te praznik«*. L adlT Saturday*. ^nday« sn* Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški tn upravnlikJ prostori »087 South Lawndala Ava Offiea of Publleatlon 1607 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4004 .TEAR XXXVin Com Ufa Jo $8.00 JS^c!!* SLiTlTlSS CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 13. SEPTEMBRA (SEPT. 13). 1946 Subaeriptloe $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 178 Acceptance for mailing at special rata of poetage provided for in section 1103, Act of Oct. S. 1917, authorised on Juno 4, 1918. ki delegat napadel zapadne na seji varnostnega sveta iyko obdolžil brit-diplomata žaljena rdeče armade jOSLAVIJA ZAHTEVA LADJE Success. N. Y., 12. sept. htsko zanikanje sovjetskih jitev, da so britske čete v Hi odgovorne za nepokoj na nu, je izzvalo ostro debato članov varnostnega sve-uienih narodov. V besed-_ sta se udarila ruski de-~Andrej Gromyko in brit-egat Alexander Cadogan. nji je trdil, da Dimitrij Ma-ikv. ukrajinski zunanji mi-r, ni predložil dokazov, da ograža svetovni mir. »va britskega diplomata je »čila Gromyka. V svojem je dejal, da zapadne | ne Rusija, skušajo saboti-delo varnostnega sveta. yko je obdolžil Cadogana rdeče armade, ker je I delegacijo Rusije in sov-Ukrajine, kaj bi storila, ki bila rdeča armada obdol-i umorov in plenitve kot je sila v Grčiji, gan je s svojo izjavo de-riral neodgovornost," je Gromyko. "Razžalil je [rdeče armade, ki je rešila | pred fašistično kugo. Žari, da takoj prekliče o-! gan je dejal, da Gromyko umel njegovega govora, lil je, da ni žalil rdeče ar-, temveč le zanikal obdol- da britske čete v Grčiji ajo svetovni mir. Debata o ih obdolžitvah je bila i odložena. Obnovila se bo Gromyko je na eni prej-liej varnostnega sveta de-britske čete v Grčiji pod-monarhistične elemente i so preprečile zmago demo-■ večini pri volitvah 1. nbra. da skuša Sovjetska i zlomiti oblast in prestiž »zarije Združenih narodov, n podlage," je rekel Gro-\ "Grčija pod dominacijo ™ čet izziva spopade ob "ki meji. "Kako daleč naj «re. da bo vzbudilo **t varnostnega sveta?" luitsky je prej dejal, da je grška vlada fašistična, 0 bile volitve sleparija in [»Krški monarhisti zmagali, 1 imeli oporo pri britskih ^ Ameriški delegat Her- v Johnson je dejal, da je cn«*t britskih čet v Grčiji i J^i faktor, zaeno pa f«sU, da je bila Rusija po fna, naj pošlj(> svoje repre-lnle v frčijo kot opazoval- * bodo vršilo volitve, to-P1 J* povabilo zavrnila. ^'Jetska vlada ni mogla ^' povabila, ker je proti intervencije v no-JrtKrik< ve," j« rekel r-7 "S< Kska unija je izvajanje načel čar-^ruzenih narodov in do-poudarjanje, da \mt c^te v Grčiji stabill- * faktor." Bosna, Hercegovina na poti okrevanja Železniški promet vzpostavljen BelgradL—Sliko o okrevanju jugoslovanske države vsebuje poročilo, katero je misija pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA v Belgradu poslala glavnemp stanu v Washingtonu. Ta uključuje pregled stanja v Bosni in Hercegovini, kakršno je bilo po zaključenju sovražnosti in kakršno je danes. Bosna in Hercegovina, enota federativnih jugoslovanskih držav, sta utrpeli ogromno škodo v vojni. Uradno poročilo pravi, da je bilo 700,000 ljudi ubitih. Materialna Škoda je tudi velika. Poslopja, ki so bila uničena, uključujejo 172,000 hiš, 210,000 kmetijskih zgradb, 1,183 šol in 490 uradnih poslopij. Poslej je bilo 125,000 poslopij obnovljenih, 52,000 hiš, 43,000 kmetijskih zgradb in 650 šol ter uradov, i Železnice v Bosni niso obratovale po zaključenju vojne, ker so bili mostovi, tuneli In proge razdejane. V zadnjih mesecih je bil promet vzpostavljen sko-ro na vseh progah. Tunele so odprli |in zgrajeni so bili novi mostovi. V delavnicah so popravili 120 lokomotiv in čez tisoč tovornih vagonov. Motorne ceste v dolgosti 400 kilometrov so bile razdejane. Čez 300 kilometrov teh čest je bilo popravljenih in zgrajenih čez sto mostov. Najmanj 50,000 otrok v Bosni je izgubilo starše. Več tisoč o-ttok je v državnih sirotišnicah, drugi tisoči pa so v privatnih hišah in vlada skrbi zanje. V Sloveniji je 4,000 bosanskih o trok. UNRRA pošilja živila v Bosno in Hercegovino za nasi čevanje prebivalcev. V Bosni je *amo 254 zdrav nikov za civiliste. Na vsakih 10,000 prebivalcev pride en zdravnik. Navali odkrili skrito bogastvo v Nemčiji Frankfurt, Nemčija, 12. sept. —Navali, izvršeni v ameriški in britski okupacijski coni, so odkrili skrito bogastvo v Nemčiji. To uključuje diamante, zlato, srebro in druge dragocene kovine. Odkritje bogastva so naznanile ameriške vojaške avtorite te. To so poskrili nacisti pred kapitulacijo Nemčije. Avtoritete trdijo, da bogastvo predstavlja vrednost več milijonov dolarjev. *»nsk» rjt.|e(?at SUne ^ 1* dobil u-sedo. V Je '"'hteval raz j mariala Tita, da Navija dobiti 167 la- Ladje i** *' I4at*li Nemci In tk , ' v 'nji del Dona- i,;^ v arrn riiki okupa T d*J»>. da so ae vs * ^ ,Jr ,n aP*H na ► 4 '"'tet* naj jj vme- »V "jalovtlft. W ' < Jm'oslavl ^ »vtu Združenih Domače vesti Išče sorodnika Philadelphia, Pa.—Mary Ko-zole je prejela J)ismo iz starega kraja, \ katerem sorodnica Cin-zer želi izvedeti za svojega strica Ivana Cinzerja, doma iz Rem-skega pri Rajhenburgu, Štajersko. Prošen je,vda piše svoji nečakinji, ali pa Mary Kozole, Carl Mackley Apts. No. 196, M & Bristol sts.,f Philadelphia 24, Pa. Admiral Halsey raz-kačil znanstvenike Organizacija bo podala izjavo Washington, D. C.. 12. sept.— Zveza amerišk^ znanstvenikov se jezi na admirala W Halseyja, bivšega poveljnika tretje ameriške bojne mornarice na Pacifiku, ker je po poročilu v listih dejal, da so znanstveniki urgi-rali vršenje atomske bombe na Hirošimo, japonsko mesto. "Znanstveniki so imeli to igračo in so jo hoteli preizkusiti," je dejal Halsey. "Vrgli so jo na Hirošimo. Preizkušnje sploh ni bila potrebna." Besednik organizacije znanstvenikov je otlgovaril MmMsr "Halsey jeva izjava ni samo po-tvarjanje resnice, temveč tudi demonstrira nedisciplinirano pamet militarlsta, kadar vtika svoj nos v zadeve, katerih ne razume," je dejal. "Zveza bo podala izjavo, da se razkrije glupost admirala." Zveza je opozorila ameriško javnost na govor dr. Jamesa Francka, znanstvenika in profesorja kemije na čikaški univerzi. On je dejal, da je večina znanstvenikov izrazila željo, da bi atomska energija služija človeštvu ln se ne uporabljala kot voino orožje. Unije zagotovile pomoč Jugoslaviji ■ m . i Uspešna konferenca v Cantonu Canton. O.—Reprezentanti u-nij Ameriške delav&c federacije in Kongresa industrijskih organizacij ter bratskih organizacij so se udeležili konference, katero je sklicala krajevna postojanka Ameriške zveze za rekonstrukcijo v Jugoslaviji. Konferenca se je vršila v hotelu Bel-donu. Odprl jo je Rudy Feolich, načelnik krajevne postojanke. V imenu Zveze je govoril tajnik Anthony Gerlach. V svojem govoru je naglašal potrebo enotnosti ameriškega ljudstva in pomoči državam, ki so utrpele ogromno Škodo v teku vojne proti italijanskim fašistom in nemškim nacistom. Med temi je Jugoslavija. i 1 Reprezentanti organiziranih delavcev v Cantonu so zagotovili pomoč ljudstvom Jugoslavije in obsodili zlobno kampanjo v ameriških reakcionarnih listih proti Jugoslaviji, ki je izgubila skoro dva milijona življenj v vojni proti Nemcem in Italijanom. Ustanovljen je bil odbor, ki bo zbiral prispevke, tehnične knjige, obleko in orodje za Jugoslavijo. Člani tega odbora so Abel, Neill, Wintner in Dulard. Govorniki so poudarjali, da zagotovilo glede pomoči Jugoslaviji je najboljši odgovor vojnim hujskačem in reahclli v Ameriki, ki skuša razdeliti svet na dva svražna tabora in prižgati novo vojno. narodov s pozivom, naj vzame zadevo na dnevni red. Krašo-vec je dobil oporo pri članih ru ske, ukrajinske in čehoslovaške delegacije. Fiorello H. La Guardia, generalni direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA. je podprl obdolžltev jugo slovanske vlade, ds ameriške in britske vojaške ter civilne avtoritete dovoljuje širjenje propa gande proti Jugoslsviji in Poljski med jugoslovsnskimi in poljskimi ubežniki v taboriščih. Ubežniki so Izpostsvljeni propagandi teh avtoritet, ki jim od svetujejo povratek domov ln dajejo potuho. V taboriščih se na haja okrog 830.000 ubežnikov. Propaganda proti jugoslovanski in poljski vladi je ustvarila resen problem In zavrla repetria cijo ubežnikov. Nobenega izgleda za mir na Kitajskem Komunisti odbili predlog za sklenitev premirja Nanking, Kitajska. 12. sept.— Upanje, da bo civilna vojna na Kitajskem končana, je izginilo, ko so voditelji komunistov zavrnili predlog generalisima Či-anga Kaišeka za sklenitev premirja. General George C. Marshall, posebni odposlanec predsednika Trumana, je priznal, da so se njegova prizadevanja za spravo med nacionalistično vlado ln komunisti izjslovlla. On je Imel razgovor s komunističnim gene-ralom Enlajem po konferenci s Kaišekom v Kulingu. Člani posebnega odbora, v katerem so reprezentanti vlade ln komunisti, ki naj bi storili korake za končanje civilne vojne, ae še niso sesuli. Voditelji komu-n stov so Izjavili, da ne bodo hl-Kaišekovo za Amerika se odpovedala odškodnini Vprašanje reparacij pred konferenco Paris. 12. sept.—A meri ks se je odpovedala teoretični zahtevi, da ji mora Italija plačati vojno odškodnino $20,000,000,000, z namenom, da bo lahko udrihala po Rusiji in drugih državah, ki zahtevajo odškodnino. Ameriški delegat Willard L. Thorp Je dejal, da se Amerika odpoveduje vojni odškodnini, čeprav je vodila dve krvavi kampanji v Sredozemlju. Thorp je Izjavil, da so morali ameriški davkoplačevalci prevzeti breme Čez tristo milijard dolarjev za financiranje druge svetovne vojne. Samo vojne operacije v Italiji in Sredozem lju so stale Ameriko dvajset milijard dolarjev. Dalje Je rektd, da je Amerika potrošila že milijardo dolarjev za pomoč Italijanskim civilistom po zaključenju vojne In za stabilizacijo italijanske ekonomije Za vzdrže-vsnje okupacijskih sil v Italiji le potrošila čez sto milijonov dolarjev. Ameriški delegat je namignil, da bo vodil opozicijo proti dru-g m zavezniškim zahUvam, ki zahtevalo odškodnino od Italije. Med temi so Rusija. JugoslsviJa, Grčija, Velika Britanija, Alba-nit« in Francija. Rusija Je že dobila zagotovilo, da bo dobila vojno odškodnin^) $100,000.000 od Italije. Zadeven /akfruček j«* bil sprejet na konfcrenel runa-njih ministrov štirih velesil. Jugoslavija Je ponovno zahtevala zavržen Je francoske linije, k' nal bi tvorila novo mejo meri njo In lull Jo. Jugoelovanakl vladni odbor m hotel revidirati odloka Zavrnil je zahtevo vo~ diteljev mornarskih unij ADF IZREDNA SEJA UNI-JE CIO SKLICANA Waahlngton. D. Cm 12. sept.— Federalni odbor za stabilizacijo mezd je zavrnil zahtevo dveh mornarskih unij Ameriške delavske federacije, naj revidira svoj odlok, s katerim je omejil zvišanje plače mornarjem na $17.50 na mesec. Mornarji so zastavkali v znak protesta proti odloku. Zavrnitev zahteve pomeni, da se bo stavka mornarjev nadaljevala. Oez tri tisoč potniških in tovornih parnikov je obtičalo v ameriških lukah zaradi stavke. Predlog, da ostane odlok v veljavi, je bil sprejet s Štirimi proti dvema glasovoma. W. Willard Wirtz, načelnik odbora, je na sestanku s časnikarji izjavil, da ne bo storjen noh^n korak z njegove strani glede izravnave konflikta, ki je med odborom in stavkarji. Pa-robrodne kompanije so pristale na zvišanje plače, odbor pa se je izrekel proti zvišanju. * Možnost je, da bo predsednik Truman posegel v konflikt, dasl Bela hiša še nI naznanila akcije. Ugleda, da bo tudi Splošna mornirskn urtlja, včlanjfha v Kongresu industrijskih orgsni-zacij, oklicala stavko. Joseph Curran, predsednik unije, Je sklical izredno sejo članov ekse kutivnega sveta v New Yorku, na kateri bodo razpravljali o stavkovni akciji. Pričakuje se, da bo unija oklicala stavko jutri. Člani unije CIO že sedaj pod pirajo stavko mornarjev. Drže se navodil, da ne sme noben pre koračiti piketnih linij unij ADF. Harry Lundeberg, tajnik-bla gajnik mornarske unije ADF nu zapadu, je naznanil, da se bo stavka nadaljevala, ker se je fe deralnl odbor za stabilizacijo mezd izrekel jprotl reviziji svo jega odloka. Clanl odbora so izjavili, da bi revizija odloka po menila zavrženje vladne politi ke glede stabilizacije mezd. Člani stavkovnega odbora so apelirali na Williama Greeria, predsednika ADF. in Philips Murrayja, predsednika CIO, naj okličeta 24-urno splošno stavko v znak protesta proti akciji federalnega odbora. Jinnah predlaga rešitev indijskega vprašanja Bomba j, Indija, 12. sept,—Mohamed Ali Jinnah, predaednik Muslimsnske lige, je predlagal, nsj britske avtorit<*^» sestavijo nov načrt glede rešitve Indijskega vprašanja. Izrekel se je za odpravo sedanje medčasne vlade, v kateri imajo reprezentanti vseindijake kongreane (nacionalist čne) stranke glavno besedo, Jinnah je ponovil Izjavo, da muslimani ne bodo kooperirali z vlado. kdar pristali na------, ------ htevo glede odpoklica svojih čet delegat Aleš Bebler Je dejal, da Iz petih provinc. Kitajska dobila pseniso iz Argentine SanghsJ. Kitajska. 12 sept.-Prvi parnik. neložen z argentinsko pšemeo. Je dospel v to luko Pšenica bo poslana v kraje, v katerih ljudje stradsljo. bo vztrajal pri zahtevi, da mora Gorica priti pod JugoslevlJo Če-hoslovaška delegacija je predlagala imenovanje fxdodbora, ki naj bi študiral gor ško vprašanje. toda glasoven »e o predlog" jr bilo odloženo. Clanl jugoslovanske delegacije bodo danes ponovno govorili o zečrtenju nove meje med Jugoslavijo ln Julijo. Škofje za izboljšanje odnošajev z Rusijo C\r*t\A Rapids, Mich., 12. sept —član* sveta rruetodiett^nih škofov, ki ao ae zbrali na konferen ci v tem mestu, so ae izrekli za kampanjo v prilog Izboljšanju odnošajev med Ameriko in Ru aljo. Hprejeli ao zadevno reao lucijo, katera tudi oalro obsoja one elemente v Arwr»k , ki tr d i jo. da je vo,na med Ameriko in Rusijo neizbežna. Londonska konferenca tarča kritike Zidje so jo označili za omreženje Lcndon. 12. sept. — Voditelji židovskih organizacij so obsodili konferenco glede Palestine, ki se je pričela v Londonu. Sklicala jo je britska delavska vlada in v London so prišli le reprezentanti arabskih dežel. Židje trdijo, da je konferenca omreženje in zarota. Po izjavi voditeljev židovskih organizacij so Arabci še sklenili dogovor s britsko vlado glede razkosanja Palestine na Štiri separatne province. Razkosanje je predlagal Herbert Morrison, podpredsednik britske vlade. Faris el Khouri, predsednik sirijske poslanske zbornice in besednik sedmih arabskih dežel, je govoril na konferenci. Izjavil je, da bodo morali Arabci prijeti za orožje, če britske Čete ne bodo vzpostavile miru v Palestini ln zatrle židovskih terorističnih organizacij. Zunanji minister Ernest Be-vin Je ponovil apel premlerja Attleeja na Arabce, naj koope-rlrajo z brltsklml avtoritetami pri reševanju palestinskega vprašanja. Privlekel je na dan tudi staro strašilo o nevarnosti, katera preti arabskim deželah s strani sovjetske Rusije. Oviranje repatriate Poljakov Cez 70,000 blvilh poljskih vojakov v Angliji Varšava. Pollaka. 12. sept,- Vladislav Wolski, član poljske vlade, je obdolžil brlUke in a meriške vojaške avtoritete ovl ranja povratka poljskih begun cev in bivših vojakov v armadi generala Vladislavs Andersa do mov. Anders Je bil poveljnik dru gega poljskega vojaškega zbora ki je bil dodeljen osmi brltak armadi. Wolski je dejal, da ge neral In britske ter ameriške vojaAke uvtoritete svetujejo Po Ijakom v Nemčiji in drugih ev ropskih državah, naj gredo v Brazilijo ln druge dežele, v ka terlh Je pomanjkanje delavcev. Zagirtavljajo Jih, da b<»do dobil delo v rudnikih In gozdovih. Drugi poljski vojaški zbor je organizirala poljska ubežna via du v Londonu v času vojne. Wolski je dejsl, da je pol mili jona Poljakov v Nemčiji. Veči na teh je v britski ln amerlšk okupacijski coni. F. II. U Guar dia, generalni direktor pomožne organizacije Združenih narodov UNHRA, Je akušal pospešiti re-patriacijo, toda naletel je na o pozicijo s strani britskih In ame riških avtoritet ter agentov blv še poljske ubežne vlade. London. 12. sept —Uradno na znanllo pravi, da Je čez 70,000 mož Andersove poljske armade v Angliji. Nastsnjenl so v ta horiščih pri I^ondonu ln v dru l/ih krslih. V Anglijo so dospeli iz Italije. Ameriški polkovnik obtoien izsiljevanja I »s Angeles. Cal., 12. sept — fttlrje bivši pomorščaki, ki so bili vrž*nl v Ječo brez vzroka, so vložili tožbo proti polkovniku Johnu P Condonu, svojemu bivšemu poveljniku. TožiUljl so Francis P Lombardo, Robert W Oioksey, John E Wilson in Ray-mond If Brown. Polkovnik Je obU/žen izatljevanja Prizadeti trdijo, da ao mu morali plačati tis«/ dolarjev za l/.pust i tev iz ječe. Tožitelj! zahtevajo od polkovnika odškodnino $100,000 zatiranje delavskega gibanja v kitajski Woll poslal oster pro* test diktatorju Kaišeku ZASEGA DELAVSKIH USTANOV N«w York.—Na podlagi poročil, da nacionalistična vlada generalisima Čianga Kaišeka satira delavsko gibanje na KiUj-skem, je dala aretirati voditelje kitajskih unij in odredila zasego delavskih ustanov, bolnišnic in zdravstvenih centrov, katere finančno podpirajo ameriški de-avci, je Matthew Woll, pod-" aredaednlk Amerlkše delavske federacije in predsednik Delav* Nke lige za človeške pravice poslal oster protest Kaišeku in drugim članom njegove vlade. "Newyorški listi so poročali, da vaša vlada brezobzirno satira delavsko gibanje, da je odredi-a aretacije voditeljev delavskih unij ln zasego delavskih ustanov včungkingu, Slanu, čengtuju ln drugih mestih," pravi Woll v protestnem kablogramu, katerega je poslal Kaišeku. "Te ustanove financirajo organlilranl ameriški delavci, upravlja pa jih Kitajska delavska zveza pod nadzorstvom reprezentanta ministrstva za socialno blaginjo in uradnikov ameriškega odbora za pomoč Kitajski. Bodoče simpatije milijonov ameriških delavotv sa svobodno Kitajsko so ograftanStjaradi potez kitajske nacionalistične vlade, Kitajska delavska zveza predstavlja kitajsko delavsko gibanje in kot tako jor priznava Amerišku delavska federacija. Poročilu o zatiieniu delavskega gibanja na Kitajskem so vznemirila ameriške delavce in zahtevajo pojasnila. Voditelji unij ADF zahtevajo konec zatiranja in izpustlUv uradnikov kitajskih unij Iz ječ. Vaša vlada naj takoj vzpostavi delavske svobodŠčlne." Woll je dejal, da so ameriški organizirani delavci prispevali $2,22»,000 za pomoč kitajskim dolavcem v zadnjih treh letih. V tem letu so prispevali $700 za gradnjo delavskih projektov na Kitajskem. Med temi so bolnišnice in delavski centri. Stavke v italijanskih provincah MIlan, Italija, 12, sept.—Stavka, ki je zajela 2« provinc, se je razširila nu mesta Bari, Taran-to in Hrindisi na aeveru in na Palermo na jugu, Okrog 300,000 delavcev je udeleženih v stavki. Stavkarji zahtevajo zvišanje plače za sto odstotkov in izvajanje kontrole cen. Stavkarji zavrnili vladni predlog Sault Sle. Marie, Ont., Kanada, 12 s«pt Člani jeklarske unije CIO, ki ao zaatavkali proti trem jeklarskim kompanljam, so zavrnili vladni predlog za Izravnavo konflikta, Izjavili so, da bodo vztrajali pri zahtevi za zvišanje plače za deset centov na uro, V atavki Je zavojevanlh okrog |*t tisoč delavcev. Nova nasilja izbruhnila v Grčiji Atene, Grčija, 12. sept.^Nova nasilja In Izgredi so Izbruhnili v Grčiji Najmanj deset ljudi Je bilo ubitih in čez 50 ranjenih v bitkah med policijo ln levičarji. Podpr<*dsednik vlade Go-natas Je dejal, da ao Izgrede pro-vocirali ' levičarski anarhisti". PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO Iff LASTNIMA SLOVEMSSE MARODNE PODPORNE JEDMOVE H aad published bj Mm Mirto—I »—»ft Naročnina sa Zdruiana driava (isven Chioaga) la M V»*o, u pol lata, $1.40 sa iatrt leta; m Chicago la okolico Cook Co.. $7 JO m oolo lato. 11.71 sa pol latai sa iaoaonatro MM. Subscription ratesi (or tha Unltad Statas fexeept Chicago) aad Canada MtOO pw year, Chicago aad Cook Coaaiy I7J0 p« yeas, foreign countries SS.00 par fear. Cono oglaaor po dogovoru,—Rokoplai dopisov la nenaročeaih člankov se ao vračajo. Rokopisi literarna vsabiae (črtica, porasti, pasmi Ud.) sa maje pošiljatelju 1« v slučaju, če Je Advertking ratea on atteeneaL—Manuscripts of aa« uasoJIfltad articles *riU not be returned. Other such as stories, plays, poems, etc* will be returned to sender whan accompanied by soli-addressed aad stamped envelope. Naslov na vse. kar Ima stik a llsioau PROSVETA 2657-69 So. Lawadalo Ars., Chicago SI. lUtaolg oaly Resnica prihaja na dan! Zadnji torek smo priobčili uvodnik pod naslovom: "Kje je resnica?" Poudarili »mo željo, da ameriško ljudstvo izve RESNICO o vzrokih, ki so privedli do zadnje krize med Ameriko in Jugoslavijo in do gromovite sovražne kampanje do slednje. Zdaj polagoma prihaja na dan, zakaj in kako je prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je pet ameriških vojakov-letalcev izgubilo življenje blizu Bleda v Sloveniji. Hearstov čikaški list Herald American je dne 27. avgusta prinesel sledečo vest: "I'M FLYING TOMORROW OVER THE SAME AREA WH$RE OTHERS OF OUR PLANES HAVE BEEN FORCED DOWN." Te besede so citat iz pisma, katerega je pisal stotnik Richard H. Claeys svoji sestri miss Mary Ciaeys, 317 S. Second st., St. Charles, 111. Pismo je bilo pisano 17. avgusta v Neaplju, Italija, dva dni prej predno je njegov avtor izgubil življenje v zbitem letalu. Značilpeei gornjih besed Je v tem, da Je is pisma ubitega letalca rasvldno, da tisto letalo ni po naključju sašlo nad Jugoslovansko oeomlJe, kakor tudi ne redi slabega vremena, kakor Je trdil naš drlavnl department, marveč po načrtu. Iz gornjega citata je razvidno, da je stotnik Richard H. Claeys fte dva dni prej vedel, da bo njegovo letalo letelo "nad istimi kraji, kjer so bfla naša druga letala prisiljena ne tla." (V resnici je bilo do tedaj prisiljeno na tla samo eno letalo, torej je moral nekdo letalce blufati tudi na tej točki—glede števila.) In Če m ameriški letalci že dva dni prej vedeli, da bodo leteli "nad istimi kraji.. .", toda) so morali biti tako Inatruirani. Iz tega slfcdl, da je nekdo namenoma iskal provokaclj in issival Jugoslavijo. To smo sicer že prej zapisali na podlagi okolščin in domnevanj, zdaj pa ta stavek iz pisma ubitega vojaka potrjuje pravilnost nagih domnev. Nekdo se je cinično igral z življenjem ameriških letalcev! Kaj je bil namen, je lahko tudi vsakemu jasno. Rečemo ponovno, da nam Je žal, ker je Titova vlada nasedla tem provokacljam, kakor nam Je žal tudi za življenje ameriških letalcev, ki so bili tako cinično poslani v—smrt! K stavki mornarjev —-: _ ^ TPy |as= taste ■ aess got satet -—1 plotovi, J& naAUL na&sdbi Upanje, da bo v kratkem končana stavka mornarjev, ki je para-lizirala promet v vseh ameriških pomorskih pristaniščih, je splavalo po vodi. Izgledi so, da se bodo članom dveh mornarskih unij ADF, po številu 90,000, pridružili tudi člani mornarske unije CIO. Člani te unije sicer že sodelujejo s stavkarji ADF, ker se drže sklepa, da ne bodo prekoračili piketnih linij. Enakega sklepa se drže tudi vsi pristanišeni delavci ADF in CIO, kakor tudi organizirani vozniki. Z drugo besedo: v tem mezdnem boju so pokazali solidarnost z mornarskimi stavkarji ADF vsi pristanišeni in mornarski delavci z vozniki vred brez ozira, h kateri uniji kdo spada—ADF ali CIO. Vsled tega v vseh pomorskih pristaniščih ob Atlantiku, Mehiškem zalivu in Pacifiku počiva vse delo in prizadetih je čez 400,000 delavcev—90,000 stavkarjev, ostali so pa na—"počitnicah". Ameriška pomorska plovbiia industrija ni bila še nikdar tako prizadeta. Ena značilnost je, da proti tej stuvki ni take gonje po meščanskem tisku in radiju—vsaj do danes ne—kot je bila na primer zadnje poletje proti mornarski uniji CIO, ko je oklicala stavko, toda je bil mezdni boj poravnan brez nje na intervencijo vlade. Ta-, krat je Truman zagrozil, du bo zdrobil stavko, ako pride do nje, z bojno mornarico. Proti tej stavki, ki je stoodstotno učinkovita in je naperjena proti vladi, pu ni nobenega grmenja. Izgleda kot bi se meščansko časopisje in buržujski radijski komentatorji čez noč civilizirali in postali delavsko zavedni. Morda vsled tega, ker stavko vodita dve uniji konservativne ADF? * Odgovornost za to stavko nosi tako zveni vladni odbor za ekonomsko in mezdno stabilizacijo. Teoretična dolžnost tega odbora je, da pazi, du se preveč ne dvignejo ne cene ne plače. Nam ni znano, d« bi bil ta odbor do zdaj izdal kak ukrep proti dviganju cen v tej ali oni Industriji ali trgovini, kar se dogaja dnevno, bolj pa pa/i na plače! Ko so bila prošlo poletje v teku mezdna pogajanja med mornarsko unijo CIO in pambrodnimt bam, ki delajo gigantjčne profile—večje kot v kateri koli drugi industriji. Nič čudnega torej, če je John L. Iili. reveži pa pridobili. Ljudška,oblast je tudi razdelila velika posestva med tiste, ki niso imeli dovolj zemlje. Kmet dobiva danes večjo ceno za svoje pridelke. Tudi delavcem se bolje godi v novi Jugoslaviji kot se jim je v stari. Poprej so bili plačani od 20 do 30 dinarjev na dan, sedaj pa 60. dočim imajo mojstri 130 dinarjev za deseturno delo. Seve. sedaj vlada še vedno draginj«, toda polagoma se bo tudi to normaliziralo in uredilo. Pisali ste. da je bilo poprej lepo v stari domovini. Sej bo zopet čez nekaj let. Zaključujem In Vas vae skupaj pozdravljam M Starešinic." Joaopk Voaoly. krcale, dočim so av*« sedle vsa petrolejka Kavkazu. Medtem so fr. čete zasedle Vladivostok' mi so prišle japonske čete rep tega nesramnega nar prihrumele še nadebudne de Sirica Sama, ki so se j 15. avgusta, ne da bi nalel odpor. Drevo je bilo poc prileteli so vsi lačni gav ga okljujejo. General Kolčak, zagri/ rist, je dobival vso podp zavtznikov. Angleški i Knox je objavil sledeče:• li smo v Sibirijo v pome čaku na sto tisoče pušk, jone nabojev in uniform sko protirevolucijo. S krogla Kolčakovih moril bila izdelana v britskih tovarnah in pripeljana v vostok na angleških ladji Maršal Foch pa je na ni konferenci v Parizu sledeče: "Sedaj, v teh čas da v Evropi boljševizem ii hija. Moj načrt je skonč sporne zadeve na zahodu tem iti z vsemi razpoloz močmi na vzhod. Poljsl se lahko uspešno bore pr siji, samo da se jim da polago mnogo moderneg ja. Dalje je treba vreči proti Rusiji Fince, Čehe, R ce in Grke in pomagati načine vsem nezadovoljna Rusiji sami, tako zvanim Rusom, ki so istega mnen mi . . . (Razkosati Rusijo bično lastno korist.) Upi do konca L 1919 ne ostane nega sledu več o boljsev Tako je modroval dobri ral Foch v imenu vse s reakcije. Brez vojne n je 14 držav udrlo v Rusijo cer sledeče: Anglija, Zet države, Francija, Japonsk Čija, Italija, Čehoslovašk ja, Kitajska, Finska, Grški ska, Romunija in Turčija ni šlo vse tako kot so p računali, kajti leta 1922 so dali Japonci ruskim Vlad i vostok u. To so bili ostanki in rdeča zastava vihrala v Vladivostoku in se je klaverno končalo sramno podvzetje za vp Sovjetske unije. Kakor se je boril 1. 1781 coski narod za svojo reva tako se je ruski za svojo do. Hrabrost in edinost n ljudstva sta omogočili 1» zmago. Tedaj so za valovi ljudski protesti v Franci j gliji in Zedinjcnih državi odločno zahtevali od svojil da drže roke proč od Rusij so tudi slučaji, ko se je vf samo uprlo proti nakansi jih vlad in zahtevalo, da hajo vmešavanje v notranj mere Rusije. Združili so di napredni časopisi. P profesorji in z naprednim stvom vred protestirali svojim vladam, dokler ml ravno nerade, odpokbcslj jih čet iz Rusije. (Dalje prihodnji*. O BALINCARSKI TEKM Waukegan. J* « tembra smo imeli v Wsu balincarsko \ckiw in ta« nabralo veliko rojakov n kinj iz drugih ru*lbm. smo vedeli, d. bo udeUz velika, nam je Sr b ; 0 I vin in pijan hodnjič bolj. Prtr^ J Tudi jaz sem te«m^-« našo »kup'00 »V* kaika dekleta Mr " | fotografiral vendar^ •i ____yis oočila. dssIrsrne p ™ . nb p; u tak«* ssia J" P"". - rih » pa* A«- " n. in čliate laJLufl ^P^JEPTEMBRA 1946 iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Gorici je zopet tekla tri ..inilntojaika policiji J« ho-da n. bi goriško ■*E£talo svojih saatopni- jugoslovanski mirovni d«- wiji, ki odhaja v Paris ToRICA, 25. jul.—Kakor po-r -j -primorski dnevnik', je ob iZdu jugoslovanske delegaci-^vPariz goriško ljudstvo skle-L da odpošlje k podpredsed-Su vlade FLRJ Edvardu Kar-dju posebno zastopstvo, ki naj "še enkrat razloži želje vsega irebivalstva. Da bi bil odhod ega zastopstva čim bolj slove-0i se je ljudstvo spontano po pi manifestaciji ob obhodu lafete zbralo še enkrat zvečer «b 20. Korzo Verdi in Ljudski rt sta bila prenapolnjena. Ko prispela s Trga sv. Antona ■reko Travnika na Korzo v bli-ini Ljudskega doma avtobusa, trašena z jugoslovanskimi in ilijanskimi zastavami z rdečini zvezdami, je množica vzvalo-vila in se strnila krog njiju. Na krov prvega avtobusa se « povpel tov. Rosmini, ki je izici sporočil, da odhaja sati Goriške v Jugoslavijo, bo šefu jugoslovansko dele-idj« na mirovni konferenci r, Edvardu Kardelju ponovno vuilo odločno voljo slovenskih I furlanskih množic po priklju-k Titovi JugoslaviJL Množica je . pri teh besedah ričela z nepopisnim navduše-jem vzklikati: "Tltol Jugo-iji!" Vzklikanje pa se še ni glo, ko so že pričeli civilni •ticisti z vso surovostjo naska-^ati množico. Avtobusa sta pričela pomikati naprej po i&rzu, iz ljudstva pa so se čuli prčeni vzkliki protesta. Te-so civilni policisti planili z notornimi vozili s kiji in puški -imi kopiti proti množici, med ro je ogorčenje čim dalje nI) naraščalo. Množica se je pričela odločno pomikati proti ilnim policistom, ki pritiska mogli vzdržati. Ogromen sprevod desettisočev je pomaknil do Ljudskega do-i, kjer so nastopili proti mno-!i številni policisti na konjih ' jo skušali razgnati s palica-■ Pridružili so se jim še dru-civilni policisti, ki so se pri-Ujali na kamionih. Čeprav so oto pretepali manif«stant«. » mogli zadržati a prevod a. 10 k pričeli metati solsilne -Potrpljenja množic« J« "o dovolj. Ljudje so akočili in prisilili policista na M in ni motornih vosillh k laiku. CfUnim policistom so prlhlt«-64 pomoč zavezniški vojaški Policisti na motorjih In be z brizgalnami. Kljub »lovanske In furlanska ict niso klonile. Nepraata-•j*culo vzklikanje: "Hoče-.Tlt*! Hočemo Jugoslavijo! *» nemi črtami! Naše me-10 kjer »o nas« žrtv«l" v 'nna množica je strnjena SV"J" pot po Korzu » , ir' j*' mogli razbiti V' kl "iti policisti na .f n,l> vsi drugi, ki so su-■ff'Mi s kiji, s kopiti a. ''"'Strelkami. Tudi sol •d* brai fcV'i N I« mb<' 'n brizgalne niso Ljudstvo je bilo za ktn. t'V' a nastopa policije le "J 'wirceno in odločno. H ;t,U s,>t'V(xla- ki se je ki MfTl "v i ram pomikal po b °ui,ce Gar»b«wi ^ "' nska in italijan-tu ' do ter delav P* J«' neprestano Mu m. ' P«™. Ko ac l!rCtni' r'VMn,4k* • •mifail.to. Mnogo ^ -«aem vrtu ,n T drugih fc, J** *»dni krvavi ale E**r.aj«aci « bil« celo mULf™* n« «udtk,m vrtoni * ^ aka ',0v pretepalo C — obra, se "ntali ^ „ nt in odpelj.,1 , d^line ljudi |a < bilo ▼ enakem položaju in so jih mnogo ar«tlrali. toda nič ni prestrašilo furlanskih in slovanskih množic. Nasprotno, še bolj od' ločno In ogorčeno so antifašisii naaiopali proti onim, ki služilo po israjah visokih za vozniških funkcionarjev lnt«r«su demokracij«, rada in mira. Daal J« bilo mnogo ljudi ar«tlranih. J« bilo vendar 1« še v«č onih. ki so jih ogorč«n« množic« v naskoku istrgal« ls rok policij«. Ker množic ni bilo mogoče zadržati, so se pričeli policisti z motorji, konji in avtomobili še bolj divje zaganjati med ljudi. Ob t«J priliki J« kamion št«v. 1645 povosll Virgilija Prlnčiča is Št«v«rjana In še n«k«ga drugega človeka. Sličnih primerov J« bilo s«lo mnogo, vsakokrat pa s« J« zgodilo, da so ee morali civilni policisti s kamionom prav naglo • umakniti, k«r ogorčene množic« ni bilo mogoč« sadriati. Po dveurnem pretepanju, raz-ganjanju so se množice pričele razhajati, povsod pa je odmevalo navdušeno prepevanje slovenskih in italijanskih pesmi ter vzklikanje maršalu Titu, Jugoslaviji, Edvardu Kardelju in bratstvu narodov. Še pozno ponoči so civilni policisti dirjali na motorjih po mestnih ulicah, vozili po pločni-, kih in preganjali vsakogar, ki so ga srečali. V surovosti so se odlikovali vsi civilni policisti, med njimi poročnik civilne policije Rihard Treven iz Idrije, podporočnik Žakelj iz Spodnje Idrije in juž-njak Delissi Giglio. Med ranjenci so tudi Fran Kramar, ki ga je povozil avtomobil, Cvetko Baša, ki je bil ra# njen na glavi, Vazilij Surihen, kiJjft hil rafljen na roki. Težko poškodovan je Virgilij Prinčič, ki ga je povozil avtomobil. Nadalje so bili ranjeni Joža Žni-daršič, Julka Krušnovec in Valerija Gorjan, vsi na glavi, Pod-beršič in Gragotin Jelačič, ki so ga vrgli na tla in pretepali do krvi, Tomaž Pegan in Ivan Ko-mel, ki je bil ožgan na roki. Tr»t je po volji zapadnih zaveznikov plodna njiva, kjer uspeva fašizem Režim terorja ln r«vščln« v Trstu ž« sedaj kaže bodočo allko in usodo Trata pod "n«prlairan-sko" mednarodno upravo, a ko mirovna konf«r«nca n« bo ugodila upravičenim saht«vam Jugoslavijo t PARIZ.—"France d* Abord" objavlja pod naslovom "Po volji zaveznikov je Trst postal nova njiva, kjer uspeva fašizem" članek, ki pravi, da so zavezniške cblasti namestu, da bi si vzele za zgled jugoslovanske vojaške oblasti v coni "B", ki v svobod no izvoljenih odborih izvršujejo svoje funkcije, pričele z njihovo sistematično likvidacijo, vsled česar nI čudno, če so v coni "A" kolaboracionisti, fašisti in vojni zločinci zopet dvignili glave in se opogumili. V članku je nadalje rečeno, da zavezniške oblasti z ukinitvijo ljudskih oblasti in svobode nadaljujejo igro stare fašistične reakcije, ki Je imela takoj po zavezniški zmagi nad nacifašiz-mom priliko videti, kako so v tej coni ponovno stopili v ve ljavo njeni zakoni, nien upravni aparat in sicer pod iavezniškim okriljem. Dopisnik poudarja, da zavez niftka okupacijska oblast upravlja T^st žc nad leto dni, da* pa doslej ni še nič pripravila za svobodo volitve, ki so bile že po vsej Evropi in celo v Nemčiji. Pravica, ki se dajijo premaga ni Nemčiji, se torej ne priznavajo prebivalstvu cone "A" Julijske krajine, ki ae Je borilo ob strani zaveznikov in Je bilo od ločeno da osvobodi svojo zemljo izpod fašističnih okupatorjev. Ali Jr to morda slika interna cionalnega Trsta? Prepričani smo. da )« Junaško prebivalstvo Trsta dovolj jasno pokazalo, da je sposobno samo odločati o svoji usodi. V članku je nadalje rečenof da je treba Trstu predvsem omogočiti sestavo začasne demokratične tržaške vlade, da se na ta način vzpostavijo najosnovnejši pogoji, ki bi Jugoslaviji dokazovali, da bo Trst doživel svoboden gospodarski polet in da bo jugoslovansko in italijansko prebivalstvo Trsta v miru delalo pri graditvi svojega skupnega življenja. V članku je rečeno, da se je jugoslovanska armada, ki je o-svobodila Trst, umaknila iz njega na podlagi sporazuma med zavezniki in da je takoj zatem zavezniška vojaška uprava prekršila beograjski sporazum, ukinila ljudske oblasti ter jih zamenjala z reakcionarnimi in fašističnimi. Nadalje je opisano stanje, ki je nastalo kot posledica samovolje in nasilja fašistov, fašistom naklonjene civilne policije, nered na gospodarskem polju in trpljenje prebivalstva. Članek zaključuje, da imajo vsi demokrati Julijske krajine prav, ker ne sprejmejo sklepov nedavne konference ministrov za zunanje zadeve v Parizu, ki se tiče Trsta in Julijske krajine. RfžUn terorja in revščln«, ki vlada ž« nad l«to dni, nudi ž« s«daJ bodočo sliko in usodo Trsta t«r Julijske krajin«, ako mirovna konferenca n« bi ugodila upravičenim zaht«vam Jugoslavijo. Nato je podana kritika o pariških sklepih, ki jo je izrekel Kardelj, in se navajajo posamezni deli njegovega govora v Ljudski skupščini. Kar se tiče internacionalizacije Trsta, je ob koncu članka rečeno, je jasno, da mora Jugosla vija zahtevati resna jamstva, da to pristanišče ne bo postalo nov Gdansk. Nujno je, da to mirovna konferenca vse to upošteva, ker ustreza to željam vseh Slovanov in demokratičnih Italija nov Julijske krajine, kakor tudi interesom miru. List lorda Beaver-brooka o Rusiji London.—ONA—Konservativni angleški list lorda Beover-brooka je 3. sept. priobčil dolg uvodnik pod naslovom: Rusija. V njem priporoča "modre in prijateljske obnašanje" napram Rusiji, češ da bo to služilo v dobro "bodočnosti vsega Človeštva". Lord Beaverbrook je bil v splošnem Rusiji naklonjen, odkar je tekom vojne obiskal gc-neralisima Stalina v Moskvi, toda ta članek je bolj izrazit v tem pogledu kot so bili dosedanji. Poleg tega pa prihaja tudi v trenotku, ko je večina angleških časopisov precej spremenila svoj naglas. To novo noto je prvi prinesel londonski Times pretekli teden. Liberalni londonski krogi mnogo razmotrivajo o vprašanju, ali pomeni omenjeni članek v Bea-verbrookovem "The Evening Standardu", da se bo ta smer poglobila in zakaj. Naj bo temu kakor hoče, ta novi naglas v angleškem tisku bi zaslužil največjo pozornost v Zed i njenih državah, kjer celo liberalno časopisje piše baje— hodeč po tukajšnjih brzojavkah —v popolnoma nasprotnem smislu. List Evening Standard piše na PROSVETA ; a , ' . dežela trenja in svobode i i. w . e Z velikimi našlo vi so prinašali časopisi pred kratkim vesti o lin • čanju črncav na jugu, o obnavljanju zloglasnega Ku Klux Klana in o vandalizmu proti drugim ameriškim državljanom zaradi njihove različnosti v veri, polti ali rasi. Te vesti so pretresle vse rosno misleče Američane. Toda ti veliki naslovi, ki so se pečali z znaki nevarnega socialnega vre- nja, ki rado sledi vojnam, so le redkokdaj omenili neko drugo kategorijo Amerikancev — ameriške Indijance. "Vzrok temu je preprost," pravi John Collier, ki je načeloval U. S. Indian Bureau od leta 1935 do njegovega odstopa lansko leto "ker tu je skupina ozlr. manjšina, katera končno uživa pravičen de lež." V članku, priobčenem v reviji "Pageant", mr. Collier, ki je sedaj direktor Medameriškega instituta, z živo besedo opisuje, kaj vse se |e'dogodilo, odkar je vlada pod vzela izvajanje progra ma, kateri jasno in določno priznava pravico Indijanca do o sebne človeške dostojnosti kot Indijanc. S tem je bil postavljen temelj, na katerem si ta nekoč demoralizirana in obubožana rasa upa ponovno zgraditi in obnoviti svoje življenje. Ta nova smernica je bila u-veljavljena proti koncu drugega desetletja in mnogi ljudje so premišljevali, če ni že malo pozno, da se oddolžimo Indijancem za vse, kar smo zagrešili napram njim. Potomce plemen, ki so redko naseljevala divjino novega sve ta za časa prihoda prvih angleških kolonistov, sta zadeli dve tragediji. Prva, izguba zemlje, "v kateri so j>očivali njihovi predniki," je bila neizogibna že od zgodnjega 17. stoletja, ko so se v Virginiji in Mussachusettsu izkrcali ti prvi kolonisti. Druga tragedija je zadela indijanska plemena potenj ko so bili zgnani v rezervacije—predele, določene za ta plemena od zvezne vlade. Spočetka je ime la te rezervacije v svojem področju armada Zed. držav, kasneje pa je oblast nad njimi prešla v področje državnega oddelka za notranje zadeve, ki je i-mel svoj urad za indijanske za deve (sedaj se imenuje Office of Indian Affairs). Indijanci so bili baš na rezervacijah skoro docela uničeni. Vlada, namesto da bi jim dala in nudila, kar so sami hoteli in potrebovali, je skušala tem tesno povezanim plemenskim skupinam vsiljeva- ti naziranja belega Amerikanca z ozirom na posest in oaebne uspehe. Da se čim prej izobliči v pravega "Amerikanca", je bilo ln dijancu prepovedano obdržati svojo veroizpoved in njegovi o-troci so mu bili odvzeti ter poslani v državne šole, kjer niso smeli govoriti svojega materi nega jezika. Celo na samih rezervacijah, kjer je imel biti samostojen, Indijanec ni bil varen pred sleparji, ki so mu zničili njegovo državno posest, katero je zemljiški zakon izza leta 1887 končno skušal preleviti v farm ska zemljišča s ciljem, da omogoči ameriškemu Indijancu, da postane samostojen farmar. To pa je le omogočilo belcem, da so pograbili krog 86,000 več ak-rov indijanske zemlje ,najčešče najboljše zemlje, potom nakupu ali pa zakupa. Do leta 1921 je od 830,000 Indijancev, ki so nekoč živali v Zed. državah, ostalo samo Še 235,000 članov tega plemena. Večina teh je bila primorana živeti v največji revščini na o-stankih nekdaj njim določenih rezervacij. Med leti 1028-1832 je vludna preiskava odkrila ta nelcpa dejstva. V letu 1029 pa je vlada uvedla nov program za Indijance na rezervacijah., ln tukaj citiramo besede Johna Coilierja: "Poglejmo na rezultate: Indijanci, enkrat ic na robu pogina kot 'izginulo pleme,' se sedaj množe hitreje kot katarakoll druga skupina v naši deželi. Ropanje indijanske posesti je bilo zaustavljeno in šost milijonov akrov zemlje Je bilo dode ljene obstoječim rezervacijam. Indijanci so dobili popolno kul turno in versko svobodo. To je ojačilo družinske vezi in tvorilo temelj vladnemu podvzetju izvajanja programa. Destruktiv na gojišča (boarding schools) so izginila skoro docela in na njih mesta prihajajo šole z indljan skimi učitelji in učiteljicami, v Šolah samih pa se poučuje tudi v indijanskih jezikih. Veliki pašniki, ki so jih imeli v najemu belci, so spet v posesti Indijancev in tako je dohodek In dijanca samo pri živinoreji poskočil za celih 2300 odstotkov. Po kongresni odredbi iz leta 1934, je več ko 100 indijanskih plemen organiziralo politično samoupravo in preko 80 teh plemen je zaprosilo za poslovnico zadružne uprave. "Iz tega izvirajoči podvig živ-Ijenskega standarda Indijancev ter prerojenje in probuja njihove kulture sedaj bogati Zedinje-ne države materljalno in duhov no. Dramatična priča koristi, ki jih je dežela Črpala iz tega, je sama naša zgodovina zadnjih let. Tekom dobe med 1935 in 1940 so šli med Indijance peto-kolonaši. Govorili so a sramotni prollosti kot o dejstvu seda njosti—toda Indijanci jim niso nasedli. Tekom vojne so se Indijanci odlikovali donešenim prostovoljnim vojnim naporom kot nobena druga manjšinska skupina dežele. Indijunec ple mena Osage je vodil Havajsko zračno silo v bitki za Midway in tudi padel v tem boju. Ira Hayes, plemena Pim*, je bil e den od mož, ki so dvignili prvo ameriško zastavo na Iwo Jiml." Medtem ko Indijanci gledajo sedaj pred seboj bodočnost, ki jih navdaja z upanjem, so na rezervacijah Še vedno podvrže-in zveznemu nadzorstvu na vseh področjih njihovega uriej-stvovanja. Mnogi, ki žive laven rezervacij, so zapostavljeni. Dri žavljanski status Indijanca na rezervaciji ali izven nje je še vedno kompliciran. Precej je Še tudi plemen, ki žive revno na slabi zemlji. Vendar ameriško ljudstvo, s pomočjo kongresa, sedaj boljše postopa z izvirnimi Amerikancl, kateri imajo pri tam boljše prilike, du si izobli-čijo življenje, kakršno je po njihovi volji, obenem pa bodo tako našli svoje pravo mesto v u-meriškem skupnem življenju. -^lla. Nova indijska vlada v mednarodnih zadevah 1 London—ONA—Eden morda najbolj zanimivih učinkov nastopa nove indijske vlade bo morda ta, da bo nastopila tudi na večini mednarodnih konferenc in posvetovanj, kamor bo prinesla nekuj nedvomno novega. Njen vpliv ne bo majhen. Danes se je tukaj ra^irila govorica, da je Pandit Nehru, novi predsednik indijske vlade, sklenil, da bo preuredil sestavo delegacije, ki se nahaja na pariški mirovni konferenci, ter da bo poslal tudi čim močnejšo delegacijo na /usedanje Zedinjenih narodov. Do zdaj je. bil glas Indije v mednarodnem svetu več ali manj neslišen odmev angleškega glasu. Nu sedanji pariški konferenci indijska delegacija niti spregovorilu ni. Nehru bo -r tako pričakujejo mednarodni krogi poslal na vsa mednarodna zasedanju le najboljše ljudi. To bi utegnilo imeti velike posledice, kajti v nekaterih slučajih pomeni na sedanji konferenci en sam glas že odločitev, Nikdo ne more reči, ali se bo Indija postuvilu na stran zapad-nih velesil ali na stran Rusije. Najbolj verjetno je, du bo ostala ob strani ter da bo nastopala v skladu s svojimi interesi in po svojem prepričanju o tem, kaj je pravilno. NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (Sapi. 90, IMI), poleg vašega Imena naalovu pomeni, da vam )« a tam datumom potekla narofalaa. Ponovilo Jo pravo-časno, da aa Tam Uat m uaiavt primer, da velja žigosati Rusijo kot edipo sedanjih napetosti naslednje: "Takole naložiti vso odgovornost za nezadovoljivi ru/.voj mednarodnega položaju izključno na ramenu Kusije. češ, da pretirava, ni nič drugegu kot nesramnost. Kavno tako pravilno bi bilo reči, du so vsi oni, ki niso ruskega nuzirunja, nekonfor-misti—in pomugulo bi ravno toliko. Britanski narod je dolžen stvari miru, da preišče in z naklonjenostjo pregledu, kaj se skriva za ruskim nastopom." List dalje nagluša, da je Rusija utrpela mnogo več škodi* in izgub la več življenj in uničnnja svojega bogastvu kot katorikoli drug narod in pruv|; "Ruske notranje potrebe so obnova in razvoj. Ruski domu* či viri bodo zahtevali vso pozornost sedanje generacije v miru. Odkar se je rodila, Sovjetska unija ni mogla še niti enegu samega dne posvetiti izgraditvi svojega blagostanja, ne du bi zu- nanjo sile intervenirale v sovražnem smislu, ali grozilo to storiti. "Zategadelj je ne le razumljivo, temveč je bilo popolnoma neizogibno, da uporablja Husiju svojo novo silo in svoj vpliv v mednarodnih zadevah kot eden vodij zmagovalcev v smeri osi-gurunju svoje vurnosti." Evening Standurd naglašu potem, du bi umik Kusije z Balkana imel posledico, da ne bi bilo nobene garancije več proti obnovi fašističnih intrig proti miru in pravi naslednje: "Nekatere skrajne Mtruje jnv-nosti glasno poudarjajo neko neizogibnost vojne z Rusijo. Drugi glasovi pravijo, du bi bilo apizarstvo, ako bi ne njenim zahtevam zadostilo. Toda apizarstvo je izraz, ki Žigosu brezplodne, nepotrebne in prazne koncesije Nemčiji, ker Je bilu že takrat odločena, da bo zasuhiji-I a ves svet. "Rusija nima takih namenov," zaključuje list. tri' * I . /Jf "Z t —-r --------- Ena itmed ameriških bojnih ladij, k! s« nahajalo na "prtjatelialcl" (la še kako!) rnialjl aa Sredorem •kam la Jadranakem morju. Na Aelu te "prflatellsk«" flotil« J« novi 4SA00 toaakt lefale«oe«r f. D. Hoor ovali, ki a« J« par dal po monarh Uličnem pl«bf«cltu v GrttJI ustavil pred Atenami S kak rff-------lahko uganete ... STALINOVA OSEBNOST Napisal Harold Laski Generalisimo Stalin je velika oaobnost, o t«m,f>e more biti nobenega dvoma. Najbolj neposredni vtis J« U, da s« nahajaš pred izredno bistroumnim Človekom, ki zna biti presenetljivo potrpežljiv ln imu mnogo navihanega humorja In šuljiv^ti, V razgovoru stavi mnogo vprašanj, kadar pa sam odgovarja, dobro premUli, kaj bo rekel. O tem, o čemer smo se ruzgo-varjall, seveda ne morem mnogo govoriti. Kur pa bom dejal Je iskreno— prepričun sem, du ac moji zuključkl pošteni in tud pravilni. Mislim, du se bodi moji tovuriši strinjali z menoj du sta dve najbolj Jasno značilni Črti njegovegu nastopu ti, dtt se loti vsake xudeve naravnost in neposredno, t«r na preprost iiučin. 1. Po mojem mnenju ne veljs imenovati Stulinu diktatorju pc običajno sprejetem pojmu — nI dvoma, du j« mogočen, Juko vpliven in da bo t največjo vnemo razmišljal o vsaki stvari, katero predlaga. V tem pogledu nikdo ne more z njim tekmovati. Toda obenem Je tudi res, d» je le prvuk v skupini ljudi, ter du mora svoje tovariše v polit-biroju še|e prepričati o pravilnosti svojega naziranja, Najmanj trije Člani tega polltbiro ja niso duleč od nJega v rxigledu oblasti, katere izvajajo. 2. Izredno velika je njegova vnema, da bi preprečil novo vol' »10. Dobro namreč |M>znk veličino ruskega problema Znano mu je, du bo rešen le, ako ohranimo mir. Kot mnogo drugih Rusov, je tudi on prepričan, da je ogromno sovraštvu nagrmadenega v svetu proti komunističnim idealom, toda neoporočeno Je, da Je njegova 'težnja, da bi našel možnost sožitju z za pad-nlm svetom. 3. Njegovo zunimanje pa ji* vendar v še večji meri jiosveče-no notranjim kot zunanjim /a* devarn. 4. Njegova vpogljtvost v |x>-gk'du izvedbe socialističnih idealov Je mnogi i več ju kot si (ti i ali zupodni svet, Nikakor liimu v mislih, da je ruska metoda edino pravilna Ve, da obstojajo tudi drug'' metode ter da so nekatere i/1 tied rijili mnogo manj drag« četudi bolj počasne. Toda Jako /ko bi btlo prepričati ga o trm, da je klasična demo-ktacija v svoji /apadni put Is-met i turni oblik) bolja* kot sredstvo, ki naj povedr svet v novo smer brez prevelikega odpora 5. V debati J« umino hiter in m mah razloži vso, kar je polt rnnsko od l^venogu. Svoje nuziranje pove počas1, toda s tako globokim prepričanjem, du napravi na slušalcu globok vtis V njegovih stavkih nI najti no-bene retorike. Kadar želi po-nebno pouduriti svojo misel, navede staro rusko prlslovico, ki le v skladu z njegovim argumentom, kot da je s tem podal konč-noveljuvni dokaz 0 Angleško zgodovino dobro pozna. Njegovo zanimanje zu Ameriko Jo veliko—mislim, da je predsednik Kooseveit napravil nanj zelo globok vtis. Bogastvo in tehnična sila Amerike mu je znan v vsem njenem obsegu 7 Njegova vljudnost je resna, njegovo obriašunje preprosto. Kudar govorite vi, vas pazljivo posluša in prevajalcu često stavi vprašanja, da bi se prepričal, ali Je res pravilno ruzumel. H. Duhovitost ga zanima mnogo manj kot stvarnost. Toda obenem *ma nojvečje sfKištova-nje do znanosti. Misli, da bo ona vlada, ki bo znala najbolje izkoristiti znanost, tudi najbolje služila intcroMom svojega ljudstvu 9 N"hertega dvomu ne more bdi o tem, da mu je Jasna po-tieba, du mora biuniti ruaki eksperiment, in du v trm pogledu ne misli I«- nu Kusijo samo. Prepričan je, du je socializem medrtsiodnu ideja, kutare rešitev le/i v tem, da najde svoj med-nariHini i/raz. 10 Civilna vojna in medvojna letu, ko je svet k zaničevanjem gledal na Rusijo, so mu živo v spominu 11 Njvgovo spoštovanje do oblu^ti kot tuke je veliko. Ostrih napadov se ne boji in aa od ai en zasmeje, uko ga bodica zadene. Toda udaril bo ruuaj a isto silo in vas glodal s hudomušnim očesom, da vidi učmak svojega odgovora. Kazguvor poteka lahko in nekako elastično, četudi ao pojmi /grajeni okrog tiepiettučmh nadel. Mislim, da je realističen in da upošteva tokove javnega mnenja, katere pe-Aa.—ONA. . GRAJSKI. PISAR ZGODOVINSKA PODOBA Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) 4Ta vera ni prava," je izpregvoril berač Luka. "Predolge molitve Ima. Kratka molitev, ta je dobra! Kako si molil ti, Stopistran! Dejal si: 'Kristus, pokončaj ga!' in mehak je bil vrag in kakor burja je od pihal iz cerkve!" "Tudi meni se ne zdi ta vera prava," odgovori Jerom. "Spleteničijo vse skupaj, na koncu pa nobeden ničesar ne ve! Vera mora prihajati iz ljudstva samega, kakor je prišel pre-milostivi nai Jezus iz srede ljudstva!" "Kaj bol ti govoril!" mu je prestrlgla Medud-ka besedo in z žlico lovila velik založaj mesa po skledi. "Meni se prikazuje nai Jezus, ti si pa Jud, in ikoda je, da nisj utonil v Rdečem morju! Veliko je poklicanih, a le malo nas je izvoljenih! Ti preveč govoriš in premalo moliš, Jerom!" f Obrnil se je pa proti mlajši "svetnici", sedeči mu ob strani, In siknil: "Da smo danes v kaki hosti, bi ji že premlel kosti, da bi ne videla Jezusa, ampak samega hudiča!" "Mulier taceat in ecclesla!" To in ničesar drugega nI izpregovorll predl-kant in kos ovsenjaka je prelomil in drobil od njega ubogo večerjo. "To se pravi: "ženska molči v cerkvi, za to niste poklicane!" "Mati Maruša, ta pravi, da morate jezik držati za zobmi in da se vam Kristus ne prikazuje!" se je zasmejal berač Luka. "Kaj, da bi govoriti ne smela?" — in zdajci se je našopirila kakor jarčlca, če se ruje s svojo sorodovinko, in vstala je, suho roko je v pest stisnila in proti predikantu Jo je dvigala — "in sam Kristus se mi prikazuje, in ml ukazuje: govori in oznanj pokoro!" Govorila bi bila še in se penila, da se niso tedaj odprla vrata. V sobo pa je stopil mož precej trebušat, z dobrovoljnim obrazom. Za njim je vstopil* tenka, suha prikazen z mogočno napolnjeno vrečo ob plečih. "Hej, oče Mrcina je tu!" je zavpil rejeni mož. "Jaka, odlazi na klop pri peči! In ravno večerja je tu! Božja porodnica me je sama semkaj privedla! Alo, stisnite se malo, da se dobi prostorček zame! Tudi žlico sem, da bom jedel, ker sem lačen. Benedicite!" In Matija Mrcina, tedaj slabo plačani župnik v starodavnem Kranju, je udaril s pestjo po mizi, da je na nji vse zašklepetalo. "Jaka, prisedi še ti!" In od peči se je odvila suha prikazen kranjskega cerkvenika, ki je naglo potem pri skledi tekmoval s svojim župnikom. "Oče Primož," je govoril ta, "tp se vam čudno zdi, da sem sam prilomastil v hišo kakor volk v ovčjo stajo ponoči po polnoči. Vendar tukaj sem z dovoljenjem cerkvenega vašega oblastva, ki ima v teh prekletih časih še nekaj moči. V Kranju pa se šalijo iz nas, ti peklenski luterani, da niti spati ne moremo mirno!" "Zato jih bo Bog na sodni dan zavrgel, he, he!" se je oglasil šibki cerkvenik. "Zid pri cerkvi se nam je podrl, in vem, da so ga ti reformatorji izpodrili! Matija Mrcina pa zidaj potem, če ima kje kaj vzeti! Oče Primož, sedaj pobiram, in nekaj boste dali, za to vam pa nekaj vaših grehov s seboj vzamem!" "Dal bom — duhovni oče, dal bom!" je hitel oče Primož. • "Pohvalim vas potem v Loki na gradu," pravi Mrcina, "kjer beseda župnika Mrcine izda več kakor pri kranjskih faranih!" Tu je treščil oče Mrcina z roko ob mizo, da je zopet vse zašklepetalo. Ugledal je predi-kanta. "Kaj, magister Juri, ali si ti tudi tukaj in seješ ljuliko med pšenico? Vidiš, kako si nespameten! Tu stradaš, tu begaš okrog ponoči in biričev se bojiš! Pa bi lahko v Kranju na gorkem za pečjo tičal; vidiš, kako si nespameten! In vendar vsi Kristusa molimo!" "Ti ga moliš z mesom, ne z duhom; ti ga moliš z trebuhom, toda ne z dušo!" je odgovoril predikant temno. "Predobre volje sem danes, da bi se prepiral s teboj. Pojdi Belcebuhu v trebuh, ti griža črna!" Kranjski župnik je jedel nato z veliko slastjo, prav kakor bi predikanta ne bilo navzočne-ga. V hiši pa se je bila nabrala tačas vsa Dob-ničanova družina ter se gostila pri drugi mizi z ovsenim sokom, ko so se gostje pri drugi mizi mastill z mesom, daai podnevi niso nič delali! Pri tej priliki je Jerom Stopistran skrivoma in tihotapsko smuknil iz sobe. Stopivšega v vežo je objela tema. Samo od ognjišča se je kazalo nočno obneb-je, prožeče se nad tiho krajino. V tem oknu je na šibkem drogu čepela hišna kuretina, tiščeč glavice med peroti in sanjajoč o pšenici, ki jo je zobala za dne. K tej speči družbici se je pritihotapil Jerom in mlademu petelinu je pogladil z roko po perju. Zaspano je revišče izvleklo trudno glavico izmed volnene gorkote in zagazilo ž njo med svetnikove prste. Ti pa so umeli posel svoj preizvrstno, in kakor bi trenil, je bil zasukan vrat, da je krilatega pevca zdajci zapustilo drago življenje in da se je težko truplo zavalilo Je-romu v drugo roko. Takrat je prihitel nekdo mimo hiše, pred vežo je zakričal: "Loški so tu!" In pred oknom je zopet obstal in znova zakričal: "Bežite, loški gredo s sulicami in vas iščejo!" Jerom je skočil prestrašen na prag in vrgel mrtvega petelina v koprive, ki so rastle okrog ogla. Iz hiše sta takoj prihrumeli mati Medud-ka in nje tovarišica. Ta je bila tudi Jeromov koš oprtala. Najbrž je bil to njih zaklad, kjer so bile spravljene vse svetinje nove vere. Tudi v nevarnosti niso pozabili tega svojega zaklada, a Jerom je bil vendar toliko nepriljuden, da ni odvzel bremena ženski. Z veliko spretnostjo se je izmuznil pri vežnih vratih na piano in potem po melinl navzgor, kjer se je kmalu vsa družba poskrila po grmovju. Tudi predikant je stopil iz hiše, ali le počasi je korakal in niti ozrl se ni, ko Je polagoma odšel v gozd za hišo. Samo župnik Mtc^na je ponosno obtičal za mizo, zajemal iz sklede in govoril: "Zdaj vidite, zverine, kje je prava vera! Moja vera je prava!" — In tu je udaril z roko po mizi, da se je vse potreslo. "Da, moja vera, ki je taka, da lahko v hiši ostanem, če pride gosposka." (Dalj« prihodnjič.) Dva prijatelja Preilhov Voranc Meh in MuŠ sta bila enako stara in sta skupaj odraščala v mladosti. Oba sta bila Ivana in sta bila tudi v šoli vedno v istem razredu in celo v isti klopi. Tiste malice, ki sta jih dobivala doma za šolo, sta vedno skupaj uživala. Po šoli sta šla skupaj v tovarno in sta se oba učila za strugarja. To prijateljstvo se tudi potem ni ohladilo, ko sta se oba umazana vračala is tovarne. Mislila sta, da ne more ta živeti drug brez drugega, in kakor ona dva, tako so mislili tudi drugi, ki ao ju poznali. Nekega dne pa ju je življenje razdružilo. Meh Ivan je ostal v tovarni, kjer se je učil in postal delavec. MuŠ Ivan pa je odšel delat drugo tovarno proti severu, kjer Je imel strica in kjer so bili baje boljši pogoji za delavce. Potem sta si nekajkrat ie pisala, vedno redkeje, dokler nista popolnoma prenehala. TeKa nista storila iz kake odtuje nosti, ampak kar tako se je zgodilo. da sama nlgta vedela kako Potem je Meh Ivan, ki je ostal v domačem kraju, odšel k vo jnkom, kamor Muš Ivana nikoli ni btlo. Živel je v sosedni dr žavi in Je bil doma spoznan za dezerterjs. Tako so govorili drugI ljudje, in kadar je Ivan Meh to slišal, mu je bilo težko, dasiravno pri vojakih takrat nI bilo lahko in dobro, mu je btlo vendar težko za znancem ix mla dih let. Potem je nekega dne prišel okupator v deželo in zasedel tudi tisto tovarno, kjer je še delal Meh Ivan. Pod novim gospodarjem je bilo nekaj časa še dobro, ker je bil red in ker je bilo še vsega dovolj. Okupator je našel deželo polno človeških dobrin, ki jih je z obema rokama dajal delavstvu na razpolago. Kmalu pa je postalo hudo za vse ljudi in tudi za delavce. Takrat se o Mušu Ivanu ni slišalo ničesar. Nekateri ljudje, ki so v prejšnji dobi tudi šli čez mejo, so se po okupaciji vračali in bili navdušeni. Pripovedovali so domačinom, da bodo zdaj nastopili zlati časi. Nekateri so prišli v raznih uniformah in nastopali kakor oblastniki in ne kakor rešitelji. Takrat je Meh Ivan še upal, da bo Muš Ivan nekega dne prišel od nekod, mogoče tudi v uniformi, ker ga pa ni bilo od nikoder in ker nihče ni znal povedati, kje ae nahaja. Je Meh Ivan pozabil na to staro rec in živel dalje, kakor so ži* veli drugi ljudje. lzdržal je kaki dve leti v tisti tovarni, potem pa je neke noči odšel v goro h partizanom le z nekaterimi drugimi tovarili. Včasih, kadar je bilo zelo hudo, je Še pomislil na mladostnega prijatelja Mula Ivana in bil prepričan, da bi ne bilo tako hu do, če bi bil on tu, ker b| gotovo tudi Mul odšel k partiza nom. ako bi že pred leti ne bil odšel na sever, kjer se je izgu bil. Oba bi mnogo laže prena šala vae težave, ker bi bila pri jatelja. Nekega dne se je Meh Ivan tolkel še z nekimi drugimi tovariši proti Nemcem v Dravski dolini. Bil je neprijazen čas po gorah je nosilo sneg in po dolinah je deževalo. Eno zimo je Meh Ivan že imel za seboj in tedaj je bila druga zima pred durmi. Zvečer, ko so mislili, da so tisti dan že opravili, so Nem cl obkolili njegov oddelek in medtem, ko se je drugim posre čilo prebiti obroč, je Meh pade v nemško ujetništvo, tak kakr len je bil, s puško v rokah in i bombami za pasom. To se . zgodilo za nekim hlevom blizu Drave. Ko je Meh Ivan izstrelil vse naboje, so ga obstopil trije nemški vojaki, ki ga pa ni so ubili, temveč so.ga razoroži U. Polem so ga gnali tja pred hilo. kjer so ga še nekaj izpra levali in suvali v rebra. Ivan Meh Je od vsega vedel samo to da Je-adaj nastopil konec In da ga pred smrtjo čakajo še hude reči. Zato je bil tudi čisto top Edino kar je videl pred seboj je bila Široka, siva gladina Dra ve. ki se je počasi pomikala pod hišo proti vzhodu. Kmalu taallšal rezki glas poveljnika: "Kdo se javi prostovoljno?" Predno j« to vprašanje uteg nilo pri Mehu povzročiti živo zavest, kaj ga čaka. je začul dru fl ftl«> Tuka) gospod lajtnantr Ta glas mu Je mahoma pre rezal srce Ta glas j4 pomal. Zato ae je ozrl proti vojaku, ga je izpregovorll in tedaj videl pred seboj svojega mla dostnega prijatelja Ivana Muša. Id je stal le par korakov stran n je imel puško pripravljeno za strel. "Muš, opravi dobro, tukaj ga maš," je kratko odločil komandant nemškega oddelka in odšel v hilo. "Ali se bojiš?" je tedaj vprašal nemški vojak Muša, kakor nalašč. "Ta bo dobro opravil." Nekdo iz grma se je zasmejal. "Jaz se nikogar ne bojim, najmanj pa take svinje," je dejal Muš Ivan, nato pa stopil za ujetega Meh Ivana in zavpil: Marš, bandit, tja za hlev!" "Ali ga zvežemo?" je še vprašal za njim nemški vojak. "Ni treba!" je odbil Muš od-očno in sunil Meha s puškinim kopitom v hrbet. Nato ga je odgnal za hlev, ki je bil tik nad Dravo in kjer sta se ustavila čisto sama. Šlo je proti večeru m zato je voda v koritu bleste-a s posebnim, večernim bleskom. Na drugem bregu reke so se videle neke kmečke hiše. Ko sta bila za hlevom, je nemški vojak potisnil ujetega partizana tesno k zidu, potem se je zadri nad njim z oblastnim glasom: "Ali znaš nemški?" "Znam!" je odgovoril Meh Ivan z glasom, ko da bi vrgel na tla kos svinca. "Potem poslušaj! Umrl boš dober kup, jaz bi te moral mučiti, tako da bi si zapomnil, kdaj si se boril proti nemški vojski, ^ahko bi ti odrezal pred smrtjo ;e nos, ali tega ne bom storil, ker se nočem onesnažiti s krv )o bandita." "Uitreli in končaj, Ivan Muš!" je dejal Ivan Meh po slovensko odločnim, a vendar nekoliko ganjenim glasom. "Kdo pa si . . ?" je vprašal Muš z osuplim glasom, ko je ie stal z naperjeno puško pred partizanom. "Ustreli!" , je ponovil Ivan Meh. ,,, ' Tedaj »e je puška nemškega vojaka pobesila in človek v uniformi je zajecljal: »Ali si ti Meh . . .?" "Ustreli Muš, kaj čakaš? Lahko bi bilo že končano." "Meh, kako si prišel ti k ban-ditom. Mene je strah, ko te vidim tukaj."u Muiev glas je bil osupel, skoraj obupan. . "Ali me zdaj poznaš? Kako prideš ti v to uniformo?" Ivan Meh je skoraj zrasel ob zidu in njegova podoba se je zdela onemu, ki je s puško stal pred njim, veličastna. )< "Ti si gotovo blazen!" je zinil ta onemoglo in potem dodal: "Saj ste vi vsi blazni." Kopito puške je počivalo že na zemlji. » "Napravi hitro, dokler te tvoji tovariši ne pogrešajo," je prigovarjal Ivan Meh. Toda namesto, da bi ta ustrelil, je pristopil tesno k Mehu in skoraj zašepetal proti njemu: "Ne more biti, da si to ti . . . Ko bi bil vedel, da si to ti, bi se ne javil." "Zakaj? Ali ni vseeno od koga padem. V vaših rokah sem!" Meh je bil neizprosen. Ko je spoznal, da stoji pred svojim mladostnim prijateljem, je bil v prvem hipu potrt, ali ta potrtost je takoj izginila in potem se ga je polastil prezir do prijatelja in do vsega, kar je mogel zapo-pasti, ko je stal za zidom. "Zakaj me ne prosiš, da te pu stim živega?" Je rekel Muš s skoraj prosečlm glasom. Meh se je v odgovor kratko in prežimo zakrohotal. "Ne morem te prositi. Stori svojo dolžnoat" Namesto, da bi storil to dolžnost, je nemški vojak dejal: "Mene so 2e prvo leto mobilizirali . . ." "Potem me pa izpusti!" je velel Meh kratko, ko da bi govoril človeku, ki ga ne pozna. Muš se je naslonil k zidu ob svojem prijatelju iz mladih let in zdaj sta bila naslonjena na zid oba, jetnik in krvnik. "Izpustiti te ne morem, kaj mi bodo rekli drogi?" "Potem pojdi še ti z menoj. Tu gori so naii . . "S teboj!" Mušu se je izvil iz prs strašen f las. "Koliko jih pa le imaš na ve sti. takih, kakršen sem jaz?" ga Je vprašal Meh s neusmiljenim glasom. Mula Je zaakelclo in počasi je odgovoril: "Pogovoriva se. Meh. kakor se spodobi Zakaj silil nekam, ka mor nI mogoče. To lahko dose- žem, da pristopil k nam in da se ti ničesar ne bo zgodilo, če hočeš." Ivan Meh je pogledal v svo-j%ga prijatelja in zdaj ni bilo na njem ničesar tega, kar je bilo le malo prej. V tisti uniformi je zdaj tičal obupan človek, ki ga je zadelo v srce, da vidi pred seboj tega prijatelja v partizanski kapi. To ga je zadelo hujše, kakor vse drugo, tudi sama naloga, pred katero je stal. Puška, ki je nosila zanj smrto* nosno kroglo, mu je zdaj zdrknila iz rok in se naslonila poleg rtjega na zid. Tudi v njegovem srcu je bilo vse polno zoperno-sti in v ustih je okusil grenke sline. "Midva sva sovražnika," je dejal proti Mušu in ga pogledal s takimi očmi, ko da bi ta bil sto kilometrov daleč, ne pa tik ob njem. "Če te izpustim, ustrelijo mene," je dejal Muš odsotno. "Potem iahko pobegnem?" je pobaral zdaj Meh , Ivan priza nesljivo. '"Potem bodo ustrelili mene,' je odgovoril Muš Ivan z votlim glasom. "Pojdi z menoj," je rekel Meh Ivan in mu podal roko. Prija teljeva roka je bila mrzla, kakor mrličeva. "Ostani pri nas," je dejal ta. V tistem hipu je Meh Ivan skočil kakor jelen in se v enem skoku zagnal pet metrov ob zidu v sadonosnik. Mesto za hlevom je bilo za pobeg zelo neugodno, spodaj pod hlevom se je vila široka Drava in če je hotel doseči gozd, ki je bil nad dol-mačijo v bregu, je moral okoli poslopja. To je hotel storiti, toda v tem trenutku je začul za hlevom nemške glasove. Ko da bi vedel, da gredo tovariši Mu-še Ivana gledat za hlev, kaj se neki tam godi, da ne poči strel, ki bi vse pojasnil. 2^to se ni smel pognati okoli domačije v breg, temveč se je moral pognati nizdol proti reki. Tisti trenutek, ko se je Meh Ivan zagnal v vodo, je pod hlevom počila puška: Muš Ivan, nemški vojak, se je zvrnil za zid, ker si je pognal kroglo v glavo. Dva nemška vojaka sta stopila k mrtvemu. Prvi hip »ta seveda mislila, da leži na tleh ujeti partizan, toda že prihodnji hip sta si morala priznati, da leži tam njun tovariš Muš, ki se je sam javil za eksekutorja. "Kaj je to?" je ves iznenaden zavpil eden izmed vojakov. . "Oni drugi je tam!" je zavpil koj za njim drugi vojak in nameril puško proti reki. Meh Ivan je z vso silo plaval proti sredini reke. Fašist je izpod hleva ustrelil proti njemu in ga ni zadel. Plavač se je tedaj skril pod gladino, da bi se skril očem zasledovalca, ali že čez par metrov je spet priplaval na dan. Z brega je spet počila puška in ni zadela. Plavač je plaval z vso silo in je bil že čez sredino reke. Na bregu so vpili glasovi. Nato so počile hkrati tri puške. Tedaj je Meh Ivan zarjul, se zagnal pokonci in se hip nato potopil, ker je bil smrtno zadet. Domačija ob Dravi se je po-greznila v somrak. Razni mali oglati ŽENSKA ZA HIŠNA DELA 5 dni v tednu. Manjše osebno perilo; imamo pralni stroj. Spite doma. Kličite: SHELDRAKE 8997 DEKLE ALI ŽENA za splošna hišna dela.. Svejo sobo, prijazen dom. stalno delft Nic težkega dela. Dobra plača. Kličite: KEYSTONE 4521 Raz n> mali Ogl MEN and GIRlJ NO EXPERIENCC various jobs light work plenty of overtime ® w. Huron St Middleage HANDY MAN for light, general work in retail store. . Good, permanent position. Good pay.. Apply at A. STARR BEST. 15 N. Wabash PRESS GIRLS 8i"dy vUr* FEDEmRll0CLEANEH8| 215 Madison Si.. JEST Chicago Telephoat: M.n,^ SHOEMAKERS (5) Handwork on new shoes. Steady worid^Good pay. MARTIN t ARSON & SON 317 W. Madison St. FRA 1992 HIŠNA GOSPODINJA ZA SPLOŠNA DOMAČA DELA IN LAHKO KUHANJE Dobra plača. Kličite: ■ FAIRFAX 5352 POTREBUJEMO ŽENSKO za DELNO ČASA Splošna domača hišna dela. Trije mali otroci v družini. 4 sobe. Dobra plača. Kličite: _ CRAWFORD 7528 DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosveti ali v glavni urad SNPJ, ne poaablte v naalovu napraviti poštne lie-▼like 23 aa besedo "Chicago". Na kuverti vselej sapilltet Chicago 23. 111. To bo olajšalo delo na čikaški pošti, nam pa po* speli 1 o doetavllanle polt«. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE «o val društveni tajniki ta tajnica to tlaai. Id fih društva toeeUfe e tr mha Naši neatavljenl lokalni is pele ralni aaatopniki sa doiotene okraj« •e« Louia Barberies aa Wis. In okolico. Anton JankoTtch. sa Okle In okolico. Prank Khm to m Chtohotm In rmnk Cvetan to Tke HOL H. m Pa- m WOMEN WANTED MACHINE and HANDWORK Experienced 'on Vests Steady work Good Pay GEORGE H. KURTZ 110 W. Adama St. MEN! Here is the best opportunity of the day I We need ' IRONWORKERS and WELDERS Highest pay, steady work Apply alt B. M. CROPP & CO. 2440 N. Pulaski aH nemtnlk Mm p^l^ t«e)e etae direktne I to*« PROSVKTA ttS7 So. Lawndale Ave. Chicane, tlL Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečkanja v listih, prosimo vae dopisnike, ki oglašajo priredbe evojih društev ali drugih orga nizacij, ali pa kako drugo akcijo sa ibiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali arečkanja, kakor tudi ne karinih ali tombulaklh zabav, ako Je sanje določena vstopnina. Poltna uprava sahteva od nas, da mora vse tako oglašanje is lista. Pro simo, drlite ae fteoa.. MAID ior General Houseworl No Laundry . Good Stay by u. Three people in family Call: Phone—RIVERSIDE 5151 women Division - Ashland Ai WHY TRAVEL FAR TO YOUR JOB? Work at the AUREX CORP, 1117 N. FRANKLIN I Block South of Diviiion I ASSEMBLING SOLDERING SMALL ELECTRONIC DEVICES Experianca unnecemry . Steady Work ALI GLEDATE ZA DOB! PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanijs ima aa takih prilik hišnice (JANITRESSES) Takoj od lačaika plaža 72Hc uro, po trah mesecih 77 as i in po šestih mesecih po tttt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do I ure ponoči. Oglasita sa pri illinois bedi telephone company v uposlovalnem uradu ts to v pritličju 309 W. WASHINGTON Excellent Opportunity at GRAVERTAN Get a Job with a Future GRAVER Needa WELDERS FITTERS HELPERS Starting Rate S1.04V* per Hour • Day or Night Work • C Working Conditions - Exceptional Opportunity for Advsact* Employment Office Open 8 A.M. to 5 P.M. Daily-Monday Through Friday GET YOUR NEXT JOB AT GRAVERS GRAVER TANK & MFG. CO. 4809 Tod Ave. - Ea.t Chicago,'< POMOČ! -POMOČ!-POMO( MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO St.lno dalo ikod tm Uto t «t»Mnl ii"inl L*1""'11' * NAJVIŠJA PLAČA In DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE Izvrstni d^nnU podporni prog«"" DOBRI DELAVSKI odno»AJI ZflU.lt« M prt kitaram koli n»T»d.n.m u«