PoStnlna platana o gotovini U Hubllanl, stala 10. maua 1937 Cena din 1 Stov. 56 Z Ilustrirane prilogo ..Teden o slikah«* leto II. Italija nam nudi nove ugodnosti za trgovsko pogodbo z nami Rim, 10. marca. o. Ker konec marca poteče začasni trgovski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, sklenjen pred nedavnim v Rimu, mislijo odgovorni italijanski in jugoslovanski krogi na to, kako bi se vprašanje trgovine med obema sosedoma uredilo za trajneje in pod večjimi ugodnostmi. Italijansko trgovinsko ministrstvo je že izdelalo nafrt za novo jugoslovansko-italijansko trgovsko pogodbo, ki naj bi veljala za dve leti. Za ta nafrt je treba samo še pristanka naše države, potem pa bi se lahko takoj začela formalna pogujanja, ki bi bila hitro končana, ker se italijanski načrt ozira prav na vsa potrebna vprašanja. Ta pogajanja bi bila v Bclgradu, kjer bi se pogodba tudi podpisala. Glavna korist te pogodbe za Jugoslavijo bi bila v tem, da bi dobila za izvoz lesa in živine, torej obeh glavnih predmetov, ki smo jih izvažali v Italijo, iste ugodnosti, kakršne imata Avstrija in Madžarska od časa sankcij. Poročilo belgrajskega »Jugoslovanskega kurirja«, ki ga prinaša iz italijanskih gospodarskih krogov, potrjuje vesti, da si Italijani res prizadevajo, da bi razširili podlago, na kateri se bo razvijala jugoslovansko-italijanska trgovina. Tak sporazum med Italijo in Jugoslavijo zelo podpira tudi Češkoslovaška in baje tudi Francija, čeprav ni docela razumljivo, zakaj bi to delali prav ti dve državi. Gotovo pa je, da pomenijo vesti o novi trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Italijo prvi korak za nameravano tesnejše sodelovanje obeh sosednih držav, ki ga napovedujejo razni glasovi in izjave vodilnih politikov že dalje časa. Zdi se, da bo zbliževanje med Jugoslavijo in Italijo šlo po napovedani poti, to je, da bo trgovski sporazum pripravil tla za politične razgovore in politično sodelovanje. S tem, da bi Italija pristala na take ugodnosti jugoslovanski zuipinji trgovini, je videti, da se Italija zaveda potrebnosti in koristi sporazuma z Jugoslavijo. Ni pa dvoma, da bo ta ita- lijanska pripravljenost našla močan odziv tudi v jugoslovanski javnosti, za katero predstavlja vprašanje izvoza živine in lesa v Italijo enega najvažnejših gospodarskih problemov. Mussolini je odpotoval v Afriko Rim, 9. marca. b. Predsednik ministrskega sveta Mussolini odhaja danes v Libijo, da se udeleži manevrov italijanskega brodovja in vojnega letalstva v libijskih vodah v coni med Tobruko in Tripolisem. Mussolini bo 12. t. m. obiskal Tobruk. Pred svojim odhodom v Libijo je Mussolini sprejel poveljnike vojnih zborov in namestnika Šefa generalnega štaba, ki so mu podali zahtevana poročila. Zanimivo je, da se italijanski manevri voj- nega brodovja vršijo vzporedno z angleškimi v Gibraltarju in da. namerava Italija prirediti velike pomorske manevre ob Siciliji tedaj, ko bo Velika Britanija imela velike pomorske vaje na Malti. To je prvič v zgodovini fašizma, da je Mussolini oapotoval iz meja Italije in pripisujejo njegovemu potovanju velik zunanjepolitični pomen. Znano je, da vidijo Arabci v Mussoliniju svojega zaščitnika in zaveznika, ker so postali sovražni tako Franciji, ki pod sedanjo vlado z vsemi silami podpira in brani Jude, prav tako pa tudi Angliji, ki ne mara odnehati glede Judov v Palestini in je Arabce prevarila v svetovni vojni o samostojni arabski državi. Mussolini bo baje predsedoval v Gadamesu kongresu arabske nacionalistične mladine, kjer mu bodo izročili častno islamsko sabljo, največje mohamedansko odlikovanje. Odgovor senatorja dr. Ploja predsednistvu kluba senatorjev JNS Še bom ostal podpredsednik senata Belgrad, 10. marca. m. Na pismo, ki ga je klub senatorjev JNS poslal 18. februarja letos senatorju dr. Ploju, ki je, kakor znano, izstopil iz JNS, je dr. Ploj odgovoril z naslednjim pismom: »Gospod predsedniki Sprejel sem vaše pismo z dne 19. febr. t. 1., v katerem me obveščate, da z ozirom na to, ker nisem več član JNS, ne uživam več zaupanja kluba, kateremu stojite vi na čelu, ter se mi sugerira naj podani ostavko na položaj podpredsed- Poročila z bojišč pred Madridom Salamanca, 10. marca. AA. Uradno poročilo nacionalističnega generalnega štaba 6e glasi: Na vseh frontah je včeraj prišlo do streljanja. Na astureki fronti je bil z lahkoto odbit sovražni napad pri Escamleru. Na fronti avilske divizije ni bilo ničesar novega. Na fronti divizije Sorija na odseku pri Sigvenci so nacionalistične čete zlomile prve vrste nasprotnikov in zavzele postojanke nad Almadronesom in Alaminom. Sovražniku smo napravili hudo škodo, zaplenili 5 strojnic in mnogo vojnega materijala. Na fronti pred Madridom je vladalo precejšnje zatišje. Nacionalistična radijska postaja objavlja iz Sa-lamance uradno poročilo, v katerem pravi, da so v zadnjih dneh nacionalisti napredovali na odseku pri Jarami. Radijska postaja v Teuanu pa poroča, da je bil v Albaceti ustreljen neki madjarski major, poveljnik oddelka mednarodne brigade, v trenutk" ko je hotel pobegniti. Havas: General Oueippo de Liano je objavil po radiju naslednje: Naše čete so na odseku Si-gvence začele z ofenzivo in zavzele več postojank kot so Cemada, Almadrones, Castejpn iu Maranon. Torej se lahko reče, da so bile prve vrste sovražnikov popolnoma prebite. Naše čete pa še napredujejo. Ker se bitka nadaljuje, podrobnosti še niso znane. Glede bojev na jugu pa je rekel general, da so naoionalisti odbili napad pri Penaroji. Rdeči priznavajo umik Madrid, 10. marca. AA. (Havas). Odbor za obrambo Madrida je izdal komunike, ki pravi, da so se po včerajšnjem dnevu, ko je prišlo do srditih napadov na fronti Guadajalari, republikanske čete pred številčno premočnim sovražnikom morale umakniti v postojanke, ki zagotavljajo republikanskim četam bolj medsebojno zvezo. Pri teh napadih smo ugotovili v sovražnih vrstah mnogo italijanskih oddelkov. Pri nekem protinapadu so naše čete zajele več sovražnih vojakov italijanske narodnosti. Tudi so zaplenile dva tanka znamke Fiat. Na ostalih delih fronte pri Madridu in pri Jarami ni bilo znatnih operacij. Nacionalisti so štirikrat napadli na odseku pri Sameri. Madridske čete so se branile do 16. ure, ob 17 pa so prešle v protinapad. Ta napad se je nadaljeval še ponoči. Okoli polnoči se je izvedelo v Madridu, da so nacionalisti vložili v ta napad mnogo upanja in mnogo moči ter orožja. Potrjuje se tudi, da je bila bitka pri Guadalajari hudo krvava. Nacionalisti so storili vse, da bi dosegli kakršenkoli uspeh. Dva nacionalistična tanka sta bila uničena s streli iz republikanskih topov. Pet tankov pa so republikanci ujeli in posadko pobili. Poneverbe komunističnega voditelja Pariz 10 marca. o. Matin poroča, da je znani nemški komunistični voditelj. Jud WiUy Miinzen-berg, ki je pobegnil iz Nemčije v Pariz in od tam vodil poskuse za komunistično propagando v Nemčiji, pretrgal svoje zveze z Moskvo. Januarja t. 1. ga je Kominterna poklicala v Moskvo, ker so ga osumili, da je nasprotnik Stalina in da družba, kateri v Parizu živi, ni dostojna komunističnega voditelja. Kominterna ga je po zaslišanju v Moskvi odstavila z njegovega mesta. Pac pa so mu dovolili, da se vrne v inozemstvo, ker je v Parizu razpol gal z velikimi bančnimi nakazili, ki jih je Kominterna poslala na njegovo ime in so bila zaradi tega neprenosna na drugo 06ebo brez Munzenbergovega privoljenja. V Moskvi je obljubil, da bo prenesel ta nakazila na svojega naslednika, toda, ko je bil v Parizu, 6e je skesal. Tako je bila Kominterna prisiljena, da se znova pogaja z njim, ker se je šlo za tako ogromne denarne vsote, da bi jih Kominterna težko pogrešala. Prisiljena je bila, da sklene s podjetnim Judom sporazum, po katerem bo Mttn-zenberg dobival od Kominterne 200.000 frankov letne rente. On se je pa zavezal, da ne bo odkril ničesar, kar ve o delovanju Kominterne in da ne bo nobene komunistične osebnosti javno napadel. Torej pomeni, kakor kaže ta zgled, tudi pri komunistih — molk zlato. Finančni odbor končal delo Belgrad. 10. marca. m. Finančni odbor narodne skupščine je sinoči precej pozno ponoči končal svoje delo. Sedaj je predložil svoje poročilo o amandmanih plenumu narodne skupščine. Večina finančnega odbora je vse te amandmane sprejela tako, kakor so bili predloženi. K razpravi o dopolnilnih in spremenilnih predlogih se je dosedaj prijavilo nad sto govornikov. Kaže, da bo razprava trajala ves dan in po potrebi še tudi vso noč. Liberalizem zaveznik komunšzma Lizbona, 8. marca. A A. (DNB) Portugalski epi-skopat je s kardinalom-nadškofom lizbonskim na čelu poslal postno poslanico, v kateri pravi med drugim: Komunizem je rušilec vsake civilizacije, svetovna revolucija, po kateri teži, pa pomeni popolno uničenje krščanske cerkve. Zato za kristjane ni srednje poti med obema svetovnima nazoroma. Dalje pravi poslanica, da so boljševiki na Španskem doslej ubili 11 škofov in 6000 duhovnikov. Pastirsko pismo obtožuje v zvezi s tem tudi liberalizem, češ da pripravlja pot boljševiškemu kaosu. Odmevi madžarske zarote Budimpešta, 10. marca. o. Zaradi dogodkov preteklega tedna, iz katerih je razvidno, da so desničarski krogi pripravljali fašistično revolucijo na Madjarskem, je vlada izdala stroge varnostne odredbe. Vsa oblastva so dobila povelje, da z vsemi sredstvi brezpogojno vzdržujejo red in mir ter takoj zapro vsakogar, ki poziva na spremembo sedanjega reda. Upokojila je celo vrsto upravnih uradnikov, vojaških ter policijskih dostojanstvenikov. Uradno poročilo ni moglo odstraniti zmede, ki vlada v madjarski javnosti. Vzlic naporom vladnih krogov odklanja večina brezpomembne izjave, ki jih je dal predsednik vlade Daranyi 4. marca. Tako trdi neki list, da bi morali vso zadevo iz zunanjepolitičnih razlogov predložiti javnosti. Vzlic pomirjajočemu stališču pristojnih oblastev, bi javnost morala zvedeti, kakšna je nevarnost, ki jo je vlada odstranila. Obramba dežele pred prevratom, ki so ga organizirali v tujini, ni samo madjarska, temveč tudi evropska zadeva. Daranyi torej lahko računa na podporo vsega madjarskega naroda in vseh civiliziranih evropskih ljudstev. Nemško trgovski odposlanstvo v Rimo je sprejel glavni tajnik fašistične stanke Starace. nika senata. Obžalujem, da v tem primeru vaše sugestije o položitvi ostavke na položaj podpredsednika senata ne morem sprejeti in to iz naslednjih razlogov: Predvsen* ne drži trditev iz vašega omenjenega pisma, da me je klub senatorjev JNS izvolil na položaj podpredsednika senata, ker po predpisih zakona o poslovnem redu v senatu, pred-sedništva senata ne volijo klubi, temveč sam senat s tajnim glasovanjem. Če bi klub senatorjev JNS bil številčno tako močan, da bi mene izvolil za svojega kandidata, za podpredsednika 6enata, tedaj bi moralo kot posledica nastopiti tudi to, da bi tudi vsi ostali kandidati predsedništva senata morali biti z menoj izvoljeni. Toda, kakor vem, to ni bil slučaj ter so kandidati delovnega kluba z občutno razliko v glasovih dobili vsa ostala mesta v predsedništvu. Predsedništvo senata po predpisih zakona o poslovnem redu in po določilih parlamentarne tradicije ne predstavljam do-tične svoje politične grupacije ali kluba, temveč samo ves senat. Koliko glasov je dobil od posameznih klubov in skupin posamezen kandidat za predsednika senata, je nemogoče ugotoviti z ozirom na absolutno tajnost teh volitev. Samo dejstvo, da je moja kandidatura uspela na škodo protikandidata iz močnejšega senatskega kluba, mi daje pravico verovati, da so za mojo kandidaturo glasovali senatorji vseh političnih grupacij v senatu. Zaradi tega v nobenem primeru ne more držati trditev iz vašega pisma, da sem zavzel položaj izključno z glasovi kluba senatorjev, kateremu stojite vi sedaj na čelu. Izkoriščajoč to priliko, vas obveščam tudi še o drugem dejstvu, da je na seji kluba senatorjev JNS, ki je bil takoj po izvolitvi predsedništva senata, bilo poudarjeno stališče, da je moja izvolitev stvar osebnega zaupanja in da zaradi tega morem obdržati položaj podpredsednika senata, kar odgovarja pravilnemu stanju stvari. Ko vam to sporočam, smatram, da ne obstajajo nikakšni, niti zakonski, niti moralni, pa tudi ne parlamentarni razlogi, ki bi me vodili k temu, da bi svoj sklep spremenil ter mi je zaradi tega čast obvestiti vas, gospod predsednik, da ostavke na položaj podpredsednika senata ne mislim podati.« — Dr. Ploj. Jeza in nevolja senatorjev JNS zaradi izstopa dr. Ploja iz nacionalne stranke je še večja, prav zaradi tega, ker število senatorjev JNS postaja dan za dnem manjše. Jugoslovansko-bolgarske manifestacije Sofija, 10. marca. V veliki dvorani kina »Sla-vjanska beseda« je bil kongres zveze bolgarsko-jugoslovanskih društev na Bolgarskem. Svečani otvoritvi kongresa je prisostvovalo veliko število izbranega občinstva, med njimi bivši ministrski predsednik general Zlatev, bivši minister Zahari-jev, general Zaimov in druge ugledne osebnosti. Kongres je otvoril predsednik bolgarsko-jugoslo-vanskih društev v Sofiji, bivši pooblaščeni minister Dimo Kazašov, ki je v svojem govoru razvil idejo jugoslovansko-bolgarskega zbližanja in omenil vse stopnje do njene končne ostvaritve. Nato je Kazašov navajal dejanske sadove zbliževalne politike in je začrtal bodočo pot te politike v korist in napredek bratskih narodov in za okrepitev miru na Balkanu. Prisotni so njegova izvajanja sprejeli z močnim ploskanjem. Nato je sledil koncert jugoslovanske glasbe. Znani bolgarski kritik Kaburov je imel uvodno besedo o jugoslovanski glasbi. Nato pa so posamezne točke koncerta izvajali člani sofijske opere in pevskega društva »Kaval«. Na sporedu so bile skladbe Davorina Jenka, Slavenskega, Biničkega, Gotovca in Miloja Milojeviča. Občinstvo je nagradilo posamezne točke z živahnim ploskanjem. Kongresa in koncerta jugoslovanske glasbe so se udeležili tudi jugoslovanski poslanik v Sofiji Jurišič z osebjem poslaništva in vojaški ataše generalštabni polkovnik Jovan Sokolovič. Naročajte Slovenski dom! Vesti 10. marca Romunski zun. minister Antonescu bo odpotoval v Ankaro 15. marca na nova romuako-turška | pogajanja. Potopil se je blizu Kanarskih otokov španski | rdeči parnik »Mar Cambrako«, tisti, kd je ob proglasitvi ameriške nevtralnosti tekmoval z newyor-škimi carinskimi ladjami, ki so ga lovile, ko je [ peljal zadnja ameriška letala za Španijo. Sole Adolfa Hitlerja v duhu starih vitezov, I bodo začeli urejati po vsej Nemčiji za vzgojo na-1 rodno socialističnih voditeljev. Svetovna razstava 1939 bo v Newyorku in I se posamezne države že priglašajo. Tako je prija-| vila svojo udeležbo včeraj italijanska vlada. Nov komisar za Gdansku profesor Burchardt je prišel v Varšavo na uradni obisk poljski vladi, O dopolnitvi nemške kazenske zakonodaje in končni ureditvi kazenskega zakonika je razpravljala na včerajšnji popoladnski seji nemška vlada. Veliki potres v Ameriki je prizadejal tudi mestu Cinncinati in Columbus v državi Ohio ter več manjših krajev. Švedski zunanji minister Sandler bo obiskal v bližnji prihodnjosti prestolice baltiških držav ter Moskvo in Varšavo. V Palestino se je izselilo lansko leto 9000 nemških Judov. V celoti je iz Nemčije odpotovalo 34.000 Judov, da osrečijo razne druge pokrajine sveta. Letalska pogajanja med ČSR in Nemčijo, in sicer strokovnega značaja, se pričnejo te dni v Berlinu, kamor je češkoslovško odposlanstvo že prispelo. Novi poljski narodni praznik bo odslej 11. novembra. Ta dan je Poljska že od nekdaj praznovala tako, zdaj pa je vlada pripravila poseben zakon 0 praznovanju. Predsednik angleške vlade Baldwin bo baje odstopil takoj po kronanju kralja Jurija VI., nakar bo imenovan za člana gosposke zbornice. Misel skandinavske vzajemnosti, zlasti gospodarske, je zavrnil predsednik danske vlade Stau-ning v nekem predavanju pred švedskimi visoko-šolci, češ da te države ne morejo gospodarsko so-I delovati, ker si konkurirajo z nekaterimi izvoz« I nimi predmeti. Pogreb dveh članov »Železne garde«, ki sta padla med četami generala Franca, je povzročil v Bukarešti, kakor znano, precejšen diplomatski incident, ker so se nekateri inozemski poslaniki tega pogreba udeležili. O tem incidentu je sinoči dal izjavo v romunski zbornici zun. minister Antonescu. Vaje angleškega vojnega brodovja se bodo za-začele prihodnji teden na Atlantskem morju, ker se je zdaj zbralo vse atlantsko in sredozemsko angleško brodovje v Gibraltarju. Nemški poslanik v Londonu Ribbentrop se je vrnil na svoje službeno mesto, iz česar je razvidno, da so bile vse govorice o tem, da bo prestavljen, brez pomena in izmišljene. Holandske bojne ladje odplujejo v španske vo« de za obrambo holandskih trgovskih ladij, ki z vso paro vozijo v obe Španiji orožje. Trgovsko zvezo med Turčijo in Egiptom bodo v kratkem podpisali v Ankari, nakar se bodo pričela podobna pogajanja z Perzijo. Govor o svetovnem oboroževanju, v vojaških' pripravah Anglije in o angleški zunanji politiki, ki bo ostala taka, kakršna je bila, je imel angleški zun. minister Eden v škotskem mestu Aberdeenu. Italijanske izgube v Abesiniji znašajo po uradnem poročilu v letošnjem februarju 74 vojakov. Od začetka abesinske vojne pa do danes je padlo v celoti 3571 vojakov ter okrog 1000 delavcev od 130.000, ki jdh ima Italija v Abesiniji. Spopadi med policijo in delavstvom v francoskem Tunisu se nadaljujejo. Ob pogrebu prejšnjih žrtev pride do novih nemirov in do novih žrtev. Japonski zastopnik pri kronanju angleškega kralja bo princ Čičibu, ki mora že 18. marca odpotovati iz Japonske, da pride pravočasno v Lon-. don. Princ bo nesel darila japonskega cesarja za angleškega vladarja. Špionaže so obdolžile sovjetske oblasti nekega japonskega diplomata, češ da je sodeloval s trockisti. Švica zahteva od Nemčije pismeno jamstvo, da 1 bo Nemčija spoštovala njeno nevtralnost, za kar zahteva Nemčija, da se Švica odreče ZN in se pri« [ ključi nemški protiboljševiški zvezi. Za tri in pol milijona zlata v palicah so ukradli na postaji v Marseilleu. Zlato je bilo menda špansko in namenjeno za plačila v Belgiji. Umrl je general Plastiras, znani voditelj grške vojske, ki je bil močno jetičen, šesti grški državnik v zadnjih dveh letih, ki ga je smrt pobrala kar | nepričakovano. Zadnji častnik papeževe vojske, ki jo je papež imel preden mu je Italija vzela Rim, je umrl v starosti 102 let. To je grof Louis de Courten. Nove nemške znamke s sliko Hitlerja bo za njegov rojstni dan izdala nemška državna pošta. Dinamitni napad na jetnišnico v Katovicah so poskusili v nedeljo zjutraj poljski komunisti, ki jih v tamošnjih rudnikih precej. Vremensko poročilo (Po stanju danes zjutraj.) Rateče: +1, dežuje, 30 cm južnega snega. Planica-Slatna: +1, 40 cm južnega snega, mala in srednja skakalnica uporabni. Tamar: oblačno, južen sneg. Kranjska gora: +1, barometer se dviga, dežuje, 20 cm južnega snega. Vršič-Krnica: sneži, 150 cm južnega snega. Pokljuka: 0, sneži, 80 cm snega, mala in srednja skakalnica uporabni. Komna: —4, 230 cm osrenjenega snega. Krvavec: _+l, megleno, 60 cm južnega snega. ,Rodna pesem' kakor v rodnem domu Triumf bolgarsko-slovenskega prijateljstva Ljubljana, 10. marca. Po izredno uspelem koncertu v Mariboru so člani sofijskega pevskega društva »Rodna pesem« prispeli včeraj ob pol dveh v Ljubljano. Navdušen sprejem na kolodvoru Tu so že na kolodvoru doživeli pravi triumf: bratske goste je sprejela tisočglava množica tako prisrčno, kakor sprejema brat brata, sestra sestro. Ko je vlak pripeljal proti kolodvoru, je godba »Sloge« zaigrala pozdravno koračnico, tisoč robcev in klobukov je zamahalo gostom v pozdrav. Ko pa se je vlak ustavil, so Ljubljančanke drage gcftte skoraj zasule s cvetjem. Šopki so leteli proti bolgarskim gostom, in ti so, vidno iznenadeni nad tako prisrčnim sprejemom, lovili spletene rože ter z njimi v rokah odzdravljali Ljubljančanom in Ljubljančankam. Ko se ;e prvo navdušenje nekoliko poleglo, je spregovoril gostom v pozdrav mestni podžupan dr. Ravnihar. Za njim je pozdravil bolgarske pevce predsednik Hubadove pevske župe Zorko Prelovec, v imenu jugoslovansko-bolgarske lige Rasto Pusto-slemšek in v imenu Sokola Kajzel. Za vse dobrodošlice, posebno pa za tako impozanten sprejem se je zahvalil predsednik sofijske »Rodne pesmi« Teofilov. Njegove besede, ki jih je naslovil zlasti na procvit obeh bratskih narodov, so izzvale ponovno viharno navdušenje. Nato so Bolgari zapeli svojo himno, nakar se je razvil proti mestu sprevod. Triumfalen prihod v mesto Z godbo na čelu so bolgarski gostje zavili po Miklošičev' ce«ti proti Marijinem trgu. Obenem z njimi se je valila v mesto vsa množica, ki jih je pričakovala na kolodvoru. Ob straneh pa je tvorilo na stotine Ljubljančanov gost špalir. Med igranjem godbe je množica neprestano vzklikala bratskima narodoma, njunemu zbližanju in suverenoma obeh držav. Skoraj s slehernega okna Miklošičeve ceste so mahale gostom v pozdrav roke navdušenih Ljubljančanov, obenem pa so stanovalci gornjih nadstropij metali gostom šopke in to ves čas, kar so gostje korakali skozi Miklošičevo cesto. Tak sprejem je goste tako iznenadil, da so bili naravnost ginjeni. Z prekipevajočim navdušenjem so od-zdravljali, na marsikaterem očesu pa smo opazili lesk solz ... Poklon Prešernu Pred Prešernovim spomenikom se je sprevod ustaviL Predsednik »Rodne pesmi« Teofilov se je v kratkih besedah poklonil nesmrtnemu pesniku, pevci pa so zopet zapeli svojo društveno himno. Okrog njih pa se je zgrnila vsa množica, ki jih je spremljala s kolodvora in se jim pridružila po ulicah. Pred Hotelom »Slon«, kjer je naša in bolgarska zastava opozarjala, da bodo tu nastanjeni bratski gostje, pa se je med tem že zbrala nova množica, ki je čakala na prihod Bolgarov. Ti so z godbo na čelu in navdušeno pozdravljam z vseh strani, prispeli po Prešernovi ulici pred hotel. Godba se je ustavila pred hotelom ter tu odigrala koračnico. Navdušenje množice se j* pomirilo, ko se je pojavil na balkonu hotela »Slon« predsednik »Rodne pesmi« Teofilov. Iskreno se je zahvalil za nepričakovano prisrčeni sprejem. Ta dan naj bi bil mejnik k novi balkanski pomladi. Vihar navdušenja je Teofilovu potrdil, da govori iz srca vsem tisočem, ki so prišli, da pokažejo Bolgarom svoje veselje nad njihovim prihodom. SfnočnH koncert ■je bil zopet živ dokaz iskrenega prijateljstva, ki j« obstojalo že prej, preden smo dobili pisane dogovore in ki pač zgovorno dokazuje, da veže oba naroda globoko in res bratsko prijateljstvo. Med udeleženci koncerta smo videli predstavnike vseh tukajšnjih oblasti z banom dr. Markom Natlačenom na čelu. Okrog tri četrt na devet je prišel v dvorano tudi bivši bolgarski opolnomočeni minister na našem dvoru g. Dima Kazasov, ki je baš prispel z vlakom v Ljubljano. Ni treba posebej povdarjati, da je bila dvorana filharmonične družbe nabito polna — že dopoldne so bile razprodane vse vstopnice in jih popoldne niti novinarji niso mogli več dobiti. Tudi ni treba posebej popisovati navdušenja, ki je spremljalo izvajanja posameznih govornikov in ki so ga izzvali nastopajoči s svojo narodno pesmijo. Ne samo koncert sam — že prihod, sprejem na kolodvoru, pohod skozi mesto, manifestacije pred »Slonom« — vse to je bilo tako prisrčno, spontano in bratsko, da bi moral spričo vsega tega včeraj tudi največji zakrknjenec priznati, da tu ni nič umetno pripravljenega, nič umetno narejenega, marveč da so taki medsebojni obiski najboljši dokaz, da gostje ne prihajajo v tujino, marveč kakor da bi prišli na svoj dom, med svoje. ★ Ljubljana, 10. marca. Sinoči so v nabito polni veliki filharmonični dvorani koncertirali pevci sofijskega mešanega zbora »Rodna pesem«. Naše občinstvo jih je že takoj ob prihodu na oder sprejelo z velikim navdušenjem, ki se je še stopnjevalo ob govoru slavnostnega govornika, ki se je končal z željo, da bi kmalu prišel čas, ko se bodo Slovenci kopali v Črnem morju in bratje Bolgari v Jadranu, in to navdušenje si je vedno iznova dajalo duška v gromovitem ploskanju tako ob prihodu bolgarskega ministra g. Kazaseva v dvorano in ob poklonitvi zastopnikov naših pevskih društev bratskemu bolgarskemu zboru. Nič manj nas ni navdušila bolgarska pesem sama ob sebi in pa odlična kvaliteta zbora »Rodne pesmi«. Spored je obsegal umetne pesmi (komponisti: D, Hristov, P, Stajnov, Nenov, Obretenov, Dimitrov, Josifov) in obdelave narodnih pesmi (Hri-stov, Behterov, Morfov, Prokopova, Tuniangelov), Dočim so temperamentne narodne pesmi še bolj navdušile občinstvo kot umetne, tako da so morali gostje še ponavljati in dodajati ob koncu koncerta, pa so umetne, ki smo jih slišali, tudi znak visoke pevske kulture Bolgarov in bi lahko bile marsikateremu našemu zborovskemu skladatelju za vzgled. Velike odlike zbora so predvsem za nas skoraj neverjetna disciplina in enotnost posameznih skupin in celote, intonančna čistost in lahkotnost, s katero sledi najmanjši kretnji svojega dirigenta g Maksimova, ki se je izkazal tako v malenkostih za tenkočutnega muzika, kakor v večjem merilu tudi mojstra dalj&ih glasbenih oblik. Glasovno se je poznala zboru utrujenost, ki je spričo dolgega potovanja in napornega sporeda popolnoma razumljiva. Gorjup in Mfillenpart -po 4 mesece zapora Ljubljana, 9. marca. Današnja obravnava proti bivšima uslužbencema bivše viške občine Gorjupu in Willenpartu se je nadaljevala tja do dveh popoldne, ko je bila izrečena sodba, s katero sta bila oba obtoženca obsojena vsak na 4 mesece zapora, na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta ter na povračilo stroškov sodnega postopanja. Mestni občini ljubljanski se prizna terjatev napram Gorjupu v znesku 20.000 Din, medtem ko 6e glede drugega obtoženca Willenparta zavrača MOL na civilno-prav-no pot. K današnji obravnavi se je tekom dopoldneva nagnetlo toliko poslušalcev, da so popolnoma zasedli razpravno dvorano v prvem nadstropju sodišča. Zastopani so bili seveda zlasti Vičani. Kako se zagovar ata obtoženca Del zagovora Gorjupovoga smo objavili že včeraj. Med drugim je Gorjnp navajal, da je bil telesno in duševno popolnoma uničen, razen tega pa je bil z delom tako preobložen, da ni mogel imeti točnega in zanesljivega pregleda nad vsem denarjem, ki je šel mirno njega, oziroma skozi njegove roke. Predsednik vpraša: »Kako pa potem veste, da ste vzeli postopoma ravno 20.000 Din, ko niste imeli pregleda.« »Pisal sem zneske na posebne pole papirja, ki mora biti zraven ostalih spisov.« »Te pole nikjer ni. Revizor banske uprave jo ni našel.« Obtoženec ne more povedati, kje je tista pola. Kako je mogla zmanjkati, mu ni jasno. Prejete zneske je sproti vpisoval na posebne lističe, ki jih je z denarjem vred deval v predal (nize. Nato popisuje, kako se je začela preiskava. Tedaj je bil bolan, zato ni mogel vsega zasledovati. Mož pri svojem zagovoru vzbuja vtis negotovosti. Njegovi odgovori so nekam zmedeni. Kar je Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolwary-ja: Dekliški internat kjer si nasprotujeta hladna in zaprta atmosfera dvorske etikete in polno* krvno radostipolno žilvljenje mladih ljudi. — V glavni vlogi: Paoul Aslan, Angela Salloker, Erika Thellmann. Attila Horbiger Premiera danes v kinu „UNI0NU“ Zaščitite naravne lepote! Ljubljana, 10. marca. O varstvu prirode in zaščiti parkov je pod okriljem Prirodoslovnega društva sinoči govoril priv. doc. g. dr. Valter Bohinec v dvorani kemičnega instituta ljubljanske univerze. V zanimivem predavanju, spremljanem z velikim Številom skioptičnih slik, nas je predavatelj najprej popeljal v deželo najlepših in najbolj oskrbovanih naravnih lepot v Ameriko. Tam so nazivali prvotno parke gorske kotline in šele pozneje so začeli s tem imenom nazivati prostore, katere še danes tako imenujemo. Predvsem je predavatelj opisal lepoto Jelistovskega parka, v katerem še rastejo drevesa, ki so bila tam še predno so v Egiptu stale piramide in še predno je Kristus hodil po svetu. Američani gledajo na svoje parke n« samo radi idealnih lepot, ampak tudi zaradi reel-nih prednosti, ki jih imajo te lepote. Koliko Američani dobe samo od tujcev, ki pridejo te lepote opazovat. Te lepote pa so tudi vzrok dviganja ameriške samozavesti, kajti vsak posameznik se čuti lastnika teh zemskih lepot. Nato je predavatelj opisal lepote Afrike, predvsem lepoto Albertovega narodnega parka. V nekaterih zaščitenih afriških parkih žive še levi, bivoli, povodnji konji, zebre in antilope. Tudi je omenil lepoto in moč Viktorijinih slapov ob Zam-beriju, ki proizvajajo silo 36 milj. konjskih sil. Za enkrat te sile še ne uporabljajo. Tudi o evropskiv državah je g. Bohinec povedal mnogo zanimivosti. Med temi državami nedvomno zavzema prvo mesto Švica. Tu je država že 1. 1878 izdala prepoved o trganju planinske rože. ŠZZP, ustanovljena 1. 1909, pa zbira sredstva za očuvanje lepot, katerih je Švica tako bogata. Zanimivo je, da je v švicarskem parku še do 1500 divjih koz in da edino Se tukaj živi marmotica, Drznost ciganske roparske tolpe Maribor, 9. marca. Odkar so naše oblasti omejile prekmurskim ciganom svobodo gibanja ter se trudijo, da bi iz teh nemarnih ljudi napravile stalne naseljence, raste število roparskih zločinov, ki jih vršijo organizirane ciganske tolpe. Sicer je bilo zločinska žilica pri ciganih tudi že prej, ko so se lahko svobodno potepali okrog, bilo je pa takrat dosti težje zaslediti zlikovce, kakor sedaj, ko jih imajo oblasti vse že točno registrirane. Ciganske roparske tolpe so bile zlasti lansko leto agilne ter so prihajale ropat iz Prekmurja celo v Slovenske gorice in v okolico Maribora ter na Dravsko polje. Zlasti na podeželske trgovine so imele piko. Zaradi čuječnosti orožnikov pa so ti roparski pohodi ciganov sedaj nekam ponehali, zato pa hodijo cigani ropat čez mejo na Madjarsko in v Avstrijo. Tak drzen rop so izvršili zopet te dni v madjarski vasi Szam-batfa (Sombočka vas), ki se nahaja blizu meje. Tolpa petih ciganov iz prekmurske vasi Boreči je izropala tamošnji konzum ter odnesla za 20.000 din raznovrstne manufakture. Svoje delo so opravili tako tiho, da jih nihče ni čul in videl. Naropano blago so povezali v velike cule ter se težko obloženi še v isti noči napoteli nazaj čez mejo na našo stran. Pri prehodu čez mejo pa jih je opazil naš graničar ter jih pozval, da obstanejo. Odgovorili so mu s treli iz vojaške karabinke. Tudi graničar je streljal, vendar pa ni v temi nobenega zadel, pač pa je ostrašil roparje, da je eden od njih odvrgel na begu culo, v kateri so našli 114 metrov blaga. Roparji so se skrili v gozdovih ter proti večeru nadaljevali pot, ki jih je vodila mimo hiše posestnika Ludvika Toreka v Fokovcih. Torek je bil pred hišo, ko je prišla mimo roparska družba z bisagami. Za šalo je zaklical za neznanci »stojte«, ti pa so zopet odgovorili s streli iz karabinke. Torek je skočil v hišo ter ustrelil skozi okno za roparji iz lovske puške. Tudi teh strelov so se rokomavhi tako ustrašili, da je zopet eden vrgel vrečo s pleč in so se vsi podali v beg. Torek je takoj o dogodku obvestil bližnjo orožniško postajo. V culi so našli blago ter cigansko torbo, ki je spravila orožnike na sled za roparsko tolpo. Sled je vodila v Berece, kjer so aretirali neke cigane, ki bi prišli v poštev, ker so vsi znani nepoštenjaki. Nekateri so šele nedavno prišli iz zaporov, ker so bili amnestirani. Orožniki so prijeli cigane Vinci Horvata, Štefana Horvata, Ivana Kovača, Ivana Kakača, peti osumljenec, Vendel Cenar, pa je pobegnil pred aretacijo. Vsi aretiranci so na vse kriplje tajili svojo krivdo. Šele ko so madjarske oblasti poslale orožnikom mavčne odlive stopinj, ki so jih vlomilca pustili okrog konzuma v Sombočki vasi, se je položaj aretirancev poslabšal. Nekateri sledovi so se namreč presenetljivo ujemali s stopali aretirancev. Pri primerjanju sledov in ciganskih stopal se je | pripetil razburljiv dogodek. Vinci Horvat, ki je znan kot pretepač in nasilnež, ki je že večkrat grozil orožnikom, je bil na postaji močno zvezan. Ko so mu merili stopala, so mu razvezali roke. V tistem trenutku pa )e potegnil z žepa nož ter ga hotel zasaditi v narednika Čebaška. V poslednjem hipu se je vrgel nanj drug orožnik, med ruvanjem pa se je Horvat samega sebe zabodel v stegno ter je tako močno krvavel, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Murski Soboti. Že naslednjo noč pa je iz bolnišnice popihal ter ga še dosedaj niso mogli ujeti. Ugotovilo se je, da mn je vtihotapila nož v zapor njegova ljubica in sicer mn ga je prinesla v loncu juhe. Ostali roparji so kljub dokazom tajili naprej, dosler orožniki niso odkrili njihovega spretno pripravljenega skrivališča, v katerem so našli oropano blago. Hiši Ivana Kovača in Štefana Horvata sta imeli namreč votle stene, v katerih je bilo celo skladišče blaga iz konzuma v Sombočki vasi in že od drugih roparskih podvigov. S tem je bila krivda aretirancev v polni meri pojasnjena in orožniki so jih danes privedli v Maribor ter oddali v zapore okrožnega sodišča. Z njimi so spravili na varno eno najnevarnejših ciganskih roparskih tolp v Prekmurju. žival, Id v svojo bližino privablja tudi kralja ptičev orla. V švicarskih gorah je bil ustreljen zadnji kozorog 1. 1809. Toda pozneje so jih dobili iz Italije iz Grand Paradisa in sedaj jih imajo nekaj sto. Tudi v naših Alpah jih je nekaj in sicer jih imamo po zaslugi barona Borna. Kakor druge države, posveča tudi Nemčija veliko pažnjo naravnim parkom. V Nemčiji imajo tudi 23 zobrov. Za 5000 naravnih spomenikov pa so izdali natančne zemljevide. Avstrija, Francija, Italija, Španija in druge evropske države skrbe za lepoto svoje zemlje. Veliko skrbita predvsem tudi Češkoslovaška in Poljska. Zanimivo pa je, kako delamo na tem polju pri nas, v Jugoslaviji. Delo, ki se je dosedaj izvršilo ni sicer majhno, vendar še ni doseglo zaželjeniih uspehov. Velika je potreba posebne uradne institucije, ki bi uredila vse to delo. Najbolj primerno bi bilo, da bi se osnovala v ministrstvu za gozdove in rudnike. Pri nas se na tem polju najbolj trudi Prirodoslovno društvo, pomaga mu tudi Planinsko, toda to je vse premalo. Pri nas so dosedaj med drugimi zaščiteni kraji: dolina Sedmerih triglavskih jezer, kraji na Velebitu, Obetska bara, gozdovi okrog Kočevja, gozdovi na Rabu, Kleko-vača m drugi. Tudi nekatere jame, in sicer: Županova jama na Dolenjskem in menda Križna jama na Notranjskem. Nameravajo pa tudi zaščititi del Cerkniškega jezera, kjer se zbirajo ptice. Lepot ima naša zemlja veliko. Toda pri nas jih je velilco, ki jih še ne znajo prav ceniti, zato tudi ne moremo užiti koristi, ki jih te nudijo. Ko pa se bo tudi pri nas uresničilo geslo: Utile cum dulci, bomo delo z vsemi silami podprli in glas o naravnih lepotah Jugoslavije bo šel še delj po svetu. Zahteve štajerskih poštnih uradnikov Maribor, 9. marca. V nedeljo popoldne se je vršila v dvorani restavracije »Novi svet« redni letni občni zbor mariborskega pododbora Združenja poštnih uradnikov, ki obsega 31 pošt v območju severnega dela dravske banovine. Nabito polna dvoiana je bila lep dokaz stanovske zavednosti naših poštarjev, tudi podeželske počite so bile častno zastopane po svojih poverjenikih. Zborovanje je vodil predsednik pododbora, inšpektor Matko Kumer, ki je tudi podal izčrpno poročilo o delovanju uprave v preteklem poslovnem letu. Glavne točke poročila so: Veliko pomanjkanje osebja In s tem v zvezi preobremenjenost uslužbencev, in veliko število obolenj, ki že resno ogrožajo vzdrževanje rednega prometa na tukajšnjih poštah, kar občutijo tudi stranke, ki imajo opravka na potiti. Uradniki ne dobivajo letnega odmora, ki jim po zakonu pripada, v Mariboru ni moglo lansko leto izkoristiti odmora skoraj polovica uradnikov. V območju ljubljanske poštno direkcije manjka 130 moči. Izčrpna debata se je vodila o nameravani ustanovitvi bolniškega fonda za vse poštne uslužbence po vzorcu železničarjev, ki ga namerava uvesti poštni minister. Uslužbenci naj bi prispevali v ta fond 2% od bruto prejemkov, ministrstvo pa 4%. V upravo je bil izvoljen po večini stari odbor, in sicer: predsednik Matko Kumer, podpredsednik Šetinc Martin, tajnik Bernot Franjo: odborniki: Zemljič Milan, Vatovec Ana, Koceli Marija in Ela Kraut; namestnika: Žak Pavel in Korošec Nata; pregledovalca računov: Kumar Karl in Kand us Pavel. Sprejeta resolucija vsebuje sledeče zahteve: Povišanje plač, ki ne dosegajo niti eksistenčnega minimuma. Pomnožitev osebja i novimi nastavitvami in omogočitev rednih letnih odmorov. v preiskavi deloma priznal, večinoma zdaj zanika. Hoče vzbuditi vtis najpoštenejšega človeka, ki ga je zgolj nesreča zalotila. »Kdo naj bi torej vzel toliko denarja iz predala? Koliko ste zaslužili pri občini.« »Bilo je dostikrat okrog 300 računov, ki jih jo bilo treba dostaviti. Dalje sem moral dostikrat li komisijam, saj se je v tistih letih zgradilo na Viču ttnrv *etno- CM vsakega ogleda sem dobival po 50 Din, od vsakega računa po 2 Din. Od raznih zapisnikov sem imel posebno nagrado.« „ Državni tožilec: »Kako pa ste vedeli, koliko je V ašega denarja zraven? Saj pravite vendar, da niste imeli nobenega pregleda o tem. Veste samo, da ste »ven vzeli« 20.000 Din; koliko pa ste notri dali, pa nič ne^ poveste. Jaz ne poznam nobenega javnega uslužbenca, ki bi svoj denar dajal med javni denar.« ludi na to obtoženec ne ve pravega odgovora. Drugi obtoženec Willenpart se enako zagovarja, da je bil z delom preobložen, da je denar dajal v miznico in podobno. Predsednik: »Za Vas pravijo, da ste utajili 36.000 Din. Se čutite krivega?« »Ne.« »Ne.« »Povejte torej, kako se zagovarjate?« »Leta 1933 sem pričel izterjavati denar za vodarino. Napravil sem konte za vsakega posameznega naročnika. Nekateri so zmerom takoj plačali, ko so prejeli račun, zelo pa so stranke ostajale tudi dolžne. Večkrat se je zgodilo, da je stranka prišla plačat v pisarno, tam so drugi uslužbenci vzeli denar in je včasih potem ostal kar čez noč na mizi. Nad takim postopanjem se je celo občinski odbornik in blagajnik občine Knez zgražal. Gorjupu jo pomagal izterjavati tudi njegov sin.« »Tole o sinu je novo. V preiskavi tega niste navedli.« »Silno sem bil zaposlen. Po štirikrat dnevno sem moral hoditi k županu, ki je ležal bolan.« Nato pripoveduje obtožemec podrobnosti o vpisovanju, o hrambi denarja, o opominih za stranke, ki so jih pisali, o vrečici, kamor je spravljal čez noč denar. Predsednik senata ga zavrne: »Ne pripovedujte nam bajk! To, da manjka denarja, vendarle priznate?« »To priznam.« »Kam pa naj bi bil zginil denar?« »Nekdo ga je moral vzeti. V pisarno je hodila mnogo ljudi.« Državni tožilec vpade: »Potem so pa sami tatovi tam na Viču!« 'Le trije smo bili v pisarni za vse delo. Na Viču pa jo 7000 prebivalcev, ki so zmeTom prihajali v pisarno po raznih opravkih.« Kaj pravijo priče Najprej je bil zaslišan kot priča banski revizor Lesar, ki je povedal, da pri reviziji ni našel nobenih zaznamb, kakor to navaja obtoženi Gorjup. Navaja dalje, da je '»prišel ob reviziji v občinsko pisarno tudi sin obtoženega Gorjupa, ki le povedal, da so bili fingirani vpisi v knjigo vnešemi jtato, da bi se županu prikrilo pravo stanje stvari. To pa zato, ker bi bila župana bresi dvoma zadela kap, črto bil takoj zvedel vso resnico. Obenem je sin Gorjupov navedel, da je idejo fingiranjhračunov zamislil , in izvedel zgolj Willenpart. Lesar dalje navaja, da je Willenpart takoj dovolil, da 60 v zemljiški knjigi pri njegovem posestvu zaznamuje terjatev občine v znesku 25.000 Din. Gorjup je pa rekel, da si je »izposodil« 20.000 Din. Rekel je sicer, da ima ta znesek zapisan, toda zapiskov m pokazal nobenih. Bivši viški župan Petrovčič je povedal, da jo vsem uslužbencem na občini enako zaupal. Gorjupu je pojasnil pogodbe z MOL ter ga nato poveril z izterjavo vodarine. Vodovodni odsek mu je priznal, da sme od vsakega računa ubrati še 2 Din provizije. Drž. tožilec: »Ali ste to delo poverili Gorjupu uradno ali kot zasebniku?« »Ne vem, kako se to smatra. On je bil občinski tajnik. Smatrali smo, da je to postranski zaslužek. Dovoilili smo mu, da sme pobirati izven uradnih ur.« »Ali se Vam ni zdelo čudno, ko je imel denar v miznici?« »Nekam ga je pač moral dati. Nič posebnega se mi to ni zdelo, ker so bili vsi ostali uslužbenci zaupanja vredni delavci.« »Toda, tako preprosto delajo z denarjem morda v Čirni gori, pa pri nas!« »Kdaj pa ste potem zvedeli, koliko ste MOL dolžni?« »Teden dni pred revizijo. Rekli so, da je dolg narastel na 300.000 Din. Tej visoki številki eem se zelo začudil, čeprav sem vedel, da ljudje v plačilih zaostajajo in da je zlasti zaradi novih priključkov bilo mnogo računov zelo visokih. Toda mislil sem, da je pač toliko denarja treba še iztirjati od strank. O primanjkljaju se mi niti zdaj še ni sanjalo. Šele nekaj dni potem mi je VVillenpart povedal, da Gorjupu nekaj denarja manjka. Menda je rekel 8000 Din. Ukazal sem, _ naj mu pove,da je treba takoj napraviti obračun in da mora ta denar dobiti kakorkoli. Par dni potem je prišel k meni sam Gorjup ter mi pričel tožiti o slabih družinskih razmerah. Ko je povedal, da manjka 50.000 Din, sem ga začudeno pogledal in ga vprašal, če se mu morda ni zmešalo? Kaj pa ste vendar počeli, kam ste denar dali? — sem mu rekel. Isti dan zvečer sem sklical občinsko sejo, kjer sem vso zadevo povedal. Vsi odborniki so bili poparjeni. Takoj smo zahtevali od Gorjupa, naj podpiše menice, kar je takoj rad storil. Seveda pa so bile te menice brez prave vrednosti.« Opoldne je bila obravnava prekinjena za kratek čas, popoldne pa je po govorih dr. tožilca Goslarja, zastopnika MOL dr. Česnika ter obeh zagovornikov dr. Vavpotiča in dr. Sajevica bila razglašena sodba, kakor zgoraj omenjeno. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv zaradi prenizko kazni, oba zagovornika sta si pridržala pravico odgovora v treh dneh. Med obravnavo se je dognalo tudi, da je bila hiša obtoženega Willenparta že prodana na javni dražbi ter MOL ni dobila vseh zahtevanih in vknji-ženih 25.000 Din, marveč zgolj okrog 23.000 Din. Decentralizacija uprave združenja in večja samostojnost sekcij, zlasti kar se tiče denarnih sredstev. Na že kupljenem prostoru na Pohorju naj se čimprej prične z gradnjo okrevališča za obolelo poštno osebje. Prispevek k bolniškemu fondu sme> znašati največ 1% skupnih prejemkov; uprava mora biti decentralizirana. Osebju, zaposlenemu pri blagajnah, naj se uvedejo primrene,doklade. Za izredno in zelo naporno delo ob izrednih prilikah, kakor ob veliki noči, božiču in novel letu, naj dobivajo uslužbenci špedicij denarne nagrade. Kulturni koledar Blaž Kumerdej tO. marca 1805 je umrl v Ljubljani šolnik, filolog in prosvetitelj Blaž Kumerdej. Rodil se je 27. februarja 1738 v Zagorici pri Bledu. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravo na Dunaju. — Bil je ravnatelj normalke v Ljubljani, potem okrožni šolski komisar. Prevajal je ravne naredbe v slovenski jezik in bil po 1. 1800 uradni cenzor za slovenske knjige. Na njegovo slovensko prosvetitelj-siko usmerjenost so vplivali predvsem Popovič Pohlin in stik z raznimi Slovani. — L. 1773 je nena-prošen predložil dunajski vladi Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko stanovaJstvo najuspešnejše poučevati v pisanju in črtanju, kjer se je zavzemal za slovenski jezik. — Poslovenil je I. del druge čitanke za tridelne šole: »Vodenje za brati..ki ga je 1. 1778 izdal dvojezično. — Za Akademijo operozorov je pripravljal »Pravopis«, ki ga pa ni dovršil. L. 1780-—1781 je poslal ruski Akad. znanosti v Petrogradu razpravo: Ober die Sprachkunde der Sloven und Russen. Po letu 1780 se je bavil 6 pisanjem najprej splošne slovanske slovnice, kateri je bila končna tendenca splošno slovanski jezik. — Ker ni šla v tisk, je hotel izdati samo nekak posnetek: Kreinersche Sprach-lehse als ein Aufzug aus der allgemeinen Slavi-schen Grammatik, ki pa tudi ni izšla. — Pod vplivom Holehmga je začel Kumerdej zbirati gradivo za slov.-nemški slovar — ki je tudi ostal v rokopisu. Kumerdej tvori važen člen med Pohlinom, ■posebno kar se tiče filološke izobraženosti in med Kopitarjem in Vodnikom. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 10. marca: 40 mučencev. Četrtek, 11. marca: Stana. • Nožno službo imajo lekarne: dr. Kmet Tyrševa cesta 41; dr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mir. Ustar, Šolenburgova ulica 7. • Drama: Dež in vihar. Red Sreda. Opera: Baletni večer. Red B. Kino Union: Dekliški internat. Kino Sloga: Medeni tedni. Kino Matica: Romeo in Julija. * K I N TEL. 2221 UNION Premiera družabnega Ulma Dekliški Interna! 'o A aMAftt Angela Salloter liaoul Ailan EtJija G. Bolwary ooiaai ■’ Itomedlla veselega bomor)a in izvrstne zabave Medeni tedni '■ H ' ,fJ. Anny Ondra — Hans Sobnker ornrotn TEL. 21-24 M ATI CA WlUlam SHakespear-|evo nesmrtno delo Romeo In Julija Norma Sbearer — Leslle Howard : &\jedAtaAK o6< 16., 19.” o 21.’s mu ~ Ob 16. obletnici smrti dr. Ivana Oražna bo v Četrtek, 11. t. m. žalna sv. mrša ob 9 pri oo. frančiškanih. Poje zbor akademikov. — Po maša bo kratka spominska svečanost pred spominsko ploščo dr. Oražna na dvorišču »Oražnovega dijaškega doma* v Wolfovi ulici 12. — Za vse »Oražnovce« je udeležba častna dolžnost Obrtniki in razstava v Parizu. — Zbornica za TOI je pravkar prejela obvestilo jugoslovanskega glavnega komisarja za mednarodno razstavo v Parizu, da obstoja možnost, da se udeleže razstave t razstavljale! .tudi jugoslovanski obrtniki. V obrtniški razstavni palači je namreč za jugoslovanske obrtnike rezerviran prostor v izmeri 40 (štirideset) kv. metrov, z zidovi skupaj 100—110 kv. metrov. Pristojbina za kvadratni meter znaša 10 frankov, vsak del kv. metra se šteje za celega. Udeležbo je treba prijaviti potom Generalnega komisarja kraljevine Jugoslavije. Rok za prijavo poteče 15. marca. Po predpisih se morejo razstaviti samo oni predmeti, ki predstavljajo novoet v zamisli ali tehniki in sicer samo oni, ki niso bili še nikjer razstavljeni ali dani v promet: Umetniški predmeti ne smejo biti kopija ali imitacija starih slogov. Opozarjamo na to obrtnike, ki bi hoteli in mogli razstaviti na mednarodni razstavi v Parizu. Zbornica da rada še podrobnejša pojasnila, kolikor z njimi razpolaga in bo po potrebi tudi podprla interesente s svojim posredovanjem. _ «Učite se glasbe«. Temu so posvečene 4 produkcije Sole Glasbene Matice in ljubljanskega drž. konservatorija, ki se vrba od 15. do 18. t. m. vsak dan ob 18. uri zvečer v filharmoničnem poslopju. Prva produkcija, na kateri nastopijo najmlajm gojenftki v starosti od 4-7 let, ki obiskujejo glasbeni otroikl vrtec pri Glasbeni Matici bo v mali filharmonični dvorani, ostale tri produkcije, dve iolski in ena konser-vatorijska pa v voliki dvorani. Podrobni spored priobčimo kmalu in opozarjamo na to prireditve prihodnjega tedna. Ljubllansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Sreda, 10. marca: Dež in vihar. Red Sreda. Četrtek, 11. marca: Zadnji signal. Premiera. Premierski abonma. Petek, 12. marca: ob 15. uri: Na ledeni plošči. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 13. marca: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene. OPERA: Začetek ob 20 uri. Sreda, 10. marca: Baletni večer. Red B. Četrtek, 11. marca: Hofmanove pripovedke. Red Četrtek. Petek, 12. marca: Plesni večer bolgarskih narodnih plesov. Izven. Znižane ceue. Sobota, 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Sred«, 10. marca: Zaprto. Četrtek, 11. marca, ob 20: »Čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane cene. petek, 12. marca ob 20: »Baletni večer Maksa 1'roiuana in ljubljanskega baletac „Oj Jovane, Jovanine, Beograd janine!" Vse, kar je lepo in prav; tudi ostrost pozna svoje meje. Prehuda pa postane stvar, če se na prestolničnih igriščih gode stvari, ki se ne gode pod žarkim soncem na cowboyib bogate Argentine. V belgrajskih dnevnikih, oziroma v športnih rubrikah teh dnevnikov naletite na karikature, komentarje in zviška gledajoče glose južnoameriških nogometnih prireditev. Vse je tako nekam velikopotezno, velemestno, kozmopolitično, češ, kaj boste vi, primitivni revčki, pri nas caruje um, vi ste pa še sluge animaličnih instinktov! Dan za dnem berete učene traktate in lekcije o morali v športu, o športnem duhu: športni poročevalci ne utegnejo niti pošteno zajeti sape v plemeniti tekmi, ki 6i išče rezultata v konstataciji, kdo je pri tem človeštvu potrebnem delu porabil več tintnikov črnila in pokvaril več peres. Vendar ti uvaževanja vredni ljudje, — čujte in strmite — kljub svojemu predikantskemu instinktu — ne zamude nobene prilike, da ne bi z veliko gasilsko cevjo brizgali modre galice po provincijskem klubu, na čigar terenu si je igralec enega od prestolniških klubov po neprevidnosti račil oguliti bradavico na kazalcu svoje nežne ročice. Kaj vse smo že morali od teh samovoljnih piama rje v pretrpeti prav Ljubljančani! In pri vsej smoli imajo časniki, v katerih ti efektni gromovniki po športnih rubrikah oblačijo in vedre, največ bralcev, tako, da se v naši širši športni javnosti učvrščuje kot dogma mnenje, ki se ga nebogljena stvar — časopisni papir — seveda ue more otresti. Ti plemeniti pospeševalci složnosti so že tolikokrat planili po Osjeku, Sarajevu in Ljubljani, zlasti po Ljubljani — (Zagreb in Split imata z glo-riolo ozaljšano preteklost, tako, da sd belgrajski poročevalci ne upajo zlivati z velikim vedrom govna nanju!), — tolikokrat so ti plemeniti besedarji škodovali športnemu ugledu našega mesta, da moramo tudi mi — prilika zato je več kot akutna, pravična, umestna in neodložljiva — vsaj malo zmigniti z rameni in jim pred brki zasvirati kranjsko marsejezo, zazdaj na papirju, njihovim razvajenim protežirančem pa tudi še kje drugje. Vsak lonec enkrat prekipi, če je pod njim dovolj zakurjeno. Kakšne stvari so se v nedeljo godile v Bel-gradu na igrišču Jugoslavije! SK Ljubljana je zadnja leta, ko je uvidela, da državni prvak BSK vodi športno politiko, ki je slovenskemu športu koristna (to se je pokazalo zlasti lani, ko so delegati BSK-a na zvezni skupščini tako pogumno zavračali besne napade Zagrebčanov, ki so zahtevali, da zastopnik slovenskega nogometa, naš ligaš SK Ljubljana, ne sme sodelovati v ligi), SK Ljubljana je postala, popolnoma naravno, simpatizer simpatičnega moštva plavih. Ta stvar pa ni bila kaj prida všeč »rdečim« Jugoslavenom. Najprej srno jih v jeseni solidno porazili v Ljubljani, potem naše prijateljstvo z BSK-om, ki jim nikakor ni hotelo iti v račun! Zato je bilo seveda treba počakati ugodne prilike, da se nafid medsebojni računi »prečistijo«. In kako temeljito, kako fair, kako gentlemanski in predvsem, kako športno, so »rdeči« razjasnili te račune! Igralci Ljubljane, objektivni gledalci, naš poročevalec in vsi pošteni športniki bi vam vedeli povedati take stvari, da bi se vam ježili lasje na glavi. Belgrajčani so skakali našim fantom na noge, tolkli, bili, udarjali, suvali, psovalj mater, boljše izobraženi — kot naprimer akademik Lo-jančič — pljuvali med balkanskimi kletvicami v obraz. Publika je metala na naše igralce kamenje in blato, žvižgala, besnela. Sodnik je piskal našim vsako individualno akcijo za faul, Belgrajčanom pa puščal, da 90 počeli, kar bo hoteli. Branilca Jugoslavije sta vlekla naše igralce za roke — žlahtni kadi ja Vasa Stefanovič, ki se je bil tako lepo »proslavil« že v Osijeku, pa je hlinil kratkovidnost in egiptovsko očesno bolezen. Naši igralci, ki so ves drugi polčas stalno pritiskali Jugoslavijo v defenzivo. svoje terenske premoči ob teh okoliščinah kajpada niso mogli številčno izraziti. Nobenega športnika zato ne more začuditi, če se jo SK Ljubljana s tega »gostovanja« vrnil v Ljubljano poražen. Ob takih razmerah ni bilo mogoče doseči ničesar. Zatrdimo pa, da bi po dogodkih na igrišču odšel to pot iz Bolgrada vsak klub poražen, — se- Bednostnega fonda denar - za volitve Ljubljana, 10. marca. Razkrinkavajo se polagoma brezvestne in nemoralne političnovotilne metode bivšega jenesar-skega režima, ki je porabljal tudi javen denar bednostnega fonda v najrazličnejše, postranske namene, ne pa za javna dela, da bi prišli tako brezposelni do zaslužka in poštenega kruha. Bednostni fond so celo eksploatirali za občinske volitve, da so lahko plačevali razne agitatorje. Prav konkreten dokaz o tem nam je pokazala današnja razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Mali kazenski senat je imel v dopoldanskem razpravnem programu tudi značilno afero bivšega jenesarskega župana občine Trboje pri Smledniku na Gorenjskem Jerneja Bohinca, 49 letnega posestnika in mlinarja od ravnotam. Drž. tožilec dr. Julij Fellaher je Jerneja Bohinca kot župana obtožil, da je zakrivil zločin zoper službeno dolžnost (§ 397-11 k. z.). Obtožnica očita Jerneju Bohincu, da je jeseni 1933 v Trbojah kot župan občine prejel od okrajnega glavarstva v Kranju znesek 2000 din, namenjenih za javna dela. Denar pa je razdelil deloma med posestnike, deloma pa za agitacijo pri občinskih volitvah. Nato je s svojim podpisom overovil lažni izkaz o razdelitvi denarja. V njem je namreč navajal osebe, ki jim je izročil denar. Osumljenec Jernej Bohinc je dejanje sicer priznal, a se zagovarja, da je 2000 din dobil za volitve z izrecnim naročilom, da naj porabo tega zneska izkaže s katerim poljubnim obračunom, če« da ga ne bo nihče prijemal za ta obračun. Zanimivo je, da je bilo baje od takratne dr. Marušičeve banske uprave točno določeno, v kakšne namene se mora denar uporabiti, namreč za javna dela. Ta pojem pa je zelo širok in so ga je-nesarji prav »širokogrudno< tolmačili. Nekdo je baš takrat bil mnenja, da so »volitve javna dela« in da se zato tako malenkostna vsota brezdvomno lahko uporabi za občinske volitve in se iz tega denarja naj plačajo Vtudi »režimovski agitatorji«. Sedanja banska uprava pod dr, Markom Natlačenom je odredila revizijo občinske uprave Trboje, ki jo je vodil današnji obtoženec. Revizija je ugotovila nepravilnosti, osobito v pogledu uporabe omenjenih 2000 din. Ker je postopanje bivšega župana Jerneja Bohinca mejilo na kazenski paragraf, je banska uprava zadevo ovadila državnemu tožilstvu, da se vprašanje razdelitve denarja popolnoma pojasni pred sodiščem. veda po kapitalni zaslugi Stefanoviča, ki jo po tej teknii dokončno povečal kader slabih sodnikov pri nas. Caveant consules, da se poleg Mlinariča iz Zagreba ne spozabi tako daleč, da bi jo kdaj z bisago svoje salomonske modrosti ne pritresel v Ljubljano, nam na našem lastnem terenu škodovat! Ta dan ai bomo dobro zapomnili in on najbrž tudi! Pa 5e nekaj drugega! Leta in lota so športni uredniki belgrajskih listov pdeunili o »ljubljanskem peklu«, o surovosti naših igralcev, timbuktov-sko fanatični publiki. Tudi to pot klbbasajo (tako n. pr. manj znani, po tendenzioznosti popularni B. Jovanovič v »Politiki«!), da so naši igralci — ki so_ v resnici telesno šibki, razen Hassla in Janežiča — podirali slabotne :crvene< kar za šalo s svojo fizično premočjo, igrali ostro in surovo. To, fizična sila in hitrost, da je njihova glavna odlika. V resnici so »erveni« dovolj robustni in po tej robustnosti znani nele samo — vsaj nekateri od njih — na_igrišču, ampak tudi še kje drugje (zadnjič so složno »nabunkali « svojega klubskega tovariša Lazareviča!). Kritik na koncu pravi, da so se Ljubljančani pokazali kot zelo dobri nogometaši in, da se Ik> vsak klub, ki bo to sezono še moral v Ljubljano iti, slabo odrezal. Spet isto podlo nami-gavanje, češ, tam vas že bodo « fizično silo »medili«. List trdi dalje, da jo Bertoncelj, ki je bil 10 metrov proč, prekucnil Šijačlča, tako, da ga je sodnik pravilno izključil. Po vsem navedenem nismo mogli držati rok križem, morali smo vsaj našim bralcem malo razsvetliti, kako se je v nedeljo vedel Jovan Beogradanin! »Jugoslovanski Feniks" Ljubljana, 9. marca. Upravni odbor »Jugoslovanskega Feniksa« je vso svojo elementarno skupino v celoti pozavaroval pri zavarovalnici »Dunav«, tako da je vse elementarno zavarovanje bivšega »Feniksa« popolnoma krito in zasigurano. Škode elementarnega zavarovanja se bodo tako izplačevale v nezmanjšani višini. Riziko tega zavarovanja nosi stvarno sedaj zavarovalnica »Dunav«, ki ima tudi v Ljubljani na Aleksandrovi cesti svojo poslovalnico v svoji lastni palači. Življenjski portfeuille »Jugoslovanskega Feniksa« še ni pozavarovan, ker se vsi zavarovanci, ki hočejo nadaljevati zavarovanje, še niso oglasili. Oglasilo se je že več zavarovalnic, in sicer samo veliki in solidni zavodi, ki hočejo dobiti celotno življenjsko brancho v pozavarovanje. Kakor čuje-mo, 1)0 tozadevna pozavarovalna pogodba v najkrajšem času podpisana z najpovolnejšim ponudnikom. Nadalje smo zvedeli, da je ljubljanska direkcija ^Jugoslovanskega Feniksa« začela izplačevati dospele »kode v smislu Uredbe ministra trgovine in industrije od 16. decembra 1936. Te dni je bilo menda izplačanih kakih 500.000 din škod. Od tu in tam Če četrtošolci štrajkajo... por Ra zorava ob izidu lista še traja. Ljubljana, 10. marca. Dandanes je že tako: če delavci niso zadovoljni, štrajkajo; če športniki niso zadovoljni, štrajkajo; če se volonterjem slabo godi — štrajkajo. Nič posebnega, če se takim štrajkom pridružijo se oni, ki niso zadovoljni s — profesorjem. Tako je bilo v četrtem razredu nekega moškega srednješolskega zavoda v Ljubljani. Zemljepis, zgodovrna ... Včasih je bila na srednjih šolah kamen spotike vedno — matematika. V najboljšem slučaju še latinščina. Časi pa so se spremenili in na omenjeni ljubljanski srednji šoli so se zbirali temni oblaki nad razredom zaradi — zemljepisa in zgodovine. »'Ni mogoče in ni mogoče več naprej« — so pravili četrtošolci. »Prestrog je, prestar je, ne spada več med mladino, nima razumevanja za nas ... Temu moramo napraviti konec...« Barikada v razredu Ali je padla odločitev že prej, ali pa je prišlo do lije šele včeraj, o tem študentje molčijo. Dejstvo je, da bi moral biti včeraj v revolucionarnem razredu zemljepis. Ko pa bi moral stopiti strogi gospod profesor v razred, ni mogel odpreti vrat — na notranji strani so bila zabarikadirana. Študentje so sklenili radikalno samopomoč: prinesli so si v šolo malo večjo mero kruha, za vsak slučaj — Če bi stvar predolgo trajala — so vzeli s seboj še igralne karte, vrata so zabarikadirali in čakali, kaj bo. Pogajanja za novega profesorja Bilo je pač to, kar more v takem slučaju biti: profesor, ki ni mogel v razred, Je odšel k ravnatelju ter se z njim vrnil pred razred. Tu so se potem začela pogajanja: dijaki so vztrajno zahtevali, da ravnatelj v njihovem razredu hudemu profesorju ne pusti več poučevati. To seve tudi za ravnatelja ni enostavna stvar. Pa je potem obveljala le ravnateljeva: da bo profesor poučeval še nekaj časa, potem pa da bo itak upokojen. S to, tako zaželjeno upokojitvijo pred očmi, so gospodje četrtošolci vrata zopet odprli. Kako je tekel pouk, še ne vemo, vendar pa se bo z zadevo očividno pozabavala Še banska uprava. Razpis poletnega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje poletni abonma, ki se bo odigral v času od 15. marca do 28. junija 1937. Poletni abonma velja za 8 dramskih ter 7 opernih in operetnih predstav. Poletni abonma bo nosil označko reda C. Priglase sprejema od danes naprej blagajna gledališke uprave v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Repertoar bo obsegal naslednja dela: v dra-mi.Brnčič: Med štirimi stenami. NuSič: Dr. Fra-ser: Zadnji signal. Bergmann: Markurell. Anderson: Rivali. Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Fo-dor: Matura ter Malo sodišče ali Tatovi štrajkajo. — V operi: Gotovac: Ero z onega sveta. Vladi-gerov: Car Kalojan. Čajkovski: Pikova dama. Mozart: Don Juan. Donizetti: Linda di Chamo-nix. Respighi: Plamen. — Opereti: Beneš: Pari-žanka. Jankovec: Urška. Poletni abonma se bo plačeval v štirih zaporednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu, drugi obrok 1. aprila, tretji obrok 1. maja in četrti obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in v I. redu št. 1—5 po 190 din, za ložo v 1. redu št. 6—9 po 220 din; za partemi sedež 1. V švicarskem sanatorija »Tcrritcta« pri Montreala je v ponedeljek umrl narodni poslanec Milan 1'ribičevif, brat lani umrlega politika Svetozarja Pribičeviča. Nekaj mesecev se je Milan Pribičevič zdravil na Golniku, pred kratkim pn je odšel v Švico, kjer ga je pa nenadejano naglo doletela smrt. Pokojnik je bil upokojeni polkovnik srbske vojske, ki se je sicer šolal v avstrijski oficirski akademiji, vendar pa je pozneje iz avstrijske vojske^ izstopil in prestopil v srbsko. Z njo se je udeleževal vseh vojsk, kmalu po prevratu pa je stopil v pokoj in se potem naselil na Kosovem polju kot kmet. Politično pa se ni opredelil tako kakor njegov brat Svetozar, temveč je stopil med člane zemijoradniške stranke. Za narodnega poslanca pa je bil izvoljen pri petomajskih volitvah na listi dr. Vladka Mačka. Dosegel je ravno šestdeset let. Dr. Vladko Marek se je r Gradcu sestal z dr. Krnjevičem, bivšim generalnim tajnikom bivše HSS, ki je tjakaj dopotoval iz Ženeve. V času njegove odsotnosti pa ga v vseh političnih poslih doma v Zagrebu zastopa inž. Avgust Košutič. V Zagrebu so prijeli avstrijskega trgovca Gustava Schmidt-Petra, ki je nabiral mlada dekleta za neko baletno skupino, dejansko pa jo zbiral dekleta in jih pošiljal v javne hiše izven države. Ta trgovec je oglaševal v časopisih, nakar se je prijavilo nekaj deklet. Ena med njimi pa je zaslutila za to krinko navadno trgovino z dekleti in je trgovca prijavila policiji. Najbolj pa zato. ker je od vsakega prijavljenega dekleta zahteval 120 dinarjev za stroške pri nabavi potnih listov. Policija je začela preiskovati, če morda trgovec ni imel še kake svoje agente in podobne zvezo z ljudmi, ki se še vedno bavijo s takim poslom. Kulturni teden bodo poleti organizirali v Zagrebu z namenom, da povečajo zanimanje za Zagreb in obenem za obisk mesta. Največ programa v tem tednu bodo izpolnila razna pevska združenja, poleg tega pa bodo priredili tudi slikarske in kiparske razstave, semenj hrvatske knjige, narodne noše, revije narodnih običajev, gledališke predstave in kopico športnih prireditev. Vse pa bo zaključila velika prireditev »Seljačke sloge«. S tem mislijo privabiti v mesto mnogo tisoč obiskovalcev. 15 let že obstoja zagrebški fotoklub. Za ta svoj jubilej bo priredil v Zagrebu veliko mednarodno razstavo fotografije, kateri pa bodo dodali še svetovno razstavo fotografskega tiska in literature. To bo sploh prva razstava te vrste na svetu in bo obenem prvi katalog strokovne fotografske literature na svetu. Razstave se bodo seveda v velikem številu, kakor vedno, udeležili tudi slovenski amaterji in na bodo v mednarodni konkurenci zastopali tako, kakor so nas v tujini že večkrat. Spodnjo ustnico si je odrezal dvajsetletni fant Mijo Jocič iz Banjaluke, ker mu ni bilo dano, da bi svojo izvoljenko poljubil. S svojim dekletom se jo sestajal pri neki ženski skrivaj, ker dekletovi starši niso fanta preveč čislali. Ko mu je pa tudi ta ženska preprečila poljub, je bil tako užaljen, da je potegnil iz žepa navaden pipec in si odrezal ustnico. Dekle pa je hotelo fanta prepričati, da ga v resnici ima rado in si je z lesenim vretenom predrlo grlo. Poskus samomora pa ji ni uspel, kor so hitro poklicali zdravnika in se oba nahajata že izven vsake nevarnosti. -> Mešana konferenca nied zastopniki naših in avstrijskih železnic se je začela danes na Sušaku. Razpravljali bodo o določitvi posebne kombinirane potniške tarife med našimi in avstrijskimi železnicami ter našimi paroplovnimi društvi. Podobne )K>godbe je Jugoslavija sklenila že s Češkoslovaško in Madžarsko. V Belgradn še vedno teče obravnava proti inž. Stojanoviču, ki se mora zagovarjati zaradi zvodništva. Včeraj so dolgo zasliševali obtoženca, ki se je pa zapletal v protislovja. Za njim je bila zaslišana mati pokojne Mile Dimitrijevičeve. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je lin svoji snočnji seji verificiral mandat poslanca Djoke Petkoviča, odvetnika iz Cuprije, ki je bil pri petomajskih volitvah izvoljen za poslanca na listi dr. Mačka. To je tretji poslanec, ki je sedaj z Mačkove liste prišel v skupščino. Tudi on bo dobil 200.000 din neizplačanih poslanskih dnevnic. Službe na magistrata. Na predsedstvo mestnega poglavarstva v Ljubljani in na posamezne urade se obrača mnogo strank, ki prosijo za službo. Opozarjamo stranke, naj se ne ozirajo na Izjave raznih nemerodajnih oseb, ki morda izjavljajo, da je kako mesto na magistratu prosto. Službena mesta na mestnem poglavarstvu se oddajajo samo, če je kako mesto po uradnem poročilu prazno in če je v smislu finančne uredbe na razpolago potrebni kredit. Šele, ko so izpolnjeni ti pogoji, se mesto javno razpiše. Vse prošnje, ki bodo vložene, ne da^ bi bili dani za to potrebni pogoji, se bodo zavračale. Zato naj si stranke nikar po nepotrebnem ne delajo stroškov in naj vlagajo prošnjo samo tedaj, če in kadar bo kako mesto javno razpisano! Vsled tega so tudi vsa posredovanja bodisi v predsedstvu mestne občine, bodisi pri članih mestnega sveta brezuspešna. 641.300 hektolitrov vina so lani pridelali Dalmatinci. Od tega je belega vina 180,100 hektolitrov, črnega pa 461.200. Prejšnje leto pa so ga pridelali 270.000 hektolitrov več. Z vinogradi je v Dalmaciji posajenih 49,000 hektarjev zemlje tako, da pride povprečno na vsah haktar 13 litov vina. Preko tisoč tujih turistov se je baje najavilo dalmatinskim letoviščem. Prijavili so se Čehi, Avstrijci, Poljaki, Madjari, Nemci, Angleži, Francozi tn pa nekaj Belgijcev, Dancev in Nizozemcev. Posebno Francozi in Angleži so se prijavili v večjih skupinah. Roparsko tolpo so prijeli v okolici Koprivnice na Hrvatskem. Med člani tolpe je tudi Ivan Golob iz Laškega, ki je star komaj 22 let. Tolpa je ropala po okolici vso jesen, ne da bi ji orožniki mogli priti na sled. Počenjali so tudi grozodejstva in svoje žrtve mnogokrat mučili. Tako so decembra napadli v Virju vdovo učitelja in zahtevali od nje denar. Dala jim je 400 din, vse, kar je imela doma. Roparji pa niso hoteli verjeti, da je to ves denar in so začeli starko mučiti, da bi jim izdala skrivališče. Zvezali so jo in privezali na posteljo, nakar so ji z gorečo svečo žgali podplate. V strašnih bolečinah se je starka onesvestila in se šele naslednje jutro zbudila. Roparji imajo na vesti nad sto vlomov in roparskih napadov. vrste 61 din, II.—III. vrste 58 din, IV.—VI. vrste 52 din, VII.—IX. vrste 48 din, X,—XI. vrste 40 dinarjev; za balkonski sedež I. vrste 39 din, II. vrste 82 din; za galerijski sedež 1. vrste 24 din II.—III. vrste 20 din. IV.—V. vrste 16 din. Štev. 56. ——————————i .. » - - dobi Jek in pomaga reševati mestne finance, je naš tramvaj baš največja ovira, da ne moremo in tudi ne bomo mogli v doglednem času urediti mestnih financ. O mestnem tramvaju sem govoril tudi na zadnjem zborovanju v »Unionu« pred enim mesecem in povedal, da so zginili iz pisarne akti in računi za dobavo materijala, tako da je danes vsaka kontrola nemogoča, in pozval tiste, ki so spise vzeli, da stvar pojasnijo. Ta apel je imel svoj uspeh. Stvar je bila sledeča: Leta 1933 je družba nabavila 2 jeklena usmerjevalca in ta nabava je bila ostro kritizirana, češ da so bili računi predrago plačani. Zato je zahteval gospod inženjer Bevc, ki je bil član uprave, da se mu izroče ponudbe za te usmerjevalce, da jih pregleda. Družba mu je izročila koncem februarja 1934 poziv na tt. Brown-Boveri, A. E. G. Union in Siemens za ponudbe z vsemi pogoji dobave, dalje ponudbe teh tt. in naročilnico tt. Siemens. Gospod inž. Bevc teh spisov ni vrnil od februarja 1934. kljub ponovnim zahtevam: Spomladi leta 1936 je ravnateljstvo družbe rabilo te spise zaradi zamenjave olja. Ker jih ni bilo, je pozvalo g. inž. Bevca, da spise vrne, pa jih ni vrnil kljub ponovnim urgencam. Izjavil je, da jih nima, da so mogoče pri g. dr. Fettichu ali g. Tavčarju. Ravnateljstvo je nato pozvalo oba gospoda, da izročita spise, ako jih imata. Gospod dr. Fet-tich je odgovoril negativno, g. Tavčar pa ničesar. Spisov skratka ni bilo nazaj. Zato je bil opravičen moj javni apel na zadnjem zborovanju, naj se pojasni, zakaj so šli ti spisi iz pisarne in zakaj se ne vrnejo. Ta javen apel pa je imel takoj uspeh. Četrti dan po tem shodu je gospod inž. Bevc sporočil, da je te ponudhe in naročilnico našel in naj ravnateljstvo pošlje ponje, kar je tudi storilo. Zanimalo bi me sedaj, kakšen je bil rezultat tako dolge preiskave o tej nabavi jeklenih usmerjevalcev. Besedo imajo gospodje, ki so to zadevo tako dolgo proučevali. Uredili smo že v teku enoletne dobe občinske uprave mnogo težkih gospodarskih vprašanj, vprašanje ljubljanskega tramvaja je brezdvomno eno najtežjih in najbolj bolečih za ljubljanske finance in ljubljanske davkoplačevalce. Zato smo se lotili tudi študija tega vprašanja in prišli do zaključka, da ga moramo rešiti in tudi kmalu rešiti. Prejšnja uprava ga je hotela rešiti na ta način, da bi terjatev mestne občine napram SMD spremenila v delniški kapital te družbe 20 milijonov. Mi smo pa mnenja, da bi taka sprememba občini prav nič ne koristila, marveč le delničarki tt. Siemens, ker bi izgubljeni delniški kapital na ta način oživel in to le na stroške mestne občine. Za povišek glavnice pa bi še občina morala plačati takso po 300.000 din. Mi smo nasprotnega mnenja, tja bi k ogromnim izgubam tramvaja morala enako in sorazmerno prispevati oba delničarja, t. j. mestna občina in tt. Siemens, ki je bila tudi enako po svojih odličnih zastopnikih udeležena pri vodstvu tramvaja in mora zato tudi soodgovarjati za izgube pri tramvaju. Zato smo se odločili, da bomo, ako ne dobimo primerne uvidevnosti in dobre volje za mirno ureditev vprašanja tramvaja pri naši delničarki tt. Siemens, prisiljeni posluiiti se skrajnih sredstev in napovedati konkurz ter izročiti vse spise in bilance sodiščn, da ono izreče o tem svoje mnenje. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 10. marca: 12 Ob modrih vodah havajskih (ploščo) 12.45 Vreme, poročila — 1* Cas, spored, obvestilu — 13.1* Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Od lova do prodaje slanikove (g. Alojzij Peterlin) — 18.20 Torarlj I. (g. Miroslav Zor) — 18.40 Slovenski gorski vodniki (g. dr. A. Mrak) — 39 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nae. ura: O avtorskem pravil (dr. Julij Albini iz Zagreba) — 19.50 Sah — 20 Skladbe iz časopisja »Glasbena Zora«: Akademski pevski kvintet — 20.41) Koračnice (plošče) — 21.10 I. ura moderne francoske klavirske glasbe. Predava In izvaja na klavirju prof. L. Škerjanc — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 2*2.15 Cimermanov trio (gg. Ivan Cimerman, harmonika, Oton Farnik, violina, Ivan Bajde, kitara. Drugi programi Sreda, 10. marca: Belgrad: 10.50 Klavirska sonata — 20.30 Humorističen časopis — Zagreb: 20.30 Ljubljana — Dunaj; 20.40 Vojaška godba — 22.45 Prenos iz Milana (»Manon«) — Budimpešta: 19.30 Flot-towa opera «Marta« — Trst-Milan-lApsko: 21 Masse-netova opera Ne vem! Ponoči je nekdo v najvepjem diru bežal tod mimo. Niti na misel mi ni prišlo, da bi bil to naš konj!« Torej sem sedaj še ob konja! Zadnje, kar mi je bilo še ljubo, je izginilo. Zdaj mi tudi za življenje ni več! Vzel sem puško in odšel na Modrijanov grob. Tam sem se vrgel na zemljo, ki je pokrivala ostanke meni tako ljubega tovariša. Daleč je bil že konzul s svojo razbito karavano, ko sem jaz še vedno klečal na gomili. O, naj le pridejo razbojniki! Pokažem jim, kdo se ne boji umreti! — Ko je konzul videl, da nočem za njim, mi je poslal Perza z mulo, z naročilom, da moram takoj za njimi, ker 6e mi samemu lahko pripeti kaka nesreča. Boji »e zame? Ne zame, zase se boji! Ker sem bil do skrajnosti telesno in duševno strt, sem sedel na mulo, ki jo je Perz priganjal, da bi prej došla karavano. Meni je bilo, kot bi mi srce otrpnilo. Za nobeno reč se nisem več zmenil. Če sem dobil jesti, je bilo dobro, če nisem, tudi dobro. Kje smo, kam gremo, kako se ta ali ona vas imenuje, me ni več zanimalo. Knjigo, v katero sem zapisoval dogodke in zanimivosti, so razbojniki s konjem vred vzeli-Izgubil sem prijatelja in konjička, danes ali jutri še 6am kje počijem. Perzijski razbojniki nas zopet napadejo — Beg iz izpodkopanega obzidja karavanseraja — Zlato in srebro se razdeli med posadko — Razbojniki mo ujamejo in oropajo — Nenadni prihod nagih skeletov, ki me slečejo do nagega Novica, da gredo za nami razbojniki, se je vednO bolj širila. Nekega večera smo prišli do vasi, ki jo je istotako obdajal močan zid. Tik vasi je stal majhen karavanseraj, v katerega smo se namenili. Bogati Perzi, ki so nas spremljali, pa so rajši odšli v vas. Komaj smo se zgnetli »a dvorišču, je že pridrlo polno Perzov, ki so hoteli udreti skozi vrata. Konzul, ki je bil zelo previden, je postavil takoj, ko smo stopili v karavan- seraj, stražo. Naši vojaki so morali sedaj s silo I nastopiti, da so odbili naval. Mene je zvečer naprosil štabni zdravnik Becker, naj grem v vas pogledat, če bi se dobilo kaj i živil. Kako sem se zavzel, ko so bile že vse trgovine zaprte, in to, ko še ni popolnoma legel mrak na zemljo! Kaj takega pri Perzih ni v navadi! Potrkal 6en; na planke neke trgovine. Vrata so se odprla in trgovec me je vprašal, kaj želim. »Imaš kruha?« — »Ne!« — »Kai pa imaš?« — »Samo dateljne!« — »Dobro, daj mi jih za pet karan!« — Komaj sem prestopil prag, je že zaprl za menoj. Ljudje so nekako skrivnostno šepetali med seboj. Bil sem prepričan, da so tukaj skriti razbojniki. Ko sem potem odšel skozi ulico, so prišli po drugi ulici, ki je mojo križala, trije Perzi s puškami. Mene niso zapazili in so se zato na glas menili: »Vsega imajo še dosti: konj, mul, denarja in pušk!« Ko sem prišel v karavanseraj,. sem povedal to zgodbo Beckerju. »Če bi nas mislili napasti,« je menil, »bi nas bili takoj, ko smo prišli sem, ne pa zdaj, ko smo že v zavetju. To že ne bo držalo!« »Kdo ve, kaj mislijo prebrisani Perzi,« sem dejal in izpodbijal njegove pomisleke. »Morda imajo še boljši načrt, kot so ga imeli zadnjič!« »Ne, ne, jaz tega ne verjamem!« Legli smo k počitku kar na streho seraja. Tudi Becker je spal tu. Nenadoma nas je ponoči zbudilo močno streljanje po vasi. Skočili smo pokonci in pograbili puške. Okrog seraja je bilo mirno, le po vasi je divjal ljut boj. Proti jutru se je vse pomirilo. Treba bi bilo že oditi, toda bogatih Perzov, ki so bili vedno prvi, danes še ni bilo. Povelje konzulovo je bilo, naj se vrata odpro in naj nekaj vojakov odide, kot da hočemo odpotovati. Kakor hitro so iz vasi opazili, da so se odprla vrata, že se je vsula z vseh strani toča krogel. Mi smo z zidovja pri strelnih linah imeli lop razgled. Zdaj, ko so ustrelili, so se že izdali, kje so. Čakajte, mi vam bomo že pokazali! Imeli smo daljnogled in dobre puške. Eden je dobro pazil, a drugi je streljal, čim je dobil pravi cilj. Ko je bil vsak strel siguren, pa vžgij po njih! Razbojniki so morali imeti velike izgube, dočim ni bil od naših nihče ranjen. Bili smo brez živeža in brez vode, in bi se naposled le morali udati. Kako si pomagati? Tri strani našega zidovja so bile od razbojnikov zasedene, le četrta ne. Waldman si je tedaj zmislil, da bi na tej strani zid izpodkopali. Toda kako? Debel je bil tam, kjer je bil zid najtanjši, čez tri metre. »Vztrajnost mora zmagati,« smo si rekli. Ves dan smo kopali. Seveda smo se menjavali. Eni smo streljali, drugi pa kopali in obratno. Zvečer smo že imeli brez lopat in krampov izkopano tako veliko luknjo, da so lahko stopali skozi njo konji in mule. In vendar smo kopali zgolj z bajoneti! Pred odhodom nas je konzul zbral in je dal potrebna povelja. »Nihče ne sme po poti streljati I Sli bomo tako tiho, da nas razbojniki ne bodo čuli. Ne smemo ne kaditi in še manj govoriti! Potrebujem tri pogumne ljudi, ki bodo tu notri toliko časa, da bo vsa karavana zunaj!« Oglasil sem se jaz, neki Ukrajinec in poroč-nik fasling. Medtem so vsi hiteli iz seraja. Ko so bili že vsi zunaj, smo jo tudi mi trije ubrali. Nekaj sto korakov proč mi je pribrenčala iz nekega jarka krogla mimo ušes. »O, ti tiček, ti mi pa ne ubežiš!« Fasling in Ukrajinec sta se zleknila na konja in zbežala, jaz sem pa predrznežu vrnil ^pozdrav. Nič več ni streljal, gotovo mu je bilo žal, da je sploh ustrelil. Ko smo prišli zopet skupaj, me je vprašal Fasling, kakšno neumnost sem napravil, ko sem streljal. »Nisem prvi! Strel je strelu podoben, zato nisem jaz nič izdal! Nasprotno, morda bi razbojnik napravil cel kraval s svojim pihavnikov, če bi ga jaz ne prisilil k molku!« .fciovunajti dom« iaiiaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din OreflniStvo: Kopitarjeva alica »/ID. Telefon 299« ta 2996. Uprava! Kopitarjeva i. * v Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskamo t Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Joie KoSiček.