravice pridržane. — Dražbeni pogoji na vpogled in vsa druga pojasnila se dobe v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica št 3. V Ljubljani, dne 17. Junija 1928. Kdor ogtasufe, fa napredujel Oo sedal najceneJSa ine-tiK.it v dfiatt I >kudiscA Violine od Oin sUr- J Kočne harmonike od Din 60 Tamburic* od L)lo 98- d Gramofon od Dir 345-- 2aAteva.!ts nai veliki katalog, k«te> rega vam pošlioms brezofacnc razpošilja dnevno od 15. julija 1.1. naprej novo muderno ure ena MLEKARNA V GUSTANJU reg. z. z o. z. (Slovenija) B Obnavljamo našo akcijo cene prodaje, s katero smo tmeM v zimski seziji najpopolnejši nspeh. Nudimo Vam: 3 m modernega blaga za damske plašče s la podlogo po bajno nizki ceni D m 396-— ž in to na šestmesečne obroke! Oblačiinice ..iLiRUA" Ljubljana, Mestni trg štev. 17-1. telet 2825 Vozni novi John Buli" bsncInsHs za avtomobile, motorna kolesa, bencinska motorje. — Prednosti; Na bencinu sc pri« štedi 25—30 % (na 5 I bencina 1 tableta), svečice ostanejo brez saj, stene cilindrov čiste, ventili lažje funkcijonirajo, polna kompresija, motor se lažje požene. — Cena dozi s 100 tabletami Din 160.—, „lsSifl Buli" zoščita za sM!o za avtomobile, zrcala, rdravniška zrcala, očala, izložbe. — Prednosti; Ščiti steklo, da ne zamegli pri dežju, od sopare, snega, me« gle. Steklo, zrcalo ostane popolnoma pro« zorno čisto. — Cena škatljici Din 32.—, Juhn Buli" raosa Z1 (Dichtungsmasse). — Prednosti: Vijaki ne popuščajo, ker se spoji masa trdo s kovi« no in otrdi po montaži ter ne ostane ela» stična. — Cena dozi Din 84.—. Glavno zastopstvo tvrdke JOHN BULL Ljubljana, poštni predal 286. Zastopniki g kavcijami za ljubljansko h mariborsko oblast se iščejo. 1431 JCcLr&iiLa, tn, ur* depts* Uio&4* X. oloUl oglasov, j*, pcAcUu na, OgLasiu, oddtLtk J&TRA. Ljubljana, VrtUrtvova, uL.4. CcJurtnu, račun, porbu. krxxAilmc4. LjuNjaiaJt 11A41 SprtsiAuuij*, malih, oglasov za, pri^ kocLnjo JUotlko- JUTRA zakl/u/i, dan, pr+ct izsdon, Usla, ob r/«"*-P-ozjuj*. sprtjtb, oglas*, bodopru-obiisu, cr tasUdnj*, siunlki, lutla, Tolaforb sbnotlkcL 2492 JLaL ooLomki. služijo v posredovalni* uvsodfabu. aamjuu. obanstoa.. vsaka btsuisL 50par. Ua^nanjsi zrustk Vin, Pristojbina. zahfroPin,^ Z&nihrc, daptsottanja, in, oglasi. trgovskima, ah. nilajutsjja. i/iaZaja, vsaka btnda Dut r~ Najmanjši, rsustk DuiHr-.Pnsiojbtna mhfroDuis^Uf* prulojU-nt ja. upedah obtmm, z naročilom', jumtj* oglasi a. pnobapr Tabifan sUaiLkct 2492 Prešlvalko »rlinjih dolar 8evljev sprej-m« - t l- o J Jadransko posavska cevljarna t Kranja. 21642 t- ----- Bpecialist v -^r ski korespcn ••:•«. pnais.jen. z zado^tn,, jv14, Ljubljana — Aleksandrova cesta 21735 Dunajski krojaški mojster ■čs atesta pri krojaški vdovi ali pri onemogla krojaškem mojstru Ponudbe na Jakoba Mohorko poslovodjo, Marenberg 44. Slo-TOilja. 21484 Vrtnarja popolnoma izvežbanega r *s»h panogah vrtnarstva, pridnega in zanesljivega ■prejme s takojšnjim nastopom Trboveljska premogo-fcopna družba, ravnateljstvo tagorje ob Savi. 21446 Poslovodjo iščecmo za lesno industrijo popolnoma samostojno v manipulaciji lesa, ki U bil zmožen voditi poleg tega tudi knjigovodstvo ln slovensko, nemško ter laško irespondenco. Reflektira ^ .samo na trezno, vestno, zanesljivo, energično ln zir.c'.no osebo Ponudbe s pri! ^itvijo spričeval na ogl idd. Jutra pod »Strokovnjak«. 21542 Vajenca a dežele, sprejmem za avto-kleparstvo. Hrana ln stanovanje po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21684 mzsm Učenca sprejmem v Špecerijsko trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21780 Učenko sprejmem za pletenje nogavic. Očna doba po dogovoru. Naslov v oglasnem od driku »Jutra*. 21728 Poslovodjo popolnoma samostojnega v manipulaciji lesa, ki bi bil zmožen voditi poleg tega tudi knjigovodstvo m slovensko, nemško ter laško korespondenco, iščemo za lesno industrijo Reflektira se samo na trezno, vestno, zanesljivo, energično in rea zmožno osebo. Ponudbe s priložitvijo spričeval na oglas, oddelek »Jutra* pod »Strokovnjak*. 21542 Več mizarjev prvovrstnih sprejme tovarna pohištva A. Amann v Tržiču. 21729 Kuharico samostojno, v starosti 25 do 85 let, ki Je vajena tudi sobe pospravljati, iščem k dvema osebama — proti dobri plačj. — Dopise pod »Samostojna kuharica* na oglasni oddelek »Jutra*. 21737 Krojaškega pomočnika samo za boljša dela sprejmem takoj. Naslov v cgl. oddelku »Jutra*. 21746 Boljše dekle sprejmem k dvema 2 te 4 leta etarjma otrokoma Z znanjem nemščine in šivanja imajo prednost — Ponudbe z navodbo plače in zahterv na JeMco B o c a k, Tržič. 21740 Boljšo gospodično perfektno v nemščini, ki prevzame tudi nekaj hišnega dela, iščem k dvema otrokoma Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Vzgojiteljica*. 21551 Pletiljo z lastnim strojem, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21790 Učenk0 za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra«. 21791 čevljar, pomočnika sprejme Ignac G r a i 1 č v Kranju. 21636 Vajenca za kleparstvo in instalacijo sprejme pod ugodnimi pogoji z o«krbo R. Jakelj, Slovenjgradec. 21594 Služkinjo ki ma kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela — sprejmem s 1. Julijem za stalno, z dobro plačo k boljči družini. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra* 21606 Kot rejenko sprejmem revno deklico od 10 let naprej — ki bi se pozneje hotela učiti šivati. Mišjak, Smihel, Novo mesto 21620 Pomožno kuharico ki j« kuhala »dunajsko kuhnjo* v kafkem velikem hotelu, iščem za sezono. Govoriti mora tudi nemško Nastop takoj; slika potrebna Ponudbe z navedbo plače itd. poslati na Pension »Astoria*, Orikvenioa. 21622 Mesarja prekajevalca treznega samca, s dobrimi »pričevali, sprejmem za prekajevanje mesa in klobas. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21795 Iščem Pletnjo za Izdelavo 500 komadov žemskih volnenih telovnikov v mesecih julij in avgust. — Ponudbe z zahtevfci na poštni predal 34 — Ptuj. 21708 Učenko za pletUjetvo, z vso oskr- bo r hiši, iščem. Prednost imajo hčerke železničarjev. — Ponudbe na naslov: F. Klemene, Kočevje, Rožna ulica 269. 21764 Služkinjo ld zna nekoliko kukati, čedno in snažno, sprejme manjka obitelj. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod znadlco »Čedna te snažna*. 21724 Trg. pomočnika vsestransko verziranega v manufaktumi stroki te prodajalko za ipecerij. trgovino sprejmem. Reflektiram samo na boljše moči. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Agjlnost*. 21616 Kleparskega vajenca zdravega te krepkega sprejme K. Bocak. strojno kleparstvo v Tržiču. 21689 Vrtnarja ali vrtnarskega pomočnika, delavnega in zanesljivega išče graščina blizu Ljubljane. Služba stalna, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval te zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod Jifro »Vesten vrtnar*. 21688 Natakarico na račun, ki bi opravljala tudi druga hišna dela — zmožno slov in nemškega jezika, tečem za letoviški kraj na Gorenjskem Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Služba takoj* 21679 Takojšnji zaslužek se nudi potnikom. Id obiskujejo in prodajajo privatnim odjemalcem v mesto in na deželi Sezijske no vosti! Pojasnila vsak dan od 8 do 5 ure. V Kovač Sv. Petra nasip 17 19801 Provizij, potnika za papirno stroko sprejme industr podjetje v Ljubljani. — Piimuo tudi »a državnega uradnika v popoldanskih urah Ponudbe pod »Provizija 5* na oglas, oddelek »Jutra* 21591 Potnike dobro uvedene v vinski -trok,-, sprejmemo za celo Slovenijo proti visoki proviziji Ponudbe na poštni predal št. 138. 21736 Sopotnika išče trgovski potnik z lastnem avtom, lahko z večjo kolekcijo, za potovanje po Hrvaški, Dalmaciji in Bosni pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe z navedbo stroke je poslati čim prej na oglasni oddelek »Jutra« pod «Koiegijalnoet». 21720 Potnike zanesljive te poštene zastopnike ln agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28* na ogl. oddelek »Jutra*. 21775 Zastopnika za Ljubljano te eventuelno bivšo Kranjsko išče tuzem-ska tovarna Ponudbe z referencami pod »V galanterijski in usnjarski stroki dobro vpeljan* na oglasni oddelek »Jutra*. 21756 Agilne zastopnike proti izvanrednj visofkl proviziji išče večja zavarovalnica za Ljubljano in okolico. Ponudbe pod značko »Zavarovalnica* na oglasni oddelek »Jutra*. 21765 Serljozne zastopnike ca raspečavanje prvorazrednega elektr. pralnega stroja v hotelih in pri privatnikih, sprejme pod ugodnimi pogoji Fran Voršič, Maribor, Vrbanova ulica št. 19. 21674 Kot gospodinja ali kot opora gospodinji išče za 2—8 mesece (čez počitnice) službo vsestran sko izurjena, pridna te poštena gospa. Razume se tudi v trgovini Najraje gTe na deželo, ker ima veselje do dela. Prijazne dopise prosi pod »Zanesljiva 44* na oglasni oddelei »Jutra*. 21544 Profesor prevzema inštrukcije sa — srednješolce. Trgovcem nudi temeljit pouk v italijanski korespondenci. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Instrukclja«. 21318 Čevljarji ne zamudite ugodne prilfte zasebnega tečaja, ki se vrši za gg mojstre in pomočnike 8. julija t. 1. Interesenti zahtevajte prospekt. Voditelj tečaja Josip Steinman, Ljubljana, Kolodvorska 41. 21754 Šoferska šola daj« p o a k te iiskniijt .rafctično in teoretično kan li late za »amo^tojn* 4of*rJ' i'ouk je tfm-ljit Is siguren Kandidate «p'ej* mamo v»»k dan Profil: grstis Natančne informacij* t avto-šol, Zagreb. Ksptol št. 15 r— telefon it. 11-06 1» Samostojen mesar in prekajevalec želi nastopiti takoj službo event. mesarijo vzame na račun ali v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21452 Trg. pomočnik mlad, dobro izvežhan v mešani stroki, želj preminiti mesto. Nastop po dogovoru. Cenj. dopise na ogl. odd »Jutra« pod »Zanesljiv« moč«. 21440 Uradnica lobra računarica vešča — vseh pisarniških del, z — znanjem slovenskega, srbo hrvaškega, nemškega te italijanskega jezika • 71et-no prakso, v večjem indu strijskem podjetju v Ljubljani, želi spremeniti svoje dosedanjo službo z drugo samo za dopoldanske ure. Cenj. ponudbe na ogl od. »Jutra« pod »Dopoldan«. 21470 Podjetjem uradom, denarnim zavodom se priporoča za poduradnl-ka ali slugo vesten zanesljiv te inteligenten mladenič, lepe postave, ki je absolutno zanesljiv te zvest, ki bi bil vsakemn šefu t veselje Cenjeni interesenti izvejo naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21567 Gospodična stara 27 let* perfektna kuharica. vešča ročnega dela in gospodinjstva, išče mesta pri boljši družini Gre tudi kot vzgojiteljic^ otrok — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. čebelarskega dela I Kuharica iščem. Zmoten sam pa tudi j samostojna, pridna mizarskega dela. Naslov: | nja, leli »i»ibe na Flori janska ulica it. 17/TI I trgovski gostilniški biil, SI560 večji men ti. Naetop po Vrtnar v svoji stroki popolnoma vešč, samski, 81 let star, išče stalno nameščenje. Tudi Je pripravljen prevzeti mesto starejšega pomočnika. Nastopi lahko 1 avgusta. Cenjene ponudbe na — Karel Malek, vrtnar, Slov. Bistrica. 21310 šofer s šestnajstletno prakrn — išče službe. Naslov v ogl. oddelku «Jutra*. 21582 Absolventka 4 razredov meščanske šole išče mesta učenke v manu-fak turni aH špecerijski trgovini. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 21531 dogovoru. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod Miro «Pridna fa varčna dinja it. 86*. Knjigovodinja popolnoma samostojna ▼ vseh pisarniških delih, perfektna v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Stalno mesto 50*. 21624 Postrežnlca iiie poda; grs tudi prat na dom. Naslov t oglas oddelku »Jutra*. 21704 Ključavničarski pomočnik želj premeniti svoje dosedanje mesto Zmoten vseh ključavničarskih del kaikor tudi avtogeničnega varenja Star 25 let, s prakso v Franciji Dopise na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro «Spo6oben». 21672 Deklica trgovsko naobražema, s znanjem slovenske stenografije in strojepisja, teli vstopiti takoj v kakršnokoli primerno službo. — Naslov: Zdolšek Z Inka, Ponikva. 21707 Mizarski delovodja želi primernega mesta v kaki tovarni pohištva. Je absolvent mojster, kurza na srednji tehnični šoli r Ljubljani m Je sposoben popolnega strokov, risanja, kalkulacije ln v enaki meri vajen ročnega kakor stroj- Mizarski pomo^k pod značko »Mizarski delo- i iSče službo pri mojstru, vodja št. 5568». 21760 i kjer bi se še nekoliko iz- uril. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »St. 59*. 21804 Zakonski par brez otrok, išče mesta kot oskrbnik, hišnik, skladiščnik ali slično. Zmoien vsakega dela, pošten in trezen, z dobrimi spričevali. •>,ena prevzame tudi delo Fotografski učenec želi menjati mesto v svrho večjega znanja. Je dober ____ ________ ____ ____ retušer itd Cenj. ponudb« Skromni pogoji Ponudbe na i j« poslati na oglasni od-oglasni oddelek »Jutra* pod delek »Jutra» pod -c:- 21583 »Skromen*. 21767 1 fotografa*. Sin 21734 €(TifD®te G(TD <0®tei€8; Izvirna pravljica s slikami za deco. Solsals te tka Metka. 20. Ko Je bil raj končan, Je mojster Pajek Jadrno s predel srebrno nit od drevesa do drevesa in na tej niti se je zazibala nežna vilinja deklica, kraljičina dvorna plesalka. Pri njenem plesu pa ni igrala navadna godba, ampak slavec sam je ubral svoje srebrne strune in njegovi mehki, otožni glasovi so milo doneli v prelepo noč. Skoku se je zdelo, da je v nebesih, le škoda, da je bilo vsega prehitro konec. m ipIMMp cnp »isipil!m&i^mM 21. Po končanem plesu Je sedla vsa družba k slavnostni pojedini, ki so jo bili širokokraki hrošči med tem nanoslli na mize. Naš Skok, ki ga je kraljica posadila zraven sebe, je zdaj izprevidel, da vilam res ni treba loncev, ker jedo le sladko medeno roso iz cvetnih čaš. Na tihem Je seveda pomislil, da bi jim hrana Iz čarobnega lonca Se vse drugače teknila, Natakarica pridna in poMena Ljubi ji čanka teli tsfcoj premeniti službo kamorkoli, tudi laven Ljubljane. Gre tudi r pomoč gospodinji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifno »Dobra moč». 21585 Vpokojen poduradntk izuSem vrtnar, lič« službo sluge, skladiščnika, taka. santa sil kaj (ličnega. — Zmoten je vloiiti kaveijo. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Vrtnar 19*. 21619 Mesto hišnice iščem Družina šteje 2 Rana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1164« Natakarica išče službo ▼ boljSi gostilni, event. sprejme mesto gospodinje. Zmožna vsega dela, Skrbna te poštena. — Ponudbe proel na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro »Doma iz gostilne*. 21695 Šofer trezen te zanesljiv, zmoten tudi pisarniških poslov — teli spremeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Šofer Rus*. 21675 Tenls-raket prvovrstne znamke, prodam po jako zmerni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21633 Moško kolo dobro ohranjeno, za 1000 D daljnogled Goerz, 6 X, za 600 Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21637 Fotoaparat VoigtUnder -Berheil, 9X12 Doppelanastlgmat, nov, s 6 kasetami in filmsko kaseto, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. »Jutra« 21473 Akumulatorska baterija tipa T—6. sistema »TudoT« 60 elementov, v dobrem •tanju, ugodno na prodaj. Jos. I. Rus ln drug. Domžale. 21042 Parni kotel majhen, stoječ, s pritiklinami, sličen Xido, za mlekarne, kletarne, sušilnice, tovarne likerjev in konzerv, pasteriziranje 1. dr., zelo poceni na prodaj. Komisijska trgovina. Sv. Petra cesta 24, Ljubljana. 20990 Hrastove parkete dobavlja Vam najugodneje tovarna Alojzij Kane, — Mengei. 20591 Drva bukove te hrastove, odpad Uo od [*rketov do«tavlj» rio nizki ceni na dom parne žaga V Scagpettl v Ljub liani — sa gorenjskim ko lodvorom. 86 Vrvarske Izdelke aa j bol jI* kvalitete w*V oajeenele * oarveSJi frru m » Jugoslaviji 1 oviro* motvoza b vrvarna d i iro«optj« ori Ljubljani -Komisijska taloga Fran« Palme Ljubljana iJoopo t*ka »esta 7 — Olj« ' »ak»rjrv» 7 te Maribor Koroška 8 881 Radio-aparat proda po zelo ugodni Friderik Oaka, Stari trg it. 16/1. 11715 Peki pozor! Stroj za mešanj« testa proda E r I e n, slaščičarna v Ljubljani. 21726 <>x Prostovoljna prodaja raznih kipov, vas te kon- zol, izdelanih po starem rimskem vzorcu, stenskih krožnikov iz mavca, morske ikoljke, akvariji t vodometom, terariji ta coa 150 kg kave (Konserven-kafee), od ponedeljka, 26. junija naprej vsaki dan od 10.—12. in od 14.—18 ur« r Krilevniški ulici It. 11/1 21706 Dražba konj m vrU v ponedeljek oi> H15. uri aa Kette Murnovi cesti 28. 21794 Pisalne stroje nore te rabljene, prodaja ia obroke Gusttečič. Ma-ibor, Tattenbachova ulica 14. Zahtevajte cenik. 21180 Ariel prikolica nova. kompletna in vetro-bran naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra*. 21634 Tovorni avto .'ton-ki. znamke »Saurer* > (K)|«jlnuipa >lobrem stanju ripravljen za vožnjo, po 'eni naprodaj — Eiportna Irnžb« Mathels, Suppanz in !rug. Maribor. Cvetličns ulica It 18 17881 Motorno kolo 3 in pol UP, znamke »Ariel«, starega tipa, brezhibno delujoče, v dobrem stanju, prodam radi nakupa avta za 6500 Din. Z. Ambrožič, urar, Bled. 21354 Avto znamke Brenabor, !8 HP, z elektr razsvetljavo, 2 rezervnimi kolesi, vse v ''obrem 6tanju. naprodaj — Informacije daje Jugoavto. Ljubljana. Telefon št. 2236. 21581 Motorno kolo s prikolico, skoro novo, prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21771 Motocikelj BSA 350 cm*, nov, kompleten, s sociusom in karbidno razsvetljavo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21761 Železno posteljo zložljivo, samo v dobrem stanju, belo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra * pod Mfro »Cista postelja*. 21632 Elegantno spalnico masivno, nov«, ta trdega lesa, prodam. Naslov pove oglasm oddelek «Jutra» 21786 Pohištvo dobro ohranjeno, zaradi selitve naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 21787 Opravo sa dsllkatesno trgovino — skoro novo, proda Z. Po-ženel, Ljubljana, Ahacljeva cesta 18/L 21607 Razno pohištvo prodam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21719 Jedilnico poceni naprodaj v Groharjevi ulici 6. 21738 Salonska suknja za srednjo moško postavo, poceni naprodaj v Ljubljani, Gradišče it 7/L levo — (od 10.—2. ure). 21533 Modra obleka za srednjo moško postavo, poceni naprodaj v Ljubljani, Gradišče št. 7/1. levo (od 10.—2. ure). 21534 Stare moške obleke in drugo kupujem ter plačam najbolje. — Dopisnica zadostuje, da predem na dom. A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 21784 PletHnl stroj znamke «Popp» K. 8, skoraj nov. naprodaj v Sp. šioki, Jernejeva ulica 43. 21783 Visečo svetnjko poceni prodam v Ljubljani, Gradišč« 7/L levo (od 10. do 2. are). 21532 Plinski štedilnik malo rabljen te lep sokolski kroj prodam. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 21728 štedilnik telesen, v najboljšem (tanju, izvrsten za peko, pod ceno naprodaj. — Pojasnila daje hišnik na Cankarjevem nabrežju 1. 21770 Tesarji pozor! Več tisoč sobov sa mlinska te fagina kolesa — (Kammholz) iz črnega gabra, prodam. Josip Kušer, lasni trgovec, Vitanje. — 21824 Kuhinjski štedilnik Aoto nov, takoj poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 21792 Radi opustitve trgovine naprodaj eels zaloga galanterijskega in konfekcijskega blaga pod fakturno ceno. Event. oddam trgovino s celim Inventarjem. — Potreben kapital 60.000 Din Ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod ioirs »Kulant-M blago*. . MU09 Stever-avto tjpa VTI, športni blok, najnovejša zadnja os, s 7 sedeži. popolnoma nov. zelo eleganten, proda di. Scher-baum, Maribor. 21673 Luksuzni avto šestsedetnl, znamk« De dl on bouton, z elektr. razsvetljavo, nove gume, jako dobrem stanju po zelo ugodni ©eni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 21800 Tovorni avto S—Stonski, znamke DJatt«, v brezhibnem stanju, prodam ali zamenjam za luksuznega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21800 A. J. S. popolnoma nov. ugodno proda Gustav Pečnik, Sto-žice 47, p. Ježica pri Ljubljani. 21618 F. N. damsko kolo. tovarniško novo, globoko pod eeno prodam, tudf na obroke. H. Kenda, Ljubljana, Mestni tig 17. »478 Žensko kolo dobro ohranjeno, proda B o I i č, Ižanska cesta — mostna baraka. 21667 Brek voz za 10 oeeb, v najboljlea •tanju, po nizki ceni proda Fran VTisjan, sedlar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 25. 21755 Voziček na peresih, za majhnega konja (ponyja). v dobrem stanju, kupi Mih. Tomšič, Vrhnika. 21687 Vsakovrstno zlato Jutra». Maribor pod »Takojšnje pla* čilo«. 21428 Spreten rokodelec vdovec kupi veliko posestvo z gozdom v mariborski ali celjski oblasti Ponudbe na 21712 Jutra pod šifro »Štajerc«. 21351 štajersko vino izvrstno, belo, po 12 Din liter toči Grajska klet — Mestni trg 13. 21654 Mallnov sok pristen, dob;t« pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 21776 Maline In borovnice kupujemo. Nakupovalci te prodajalci naj se pravočasno oglasijo pri tvrdki »Alko«. Ljubljana (Koli-zej). Telefon 25-36. 20694 Kupum Parni stroj s 50—80 k s te ( stopnja-sto rešetko, v brezhibnem --tanju s garancijo, rabljen ali nov. kupi pri povoljnih plačil pogojih parna žaga Ponudb* na oglas oddelek «Jutra> pod «M. F. 8.» 21524 Arnika cvetje lipovo cvetje ter podleskovo seme itd. kupujem po na j vil jih dnevnih cenah. Iščem nakupovale«. — Ed. Pišler, Vrhnika. 21597 Reglstr. blagajno dobro ohranjeno, kupi F. Huber, trgovec v Kočevju. 21386 Stružnico i dolžin«, rabljeno, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na «tTna» d. d.. Rožni dol. pošta Semič 21682 OblJIčnJake (modri«) aa izdelavo betonskih csTi, 15, 25 in 35 cm, rabljene, kuri Anton Bter-■ss. lar-^ U88« Enodružinsko vilo ali hišo z vrtom, oziroma polovico dvodružinske hiš«, v rajonu 1 5 km od po&ts kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «1.5 km*. 21777 Hišo v LJubljani ali predmestju knptm v co. ni do 100 000 Din in plačam takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prazna hiia*. 21763 Enonadstropno hišo na novo preurejeno — ■ manjšim posestvom ter vi-nogradom radi preselitve po ugodni ceni prodam ali oddam v najem. Oddaljeno B minut od kolodvora Straža. Toplice. Reflektantje naj se zglasijo v gostilni na kolodvoru. Medic, Straža — Dolenjsko. 21688 Hišo gospodarsko pori op J«, vrl za zelenjavo, njive, travnik te vpeljano obrt za usnje oddam ugodno v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri* pod šifro »Sreča*. 21745 Grajščinico 28 oralov poeertva pri Ko. riboru, moderno, prodam aa 600.000 Din. Dopise na naslov; Ljubljana, poštni predal 283. 21771 Hišo ali vilo stanovanjsko, kupim v sredini mesta — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hiša ali vila«. 21612 Hiša v kateri Je znana restaTw ija v Gorič (Medvode) je naprodaj. Ved raciji ■ičanah it 19 v oglasnem oddelku Jutra. »7» Srednje posestvo tik Maribora, velik sad o. nosnik in vinske trte velik vrt za zelenjavo, primerno sa vpokojenca aH vrtnarja, selo ugodno pro« da Anton Sredenšek, Po« brstje pif Maribora, Narf brsina ulica • 11584 Posestvo ta mesarfla r hHJtoi fcotodvora relli« bdastr«W U tsW prometnem kraj«. pripravo« l»di »a 4ru*o obrt. t BajbolJfrto itujt. ps c«ru aaprodaj radi irm-lin-»k;h raimar Obsega S •oti, imum«, ledeni««, prekatsvalnie«. delavnico, Trt, i oni« travcikor in pjlr tik poMstva. — Besni dobilo a*lor t ori vlauw. »738 Radarji pozor! T b'litru Hada>UBa pr) Laikom prodaja nai«, *j<1uM> bi t opeko krite kilo, r kateri )» obokana kl«t, kuhinja ta v«Mka •«-U Pole* bih > U«r u I rla"rl živla«. I Bvijbfto •olrico. Okrog Ufe >• tudi «TlJ mmljifca 1 mkl&čbo Wx> Om 16.008 Dta P«. »ulb« aa dr. Boš, odretnjk s- LsAk*. 81698 t i-.U f ■ iT 01 V. * Starega bobrovca ii p 1 7f«0—8000 kcofc-Urr kadrott*, TU. 81548 Hrastovo hloda ik« ia mm kapotaa ti*k.j;te>m-9 piačilu — u Silka, t*rxraa parket puv U.i Metelkova tihe* i, LJubi>LaB. 19344 Bukov« lr?re N, 110. 145 ta IM C o'MU 1 TMrom arofci h tuji Aobavi Pro-■tetni kraj« 21513 Novo gostilno l»»«k<-nlcar?>n8DO, bitra ko-fcdrora dara ▼ naj?m. 0-»**»na pra-rlra Ka nacoola-po Pofa-re m: Iran JakSe. Drina »ela, Dolenjsko. 21411 Trgovino I l^plm po«1 tik ipznlce ta\oj tijro-lno pro- NmIot ▼ o«i odd »Jutra«. 21480 Trgovino dote« Uo&». i blafon ta gotUaa. mio obrt po»eb«j aE pa ikn^no oddaa ▼ najem ali na ra-ftua pod Blodnimi pogoji, radi irnlinekih razmer — Ponndbe na upraTO .Jutra* t Maribor« pod »Slovecoka Bistrica*. 21S41 Mesar, podružnico daa a« ražun U aaaealji- nem« T,5tnv ▼ *ekan}« •uno^oi-pomo&niJn. ki u«di 9000 Dva kart i j« Poimdb« na oglaaoi oidelek «Jutra» pod »Mesarija*. 21508 Gostilno mtv Itajmta oddaa na radon po>l a^od-aiani poRojd Prlpramo (4 ■ua» tojno l. na deteU r »elo prijetn«« kraj«, oddan r oajpn» r*l»o-ložni Dopis« po. 21599 lepo ml 1 Stanovanje ta t 8 kopalcioo po««bk« »o-bo la Tieml dre^uai prttt-kilnaBl a d d a ■ takoj na Mir ju k«a1ot t oglasnem oddelka «Jetra». E15Ž1 Stanovanje S »ofe, parkMferas« ta l elektriko, t nori htX oddaja. Nafckrr ▼ oglaeaean oddoiku »Jutra*. »1778 Stanovanje S—« sob, * prumtaaati Uie aiarbnl aradnlk • 1. aT^ustom. ET«nt. poprarila prevaame Naslor r oglasueon *dm za t*?coJ ▼ sredini »ft«»a PonndT%e na Ojrla«ni Oddelek »Jutra* pod Šifro •Ctaitrum 88*. 21650 stanov3ple ^«to?eSe h p^ih «>t> In tre. prostorov u ■>«*la. Ponudbe pod 51fro «Btam1r>k na o?la."=-pf #ddpl«k »Jutra*. 21797 Veffk atele s ka- hlnetorn •d^amo « 1. a-r^Tstom T ■ofosradnM na Miklo^lferl ee«t< Ponuifbs na Pokojnm-zarod. Gledali?*.* 8. 21794-a Velik lokal s ofsar-no In skl^?«*^ •d damo i 1. arffTiotc« ▼ »o-vncTadnt! na MIVloflčerI ee«M. PoinuTbe na Pn>M-Blnskj zaTod, Gleda1U>a 8. 21794-a Pozor! acentur^ hi drufld isrto^v t5V bnaV> nrfliko pri Jar-B«m 'kladKiSi Vn rireroml dmfbi d. d r Coliu dobiti pi*«")* hi pod »^Mtiimi T*"rnfi na rimo-lapo Obrnite »e direktno ca tamnovano tvTdko. 21600 Prlvc? nn^or! fe »l let »taro. doVo Mo-Eo brimirn r Plnd^noih pri M^nHoru. A1f»V«androra e. K predam rx>d renn — TJpnarifcelj RadiroJ P i r Mreo. K 677 Stanovanje 1t«o sobi, kaMa«« ta pritiklir.e) na Taboru — lamerjam ia podobno r trui-tr. Ponudbe na ocla^nl oddelek »Jutra* pod ilfro »Snažno 1000 Din*. 21748 Primerno stanovanje sa JuH] iidffta uikonca bres otrok. Ponudbe pod iifro »Mima stranka A* na opl. oddelek »Jutra«. 21592 Stanovanje •rroirt hrano dobi >ro"po-■Kina ali rdora. ki M po-«>diU 15—50.000 Din ca pornih-nje trgovin^ Pismene ponudbe pod »Zanesljivo® na podružnico »Jutra* t Celju. 21486 Stanovanje sobe In velike kuhinj«, s pritiklinami ter »o uporab o nralr.i^e o d d » tako' aH » 1. Julijem J N e m e t h Kodeljevo St 269. VpraSati od 13. ure naprej. 21540 Stanovanje t sob in prltikitn, primerno ia šiviljo. M?* stnutka 2 oseb bret otrok, za takoj ah' pozneje t eent-rn aH v bl-Jini. Plača do 1800 Din. Ponudb* na Offlas. oddelek .Jutra« pod fifro «Zrs?no in rvetlo*. 21613 Stanovsnle •—g »©'b i5S>- dvočlanska družina Ponudbe n» osrl.v« oldelek «Jutra» pod Sifrc »StarejSi*. 21709 Opremljeno sobico • povoham vboda« ta etak-triko takoj oddam Kaalov ▼ oflasne« «dd«Lkm Jutra. 21617 Mesečno sobo > I pOMeijami od. 81780 frUmuid Gospodično •mjmtm aa kran«. Naslov T «flaanaa «dd(*F.u »Jutra*. 81647 Primerno sobo v SiSki iifte mire« gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Odsotnost*. 8177» Prazno sobo parkettran«, i aiektr. m-rvetljavo. odduu t 1. Julijem PoiflodaU Md ». ta lo. ono Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra». 81708 Sobo rrstS«, Utau gL potU ta tri. kolodvora oddaan s 1. julijam Naslov r «glr.snam oddelku »Jutra*. 21768 Opremljeno sobo * poeebnrm vhodo« ta slek-triO.ao razsvetljavo takoj od.lam tolidsemu gospodu. Naslov y oglasne« oddelku »Juiiu. 8178» Sobo »MM ▼ Ilfaskt uftei 1» d«*a». 81730 Sobo aa« opremljen« ta eao prašno, v najlnnJem ontru mest* takoj oddam Naslov v oglasTrem oddelku Jutra. 21772 Opremljeno sobo lepo. t dvema posteljama, v večjem kraju na Gorenjskem oddam preko poletja. Event snparatna kuhinja Informacije »e dobijo na Mestnem trgu S/TU, levo. 21788 Kabinet delom* t hrano, iičem pri ?krhtii gospe la 650 Din Do*ri«» na ogrlanu oddelek »Jutra* pod »BoljSl. mlajJi vpekojenee*. 81603 Balkonsko sobo lepo, prašno aH opremljeno, i eno ali 2 posteljama oddam. Elektrifcna luč tn kopalnica. Vodnikova ce*ta ft. 14 (poleg »tare Siien«ke cerkve). 217E2 Sostanovalca faprejmera takoj v lepo ta čisto sobo sa Rfanski eestl H. 2/n. 21710 Sobo s potebetm vhodom ta stojnic, oddam • 1 julijem farno boijjemu gospodu na Bledtreisovi cesti St. 5/TI1 216(39 Sobo Mia&ao, Mmrlrano. oddam v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21726 Sobo oddam j»ot=podu. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 21665 Lepo sobo t vhodom ta stopnic, oddam ta mesec julij tn av-gust. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21688 Opremljeno sobo kuhinjo, pooolno-tn t elektri- event ina teparirano ko oddam > 1. julijem koncema bret otrok ali 2 gospodičnama ▼ Rožni ulici Sl/I. 21668 Katero dekle nepokvari^o. t«U znanja t Amerikanoem ▼ rrrho lenitv«? Ponudb« • tilko (katera M »a tahtsv« nepokvarjena vrne) 0 otnai-b« starosti J« poslati na ogl. odd »Jutra« pod »Bo-'.iočnoet ▼ šolnini Kaliforniji«. 21469 Znanja želim 1 »tareJJim, dobro «4tutra-ntan got^iodom. Cenj. po- | nudbe na oglasni oddelek ! •Jutra* pod »Prevarana v | srefii*. 21766 : Gospodična v »talni tlužbi, dobro ii-tudrana, coaiajna, M želi setMJidtl. ker je osamljena, « tnačajnim goepodoa t srednješolsko aU akademsko taobratbo, »d 37 let dalje. Le r«m« dopiw Je poslati oglasnemu oddelku »Jutra* pod «Zna6aj 295». 21799 Osamljena gdč. v »talni službi, mačajna, žeK nuji 1 »tarejžim, tna&ajnim ta inteligent&im (gospodom, r »vrbo družbe m rairrdrUa. Dopise pod »Polije 8675* b« «gl**ni oddelek »Jutra*. 21798 Osamljena! it« pismo! Vzadi «d-jotelj: no> mačka 81808 štirje zapuščeni uniformirani slavčki južnih krajev nai« domovin«, tt&ejo Utotake lnU-:ig«Dtae slavlee. v »vrh« dopisovanja Kasaejia že-nitev ta iuključeoa. Predpogoj Je slika, katera »• na zahtevo vrne aH tame-nja Tajnost zajamčena — Dopise pod »Slavček MU-ček. Ljubo in Drago> na oglasni oddelek »Jutra*. 21806 Gospa Hara 40 l«t, brrn preoole-nja. Želi nafti človeka, ki bi Jo tolažil. Ponudbe aa oglasni oddelok »Jutra* pod »Tolafba*. 81749 črnooka In blondlnka Avtobus-Paar Jesenice Proga Jeseoio« - Mojetraea-Kraniska gora - Radovljica- Bled ta naaaj t perijodii-nim prometom ta ocira>« M prikljuiitv« k vlakom. — Cena ta km ta osebo 1 Dta Pojanaila ta rasi Itatkl pri Potniku, potnUkl biro. O&eboi avto ta prekorafo-uje meje na razpolago. — Prane Paar, hotel Paar — Jesenic«. 80647 rniatiAfiif^iT^ ^ t Gostilna Jedrllnlč Omlšalj na Krku aprejema abonent« p« 45 Dta dnevne — ■ vinom 50 Din — postelja, tajtrk, obod, večerja Dobra ia obilna hrana. Restavracija ob morju, tik pomola. Košnje ob rostavraoiji bret-piačno Bres tsJu. 816» V okolici Jesenic, Kranjske gore ali Kamnika j&sb prtmeree kraj ta U- loviitf ta mes« julij — Javite glede stanovanja. Hrane oa na*lov: A Štefanovi«. Beograd, Mllola Ve-likeg 66/1. 81668 Aleksandrovo otok Krk Kestavraai Pensioo — Kvarner . Peselon 90 do 55 Dm d»evoo Irrr«tjia — ■•uhinja. lerfis Lega Obveza« K Orli 4, r«stavrat«r 20964 Restavracija >Planhiac Sv. KrB aad Jea^Aicami, j« na novo preurejena J>a raspoiegc se tračne »olučne tobe m seia družinska stanovanja. Avto takti vsak t»* »a raspolago Cone Dure«; irres glavne ■■ezone tnat«n popust. — Priporoča te »prava 81408 »podo »Ves«; ta t boljšima eo-bopiss pod iirro ieHte oma esels u-fka* Ba ogla-«ni oddelA »Jutra*. 21676 Višji uradnik želi poroSiti gospodično od 24—& let — it premožne obit^ljl Dopise pod iiiro »Jesenska »vatb** aa ogl. oddelek »Jutra*. 214S2 Mlad obrtnik samostojno, na Gorenjskem, s pol milijona premoženja želi tnanja radi žeuitv* t grič t nekaj premoženja, v starosti do 25 let. Ponudbe je poslati na oglasni odd. Jutra pod mačko »Srečna ženitev«. Ž119S Državni uslužbenec itar 27 let, visok«, lepe postave in »impatlčen želi dopisovati » tebi primerno gospodična r rrrho poraeji* ženitv«. Zeli »amo ro«ne ponudbe ln to « sliko, katero n» zahtevo vrne Oenjrae ponudbe poslati na naslov: Anton Kosec. Kragujevao. Kosovska ulica br. 10. 21363 Gospodična srednjih tat, mirnega ina-ftaja, s pohištvom, žMi resnega tnanja t gospodom, najraje državofan nastav-ljenc.em, v svrhe ženitve. — Ozira se le na reeoe ponudbe katere je poslati na otrl. odd. »Jutra» pod »Tiha sreča«. 21183 Stanovante S ln posel«ke sobe s 1. avrnsto-m. Plačam 1000—1S00 Din meseno Ponndbe pod značko »4 odrazi e* na oglasni oddelek »Jutra*. 21666 DT-TASKA STANOVANJA BoH2e (Ttlaklnle nižjih razredov sprejme v popolno tvskrbo Ln nadzorstvo učiteljska družina v neposredni W5Wni v * e h «ro, solnčno. s posebnim vhoiiom, elektriko in parketom, v bližinj glavnega kolodvora oddam * 1. julijem za ene ali dve osebi Kolodvorska ulica £t. 34;n. lovo. 21094 Sobo z lastno posteljnino ta perilom iSče rospod v centru Ljubljane Naslov v «wrlas. oddelku »Jutra*. 21698 Gospoda sprejmem na stanonanj« ln hrano t Korytkovi ulici 23 21701 Novoopremljeno sobo za 900 Din mesečno odda Roza Cakt, Stari trg 15/1, deano. 21714 2 opremljeni sobi « posebnim vhodom, čet počitnic« poceni oddam. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 21711 Solnčno sobo oddam t 1 Jutijem. Nador r oglasnem oddelku Jutra. 21762 Solnčno sobo lepo ta čisto, oddam takoj po zelo nizki ceni. Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 21717 Prazno sobo veliko okoli 25 m', pripravno za pisarno, v l liži-ni poŠte iščem Ponudb*; z navedbo cene aa naslov: • Zadruga ttavbnikov*, Breg Gospod s premoženjem, star 92 let želj poročiti eospodično ali vdovo brez otrok v »tarosti 25—80 let Ponulbe je posla« s sliko Na-Mov Franc Sitter. Laura«traat No 8., Eijjrelshoven-Litnburg. Hoi-land-Niederland. 21552 Vdova ki ima gostilno ln kavarno r LJubljani, M poročila 44 do 60 let starega eospoda z nekaj denarjem. Ponudbe pod »Spoananje 44» na oel. oddelefe »Jutra*. 21774 Boljši kmetskl fant orimerno bsobraSea, s kapitalom 40.000 Din, 1SČ« gospodično v »vrh o ženitve, ki poseduje boljSe p(v »estvo in ima koncesijo »ostilniSko • trgovske obrti. Prednost v starosti od 18. do 25. leta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Srečen trenotafc it. 10.noo» 21648 Inteligentna gdč. «t»T» 21 let, t neksj gotovine. treovsko naobražena. žel! znanja • trgovcem, ki ima lastno trgovino, r ?vt-ho ženitve. — Doipise pod »Srečni. dom» na og^n-ni oddelek »Jutra«. 21796 . iatlTUga H. 14/lL Kanarček zelea mladič, s St. 58 J. K. je užel. Kdor ga vjame te prosi, naj ga odda proti ■lobri nagradi t trg. Bonač, 21731-a Sel«nburgOTa ulica. Več opremljenih zračnih sob t dobro hrano (penstoo 40 do 45 Din). 8 minut od zdravilišča r LaSkem oddam. Zadaj ta h 160 lopo ta kopanje Družine po dogovora M. Verhove, Kolodvorska ulica frtev. 11 H. 81667 Slovenski penzton «Astoria» v Orftv«nlci m prtpocoga rojakom levrstna kuhinja, lepe »obe t balkoni — centralno le?e8 Pojiasnfla od uprav« »Astoria*. OrTk-venica. 81621 Par |etov?Sčar}ev Hprejjnlike za legitimacije •rrtaU as.ihitr«)« btogrsi Hogoe Hib4er LJobllaaa Valvatorjev tej. 92 Vulkaolzlram rte mt* itUllBl tsr taloSe In snežne gumijeve čevlje rofvarna« uiiMa a «o orje P Skalar Ljubi lana 'ilmska Prednje dele iadalujem po «aera( ««ei na osemkljttioi stroj K. 8. Draga Van.iot, 1Wrt — Gerbi&«va 8. 81788 Hladilne omare ltolirane t piotovis« ta gospodinjstvo. deHkates«, gostlJničari« ta BM»arie ta-delujs »Veha*, Ljubljana, GosposveUka e«sta it. 8. 81757 Hrastove parkete Vam dobavlja Bajugoda«)« tovarna Alojsij Kan« — Uemgei. 80691 Nor«! V«t«l Ležalne stole naJnoveJSom taatsaa. ta lego ta »edenta. tadeluj« po so) ceni Ru-lolf Mohar, tapetnik v Ljubljani. Go-sporveteka oeeta itev t. 81747 Za umetne stike na iamet« ^Trejsmam aa-roSIla ob nedeljah ta prat-nik;h: Star« pot L, vrata 8, poteg LsocUča. »76» Čevlje v«ek mt, kakor t*d) roj. zarje Itdelujem po naročilu ta ta akaport, po zmernih cenah Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ročno delo*. 81700 V hišo Vam oddamo ratpoffijalsleo Ponudbe na poitnj predal 74, Zagreb VL 81808 Strojniki In kurjači Vsako prvo Bedeli« v n»-secu sestanek ob t ari dopoldne v salonu hotela Llovd aa Sv Petra »esti v Ljubljani Ddeležba dolžnost. 81499 rm druge od 41via4:n« tupuj* 3> tacratijirc U>tu< •lafia D Uv arič Lrublta na Flori lanska «Ue* K t 47 Trlclklje 1 «knnj,cc a oslico« tvra ka. ta Drevttanj* blaga priprava« ta trgov««, pr kai-B* Is bmt)«. t»d«Juj» »Tribuna* f B L. Ljub Ijana. Karlovska eeett 4 46 STAMPIUK , t. soklic: mm fisst 54. žn n;«roA» c vi (Uri i»deio 'alAlc* ivoi* n»jboJjš» tan> ■m»» r««b mt Canikl 0» tipelago IM» • Ta stroj »Tnumptu nadknljuje •dl tvoje fksaktnortl, te -ž nosti protnosU. rian ■ »O in .igurn^m trku. na, ., brez vsakeza Iruzejta HniSenja — Cena za mani še 30 ln 50 Din. Cena za veči i ročajem 60 in 75 Dr P'ačati ie naprei ki priložiti poštnino s čekom štev 35.734 SNUR, Prospekti irrat hi fr Slar> Orahovlct. SELITVE * aestu Si A* deželo »trokovno hi najeeuejt* potem Slovenla Transport LJubljana, 4ikkrf18eva r^rt« 86 'elefon It <718 80 POZOR! Cenjenemu občinstvu, izletnikom kakor letoviSčarjen nudi kolodvorska bufetna restavracija v Rogaška Slatina (Slovenija) izborno, zelo ■kusno opoldansko kosilo po Din 15-—, zajutrk, opoldansko ko>ilo in večerjo po Din 35*— za osebo ter se priporoča v bbgohotni poset ALBINA ČREŠNAR, bufet-restavraterka. Najpopolnejftl Stoewer iivalni »troji sa Hvflje, krojače ia čevljarje ter si vaak dom. Preden gl nabavite ttroj, oglejte si to izrednoet pri tvrdki LucL Baraga, liubttaia, (•lenburgova nlloa l/L 3reote£u imik iž-tatnu garaacta Telefon St 980. n 1 Jecljanja .9 temeljito ta tra^so «d-vadite Najboljša priznanja in reierunct od »dravnikov m privatnikov Med drugimi: «8 posebno DvaJetno<-tjo vam sporočam, da t« ta-ornem uspehu Va&e meto-i« pri mojem nečaku čutim.* M. Zupane — »Po-'rjujem Vam rt« mi }s bilo r štirih tednih jecljanje po-»olno odstranjeno * — M Dvoriak — Prijare vsaki ian od 8.—8 Pauia Kovač., •»per.ljaUstinja ta govorilno -imnastiko. Sv. Petra nasip št 17/n. 6566-a iov« A •«fHj»«t r»» mu um uto « imoauif aa t« 4 * • * taio- 4IKK« ^LAKA .mMi*i-.m » tfželne stale & Oin 150- tovarna Vlč-Glloc. »ja» m sena najnitj o Bajboii solidna po 'r.žba »i PLANfNKA sdravdsl čaj jron«vl]a. S t S t i » isvežale kri ttbetjSs ilatx) prebavo, tla ■>otoo det>van1r tre res. niOlbovanJ« ibjlenla tnokračn« ttsliae. tete*, lote« ■ tolčnJ kamre Vzpodbuja ipctK to zborno očiuktije pr artcrloskleroal • PiHBinka« S a I k srtatea v ptombh-anlb isKrtib po Dn 20 t napisom protevajal« lekarna Bahovcc Ljnbfiaaa, Koog. tr* (Dobi »e v rseb i« karnab) S amn ače - embalaža Nepremočliive plahte Platneno blago Motvoz po tvorniskih cenah pri: MU JUTA" i i imi niča 55. 7798 d "I novo ROSO Zadošča, ako te soli za noge — ki je v inozemstvu fe ao^go časa izborno preizkušena — uma ira. hno min t • no denemo v lavor, napcl-njtn s loplo vodo in bolečo nogo 10 do 15 minut v njem namakamo. Medte« aa n mah prejšnja oteklost noge, zmečkaalne in mučni pekoči občutki. Bolečine, ki jih povzroča tiščanje čevljev, takoj prejenjajo. Daljše namakanje v tej vodi omehča kurja očesa ter otrdelo kožo tako, da se prav lahko dš odstraniti rez noža ali britve. Bodite prepričani, da sv. Roka sol za noge nego popolnemt obnovi Oprosti Vat različnih aiotitev noge. Hodite lahko kolikoi ie hočete, po cele ur« ahko stojite ua eoem mestu pa ne boste občutili niti najmanjšega občutka utrujenosti. rjlpdn^ lirco&i (»afuti Velik zavoj soli sv. Roka stane 16-— Din. Dobiva se po vseh lekarnah In dro^rijah. Ako bi »*neni iStikn PJOOT.A Razstava energije v gospo larstvu - umetnostna razstava - muzikalična slavja - športne svečanosti - jubilejni velesejem ~ kmetijska razstava — razstava slike mesta Pojasnila vseh vrst daje uu Graz Landhaussane ? V 'r • - -'J? aH 23. junija it 3L oktobra 19 2 8 VtLiKO IZBIRO V tzbraalh vrat p« aajagodneifi ter žganih pijač & •odi Vaa > PIVNICARSTVO »OPSKRBA« D. D Zagreb. Prankopaasks eL 12. Ako potrebujete irvohtt ogledati šale Uetf is x>kas'tf vrste bres tbvete a kaočik) praktično In teoretično izve^an, ve§3 modernega načina dela, išče primernega mesta v SHS. Ponndbe pod »Organi zatoir 1343« na Kienreich, Graz, Sackstr. 4. 7806 Aparat za obliko nosa! čredno duhoviti ortopes iijski aparat »ZeUo« ca ob Hko nos«, kateri ga« rantirano v najkrajšem času najgrši nos modeli* ra v lepo i« željeno *or» mo. Din 95.—. Ceotifolia koemet zavod Zagreb, Uica 37. Zahtevajte brezplačne Mu strovane proepektel Peč »Monolit" © naJoeeejSa, naJtedatneJU. Žalost Lutrov* p*9 INŽ. OUZEU, LJUBLJANA VII, JerneJev« e. B. Ra motam Tolthovt male turbine In Conz-ovl Tel 3252 elektromotorll. 143 Klavirje vglašuje ter popravljal solidno in čisto, grem j tudi na deželo Povša Feliks oglaševalec klavirjev Ljubljana Hotei Lloyd, Tel. 83651 nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDViit BARAGA LJUBLJANA pisalni stroi ima svetovni sloves Selenburgovaulio* štev. 6/1. |HefOn št KUPIM SlALNO VSAKO MNOŽINO kostanjevega tsninskega lesa ■mrekeve skorje, eele in zdrobljene, smrekov« hmeljeve droge, ^ rabljene sode od strojnega ln jedilnega olja. v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET, Sv. Peter v Savinjski dolini, j 7827 Ostalo oj Linbilgnsbe^a uel eselma Pristne perzijske preproge le izbrani komadi se poceni oddajo. Preproge so od tvrdke F. H ADJIMAN iz Konstsntinopla, posestnika trgovine preprog „Zum Tflrken* v Gracu, katere se lahko le za kratek čas ogleda pri tvrdki WEKA, MARIBOR, Aleksandrova cesta 15. Na željo pošlje brezplačno z lastnim avtom tudi izven Maribora na izbiro. — Dovoli se tudi eventuelne plačilne olajšave. Orangeade, Olronade, malinov sukus In ekstrakte za pokalice izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah (I AVTOMOBILI, MOTORNA KOLESA IN VELGC PED1 slovite svetovne znamke 1» ■ «« \m\a konjaka, likerja, ruma in sadnib sokw LiiiBLia^a Ugodno se proda velika, dobro vpeljana 7784 (z Ringofen), ročni pogon (Handschlagbe-trieb) — velika možnost razpečavanja, ker je v bližini večje mesto — surovine za več let. Vprašati: pri dr. FRID. ZANGGER, odvetniku V Celju. 7833 zadovoljujejo popolnoma vsakega kupca, ker so solidni, elegantni, zelo udobni, ekonomični in poceni. Plačilni pogoji zelo povoljni. Zahtevajte ln preglejte detailno vse prospekte. Izložbeni lokal: Beograd, Kralja Petra 13 (Nasproti Narodne Banke) Generalni zastopnik za Kraljevino S. H S. Generalna banka za Trgovino ln fniSnsiriio, Bsograd, Jakšičeva ul. 5-7. Mmmm% liraullisco * In odpočMščn. Peniijonati. Internati Domovi ta dečke in defelie«. Gena za celo penzijo ta otroke 140 Sir, sa odrasle 180 šfr, ki velja ta 4 «dravilišča pri tedenski premenjavi Reference nad 1000 družin. Prospekti (Poštnina za odgovor.) BIRO pENZIJONATOV PESTALOZZL (FSdšratlon Internationale des Pensionats EuropČens). Budapest V. AlkotmAny • str 4„ L Telefon; Tcršs 242—36 Zdravilišča tn odpočivališča: Ia Madiarskem: Budapest, Sidfok. V Švici: Ženeva*. Lausanne* Neuchatei*, Luzern. Montreuz* Zurich* Lugano. St Morita. V Franciji: Pariš* Deauville Trouville. Biarritz, Ai* les Bains Grenobie*. Evian (Ženevsko fezero), Chamonii. Na francoski ri vieri: St. Raphael Cannes, Viraa* Juaoles-Pins. Monte-Carlo Menton V Angliji: London* Cambridge* Brigthon. Folkstone V Italiji: San Remo*, Nervl Benetke. Bordigbera, Opatija Riccione, Rim*. Ve?) pel* Palerroo, Meran V Avstriji: Wien* Zeli am-Zee, Llnz* Insbrurk*. Salzburg* V Nemčiji: Berlin* V Belgiji: Ostende V Afriki: Alffir, Tunis. Z • zaznamovanj kraji so stalni Internati domovi ta dečke in deklice (tudi ta odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijonati » zdraviliščih so odprti le v Juliju, avgustu In septembru. Poto vanje v družbi popust (25-~fiO%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni Cene internatov v šolskem letu (od 15 septembra dalje) 110 5fr na mesec. Gum Dlpped Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: ZELO ZNIŽANE CENE! D~okol«m. novi modeli iVSj.. exotorjl, otreUa ■ IgrMini roiičkt n»jiioTejft» ».Talni »troji m aneTmatt. k« Mtcbelin Po^et** »