!*H A J A f>B PONFDEL.TKTH, SREt)AH IN SOBOTAH - TE-LEPONl; UREDNIŠTVO 24-75. *ajnistvo ,n uprava 21_gc TEKOC] RAČUN PRI KO-MUNALNI BANKI V KRAN.Il' ' "?0"I"13S - LETNA NAROCNI-A 900 DIN. MESEČNA 75 DIN, 0SAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XTV KRANJ, 10. JULIJA 1961 §T.78 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD t. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA V danačnji praksi naših delovnih kolektivov LJUDSTVA ZA GORENJSKO laiprej zaslužiti, potem 7* i Vah?2VC ln Pro^emi °b pripra-Utet) %iestavo pravilnikov za dc-dohn/i"*6^ dohodka, in osebnih °«*oi, v naylh podjetjih. bil i,nejetn kranjskem podjetju je Jo o J ■ dnevi sestanek. Govorili kil, J'reiCmkih in o osebnih dohod-trJ°samcznih delavcev m o pov-Pravl r doln^cnih Oddelkih. Raz-je 0 ]ai' so o priporočilih, ki jih *bor ?Prasanjib izdal občinski Prav ^roizvaia^ev. Celotna raz-dclik J° P°kaz.ala, da je to zelo raz,"/1* stvar, ki lahko močno aH t , delovni zalet kolektiva, delov atnn — da demoralizira s>no C'' Kadar gre za »plačo*, kot /te ^Cf'Slh rekli, za osebne dohod-2unil?lrotna ?a denar, takrat, ra-Ys ' 10 Viakdo zelo občutljiv, ttioral ^('sP°darske organizacije bi prav;f .4° konca leta izdelati svoje ka l j! ° delitvi čistega dohod-V rt--?r tudi o osebnih prejemkih °b p"1','' kolektivih. Čeprav se zdi ko yVym P°zledu, da ni to nič ta-n0 ■ irtc&a, je vendar to odgovor-viln^-P°metr>bno delo. S temi pra-stan- 1 Mora kolektiv oceniti svQJe uStn '. svoje možnosti in težnje ter ja erJtl. določeno politiko podjet-9b^~itn?ett*c*h avtomatizacije %ra: m" .sredstev pa do načina na-lcv*n}a proizvajalcev. M,, se t>l0Sa> zlasti večja podjetja so že več ali manj resno skih t manjših trgovskih, gostin-%k '!/ °^raln'h podjetjih pa mar-teh delavci še sploh ne vedo o tiiZn'L**^' ^° se !e pokazaio na Uniz- *fP*nkih- v Kranj* so or- cer j Zrnu*i manjših podietij m «-Je s( "°, P° strokah. Malokje so tnoitb Tl ^C ^ot'd'- v večini še sa-jjroll Vtlt 0>Zani niso seznanjeni s je r Crnotn- V nekaterih primerih dit Jf7-/,?l,n nPraV!<'l°' da ni Iju-"l za to skrbeli in tolmačili v kolektivu. Zlasti imajo težave mati kolektivi pri izdelavi osnutkov za imenovane pravilnike (o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka). Tako so se prav kot posledica pomanjkanja tega kadra pojavili ti pravilniki takorekoč v prodaji. Kljub temu pa, da so take pravilnike izdelali ekonomisti in določeni strokovnjaki, so na posvetovanju v Kranju ugotovili, da njihova uporaba ni priporočljiva. Vsako podjetic ima svoje probleme, svoje težave in tudi svoje cilje. Vse to mora skozi rešeto samega kolektiva. Šele tak pravilnik je lahko uporabljiv in se bodo člani kolektiva zavzeli za njegovo uveljavljanje. Za pravilno zbiranje gradiva in sestavljanje osnutkov za te {pravilnike se zavzemajo tudi sindikalne organizacije. Okrajni sindikalni svet je že imel o tem poseben plenum. Sedaj obiskujejo razna podjetja, kjer v razgovoru z aktivom in predstavniki samoupravnih organov skušajo svetovati tako, da bi v osnutke teh pravilnikov prišle družbene težnje. V glavnem, kakor ugotavljajo po dosedanji praksi, v kolektivih usmerjajo razprave preozko. V kolikor so sploh bile o tem razprave, so bile v glavnem okrog delitve osebnih dohodkov, vse premalo pa, a ponekod sploh nič, je razprav o formiranju tega dohodka, o gospodarjenju v podjetjih in podobno. Taka je sedanja ocena, toda organizacije ZK, sindikata, pa tudi mladine m samoupravni organi v podjetjih vse bolje razumejo pomen tega dela in skladno s pripravami za nove pravilnike o delitvi sredstev usmerjajo kolektive v splošno razpravljanje o znižanju proizvodnih stroškov, o povečanju delovne storilnosti in podobno, kar pa je glavni namen te akcije. Jezerskem 2©-k'.tiiKH' ljudske 50 let gasilstva na Jezerskem NAD 700 GASILCEV IN VEČ STO DOMAČINOV IN IZLETNIKOV NA OSREDNJI PROSLAVI — RAZVITJE DVEH PRAPOROV IN OTVORITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA JEZERSKO, 9. julija — Že sinoči je bilo na Jezerskem nadvse živahno. Z vsega okraja se je zbalo nad 700 gasilcev in več gostov, med njimi tudi predstavniki gasilskih enot iz drugih krajev republike in iz zamejske Koroške. Medtem ko je bila sinoči slavnostna akademija v počastitev 50-letniice Prostovoljnega gasilskega društva Jezersko, pa je bila danes dopoldne osrednja proslava Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko v počastitev 20-letnice ljudske revolucije. °STANKI POLITKOMISARJA ITALIJANSKE PARTIZANSKE BRIGADE >>G^RlBALDI«GIUSEPPEJATOMIZZEJA PREPELJANI IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV V VIDEM ka raj K»PaIi »•teko Dre LOKA, 8. julija - 2e 80 v škofjeloških hribih iz-Posmrtnc ostanke polilko-Jtalijanskc brigade »Ga-Oiuscppa Tomizza (partije Leo Leone) in jih Sj^ 1 v Dom zveze borcev v . 1,1 številni njegovi soborci •"»•»čini. Zadnje prisrčno slo--ie bilo danes zjutraj ob ^° so se pred Domom zve- Url Ze bo i'n ^k°rJeločani, prjpaamki JLA 4fužbelilienih organizacij ter Zve,Stavnik okrajnega odbora Slov* borcpv Franc Konobelj -ve,s 'ako- Ganljive so bile ob slo-8kor Pcsm> okteta Svobode iz t pj? Loke, recitacije pionirjev Sk0fj, (,p_ti so na letovanju v ^'lan ^k') in poslovilne besede Ow * Osovnikarja, sekretarja Skofja Loka. - Ostanke padlega junaka so takoj nato pre-|da bi omogočili neoviran umik peljali v njegov rojstni kraj Vi- J svojih armad z Balkana in iz Ita- ob dem, kjer je bil popoldne 17. uri svečan pogreb. Giuseppe Tomizzo je odšel po padcu Mussolinljeve Italije v partizane in se boril proti nemškim fašistom in domačim kvislingom. V bojih s premočnim sovražnikom se je skupno s tovariši boril za novo, svobodno domovino, boril se je za poraz fašizma. V tej borbi je njegova enota vztrajala nad eno leto, decembra 1944. leta pa je bila vključena v IX. korpus na našem svobodnem teritoriju. Boril se je v sklopu Prešernove, Gradnikove, Kosovelove Tn Vojkove brigade. Ko pa so konec marca 1945 zaradi naglega prodiranja enot NOV v Sremu, Bosni in Dalmaciji hoteli Nemci očistiti z veliko ofenzivo (v kateri so pognali nad 100.000 mož) svoje za-ledje - Gorenjsko in Prirmr:1'1 lije, so bili tudi »Garibaldinci« med tistimi 8000 borci IX. korpusa, ki so sprejeli ta neenak boj. ZANIMIVA VSEBINA Kranj - Te dni j iz Sv. Duha in njegov sovozač R. V. iz Kranja. Po cesti sta pripeljala z veliko hitrostjo in napačno prehitevala osebni avto na nepregledni cesti. Zadela sta sc v vogal hiše. ki je Btala ob cesti in na mestu obležala nezavestna. Prepeljali so ju v kranjski Zdravstveni dom. Motorist je dobil poškodbe na gležnju leve noge in levom kolenu, njegov sovozač pa jc dobil pretres možganov. okolici razne napredne organizacije, je bila julija meseca f938 ustanovljena na Crnivci pri Radovljici tudi organizacija KPS. Takratni člani te organizacije so bili: Anton Colmajer, Anton Da-car, Ivan Avsenek, Anton Rot in Jože Korošec. IZGRADNJA OBLASTI Na seji Mestnega ljudskega odbora v Kranju so 10. julija 1950 sklenili, da se oblastni organi razdelijo na Kranj okolico in Kranj mesto. Cez pet let — 10. julija 1955, ko so se ti odbori dovolj utrdili, je bila možna nova reorganizacija, in sicer združevanje okrajev. Združila sta se takratni radovljiški in kranjski okraj. Bile so volitve, na katerih so volivci izvolili 60 odbornikov iz gospodarskih organizacij v okrajni zbor proizvajalcev. Novi združeni okraj je začel poslovati z 10. avgustom 1C'55. ffliiiniiinninnnniiiimniiiii^ I^-t KROKODILOVE SOLZEJ Manchestrski dnevnik je pred kratkim objavil poročilo svojega dopisnika iz Madrida, v katerem daje prikaz politične potuhe, ki jo dajejo vodilni španski listi zloglasnim fašističnim zločincem. Iz vseh teh citatov in nesramnega podtikanja zgodovinskih dejstev, je razvidno, da je v Španiji hrbtenica podzemnega delovanja preostalih fašističnih družb in da se je f ranko v a diktatura postavila na čelo mednarodnega političnega razboiništva in zločincev. To seveda nikogar, ki pozna španski sistem krvavih falang ne preseneča. Nacistična in fašistična Čustva v Španiji ne izumirajo, niti slabijo. Totalitarizem državne oblasti pomaga, da takšna razpoloženja trajajo in se držijo pri življenju. Čeprav niso ta razpoloženja edini izrez in prevladujoča značilnost Franeove države,« jih država tolerira in celo vzpodbuja. Od časa do časa prihajajo na dan v polni moči, brez sleherne sramote, da bi zmedli tiste ljudi, ki bi želeli videti Španijo rehabilitirano v očeh zahodnega sveta. Pred kratkim je ta izrazita nostalgija za »dobrimi časi« iz dobe nacizma in fašizma privrela na dan v obliki časopisnih sestavkov, v katerih pisci služijo »sedmine ostankom fašizma« in izražajo razočaranje zaradi zavezniške zmage v drugi svetovni vojni in zaradi zatona »zlate dobe« mednarodnega fašizma v času Hitlerja in Muksolinija. Seveda ti pisuni mednarodne reakcije ne pozabila jo povezati sodobnih zgodovinskih dogajanj, ko razlagajo »katekizem svetovnega fašističnega gibanja«. Jeruzalemski sodni proces proti Eichmanu označujejo kot »smešno« in »odvratno« gledališko predstavo. Ker državna cenzura onemogoča objavljanje člankov, ki niso v »skladu z državnimi koristmi« in bi bili za vladino politiko škodljivi, smemo to. kar zasledimo v tisku, occnTti kot uradno stališče, ki ima žig državne oliasti in izraža stali§č> same vlade. Na ta način trdi nek uvodni članek v španskem tedenskem listu »SP«, da je vojno dobila napačna stran in da je Eichmannov proces spretna filmska montaža. »Popolnoma sem prepričan«, pravi pisec članka, »da so tisti, ki so vojno izgubili, imeli pravico do zmage in 50 sedanji zmagovalci več kakor zaslužili poraz. . . Nacisti in fašisti niso bili tako slahi kot so jih slikali Zidi. Ce je bilo prebijanje proti Zidom pod Hitlerjem, es to preganjanje sploh ne da primerjati s predanjanjem nacistov v zadnjih 16 letih, ki je neprimerno bolj krvoločno In zverinsko.« »Prepričani smo. da so si plinske celice izmislili sami Zidje. Videli smo nemške plinske celice. To so bile tehnične naprave nemške armade za preizkušanje voja'k'h pPnskih mask. Vse kar danes nriooved-ricjo o tej stvari. Je i7m;r?'eno. ZiJi so si sami iz-mi;lili Eifbmanna In g« našli v Argentini. Ujeli so ga tuko, kot se lovijo metulji v mreže in potem so ga naučili vlo?e, tako kot sc klovn v nekem drugoraz- rednem cirkusu pripravlja z* nedeljsko predstavo. Po mnenju uvodničarja R**' je svet danes v žalostnem stanju, ker »nezasluženi zmagoval' ci« dnye svetovne vojne gojij® kult »strahopetne osvete« P*°" premaganim. Pisec govori, da »v tem sv<^u stoji Španija kot oaza, v okoU" brez reda, pravice, spoštovanj* ljudskega dostojanstva in človekove osebnosti, v sredini, ki °* pozna straha od boga«. Pisec tega članka je falangislični vP^c' ran, ki je bil pripadnik pl»ve španske divizije, ki sc je v drugi svetovni vojni borila na stra* ni Nemcev. Pred nekaj tedni je nacisti^1* nostalgija prišla do Izraza v daljšem sestavku o MussoiiniJ^ ki ga je objavil list »Ariba«. članku, ki je bil opremljen * sliko Mussolinija s čelado n* srlavi, pisec obtožuje »monstruozno zavezništvo med kapital*** mom in komunizmom«, da w »zadušili in porušili edino ide*" Iogljo, v katero je splačalo ve" rovati ,. .«« Kamnik je že dolgo znan kot izredno turistično mesto, ki ga vsako leto obišče veliko domačih in tujih turistov. Tukajšnje turistično društvo je zelo aktivno in skrbi, da bi bili ti turisti kar najbolje preskrbljeni In imeli čim več Ugodnosti. V sedanjih vročih mesecih je vsak dan mnogo turistov, ki si v raznih enodnevnih izletih ogledujejo mesto iti njegove značilnosti. Med najbolj obiskane turistične točke moramo vsekakor prištevati Stari grad, ki leži na nizki vzpetini nad Kamnikom. Vsako nedeljo pa tudi ob drugih dnevih, je tu veliko tujcev pa tudi Kamnita-nov, ki se le lepo turistične točke kar ne naveličajo, posebno pa še lepega razgleda na Kamniško polj*-. Da bi bila udeležba čim večja, so člani Planinskega društva s prostovoljnim delom uredili njegovo okolico, sedaj pa gradijo sem še žičnico. Stari grad sicer ne leži visoko, vendar pešačenje nanj za marsikoga pred- 8^ §C3^Clli.SC^c5L MOPED SI JE HOTEL PRILASTITI M. V. je letos ukradel na dvorišču gostilne »Kerp.* v Cerkljah moped, last J. B., v vrednosti 120.000 dinarjev. Na glavni Obravnavi je dejal, da mopeda ni nameraval prisvojiti, ampak da ga je hotel vzeti le za neko vožnjo. Ta zagovor obdolženca pa sodišče ni sprejelo, ker se je po izjavi prič, zlasti oškodovanca, izkazalo, da si je imel Obdolženec moped namen prisvojiti. Upoštevajoč, da je bil obdolženec že prej kaznovan zaradi imovinskih kaznivih dejanj, ga je sodišče obsodilo na sedem mesecev zapora. UPORABLJAL JE TUJ DENAR Pri podjetju »Transturist« v Skofji Loki je bil J. K. zaposlen kot sprevodnik. Denar, ki ga je dobil za prodane vozovnice, je pričel kar sam uporabljati in je tako v dobrih dveh .mesecih porabil za približno 58.000 dinarjev. Na glavni obravnavi ni znal pojasniti, kako je prišlo do primanjkljaja, vendar mu je bilo dokazano, da je denar uporabljal za lastne potrebe. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Z NEVARNIM ORODJEM PO GLAVI J. D. je 10. februarja letos v bli- ž:ni Poljan z ročajem gnojnih vil udaril po glavi T. K. in ga ob tej priliki tudi lažje telesno poskokov I. OfedolSeftec je dejanje na ŠodišČU. priznal. Za kaznivo dejanje lažje telesne poškodbe, pri-zadejane z nevarnim sredstvom, upoštevajoč VSe obtežilne in olajševalne ckollftčlne, je bil obsojen na 20 dni zapora, pogojno za dobo ljajo najrazličnejši enega leta. večdnevne dopuste. stavlja prepreko za njegrv Obisk. Z druge strani pa so speljal) cesto, ki pa Se ni popolnoma urejena in je tako le deloma uporabna za promet. V samem središču mesta pa ležijo na nizkem hribčku razvaline Malega gradu, katerega okolica je v zadnjem času lepo urejena z najrazličnejšim živobarvnim cvetjem. Se bolj kot mesto samo pa je obiskana njegova okolica, to je: Arboretum, Volčji potok. Mengeška kola. Kamniška Bistrica, Velika planina itd. Težko bi bilo reči, katero od teh mest je najbolj obiskano, ker so med ljudmi vsa enako priljubljena. Ne gre pa prezreti, da je Kamnik tudi eno glavnih izhodišč za daljše ture v Kamniške planine. Turizem je najbolj razvit v poletnih, pa tudi v zimskih mesecih. Pozimi predstavlja Kamnik Zgolj izhodiščno točko za smučišča, ki so posebno lepa na Veliki plamni, pa tudi na pobočjih drugih ^ora. Poleti pa je Kammk izrazito turist ično mesto, v katerem pre/.iv-1 j ud je tudi Tanja M. Z obiska v Bohinju redi sezone razni hoteli Bohinj, 9. julija — Bohinj je že nekaj let ena Izmed najmikavnej-ših turističnih postojank Gorenjske. Letos pa so hoteli kljub temu sredi sezone prazni! Vzrok — previsoke cene penzionov. Tako vsaj trdijo domačini in tamkajšnji gostinci. Trditev pa prav gotovo ni izmišljena, saj je cena za dnevno oskrbo približno od 1700 do 2000 dinarjev res previsoka, vsaj spričo tistega, kar bohinjski hoteli lahko nudijo gostom. /Cene so za naše domače goste nekoliko nižjo — od 10 do 25 odstotkov. Vse pa kaže, da Bohinj kljub velikemu povpraševanju, prav zaradi tega letos tudi ne bo zaseden. Kljub temu pa je bilo danes v Bohinju nadvse živahno. Seveda bohinjski kot ni bil tako obiksan Med vsemi včerajšnjimi izletniki v Bohinju jc bilo. razumljivo, največje zanimanje za »Kmečko ofoet* le zaradi »Kmečke ofeeti«, temveč je enodnevnih izletnikov vsak dan precej. Prav gotovo pa bi bil tudi danes Bohinj bolj prazen kot ne, če ne bi bilo vsakoletne tradicionalne prireditve bohinjskega Turističnega društva — »Kmečke ofeeti«. Osebni avtomobili, motoristi, mopedlsti in kolesarji so se kar v kačah vili proti »skali«, kjer sta« so spet »vzela dva mlada«. Med vso motorizacijo je bilo tudi nekaj avtobusov in kamionov, za katere pa je bilo dovolj prostora tudi izven predvidenega za ta vozila — parkirni prostor za avtobuse in kamione je bil namreč prazen. Bolj slabo vreme kot n^ je prav gotovo marsikoga zadržalo doma, čeprav sc je že dlje pripravljal na ogled »ofeeti«. Toda tudi to je že tradicija, da sta se »vzela« še »Kmečka ofcet« in dež - vsa leta doslej je bilo tako. Tako številni ljudje, ki bi si radi ^ogledali ta star običaj, ne pridejo na svoj račun, še manj pa biagajničar TD Bohinj. n. n. KRAJEVNI PRAZNIK V ŠENČURJU (Nadaljevanje s 1. strani) npregovoril v imenu organizacije ZVVI Šenčur Franc Knific. Naito so razvili prapor, ki mu je kumoval delavni kolektiv podjetja mestne Klavnice Kranj. Po razvitju prapora je bil kulturni program, ki so ga izvedli godlba na pihala DPD Svobode iz Kranja, člani DPD Svobode iz Kranja, člani DPD Svobode iz Šenčurja in učenci tamkajšnje osemletke. Popoldan jo bila pomembnejša slovestnost tudi pri obnovljenem spomeniku talcev ob cesti Šenčur - Srednja vas, dopoldan pa tudi pri vseh spominskih obeležjih z kom em orači jami in polaganji vencev. Sledile so tudi številne športne in druge prireditve. -an KOCA POPOVIC NA OBISKU V SOVJETSKI ZVEZI Državni sekretar za zunanje zadeve je v petek odpotov8 ^ sedemdnevni obisk v Sovjetsko zvezo. Pred odhodom je Koča . povič izjavil, da je prepričan, da bo ta obisk in razgovori pris^ ^ k boljšemu medsebojnemu razumevanju in pozitivno vpliva11 nadaljno razširitev medsebojnega prijateljskega sodelovanja. . ^ N;> vnukovekem letališču je Kočo Popoviča sprejel sovjetski nanj; minister Andrej Gromiko in jugoslovanski veleposlanik v skvi Lazar Mojsov ter druge uradne osebe. Drugi dan obiska je našega državnega sekretarja Kočo ^°^\^xeX spejel predsednik ministrskega sveta ZSSSR N. S. Hruščev. P/**"^ Hrušćev je vodil z državnim sekretarjem Kočo Popovičem raz? ki je imel topel in prijatek-iki značaj. Koča Popovič si bo med svojim obiskom ogledal zname"11. Moskve, prisostvoval veliki letalski paradi na letališču Tušino, 61 ^ ledal raz tavo dosežkov gospodarstva v Sovjetski zvozi ter za e° obiskal Leningrad. BREZ UPORABE SILE j Iraški ministrski predsednik Kass>om je izjavil v razgoV0'r^t)il britanskimi in fneriškimi novinarji, da Irak nikoli ne bo up** sile, da bi dobil Kuwait. Rekel je novinarjem, da jim lahko za^jjT,o da se bo Kuvvait »vrnil v naročje domovine«. »Vendar pa me ^.^eli v barbarski dobi, ko so brutalno ravnali«, je pripomnil. »Ce bi *y agresivne namene, bi napadli Kuv/ait, preden smo javno izrazih zahtevo« r Iraški t.sk obsoja prihod čet Saudske Arabijo v Kuwait. v noatnem svetu so nadalje raspravljali o položaju v Kmvaltu. BERLINSKI ZUPAN ZA KONFERENCO 52 DRŽAV Zahodneberlinski župan in glavni kandidat Socialdemokratske ke za kanclerja Willy Brandt se je v Bonnu izrekel za sklicanje like konference« o mirovni pogodbi z Nemčijo. Konference naj udeležilo 52 držav, ki so bile v vojni z Hitlerjevo Nemčije. ^ Brandt je tudi dejal, da bi bilo »vredno razmotriti« 7**^Jd& kateri bi na mirovni konferenci določili vojaški in politični s* združene Nemčije, »kar pa ne bi moralo peljati v nevtrah2' države«. SOVJETSKA NOTA VLADI ZDA V Moskvi so objavili besedilo note, ki so jo pred kratkim ^ 0 čili ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu. Nota $°V opustitvi jedrskih poskusov in predlaga, naj bi skupaj urejali ^ sanja v zvezi s splošno in popolno razorožitvijo ter prepovedjo a ekih poskusov. RAZSTAVA V LONDONU Kri V Londonu so odprli sovjetsko gospodarsko razstavo, na .e so razstavljeni izdelki za široko potrošnjo. Prvi obiskovalec rsZl gj-i-je bil ministrski predsednik Macmillan. Med razstavo bo Vcli^0 Umi jo obiskal sovjetski astronavt Garagin. BITKA ZA KAVO ... jft V preteklem tednu so v severni Angoli popolnoma u®*~jLgjO'S' kot 30 plantaž kave. Evropski naseljenci kritizirajo nosoo9^ ^ portugalske armade, medtem ko portugalski oficirji priznavaj • ^ nimajo dovolj vojakov. Portugalske oblasti na se v eni An£° morejo zaustaviti upornikov. Naselje Mukaba. ki je že dalj ^f(> obkoljeno, se brani pod vso težjimi pogoji Električne zveze so ^ trgane, hrane pa je vedno manj. V zadnjih dneh so upa1"11''0 kolili že štiri plantaže na tem področju. Portugalci so z b1 ^ zravnali z zemljo štiri vasi, potem ko so jih bombardirali lZ ZAUPANJE V ZAČASNO ALŽIRSKO VLADO d* Začasna nižinska vlada je objavila sporočilo v kateri je nacionalni dan protesta proti razdelitvi alžirakega ozemlja stvo Alžirije obeležilo z demonstracijami velikega obsega. TEŽKA NESREČA V ČEŠKOSLOVAŠKI ^ 108 rudarjev je izgubilo življenje v tetki nesreči, ki sc jp , To te* zgodila v rudniku Dukla v ostravsko-karvinskem bnzenu. nesrečo je povzročil požar. Reševalne skupine so Si na vse prizadevale, da bi rešilo ogrožene delavce. GOVOR HRUSCEVA Sovjetski premier Hniščev je izjavil v govoru pred S'1 pC vojašike akademije v Kremlju, da voditelji zahodnih držav ni pokazali želje, da bi sodelovali z ZSSTT glede sklenitve m'^L^i1' godbe z Nemčijo in da so se v svojih izjavah posluževaH nega tona«. TEROR V DOMINIKANSKI REPUBLIKI . ^ ^ Dominikanska policija je streljala na demonstrant o. ki monstrirali proti diiktaturi in tiraniji. Po vesteh so ranili 6 strantov, 20 pa so jih zaprli. Tudi v Kamniku muze) dogodke Iz NOB na l>r Malokdo ne pozna znanega Sad-nikarjevega muzeja v Kamniku, ki jc naš največji privatni muzej. Dolga leta je, sedaj že poko'nt NIKO SADNIKAR zbiral zgodovinski material po Kamniku in njegovi bllžn« in daljni okolici ter si tako nabiral pomembne zgodovinske znamenitosti in z njimi polnil stanovanje. Njegova požrtvovalnih ni imela meje. Kmalu mu je bilo stanovanje premajhno ln z ženo se je moral preseliti v eno samo sobico. Vse te predmete imamo še danes ohranjene, vendar jih bodo v kratkem čaau prenesli v novo stavbo. Ze dolgo časa je bilo čutiti potrebo, da bi v Kamniku odprli muzej, ki bi obsegal in p^0^ dogodke iz NOB na KaJZetfi ^ V bivši graščini na Z*P*_„-eJ- * do še letos odprli veilK I* pfi» pa bo Imel glavni P^^B. *a-na tukajšnji zgodovini i*v pa bodo prenesli tudi cd«"* nikarjev muzej. V zadnjem času đri» *J pred u jejo, saj so že »^jju* VrhP*1 bodo vanje preselili P*e omenjene graščine montažne hišice v muzej na razpolago k** gte>'' med katerimi Jih bo 1*PJ g*^ opremljeno s predmeti karjeve muzejske zbli*6, jf, 9404 ^gNEDELJBK, 10. JULIJA 1961 MLADA RAST a ZANIMIVOSTI STRAN lis Mki lijiita Mladinsko oziroma pionirsko ^•zničarstvo Je v kranjski ob-1 najmanj razvito, čeprav so jerebe že nekaj let zelo. veliko. *sti pomembna je na tem pod-™*>u ustanovitev pionirske knjii-™Ce v Kranju, saj bi ta poleg ?Posojp klljig p0Skrbela tudi za *u'turno in estetsko vzgojo otrok. vjj,a bi nekako občinsko središče e&& mladinskega oziroma ploskega knjižničarstva, kakor J*1' središče kulturne in estetske V^oJe mladine v šolah, kulturnih "uštvih in drugod. Dolgoletni /govori o tem, da bi bilo po-Y°no v Kranju ustanoviti pio-r^ko knjižnico, bodo letos urc-j<;ft'» če bo seveda mogoče esiti še zadnje težave. Prostori &J0 so namreč zagotovljeni v Pevskem domu, knjižni sklad j™b'iino 5000 knjig) že urejajo, ia *n^a,rs'" kader sc usposablja delo, ni pa gc zadostnih denar-0 sredstev za ureditev prosto-v in za opremo. Sredstva bi bilo . 7* dobiti v letošnjem letu ke -Žn° 3 m,li'°'ne dinarjev), le r D> bilo umestno knjižnico v u Pionirskih iger odpreti v času Praznovanja dedka Mraza. a Zmaievec Ob cesti med Tržlčem in Ljubeljem leži velikanska skala, ki se imenuje Zmnjevec. V Sentan-skj dolini pa ljudje trde, da ima ta skala ime po velikanskem zmaju, ki je nekoč živel v osrčju Košute. ( A od kod naj bi na Košuto prišel zmaj? V neki vasici pod Košuto je živel kovač, ki je Imel toliko kova, da na njegovem vignju, ni nikoli, ugasnil ogenj.'. Dan in noč je tamkaj tlelo in gorelo oglje, ki ga je kovač toliko, požgal, da mu ga nikdar ni bilo dovolj. Kadar ni koval, je v rebreh Komarče podiral drevje, zlagal cepahice v kope in oglaril. Oglarjenje pa je hosto redčilo. Zato je nekega dne prišel h kovaču gozdnj mož in mu rekel: »Hosta je moj dom; V njej živim in divjad lovim, da se od nje redim. Če boš posekal vsa drevesa, bom poginil od gladu, ker o divjadi ne bo več sjedu.« Kovač pa je bil gluh za hostni-kove prošnje. <• »Ti ne moreš živeti brez lesa,' jaz pa ne brez oglja,« ga je zasmehoval. »Dokler bom pri m o-, čeh, da bom lahko koval, bom tudi drevje sekal in oglje žgal. Le pojdi v drugo hosto in tamkaj lenobo pasi ter lovi divjad, da te ne bo ugonobil požrešni glad!« Hostniku se je za malo zdelo,, da mu kovač sponaša lenobo, zato je sklenil, da se bo kovaču in vsem dolincem maščeval. Neke noči je opolnoči prilomatstil v dolino,, zbudil kovača in mu dejal: »Posekal si že toliko dreves, da v redki del Košute' ne zaide več nobena žival, da bi jo na raženj dal. Prisilil si me, da moram oditi v tuji svet. Edina stvar, ki je še imam, je petelin, ki sem ti ga prinesel. Krmi ga, dokler ne bo zrel za nož!« In dal je kovaču mladega petelina. Ta je petelinčka zaprl v ko-košnjak in zagodrnjal: »Za kovačrrico je travnik. Tamkaj se bo petelin lahko pasel. A ko bo odrastel, ga bom zaklal« Hostnik je odšel kdo ve kam, *0 zgodbo mi je pripovedoval ^ Sam jo jc doživel aprila 1944 Partizanih - v vasi Zagon. ™oj oče jc šel v vas na vezo vna predstava v vrtcu ređ kratkim je bila v otroškem j Antona Medveda v Kamniku kovna predstava, ki je navdu-lla veliko otrok. Zadovoljstvo je 0 zelo veliko še posebej zato, r se te lutke izdelali otroci sa-Uprizorili so Igrico Rdeča ka-2h * ^ prePros'cm odrčku se je pr 0 veliko malih gledalcev. 4 *v ^° Pa tudi dokazuje, da so lah ° igHcc dobrodos,e in bi Jih h*o večkrat uprizarjali. s partizani. Prihrumela je1 cela četa Nemcev, pred katerimi ni mogel ubežati. Stopil je h kmetu, ki je v bližini sekal drva. Prosil ,ga .je za sekiro, ki mu jo je ta rad odstopil. Titovko je vtaknil pod tnalico, puško pa, ki jo je do tedaj imel na rami, je zadnji hip skril za skladovnico drv. Mimo njega je prikorakala cela četa Nemcev, ki so bili vsi dobro oboroženi. Moj oče je sekal drva s tako naglico, da mu je znoj tekel po čelu. Nemci niso ničesar zaslutili, le komandant je stopil bliže in ga vprašal v nemščini:'»AH so banditi v vasi?.« Odgovoril nI nič,; le z rameni je pokazal, da ne ve. i Ko so odšli, je z delom prenehal. Sele ko. je zaslišal dva strela, se je spomnil na partizana, ki sta bila v vasi. Proti večeru so se Nemci vračali v svojo postojanko. Oče je takoj odšel poizvedovat za partizanoma Zagledal ju je nekaj metrov nad cesto. Bila $4a prestreljena in prebodena z bajonetom. Z vso naglico se je umaknil k svoji četi In povedal komandantu vse^ kar je doživel. Ze naslednji dan so partizani napadli nemško postojanko v Postojni. Frane! Pavlic njegov petelin'pa je rastel in raste), dokler ni prerastel vseh petelinov v srenji. Cim večji jc bil, bolj se je podil okrog kovačije. A 'gorje tistemu, ki bi ga hotel ujeti!" Zapodil se je vanj. in ga okljuval, da je zakrvavel. iz stoterih ran. Kovač se je potihsm veselil, da bo imel za godovni dan pečenko, ki je bo več kO preveč Za* vso njegovo družino. Sredi noči, preden je kovač go-cloval, pa je petelin zakikirikal, da se je zrušil kokošnjak, da ro se prebudili vsi ljudje v Sentan-ski dolini, potlej pa je razorostrl krila in zletel na vrh Košute, kjer je , ob sončnem vzhodu na goleni vrhu iznesel velikansko jajce, potlej' pa' odlctel kdo ve kam, .. ; - Petelinje jajee pa jč na pečini ves dan ogrevalo poletno sonce, pod večer pa se je iz njega izvalil zmajček, majhen in plašen, da še je od strahu zaril pod zemljo. V osrčju Košute je potlej rastel Tn rastel. dokler mu ni v tesni podzemski, jami postalo tesno; takrat je pričela gora pokati.., Itt nekega dne jc vstal vihar, kakršnega niso pomnili niti najstarejši ljudje v delini. Zmaj je namreč v .skrivališču vstal in sc uprl v pečine, da bi se prikobacal na dan. *V dolino so grmele ska-Iine, in pobijale divjad, vrh Košute se je odtrgal in najprej pokopal zmaj ter ga ubil, nato pa zgrmol v dolino, kjer je razdejal kovačijo, da o vignju ni ostala niti s^ed. Tako Se je divji hostnik maščeval kovaču. Pečina, ki še zdaj leži na mestu, kjer je nekdaj stala kovačija, pa se imenuje — Zma-jevec. Lojze Zupane: i Bivši partizani pripovedujejo . .. Storžiške žrtve že večkrat sem bila -pod Storži-] tako globoko doumela, kaj se je čemi večkrat sem že tUdi slišala 6 tukaj pravzaprav zgodilo 5. avgusta storžiških žrtvah, a še nikoli nisem] 194J. (eta. Sli smo na izlet pod Storžič, z ZRNimiVOSTI SKRIVNOSTEN ZDRAVNIK Veliko železniško nesrečo, ki s° Je pripetila pred kratkim na pr°gi Strtisbourg — Pariz, smat-^1° za eno izmed najtežjih v franci.j i. v brzovlaku, ki je iz- med'Je n^l°'fim,rt 4,° p(>tn.ikovT slekel"svoj beli ^ašef ^"brez »«*e» ko Je Število .ranjenih" besodc jj^ v gen« in se odpeljal naprej proti domu. Neki francoski novinar Največ kinematografskih dvoran ima okraj Ljubljana 57, Maribor 54, Celje 32, "Kranj 26 itd. Kranjski okraj prednjači v Kc se je vračal Iz Pariza, se pogledu števila prebivalstva na je zaustavil na bližnji bencin- 1 kinematograf. Na 1 kinemato-ski postaji, da bi vzel gorivo graf pride v našem okraju 5283 za avtomobil. Tam je slišal za prebivalcev, dočim je slovensko veliko nesrečo in kmalu odhitel povprečje 6472 prebivalcev, na kraj nesreče. Spoznal je, da Računajo, da je v preteklem bi bila njegova pomoč v bolniš- letu šel vsak prebivalec v Slonici bolj koristna, zato je odšel veniji 10,8 krat v kino. tja. Ko je ob enajstih ponoči nekajkrat večje. Ob tej priložnosti je francoski tisk tudi ob-slrno poročal o nekem nemškem . zdravu i , , x Je zapisal, da ta primer pOmeru "•"ravniku, ki je ponesrečencem « , . . . ■ . • Dri*iwi ■ več kot vsa pnzadevania na vo- Hushocil na pomoč. V najbližji bolnk'i, kamor so jih podvzeli genorali in- držav- Prcpcljali ponesrečence, se je nTRi. 'malu po nesreči prijavil uprav- Jjku bolnice neki nemški zdrav- FILM, NAS A '.. tt kl Jc ponudil svoje usluge. ^Pravnik bolnice mu je dovolil. VSAKDANJA Z.ABAVA l nfkaj urah je mladi zdravnik Po podatkih je kino naša izvršil težke operacije - ki pro- najbolj množična zabava. V lan- ^°Jšnjomu številu ranjencev ce- skom letu so imeli kinematografi 11 življenje. Bolničarke in v Sloveniji 17,188.000 oblskoVal- ^dravniki, ki so ga videli pri cev. Porast števila obiskovalcev e'u- so izjavili, da je bil mladi s prejšnjim letom pa je nežna- VOJNA SKRIVNOST V IGRAČKAH Pred kratkim so objavili izjavo, ki jo je neki ameriški ad-nem in političnem torišču, ki so mirni dal prod dobrim letom pred ameriškim Kongresom. Admiral je trdil, da so Rusi prišli do zaupnih podatkov o ameriški atomski podmornici »Ge-orge Washington-< za vsoto treh dolarjev. Toliko namreč stane igračka podmornice, ki je točen posnetek atomske podmornice in se lahko kupi v vseh ameriških trgovinah. Ameriški tovarnarji so odgovorili admiralu, da ig- ^ravnik dorasel težki nalogi, ten. ker smo'imeli v lotu 1939 r**kfi i2dolalt P° načrtih atomske podmornice, temveč po Selo čez štiri dni se je izvedelo, natančno 17.182.000 obiskovalcev. £a je bil to zdravnik iz Frei- V preteklem letu smo imeli 247 opisih, kl so jih objavili ameri-burša. kinematografov s 75.852 sedeži. ški časopisi. nami ye bil tttdi tovariš Brovč, eden izmed prvoborcev, ki so se takrat rešili. Pripovedoval nam je 0 tistem žalostnem dogodku takole: Večja skupina partizanov se je zadrževala na Veliki Poljani. Med njimi jc bil človek, ki jih je izdal in zato so se morali umakniti p.'d Storžič, kjer jim jc nudila zavetje Vcrbičeva koča. Od ta jc ena sku-\pina krenila na Dobrčo, ker je na-fmeravala sodelovati pri napadu na zapore v Begunjah. Manjša skupina pa je prenočila v koči. Med njimi je bil tudi tovariš Brovč. .Deset minut pred peto uro zjutraj je počil prvi strel, takoj za nUm pa 'je zaregljalo z vseh strani. Vsi so vedeli, da so Nemci obkilili kočo. Borci so planili skozi vrata, da bi si resili življenja, a svhčen-kam ni bilo več mogoče ubežati. Po čudnem naključju so le nekateri UMU *mrti, med njimi- tudi tovariš Brovč. Srečno je preskočil ograjo in rafal, ki je udaril vanjo, potem .pa so ga pred krogljami ščitil t drc-Kvesa. Vsak korak naprej mu jc po-\menil smrt ali rešitev. Le počasi je {napredoval, za njim pa je odmčval ^lajcž. policijskih psov in krik neke borke, poln groze in bolečin. ' Streljanje je kmalu potihnilo. Iz 1 temnega gozda se je dvignil dim. )Gorcla je Verbičeva koča in devet \umorjcnih partizanov — pogumnih \borcev za svobodo. Zapisala Vera Vuk iz Tržiča , DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZM' Dnevnik taboriščnega zdravnika Od tedaj, ko so likvidirali taborišče čeških Judov in cigansko taborišče, sem bil trdjro prepričan, da pridejo na vrsto slej ko prej tudi v?a ostala taborišča. Vedel sem, da je to le vprašanje časa. Kajti za bodečo žico taborišča Aiischwitz-Birkenau je bodočnost le ena — smrt. Za svojo delovno mizo sedim, ko se razgovarat a J dr. Mengele in dr. Thilo o upravnih vprašanjih. Dr. Mengele vstane in pravi: »Nemogoče mi je oslabljene in za delo nesposobne prebivalec taborišča C še nadalje prehranjevati. V dveh tednih jih bom likvidiral.« Dostikrat sem priča take vrste razgovorom. Vpričo mene sc rešujejo najintimnejše zadeve koncentracijskega riiberišča Auschvvitz. Pred živim mrtvecem, kot sem jaz, se pač ni treba pretvarjati. Mengelejeva odločitev, da bo uničil taborišče C, me žene k obupnemu ukrepu. Poskušati moram pomagati S* dvema ženskama pa tudi tisočerim drugim nedolžnim žrtvam. Dela se moram lotiti takoj za vsako ceno! , .Kakor hitro dr. Mengele in Thilo zapustita krematorij, sem tudi jaz že zunaj. Naravnost v taborišče D se napotim, kjer je esesovski odred, ki dodeljuje inozemske zapornike za prisilno delo. Med zaporniki izbira delavsko moč, ki jo zahtevajo delavske kolonije in oborožitveni aparat. Vodja oddelka jc Obcrscharfuhrer. Najdem ga samega v njegovi sobi. Pokažem mu dovoljenje dr. Mengcleja. Potem mu povem, da sta žena in hči v taborišču C, da jima sicer pomagam, kolikor pač morem, da pa je skrajni čas za njun odhod iz tega taborišča. Kot članu »Posebne komande« mi je znano, kakšna usoda ju čaka, če ostaneta v taborišču Auschvvitz. Oberscharfuhrer je popolnoma mojega mnenja in <[ obljubi, da mi bo pomagal, še ta teden odideta dva ]( transporta iz taborišča C s po 3000 ženskami v oborože- ji valna podjetja v Nemčijo. Te tovarne so najboljša delovna mesta. Nastanitev, prehrana, ravnanje, vse je dokaj znosno, saj je treba ohraniti delovno moč, da more storiti čim več. Na mizo položim zavoj s 100 cigaretami. Oberscharfuhrer vtakne cigarete v žep in mi še enkrat obljubi, da se bo na vsak način pobrigal za ženo in hčerko ter ju vzel v transport, če se bosta javili. Dosegel sem, kar sem želel. Potem pa hitim v taborišče C. Tam bo naloga težja. Pregovoriti bo treba ženo in hčer, da prilike brezpogojno zahtevajo ločitev, da-siravno jc zame strašno težko. Javiti se morata v <[ mi transport, če le mogoče že ta teden Vedno znova dopovedujem ženi, da me k tej odločitvi silijo izredno nujni razlogi. Potem jo prosim, naj opOzori vse znanke, naj se za vsako ceno prostovoljno ]> javijo v transport. Esesovska komisija vključi namreč v transport najprej vedno prostovoljce in če teh ni dovolj, potem šele izbira sama. Prostovoljcev pa navadno ni mnogo, saj se — oslabljen kot je — vsakdo boji iti na delo, razen tega jc vsakdo nezaupljiv in sc boji sedanje hudo stanje zamenjati z morda še hujšim. Žena in hči mi nazadnje obljubita, da se bosta javili pri prvem naboru. Ob slovesu jima še povem, da čez dva dni spet pridem in jima prinesem tople obleke in hrane za na pot. . Čez dva dni se napotim zadnjič v taborišče C. S seboj vzamem tople obleke in precej hrane. Eden naših esesovcev, ki sem ga pred kratkim ozdravil nevarne pljučnice, naj bi mi pomagal zmetati pakete prek žične ograje. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI c*arICs McCormac 41 M JIZSIIEMII fcrlf* ograjo so stale običajne lesene, s slamo pO-D*rakc, tu pa tam pa so posedali Evropejci, k> in ženske. V enakomernih presledkih so med ^ •ni pasli lenobo japonski stražarji. Imeli so puš- •^alomarno prislonjene ob kolena, ta«, Veta nebesa!« jc zamrmral Don, »naravnost »»i Prišli.« ^jl.Klcj tja čez!« Pokazal sem na jaso ob Stra-aij *c.' »zven žične ograje, kjer so pohajkovale tri Mm Evr°P<*Jke v rožnatih oblekah. Očitno so mJtovolili, da lahko hodijo zunaj. |%*celo Iz kletke šc lahko izmuznejo,« je rekel »Toda daleč po tej džungli ne bi prišle.« v0dj-al'nfirpiner,'M ^e P°Jasnil »»J"1 redkobesedni b^Malfngpitig?« sem prtnovll in se obrnil proti U: »To je zelo blizu južne obale!« Sj). .skrbljenl zaradi nevarnosti pred nami smo se Hjl.az,,i P« trebuhu mimo taborišča, dokler nismo *Ioe za kratek čas ustavili, če smo prišli do poe.e?a potoka. Naslednje jutro smo se utaborili in jj0l'Vali do opoldne, potem pa smo spet hodili do "°*i. ko smo zaspali za štiri ali pet ur. V ^"flednjega dne smo hodili le nekaj ur, ko smo ^ kasu svetlobi jutranje zarje zagledali morje. ^Oh z Donom se je polatilo novo razburjenje. Deden nI govoril o tem. toda oba sva vedela, da so f^na:lopi!i VSi naj-holjši tekmovalci. Pri moških so Knmjv-ii zabeležili zmafO v razmerju 43:41 točk. pri /crrkah pa jo bila zmaga bo'j prepF&čljiva, saj je končni rezultat 44:26 v kost Triglava. Zamisel prireditve moramo pohvaliti, saj bodo vaSkl atletičari veliko pridobili na izkušnjah in volji do dela. Rezultati: moški: štev z Gorenjske in drugih krajev Slovenije. Vrstni red moštev: SD Jesenice 13.5 točk, Svoboda (Tržič) 10.5, Svoboda (Stražiščr) 10 točk itd. Posamezniki: ing. Hočevar (Jes.) 5 točk, Biliševič (Jes.) 3 in Simič (Kr.) itd. Popoldne je bila svečana razglasitev rezultatov in razdelitev častnih nagrad. M. Brezovnik r ZNIŽANJE CEN IZKORISTITE UGODNO PRILIKO ŠTEDITE DENAR • KRANJ 100 metrov: Korošec (P) ll.l; 300 metrov: Piliram(P) 37,6; 1.000 metrov: Hafner (T) 2:41,6; Skok v višino: Blenlkuš (T) 165 cm; Skok v daljino: Lenaršič (P) 6,33 m; Krogla: Bkmkuš (T) 14,25 m; Kopje: Blnmku.š (T) 50,13 m; Štafeta 4X!00 metrov: PodpeČ 47,2; Ženske: 60 metrov: Anketo (T) 8,6; 200 metrov: Udovč (T) 26,8; Skok v višino: Rakovec 128 cm; Skok v daljino: Antkele 45fl cm; Krogla: Mežek (T) 9,60m; Kopje: Mežek (T) 29,20 m; .Štafeta 4X100 metrov: Triglav 56,6; (T) (T) 813 VCI(K^il£l Opatija, 9. julija - V Prelij med Reko in Opatijo so bile danes tradicionalne motocikl i St i C"* in avtomobilistične dirke z mCJ^ narodno udeležbo za veliko w grado Jadrana. Najprej so pili tekmovalci na mopedih, W|f sta tokrat tekmeca na nemrfkij« »Kreidlerjih« premagala doma'-« »Colibrije« in tudi odličnega prčana Zelnika, ki jo sicer dru* na evropski rang lestvici v 'CJ disciplini. V naslednji panogi - dirki ^ torjev do 125 ccm, je kranjski tekmovalec Leon Pintar na nove*" Ducaiiju zasedel zares od" " no peto mesto v hudi kouk11* renči s povprečno hitrostjo D*g' 187 km na uro. Zmagal je nem«*1 tekmovalec na motorju »MZ-'- . Na današnjih dirkah v Opat'J1 so tekmovalci porušili vse dos^-danje hitrostne rekorde, zlaso občutno v tekmovanju aviotnoOJ*: lov mednarodnoga razreda »J*01** OT.« i PROPAGANDNA VOŽNJA AMD SENCUR Šenčur, 9. julija - V okvir« praznovanj krajevnega praznika ^ Šenčurju jc domače AMD dal^* popoldan izvedlo zanimivo gandno vožnjo, ki so je j« ležilo 40 vozačev. Prevozili progo iz Šenčurja v VokJo, KraTO* Preddvor in nazaj v Šenčur. ■a* POKAL ZA NOGOMETAŠ« ŠENČURJA . Šenčur. 9. julija — Danes *^ poldne je bil na nogometnem šču SD Šenčur izveden nogomet^ tuirnir v počastitev krajevne** praznika bivše občine ^€!rt^a^_lV, Pokal Kmetijske zadruge 5*-*^ čur je v trajno last osvojfie- «0* mače moštvo. REZULTATI: Šenčur ! TrboJ 4:1, Šenčur : Predoslje 1:0 in P1** doslje : Trboje 4:0. RS 61:67 (24 :37) PRESENEČENJE V SISKU Maribor : Metalac 10:0 (5:0) #seveda pričakoval, da bo Ljublja fna, ki si jc prej že zagotovila pr-gJvo mesto v medrepubliški konku-(renči, v tekmi s Triglavom zlahka 9 popravljala koš razliko (menda Kropa: 13. julija italijanski filmf Ljubljančani, prepričani v visoko KRONIKA REVNIH LJUBIM-{"nago, niso nastopili z mladim CEV, predstava ob 20. uri X reprezentantom Eiseilnm in ruti- „ ,„ ,„ \n!nmlni Cretnikom), toda dogodki RadovU.ca: 11 m 12. IgrKču so se zasukali tako, da fepssjsssf2 < \rl\U kma,u ™* LJubljana, kl je la- S? JlP\f "• E Ti"« ti1* ^^urirala zveinim ll4šcm rek ob 20. uri, v sredo ob 18. m i ■ . _n jspionjene glave m brez (očke od- f? uri J- igrišča požrtvovalnih košar- Kamnik: 12. julija ameriški film f karjev. — Doslej so Trigiavani PESEK IVO JIME, predstava obfnavadno uspešno zaključevali pr- 18. uri Xve ^«*'e tekem, včeraj pa so »za- 'I Kranj »STORZIC«: francoskiJSmo leT« ŽSSS ~dEf£. e, _. L_. ... nTTCTAi mrc/MMPV™10 le s 6 točkami razlike, po-^barvni W film PUSTOLOVSClNEitem fe ARSENA LUPENA, predstavi obi . ™f' '^Mc*s Mli> "! ,„,„ • on o« j x r svojo korist s 37 30. Zmaga je bi- 18.10 in 20.20, zadnjic iia tn^^t ~ . Tla *°»trai že v kranjskih rokah ter Kranj »SVOBODA«: italijanski f sc imajo »prvaki« za obe točki film IZZIVANJE, predstave obpahvaliti le sreči, ki gre na ra- KRANJ, 9. julija - Gledalci, ki ! pri izvajanju prostih metov, saj so se sinoči zbrali ob ko.iarkar- j so po izenačenju 55:55 v 16. minu-skem igrišču v Savskem logu, da j ti drugega polčasa zapravili kar bi si o£$eda$J »forni?lncst« Ljub- 6 prostih metov, le dva pa zadeli Ijane v prvenstveni tekmi sv črno. kranjfrkim Tiiglavom, so niidvse j Naj v uvodu poudarimo, da je zadovoljni zapuščali svoje prosio- bil najboljši mož na igrišču mladi re. saj ni dosti manjkalo, da bi Kranjčan Marjan Rus, ki je sam bili priča največjemu preseneče- dtvcgel kar 33 točk. nju slovanfiko-hrvaške košarkar- j Prevnstveno tekmo sta moštvo-ske lige, medtem ko so prej ob- ! ma LJUBLJANE (Skerjanc 21, čudova?! doslej najboljšo igro j Potočnik 16, Tavčar 16. Stražar 8. Kranjčanov in (poleg v regular- {Levstik «. Peršin, Lajovic) m nem času neodlnčeno končanega j TRIGLAVA (Rus II 33, Petrič 11. srečanja z zagrebško Mladostjo) jBelehar II 7. Klavora 6. Belehar I najrazburljivei.To tekmo na kranj- j 4, Rus I) sodila Peter Hojs in Miški košarkarski plošči. Vsakdo je ro Varoga — zadovoljivo. '20. uri PRVI POLČAS - BOLJE KOT »PO NAČRTIH« Za Ljubljančane je prvi Itoš dosegel Stražar šele na koncu druge minute. Rus II je kasneje izenačil, Tavčar spet povedel in Belehar II ponovno izenačil. Kranjčani so prvič prišli v vodstvo, ko je v 3. minuti Klavora realiziral enega od prostih metov. Do 8. minute sta moštvi izmenično vodili s točko razlike vsako po trikrat. V 11. minuti pa je Rus II zvišal vodstvo za Triglav na 13:10. Gostje so najprej izenačili, do konca polčasa pa so si nabrali 13 točk prednosti, predvsem po zaslugi »zanesljive roke« Skerjan-ca, ki je polnil kranjski koš z meti od daleč. DRUGI POLČAS -PREOBRAT PRED KONCEM Z igro, kot srno jo pričakov3^-so Ljubljančani pričeli v drug polčasu. — V 3. minuti vodij0 ^ 17 točkami razlike (45:23), kar J., tudi največje vodstvo v v*efa^J tekmi. V 5. in 6. minuti je J"'-'7'1'* 15 točk (47:32 in 49:34). KlaV^ in Petrič v 9. in 10. minuti (P^ z enim. drugi z dvema zađetko zmanjšata razliko na 50:42. ^ točnik in Levstik jima tega ^ ostaneta dolžna: dva zadetka ^ štiri točke — in rezultat •r)4:4"13 cd 8 do 12 točk razliko. 12. S> minuta sta spet uspešni za glav. Rus TI najprej zmnnj: 54:44, Klavora zadene en Pr met, Petrič in Belehar pa sata razliko na 7 in 5 točk. točnik potem s prostim mC a poveča rezultat nn 55:51. R** 7$ po spet vpiše na listo «trel<"-v . z l^pim zadetkom rezultat 7'mani. ša na 55:53. Marjan Rus j" h[Xi%ae\ di tisti, ki je v 16. minuti dos'-^;j remi, potem ko je realiziral prosta meta. V naslednjih dveh mirni':!'1 s 6toocl«to!nimi zadetki v i Tri' p« nju prostih metov Trigiavani ko vodili s 63:85, kar bi ji'11 ver* jetno zadostovalo tudi 7.i\ 7J11^ vendar vo, kot smo že om od oranih zadeli le dva - ^or'>'10s-57:55. Rezultat je izenačil ^ ^ ljivi Skorja ne v 18. minuti, Pottfi< pa so Ljubljančani pričeli » g ničem in končno tudi zmaga 67:61. , „ j Zonta' Razprodala kmetifskih stroiev Kmetijska zadruga Naklo prodaja naslednja osnovna sredstva: Traktor »DeutZ« s plugom, kosilnico, plug. škropilnico, krožno brano za traktor ->Steyr<-. 4 mlatilnice, 7 sejalnic, enopoveznik, 3 izruvače krompirja, 4 prebirače za krompir, 3 vprežne pluge, 4 vprežne brane, Elamoreznico, stiskalnico za sadje, poljsko vozove, tovorne sani, pu-halnik M seno, sejalnico za koruzo, mnogovrstni stroj, razne kulti-vaTOrje in esipatnike. Licitacija bo v nedeljo, dne 16. julija ob 8. uri. za socialistični m leto*, U privatnik« pa Od 10. ure dalje. Ogled strojev je od 9. do 16. julija vsako popolrlne v e-kladiiču poleg železniške postaje v Naklem. OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ razpisuje po sklepu 11. sfje upravnega odbora, ki je bila dne 28. junija 1961 naslednja delovna mesta: 1. K..;''žnič»i i.i'lvukUr za urednic strokovnih knjivrde (pogoj: strok ca na sposobnost, ki omogoča takoj .-nje ?;uno'tojno delo ali hitro pr:uč:tev; lahko visoka, višja ali i-rednja izobrazba); 2. kn flill i čar Z« p*on:rsko knjižničarstvo (pogoj: srednja ali višja pedagoška izobrazba in zanimanje za knjižničarsko delo); 3. knjižničar za 1 l'0 kn,i-y.ničarstvo (pogoj: srednja izobrazba in zanimanje za knjižničarsko delo); 4. tajnica (pogoj: srednja izobrazba z nekajletno prakso v uprav-no-admin:istrativui stroki), Rok za prijavo je 13. avgust. Priložiti je treba življenjepis in zadnje Šolsko s:;ri.evalo Podrobna pojasndla lahko kandidati dobi na upravi Osrednje knjižnice, Titov trg 6. Crne per 4(čun nezanesljivosti Triglavanov leto. ker za izkoriščanje ni po- da imajo športni voditelji P« trebnih drugih pogojev, kot so loge, ki se tičejo razvoja športa, sanitarije, slačilmfce, kopalnice medtem ko bi gradbena dela in umivalnice, ki so za športni- morali prevzeti ljudje, ki s° kc nujno potrebne. plačani, da skrbi.io za gradl»3* - Kaže, da se poleg denarnih družbenega standarda. Enako ie težav borite še z številnimi v pogledu zimskega plavalo«*8 drugimi problemi? bazena. Prizadevnost — Natančno tako. Gradbeni upravnega in gradbenega < tu» odbor In Upravni odbor šport- ra je zelo vePka in razUČn« v nega društva Triglav smatrata, pogledu Izgradnje teffa Zr»Tl da odnos Občinskega ljudskega ga objekta m «>•••♦«> v iv.v--'^il!' odbora v tovrstni gradnji ni pra- ju z zakonskimi predpis) 10 vilen in je verjetno edinstven f'porino morala (poklicno ber** slučaj v državi, da se gradnfa Čeaje po pod!etj:h, občlnJ 'n tako velikega Športnega ebjek- povsod, kjerkoli ,fe mogoče). šču tri delovne bri«:pdc Iz Maribora, Celja in Kranja, fkupaj torej okroff ir.O brigadirjev. Brigade so začele z delom pretekli ponedeljek. Letošnje let«) smo z deli na stadionu zače'i že v prvi polovici aprila. Obseg del pa no bo takšen, kot smo prvotno mislili, ker je občina dala od predvidenih 40 milijonov dinarjev za gradnjo po družbimem plana samo 25 milijonov dinar* jcv. Letos borno z brigadirji skušali dokončati -'iranje rovr-što*; cba nogometni IgrtSoa, atletske steze, dva rn.lHHnfi.na i'-rr'šča. dva odbojkarska in ko-Šaricarska Igrišč« fn 6 teurj.Pi igriše. Uro IMi bo3W lahka sama Igrata« površine, brez vse'i prJrel'nlh prit'kl'n, k«l «o r*!>-r.i'-\ ttoiMoaJc ograje. Beniel.iskf tribune in Vse ostala. Zunan> *>Prefe z »bademi vrni', g'r.vn* govorna resi« h ve poil k riavrima hr'-^st-bna tribunama so fiv%r priluMlnJeTa leti. Te igraltl« rovršlne. ki jih bomo zr-vtfiviU lotom pa če ne biMlo uporabne ne letos ne prjhcdnje bo po predračunih stal eer pa večini ni ve' jas^o. Ze teden dni dela na gradili-šču kranjskega stadiona 150 brigadirjev. Mladinske delovne brigade iz treh mest: Maribora, Celja in Kranja so prevzele težko nalogo, da v letošnjih poli čitndcah napravijo, kar se da. s Ze več let namreč kranjvs:ki ob-I činslki možje ne kažejo dovolj p zanimanja, da bi s tem prepoji trebnim športnim objektom re-M Šili kranjsiki šport »porodnih H krčOT«. Obrnili smo so zato na H tovariša Mihflič Jožeta, pred-W sodnika gradilxmeca oibora M športnega društva »Triclnv«, da g nam odgovori na' nekoliko vpra-3 šanj. p - Verjamete, da ie v narod-3 nem pregovoru: slab m Vlek. g dober konec, kaj rariiee? p — Čeprav nisem vTažeVeren, P Oe večkrat vpra^m. če bomo do H konca ralOft speljali. ■ — Kakšni ro izgleli v ppglc-M. du dograditve tega šrortn^a M objekta v leteVjcm letu? Kaj ~ prfčflkujete, da bost« z delovni-M mi brigadami napravili? p - Trenutno deiajo na gradbi- luillUlIillllllllllllllllllllllllllllllitllllliliMIIIIH ta, ki okrog 300 milUonov dinarjev, smo športni d«»'avci, gradlM""1 naloži športnemu društvu, kl je akviziter*! itd? prepuščeno samo sei* v celotni - In k'e Iskati izhod iz f^' % gradbeni defavnosti. Ne moremo niih težav? , | ra-umeti. da Obcijukl ljudski - Ne ve-i. Športni tlvla'g odbor preko rradbeain-knintmal- smatramo, ća m nafa rv % ne^a oddelka, kaže do ----'- - -------- --------.—ona športnega objekta tako manj- z-nmir.nia. Gradbeni odbor te vn-" aodejnija / vr-lslvnn r.-la 'i-n «-;< j »mo sk.p:ij xr:\..... delovno akcijo po brltndv.h in nredill nešteto ver j: h in r^Ii problemov. V ?i>ortn"n dftiHivn 'n rrad-benem odboru «<> v g et.-: r»'i. no zc-nsleni. Imamo občutek đa -iek?'en* Ijndj^ ni občini n*aj« n"g;v. da re šnorlnHti z »rra^- medu benfml uroblem? izr'ivl'!f>. v vseh induvlri 'sklh src -'tšelb re je že zdavnaj udomačila misel. toj»a vanja v glavnem nepriznan* malo da je Spori in telesna I"' .r.. d DO ircg iii v Kran-'u nepoiffebno rlo. volja počaai opada. V r'"tvr.i se pač re morepU) amnierje. kri y športu,! 1 To ,"e t>-vi r>rim?r, da SJ** *§" odlomili kritično povedati re» ro v ei':. Dnevno Irh' -> g9 f;g rnc primere v dru-jih 'fr;^ jih ortro oh^avna-vajo ?n ;C/ri,.1 vnnpt, kar r>z v 99* a* I ■rnir-. g!mr...trrrnc. f S6 Veg nn đrU^Vn Trt-'-v 71 baja v nilvečjj krizi cd iA'" ustanovitve. « ra I