_T>nivntiivo. ljudi lana. rtjccmtievi ulica 5» Teltfoc »t. *l-22. 51-23. 51-24 lastroni. adaeleJt. Mubliaaa. "»'•'■'■"iwa BÜ- a s — Ielefoo «u 51-25, 31-26 PcMlmžaMji Nove mesto: (iufoliaixJu. cesta Izi ' 'Or.. ,-jitopsr»t et 9&las« b Italik (r tr^rsfemstvo Wi S- A- MUlANC Ra.:- ca Liubiiacsko potranno pn poštno-c «t mm zavodu it. 17.749, za ostale kraje It'.crrizio Cona. Con. Post- No U-311S Ishaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo : Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. AngrISfserfolg zwischen Tschersiowitz und Tarnopol, Feindliche Angriffe uuf der Krim gescheitert — Schwere Kämpfe nördlich Odessa — Verteidiger von Tarnopol schlugen wiederholte Angriffe zurück — Erbitterte Kämpfe nördlich Kowel Ans dem FührerhaupUiuartier, 8. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf »«pr Krim scheiterten örtliche An-erriff* di r Sowjets im Ssiwasch-Brücken-Uopf und an der Landenge von Perekop. I>as in den Abwehrkämpfen der letzten /.vit mehrfach bewährte rumänische Infanterie-Regiment 33 warf eingebrochenen Feind in sofortigem tlegenstoss nach harten Kämpfen zurück. Nördlich Odessa sind schwere Kämpfe mit den weiter angreifenden Bolschewisten im Gange. Östlich des unteren Dnjestr sowie zwischen Dnjestr und Pruth wurden Bei Kowel kam es zu erbitterten örtlichen Kämpfen. Nördlich der Stadt brachen wiederholte feindliche Angriffe zusammen. Starke Kampfgeschwader führten in der vergangenen Nacht einen schweren Angriff gegen das feindliche Nachschubzentnun Kiew. Starke Explosionen und ausgedehnte Brände wurden in den Zielräumen beobachtet. Südöstlich Ostrovv und südlich Fleskau nahmen die Sowjets ihre Durchbruchsversuche mit mehreren Schützendivisionen, von zahlreichen Panzern und starken Schlaeht-fliegerverbänden unterstützt, wieder auf. Sie brachen nach schweren und wechsel- Goebfeels berlinski sowjetische Angriffe von deutschen und . ----- - - .. - ,„, ________„„,„ rumänischen Truppen abgewehrt und durch vollen Kämpfen zusammen. 62 Panztr m.r eigene Gegenstoß feindliehe Kräftegrup- den vernichtet. Die Bereinigung kleiner pen zerschlagen. örtlicher Einbrüche ist ,m Gange. Zwischen Tschernowitz und Tarnopol machten die Angriffe von Verbänden des Heeres und der Waffen-SS auch gestern trotz grösster Geländeschwierigkeiten gute Fortschritte. Die Verteidiger von Tarnopol schlugen in der vergangenen Nacht w iederholte starke Angriffe der Sowjets al>. Im Kaum südlich und nördlich Brody warfen unsere Truppen an verschiedenen Stellen die Sowjets und zersprengten zurückflutende feindliche Kolonnen, Gegenangriffe der Bolschewisten scheiterten. CMmevi Izjave ti Htfieier.tii, 7. apr. »Samo po seb jc uirtljivo. da se pozornost vsega tiska obrača na izjave . Rihbcitropa zastopniku Radorja.« S temi '■vebedami označuje »Ecoul« vtis, ki so jsa z-avc nemškega zunanjega ministra izzvale v -unuinski javnosti in tisku. \V komentarji v listih podajajo ponovno najvažnejše tečke izjav in jih primemo pod-. rUivajo. r<> mnenju vseh listov predstavljajo c izjave najmočnejši in najbolj kategorični •.igi;vor Nemčije na govorice, ki so bile- v anglr,-ameriškem t:sku razširjene o nameri lemškcga vodstva. Odstranile so celo vr»to uipaC-n'h trditev in vlile rumunski javnosti jas-i i t .st. Kakor ugotavlja »Ecoul«. &o izjave o azinerju med Anglo-Americani in Moskvo ..«.pravile velik vtis. »S svojo jedrnato č!sto-stic, ir jasnostjo so razbile ves sklop predstav. k: so se gradile na morebitnem sporu med Anglo-American: in Moskvo." -Poporul« v'di v v. Ribbcntropovih izjavah preti vsem odgovor na izjav 0 Molotova na naslov Rumunije in ugotavlja med drugim, da je nemški zunanji minister »odkril vzroke, zakaj su se Churchillov! prijatelji razveselil' posla-ricc .Molotova«. O izjavah nemškega zunanjega ministra o •»emsko - romunski povezanosti usode pravi Timpuk: »Dejstvo, da sta nemški in rumun--k: ira m;! -kupno prelivala svojo kri jc ZgO-ilo vinsko dejstvo in sveta obveznost. To velja recKsem danes, ko nemški in rumunski vojak simo ob rami branita tla naše domovine. Ta vezanost in «kupna borba vezeta vedno bolj ■<,polno obe vojski in obvezujeta oba naroda /a dosego »tih ciljev. »Capitala« spominja, da je Führer že ob ■bisku Molotova v Berlinu odločno izrekel svoj »rte« na sovjetske predloge in ekspanzij-ske želje. Sedaj poizkuša Molotov znova da iv se zalrrbtno polastil balkanskega položaja, t»,da zjave nemškega zunanjega ministra so razkrinkale to taktiko in hkrati jasno določile An der Narwa-Front machte der Angriff unserer Truppen gegen verbissenen feiiul-lichen Widerstand gute Fortschritte. An den italienischen Fronten brachten unsere Stosstrupps dem Feind hohe blutige Verluste bei. Deutsche und italienische Luftstreitkräfte schössen am 7. April über dem italienischen Raum 17 feindliche Flugzeuge ab. In der Aegäis versenkte ein Sichernngs-fahrzeug einen feindlichen Motorsegler. ______ mwm^v&va MÌ nemško stališče nasproti Rumuniji in Sovjetski zvezi v sedanjem zgodovinskem trenutku. Zagreb. 7. apr. Hrvatski t;sk poroča na veliko o razgovoru nemškega zunanjega ministra z zastopnikom romunske poročevalske agencije. »Hrvatski narod« piše: Rumunija je iz največje bližine in na lastnem telesu 20 let dolge spoznavala krvavo realnost sovjetske politike. Brezmiseino jc torej oblačit' si ovčji kožuh vprav nasproti Rum un oni. Pri vsem tem je značilna sovjetska vest. ki odkriva realno vrednost izjav Molotova. Eden najbolj^ reprezentativnih sovjetskih zastopnikov v Zedinjenih državah Kravčenko' je šele nedavno podal senzacionalno izjavo o tajnih namerah in ncstal-nosti sovjetske zunanje politike Ta izjava moža, ki vendar mora vedeti vso kar priha;a iz Moskve, je pač najboljši komentar na moskovske vabe. Sicer pa bodo tudi rumunski vojaki, ki so s' v zadnjih dneh priborili v obrambi svoje svete materinske zemlje vel uspehe, dali boljševikom edini pravilni odgo vor. Zopet enkrat je sovražnikova propagandna ofenziva zgrešila svoj cilj. »Nova Hrvatska« piše: »Rumunija je dr,Iga stoletja branila Evropo pred stepo in bo tudi sedaj ostala zvesta svojemu zgodovinskemu poslanstvu, tembolj, ker je nemški zunanji minister pravkar kaznoval sovražnikove agitaci jske laži, kc .ie jasno izjavil, da se bo nemški vojak na romunskih tleh prav tako boril kakor v svoji lastni domovini. Rumunija si je že ob pričetku te velike vojne izbrala svojo pot, ki je pot časti narodnega ponosa in možatosti.« Bern. 8. apr. Izjave nemškega zunanjega ministra Ribbentropa zastopniku agencije »Rador« je objavilo vse švicarsko časopisje. Dnevniki omenjajo predvsem one odstavke, ki podčrtavajo vabila Molotova Finski, Madžarski, Rumuniji in Bolgariji ter jih označujejo kot navadno prevaro. Berlin, 7. api*. Ne glede na tozadevne določbe zakona o upravi nemške državne prestolnice je imenoval Führer v namenu, da osredotoči vodstvo berlinske uprave in njenih sil, za njenega načelnika berlinskega pokrajinskega vodjo, ministra dr. Goebbel-sa. Dr. Goebbels, čigar dosedanji posli državnega in pokrajinskega vodje stranke ter propagandnega ministra s tem imenovanjem niso prizadeti, je dobil v svojem novem svojstvu naslov »mestni predsednik«. ' Po njegovih osebnih smernicah in navodilih bosta vodila nadžupan občinsko, podpredsednik, na katerega so sedaj prešla pooblastila in naloge dosedanjega državnega predsednika, pa državno upravo nemške prestolnice v skladu z določbami zakona o ustavi in upravi prestolnice. Stališče prestolnice v odnevsu do najvišjih oblastev Reicha ter do pruskih deželnih oblastev je ostalo neizpre-menjeno. Poglavnik sva poslanica hrvatskemu narodu Zagreb, 7. apr. Ob tretji obletnici ustanovitve hrvatske države dne 10. aprila je naslovil Poglavnik hrvatskemu narodu poslanico, v kateri piavi; V najtežjih okol.šči-nah in kljub številnim javnim in tajnim sovražnikom je hrvatski nared že tri leta ohranil svojo državne samostojnost. V težkem boju, ki je zahteval od njega ogromne žrtve, je vzdržal, ker .ie vedel, da brani največjo dobrino. Nikdar več ne bomo dopustili, tla bi n~rn vladali drugi. S tem, da branimo naše življenje, našo kulturo, našo deželo, našo čast in našo dižavo ter se borimo ramo ob rami s prijateljskim in zavezniškim nemškim na-rodom ter ostalimi zavezniki, dopriiv-šamo svoj del k obrambi nove Evrope, katere srečnejše bodočnosti bi bi i radi deležni. Danes, na pragu Ceti t-g? leta. gle lamo lahko s popolnim zaupanj;m in z vere v našo bode nest.« Grki o v!~orafcas3fu nemilih čet pre;! treirj leti Atene, 7. apr. G:ški tisk posveča posebne članke triletn ci vkorakanja nemških čet v Grčijo. vViadyni« piše: »Grčija se je nahajala pol tično v pustolovščini, ki jc večina naroda nikoli ni bila odobrila, čc se danes ozremo nazaj, moramo ugotoviti, da nosi vso odgovornost tedanja vlada, ki se je v nasprotju z resničnimi interesi helenizma pridružila angloameiiško-židov-skemu kapitalističnemu vozu. Angleži .^o takrat potrebovali žitve in so našli grško vlado pripravljeno, da jim za to izroči grški narod. Naši tedanji zavezniki pa nas po svojem be;: i iz Gičije niso pozabili. Prihajajo in bombardirajo naša mesta in nam potapljajo še preostale ladje. Ponovno so bombardirali ladje mednarodnega Rdečega križa, ki so vozile v Grčijo živila.« Velik! teden £iitskega naroda HeJ^nki, 7. apr. Politični komentarji finskega tiska se bavijo z velik m petkom kot pozitivnim energ'jskim potencialom »Finska se zanaša na to, da bo sedanjemu velikemu petku sledilo vstajenje ter je tem Uspešen napad med černovicami in Tamopofom Izjalovljeni sovražnikovi napadi na Krimu — Hudi boji severno od Odese — Branilci Tarn spola so odbUB ponovne napade — Ogorčeni boji severno od Kovelja Ie Führerjevega glavnega stana, 8. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Krimu so se izjalovili sovjetski krajevni napadi ob predmostju Šivaš in Pere-kopski morski ožini. Rumunski 33. pešpolk, ki se je v zadnjem času večkrat odlikoval v obrambnih bojih, je vrgel prodrle sovražnike v takojšnjem protinapadu ]h> hudih bojih nazaj. Severno od Odese so v teku hudi boji r napadajočimi boljševiki. Vzhodno od spod-njega Dnjestra kakor tudi med Dnjestrom in Prutom so nemške in rumunske čete inibì le sovjetske napade ter so z lastnimi protinapadi razbile sovražnikove skupine. Med černovicami in Tarnopolom so dobro napredovali napadi oddelkov vojske in S> tudi včeraj kljub največjim težkočani na ozemlju. Branilci Tarnopoia so odbili v pretekli noči ponovne močne sovjetske napade. Na področju južno in severno od Brodov so vrgle naše čete na različnih mestih sovjetske čete nazaj ter razbile »nazaj s«' valeče sovražnikove kolone; protinapadi boljševikov so se izjalovili. Pri Kovelju je prišlo do ogorčenih krajevnih bojev. Severno od mosta so se izjalovili ponovni sovražnikovi n upadi. Močne bojne jate so izvedle v pretekli noči močan napad na sovražnikovo oskrbovalno središče Kij-v. Bile so opažene močne eksplozije in obsežni požari na ciljih. Južnovzhodno od O-«rova in južno od Pskova je obnovilo prel ijalne poskuse več sovjetskih divizij strelcev, ki so jih podprli številni cklopn'ki in močni ci! !e!:<; bojnih letal. Ti napadi -o »e izjalovili jk» hudih in izprememb pol t»: h bojih. 62 oklopnikov je bilo uničenih, čiščenja majhnih krajevnih vdorov so v teku. Na bojišču pri Narvi je f«-»i»ro napredoval napad našiti čet proti zagrizenemu sovražnikovemu c-'o':-!«. Na italijanskih bojiščih so prizadeli naši na*kakovaliii oddelki sovražniku velike krvne izgulie. ; Nemške in italijanske ietalske sile &o »r-: strelile 7. aprila nad italijanskim oz^rrJjem 17 sovražnikovih letal. I Na Egejskem morju je potopila zaščitna j ladja sovražnikovo motorno jadrnico. Romunsko vojno p?roč!!o Bukarešta. 7. apr. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je objavilo 6- aprila: Na Kiimu je sovražnik severno oci Ker-ča napadel z več divizijami in so ga nemške in rumunske čete s hudimi izgubami zanj odbile. Ob črnomorski obali in v: srednji Besarabiji ni bilo posebnih dogodkov. Nov protinapad nemških in ru-in un s k ih čet severno od Jasiia je vrgel sovražnika več kilometrov nazaj. V nekem kraju obkoljeno sovjetsko bojno skupino uničujemo. Severno od Cerno vie so nemške čete uspešno nadaljevale napade. ' Bukarešta. 8. apr. Poročilo rumunskega ; vrhovnega "poveljništva o vojnih dogexfirih I 7. aprila se glasi: Vzhodno od Dnjcsira v srednji Besara-| biji je napadel sovražnik v nekaterih od-i sekih b-ez u peha. Nemško-rumunske čete so ga deloma v zamaha polnem proti-j napactu vrgle nazaj. Sovražniku so bile : prizadete velike izgube oklopnikov, padlih I in ujetnikov. Severno od Jasija je bil sovražnik vržen : z r-ikaterib važnih postojank, j Na podicčiii Botosani-Černovice je bilo i opaženo živahno sovražnikovo ogledniško ; delovanje. Severno cd Cernovic napiedu- j je napad nemšlvih čst z uspehom. Fasssko vejas posrečila Helsinki. 7. apri Finsko vojno poročilo j javlja med drugim: i Z naš h suhozemnih in pomorskih bojišč I ne javljajo ničesar posebnega, j 30 sovražnikovih sirmoglavnih bombni-: kov je davi v zaščiti lovcev napadlo me-; sto Kot ko. Prebivalstvo je imelo izgube. ; Deloma le nastala gmotna škoda. E&fl! fesji za Ksvelf Srbski glas © strahovalnem napaisi na Niš Beograd. 7. apr. Po angioameriškem .«trahovalnem napadu na Niš so doslej potegnili izpod ruševin več sto porušenih hiš 68 smrtnih žit e v, nadaljnja trupla pa so šo poil razvalinami. Katedrala je bila 7. bombami trikrat zadeta. »Novo Vreme« opozarja v svojem komentarju o angleškem strahovalnem napadu, da je istega •ino. ko je bil Niš bombardiran, londonski radio pij poročevanju o letalskem napadu na Rumunijo primerjal zadržanje Rumunija z zadržanjem Jugoslavije v tej vojni. Rumunija, je dejal londonski poročevalec, je bila zato bombardirana, »ker je pristopila k osi, dočim se Jugoslavija bori na angleški strani.« Zato je bilo Jugoslaviji tudi prizanešeno. Isti poročevalec je izjavil. da je bilo bombardiranje Niša izvedeno v 2-lahkem obsegu«. Tako torej cenijo žrtve srbskega naroda v Londonu, pripominja s.Novo Vreme«. Sedaj naj nam pa Churchill še govori, da se njegov narod v uporabljanju metod razlikuje ob boljševikov. Anglija je postala strašilo sveta. Srb-.«fki narod spoznava na tem primeru brezdušne »zavezniške zvestobe«, na kakšno slabo vejo se je svoj čas opiral. Beograd, 7. apr. Pod naslovom »Besede in dejanja primerja »Novo Vreme« zadržanje Angloameričar.ov napram Srbiji z zadržanjem Nemčije napram Rumuniji. Na predvečer obletnice 6. aprila, ko je srbski narod prevzel nase za angleški račun strahovito tragedijo, piše list med drugim, in smo pričakovali, da se bo v Angliji in Severni Ameriki zavzel vsaj on človek za. srbski narod ter povedal par lepih in simpatičnih besed, so prileteli an-gloameriški bombniki ter v Nišu neusmi-ljenjo morili in požigali. Slično kakor s Srbi so Angloameričani postopali tudi s Čehi, Poljaki. Nizozemci, Belgijci in Francozi. Nemčija, nadaljuje list. pa kaže napram svojim prijateljem in zaveznikom popolnoma drugačno zadržanje. Najboljši dokaz za to je danes Rumunija. Dočim grozi z ene strani Rumuniji sovjetska vojska z opustošenjem, ji obljubuje Moskva po Molotovu zlate gradove, če se preda. Angloameričani bi v takšnem položaju prepustili Rumune usodi, kakor so to storili z nami, toda Nemčija je v najbolj kritični uri rumunske 2godovine po svojem moanjem ministra Izjavila, da predstav- lja Rumunija del enotne evropske obrambne trdnjave in jo bo nemški vojak tudi z vsemi silami branil. V našem primeru nam Angloameričani sploh niso mogli pomagati v boju, v katerega so nas našču-* vali, niti niso imeli resnih namer za to, v primeru Rumunije pa vidimo, da nemška vojska ne zapušča morebiti Rumunije, da bi branila zgolj sebe in zapadno Evropo, temveč stoji trdno kot jez za obrambo Rumunije in vsega balkanskega prostora. Srbija ne g?e ^Ijševiski farem Beograd, 7. apr. Pod naslovom »Glas Srbije« prinaša srbski tisk značilen poziv srbskega ministrskega predsednika armij-skega generala Milana Nediča, ki ga z debelimi črkami priobčujejo na prvi strani. »Poslušajte klic srbskega naroda , pravi med drugim v tem pozivu ta klic doni ob 12. uri in je glas enotnih n zedinjenih Srbov proti angloboljšev^škemu ne-stvoru Josipa Broz-Tita in wem. ki nameravajo z njegovo pomočjo iztrebiti Srbijo in srbstvo. Srb noče pod boljševški jarem. Ne mara komunizma in se ho proti njemu boril do poslednjega moža. do poslednjega diha. To naj vedo vsi in s tem naj računajo. K orožju, Srbi! B-j zn obstanek srbstva se je pričel, ali bo un č^n boljševiški zmaj ali pa. se bo knjiga si b-ske zgodovine za zmeraj zaprla. Ma' nani bodo zgled vse zedinjene srbske sile. ki se bratsko borijo ramo ob rami. Demon Srbije Broz-Tito so je v svojem računu zmotil. Srbija brani svoj dom, svoje mo. svojo vero. V krvi in smrti so vsi Srb: postali ono.« ki opozarja, da je Ru^i.a tud" že prej neštetokrat poizkušala uničiti Karebjco. T;-soče in t soče je poši jala na piis lno delo. odkoder se niso nikJar več vrn li v domovino, kljub temu pa so Karelijcj vzdržali kot mejni zid Fincev, ki ni nikdar kloni in imajo zato ob koncu tega zgodov'nske-ga spopada pravico zmagati. Nikdar ne bo imela laž zadnje besede, pše »Uusi Suomi«. Moč iin čast imata svojo podlago samo v resnici in v pravic'. Finska ni želela nič drugega kakor, da bi na ozemlju, ki ga je poüedovala od svojih očetov, mirno živela. V odločilnih ž vijenjskih vprašanjih je f:nski narod enoten ter stoji kot en sam mož v bo^.u za pravičnost in svobodo. Ugodne posledice proiižidovskih tikrepov Budimpešta, 7. apr. Ko so se v s edo morali židje v Budimpešti prvič pokazati v javnosti z rumeno Da vrl ovo zvezdo kot razpoznavalnim znakem, so bili posamezni budim pešk i mestni okraji naravnost poplavljeni z rumeno barvo. pi.č pa je sedaj povsem izginila na budimpeških ulicah in v javnih loksifh propaganda in razširjanje strahutn.h tuvic. Lavalov govor milišstikcm Vichy, 7. apr. Danes nismo priče Ranega običajnega boja, temveč verske in di-žavljanske vojne.:. S to ugotovitvijo je pii-čel min. predse inik Lavai svoj govor na zborovanju vod i In ili miličnikov. V nadaljnji! izvajanjih je dejal, da je že I. 19C.5 spoz.al. da je stopia Evropa v novo zgodovinsko obdobje. Nekemu ameriškemu novinarju je dejji. da se bosta sp:padla boljševizem in faš-zem. Demokracija je !e »predsoba boljšev.zma«. V blvo.h fiac.o-Skih ra^io oddajah so govor 1: vedno L' o demokrac ji, a nikoli o Franciji. Lavai je dejal, da 1. 1910 ni bilo mogcce storiti ii.č drugega kakor to. kar jo stor.l maršal Peta n, namreč, da je podpisal premirje. Poudaril je, da je strasten borec za mir, ker ljubi niir in Franc jo. šef milice in geno-ralni tajnik za vzdi-ževar.je reda Darnand je v svojem pozdravnem nagovoru pr pomnil. ča jc- in bo m lica služila samo Franciji in njen zakoniti vladi. Junaštvo in uspešno delovanje milice je podčrtal v svojih izvajanjih tud: državni tajnik Henriot, ki se je zborovanja udeležil. Bsfi proti tolovajem na Balkanu Berlin, 7. apr. Ob srbsko-bosanski meji so izvršile nemške čete s podporo oklop -kov presenetljivo čiščenje na področju Ma-jevice planine. Imele so velik uspeh. Nekaj tolovajsk i! oddelkov, ki so si' prikazali iz svojih skrivališč in očividno hoteli zapreti neko severno cesto, so čelno in bočno tako silevjto napadie, da so imeli težke izgube. Bil« so uničeni in razb ti. Bojev so se udeležili oddelki domačinov Prebivalstvo je vojakom tudi rade volje služilo za vodnike. Na bojišču so našteli r.ad 120 padi h tolovajev, približno enako število so j;h ujeli. Nekaj terorističnih skupin. Iti se jim je posrečilo, da so zbežale v svoja gorska skrivališča, so vojaki tamkaj obkolili ter jih unčili. Ob tej prilik so zaplenil; pomembne količine municije in živi Berlin. 7. apr. DNB. Napad nemške pehote in oklopniških oddelkov za osvoboditev Kovelja je že 4. aprila odločilno napredoval in zato je bilo možno že opoldne naslednjega dne dokončno zlomiti boljševški obkolitveni obroč. Napadalni cilji nemških čet, ki so s'alno razširjevale v prejšnjih dneh doseženi vdor. je bil zaporni pas. ki ga je močno utrdilo in zajedlo v gezdov h zapadno in severnozzpadno od mesta 5 sovjetskih divizij. Trem bataljonom. ki so prešli v naskok, je uspelo z učinkovito podporo oklopnikov. naskako-vafnih topov in bojnih letal zlomiti zagrizen odpor nadmočnih sovražnikovih množic in vdreti globoko v sistem sovjetskih postojark. Edir.'ce neke lovske divizije so zavzelo po težkem pouličnem boju globoko razčlenjene obrambne postojanke v več močno m in i ranih vaseh. Sovražnikove izgube so tile tako velike, da je en sam bataljon šiezijskih cklopniških gr?nadir-jev niištcl v enem edinem zavzetem kraju rad 110 mrtvih boljševikov. V te boje je povsod "no posegalo nemško letalstvo in po ebno z napadi v nizkih pole-t'h promečilo rovra;nikovemu oklopništvu ob=treI;evanie. Značino ie za jakost sovjetskega znpor-■ ch :c r.eka brigada naskakoval- n h utegnila neg- topov v nekem od^el-:u dolžine 1 km uničiti 37 protioklepnih topov, med njimi 17 najtežjega kalibra. Neki oklopniški polk pa je v teh dneh sestrelil svoj tisoči sovjetski ok lopni k. Vrh tega je doslej uničil 471 protioklepnih topov in uniči i oziroma zaplenil 300 topov. V jutranjih urah 5. aprila so sovjetske čete poizkušale z juga odrezati nemški klin, da bi preprečile razbremenitev Kovelja, sovražnikova namera pa je bila pravočasno spoznana. Bojni letalci 90 takoj napadli sovjetske izhodiščne postojanke. Po močni topniški pripravi s topništvom. minometali in pehotnimi topovi so oklopniški grenadirji. oddelki SS in smu-čarsko-lovski bataljon zlomili sovražnikov odpor, nakar ?o se nemoteno razvijale na-daljne operacije. Med oddelki, ki so bili v mestu obkoljeni. so bili tudi nemški železničarji, med njimi številni bojevniki iz svet ovne vojne ki so se ramo ob rami s tovariši iz vojske in oddelkov SS borili ne samo v crcdišču Kovelja. temveč tudi na nekaterih posebno izpostavljenih postojankah. Tudi oni so doprinesli velik delež, da se je mesto lahko obdržalo do svoje osvoboditve. Bsfi v južni Italiji Berli», 7. apr. DNB. Na južnoital. bojišču jc r< VkcI četrtek razen cbejestranskega iz-vid.i' kc«-.'. in topniškega delovanji nvrno. Za rae'n.; od * 11 ruma je h:J odh't močnejši sovraž-n kov izvidnice- oddelek. Prav tako jc bil od-bit 11a iv.k'.m drugem motu ( ddc!ck udarnih čet v meči vi.Ja Dva nun ka udarna oddelka sta t!« vedla uji tn kc. I'r st( ' -tt ;c \ C razstrelit vi neke po :nu jc si,\ra/ii'k utrpel krvne '/•;! bc. Nem f<: izviihiiškj oddcla; je pognal v zrak H>vra/mkov «kV.pn:k. Na ncttim'-.sein predmostju jc potekel dan mirno Neki rùn'kcv udarni rddelek so ncir'/;c prconic >tražc odbi'c. mu piizadc'c kr»ne -zg:'be n d vedle u'etnike. Neki drug s-.:vraž,'.i izvidn:šk: »oddelek je napadel višji dc«ctn'k Mücke z ročirmi bombam-' in prepre-ncnvki no-tounkc V zmešnjavi, ki nir.l sovražil kom. so Neme mogli •čj. ko!'čiiic streliva, ki so ga na- »•der \ je na^ tla zap'en t ■ sprotirk- nosili s seboj za razstreljevanje. Nemški udarni oddelek jc pognal v zrak sovražniki v bunker in jc nasprotnik utrpel krvne izgube. Pr Borgo 1'cdgori jc bila pognana v zrak skupina hiš, ki jih ic sovražnik zasedel in zgradil v bunkerje pr- čemer je izgubil nasprotnik padle in ujetnike. Nemško topništvo ie kakor prejšnji dan učinkovito obstreljevalo sovražnikova skladišča streliva in pogonskega goriva. Opažene so bile velike eksplozije in dolgotrajni požari. Ponoči je b;lo s strnjenim ognjem daljno-strclnih baterij obstreljevano področje Anzio-Nettuno. Podnevi so bile skupno s protiletalskim topništvom učinkovito obstreljevane pristaniške naprave in razklada li šča. V četrtek je bilo po dosedanj h vesteh sestreljenih <>d lovcev jn protiletalskega topništva O sovražnikovih letal. Japonske čete vdrle v Kindat Zatemnitev ad 20.30 do fc. Tokio, 7. apr. Z burmansko-indijske meje javljajo: Edinice japonskih čet so zaprle sovražnim četam v Kindatu. ki so dobro oborožene s topovi in oklopnik', pot nazaj in jih pričele enegično napadati. Na ozemlju južno od Kindata so napadle močan sovražnikov oddelek n ga popolnoma uničile. Ta uspeh japonskih čet je izzval pri sovražniku ogromno zmešnjavo, da je sam žrtvoval svoje skladišče streliva in ga pognal v zrak. Sprednje japonske čete so pod zaščito svojega topništva vdrle v Kindat in se vsak čas pričakuje dokončni padec mesta. Po informacijah iz Indije so tamošnje japonske četo našle ogromno količino letakov z napisi: »Naj živi svobodna Indija. naj žvi predsednik Bose. Angleži s» naši dedni sovražniki.« Ta gesla so napisana tudi po zidovih in stenah hiš. Tokio, 7. apr. Prodiianje japonsk h in narodne-indijskih čet v Assam je izzvalo v sosednji pokrajini Bengaliji, kjer se je rodil poveljn k indijske osvobodilne vojske Bose. vihar navdušenja. Poročilo z burmanske meje pravi, da so se s prihodom narodno-indijskih čet pojavili spontano v vseh vaseh in mestih te pokraj ne protian-gleSld niptm rn rfdnvlh. Posebno assam-sko-ben gaia k a 2el«nica je preplavljena z 1- napisi in letaki, ki pozivajo k odporu proti skupnemu sovražniku. Zavezniške padalske čete pred uničenjem T°kjo, 7. apr. »Domei« javlja z nekega oporišča v Burmi: Sovražne padalske čete so izvedle v začetku marca slabotne po-krete z namero, da prodrejo za hrbet japonskih čet, ta namera pa je bila s skupno akcijo japonskih in burmanskih čet preprečena. Padalske čete so izgubile med svojim prvim napadom poveljnika. Sedaj stradajo, ker so Japonci s pravočasnim nastopom prekinili njihove oskrbovalne zveze. Neizogibna posledica je končni in popolni zlom. dasi je bil Mountbatten ukazal svojim četam, naj izvedejo svojo nalogo do zadnjega moža. Letalski napad na Kvangsi Tokio, 7. apr. Japonska letala so 5. aprila napadla sovražnikovo moorišče Mani v južno-kitajski pokrajini Kvangsi. Uspelo jim je uničiti na tleh z bombami 5 letal, v letalskem boju sestreliti 7 letal in uspešno bombardirati sovražnikove naprave na zemlji. Dve iaoonski letali sta se pri teh akcijah prostovoljno vrgli na sovražnikove objekte. Naredba o zvišanju rodbinskih Mlad rodbinskim poglavarjem Na podlagi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra L 1943, št. 4 »Službeni list« št. 273/86 iz 1. 1943 odrejam § 1. Razpredelnica A (rodbinske doklade in zadevni prispevki za Industrijo. A: tedenske doklade), izdana s kraljevim ukazom z dne 20. marca 1941, št. 122 »Službeni list« št. 6/59 A, čigar veljavnost je bila na ozemlje Ljubljanske pokrajine razširjena s kraljevo uredbo z dne 21. decembra 1942, št. 1882, »Službeni list« št. 1/59 A, se spremeni in se glasi: Dnevne doklade: Skupina 1 Družina z 1 otrokom Družina z 2—3 otroci Družina s 4 ali več otroci Za ženo Za vsakega od roditeljev za vsakega otroka delavci . . . 1.30 1.80 2.40 2,— 1.20 uradniki . . 2.— 2.70 3.20 2.90 1.90 5 2. Ta naredba stopni v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, obvezno meč pa dobi s 1. januarjem 1944. Prezident: div. general Leon Rupnik stičnih ti'Ö'Jl^* Svoj čas smo objavili več razglasov, s katerimi so razne komunistične »;nslance« z grožnjo najhujših kazni, celo smrtne, prepovedovale ljudem, da bi hod.li v Ljubljano iz krajev, katere so komunisti stra-hovali. Pred nann je dokument, iz katerega ;zhaja. da se komunisti sedaj v enaki meri kakor »pohujšanja« iz Ljubljane boje tudi »pohujšanja;; iz Novega mesta, štab tako zvane - Cankarjeve br gade«, katera se potika po hribovskih krajih v okolici Novega mesta, je namreč z datumom 25. marca izdal »naredbo«, ki strogo prepoveduje kretanje iz občine v obč;no — v komunističnem žargonu se to reče >iz rajona v rajon« — brez predhodnega komunističnega dovoljenja. Za Nov0 mesto pa se propustnice spioh ne smejo izdajati. Izjemno sme dati dovoljenje za pot v mesto samo »glavni štab« komunistični telovaj-skih oddelkov. Strah pred Novim mestom in jeza nanj, ki se kažeta iz te »naredbe«, sta v polni meri razumljiva, ako pomislimo na neprestane hude udarce, ki prihajajo za komuniste iz Novega mesta. Poročali smo že o popolnem uničenju celotnega komunističnega »bataljona« na Javorovici v Gorjancih sredi marca. Tam je obležalo mrtvih 154 komunistov, med nj:mi ves bataljonski »štab« s komandantom in pol.tičnim komisarjem vred ter še komandant sosednjega bataljona. Potem so kar Po vrsti sledili nadaljnji udarci, ki jih je novomeška posadka zadajala tolovajem in j:m z njimi povzročala občutne izgube. Okrog 230 mrtvih so imeli komunisti samo pri dveh ponesrečenih napadih r.a Trško goro. Blizu Dobrave pri Novem mestu so izgubili 80 ljudi, vmes pa so jih in jih še dan za dnevom preganjajo novomeške patrulje, Ki čistijo okoliško področje ter pr: tem komunistom zadajajo vedno nove izgube. Toda nele v novomeškem'okolišu, temveč tudi drugod po Dolenjskem in Notranjskem doživljajo komunisti neprestane poraze in izgube, katere j'm zadajajo eemšKi ;n domobranski očiščevalni oddelki. Najhujši udarec je zadel komuniste pač na Črnem vrhu. kjer so sredi marca v dveh dneh izgubili na.d 500 ljudi. Proti koncu marca je b:lo v spopadih pri Ribnici ubitih mstzm v IfisMfaasfd Znano vam je. dragi sotrpini koliko trpi kmet na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli Krajini. V: pa ste še srečni, da so vaši hlevi polni, skednji nedotaknjeni, orodje za kmečko gospodarstvo pripravljeno, pa tudi družine skupaj pod domačim krovom. Mi smo vsega tega oropani! Ko prihaja pomlad, kar čutimo, kako nas kliče naše polje na delo! Pa ne moremo nikamor in četudi bi šli danes domov, s čim naj bi začeli? Zato se obračamo na vas. morda prvič v zgodovini slovenskega kmeta z naslednjo prošnjo: Ali bi nam hoteli prostovoljno' pomagati, da pridemo do kake živine? Ne maramo ukazovati, pa naj bi bilo tudi, postavim, oblastvenim potom. Sami se pomenimo. Četudi morda težko, pa bi le pogrešili kako kravo, teiico, vola in ga dali za znižano ceno. ogsSftega ekraf a! Saj veste: oropani smo vsega. tud: denarja, hranilnice so pa zaprte Če se ne odloè'te za predajo, pa bi morda dali v rejo in čez ča* vrnemo isto pasmo s približno stu težo živin-četa. Prosimo zberite se pn vaškem načelniku, pomenite »e n sporočite v na'- skupni dom. v Kmečko p samo. Kolodvorska ulica 22, poleg gostilne Češnovar pa pridemo in sc domenimo ali za skupni semenj ali za ocled p-hlevih. Naj ne bo na;a prošnja brezuspešna saj se iz nje zrcali ono, kar je slovenski kmet že sijajno pokazal v cn'h stoletjih, ko se ie dvig nil za oprost'tev izpod graščinskega iarmat Kmečka samopomoč in skupna borbi za ohranitev slovenskega kmeta Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce v Ljubljani. Masif!l:š 2> avtoritativni obilici vlade Zagreb, 3. apr. Min. predsednik dr. Man-dič je objavil v dnevniku »Hrvatski Narod« izvajanja o autoritvtiani vladni obliki, v kateri pravi med drugim: »Moderna autoritativna sila ne potrebuje znakov nekdanje avtokratije. monarhije, diktature, despotstva ali aristokratskih republik. Ona je moderna državna oblika, v kateri zavzema častno mesto socialna pravičnost v državnem organizmu. Nihče ne more trditi, da bi Mussolini. Franco ali celo morda Adolf Hitler, ki so svoje dežele resili pred komunističnim osvajanjem s pomočjo avtoritarnih režimov, postali vodje svoje domovine proti volji naroda. Isto velja tudi za Poglavnika. stvaritelja nove hrvatske zgodovine in zaščitnika Nezavisne Države Hrvatske. Bolgarski tisk a terorističnih napatllh aa Soüfo i Sofija, 7. apr. Sofijski tisk je danes v znamenju zadnjega terorističnega napada na Sofijo. »Utro« pravi, da je označba »terorističen* za ta napad nezadostna, ker je bilo uničenih nebroj kulturnih vrednot, med njimi tudi narodna knjižnica, Sv. sinod, škofijska palača, mestna knjižnica, univerza, umetniška galerija, glasbena akademija, glasbena dvorana »Bolgarija« ter šole in gledališča. »30. marc« piše list, »je tudi najlahkovernejšega Bolgara prepričal, da rojaki lorda Beanconsf elda, ki je Bolgarijo raztrgal v San Štefanu, ter Wilsona, ki je s svojimi »14 točkami« na najpodlejši način ogoljufal svet, niso i e za vse ostale dežele, temveč tudi za Bolgarijo nič drugega kakor zlo.« Kratke vesti 2 vse^a sveta ženeva, 8. apr. »Daily Mail« javlja, da bo po Veliki noči objavljen v Angliji zakon za pobijanje rudarskih stavb. Ta zakon bodo uporabili proti vsem stavkujo-čim organ'zacijam in posameznim delavcem. Tudi minister za delo bo izdal »opozorile« in ne bo več n:kakega dvoma, da bodo zares prišli v veljavo nasilni ukrepi. ženeva, 8. apr. Vojn stroški Zedinjenih držav so v mesecu februarju ponovno narasli. Po poročilu washingtonskega urada za vojno proizvodnjo znašajo vsak dan 312,300.000 dolarjev. Tako odpade na slehernega severnoameriškega državljana, starega nad 19 let, dnevno 3.37 dolarjev vojnega bremena, kar znese na leto 1230 dolarjev. Lizbona, 8. apr. V sredo je prispel v lizbonsko luko belgijski parnik »Tschel-man« z veliko poškodbo. Ladja, ki je v angleški službi, je nalagala v Safiju fosfat za neko angleško pristanišče. Berlin, 8. apr. Kajenje v vozovih cestne železmee bo v bodoče zaradi velikega števila sprevodnih in delavskih množic splošno prepovedano. Carigrad, 8. apr. Po poročilu iz Bejruta je v tamošnji luki 5. marca popoldne eksplodirala angleška vojna ladja. Ubitih je b lo več ljudi. Stockholm, 8. apr. Prepoved izvoza premoga v nevtralne države, ki jo je v četrtek najavil pooblaščenec za preskrbo s pogonskimi kurivi Loyd George, zadeva tudi Irsko. Amsterdam, 8. apr. Državni podtajnik v severnoameriškem zunanjem ministrstvu Stet nius je v petek s svojim spremstvom prispel v London. okrog 150 komunistov, malo prej pn spopadih na področju okrog Krima nad 200, v začetku aprila pa pri Pi javi gorici okrog I 70. Tudi na teh področjih je bilo poleg tega še nešteto manjših spopadov, pri kater h so komunisti tudi prj vseh utrpeli občutne izgube. Samo v marcu m v prvem tednu aprila gredo komunistične izgube na mrtvih in ranjenih v Ljubljanski pokrajini že v tisoče. Zato ni čudno, ako ujeti pripadn.Ki toiovajsk;h krdel in pris Ini mcbiliziranci, katerim se posreči, da se rešijo, soglasno pripovedujejo, kako se polaščata zbeganost in celo obup ne le tolovajskega »moštvo«, temveč tudi višjih komunističnih »šarž«. Malodušje partijcev je tem večje, ker so med padi:mi v vedno večjem številu tud' oni sami. Poprej, dokler so imeli dovolj prisilnih mobilizirancev. so predvsem te z revolverji in z brzostrelkami poganjali v borbo, sami pa so se držali čim bolj na varnem. Sedaj pa so tolovajski oddelki že tako zdecimirani, da se morajo tudi partijci in komandanti udeleževat* bojev in :a zato naraščajo izgube tudi v nj hovin vrstah. To pa je v popolnem nasprotju s komunističnimi načrti, ki gredo za tem, da se člani komun'sti&re partije čim bolj varujejo in da se žrtvujejo predvsem prisilni mobil ziranci. Zato je umevno, da se komunističnih »voditeljev« polašča naraščajoče vznemirjenje. Kakor smo že včeraj poročali, je padel v spopadu z domobranc' v okolici Novega mesta tudi bataljonski komandant »Ferč>«, neki Zdravko Firm iz Ljubljane Pr: njem so poleg drugih zanimivih listin rasli tudi sp sek njegovega »bataljona« — bil je to »I. bataljon Cankarjeve brigade« — po stanju 31. marca. Ta dan je štel »bataljon« s štabom vred 149 — reci ;n piši: stodevet-mštirideset — moških in žensk. Od teh jih je naslednji dan padlo še 15 tako da jih je ostalo le še 134, med katerimi pa so vštet-" tudi vsi ranjenci. Ta dokument najbolje kaže, kako h tr0 propadajo komunistične oborožene edinice in kako nezad>7.no napreduje njihov razkroj, z njim pa i udi razkroj vse komunistične OF. Dobra knjiga bo za mesec april prinesla klasično delo nemške proze, umotvor slovitega pisatelja Gottfrieda Keiierja „LJUDJE IZ SELDWYLE" V petih povestih, od katerih je najbolj znana ljubezenska zgodba »Romeo in Julija na vasi«, pripoveduje Keller z dobrohotno modrostjo zrelega umetnika o nenavadnih usodah svojih junakov. Bujna fantazija romantike se druži v teh kratkih romanih z ostrovidnim opazovanjem realista. Globoko spoznanje o življenju in sočen humor sta značilna za to nevsakdanjo knjigo, ki bo izšla sredi tega meseca. Prevod je oskrbel dr. Joža G1 o n a r. Gospodarstvo — -... ,i , Sprememba sekvestra pri Poštni hranilnici Prezident pokrajinske uprave divizij-iki general Rupnik je razrešil njegove dolž-nosai sekvestra pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani, cav. rag. Hugona Castellani ja, ki je bil postavljen z oaločbo bivšega visokega komisarja z dne 10. avgusta 1943. Za novega sekvestra je imenoval dr. Alojzija Trstenjaka, šefa cdseKa za trgovino, obrt in industrijo pri VIII. oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani. Omejitev reje malih živali v Nemčiji Ze ob koncu lanskega leta je namestnik nemškega državnega ministrstva za prehrano in kmetijstvo Herbert Backe v nekem govoru nastopil proti š'rjcnju gojitve malih ž:\ali. ziasti tam. kjer te živali odjeda.« krmo drugi živini. Ugotovil je da se dà gojitev malih živali zagovarjati ie toiiko dokler se za krmljenje teh ž'\aii uporabljajo r?zni odpadki Gojitev perutnine in kuncev se je v Nemčiji v teku vo.ne podvojila, ponekod celo poiro-jila. Za krmljenje se pogosto uporablja tudi žito. Tako so izračunali, da potrošijo v Nemčiji samo za pitanje oosi vsake let<. 22.000 ton žita. Krma. ki se uporablja za race usrez. (če se tudi krompir in beljakovinska krma preračunata v žto) koliCin; 160 000 ten žita na leto Če b: se ta krma. ki se uporablja za gosi m race potrošiila za gojitev :n p tan>c svinj, bi v Nemčiji lahko na 'cto priredli 382 000 svini več. Krina, ki sc uporabi z> rejo kunci'v. hi cinog čila da sc na let - sp'ta 1,2 miii o-a svinj. Če-b: se za goj tev malih žv .' notro ili le odpadki, ki zi p:tairi svini niso mirnem'"' tedaj bi bila v Nemčiji na raz po'ago krma za 985.000 svini kar ustreza me.-.ečnemu cbrol.'.i mesa. Pri pitanju sv nj se krma mnorfo b I je 'zkorist- kakor pri gojitvi malih živali Tri:/ sc pri p tanjti svinj dcb: od 100 kg kr.ne .^kp, žive teže pri gojitvi perutnine pa le 10 kg. V sedanjem vojnem ča.-.;i ra je za Ncn:či o od'oèilne važnosti. (L se ra/polož i vc '■: lič ne krme čim rac cnalneie izkwr'st io. Y svoli pre hranbem poMt.ki se Nemčija že vrst .< let drž; načela, da je treba možnost za pvoizv clnio živil najrncioua'neje zkorstiti Za'o je Nemčija žc pred vojno z znatnimi src-k tv podpirala pridelovanje oljnic, ki dajejo na hektar največjo količno maščob. Nenrki državni minister za prebr.in-> je sedaj izdal naredbo. s katero tc <«: c'.i]o z -jitev ma h živali N:iredLa se nina .1 r ko koši gos, race, puran? in kunce V b .ioic je gojitev teh živali dovoljena su.:v> t stim osebam, ki imajo potrebno krm iz tn. pn izvodnjc in ki so take ž5 val i gcjil' žc «ib -?r -liki u-adnega štetja žvne dne 3. d. e Von lanskega leta Prepov edana jc g.i ite\ perutnine tistim ki so perutnno pričeli gui:t "cle po 3 decembru lanskega leta T'sti na. ki so jo že prej goj;l\ ne sinejo povečati številčnega stanja perutnine. Od 1 junija 1.1. nanrej s:ne;o pojite'ji nvd h živali od dopuščenih vrst drž;;t nai več tri plemenske živali pri g<.sch in racali ter po dve plemenske vali pri puranih n kune h Od 1 junija n.'-nrej smejo so'.teli- malih živali na v-a ko oseb- svojesa g- spodinjstva poljubno i?.k<;r stiti (prodati. po večanju p.oizvcunje domač h surovin, predvsem pa povečanju odnji premoga, da bi o'.padlo, p-tre^a uvoz p:em ga z inozenislva. Zabelež la j:- v toni p-Jed 1 že znetne u~p:he. I-eia 1C39. jc zna, !a Dogodkov najnovejših branje? Podlistek? Šale? Šport? Kramljanje? Teater? Kroniko? Iveri? »Slovenski narod« kupi, beri! KINO SLOGA Telefon 27-30 TOBIS-ev film po istoimenski veseloigri Wilh. Utermanna Tovariš pride takoj Zabavna ljubezenska zgodbica vzornega in podjetnega natakarja, ki je moral doživeti marsikatero presenečenje. preden si je pridobil svojo izvo-ljenko. Carola Höhn, Albert Matterstock, Fritz Kampers. Režija: KARL ANTON Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek matineja ob 10.30 uri. ČUDNO NAKLJUČJE Elfie Mayerhofer, Hans Söhnker itd. -vlNO UNION Telefon 22-21 Zabavna veseloigra o dveh zaljubljencih, ki sta se po mnogih zapletljajih končno našla ... PUSTOLOVKA V gl. vi.: Sybille Schmitz, Karl Ludwig Diehl, Fritz Wagner, Will Dohm, Elsa Wagner itd. Predstave danes in jutri na veliki ponedeljek ob 10.30. 15., 17. in 19. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 -a 6 8 nr'tona ton, leti , n le 10.5 mi- p:o zvJo:t.a p.e. • 13-1. je dc c.j a j-- ii j 2 le io 10.-i ,.uiijcna to.i in la-. . ì ". na ton. S t.- p oiz o n d jc krita naj-nuj .cjšs, š;- r .l:a pctieba pr .mcgi e fpariji ' u'v zìa iz in zon stva le še ton p -m-r;a, o l tega 21.00 i t n iz Nan-čije. L: a lOLio. je fepa.uij 1 uv aLa še 1.3 rnii j '2 ten premoga.. V zednjih let h ss je z-i .tno dviga la tudi prol .v d-nia ur-kotev. ki je l'ini doseg a 40 .003 vc.i. Letos co'c povečali tudi proiz odn.3 piavž.-rsko-.-a ko^-.si, s čeme: bo k. ita vsi Goiiiača p Ij. 5 ja^ N'aà velikonočni spored! Predstave v soboto ob 15., 17. in 19 uri. O!» praznikih ob 10.30, 15., 17. in 19. url. Romantična ljubavna pustolovščina DIVJA PTICA z Leny Marenbach, Volker v. Collan de in ijubljančanko Fifi lii!le, uir. t niško ime Elim Hille. Predprodaja za nedeljo: v soboto oijši svetovni akrobatje T0NELLI i £ predstave: vel. nedelja ob 10.30, 14.30, B Ì6.30 ir. 18.30: vel. ponedeljek ob 14.30, S 16.30 in 18.30; delavnik ob 18.30 M 1 h v * ^ j> - ik -** Prf" -! t'v o lrlrlka z.a podjiore. Oddelek sa vodri re se je pieseld z Gosp^svetske ! ■ 2 2 v žort^akcbsko šolo. pr.t ičje. kamor se r.a i br-čajo prosiici-povratniki. Pozivi : V poizvedovalnem oddelku pr rfforentu ITI naj se z.-r"ase: E::c-lj Ana. Kurl-.o Mai 'n t-r svoic Kovača Bogdana in dr. činpe, v glavn pis-un pa svojci £evbak Zore. Zahvalit S'ovcns'temu Riečemu križu so dui oval.: g. di Tomš č Josip 150 lir riiv'o v er ca no grob b'agopok. prijatelju Vikt rju Ci ilm; g. dr. M lan Pevko 150 lir mesto cvet"» na grob blagopok. Jožeta Mah -iča. Fi rtrčna hvala! I Llttbtjssis Si v r.'s .i u. c. «;r»ic ,;onovno v«t>i vse, k so un iu . .-/»'O i»ro. uja za prustovo jno prijavo -ci č zi . ki bi po bo.nòart'.ira-ìij i « s i Lv , z t e'.if, raj v svo du int; r su vr,;e o . p rj ;»r jiv2, vseeao a i so u ;<»-di'j pozivu til« re. iir-kovina ie paltuiiie presta. Vsa tts aleji SI »v. K. ečega križa jc nam njena rrs s. mo temu iia oskrbi streho o um, ki i»i bii jw bòra ardi, an ju prizaiiet i. Io odrod nh olila ti morajo občine skup-nr> * Il c:*; ?:j - rižr ' ii prip.uvltl «o're na stali o r 11 a ra prizadete po bombnih napadih. Ka'ii hi na izvedli ta na'og s prostovoljnim sc e;r. a*ij in prebivalstva, ne la b; v tc za-en!::f f pov-g'e uradne komis je. Zato po. novn : p 'i a.-j:ui:o, da stori vsakdo, ki odgovori >lov. Rdečemu križu, to v svojem in ter- su. Kd r tiskovine n nia, ,fo lahko dobi v pisarn; Slov. Rtlefcga kr:ža, Marijin trg 5. i Ü Umrl je v 73. letu starosti n£Lš ljubi oče, gospod Antan Kosmač postreSče.k v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. aprila t. 1. ob i'24. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne S. aprila 1944. ŽALUJOČI OSTALI L m i^'jSMì f jut il ."**BB» t-Cl « ßöfts—. f ; > Dotrpel je naš ljubljeni mož, dobri oče in stari oče, gospod Ivan Szäei mizarski mojster in pojicstuik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. aprila t. 1. ob 2. uri popoldne z žal, kapelice sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. aprila 1944. Globoko žalujoči: ANA, Ž!»na, SIN in HČERKA ter ostalo sorodstvo I ■ m B? i 3r* M ZAHVALA ii It Dne 4. aprila t. 1. nas je prezgodaj zapustil v dobi 42 let. po kratki mučni bolezni, naš predrag". ALOJZ REBEC POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V DIVAČI Pogreb predragega pokojnika je bii v četrtek, dne 6. aprila 1944 ob 16. «ri. žalujoči ostali: MARIJA, mama; IDA, sestra, ADOLF, brat; OLGA, svakinja; SASA bi MARJANCA. nečakinji in ostalo sorodstvo za premnoge tople dokaze ljubezni in spoštovanja, ki ste ju izkazovali v poslednjih dneh življenja našemu predragemu in nepozabnemu Josipu Mahniču TRGOVCU Posebno zahvalo izrekamo tem potom gospodu docentu dr. Mat-ku za skrb in nego, ki ju je posvečal blagopokojnemu, dalje pevcem za poslovilne pesmi in gospodu dr. Lokarju za toiažilne besede ob grobu. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 11. t. m. ob uri v cerkvi sV. Družine v Mostah. Ljubljana, dne S. aprila 1944. ŽALUJOČI Ob Vstajenju življenje človekovo je s prazniki povezano in prepleteno. Izpolnjuje in dopolnjuje se v njih, se odraža in očituje v najsli-kovitejših odtenkih in obrazih. Skoz? radosti in žalosti, skozi solze in smeh poteka nit človeškega in človekovega izživljanj», njegovega dela, hrepenenja in odpovedi, v nenehnem, neprestanem iskanju dokončanega in popolnega. V verskem, cerkve-no-obrednem pretakanju celoletnega šte-\ ila dni pa se nam znova {n /.nova razvija vsa življenjska uganka od rojstva do smrti v vsej svoji resnici in resničnosti, jasnosti in preprostosti. Življenje gre mimo in skozi nas v svojem ponižanju, zatajevanju in poveličanju, odpovedovanju in sproščenosti. Od prazničnega dne do prazničnega dne, «Kl neäelje do nedelje, v časovni simboliki od pomladi do zime, se odigrava poedina in vM-.pIošna usoda človekova, se poudarja in dokazuje njegov smisel in smoter, nj«-Sovo resnično poslanstvo in njegova poklicanost, eia v prijateljski družbi in bra-tovskem sožitju, po zakonih in jk> načelni, dopolnjuje z naravo in sobratom-čioveko-n veliko grajenje na polju delavnih rok in eiovekovega duha. Po načelih morale i«i /.akoiü'n božjih, ki so izbrali in dodeß'i poedincem in družbam svoje naloge ju pvoja poslanstva, jih razdelili do neenakosti moči dulia in čustvovanja, da se dn-[Miinjiijejo v veliko človeško organično cfioto, veliki kozmos milijonskih rok, ki grade in ustvarjajo. V tem dopolnjevanju si nismo enaki, ne moremo hiti enaki, ne v moči ne po srcih, kakor je narava sama vklenjena v svoje nespremenljive in trdne zakone in Se jim [K»k«rava v klitju rasti in odmiranju, Se jnn mora pokoravati, ker je le to ona resnična in prava osnova življenja, ker je prav v zavedanju najosnovnejših dolžnosti in v ose!)ni samodisciplini in vzgojenosti vsa mogoča in dosegljiva prava svoboda ciovekova. Vsako drugo hrepenenje in pričakovanje, vsako drugo iHijmovanje in poželenje zgodnjepomladanskega zvončka I k» višini in vonju opojne vrtne rože, zelene praproti i:! pritlikavega res ja po moči hi obzorju borovea, vodi v izmaličenje reda, vodi v kršitev in ziorabo zakonitega V ^ zakonitem. Zakoni sami in njihova eie- ' men tarna trdnost in neizprosnost so, ki se i maščujejo nad človekom in njegovim ro- j dom. Zaman .je zato vsako pehanje za I > tal no srečnim, za srečo samo, za željami, i ki so plod utvar in blaznih pričakovanj, ; ki so ji h vzbudili v človeku krivi preroki, , da bi ga razdvojili in potem laže kupili j » uklonili, t'mirjenje in uravnovešenje i lastujh problemov, poti in pogledov last- j nega ja/a v eno samo kristalno obzorje j vodi do miru in prave notranje svobode, j i i j*' predpogoj vsega, Zaman je vsako : • ì rugo stremen je in pehanje. Naša hotenja j in naši pogledi se morajo ustaviti ob nas • samih, na polju našega dela m območja in v njem moramo pustiti izživeti do po-|Hi}nosij samega sebe, da bo vse, ustvarjeno in izdelano od rok in duha našega lastnega .jaza. pričajo o našem obrazu, naši zgrajenosti in trdnosti, našem pravem kristalnem karakterju. Zaman je tudi naša borba, če smo se v njej zaroti li' pregnati trpljenje in solze z zemije. Trpljenje je prečiščevalec, je katalizator vsega našega najosnovnejšega in najbolj človeškega, ki se v trpljenju, boli in mukah počasi kristalizira v niz poslednjih spoznanj in zavedanj, ki so prepe-t rebrni, nepogrešljiva, če hočemo nas, ijudi in življenje, soditi in ocenjevati. Proti (snovnemu, naravnemu trpljenju, ki sta žalost in bolest človekova, ni pomoči m ni treba pomoči, ker sta oba poklicana, da k novemu zdravju izžigata rane. Je pa trpljenje in so muke, ki .jih rodijo in povzročajo krivice, ki jih povzročajo pobesneli goni in sovraštvo. Proti t»* m jHivzročevalcem trpljenja se moramo boriti. Ti zaslužijo vso našo borbo, da jih preženemo in kaznujemo, da maščujemo zasramovane in ranjene, poklane m- pobite, razmesarjene in žive zakopane, «ia pregazimo krivico, jo razgalimo in pribi- | jemo na sramotni oder. Komunistična ideologija se je v svojem j uničevalnem besu, v svojem razkrojeval- j neni poklicu in poslanstvu spravila nad j zdravja prekipevajoče drevo našega narc- | da, vsega našega klenega rodu.. S klicami j vseh mogočih zavratnih obolenj in razkro-jevanj duha, je načela s jioklicnimi zape- i Ijevalei in moralnimi pokvarjenci načrtno j slabiti in zastrupljati našo mladino, da bi ; bila ob napovedani uri komunističnega j k lan.>a, vsi zagrenjena in razklana, godna /ai marksistično-judovsko žetev. Kazbesneia ! in podivjana mladina, oropana za mladost, : i »rez vzorov in brez mladostnih idealov, se j je naselila v gozdovih, pod praporom j r deče-z vezdn at ega suženjstva, novega, v dobo tako /.vane kulture dvajsetega stoletju segajoče.ga hlapčevstva in tlačanstva v službi sionskih zlatarjev, ki so nam namenili izkoriščanje in izžemanje, kar so v vsej svoji goloti in blazni zanese nos: t i zapisali v svojih »protokolih«. Kafiniranost in pokvarjenost najnizkotnejše vrste di-hajo iz njihovih besedi, elementarna, v obraz bijoča amoralnost in neskončni pohlep izobčene rase. židovska varanja in židovska izdajstva so nad svet priklicala zio in vsesplošno tragedijo. In ta človeška drama, v kateri igrajo narodi v krvj in razdejanju, ki prehaja nad družine in po-< (lince. se i. ani za dni Velikega ledna še temačne je, močneje in izraziteje pojavlja pred duhovnimi očmi, n«s globlje in resneje pretresa. Vsakemu življenju, vsaki posamezni človeški usodi in eksistenci je sredi pota in naporov, sredi borb in premagovanj, namenjena doba Velikega tetina, čas, ko £e iskajoóa duša, razbičana in resnice žejna, odpravlja na Oljsko goro krvavega potu, vsakemu se v nočnem vrtu Getsemani pod zvezdnatim nebom ob tisoč skrivnostih samega sebe in človeštva v komaj zaznavni slutnji odkriva mšsterij življenja in njegovega smisla. Vsak v neki meri doživi Judov poljub, ki ga skozi trnje, ponižanje, mimo postaj križevega pota življenja, čez Kalvarijo, Golgoto odpovedi, obupa in premagovanj, skozi Veliki petek privede v svetlo in jasno Veliko noč. Veliko nedeljo spoznanj novega rojstva in duhovnega Vstajenja... Naš Cankar bi danes svoje besede ponavljal, ponavl jal in znova v vsej grozni resničnosti doživljal, znova bi jih pred nami napisal, besede o Velikem petku slovenskega naroda in njegovem križe vem potu. Razpeli so na križ naš mali narod slovenski, zasramovaM so ga in bili v obraz, raztrgali so mu oblačila, da, je onemogel in pregan jan zapuščal še tleče tra-sv«jega domovjgi, svo^i beMh dra- gih domov, v katerih »o ž*ve»i dedje ln očetje od rodu do rodu. Nad pogorišči, živo žerjavico in zoglenelimi ognjišči so nad zemljo, našo rodno domačo slovensko grudo, razpeli veliko škrlatno zvezdo, s katere kaplja, še vsa topla, kri tisoč e v naših ljud», tisočev naših mučenikov ... Ta kri, ki je tekla ves dolgi Veliki teden trpljenja slovenskega naroda, pa se je zgostila in združila s prstjo, ki jo je močila in namakala, in v»a prerojena, v nov-h močeh zori vz tal za novo bogato rast, za nov mlad jutrišnji rod... Nov rod, prečiščen in prerojen, ki bo v znamenju prave, nove in resnične svobode šel svoji pravi bodočnosti nasproti. 1 vso vero naših pričakovanj in naših želja smemo z zaupanjem zreti v dni, ki prihajajo, dneve na šega Vstajenja, našega Preporoda, ko si bomo podali roke v delu za blagor nas vseh, za blagor človeka in človeštva. Temno komunistično zagrinjalo se počasi dviga in v odprtino padajo svetu žarki resnične sončne svetlobe, žarki odrešenja, ki kličejo iz tal nove bele zidove, slovenskih domačij. Ožgani in razbiti sadovnjaki so v novem majskem cvetju in na vse prerojeno in obnovljeno življenje gleda s praga svojega doma naš svoboden kmet... Nad našo grudo, od konca do konca se je vzbočil lok mavričnih barv, ki sijejo v zadoščenje in oddahnjenje po veliki in grozni nevihti... V duhu vidim armade delavnih rok, ki v miru in soncu, veselih obrazov prijemlje jo za pluge, ki se zarezujejo v mastno prst in jo razrivajo v široke, semena željne brazde... Tisoči rok razsipajo zrnje in na jioletje je zemlja polna bogatega žitja, ki ga zrelega pari rok povezujejo v snop je • .. Tisoči in tisoči bodo razdejano popravni, na novo zgradili lepše, vrednejše in mogočnejše... Vstaja nova misel in prenovljena vera in vse, vse, kar se notranje preraja in očiščuje v veri v naše Vstajenje, zori, zori... Stanko Sedlak i \ Stolica za slovenski jezik na tržaški univerzi V zgodovini tržaške univerze se je začela nova doba, ki ima svoj pomen tudi za nas Slovence. Obstoječima trgovsko-ekonomski in juridični fakulteti se je v šolskem letu 1943/44 pridružila še filozofska fakulteta, ki je sprejela v svoj program tudi predavanja o slovenskem jeziku in slovenski literaturi. čeprav je Trst ves obdan od slovenskega življa, ni bilo slišati v šolah tega mesta in pokrajine nobene slovenske besede, kaj šele, da bi se mladina seznanila s stvaritvami slovenskih pisateljev in pesnikov! V tem velikem trgovskem središču ob Jadranu, v katerem srečujemo predstavnike raznih narodov, so bili Slovenci vedno zapostavljeni. Slovenska beseda ni bila samo nezaželjena. v Trstu je bilo nekaj časa celo prepovedano slovensko govoriti! (Namesto da bi bilo urejeno sožitje med prebivalci Trsta, se je ustvarjal med Tržačani italijanske narodnosti in slovensko manjšino vedno večji prepad. Mnogi ugledni Tržačani so delali na tem, da se te neznosne razmere omilijo, a zaman!) Razveseljiva je zato novica, da se na tržaški univerzi oznanja sedaj tudi slovenska beseda. Z resničnim veseljem in zadoščenjem so Slovene' izvedeli za to vest, ki je prišla z najvišje tržaške kulturne ustanove. Iskteno želimo, da bi predavatelji res uspešno prikazovali pravo vrednost naših kulturnih zakladov. Da so sedaj na tržaški univerzi predavanja o slovenskem jeziku in slovstvu, je predvsem zasluga rektorja univerze g. unir. prof. dr. V i o r e. Saj je to sad njegovega dolgoletnega prizadevanja! Lektor slovenščine pa je znani slavist univ. prof. Umberto Urbani. Znan je po svoji izredni delavnosti, saj že dolgo seznanja italijanski narorl z našo pisano besedo in nje ustvarjalci. Prof. Urbani se je z velikim veseljem lotil lektorata slovenskega jezika; prepričani smo, da bo s svojim udej-stvovanjem prikazal Tržačanom in Italijanom slovenski narod in njegove vrline s tiste strani, s katere ga, žal, še niso mogli spoznati. Poleg slovenskega jezika poučuje prof. Urbani na filozofski fakulteti tudi srbskohrvaški jezik in literaturo. Universitas Tergestensjs je tako prva izmed kulturnih zavodov dala zg'led, ki bi ga bilo treba upoštevati v interesu zbliža-nja narodov na tem gospodarsko in politično tako važnem prostoru. V vseučiliškem poslopju sem v slovanskem seminarju posetil lektorja češčine in ruščine, predavatelja slovanske filologije g. prof. dr. Romea Colognatija in ga prosil za kratek razgovor. G. prof. Colognati je bil vesel obiska in me je najprej v kratkem seznanil z zgodovino tržaške univerze : — Za časa Avstro-Ogrske so Tržačani sprožili akcijo, da bi se v Trstu ustanovila univerza. Toda ta akcija je bila težavna, ker je predvsem primanjkoval denar. Na pomoč je pr iskočila tržaška občina, pa tudi privatniki, med katerimi se je zlasti odlikoval mecen baron Pasquale Revoltella, ki je mnogo pripomogel k temu, da je bila še pred svetovno vojno ustanovljena Visoka trgovska šola Revoltella (Scuola Superiore di Commercio Revoltella), iz katere se je razvila današnja tržaška univerza. — Po svetovni vojni so preimenovali to ustanovo v »Istituto Superiore di Studi Economici e Commerciali«. Borba za univerzo se je vztrajno nadaljevala. Nadaljnji uspeh akcije je bil, da .je italijanska vlada priznala Višjemu institutu ekonomskih in trgovskih študijev enakovrednost z drugimi univerzami ter institut preimenovala v »R. Un i ver zi tà di Studi Economici e Commerciali«. Toda to je bila univerza z eno samo fakulteto! Leta 1938 je bila ustanovljena juridična fakulteta. Leta 1942 so ustanovili še oddelek {»morskega inženirstva. Toda do danes še niso bila predavanja na tej tržaški tehniki. V gradnji je moderno poslopje nove univerze, kjer bi bili nastanjeni tudi instituti tehnike, toda vojna je preprečila dograditev zgradbe. Prav tako ni bilo mogoče zaradi vojnih razmer dobaviti potrebnih učil. Leta 1943 je biia ustanovljena filozofska fakulteta in v šolskem letu 1943/ 44 so se pričela na tej fakulteti predavanja. — V tem šolskem letu se je precej povečalo število slušateljev tržaške univerze. Mnogo novih slušateljev je bilo nekdaj vpisanih na raznih univerzah v Italiji, največ na univerzi v Padovi. — To bi bil kratek pregled zgodovine tržaške univerze. Kar se tiče slovanskih jezikov, naj omenim, da smo še pred ustanovitvijo filozofske fakultete poučevali na ekonomsko-komercialni fakulteti naslednje slovanske jezike: srbohrvaški, češki in ruski. Srbohrvaški jezik poučuje prof. U. Urbani, češki in ruski pa jaz (= prof. R. Colognati). Ko se je ustanovila filozofska fakulteta, je bil osnovan še tečaj slovenskega jezika in slovenske književnosti, ki ga vodi univ. prof. Urbani. Poleg tega je bila kot nov predmet vpeljana slovanska filologija. katero predavam jaz (= prof. R. Colognati). Na vprašanje, koliko ur je določenih za slovenski jezik, mi je dal prof. Colognati naslednje zanimive podatke: Srečne velikonočne praznike želimo svojim sotrudnikom, naročnikom, čitateljem in oglaševalcem! * Prihodnja številka »Jutra« izide v torek, »Slovenski Narod« pa, na velikonočni ponedeljek popoldne. — Tedensko so tri we predavanj. Predavanja pa trajajo le eno šolsko leto. V tako kratkem času je težko doseči velik uspeh, saj večina slušateljev šele na predavanjih prvikrat spozna te jezike! Študij na filozofski fakulteti traja minimalno 4 leta, diplomira pa se v filozofiji (laurea in filosofia) ali pa v jezikih (laurea m lettere). Pri našem delu se seveda pridno poslužujemo knjig. Seminarji imajo svoje knjižnice. Letos je bil ustanovljen institut za slovansko filologi jo. Na našo veliko žalost pa je v knjižnih omarah «e malo potrebnih knjig. Imamo nekaj važnejših strokovnih knjig in strokovnih re-tij, tudi nekaj p'sateljev in pesnikov je zastopanih s svojimi deli, toda to je vse premalo. V Trstu ni izbire «lmmskih knjig, s tem blagom je tržaški knjižni trg zelo Idaho založen. Pa tudi naša finančna sredstva so zelo skromna. Izredno bi bili veseli, če bi nam priskočili na pomoč ljubljanska univerza, Slovenskn akademija hi tudi druge kulturne ustanove naj nam pomagajo pri ustvaritvi knjižnice. Gospod profesor Colognati mi je pokazal knjižnico instituta. Moje oči so zaman iskale knjige, na katerih bi bila natisnjena imena Gregorčič, Cankar, Pregelj ..., nisem videl del naših slavistov. Zagledal sem pa malo knjižico z naslovom Dr. France Prešeren, Zbrano delo, nadalje neko povest in še nekaj malenkosti; morda se je to ali ono še skrilo mojim očem. vendar je vse to več kakor mnogo premalo. Univerzi v Trstu, kateri dolga leta ni bilo dano. da bi se v knjižnih omarah nje seminarjev lesketala imena naših velikih mož. mora sedaj Ljubljana pom&gati. Ko sem se posloval od prijaznega prof. Colognatija, sem srečal na hodniku univerze prof. Urbanlja, ki je hitel k predavanju o slovenski književnosti. Porabil me je v predavalnico. Ta dan je predaval prof. Urbani slušateljem filozofske fakultete o našem največjem pesniku Prešernu. Nisem si nikdar mislil, da bom slišal na tržaški univerzi predavanje v italijanskem jež ku o Prešernu .. . Prof. Urbani je predelal in razložil nekatere njegove pesnitve, večino predavanja pa je namenil podrobni obdelavi sonetnega venca, katerega je bi! stro-kovnjažko predstavil slušateljem. Prešernove pesnitve je prof. Urbani citiral v slovenskem jeziku, nato pa prevajal in tolmačil ▼ italijanskem jeziku. V teku predavanja sem imel priliko spoznati izredno razgledanost prof. Urbenija v naši knj;ževmosti. Prof. Urbani mi je pojasnil, da predava v tečaju slovenščine o slovenski gramatiki in slovenski književnosti, poleg tega pa tudi vodi vaje v čitanju in prevajanju slovenskih tekstov. V zgodovini naše književnosti na mei ava predelati vse razdobje od brižinskih spomenikov do danes, vendar mora zaradi pomanjkanja časa obdelati podrobneje le najvažnejše slovenske pisatelje in pesnike. Tudi IH-Of. Crbetni je potožil, d» je knjižnica zelo pomanjkljiva ter izraoH željo, da IH priskočila ita pomoč Ljubljana. Ko sem odhajal s tržaške univerze, na kateri so nekoč zelo zapostavljali Slovence, sem dobil vtis. da so tudi tu naposled spoznali vrline malega, a kulturnega naroda. Mp Profesorska m učiteljska predavanja Naslednji dve predavanji za gg. profesorje in profesorice ljubljanskih srednjih in njim sorodnih šol se bosta vršili: Za I. skupino: profesorji škof. klas. gimn., drž klas. g mn. (tudi ge profesorice j, L m. real. gimn. (tudi ge. profesorice) II. m. real. gimn. in IV. m. real, gira nazija (tudi ge profesorice) v «redo 13. aprila in v torek 25. aprila. Za II. skupino : profesorji II. m. real, gimn. (tudi ge. profesorice), obe ženski real, gimnaziji, uršulinska žen. real, gimu., drž. in uršul. učiteljišče. Krekova gospodinjska šola ter vse meščanske šole v četrtek 13. in 27. aprila. Za III. skupmo: profesorji vseh strokovnih šol: v torek 18. aprila ln 2. maja. Za IV. skupino: profesorice vseh ljubljanskih srednj'h in njim sorodnih šol razen drž. klas. gimn. I., III., in IV. moške real. gimn. v četrtek 20. aprila m *• maja. Za Ijudskošolsko učiteljstvo se. bodo predavanja pričela v ponedeljek 17. aprila in se bodo do nadaljnjega vršila po še znanem razporedu: ob ponedeljkih, sredah i« petkih. Kraj in čas predavanj aa gg. profeso. j* in učitelje ostaneta nespremenjena. Evropski poletni čas V noči od 2. do 3. aprila je bil uveden srednjeevropski poletni čas ne samo v Nemčiji, temveč tudi v večini ostalih eviopskih držav, tako da ima danes enoten čas vsa Evropa, razen treh držav. Švica in švedska sta obdržali normalni srednjeevropski čas (poldne je tu eno uro pozneje, kakor v ostali Evropi), Portugalska pa je obdržala zapadnoevropski čas, tako da je tam poldne dve uri pozneje. V Španiji bodo enotni evropski poletni čas uvedli sredi aprila in bo potem med Španijo in Portugalsko časovna razlika dveh ur. Belgija in Francija sta imeli pred vojno zapadnoevropski čas. kakor Španija in Portugalska. V teh dveh državah je torej nasproti zapadnoevropskemu času prav tako razlika dveh ur. V Franciji in Bel-giij je sedaj poldne ob 10. uri normalnega zapadnoevropskega časa. Nizozemska je bila pred vojno edina država v Evropi (razen sovjetske Rusije), ki je imela svoj poseben nizozemski čas, to je sončni čas amsterdamskega meridiana. Na Holand-skem je torej poldne ob 10.19 minut prejšnjega normalnega hoiandskega časa. V deželah vzhodne Evrope (Finska, Estonska, Poljska, Rumunija, Bolgarija), ki so prej spadale v cono vzhodnoevropskega časa, ne povzroča uvedba enotnega evropskega poletnega časa nobene razlike nasproti prejšnjemu normalnemu vzhodnoevropskemu času. Josip Kajfež umrl V nedeljo. 19. marca, je na svojem domu j j» dbljšem bc'ehanju omri bivši dolgoletni žu-1 pan občine Bnnia loka in znani vzorni si wen- ski čebelar g. Josip K a j f c ?.. ; Marsikdo izmed starejše slovenske generacije, ki sc jc slučajno mudil na Dunaju, sc bo , gotovo še spominjal ljubeznivega m elegant-' nega slirvenskega fanta, k? jc tam s svojima I bratoma Antonom in Karlom vzorno vodil sloveče Kajiežcve restavracije na Dunaju. Dasi : mu x* Dunaj nud:l s'jajno eksistenco, ie srce ! vieiJo mladega Pepita v domače kraje, kjer je i prervzd očetovino. tu je posestvo, poštni urad, ; gostilno, trgovino, veliko zalogo tobaka. Xa-1 .4.oro uhi je nasledil tudi kot župan in b i 1 imenovan za častnega člana ubčine Banja loka. I Kakor pod njegovim dedom in očetom je tudi ! pod pokojn'm Peplum ostala Kajfeževa hi-'a I v Novih seJih središče in zbiral'sce vsega Kcotda. i ____ J Izredno bister ter polititi*» m gospodarsko razgledan je mladi Pepi. zve*t tradicijam hiše n rodb'iie. kmalu postal inteligenčni vodja svoje okoiice. takn pa jc svoje moči rajši posvetil j neposrednemu delu za svojo ok(4ico. Samo pr-i zadeti vedo. kolko solz sta posušila »Stric I Kajfeicv« in njegova sestra Pepca. že tudi I pokojna, sosednja »Dragarska mama«. Koliko i lačnih sta nasiula. potrebnih oblekla, obupanih I potolažila. Pri vsem tem jc blagopokojni pod-: p-rai ali lokalno vodil vsa narodna društva in • se neKcb čno žrtvoval za zdrav napredek :n sfrioràn korist. V njegovih idealnih stremljenjih ga niso zlomila nobena razočaranja n tudi ne najhujši udarci, dokler ga ni zgrabila za vratna bole/en in nazadnje vojna, k; mu je zadala take rane, da irai je nazadnje le opešalo njegovo tako dobro in plemen to srce. N"aj bo idealnemu pokojniku domaču zemlja lahka, njegovim svojcem pa tudi nn: «p],, sožaije!--- SPORT Prazstiški spored Za letošnji velikonočni spored v športu so poskrbeli igral« nogometne žoge, jn sicer po zaslugi SK Mladike, ki bo na prosiavi svoje 20 letnice zbrala c-krog sebe še tri nogometne enaistorice našega mesta, tako da bodo ta štiri moštva izpolnila kar dvodnevni spored po naslednjem razporedu1: danes: ob 14.38 predtekina, ob 15 Moste (Iztok)—Zabjak in ob 16.30 Berme»—M'indi ka in jutri : oh 14.30 predtekma, ob 15 premagane* prvega, dneva med seboj in oli 16.45 Muagovak-a pmega dneva med seboj. Za zmagovalca turnirja je pripravljeno darilo pokrovitelja proslave prezidenta pokrajinske uprave div. generala Rupnika, za zmagovalca tolažiine tekme pa dar poveljnika slov. domobrancev ppolkovnika Krenerja. Vstopnina: od 8 hr navzdol za enodnev ni obisk odn. od 15 lir navzdol za oba popoldneva. Tekme bodo na igrišču Mladike na Ko-deljevei». Janez Porenta: Pro$e$®?jeva gnjat Gospod profesor Andrej čebula je doma prav tak kakor na odru. Sivolas modrijan, ki je posrebal skoraj vso modrost življenja in je tudi za trpke čase ohranil svoj prijazni, vse odpuščajoči nasmešek. Da ga imenitno posnemajo v »Maturi« na ljubljanskem odru, nikakor ne zameri, ker rnu je všeč vsak pameten domislek. Sam pravi, da bi sploh bil najpametnejši domislek tisti, če bi njega, profesorja Andreja čebulo. posnemali vsi, katerim je dano vzgajati naš mladi rod. Ko pride velikonočni čas, je gospod Andrej čebula posebno dobro razpoložen. Dotlej se vsako leto otrese nadlog skrnine in je ves prerojen. Ob vsàki Veliki noči ima gospod profesor Andrej čebula s^ojo skrivnost, ki pa že dolgo ni nobena skrivnost več. To se zgodi takole. Na veliki četrtek dopoldne, ko nastopa svečana tišina velikonočnih dni, dobi gospod čebula prijazen obisk. Vseeno je, ali je ta obisk moškega ali ženskega spola, saj je prav kratkotrajen. Pozvoni, gospod profesor čebula odcaplja v halji po hodniku odDiet — že spotoma se mu razlije med sivo brado tisti prijazni nasmešek — in potem: »Dober dan, gospod profesor! Tole za vas od našega gospoda ..— »že prav, že prav .. . Hvala lepa, hvala lepa! Lepo pozdravim ...« In gospod profesor čebula stisne zajetni zavoj pod pazduho in odko-rači ponosno kakor zmagovit vojskovodja v kuhinjo. Tam stoji gospa profesorjeva v belem predpasniku. In ko vsa radovedna tiho vpraša: »Ali je...?«, pomežikne gospod profesor hudomušno in zadovoljno, da tega ni mogoče povedati: »Je!« Nato položi zavoj na mizo in ga previdno razmo-ta. Iz rjavega omota se najprej izlušči hfctì. ofi&t. »itfft p* se jsriltaie ua v»- dan krasna, dragocena svinjska gnjat. Takšna, da bi jo kar poljubU! Tako je bilo lani in predlanskim, tako je že vrsto let in tako je bilo — čujte in strmite! — tudi letos. Resnično, sam sem bil priča. Stopil sem bil na veliki četrtek h gospodu profesorju Andreju čebuh na obisk, saj smo bližnji sosedje. In ker sem bil tudi jaz svoj čas njegov učenec, čutim pred vsakimi prazniki prijetno dolžnost, da mu grem voščit zadovoljno praznovanje. Ker ga ob vsakih praznikih nadlegujejo številni čestitkarji — saj vemo, da je dijaška hvaležnost najlepša čednost — sem vsakikrat med prvimi. Po resnici povedano: s profesorji je čudovito lepo kramljati, kadar te več ne poučujejo ... In tako to- i rej sediva letos na veliki četrtek po enajsti uri v njegovi prijazni sprejemnici, kjer se iz velike omare razkazujejo debeli hrbti znamenitih klasikov, pesnikov in modrijanov. Pogovarjala sva se o Horacu jn o letošnjem vremenu in mi ni ostalo neopa-ženo, da je gospod profesor Andrej čebula nekoliko nemiren. Stara se, sem pomislil. Da, kar nekam otročji in neugnan se mi je zdel. Zdaj pa zda je sredi pogovora pri. sluhnil. Naposled — zunaj je pozvonilo — in gospod profesor Andrej čebula je cd-koracal po hodniku kakor mladenič. Naravnost čudovito je ovrgel in porazil mojo domnevo o staranju. Kmahj nato sta z ženico prikoračila v sobo z velikim zavojem, ga razvila in v en glas rekla zmagoslavno: »Poglejte!...« Priznam, da sem onemel. Z roko sem se oprijel lica, da prikrijem strmenje jn apetit, kajti pred menoj je ležal na mizi pravi pravcati velikonočni čudež — tolsta gnjat. Med brati bi jo ocenil na četvero do pet kil, glede cene bom pa naknadno povprašal na črni borzi. Tedaj, tudi letos je gospod profesor Andrej čebula doživel svojo velikonočno srečo. Na toč il mi je šile« žganja ia zraven zadovolji ttminsal: »Ni me pozabil, tudi letos me nj pozabil... Sedite!« Bistrovidni gospod profesor je pač uganil mojo napeto radovednost. Zato sva se začela pogovarjati o spominih iz šole. »Ampak kavlji ste pa bili, kaviji, kolikor sem vas takrat imel v nižjih razredih! ... Nu, nu, le nič se ne čudite. Tudi vi ste bili polegr Se nič ne spomnite, kakšne ste zganjali?« Da, da. rahlo me je oblila rdečica. Skoraj neprijetno me je spričo starega profesorja prevzel spomin na leta prve svetovne vojne, ko smo obiskovali nižje gimnazijske razrede. Mlajši profesorji so morali odriniti k vojakom in tako se je zgodilo, da je sam častitljivi gospod profesor Andrej čebula, znameniti razkladätec filozofske propedevtike, priskočil na pomoč ter poučeval v nižjih razredih zgodovino in celo tudi matematiko. Bože moj, kakšni gadje smo bili! Sama indijanščina in vojskovanje sta nam šli po glavi. Ni slabšega, kakor če dijaki izvohajo kakšno slabo stran svojega profesorja. Najhujše pa je, če je ta slaba stran —« profesorjeva dobrotljivost. Tako je bilo tudi z gospodom čebulo. Vse preveč je bil popustljiv, dokler se ni lepega dne ujezil in udaril s pestjo po katedru, še danes ga vidim v spominu, kakršnega nisem videl ne prej ne pozneje. »Tega bo zdaj konec!s je zarjul. »Videli bomo, ali se boste učili ali ne, paglavci! Pri Filipinih se srečamo!« je zapretil. In tisto uro so začele deževati dvojke kakor toča ob hudi uri. , Takoj pri semestru je v matematiki in zgodovini cepnila polovica našega razreda. Lej, lej, je šel glas med dijaštvom In profesorskim zborom, tudi gospod profesor Andrej čebula zna vedriti in oblačiti. Pridobil si je velikanski re3pekt. čeprav je v drugem semestru še pokazal svojo pristno dobrodušnost, smo se ga vendarle bali. Najhujši strah preti njim je imel Matiček Rohftj^ ki je «ettt s&ett*. Rojenice mu niso bile položile talenta ne v glavo niti ne pod vzglavje in vendar bi bil njegov oče plačal težke denarje, če bi bil mogel sina doštudirati. Zaman se je z njim vbedal proeesor Andrej čebula. »Kako dolgo je trajala 30 letna vojna ? Kje vàri jo plzensko pivo?«... Niti taka vprašanja niso izvabila iz ust Matička Roba vsa pametnega odgovora. In tako je torej Ro-bavsov Tiček tisto leto cepnü, kakor je bil dolg in širok, žal mi je bilo za njim, ker je bil dobra duša. Toda. ko sem ga po končani vojni srečal gosposkega, dišečega, rejenega in imovitega, sem ga moral bla-grovati. In ko sem bil letos na veliki četrtek na obisku pri gospodu profesorju Andreju čebuli ter sva obudila spomine na tiste čase v pivi svetovni vojni, je gospod profesor razgrnil pisano, ki je bilo priloženo gnjati in jaz sem bral široko razprtih oči: »Ljubi gospod profesor! Kn.alu bova praznovala jubilej. 30 let bo minilo, odkar sem cepnil iz matematike in zgodovine. Za to neprecenljivo dobroto Vam ostanem do smrti hvaležen. Pošiljal swn Vam gnjati ob vsakih velikonočnih praznikih, pa Vam jih bom pošiljal tudi poslej. Pomislite samo, kaj bi bilo iz mene. če bi bil še naprej študiral in doštudiral. S peresom bi se v badai, uboga para. Tako se pa kot samostojen mesarski mojster in trgovec z živino ne morem pritoževati, tudi v današnjih časih ne! že moji otroci s hvaležnostjo izgovarjajo Vaše ime, ki ste me spravili na pravo pot. Vaš večno hvaležni Matej Robavs.« »Nu, vidite,« je gospod prosesor Andrej čebula zganil pismo. »To je najlepši in najpristnejši dokument hvaležnosti, kar sem jih doslej prejel. Dvajseto gnjat, pomislite, dvajseto gnjat mi je poklonil Matej Robavs! To je odličnjak, kaj?!« čudna so pota naše vzgoje, sem prikimal in poželel gospodu profesor ju Andreja čebuli veselo praznovanje. Janko Samec: pismo Ki ste raztreseni prek vseh daljav^ o bratje moji, delavci in kmetje, razumniki, meščani in očetje, nocoj vam vsem pošiljam pozdrav! Živimo sredi velikih težav: v njih vsak od nas tepen je in preklet je, ker zima sta postala in poletje nam čas brez sonca, mrk in ves nezdrav. Domovi so do tal nam vsi požgani, izropane vse kašče in kleti in, česar niso uničili pesjani, (o to spoznanje, bratje, pač boli) ljudje so nam storili, ki v Ljubljani nekoč živeli so udobne dni! n. Odkod se vzel, za Boga, je ta bes srca. ki svoje brate uničuje, jih bije do krvi, jim v lice pljuje z nasmehom duš, ki vpije do nebes? Kdaj bo prenehal ta nasilni ples, ki vse do tal požiga in izruje oh petju himne, ki zveni nam tuje, ker v njej živi samo sovraštva kres? —- Saj človek naš je človek mil in trezen, ki ljubi zemljo, delo in svoj rod in dajo in sprejema le ljubezen! O usmili se v nebesih nas, Gospod, in daj, da mimo gre ta val, ki jezen na njem ječi ta naš slovenski brod! III. Daj da odpro se zopet nam pristani človečnosti, ki je povsod doma, kjer čistih duš in blagega srca žive ljudje, samo ljubezni vdani! Daj, da v tej naši ljubljeni Ljubljani spet vse postane čisto, iz zlata, da duše zažari jo do neba nam kakor ognji po ljubezni vžgani! Daj, da ti naši delavci in kmetje, ko vrnejo se spet enkrat domov, tam zopeü toplo najdejo zavetje, da spet postavijo domači krov si tam, kjer so živeli jim očetje za blagor svoj in svojih vseh sinov! OBIŠČITE VELIKO VELIKONOČNO RAZSTAVO V OBEBSNELOVI GALERIJI Oglejte si VELIKONOČNO RAZSTAVO prof. SAŠE ŠANTELJA, ki razstavlja 18 SVOJIH IZBRANIH DEL V PREHODU NEBOTIČNIKA — SALON KOS CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI MIRNE IN ZADOVOLJNE PRAZNIKE SLAŠČIČARNA 1 L A I M £ H M E D ÉELENEURGOVA 1 IN DUNAJSKA C. 35 »♦♦♦♦«»»♦♦♦♦»♦•»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»•»♦»mmm»» Iz LJubljane u— Novi grobovi, Dotrpel je posestnik tn mizarski mojster g. Ivan Sedej. Zapustil je ženo Ano, sina in hčerko ter drugo sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob 14. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 73 let je preminil postrešček v pokoju g. Anton Kosmač. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Jožefa ma Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. — V Novem mestu so na velikonočni četrtek pokcpaii ugledno meščanko go. Terezijo Kokličevo, roj. Cvelbar. Učakala je starost 70 let. Za njo žaluje sin dr. Ivan Koklič ter drugo sorodstvo. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI slaščičarna „Orientai" JUSUF MEHMETI , LJUBLJANA STARI TRG 8 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o u— Nov teoretični tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč, ki je že 12., se bo — kakor smo že objavili — pričel drugi ponedeljek 17. t. m. ob 17.30 uri v dvorani mestnega poglavarstva. u— Pomočnice za prvo hišno pomoč, ki so napravile teoretični del tečaja, bodo prihodnje dni, če po predavateljem dopuščal čas ter bo na razpolago edina razpoložljiva dvorana na magistratu, imele priliko tudi za praktične vaje za prvo pomoč. ! Čas teh predavanj bo objavljen v dnev-j nikih, ki izidejo vsak petek zvečer. Za prihodnji tečaj objavljamo naslednji razpored praktičnih vaj: za udeleženke prvega tečaja bodo vaje v torek 11. t. m. ob 17.30, za udeleženke drugega tečaja v sredo 12. t. m. ob isti uri. za udeleženke tretjega tečaja v četrtek 13. t. m. ob isti uri ter za udeleženke četrtega tečaja v petek 14. t. m. prav tako ob 17.30. Nadaljnji praktični tečaji bodo drugi teden od 24. t. m. dalje. Pomočnice za hišno prvo pomoč vabimo, naj se tudi teh tečajev udeleže v polnem številu. __ u— Razstava slik akad. slikarja Saše Šantla podaljšana. Najnovejša slikarska razstava prof. Saše Šantla v izložbah Ko-sovega salona v prehodu nebotičnika je podaljšana do 14. t. m. u— Vojni invalidi, vojne vdove in starši padlih sinov, ki imate prve sklepe, zglasite se v ponedeljek, torek in sredo dopoldne med 9. in 12. uro v društveni pisarni. S seboj prinesite prvi sklep. — Krajevni cd-bor Ljubljana. u— Prvi č°lnarji na ribniku v otroškem paradižu v Tivoliju bodo na današnjo veliko nedeljo sedli v lepe, nove čolničke ter zave- s£aü po gladini mičnega umetnega jezerca. čolnaimo pod Tivoli jem bo odslej odprta vsak dan oi 8. zjutraj do 19. ure zvečer. Za polurno uporaba čolna bodo nad 10 let stari veslači plačali po 3 lire, otroci pod 10 let pa samo polovico. Stare in mlade čolnarje opo_ zarjamo, naj ne poškodujejo čolnov, vesel ali bregov ribnika, prav tako pa morajo ubogati čuvaje, da ne bo kake neprijetnosti. Skratka, prav vse, ki si žele zabave v otroškem paradižu in na ribniku, opozarjamo na pravilnik, ki je nabit v čolnarni. Niso veČ krvave brade, britje višek je naslade rapida mm PROAVO DIOVAN KAI £ u— Velika umetnostna razstava v galeriji »OberSnel« podaljšana. Skupna umetnostna razstava v zgornjih in spodnjih prostorih galerije »Obersnel« na Gospo-svetski cesti bo podaljšana čez praznike do konca tedna. ■u— Sodni izvedenec za nevroiogijo. Dosedanji stalni sodni izvedenec za psihiatrijo g. dr. Miroslav Hribar, psihiater in nevrolog v Ljubljaii je imenovan tudi za stalnega, sodnega izvedenca za nevrologijo. n— Važno za vsakogar seda) in v bodoče je znanje strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo po velikonočnih praznikih 11., 12. ln 13. apiila. Učne ure po želji obiskovalcev. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Dipl. dentist Fleničar Vladimir, palača Ljubljanske kreditne banke, vhod poleg Daj-oama, L nadstr., sprejema od 9. do % 13. in od 15. do 18. ure. u— Licitacija zastavljenih predmetov bo v sredo 12. aprila t. 1. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15. u— Zahvala. V počastitev spomina bla-gopokojnega učitelja Bogomira Fegica so namesto venca darovali njegovi prijatelji 750 Lir revnim učenkam njegovega razreda. Za ta dar se upraviteljstvo bežigrajske ljudske šole najlepše zahvaljuje. u— Za velikonočni priboljšek onemoglim in starim Ljubljančanom v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je stalna dobrot-nica, ga. Inka Strojanšek, ugledna posestni ca in trgovka Pred Škofijo, spet podarila 1.000 Lir. Mestno poglavarstvo izreka stalni dobrotnici mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Učite se suojepi* ja ! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo po velikonočnih praznikih 11., 12. in 13. aprila. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po že'ji obiskovalcev. Modema strojepisni ca. desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Iz Trsta Slaščičarna „ORIENT" želi vsem svojim cenjenim odjemalcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE u— Prof. dr. Karlo Lusicky se je vrnil in zopet redno ordinira, Resljeva 12, od 3.—%5. ure popoldne. u— ŽEGOZA, zadruga malih gospodarjev obvešča vse svoje člane, da je izšla posebna uredbe. Prevoda glede oddaje krmil rejcem malih živali v mestu Ljubljani Doseianji način razdeljevanja krmil po enotah pepai noma odpade ter dobe rejci riževo zdrcib-Ijenko le proti temu, da prinesejo po 3 jajca za vsak kg krme. žegoza odkupi jajca po določeni ceni, enako dobe rejci riževo zdrob-ljenko po običajni ceni. Kcdikor več jajc prinese kdo, toliko več dobi krme po zgoraj določenem ključu. Pri vsem tem pa opozarjamo, da ostane vrstni red za razdeljevanje krmil in oddajo jajc isti. kot je bil do sedaj v navadi in je til objavljen že v zadnji nedeljski številki »Jutra« in »Slovenca«. SERVIS je najmoderneje urejena precizna mehanična delavnica. Strokovno hitro in po solidni ceni popravlja: pisalne stroje, računske stroje, radioaparate, gramofone, nalivna peresa itd. Prešernova 44 NOVO IZŠLO! Delo slavnega pisatelja Aleksandra Dumasa Trip mnsketlrli Dve knj!gl nad 800 strani, vezano 180.— lir. Dobi se v vseh knjigarnah in pri založbi KNJIGARNA ANT. TÜRK NASL. LJUBLJANA, PRAŽAKOVA ULICA ST. 12 Tri minute molka na Veliki petek. Na prošnjo protiblasf «ničnega od boi a za tržsu-ško pokrajino je bil tudi letos po vseh tržaških industrijskih obratih, uradih, delavnicah, javnih in zasebnih uradih triminutni molk s pričetkom ob 15. uri. Za ta čas je bilo delo prekinjeno in bila uveljavljena popolna tišina v počastitev spomina Kristusove smrti. Ponesrečenca. 571etna pcetrežnica Fosce. Romano je Čistila šipe v ulici Belega stolpa št. 16. Izgubila je raivnovesje in padla z lestve. Ima poškodbe po vsem telesu. — lSletni Vinko Prinčič iz koprske okolice je priletel z glavo s takšno silo v vežna vrata, da si je ranil desno oko in se poškodoval po obrazu. Ponesrečenca se zdravita v tržaški bolnišnici. Zajeta nevarna tatinska druščina. Tržaški policiji se je posrečilo zaj«fci nevarno tatinsko druščino, ki je izvršila vrsto tatvin v zadnjem času. Odkritje je v zvezi z vlomno tatvino pri čevljarju Avelinu Albanesu, ki mu je bilo ukradenih nad 30 parov čevljev. Temeljita preiskava je vodila do uspešnih zaključkov. Policijski organi so zajeli 26 letnega Alda Grassiilija, 29 letnega Bruna Bi-dinotta, 361etneg» Samuela Pizzija, nadalje nekega Kodavsica, Ceketa., Grobišo in Mirka Certettija. V zvezi s tem odkritjem so bili ovadeni tuli 41 letni Mihael Magrini, ki je kupil več pai-ov čevljev za 7500 lir, nadalje 38 letna pestrežnica Antonija Stančič, ki je izročila zlikovcem ključe, in končno 28 letni Aldo Polo, ker je skril v svojem stanovanju za več dni ukradene čevlje. Razen tega je že navedeni Magrini ovaden, ker je kupil za 15.700 lin plen, ki so ga napravili Bidinoto, Pizzi in Grobiša ob svoji vlomni tatvini v Battistijevi ulici 12. Ez Gorice u— SreJnješoici-ke in posebej visokoSoIci-ke, izkoristite svoj prosti čas za priučitev strojepisja. Piuktično znanje, vsakomur koristno. Novi tečaji pričenjajo po volilen jč-nih praznikih 11., 12. in 13. aprila, Učne ure dopoldne ali popoldne po želji cbiskova cev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišča »ChrisiU)Iov učni zavod«, Domobranska 15. U— Westrove izbrane planinske spise pod naslovom »Iz domovine in tujine« bo izdalo letos poleti Slovensko planinsko društvo. V njih bo natisnjeno 30 Westro-vih planinskih potopisnih člankov. Okrog 300 strani obsegajoča knjiga na finem papirju bo imela dvajset slikovnih prilog, samih izbranih gorskih posnetkov z obravnavanih področij. V prednaročbi dobite knjigo pri Slovenskem planinskem društvu v Ljubljani, Ulica 3. maja št. 5, 1. nadstropje. u— V«em znancem in prijateljem ! Lastno urarsko delavnico sem ot varil na Rimski cesti št. 21. Jaka Goli. u— F°rm>cot pastile za desinfekcijo ust in grla dobite v vsaki lekarni. Tragična smrt dveh bratov v Oslavju. Izstrelki, ki jih je po Goriškem vse polno, so terjali zopet novi smrtni žrtvi, lSletni Božidar in 8-letni Jožef Drufovka, sinova posestnika v Oslavju pri Gorici, sta naš a na polju izstrelek. Hotela sta se nekoliko poigrati. Izstrelek je eksplodiral, oba dečka pa sta obležala z ranami po vsem telesu. Kmetovalci, ki so bili na bližnjih poljih, so j;ma prihiteli na pomoč. Nesrečni Božidar je bil pri priči mrtev. Njegovega mlajšega bratca Jožefa so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa kmaiu po prevozu podlegel za smrtnimi poškodbami. Teh in sl čnih nezgod je v goriški okolici zmerom več. Tako je eksplozija izstrelka rar.dla na levi nogi 8-letnega R. Venturinija iz Podturna št. 8, in 64-let-nega Alberta Valvazorja iz Ulice Torri ani št 42. Ventur ni in Valvazor se zdravita v gciiški bolnišnici. Himen. Poročili so se te dni v Gorici klepar Rihard Foladore in gospodinja Marija Rogelj, železničar Josio Lupi in gospodinja Alojzija Kurat, čevljar Štefan Brumat in gospodinja Marija Pirnat, uradnik Herkul Bati in nameščenka Josipina Klinkon. mehank Mario Naret in gospodinja Marija Nardin. Koledarske zanimivosti Velike noči Med prvimi stvarmi, ki: nas v novem koledarju zanimajo, je vsekakor datum velike noči, ki je kakor vsak človek ve, premakljiv praznik, to jc tisti praznik, ki ne pade vsako leto na isti dan v mesecu. Kar z neko radovednostjo odpremo prvo stran koledarja, kjer je označen datum vel'fce noči, datum najveličastnejšega dneva sončne pomladi. Kako važnost so nekoč polagali na veliko noč, nam bo jasno. če povemo, da je veljala velika noč za novoletni dan! Leta 325. je bilo na koncilu v Niceji sklenjeno. da bo velika noč vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tak0 se je izprva zdelo, da bo zmešnjava glede datuma \elike noči odpravljena, vendar še zdaleč ni bila Čas 35 dni. fc poteče med najskrajnejšima možnima datumoma velike noči, je pač vel;k in zaznaven tudi v praktičnem življenju. Vsi vemo da je prvi spomladanski dan 21. marec. Če je na primer 21. marca sobota in če je hkrati ščip. bo že naslednjega dne velika noč. če je pa ščip že en dan prej, pa to še ni spomladanski ščip. ker se začne vigred šeie naslednjega dne. Naslednja polna luna je čez 29 dni (toliko je od ščipa do ščipa), torej dne 18. aprila Če je tega dne nedelja, bo velika noč šele 25. aprila. Najskrajnejša možna dàtuma velike noči sta torej 22. marec in 25. april. Prav lansko leto smo dož:veli ta skrajni termin: velika noč je bila 25. aprila. Taka zakasnela velika noč je bila zadnjič leta 1886. Naslednje take velike noči pa bodo v letih: 2038. 2190. 2258 2326. 2410. 2573. 2630, 2782 itd. Vidimo torej, da se zgodi tak primer na stoletje le enkrat. Najzgodnejša vel:ka noč (22. marca) je bila zadnjič" leta 1818. torej pred 126 leti in je vse 20. in 21. stoletje ne bo. Mislim pa, da lahko rečemo, da je bila ta zgodnja velika noč leta 1818 zadnjič, kajti malo verjetno je da bi se sedanji nerodni način določanja velike noč: vlekel še nekaj desetletij. Zelo zgodnjo veiiko noč smo imeli leta 1940 (24. marca) in leta 1913 (23. marca). Bralec nas bo sedaj vprašal: kako pa določimo datum velike noči za poljubno leto? Predvsem naj povemo, da ni tu nikakega periodičnega ponavljanja. Najrazumnejši način je tisti, po katerem moramo določiti najprej datum prve spomladanske lune, kar določimo tako, da odštejemo epakto leta od 44 (epakta je lunina starost 1. januarja tistega leta) in nato še določimo tedenski dan tega datuma. Datum velike noči pa dobimo iz tega tako. da prištejemo datumu prvega pomladnega šč'pa toliko dni, kolikor jih je med tem datumom in prihodnjo nedeljo. Epakta za leto 1943 je 23. 5. (dne 1. januarja je tOTej Luna stara 23 dni, t. j. zadnji krajec), za leto 1944 5. za 1945 15. 5, za 1946 26.5., za leto 1947 8. (v&ako leto priraste za 11 in se po 19 letih ponovi. Pa izračunajmo veliko noč za leto 1944. Matematično določimo epakto tako: Od de-setice leta vzamemo 19 — ostanek in ga pomnožimo z 11. Od tega odštejemo 30 tolikokrat. kolikorkrat gre jn prištejemo epakto stoletja (za 20. stoletje je 28, pa prejšnje 4). Nato odštejemo še za 29 (če se dà odšteti). Na primer: epakta 1944. 44 — 19 —19 = 6 X X 11 = 66 — (30 2krat) = 6 + 28 = 34 — — 29 = 5.) Od 44 odštejemo epakto 5 in dobimo 39. marec, to je 8. april (39 — 31). Prva spomladanska polna luna je bila torej 8. aprila. Ako določimo še tedenski dan, vidimo, da je bo- bota. Od sobote do nedelje je 1 dan, zato ]e velika noč že 9. aprila. Tako si lahko bralec, če ve. kako se izračuna tedenski dan, že v naprej določi datume velikih noči. Le z besedam: naj omenimo še en način, po katerem moramo določiti »zlato število« tistega leta. Le-to določimo tako. da delimo leto z 11 tn prištejemo ostanku 1. Dobljena števila pomenijo (1 — 14 A, 2 — 3 A, 3 — 23 M, 4 — 11 A. 5 — 31 M, 6 — 18 A. 7 — 8 A, 8 — 28 M, 9 — 16 A, 10 — 5 M, 11 — 25 M, 12 — 13 A, 13 — 2 A, 14 — 22 M, 15 — 10 A. 16 — 30 M. 17 — 17 A, 18 — 7 A, 19 — 27 M; M pomeni marec, A april) datume prve spomladanske polne lune. Kronika pokaže, da je velika noč najpogosteje dne 16. aprila, in sicer je bila od uvedbe našega gregorijan-skega koledarja, od leta 1582, kar 17krat, malo manj pogosta jc dne 31. marca (16krat), 5. A (15krat), nato 10. A (13krat). V enem stoletju imamo 77 aprilskih velikih noči in 23 marcev ih. Morda bo bralca zanimala spodnja tabclica, ki nam pove, kolikokrat se poj ari v tekočem stoletju določen datum velike noči. Nikoli se ne zgodi, da bi bili dve marčni veliki noči zaporedoma. Najmanj mora biti med njima ena aprilska. Pri tem je zelo zanimivo da se vrstijo velike noči zakonito (26.3. — 15.4. — 31.3.). Med dvema marčnima velikima nočema je lahko največ sedem aprilskih velikih noči, tedaj govorimo o sedemletkah. v kateri smo ravno sedaj, ko so od 1941 pa do 1947 same aprilske velike noči. Redke so podobne petletke (le 1772 do 1776). najčešče pa dve- do štiriletke. .Velika noč Štev. Velika noč Štev. 22. marec Okrat 9 april 3krat 23. » 1 » 10 » 3 » 24. » 1 » 11. » 4 » 25. » i » 12. * 5 » 26. » 3 » 13. » 2 » 27. » 3 » 14. » 3 » 28. » 2 » 15. » 4 » 29. » 3 » 16. » 4 » 30. » 4 » 17 » 4 » 31. » 4 » 18. » 3 » 1. april 4 » 19. » 4 » 2. » 2 » 20. » 3 » 3. » 4 » 21. » 3 » 4. » 4 » 22 9 3 » 5. » 3 » 23. » 2 » 6. » 4 » 24. » 0 » 7. » 4 » 25. » 1 » 8. » 2 » Vidimo torej, kako čudaško se vrste datumi velike noči. tako da sc zdi stvar izprva zelo zapletena, dasi v resnici, če znaš osnovno računanje, ni. Datum velike noči je koristno vedeti tudi zato, ker Iahlco 9 pomočjo njega določimo datum še drugih premakljivih praznikov. Tako je pustni torek 47 dni pred veliko nočjo, Vnebohod 39 dni po veliki noč', binkošti 49 dni. sv. Trojica 56 dni in sv. Rešnje telo 60 dn: po veliki noči. Kolikor je zanimivo spreminjanje velike noči toliko je neugodno v praktičnem življenju. To posebno za mladino, ki misli, da se mora z veliko nočjo obleči v lažjo obleko, pri tem seveda ne upošteva, ali je velika noč v marcu ali pa v aprilu, dasi je že v temperaturi sami razlika med skrajnima mejama velike noči skoraj 8° C. Zato se ne bomo čudili, ako nameravajo uvesti po končani vojni stalni datum velike noči 9. april, kar je prav za prav tud:, kakor sklepajo najverjetnejši datum vstajenja Prihodnje leto bo velika noč dne 1. aprila, leta 1946 dne 21.aprila. Pravoslavni. k: uporabljajo še julijanski koledar, pa imajo letos vel'ko noč dne 3. aprila po svojem koledarju, to je 16. aprila po našem. Leta 1945 bodo imeli veliko noč 23 aprila po svojem koledarju, to je 6. maja po našem. M. Borko, NK več dve Jajci na dan! Nenavadno kokoš je Imel Alojz Okroglič, ki stanuje v Podgori. Kokoš je namreč že nad mesec dni znesla vsak dan po dve jajci. Za kokoš se je zanimal neki goriški profesor, ki je ponujal Okrogliču zanjo nad 600 lir. Te dni pa je kokoš poginila. Okrogliču je sedaj žal, da je ni prodal za omenjeno vsoto. Bele&nica KOLEDAR Nedelja, 9. aprila: Velika noč. Vstajenje Gcepodovo, Mehtilda. Ponedeljek, io. aprila: Veliki ponedeljek, Leon Vel. PRIREDITVE V NEDELJO Kin« Matica: Divja ptica. Kino Sloga: Tovariš pride takoj. Kino Union: Pustolovka. PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE V nedeljo; Dr.. Piccoli, Dunajska c. 6, Mr. Hočevar, Celovška c. 62; Mr. Gartus, Moste-Zaloška c. 47. V ponedeljek: Dr. Kmet. Dunajska c. 43; Mr. Trnkoczy, ded.. Mestni trg 4; Mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta, Ljubljana, Poljaiv-ska c. 15, telefon 32-84. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Vel. nedelja, 9. aprila, ob 15: Slaba vest. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ob 18: Lepa Vida. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Vel. ponedeljek, 10. aprila, ob 15: Namišljeni bolnik. Izven. Cene od 24 lir na-vzdol. Ob 18: Matura. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Vel. ponedeljek v Drami. Popoldne ob 15. uri bodo igrali Molièrovo komedijo »Namišljeni bolnik«, satiro na sebičnega človeka, ki mu je edino važno njegovo zdravje in zapada vplivu mazačev. V glavnih vlogah: J. Kovič, Gabrijel&čeva, Verdonikova, Sever, Verdonik. Peček. Nakrst, Kraljeva. Režiser: J. Kovič. Zvečer bo dana Fodorjeva igra v treh dejanjih »Matura«, ki kaže konflikt iz konferenčne sobe. V glavnih vlogah: Drenovec, Debevee, Gregorin, Nablocka, Ukmar-Boltaijeva in Levarjeva. Režiser: C. Debevee. OPERA Vel. nedelja, 9. aprila, ob 14 30: Gorenjski slavček. Izven. Cene od 36 lir navzdoi Ob 18: Don Juan. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Vel. ponedeljek. 10. aprila, ob 14.30: Melodije srca. Opereta. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ob 18. Traviata. Izven. Cene od 36 li f navzdol. Vel. ponedeljek v Operi. Popoldne ob 14.S0 bo Gregorčeva opereta »Melodije srca« v sledeči zasedbi glavnih partij: Silva — Bau kartova, Marjan — čuden, Arnič — Zupar Bariličeva — Bučarjeva. Ostala zasedb?, običajna. Dirigent: J. Gregore. Režiser: E. Frelih. Koreograf: P. Golovin. Zvečer bodo peli po daljšem premoru Verdijevo »Traviato« z Vidalijevo, Lipuščkom in Jankor v glavnih partijah. Ostala zasedba bo običajna. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevee. Koreograf: P. Golovin. Otroci, ki so sodelovali pri zadnji uprizr». ritvi Bizetove opere »Carmen« in razen nj' še drugi dečki od 9. do 14. leta z visoki;-sopranom, ki bi želeli sodelovati pri predstavi, naj se zglasijo v Operi v torek 11. t. m. ob 10. uri. Oddajnlška skupina Jadransko PriRiorj? RADIO LJUBLJANA Nedelja, 9. apr?La. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro vmes od 8.30—8.40 poročila v nemščini. — 9.00—10.00: Prenos maše iz ljub janske stolnice. — 10 00—10.15: Poročila v nemščini. — 10.15—11.30: Prekinitev cddaje. — 11.30—12.00: Slov. ljudska cddoja. — 12.00—12.30: Opold. koncert. — 12.30— 12.45: Poročila v nemšč. in slov. — 12.45 —14.00: Nemški ljudski koncert. — 14.00 —14,10: Poročila v nemščini. — 14.10-— 15.00: Koncert Kmečkega tria in F. Petana — orglice. — 15.00—17.00: Koncert za vojake. — 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.00: Koncert plesnega orkestra, vodi M. Vodopi-vec. — 18.00—19.00: Filharmonični koncert. — 19.00—19 30: Pesmi pojeta sepra-nistka Draga Sok in baritonist Franr Langus. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. napoved sporeda. — 19.45—20.00: Kaj pr naša prihodnji teden. — 20 00--20.15: Poročila v nemščini. — 20.15— 22.00: Veliki koncert za krajši čas. — Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Mi vam igramo. Ponedeljek, 10. aprila. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Veseli zvoki za velikonočni ponedeljek! Vmes ob 8.30—8.40 poročila v slovenščini. — 9.00—9.15: Orgelska glasba. — 9.15—9.30: Nedeljsko razmišljanje. — 9.30—10.00: Prazn;čna glasba. — 10.00— 10.15: Poročila v nemščini. — 10.15—11.00 Naša zakladnica; igra orkester pod vodstvom A. Dermelja. — 11.30 —12.00: Slovenski oddaja. — 12.00:—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenšični. — 12.45—14.00: Igra mali orkester, vodi A. Dermelj. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10 —15.00: Vsakemu nekaj. — 16.00—18.00: Pisan popoldan; vmes od 17.00—17.10 poročila v nemščini in slovenščini. — 18.00 —18.45: Igra kvartet Cimerman, poje ter-cet sester Dobrškovih. — 18.45—19.00: šegave besede; Lipah: Gledališke zgodbe. — 19.00—19.30: Komorna glasba. — 19.30 —19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20.00: Razgled. — 20.00 —20.15: Poročila v nemščini. — -20.15— 22.00: Glasba velikih mojstrov. Beethovnova IX. simfonija. — 22.00—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.00: Godba, godba, godba. Dohod v zaklonišče mora biti neoviran. Predmete na hodnikih in stopniščih vseh nadstropij, ki bi ovirali hiter dohod na podstrešje ali v zaklonišče, je treba nemudoma odstraniti. Pomlad je prišla \ Pomlad, kaj si ti? Poezija! Poezija. kaj si ti? Veselje! Veselje, kaj si ti? Mladost! Mladost, kaj si ti? Ljubezen/ Ljubezen, kaj si ii? Jaz sem pomlad, jaz sem poezi ja, jaz sem veselje, jaz sem mladost! Brez mene se ti ne smeje pomlad, brez mene ti ne poje pesem, brez mene ti ne cvete veselje, brez mene ti ne zeleni mladost. Kaj je pomlad človeku, ki ne ljubi? Mrzlo zatočišče, delče': zeleno obarvanega časa, vaza gi umsča-čar ode j ca, v kateri se ob določeni minuti razcvete cvetice. Kaj je človeku, ki ne ljubi, poezija? Harfi-nistka. ki brez čustva prebira strune; kos, ki žvižga priučene žvižganice; ura z glasbo, v kateri se sproži bodičasti valj v pocestni napev. Kaj je človeku, ki ne ljubi, \>eseije? Metulj s strtimi krili, cvetica, vzgojena v cvetličnjaku, za srce beseda v tujem jeziku. In kaj je človeku, ki ne ljubi, mladost? Za blaženost prihranjen prostor, kamor gost nikdar ne pride, nakaznica za srečo, katere bla-gajnik-srce ne izplača, zapit rožm cvet. v katerem spi ujeta lepa deklica in za katere odrešitev manjka čar ovne besede. V pomlad si je postavila ljubezen svoj grad. Pomlad je le izraz za ljubezen z besedami cvetic, ki so pisane na zelene liste narave. V začetku sveta ni bilo nobene pomladi, nobenega poletja, nobene zime; cvetice niso imele barvastih cvetov, cvetje češenj ni bUo odeto s hern elinem, roža ni imela škrlata in spominčica ne sinje barve nebä Prebivalci gozdov. ptički, so bili nemi, skrjanček se ni s pesmijo dvigal pod nebo. slavček ni pel sladke melodije o ljubezni; nobenega glasu ni bilo in tudi jek se ni vračal od gorä. Povsod je bila zlata pekočina. sončno žarenje. vse rastline in sedeži so bili enobarvni, le moreča sivina je bila razprostrla čez površino zemlje. V tem enoličnem vesoljstvu je videla prva j žena prvega moža. ustvarjenega po božji po- i dobi, spečega na travi in od sani o ljubezni j dvignjenih prsi. Njegovo srce je slutilo bližino ljubezni, bilo je močno in slišno, Ob pogledu na moža je bila žena premagana od neizraz-nedf čustva. Tiho. kakor vstajajoča meglica, je ovila prva misel o ljubezni njeno srce. začutila ie sl.-.dko hrepenenje in utrip srca. vedela pa rti. cd kje in' zakaj, v očeh se ji je zablestela solza in ni \>edela, od kis in zakaj. Čutila je privlačnost svojega bit ja k drugemu bitju in ni vedela, od k;e in zakaj. Premagana od hrepenenja in sladke grenkobe se je sklonila in šepetala še nerazumljive besede: »Jaz ljubim!« In ko j:h je izgovorila, je šlo prvo razodetje čez vse stvarstvo. Cvetice na poljanah in oper jeni prebn'alci gozdov so se združili okoli tega raz-rtdetja. in ko je prva žena rekla besedo »Ljubezen«. j j ljubko zardela in obstala. Iz njenih kakor malahit modrozelenih oči je padla prva solza na mater Zemljo. Teda j so sprejele rože ■ dsev njenih lic. lilije belino n jenega čela. vijolice ;n spominčice so se potopile v odsvit nje-■vh oči, skrjanček je vriskajoč nesel zmago-ojo sladko pesem brez besed. Nemi jek se je prvič oglasil in odmevala je beseda: »ljubezen!« Iz prve solze ljubezni, ki je padla na zemJjo je pognala vrba žahrjka. Vedno žejna solza, upogiba svoje veje do tal. Tako je nastala pomlad. Ustvarila jo je ljubezen! Uboga srca, ki ne ljubite, kaj je vam pomlad? Pisan trak v gumbnici štirih letnih časov, naslikana stena, perinjena v igro: »Življenje«. Ubogi ljudje, ki ne ljubite človeštva in ne človeka! Kaj je za vas pomlad? Opera! Vi greste v to pomlad in ste njen gost, toda ia pomlad ne pride k vam. O. vi ljudje. ki hodite brez ljubezni po s\>eti, vi. ki ne ljubite človeka v človeštvu in človeštva ne ljubite v vsakem človeku, vi. ki ne no-ite v srcu podobe ljubeče žene, zagrnite svoj obraz pred pogledom pomladi, ker je njen pogled očitek za vas. Cvetice, cvetje dreves, pevci v gozdu, to so pridigarji ljubezni v velikem s\'etišču stvarstva. Cvetica prepoveduje c ljubezni in če jo vihar upogne. se po viharju zopet dvigrie in razširja s\'oj vonj. Drevesa prepovedujejo o ljubezni, ona ne vprašajo trudnega popotnika: »Ali si zaslužil dobroto naše sence?« temveč pravijo: »Piidite vsi. ki ste trudni, v našo senco, mnogo je imamo in radi vas povabimo v hlad našega listnatega vejevja. Ali :rte vredni naše dobrote, ali ne to ve Oni, ki nas je ustvaril.« Cvetice pridigujejo o ljubezni, one se žrtvujejo, dajo svojo bitnost. da se razvije sad. In pevci v gozdovih piidigu-jejo o ljubezni. Njih petje, njih pesmi so vzrok, da jih ljudje preganjajo in lovijo in vendar tudi v gaibici pojejo iz polnega grla in s krvavečim srcem, da osrečijo človeško uho. Ubogi ljudje, vi. ki hodite po svetu brez ljubezni. brez ljubezni do žene ali moža in brez ljubezni do btižnjega, pojdite od tod, kadar pomlad pogrne svojo javno mizo in povabi v goste vsa plemenita čustva in ganotja in ji najvišji točaj. Sonce, v polno naliva cvetne čaše in rožne kelihe z vonjem in dišavami. V zelenem templju gozdov pa doni cd dvorne glasbe kraljice pomladi visoka pesem, himna o ljubezni. Samo tisti, ki ljubi, sme pomlad objeti kakor prijatelja, kakor zdravnika, kakor razlagalca sanj. kakor vedeževalca in kakor preroka. Samo tistemu, ki ljubi, je pomlad odprta knjiga, v katero piše prst božji. Vsaka cvetica je beseda, slika, čustvo, spomin, opomin in obljuba, in le za tistega, ki ljubi, ima pisave cvetic same velike začetne črke. Pomladni dan se nagne, sonce zatone, nebo žari v rožnih barvah večerne zarje, mrak lega na zemljo, tiha noč razgrinja svoj pajčolan. slavček poje svoj »Sanctus« in »Sui sum corda«, ljubezen se dvigne na nebo in hodi med zvezdami. Na božji peroti se vrne iz srebrne daljine na zemljo m polaga v srca biserne žarke. V srcih vzcvete roža ljubezni, ob njej va-suje vesela pesem, mladost in pomlad... (Po Spah-rju mt) nziavaj samegs sebe Znani raziskovalec živalske duševnosti prof. Bastian Schmid je skuša] pred nekaj časa dognati, da li živali spoznavajo svoje lastne glasove. Pasje in mačje glasove je snemal na zvočne trake in iih je nato predvajal tem živalim samim. Pri predvajanju se je pač dogodilo, da je postal majhen foksterier ob mijavkanju mačke prav tako besen, kakor da se ie njegova sovražnica splazila v sobo: dalje se je zgodilo, da se je neka mačka, ko se ie oglasila druga muca iz zvočnika, priključila njenemu »koncertu« — toda lastnega glasu nista spoznala niti pes, niti mačka. Ali bi človek spoznal svoj lastni glas? Izkušnje z radijskimi posnetki nam dokazujejo. da človek tudi samega seba prav pogosto ne spozna. Ce pa ne pozna natančno niti svojega glasu, ki ga vendar stalno sliši, kaj ve potem sploh o samem sebi? V psihološkem zavodu berlinskega vseučilišča so napravili zanimive poskuse, pri katerih so ljudi tako rekoč soočili s samimi seboj. Uspehi teh srečanj z lastnim jazom so bili presenetljivi. Več poskusnih oseb so pozvali, na] vtaknejo svoje roke zaporedoma skozi razporek v nekem zastoru in naj pritisnejo na neko tipko Ne da bi za to vedeli, so pri tem sprožili vsakokrat zaklop fotografske kamere, ki je roke snemala. Nekaj pozneje so poskusnim osebam predložili fotografije teh rok, tujih in lastnih, ter jih pozvali, naj opišejo njih značilnosti. Na podoben način so fotografirali tudi obraze v profilu ter pozvali poskusne osebe, naj jih prav tako opišejo, pri čemer so naslikane obraze zakrili do lic. Le malo je bilo oseb, ki so spoznale svoje obraze, svojih lastnih rok pa sploh nihče ni spoznal. Nasprotno so opisali skoraj vsi po slikah, ki so jih smatrali za tuie, stvari, ki so se prav dobro ujemale z njihovimi značaji. Tako je neka ženska menila, da vidi v lastnem obrazu obraz nekega mornarskega učenca in je ob neki drugi priliki priznala, da si je kot otrok pogosto želela biti deček. Neki moški, ki je nekoč sanjal o tem da bi si izbral znanstveno kariero, je svoje roke (ki jih ni spoznal) proglasil za roke učenjaka. Roke in obraze znancev so poskusne osebe v nasprotju z lastnimi večinoma takoj spoznale. Se zanimivejše so bile sodbe o lastnem rokopisu in jeziku. Ker človek svojo pisavo v normalnih okoliščinah seveda takoj spozna, so jo obrnili, da je bila videti kakor v zrcalu. Bistveni znaki vsake pisave so bili potem še vedno opazni — toda zrcalna pisava je učinkovala na svoje pisce vendarle popolnoma tuje. Pri tem je bilo zanimivo, da je poskusna oseba svojo pisavo, ki je ni spoznala, vendarle temeljiteje presodila, nego bi jo mogla vsaka druga oseba. Neka ženska, o kateri so pripovedovale 'tretje osebe, da je dobra gospodinja in odločna, toda malo nezrela in ničemurna, je sodila spričo svo: je pisave, da gre za godrnjavo osebo, ka se čuti v svojem samoljubju takoj prizadeto in se nagiba k prenapetosti. Ta ženska je svoj značaj, ne da bi _sama_ slutila, bolje zadela nego tuji ocenjevalci. Neka druga poskusna oseba je v svoji pisavi spoznala »prikrite depresije«, medtem ko so tujci videli v njej samo veseljaške poteze. Tudi v tem primeru je podzavest je bolje sodilo. Ko so ljudem predvajali njih lastne glasove, je prišlo prav tako do marsikatere za čudo točne ocene samega sebe. Izrazit pedant, ki so mu predvajali pripovedko, katero je bil sam govoril v fono- graf, svojega glasu sicer ni spoznal, ugotovil pa je v njem neki pesniški zanos. Na ta način je izdal nevede neke skrite želje, ki so bile v njem Pisavo in glas svojega bližnjega, oziroma znanca spozna človek takoj, kako je pa s hojo, to je povsem osebnim načinom, kako se človek giblje, pri čemer se vanjo vtisnejo pogosto posebni znaki poklica, spola, starostne dobe in značaja? Da bi to dognali, so veleli poskusnim osebam, naj prečijo večjo dvorano in so jih pri tem neopazno snemali s filmsko kamero. Vse poskusne osebe so imele na sebi enako telovadno oblačilo in obuvalo. Pozneje so jim filmske posnetke predvajali, toda z zakritimi glavami. Tedaj se je pokazalo nekaj, česar ni nil nihče pričakoval. Žene niso spoznale po hoji svojih mož, prijatelji niso spoznali prijatelja, toda svojo lastno hojo je vsakdo takoj spoznal! Gibalni ritem, ki se izraža v hoji, občuti torej človek tako močno, da se ne more zmotiti. Kako se giblješ, tega sicer ne vidiš, vendar pa veš. Iz tega bi bilo sklepati, da človek samega sebe prav dobro pozna, toda srečanje s samim seboj občuti najmočneje v načinu svojega nastopa, medtem ko ne vidi samega sebe v obrisih svojega profila ali svojih rok in v zvoku svojega glasu. MALO ZA ŠALO MALO ZARES V arktičnih pokrajinah blizu Severnega tečaja so našli raziskovalci že 762 raznih cvetlic — medtem ko niso našli v okolici Južnega tečaja še niti ene cvetoče rastline. Parižani porabijo vsako leto dvajset milijonov frankov za sveže cvetlice. Evkalipt raste petkrat hitreje od vsakega drugega drevesa. Cepiči zrastejo v enem dnevu za deset do petnajst centimetrov. Desetleten evkalipt je visok trideset do pet in trideset metrov. • Največ ljudi, katerih starost presega šestdeset let, je v razmerju s številom prebivalstva v Franciji. Zdravniki domnevajo, da je to posledica lahke hrane. • človek je edino bitje, ki ima popolnoma navzdol obrnjene nosnice. * Nfč... ... nam bolje ne pomaga prenašati lastne izgube nego pogled na tiste, ki so izgubili še več! ... nam ne skrajša neizogibnega čakanja bolje nego najprimernejši pripomoček, s katerim se raztresemo: delo! ... nam v težkih časih ni bolj nuino potrebno nego ljudje, ki se še niso odvadili smeha! ... nj tako nalezljivo kakor slaba volja in godrnjavost! ... nas tako ne ostari kakor nezadovoljnost — nič nas ne ohrani bolje mlade nego zadovoljnost! ...ne olajšuje težkega vojnega časa tako kakor pripravljenost za vzajemno pomoč! ... ni bolj netaktno nego bahati se s stvarmi, ki jih sam imaš, drugI pa so jih izgubili! Nasredlnove sale Nasredin je bil znamenit turški šaljivec in vsi so radi poslušali njegove dovtipe. Nekega večera je vprašal svoje poslušalce : »Ali veste, kaj vam bom zdaj povedal ?< »Ne!« so odgovorili. »Tudi jaz ne vem!« je dejal Nasredin m izginil, a ljudje so morali z dolgim nosom domov. Drugi večer se je zbralo pri Na-sredinu .«pet polno ljudi in spet jim je zastavil isto vprašanje. Ljudje, ki so imeli izkušnjo že od prejšnjega večera, so menili: »Da!« »Nu,« je odvrnil Nasredin, »če je tako, tedaj ni potrebno, da bi vam pravil!« In spet so njegovi poslušalci odšli razočarani domov. Naslednji večer, ko se je zbral okrog dovtipneža znova velik krog poslušalcev, jih je vprašal v tretje: »Ali veste, kaj vam bom povedal?« Nekateri so zavpili »Ne!«, drugI »Da!« In Nasredin je dejal: »če je tako, naj povedo tisti, ki vedo. kaj sem mislil povedati, onim, ki ne vedo, pa bomo vsi zadovoljni.« * PRT ZDRAVNIKU Bolnik: »Ali mislite, gospod doktor, da bom dočakal svojo stoletnico?« Zdravnik: »Koliko ste stari?« Bolnik: »Petdeset let.« Zdravnik: »Ali pijete in kadite?« Bolnik: »Ne!« Zdravnik: »Ali imate radi ženske?« Bolnik: »Ne!« Zdravnik: »Potem pa nima pomena, da bi sploh še živeli!« ENOSTAVNO »Kaj pri vas večerjate?« »Z želodcem se naslonimo na peč in po-grejemo kosilo.« Ug^Jtfea 1. Katere škarje ne striže jo? 2. Katere vile hodijo po blatu? 3. Katere rože cveto pozimi? 4. Kaj leži med hribi in dolinami? 5. Kateri sta zadnji črki abecede? 6. Koliko žemelj lahko poješ na tešče? 7. Kdo zna zeleno p'sati s črnim črnilom ? 8. V katerem kraljestvu ni tatov? 9. Kdo ima vedno zadnjo besedo? 10. Nihče ti ne more povedati kdo sem, samo jaz ti lahko povem. Ugani kdo sem? VELI O N O Č K H I Ž A N K A Vodoravno: 1. aktualno voščilo (tri besede), 11. vrsta jagod, 15. mati človeškega rodu, 16. veznik, 17. kresirca. velika »marjetica«, 21. zemeljski pomol, zemeljski jezik, 25. rimski aitar, 26. nemški predlog (v tretjem sklonu), 27. predlog, 28 mlečni izdelek, 30. glavni števnik, 31. čutilo, 33. nekaj, kar nekemu zastonj pokloniš, 34. začetnici Napoleonovega imena, 35. pritok Irtiša, 36. mrčes, 37. kaldejsko mesto, 38. hladnic:, 39. znak za go-rotvorno prvino* 40. oblika glagola iskati, 41. gre (srbo-hrv.), 42. tu (lat.), 44. osebni zaimek, 45. kratica za »sledeči«. 47. španski na- rodni »ftport«, 48. enook velikan (»Odiseja«), 40. žlahtni, 50. kraj usodne bitke v srbsk. zgodovini, 56 predlog. 58. nikalnica, 61. egiptsko božanstvo, 63. indijski denar 65. prezrto, zanemarjeno. spregledano (prislov), 70. zaslon, španska stena (tujka), 71. razvedati se (tujka), 74. dolina zgornjega Inna, 76. velika lesena posoda, 78. rezilno orodje. 79. svoj'.In-; zaimek, 81. reka (špansko), 82. glavni števnik, 84. vodnjak (arabsko), 85. kakor 15.» 86. prelaz med Predarlskim in Tirolam. 87. vzklik, 88. prislov, ki ga včasih lahko nadomestimo z »vendar«, 89. odposlane«, dostavljalec, 91. oblika glagola Axel Munthe: (Protestansko pokopališče v Rimu.) »Zaljubil bi lahko se v smrt, da smel bi spati na tem žlahtnem krajtt.« Shelley Kameli je žarijo v temnem škrlatu med lovorjem in kovačniki, mirte so vse v cvetju, in kite svetlih rož objemajo vitka debla cipres. Narcise in lilije kukajo iznad visoke trave, tam zgoraj v drevesnih kronah pa poje slavec poletnega večera bleščeče slovo umirajočemu dnevu. Ti bujni vrt, kamor se zateka popotnik-samotar! Mar diši mak pozabljenja med tvojimi rožami, ali je mir, ki ga milostno dajejo sanje, tisto, kar šepeče v mračnih vrhovih tvojih cipres? Ali vidiš belino marmorja, ki sije izpod zelenja in rož? Vidiš stebre, zlomljene, napol prerasle z bršljanom? Razkleni veje, s katerim je tolažnik čas prepletel te kamne, in zagledal boš črke, ki jih ie vklesala bolečina. Skloni f*9 k lilijam in vijolicam in spoznal boš, da dehtijo na gomilah. Sveta je zemlja pod tvojimi nogami, tu živi spomin na tiste, ki so bili nekdaj ljudje. Od daleč jih je privedlo hrepenenje, njihove misli so obletele vesoljni svet, preden so legli k večnemu počitku v tem tihem gaju. V različnih deželah jim je tekla zibelka in neenaka so bila njihova pota skozi življenje: Enim je bilo dano zreti višave, ki se kopljejo v soncu, skozi senčne doline je vodila usoda druge, tretjim j« bilo odmerjeno vriskajoče zmagoslavje četrti so okušali grenki jarem trp- ljenja. In zdaj je za vse končano popotovanje, vsi so dosegli tiste poljane noči, kjer se izravnavajo višine in doline, kjer izzveni hrup dneva, ker obmolknejo glasovi veselja, kjer se izgubi v vetru tožba, iz bolečin porojena. Kot bratje in sestre spe tu, drug ob drugem. Z vencem nesmrtnosti je oveko-večila slava ene, gomile drugih je prerasla trava. A lovor, ki šumi nad njihovimi glavami, daje prav toliko sence neznatnemu, ki je brezimen padel v borbi življenja, kakor velikemu, čigar delo :iivi večno med živimi. Nad prvega, čigar ime je vklesala zgodovina v marmor, kakor nad tovariša, o čigar nehanju že davno ni več sledu, se s temnih cipres spušča noč pozabe. In morda še trepeče žarek ljubezni cb preprostem lesenem križu, še dolgo potem ko je visoki mavzolej že pogreznjen v temo. Med b'lkami in poljskimi cveticami te gomile morda še bdi hrepenenje v vonju drobne nočnice, medtem ko vrtnice že davno spe. Napisi na grobovih oznanjajo, kdo so bili ti. ki jih je tu združila smrt, in zamišljeno prebita popotnik njihova imena. Leto bere, v katerem so dobili ime, in bere leto. ko so ga izgubili; a koliko radosti in sreče jim je bilo dano v kratkem razmaku teh dveh letnic, mu ostane skrivnost. Umetniki so bili po večini, ti, ki počivajo pod temi križi. Prežarjeni z ognjem mladosti so priromali sem, da se poklonijo Večnemu mestu kot svoj'i materi. In Roma jih je sprejela v naročje, napojila je njihove žejne duše z velikimi mislimi in jim pod razvalinami flaVijskega Koloseja in cesarskih palač na Palatinu razodela svojo ponosno preteklost in v marmorju se lesketajočo sago o Heladi. Tu so sanjali svoje najlepše sanje, tu se je prebudilo njihovo viharno hrepenenje za visokimi cilji, tu se je tista lepote pijana igra, ki je vznemirjala njihove duhove, poplemenitila, poglobila v rpsnobo. Tu so bili posvečeni v viteze svetlobe na oltarju nesmrtnih vzorov, tu v tem Rimu, kjer je razprostrl Michelangelo svojo mogočno kupolo nad temelji svetišča antične umetnosti, in kjer je obudil Rafael spečega metuljčka, krilatega Erosa lepote iz srednjeveške noči v pomladno sonce renesanse. A komaj so pričele njihove ustvarjalne sile dozorevati, ko so že izprožili roke, da bi zgrabili 'izmikajočo se Dafno svojih sanj, so se jim nežni udje izpremenili v temno zelenečo cipreso, pod katere lubjem ne utriplje nobena žila. nobeno srce več. In ne na praznični Kap>tol Slave, na tihi campo santo pozabljenja jih je peljala pot. Mladi so umrli skoraj vsi, ki so tu našli poslednji mir. Njih sonce je komaj doseglo višino poldneva, in že so se dvignili oblaki, in že so padle sence. Pomladne misli so se komaj razevéle, in že jih je zagrnila usoda, mladeniči! Saj jutro je milina dneva in življenja najlepši cveti venčajo kodre Pomladi. Obličje večera, zastrto s sencami, je zaznamenovano z bolestjo, to jesen. ko nas zapuščajo lastovke veselja, je doba ločitve. V kraljevskem grobu sveta, ki se je po-greznil v spanje, počivate, v Panteonu človeškega duha. Starega Rima razpadajoče obzidje varuje vaše zatočišče, tam zunaj pa širi Campagna svojo tišino, polno tožnega veličastja okrog vaših sanj. V prastari, poganski zemlji počivate, dih z elizijskih poljan veje skozi ciprese, ki se sklanja-io nrd vašimi grobovi, prelest antike 7 r»»Mr> tančico zakriva mrki obraz smrti. Ne, smrt ni grozeči okostnjak, ki na starih vrčih opominja pivca, da je sleherno veselje minljivo in ki pleše v noči srednjega veka okoli iger in gostij ali na freskah samostanskih zidov, ni tista mračna prikazen, ki s koso na rami straži ob grobnici renesanse. Smrt je ljubezniv deček z ovenčanimi kodri in zasanjanim čelom, lep kakor genij ljubezni. Rahlo pogasi luč življenja v dogorevajoči plamenici pod svojimi nogami. Grob ni tisti žalostni dom minljivosti, omadeževan zaradi razpadanja telesa. Grob je žara, v katero spravljamo spomin na človeško dušo. Popotnik se tako rad pomudi tam med grobovi ob Vratih Svetega Pavla. Sam tujec v hrupnem vrvežu Življenja, se zateka k vam, tihi tujci, ki ste za vselej ostali v starem Rimu. Od daleč se vračajo njegove otožne misli na vaš prijazni campo santo, kjer prebivata med rožami in cipresami pozabljenje to mir. Mrak sanj lega na Rim. Odsev večerne zarje antičnega sveta blesti v njega razpadajočem obzidju. Lépo, kakor relief sta-roveškega sarkofaga, bedi italsko poletje nad poslednjo domovino teh tujcev. (Prevedel B. 2.) Opomba: časniki so poročali, da je bilo ob enem zadnjih bombardiranj Rima zadeto tudi protestantsko pokopališče pri Porta S. Paolo, kjer počivajo mnogi znameniti tujci, Nemci, Angleži etc., med njimi Shelley, Keats. Goethejev sin August in drugi. Dr. Munthe se v »Stari knjigi o ljudeh in živalih« s simpatijo in s patosom spominja tega poetičnega kraja, v katerem se tako pristno očituje avtorju Ud vwe ljuba dvojica — lepota in melanholija. jesti. 92. »že« v starejši oblikS 93. žensko ime v tuji obliki, 95. vrela voda, 97. hladnice, 100. do zadnjega, brez izieroe. 102. moOko ime, tat, 105. oblika glagola biti. 107. afriška reka, 109. klada, hišna četrt, zasrajena meja, 110. prebivale: Balkanskega poiotoka. 111. dvižna naprava. 112. diplomatsko zastopstvo. Navpično: 1. osebni zaimek. 2. osebno-povratni zaimek, 3. naskmica. 4. znak za redko prvino* 5. romanski spolnik, 6. romanski spoln:k, 7. oziralni za-mek, 8. nkalnica, 9. denunciant, 10. čarovnije uganjati, 11. grič, 12. Turki, 13. predel, četrt, 14. zanikrno, 18. oblika glagola naricati, 19. oklevajoč, neodločen, 20. dvojica, 22. mesto na Dolenjskem, 23. malikovalci, 24. posoda. 29. pravo (lat.), 32. razsrjen, zloben, močan, 43 tekstilna rastlina in oljarica, 44. sveda loka. 46. prostor-ninske mere za tekočine, 51. zlato (frane.), 52. kratica narodno-socialistične napadalne organizacije, 53. kronan, okrašen, 54 električna merilna enota, 55. na on: strani, preko. 56. dolina, plan, 57. kakor 51., 58. n'kalnica, 59. prebivalec Indije. 60. barkasa, 61. pečen košček mesa. 62. latinski veznik. 63. znak za prvino, 64. ženska ob poroki, 65. vislice. 66. kratica za neznano ime in pr'imek* 67. prebivalec dežele ob Nilu, 68. toda (i tal.). 69 latinski predlog, 70. kiparski Izdelek. 72. tržaški okraj, 73. žensko ime, 75. skandinavska država, 77. pritok Aisne in dve mest' v Franciji, 80. rimski pozdrav, 83. vrsta žita fhrv.). 90. zadnje ležišče, 94. koža, 96. veznik, 97. pouk, 98. kazal-ni zaimek, 99. glavni števnik 100. osebni zaimek, 101. kratica za »isto« (lat.). 102. kakor 100., 103. slovenska vas z najkrajšim imenom, 104. pr trdilnica. 105. obl'ka glagola biti, 106. veznik v pesniški obliki, 107 kakor 66., 108. predlog, 109. znak za prvino. Rešitev nedeljske križanke štev. 26 Vodoravno: 1. ko, 3. ime, 6. Sudan. 11. osa, 14. Ra, 16. US, 17. dovoljeno, 18. Kel-log, 19. revija, 21. senatorji, 23. če, 24. Eboli, 26. Tamatum, 28. Ana, 29. bre, 31. rog, 32. Bug, 35. prodane, 38. major, 40. et, 42. pre^ niti, 44. ducati, 45. prerez, 46. licitanti, 47. hp, 48. in, 49. oje, 50. .«ali, 51. Bal. 52. as. Navpično: 1. Kure, 2. oseba, 3. idila, 4-moji, 5. Eva, 6. SLS, 7. ujet, 8. denarnica, 9. Anam, 10. notar, 11. okrug, 12. sejm, 13. ali, 14. roč, 15. A gen, 20. vonj, 22. otok, 25. Uroš, 27. nuja, 29 breze, 30. edila. 32. bac'1, 33. Gotha, 34. lepi, 35. prej, 36. Anin, 37. etil, 38. Muta, 39. rips, 41. trn, 42.-- 43. iti, 44 DNB. Mali oglasi Službe išče 1'fcHNlčNl URADNIK gradbene stroke, išče pti-mrne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod; »Vešč dela na terenu in v pisarni«. 8036-1 MLAD FANT . išče zaposlitve za raznasal-ca s triciklom. Roman Vidmar, Moste, Ciglarjeva 34, 1 nadstr. 8004-1 KUHARICA išče službo v restavraciji Sii gostilni. Gre tudi za gospodinjo k eni osebi. Ponudbe na ogl. .odd. Jutra pod »Restavracija«. 8124-1 P SAMOSTOJNA GOSPA vešča dobre kuhe ln vseli biàaiù del, išče službo-Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra pod »Besna«. .964-1 GOSPODIČNA, __ pridna in poštena, isce zaposlitev pri otrok ih od S do 12 in od 15 do 18, ali po dogovoru. Malo bi lahko pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Va-ruhinia otrok«. 8099-1 IZPOPOLNITI se želim v kuhanju in gospodinjstvu. Prednost hoteli in restavracije. Ponudbe na osi. odd. Jutra ped »Stanovanje m hrana v hlši<- ^ GOSPODIČNA išče službo k otrokom. Ponudbe na ogi. odd-Ju trn pod »Ljubiteljica otrok'. 4 8216:1 SAMOSTOJNA gospodinja in kuharica, starejša moč. z večletnimi spričevali, želi službo v gostinskem ali slicnem pod-ietju. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobra priporočila«. 83-7-1 UČITELJICA s penektnim znanjem nemščine in italijanščine ter^z abiturienbkim tečajem isce primerne zaposlitve. 1 o-nudbe na ogi. odd Jutra p0d »Učiteljica«. 8?5 l-l MLADA URADNICA, z večmesečno prakso, isce sebi primerne zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladost — delo«. 8341-1 "dekle, . zmožno samostojne kuhe in vseh hišnih del. sprejmem k dvema osebama. Zglasiti se popoldne od 16 do 18. Naslov V ogl. odd. jutra. 8050-la GOSPODINJSKO . pomočnico, ki zna kuhati, k tričlanski boljši družini h rez otrok, iščemo za takoj ali čez cn mesec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača — dobra hrana«. ' 8063-la POSTREŽNICO za popoldanske ure sprejme takoj Jsger, Povšetova ul 96. Zglasiti se v toreic. 8042-la NABIKALKO PENTFLJ jzvežbano, sprejmem. Naslov r o«l. odd. Jutra. 8039-la natakar, spreten m perfekten, mlajša moč, se sprejme v hotelu »Bellevue«. 8037-la KUHARICA, mlada in snažna, zmožna samostojnega gospodinjstva, sc Sprejme takoj ali pozneje proti dobri plači. Imeti mora lastno stanova, me. Fuks, Tržaška 14/1 T. 8023-la MIZARSKEGA pomočnika, prvovrstnega, za pohištvo, spreime mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31. 8019-12 SLUŽKINJO, Za vs3 hišna dela, zelo snažno, išče dvočlanska družina. Predstaviti se od 13 do 15 v Kotnikovi J 5/1, levo. 7929-la GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj ali s 15. aprilom. Hraia zadostna, plača 400 lir. — Cvetličarna Šimenc PaveL S». Petra 26. 7854-lj SLUŽKINJO 73 vsa hišna cMa sprejmem. Verstovskova 27, ob koncu tobačne tovarne na levo. 7791-U postrežnico Za popoldan od T5 d-o 19 sr.rejme boljša družina na »Iliriji«. Plača 300 lir. — Naskr» v osi. odd. Tutra. 7ŠS8-la brivskega pomočnika, kateri želi pre-meniti mesto v boljši saloli, mlajšega ali starejšega, sprejmem za stalno takoi ali pozneje. Ponudbe lahko z zahtevo plače na "gl. o&3. Jutra pod »Strogo diskretno«. 8111-la. delavca K» vsa vrtna dela sprejmem takoj. Plača po do-sovoeo. Tržaška cesta 19. 8110-1 a kavarniško kuharico. tncK začetnico, in pomivalko sprejmemo takoj. Zglasiti sc dnevno viiio dopoldne ši popoldne od 17 dalje r kavarni »Fmona«. 8073-la postrežnico, za 1—3 krat tedensko do-poIAic, iščem k tričlanski družini. Topniška 18.11, de-Sf*o, za Bežigradom. 8348-la POSTREŽNICO sprejme tričlanska družina Zurlmi, Bleivreisova 46/IV. 8122-la FOTOPOMOČNIK-ica za vsa dela (posebno atelje) zmožen, podjeten, dobi dobro in stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto-center«. 8080-la POSTREŽNICO rabim dnevno zjutraj od: pol 7. do 10. ure, popoldan od 1. do 5. ure v gospodinjstvu. Predstaviti se je ob 1 uri popoldne. Plača po dogovoru brez hrane. Naslov V ogl. odd. Jutra. 8064-la ŠIVILJO za na dom sprejmem. Huč, Vegova ul. 10. 8158-la GOSP. POMOČNICO iščemo za takoj. Gledališka 16/II. 8161-1 a BR1V. POMOČNIKA sprejmem takoj v stalno službo proti dobri plači. N«slov v ogl. odd. Jutra. 8171-la KUHARICA samostojna, se sprejme. Staln. služba. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8182-la SLUŽKINJA dobi službo v Postojni. Hrana in plača dobra. Informacije v Ljubljani med 1. in 2. uro popoldan na naslovu, k,- ga dobite v ogl. odd. Jutra. 8229-la ČEVLJ. POMOČNIKA dobrega, sprejme takoj Miljkov Živko, Gosposka 16. 8225-la POSTREŽNICO za dopoldanske ure ali Po dogovoru sprejmem. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8217-la SLUŽKINJO za vsa hišna dela iščem za. malo družino. Hrana in oskrbi dobra, plača lepa. Naslov v ogl. odd. Jutra. __ 8169-la PLESKARSKE in soboslikarske pomočnike sprejme takoj Jelčič Angelo. Galetova 11. 8284-la VEČ DELAVCEV, tudi močnejših dijakov, ti nimajo pouka, sprejmemo za daljšo dobo. Plača dobra. Predstaviti se v torek in sredo pri Herzmansky. Večna pot 59. 8288-la ELEKTROMONTERJA sprejmem. Ponudbe na ogl. oj-ld. Jutra pod »Elektro-monter«. 8307-la POSTREŽNICO za dvakrat tedensko dopoldne spreimem. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 8114-la GOSPODIČNO, vajeno otrok, sprejmem k enoletnemu otroku za čez dan. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8 091-1 a Katera KUHARICA, poštena, zmožna vseh hišnih del, želi premeniti ^v boljšo službo proti veči: plači, naj se javi na ogl. odd. Jutra pod »Res ^obro dekle«. 8066-la GOSPODIČNO, vajeno vseh gospodinjskih del in nekoliko šivanja, spreimem. Naslor v oglas, odd. Tutra. 8343-la PREŠIVALKA zgornjih delov čevljev dobi delo na dom ali zaposlitev v delavnici. Plača dobra. Naslov v osi. odd. Jutra. 8335-la ČEVLJARJU za šivanje gornjih delov čevljev dam delo na dom proti ugodnemu zaslužku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8334-la SLUŽKINJO mlajšo, za hišna del« — sprejmem v službo. Tavčarjeva 10, pritličje levo. 7796-la MLADEGA FANTA kmečkega, za vrtnarska dela, sprejmem z vso oskrbo Naslov v oglas, odd. Jutra. 7839-la ELEKTROMONTERJA, vestnega, in vajenca takoj sprejmem Za stalno delo v Ljubljani. Ponudbe z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Monter in vajenec«. 7847-1 a FRIZERKO sprejme takoj Krrinič, Jernejev^ 1. 7845-la fàjenci {ke> VAJENCA za pleskarsko in sobosli-karsko obrt sprejme takoj Ivan Tančic, Celovška 67. 8043-44 UČENKO za stroino pletenje iščem. KikeLj. Zaloška 80. 8006-44 VAJENCA za pleskarstvo, sobo. in črkoslikarstvo sprejme Ta nežič, Dunajska 66. dvo-' rišče. 7917-44 VAJENCA za kovaško obrt sprejme Terlep Matij'a, Sv. Jerneja c. 9. 7910-44 VAJENCA ali VAJENKO za krojaško obrt- spreime Erjavec. Igriška 3. 7897-44 Za FOTOTRGOYENO- i GLOBOK VOZIČEK, galanterijo sprejmemo t*- dobro ohranjen, predvojni >enko ali vajeoca, event.'material zamenjam za pomožno moč, poštenega s primerno izobrazbo. z znanjem nemščine prednost. Fototehnika, Dunajska 15. 8079-44 VAJENEC za slikarsko .ln pleskarsko obrt še sprejme. Mlinar Adolf, Ciril Metodova ul. 41. 8132-44 VAJENKO ali vajenca sprejme kro-jačnica. Škofja 6. 8151-44 VAJENEC mizarski, se sprejme. Po pridnosti in zmožnosti dobi vsakotedensko nagrado. Naslov v ogl. odd. Jutra. 81M-44 VAJENCA za pleskarsko in sobosli-karsko obrt sprejmem proti takojšnji plači. Jelčič An-gelo, Galetova ulica 11. 8283-44 VAJENCA za. elektrotehnično stroko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 8308-44 FOTOGRAFSKEGA vajenca-ko sprejme Foto Grad, Miklošičeva cesta 20. 8323-44 VAJENCA za sedlarsko obrt, poštenega, sprejme takoj Viktor Klešnik, sedlar, Poljanska cesta 49. 8345-44 VAJENCA, ki ima resno voljo učiti se mizarske obrti, sprejme takoi Umek, Kogejeva 74. 8342-44 VAJENCA za strojno ključavničarstvo sprejme takoj Andrej Zupan, Celovška 50. 8337-44 Zaslužek KOT DRUŽABNIK želim pristopiti k tiskarski, kartonažni, knjigoveški, papirniški ali knjiga rniski stroki. Ponudbe z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Kapital«. 8021-3 DRUŽABNIKA za založbo ali kojigarno iščemo. Lahko je brez kapitala. Biti mora iznajdljiv, agilen, z dobrimi idejami, Propagandist in organizator. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 8018-3 INDUSTRIJEC s kapitalom in vsem potrebnim strokovnim znanjem se želi udeležiti pri podjetju, ki ima bodočnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. 8017-3 JEZIKOVNI POUK in pouk klavirja nudi gospodična otrokom in odraslim po nizki ceni. Wolfova 4. 7908-3 PROŠNJE in druge rokopise V am vestno prepišem na stroj. Ponudbe pošljite na oglas, odd. Jutra pod »Hitro — poceni«. 8109-3 NEMŠČINO in druge moderne jezike poučujem. Pridem na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8301-3 LEP ZASLUŽEK se nudi osebam 2 lepim nastopom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8347-3 NEMŠČINO poučuje gospod posamezno in v skupinah po zelo uspešni metodi. Prvo uro brezplačno. Naslov v ogl. odd. Tutra. 8346-3 MODELE obojega spola išče Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Osebne prijave vsak ponedeljek in četrtek od 18 do 19 v društvenem lokalu Wolfova ulica 10, II. stopnišče. II. nadstr. " 7278-3 športnega z doplačilom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8025-6 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, znamke Singer, ugodno prodam. Verstov-šek Trnovo, Mandelčcva ul.' l/H. 8015-6 ZAMENJAM nove rjave moške nizke čevlje št. 42 za nove damske športne čevlje št. 40. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8014-6 ŽEPNO URO, amerikansko, »Elgin«, na 17 kamnov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8028-6 ANGORA ZAJKO, plemensko, prodam. Hišnik, Medvedova 19a. 8010-6 STENICE, ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči zavod 2a pokončavanje mrčesa in golazni Zor Adolt, Tavčarjeva 4/HI, levo. 8009-6 ČRPALKO, centrifugalno, 3.5 HP, bencinsko, cca. 2501 na minuto, lahko prenosljivo, prodam. Poljanska 46 dvorišče. Ob nedeljah dopol dne, sicer dnevno od 15 do 18 8008-6 ŽENSKE ČEVLJE št. 40, nizke, športne, prodam. Šumarjeva 3 (za Postojnsko). „„„f^A6 PLIŠASTO PREPROGO, lepo, skoraj nerabljeno, volneno, 2X3, prodam. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Volnen pliš«. J 8005-6 TOVORNI VOZ s kasonom, nosilnosti do 5000 kg, in dva ročna vozička, nosilnosti do ;00ka, proda Terlep Matija. Sv. Jerneja 9- 7911-6 KLEMATIS, rdeči in modri, plezalke, vrbe žaluike, španski bezeg, cepljen, Lambertovi debelo, plodni lešniki, magnolije, glicinijc, različne trajnice oddaja Polše Jožef, Mala vas 40, p. Ježica. Dostavim na dom. 7918-6 2 kompletni SERIJI pokrajinskih znamk ter več posameznih frankovnih in letalskih serij v četvorkah, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7920-6 OTROŠKO KOŠARO, opremljeno, skoraj novo, prodam. Zg. Šiška, Matja-nova pot 13. 7930-6 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam Matjanova pot 8. 7931-6 OTROŠKO POSTELJ, eliko, in sobno mizo pro- F.LEKTROMOTOR (dinamo) za luč, popolnoma zaprt, istosmerni tok, AEG, 150 V, 5 PS, 700 obratov, poceni prodam ali zamenjam za kakšno drugo stvar, ki bi jo lahko prodal, ker potrebujem denar. Naslov v ogl. odd. lutn. 7993-d 4 STRUŽNICE, več vrtalnih strojtv, 2 kompresorja, 2 varilna apa. rata in 1 stabilni motor prodam. Stroji so malo rabljeni in so v zelo dobrem stanju. Ugodno! Merkur, Puharjeva 6. 8108-6 VEČ BICIKLOV, damskih in moških, luksuzni modeFi, najboljše znamke, ugodno naprodai. šušteršič1, mehanična delavnica, Dunajska 13 (Figovec, levo dvorišče). 8107-6 VEČ TRICIKLOV različnih velikosti, in motorna trikolica zelo poceni naprodai. šušteršič. mehanična delavnica, Dunaiska c. 13 (Figovec, levo dvorišče). 8106-6 ČRNO OBLEKO, predvoino blago, za vitko postavo, primerno za natakarja, prodam. Pri Gla-van, Kolodvorska ul. 18. 8123-6 HARMONIKO, klavirsko, 60 basov in register, novo. prodam. Lepo-dvorska 3'T. desno. 8120-6 ŠKORNJE št. 45, boks, skoraj nove, ugodno prodam. Ogled pri Mirku Trebcžnik, Florjanska 6. 8121-6 RADIOAPARAT (kovčeg), »Phonola«. model 515, prodam. Jebačin Silva, Florjanska ulica 24. " 8113-6 VALVASORJA in srebrno uro z verižico k narodni noši prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 8112-6 PRODAM : električni Felma aparat za masažo, moderne ženske čevlje št. 38-39, birmansko obleko in tričetrtinsko violino. Ogled od 14 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8086-6 KOZI, enoletni, prodam. Dravska ulica 5. 8088-6 SALONSKE ČEVLJE št. 35, nove, plave, ter spomladansko obleko za dekli-co do 16 let prodam. Peterim, Mirje 29. 8089-6 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, naprodai. Naslov v oglas, odd. Jutra. 8Ò71-6 DAMSKI PLAŠČ, dam. Naslov v ogl .odd. spomladanski, predvojno Jutra. 8098-6 blago, dobro ohranjen, KOSTUM, .prodam. Naslov v oglas, črn, spomladanski, za sred-jodd. Jutra. 8074-6 njo postavo, predvoino, j DAMSKO URO, modno blago, prodam. Na- j Anker. 15 rubinov, m prislov v ogl. odd. Jutra. bor 800'1000 čist. prodam. 8056-6 OTROŠKO POSTELJO in športni voziček ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Tutra. 7939-6 2 POSTELJI z žimnicami in posteljnima omaricama ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. •>941-6 SAMSKO SPALNICO, belo, z žimnico in vložkom, snažno, prvovrstno ohranjeno, prodam za 3000 lir. Naslov v oglas. odd. Jutra. 7942-6 MODRO GALICO, 25 kg, predvojno blago, prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Vinogradnik«. 7883-6 VOZ CIZO prodam za 1000 lir, in 9 kg ; rjavega mizarskega kleja po Ponudbe z navedbo cene pod »Šest kilogramov«. SPALNICO in KUHINJO nowo, konajpletno. lm.it. orehovina, p-odam. Ponudbe na ogbs. oddelek »JutrH< pod »Imit. oreh 77*. 8084-6 GARNITURO za 2 postelji 2 zgornji riuhi in in prevleko zi 2 mali ln 2 veliki blazini, vse krasno ročno delo. popolnoma novo, nem bljeno. prodam. Naslov v ogl. orid. Jutra. 8072-6 ELEKTRO BLAZINO prodam Rožna dolin.i c. XV/17. 8129 6 KUPUJTE edino pri našib OGLAŠEVALCIH! Prodam RJUHE, prvovrstno ohranjene, zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7940-6 SNAŽNO OPRAVO, sobno in kuhinjsko, ima po možnosti stalno na zalogi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 7933-6 DAMSKE ČEVLJE, čtne, št. 39, skoraj nove, prodam. Naslov v oglas, odd. Tutra. 8049-6 PERNICO s puhom in k oc prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8062-6 KITARO, dobro ohranjeno, prodam. Prediamska 25. ' 8061-6 SALONSKE ČEVLJE št. 38, iz sivega usnja, malo rabljene, prodam. Trnovo, Jelovškova. ul. 26. 8040-6 KRUŠNO PEČ, kmečko, iz železne ploči-vine, prenosljivo, s šamo-tom izzidano, prodam. Pisarna, Mestni trg 25/1. 8032-6 OBHAJILNO OBLEKO, .belo, predvojni saten, s klo-"bučkom, in nizke čeveljčke št. 28 in 30 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8031-6 OTROŠKO MIZICO s klopi ca ma m otroški zložljiv stolček prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8030-6 Moške visoke ČEVLJE št 44 prodam. Metelkova ul. 5/1, levo. 8029-6 KABEL za elektromotorje do 4 KS prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 8026-6 OTROŠKO POSTELJO z žičnim vložkom prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8012-6 elektromotor trofazni 220/380'KS zamenjam za enofaznega 1220 Ponudbe m oglasni 32 lir. Naslov v ogl. odd. » Jutra ^ Jutra. 7968-6 ®"^AMKE Pekovsko NEČKO (trugo) o i-i • v\ irankovno in letalsko se- f,Ä J C a vcl,ko,rijo prodam. Ponudbe n.a »el. odd. Jut a pod »Po- dam. Tržaška 19. 7870-6 SMOKING, predvojno angleško blago. dobro ohranjen prodam štirikolesni, nosilnost do ali zamenjam. Naslov v 250 kg. prodam. Korošče-0gL_odd.^ Jutra. 7875-6 va30, Zelena jam,,. GRAMOFON v zaprti omarici, brezhiben, primeren tudi za gostilno, masivno. 2 postelji. 2 naprodaj. Novi trg vil. nočn; omarici in drugo dcsno- 7975-6 pohištvo prod i m. Naslov PRODAM : otroški plašček, več nošenih ženskih čevljev in goj-zerice št. 34. Vprašati: Je- krajinski pretisk-: VOZIČEK 8136-6 8135 6 orehovo spalnico V ogl. odd. Jutra. 8134 6 škornje moške št. 40. skoraj no- gliceva 29/1. 7974-6 ve, črne boksaste pro 2 BIRMANSKI OBISKI, dam. Naslov v ogl. odd. beli, predvojno blago, pro- Jutra. 8133-6 dam. Ižanska 67, 7850-61 DVA PRAŠIČA Vec ročnih VOZIČKOV teže 60 kg za rejo pro-v različnih velikostih pro- dam. Naslov v ogl. odd. dam. Naslov v ogl. odd.!Jutra. 8137-6 Jutra- 7828-61 GRAMOFON MARMORNA KREDA jfcovčeg in nekaj zabav-bela kalcijev karbonat C nih Plošč prod«im ali za-00, 000, 0000. Plasticol jmenjam za protivred-Sintexpomice, karbolinei • nost- Rožna dolina c. katran, olje'za jermenL -jVIH^ 8152-6 stalno na zaloei" »Petro I BLAtfu _ . nafta«. Ljubljana, Ciril-Me-i?e. P.roda. Poizve se kro-■ - * - Jacnic, skofja 6. 8150-6 KLAVIR (mali Stutzflügel), zelo dobro ohranjen, zaradi so z» si^nJÀ „„ t.....denarne stiske za 12.000 ccn i proda muftar alvi^e" iir ^^ , va 5 ' -n g ? ai 0E'" od Po ogi. odd. Jutra P"d dogovoru«. 7952-6 »Kristal«. 8159 6 todova 35a. prej Tyrševa. MOŠKI PLAŠČ, J-376'6 poletni, dobro ohranjen, svetle barve, predvojno bla- aajkli orjakinji, prodam Mala čolnarska 17. Eli Peršah. 81436 VODNA SESALKA na ročni ali jermenski pogon, zelo pripravna za napajalnike po ugodni ceni naprodai. Ogleda se pri g. šušteršič Josip, Valjevčeva ulica št. 19. Kolezija. 8162-6 radio 5-CEVN1 »His Masters Voice» ▼ zelo dobrem stanju, procioni. Naslov v ogl. odd. jutra. 8163 6 ŽENSKO KOLO predvojno, rabljeno, toda dobro ohranjeno, prodam. Zadružna 15, Ko-deljevo. M70-6 i-RNE hlače odnosno blago aame* njum za dobro ohranjene modne hlače. Naslov v ocl. odd. Jutra. 8174-6 DVE SPALNICI moderno izdelani, ple-skanl na orehovo korenino. prodam. Novak, Zu loška 105. M06te. 8166-6 harmoniko diatonJčno »Zechnerj«-vo<, 3-tonsko, prodam. Jenkova 13, pritličje, levo. 1 8175-6 DVA TRICIKLA, 200 kg in 300 kg nosilnosti, ugodno prodam. Mehanik Ambrož, Tyr-šev« c. št 71. 81736 radio nov, 5-cevni, prodam. Ogled med 12- in 13. uro Naslov v ogl. odd. Jutra. 8179-6 koza dobra mlekiirica z dvema 14 dni starima mla- KINO-PBOJEKTOR PRODAM: 16 mm s ca. àOOO m 111- posteljo z »reža m po-mn prodam- Naslov r Steljno omar prodam prodam. Ponudbe na ogl najboljšemu ponudniku. odd Bjutra< oà. Ponudbe na ogl. odd. Ju- stroj, „„«/ tra pod »Ljubljanski« MOTOR za moško obleko pro dam. Naslov v ogl- odd. na sesalni plin. 45 KS, kompletno z generatorjem, v dobrem stanju, v obratu, prodam. Ponudbe na ogl. „ ^ HiRfiK Ponudbe nj ŠPORTNO KOLO8'86 ^ *od »Motor 45« kot novo in eno navadno, nemške znamke, prodam. Gosposvetska (Celovška) .cesta 55/1. 81906 KOLO in električni kuhalnik 8318 6 KOPIRNI OKVIR za načrte prodam. Našlo» v ogl. cdd. Jutra. 8317-6 PORCELAN-SERVIS, češki, jedilni, za 12 oseb. 0uVt,iAn: vuminiK kavt" za 6 "t« nova. Naslov v ogl. odd. ^JenKUHALNIK.G slike in plastike sodobnih in starih moj gtrov, dekoracijske • pred- prestave, prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. RÌI2-6 LEICA POVEČALNIK strov, dekoracijsKe- prea- , - -mete trajne vrednosti, Meteor proda za razne ontikvitete iz por-|^° I- ^navec Javor-celana in stekla, proda- "'kova 17• ^ '' do ja in kupuje J. Orazern.i'-'- 8332-6 umetnine in entikvitete. I RADIO »SIERA«, Pražakova 8. 8181-6 Prtcevni. za razvaienena otroški voziček [Poslušalca, proda Rogeli. športni, predvojni, lep, Jsvornikova 1?. Samo"-v nu produ j. Ižanska 24. jnedcljo od 13 do 14. 8270-6 športni voziček DREVESA 8*31-6 sl-uillbi vuuinn . - , ----- močan predvojni, pro- jao.ika. na.iboijsa, visoka dam Vodnikova c. 90. I'n nizka, hruške, n^re- 8269 6 'ice. breskve, vrtnic ovi- BLAGO ijalke. ribes, kosmulia. le. za 6 rjuh kapen. blr.ein, Potično grmičie. šp.n«ki vse najboljša predvojna bezeg za ograje itd., nro- roba, prodam. Naslov v daj« ceneje vrtnar: 7«. ogl odd. Jutra 8228 6 Šiška. Pod h i bom 40 KOLO 7775-6 žensko in moèko. dobro KO'ARCE ohranjeno, prodam. Na- boljše in nav dne. dobite slov v ogl odd. Jutra. Pri »La Mercantile«. Trst. 8221-6 Via Commerciale 5. 7773-6 ŠIVALNI STROJ I PRAVE IUTA VREČE Singer, pogrezljiv. sko-;iere dokIe, 2a!oe> traja raj nov. predvojno bla- uf,odno „aprodat: »Petro-go. ugodno prodam. Na nafta„. T.i„bliana. Ciril.Me-slov v ogi. odd. Jutr*. fodov3 35a pre. TvrJ 8213 6 j i.^--7-6 DAMSKO URO | KROMPIR IN FIŽOL zapestno nalO k..mnov p.ed sad tviJ razkužen. pnxian za lir oi». Ogled da Zl tretjino večJi pn g. vern. K. Kiooucax. de!ek RiZkužil0 z" navo- Krakovski n<-sip št. 10. dilom pri. jnž Mn4im opifko .Wolfova ul'ca 3 7792 6 MOŠKO OBLEKO | OTROŠKO ŽELEZNICO. SoBIZim Ä č r:cdV0in-i T iteryjI- lagodno predam. Giosen- ? «nskih čev- DO, Ciril Metodova 69,.!^ s ; ^ P™<^m. R,h,r. 8211-6" ■ 8330-6 MARMORNQ PLO&cO Portoro. 2.50X0.70 m. debelo 2 cm. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 8214-6 KOMISIJ. TRGOVINA za rabljene in nerabljene prdmcte Hinko Privšek. Kolodvorska 7. nasproti mestnega kopališča, proda: original Singer krojaški stroj, kakor nov, z veČK> mizo. šiv. tudi najfinejše ženske tkanine: rabljen ženski šivalni stroj, dobre znamke, šiva brezhibno : cena 2000 lir. Premičnine prevzamem tudi v komisijsko prodajo. 8207-6 VOZIČEK zapravljivčck, popolnoma nov, prodam. Likar, Planina št. 2 pri Rakeku. 8194-6 BLAGO za moško obleko, rjavo-čr-tasto, ter gradi za eno žimnico. ugodno prodam. Jarše Breg 16/1. 8290-6 JEDILNI PRIBOR, je prosto, novo. predvojno PRODAM 2 lepi srebrni smreki, visoki 1.20 in 1.40 m, ter cedro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8329-6 LJUBLJANSKI ZVON. letnik 1928. 1929. 19M), 1931 in 1932, prodam. Na-slov v ogl. odd. Jutra. 7533-6 MOTORNO KOLO, Victoria 200, tipa 39. dobro ohranjeno, 4000 km voznic, prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra. 8352-6 12 komadov OKEN. komptetnih, s steklom, enojnih, pripravna za delavnico, mera svetlobe 180 XI50. v dobrem stanju, prodam. Ogled: Vodnikova 42, Ši.ška. 8350-6 OMARA za obleko in perilo, iz mehkega lesa. ugodno naprodai. Kumer, Samova 1. 8340-6 MOŠKE GOJZERICE, dobro ohranicne. proda PRODAM: damske semiš čevlje z visoko plntovinasto peto, sa-lonarke št. 36, rabljene moške čevlje št. 40 in 42 ter belo volneno damsko vesti-io. Strossmajerjeva 4/1, desno. 8328-6 CEPILNA SMOLA prvovrstne kakovosti — Chemotechna. LJubljana Mestni trg 10. JEDILNICO, hrastovo, masivno, moderno, 10 komadov, in •Ornega« žepno ux> pro dam. Golobič Herberstel-nova 4a (aa Stadionom). 7909-6 SALON. GARNITURA ie mahagonija, 6 komadov, brez prevleke, zelo poceni naproäaj. Nasljv V oglas.oddelku »Jutra«. 7503-6 MISI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska 1. 7837 6 REJENO ZAJKLO, sivo oriakinjo. ugodno prodam. Koblarjeva 15 (za prisilno delavnico). 8116-6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema- — Drogeriji Kane. Židovska ulica L 7oU<5-w Kupim PREDMETE umetniške vrednosti, tudi srebrne, kupuie in prodaja trgovina »Umetnost« v Kolodvorski ul. 30. 7592-7 LINOLEJ, predvojni materijal, 3X3 m, kupim. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod: »Protivrednost«. S083-7 ŽIMNICO. manjšo, ali b!a»ir*e za otroško žiflKiico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroška žimnica«. F 8097-7 PIANINO, dobro ohranjen, kupim, v poštev prideto le prvovrstne znamke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 8054-7 Bosansko PREPROGO, novo ali dobro ohranjeno, velikosti 2X3 ali 3X4, kupim. Ponudbe h« ogl. odd. Jutra pod »Bosanska preproga«. PISALNI STROJ. v kovčku, no*' ali malo rabljen, dobre znamke, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8027-7 Gospodinjski ŠTEVEC kupim takoj. Plačam do- ZIMSKO SUKNJO zx srednjo postavo, novo ali malo rabljeno, ali blago za isto, fine predvoinc kakovosti, lahko poljubne barve, samo ne črne, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Suknja«. 7989-7 V KOMISIJ. PRODAJO sprejemamo in kupujemo 7983-6 fotoaparate, umetnine, preproge 10 druge boljše po-rabne in luksuzne predmete. Parfumerija »Venus«, palača Bata. 7905-7 KUPIM : gojzerice št. 37-38, nove ali dobro ohranjene, in kuhinjsko tehtnico do 15 kg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gojzerice«. 7871-7 BiCIKLE, motorna kolesa in gumo za bicikle ter motorna kolesa kupimo proti zelo «godnemu plačilu. Merkur, Puharjeva 8Ì03-7 STARE AVTOMOBILE in motorna kolesa kupimo proti zelo ugodnemu plačilu. Merkur, Puharjeva 6. 8102-7 ŽAMANJE, VRŠIČKE ali odpadke mehkega lesa kupimo. Žar Sveča, Rimska c. 16. 8033-7 KUPIM : Krajevni leksikon dravske banovine : Slovenski biografski leksikon ; Kroniko slovenskih mest; Letopis škofije ljubljanske 1935 ; Schivitz. Adel Krain's. — Zamenjam Ljubljanski Zvon letnike 1917. 1919 -0. 1922, 1924. 1926'27 za letnike Ì950-34, 1936 in pred 1917. Ponudbe z navedbo cene na o«el. odd. Jutra pod: »Kniigoljub*. 8003-7 NAHRBTNIK, dobro ohranjen, predvojni, kupim. Ponudbe na oc-as. odd. Jutra pod »Nahrbtnik«. 8090-7 DEŽNI PLAŠČ, moški. dobro ohranjen, predvoino blago, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poti »Balonska svila«. 80Ó8-7 H» JARČJC, po možnosti »Leghorn«, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Jarčice*. s07--7 FOTOAPARATE vseh vrst in posamezne de-e stalno kupuie proti takojšnjemu piačiiu. Sprejema tudi v komisijsko fwo-daio. Fototehnika, Dunaiska 15. 80«2-7 TOČILNICO ZA MED na 3 do 4 sate, model za vlivanje s.'tnic. vse za 8055-7 bro. Naslov v ogl. odd.jA. Z. panje, kupim. Po-Jutr«. 8024-7 inr.dbe na ocl. odd. Ju- DF.LN1CE tra pod »Točilnica». Trboveljske premogokopne | 8130-7 družbe kupim. Ponudbe z| globok voziček navedbo cene na ogl. odd.;mbIjen, s streho za Tutra pod »Delnice takoi«. punčke, kupim. Ponudbe 8020-7 ina ogl. odd. Jutra pod PREPROGO. ;»Tgračs«. 8128 7 perzijsko ali sarajevsko. I srebrne kovance vozliano. večio in manjšo, kupim. Ponudbe poslati kurim. Ponudbe z navedbo na ogl. odd. Jutra pod velikosti in cene na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«. 7919-7 SLEDEČE PLOŠČE. rabljene, tudi posamezne komade. kupim : Scmira-mis. Hebriden. Figarova svatba. Italiana in Algeri, Egmont Beethoven in Tancredi, Peter Schmol. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra rod »Uverture*. 7924-7 Enofazni MOTOR, 220 V, cca. ena šestina PS. 1400 ali 2800 obratov, brez Pim. £-?dreJ krtačk (asynchron), kupi- Rakek 96. »Kupim 1*koj<-. 8138-7 elektromotorje protj zelo dobremu plačilu kupimo. Merkur, Puharjeva. 6 814T-7 kupujem volnene trico jopice, krojaške in šiviljske volnene ter bombažne odrezke. Hrenova ul. 8. 8176-7 osipalnik Cplug) nov ali rabljen, v dobrem stanju, ku-Bombič. 8175-7 Am- 8172-7 rie j'iusiu, ii'.mu. pivy.uiii'j — .........—1 blago naprodaj. Podmil-|Crudiinski. Gledališka 14. ščakova 44 1. 8268-6; TU. 8339-6 3.10m KAMGARNA OTROŠKI VOZIČEK, (temnosiv. črtast) za mo- globok, lepo ohranjen, pro-ško obleko in gradi za 'dam. Naslov v ogl. odd. moške spodnje hlače pro- Jut-a. ^ 8353-6 dam. Naslov v ogl. odd. i ZNAMKE, Jutra. 8282-6 kompletno zbirko ali posa. KREDENCO nežne partije, tudi pfeko z marmorno ploščo, izde- morske, razen pokrajinskih, lek tvrdke Matjan, prodam, (kupim. Ponudbe na oglas. Ogled od 13 do 15. Po-jodd. Jutra pod »Znamke«, lakova 7/1. 8285-6 " 71 18-6 mo. — Ponudbe na kino!. STARE PLAŠČE »Union«. 7925-7 ':n .zracnice Za kolesa, ROČNI VOZIČEK v nerabnem stanju na 4 kolesa kupim. Nosil-'kupmi Mehanik nost do 200 kg. Nov ali Tvrsev« 4I. dobro ohranjen. Trgovina. ,,mRrlI[ ,I(T Ciril Metodova 69. 7917 7 ! SLUŽBENI LISI Dravske banovine m KUPIMO: Službeni list za Ljub- novo ali dobro ohranjeno ijansk„ pokrajino, letni-trodclno omaro, 2 kauča. J94I-19Ì2. kupim. Po-knjižno omaro, pisalno mi- nudbe na ogl- odd. Ju-zo. Ponudbe na ogl. odd. tra pod »Službeni list«. Jutra pod »Pohištvo«. I 8177-7 7979-7 MOŠKO OBLEKO BERKEL-PONTOS ž«- n^blieno ali ženski in decimalno tehtnico do plašč, kupim. Ponudbe 500 kg kupim. Ponudbe 113 na ogl. odd. Jutra pod ogl. odd. Jutra pod »Bei »Priložnost« 8188-7 fce1?- 7862-71 VEe IZVODOV • !, . ., ., učbenika Weber, Deutsch v raznih jezikih, znmrtve- für Ausiänder. 2. Band ne, medicinske zninstve-in tehnične. kupim. Dam v zamenjn- .-ejseea casa._ časopise in VQ protivrednost. Naslov tudi cele knjižnice kupuje stalno kniigarna Kleinmayr et Bamberg. Miklošičeva 16. 8046-7 PRIBOR IN FRIZ. garnituro. Srebrni jediln' ogl. odd. Jutra- 8232-7 oleinsko kislino stearin, vaseiinovo olje, jcitaceum (farmazet), ku-. . I pim. Ponudbe z navedbo pribor in fnz garnituro .z cene poo'-ber čevelj«. 8310-7 KOŽE DIVJAČINE in domačih živali kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg št. 5. 1—371—7 A. K. Weiraach: 24 VELIKI GOSLAČ Roman Nato so postali glasovi razburjeni, go-fpodje so gledali na ure in primerjali čas, Wiethoff je potisnil vso družbo ven ter zaprl vrata za seboj. Inge je ostala santa. Zunaj je slišala us:-foajoči šum razburjenega pogovora in zamolklo vršanje, ki je prihajalo iz vznemirjene dvorane. >Mario!Se vam ne zidi, da imam pravico vprašati?« »Seveda imate pravico vprašati. Le jaz ne vem, ali imam pravico govoriti. Tem bolj, kar gre — na mojo dušo — samo za domnevo Torej: Mari© je doba ob začetku presiedila neko pismo...« j-Od ženske?« »Sodil bi, da. Zaradi tega piama ae ]« hudo razburil. Da sem ga utegnil prestreči, ga prav gotovo ne bi bil dobil v roke!« je zarenčal, in obraz se mu je spačii od besnosti. »Vsaj pred koncem koncerta ne!« sin pravite, da ne veste, od koga je bilo?« »Mario mi ni povedal. Niti tega ne vem, kaj je bilo v njem. Na miza ga tudi nI pustil, drugače bi bil jaz gotovo tako nera-hločuten, da bi ga bil prečLtaL Kakor norec je dirjal sem ter tja. in klel in razsajal... v samih takih pretrganita stavkih ... ,niti na misei mi ne hodi' in jie pa ne' ... in ,pa bo menda le treba*...« »Da...« je vsa zasopla rekia Inge. >1m potem?« »Potem si je ogrnil plašč in planil wn, Nu, mislil sem si svoje.. .< »Gotovo ga je zunaj kdo čakal, ki je hotel z njim govoriti.« »I seveda... kaj sem hotel? Nahrulil sem ga: ,meša se ti, pusti babnico, naj jo vzame vrag, prav nič je ne bo škoda!' A šiloma udržati ga konec koncev n'sem mogel! Pomislil sem tudi, češ, nemara se mu posreči, da jo pomiri jn se čez nekaj minut vrne ... toda ni ga bilo!« »In niste bili mč v strahefa zaradi tega?« »V straiheh ? Ne! Divjal sem.« y-öe niste bili v straheh,« je poča^., x mrtvim, a čvrstim glasom rekla Inge, glaj ae t« gotovo ai prvič zgodilo.* fijmljlu^'mmiijuixliiiiiju n » * ulojulm h m i i n h stanovanje □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LI n □. n f ne, marveč samo ?..— edini ponedeijski list »JUTRA« lire mesečno znaša naročnina za v Ljubljani, ponedeljsko izdajo SLOVENSKI NAROD Prihodnja številka izide v ponedeljek zvečer in prinaša med drugim poleg obilice drugega gradiva: 800 let Ljubljane Velikonočni potres leta 1895 Za vratni unior — sredstvo boljševiške poli Like Smisel in dostojanstvo dela Zavod za ureditev naselij Kako naj zatemnimo stanovanje Praktična preskrba s plinom Nevarnost zaradi pomanjkanja vitamina C če še niste, naročite se takoj v upravi v Narodni tiskarni, da boste lahko list redno prejemali na dom. JiGQDGGQGGGGCGGGGGDGGGQGGGGQGGGGGQQQQGQQGGGGU f° iffT^eS'mesto Mev. ali 2 prazni sobi s soupo- . ibo kopalnice ali garsonjera ro, po možnosti v centru, — iščem za čimprej. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Sapi mostojna dama«. 7258-21a M STANOVANJE r-] enosobno, iščem. Najerr,-ri nino pločam tud: za več Q mesecev v naprej. Fo- □ nudbe poslati na o«l. □ odd. Jutra pod »Dogo- □ por« 8164-21a □ STANOVANJE □ eno- ali dvosobno, fcakr- □ šno koli in kjer koli v □ tijubljuni iSčem zu ta- □ koj- Ponudbe na osi. □ odd. Jutra pod »Proti-n usluga«. 8220 21a □ OPi-.iMLJENO Q dvosobno stanovanje s ku- □ Sinjo iščem za tri odrasle □ osebe. Naslov v ogi. odd. □ Jutra. 8192-21a □ STANOVANJE f! z majhno sobo in kuhinjo, D event. tudi samo večjo sodi bo s štedilnikom išče tri- □ članska družina za tako) O ali za maj. Prevzame tudi O mesto hišnice ali pa bi po-G'magala pri gospodinjstvu in O šivala v gospodin;stvo spa G dajoče perilo. Ponudbe na □ ogl. odd. Jutra pod »Vest-Q na in mirna«. 8273-21a □ DVOSOBNO □ lepo stanovanje s kopalni- PKEDMETE umetniške vrednosti, tud. ebrne, kupuje in prodaja trg. »Umetnost« v Kolodvorski ui. 30 7592-7 Novejše SPALNICE, d ali mehe:< les, Kupim, onudbc na ogl. odd. Ju-,i pod »Trd ali mehek ;S«. 8326-7 OTROŠKI VOZIČEK, obok, dobro ohramen, tali kupim. Ponudbe na »1. odd. Jutra pod »Glo-■ k«. ' §316-7 Bele zajčje KOŽE ■ jpujc trge.ina »Juiiiana«, i"r.mči>k iska ul. 8315-7 MOTOR, ■mpiet-n z menialnikem, .i tovorni avto, kupim. — " >nudóc; na ogl. odd. Iura rod vMrt.>-«. 8344-7 UTO ZA VRT ipirao. »Triumf«, Miklo-Jeva 12. 8336-7 SLOVENSKE KNJIGE pim. Dobro plačam. Podre na ogl. odd. Jutra -vid »Privatnik«. 7317-7 MO: lORJEVl. KNJIGE, re in nove, kupim. Pla-in dobro. Ponudbe na ov!d. J..tra pod »Zbi-tet-f. 6792-7 STEKLENICE ' čn:ii vr.-t, kupujemo. •>ro y i lai amo N . Vašo . o jih previ-«rr.amo ni ionu. B. Giùin V d i + »-rr ? ' ^T_~ KN.1GF, ČAfOPISE ic REV!JE znovi.stne Kupuje knji irna Janša Dolžan, J-375 7 VREČE prazne cemcntne n sli-čne papirnate, kupuje l :RCNAFTA. Cirli-Me-(Tyrseva) št. 35:. J-330 7 (TNTI STROJ :■ je.i' po mož-ooliše znnmfef — Oe-ov. c Ko'odvor-l t*n 8- 7-379-7 m AR a &ške s-.ek »Jutro« pod šifro • Boljš-3« 7844-7 BLAGO za ole eko, s podlogo — ngileško ali Sofko — red vojno, kupim in pla-čam tiikoj Naslov v osfl oddelku »Jutra«. 7831-7 STEKLENICE za PIVO "Mmnrice. butelke in .mp.mjske kupuje stalno po najvišjih cenah rostiina Lovšin. Gn--d šče št 13. 7830-7 I.EFO OMARO Po m>zaoòt orehovo — kupirr. t ikoj. P! č. m do b o Naslov v og! .?Q'm odde'k'1 »Jut-a«. 7829-7 ?Firo m. c f Su jem kup m. Plavam debro. Cauk i jevo nabr. 7, 1. 7951-7 * Prostor za DFT AVNICO iščem v b.:'--ii Viča. Po nudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Mima obrt« 8000-17 TRGOVSKI LOKAL na prometnem kraju, za ^neceri'o in mlekarno, od dam. Naslov v ogl. odd. Jutra ' 7784-17 TRAVNIK se odda v n 'pm. Po:zve =e Sv. Perra nasip St 27 3126 17 KO NJO TRAVE za leto 1944 vz mem v nujem. Huč. Vegova ul. 10 8157-17 IŠČEM LOKAL z inventarjem al- brez Ponudbe na og! odd. Jutra pad »V mestu« 8075-17 ! -jßi&lJZZL K. ZASTONJ d;im kos njive za pnšnjo gospodarjeve n.live v bil zini Baturnusa. Dosrovo ri se Zaloška c. 28 LJubljana 3153-20 DRUŽABNIKA (-ICO) išče a vtoprevozništvo s ^ avtomobili, ki ima stalno vožnjo. Vrednost avtomob'-lov 1,500.000 lir. Mesečni fiksni zaslužek 10.000 lir in provizija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sj gurna naložba denarja«. 8104-20 REAL. PISARNA Habijan Miro. Cigaieto-va I/p. prod. več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta po zelo ugo dni ceni Lepo -itavbno parcelo dobite žp za con. 50.000 Lir. Pohitite dokler ie še prilika! 8131-20 STAVBNO PARCELO kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 8016-20 PARCELO, ">00 do 1000 kv. m, v severnem delu mesta, kupim. Prekupčevalci izključeni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bloku«. 7971-20 HIŠO malo aH staro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutivi pod »150.000-. 8146 20 PARCELO v šiški, na sončni legi, gramoz, nrodam. Ponudbe n, ogl. odd. Jutra i pod >Sončno«. 3142-20 i HIŠO 'z večjim zemljiščem prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod > Zemljišče«-. 8141-20 PARCELO stavbno, v severnem de-i Su tre-:. . .najraje v Šiški, do 300 000 lir, kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 8235 20 HIŠO vejst no-.injsko za Bežigradom z manjšo hipoteko, prodam Za lir 700.000. Ponudbe na ogl. ccid. Jutra pod »Nova«. 8234 20 PARCELO stavbno z., enonadstropno vilo v izmeri 530 kv. i na prodam zu. 70.000 lir. I Ponudbe n.i ogl. odd. ■ Jutra pod »Materija! na mestu« 8233-20 HIŠE parCLie zemljišča, travnike. gozdove, njive, tudi ve j je komplekse, ku-pm Po naročilu svojih [-ijentov. — Realitetna piijirna Hinko Privšek, Kolodvorska 7. nasproti Mestnega kopališča. 8202-20 NJIVO ali multino parcelo takoi kupim. Ponudbe na ogl. odo. jutra pod »Za obdelavo«. 8277-20 VEČJO HIŠO, stanovanisko ali trgovsko, / Liubljani, takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 2 milijona«. 8239-20 VILO v Rožni dolini, v okolici Vrtače ali na Mirju kupim do 1,500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: ■■-Ali pa tudi več«. 8238-20 STAREJŠO ah pa tudi novo stavbo .u;-i,n ob cesti, v ne pre-gosto naselienem okolišu Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno kupim«. 8237-20 VEČJI KOMPLEKS zemljišča ali pa tudi posestvo kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi 20.000 kv. m zemlje«. 8236-20 VEČJI KOMPLEKS zemljišča, cca. 7000 kv. m, prodam po 80 Ur kv. m v industrijske namene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi parcelacija dovoljena«. 82-0-20 ENODRUŽINSKO VILO solidno zidano, z velikim sadnim vrtom, prodam za 810.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadno dre v e«. 82-19-20 PARCELO v gradiškem predmestju, t. i. v pričetku Kožne doline, v okolišu tobačne tovarne, Vrtače ali na Mir-u, takoj kupim za vsako .eno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ker ljubim ta kraj«. 8248 2C LEPO PARCELO v Ljubljani takoj kupim proti takojšnji gotovini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam 100.000 lir«. 8247-20 PARCELO v šiški ali pa za Bežigradom takoi kupim in dobro plačam. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Gotovine dovolj*. 8246-20 KUPIM PARCELO za zidavo trgovske hiše, in sicer ob Dunajski cesti ali pa tudi kje drugje ob prometni cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iz k] ; učeni posredovalci«. 8245-20 LEPO STAVBNO parcelo na iepem položaju kurim do 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Po voini zidam«. 8244-20 PAP.CEI O k ;er koli v Liubljani kupim takoj. Ponudbe na oel. odd. Tutra pod >,Do snn.noo lir«. 8243-20 PARCELO <■_ strogem središču Liub-li-.ne takoi kupim. Lahko rudi do 2.SOO.OOO lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod .>Samo centrr« 8242-20 hišo ali vrr.o. kier koli v liubljani, kupim do 500.000 lir. Pr, nudbe na oel. odd. lutra pod »Še ta mesec«. S"Mi-20 Lepo VILO ali HISO, v priiaznem okolišu T.:ub-liane, kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Imam lir 1 5 00 000«. 8?40-20 LEP KOMPTEKS 'errliišča. 60O0 kv. m. pro-!im po 95 lir kv. m Pripraven za industriiské na-Tene ali za parcelacijo. — Ponudbe na og!. odd. Ju -a pod »Kupim travnike«. 8?5l-20 Enonadstronno HIŠO. -oDolnoma novo. za Be-/jorjdom. prodam za' tir e ogl. odd. Jutra pod »Sonce'odda. Naslov v og' odd. — sveži zrak«. 82S8-20 .Jutiiu. ' 8185 23 [IJ t STAVRVO PARCELO, v hmeri 830 kv. m, za zidavo trinadstropnice, ki leži ob Dunajski cesti, prodam za 1,200.000 lir, najraje pa jo zamenjam za .gospodama eno- ali dvodružinsko vilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava-proda-)'a«. 8259-20 DVE PARCELI, ležeči druga poleg druge, 1300 in 580 kv. m, prodam za 175.000 in 95.000 lir, za zidavo vile ali v industrijske namene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V neposredni bližini središča«. 8260-20 PARCELO, na lepem sončnem prostoru, v izmeri 1500 kv. m, prodam za 250.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moram prodati«. 8261-20 PARCELO, ležečo ob cesti. 1095 kv. m prodam za 100.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zazidljiva takoi«. 8262-20 PARCELO, na krasni legi, v velikosti 770 kv. m, prodam resnemu kupcu za 99 250 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktno«. 82'!3-'>0 TRI LEPE STAVBNE parcele prodam, in sicer v Koleziji, med Gerbičevo in Mencingerjevo ulico. ter na Kodeljevem za 221.260 162 000 in 190.240 lir. Po nu.lbe na ogl. odd. lutra pod »Ker kupim večio hišo«'-. 8264-20 PARCELO za zidavo hiše ali vile, na lepi točki Ljubljane, prodam za 68.000 lir z vsemi stroški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno potrebujem denar za trgo-vi"0«. 8265-20 LEPO STAVBNO parcelo, na lepi sončni legi v Sp šiški. prodam za 210.000 lir. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Po-n;k tnkn iskreno ljubil, go jo n i ž.ippeni pokopališču sv Jakoba v Banjnloki dne 21 marca 1944 "prejela v svoje okrilje Plemenitemu pokojniku. — blag spomin! Notasela, K:čevje, Liu'i'jana. Tuheljske r«-p lice, fine 19. -21 marea 1944. MICI, žena; JOSIP, slu: Fit ANČKA, snaha; AND. t F. J in MOJCA, vnuka; ANTON, hrat: sestro: VI TOSLAVA, FAN CI, I AN fICA 111 IVA ter ostal sorodniki. Ne, koüko kdo da za Zimsko oo-moč. ampak koliko b» irogsl dati, na to bodo nekoč gledali GOSPODIČNA, preprosta, čedne zunanjosti in mirnega značaja, želi spoznati sebi primernega gospoda v starosti do 35 let, zaradi poznejše ženitve. Tajnost .zajamčena. Samo resni dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Dobra prijatelja 27«. 8022-25 GLAVNI STROJNIK, 40 let star, visoke postave, bil je več let odsoten iz domovine, osamljen, želi spoznati zaradi ženitve go-spod'čno prijetne zunanio-sti, do 32 let staro, ki bi bila razumna in dobra gospodinja in si želi dobrega moža, ki bi mu bila v dobrih in slabih časih vsestransko zvesta tova-rišica. Slika, katera se diskretno vrne, zaželjena. Dopisi r.a ogl. odd. Jutra pod »Lep sporazum zaželien«. 8118-25 mlada vdova inteligentna, iz boljših k-ogov. dobro situirana, išče v svrho ženitve poznanstva z akademsko naobraženim gospodom do 40 let. r»«ne norrudbe s sliko in Dolnlm naslovom na ogl. odd Jutra pod >Jasmin«. 8094-25 mlada gospod čna z nekaj gotovine in lastnim stanovanjem išče poznanstvo radi ženitve z obrtnikom ali slišno. Samo resne ponudbe s sliko in nolnim naslovom na ogl. odd Jutra pod »Krasni večer «. 8095 25 RAPI ženitve išče državni uradnik z lastno hišo simpatično gospodično do 25 let. Diskrccija zajamčena- Ponudbe s sliko in poln:m naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Stastije«. 8226 25 obrtnik bolj močne postave, zna. čaien. diskreten, bi poročil sebi orimi-mo gospodično ali vdovo brez otrok. v poštev pridejo samo ponudbe s točnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Automeha-nik. 821825 SAMOSTOJNA GOSi'A čedne zunanjosti, dobra gospodinja, z lastnim stanovanjem. želi spoznati do brosrčnega gospoda n->d 5C let, neodvisnega, zapuščenega. zaradi ženitve. Resni dopisi s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra oskrba«. 7921-25 PAPAGAJCFK, ! SLIKE ta legitimacije, moder, je ušel. Prosimo, I reprodukcije, Leica slikanje vrnite ga v Gregorčičevo na domu jn v ateljeju, fil-ulico 23/1. 8119-37 ^nanje pogrebov in na mrt- KRASNO TELE, bikec, simendolec, od prav dobre mlekarice, za plem-;, odda Vrtačnik, Tržaška t-sta 75. 8067-37 DRUŽABNIKA(-ICO) išče avtoprevozništvo s 4 avtomobili, ki ima stalno vožnjo. Vrednost avtomobilov 1,500.000 lir. Mesečni jž^ieznik" fiksni zaslužek 10.000 lir cnta <.j in provizija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna naložba denarja« vaškem odru, amaterska iz delava ter vsa fotografska dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Foto Gr..d Mira, Miklošičeva cesta 20. 8322-37 HARMONIKE najbolje popra\..a in ugla šuie po ugodni ceni A. ! Vrhnika. Stara ; gostilna Oblak. ' 6655-37 1 VASI. ROIxAVICE in usnicne čevlie, vse iz- iM-rrnr-r^T-i^T« 8,05 57 dclke iz usnja barvamo in INTE LIG FNTNO |lemij ecv|)e e,stimo po najnižii ceni. Džcmal Hai-rula Mestni trg 11. I—340—M—37 LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se telefonske šte-j vilke 39-23, ki pokliče tovarišico mlaiiih let za sprehode in slično išče isto taka dama. Cenj. dopise na ogl. odd. lutra oud. »Družba«. 8069-37 URUZABNiKA - CO Radi večjega nakupa blaga in povečanja trgovine i - . potrebujem večjo goto- *pecuelno tvrdko za ugla- vino za nakup dobro ido-čega življenj-keg, prtd-meta. Lep zaslužek z«si-guran! Vzamem tud: po soj ilo na trgovsko hišo v Ljubljani do cca. 300 do 400 000 Rapitila zmožnim osebam se nudi lep za-|nu slu?ek Delo sol dno! Po poleg ševama ter popravila gUso- virjev in harinonijev lurasek, Zri" ^a 7/II., Ljubliana. J-337-37 Pozor! /v • .STVENIK psiholog - ..ioder — se naha j v . ubijam. Trste-jlica l/I, levo, kaiarne Majcen. Iz nudbf na oglas, oddelek . isave v in pove značai in »Jutr«« pod »Trgovina«, j prihodnost. Razloži vam 8093 37 istrološka in hiromantska ZELENI PAPAGA5CEK prašan .1 Pišite mu ali pa po imenu »Koko: se le »c osebno ìavite dnevno od izgubil. Oddati ga ie '4 do 17: ob nedeljah tu-nroti nagradi K ri v^ka di od 10 do 12. M-336-37 20. Stefančič.. 8125 37: -- IOHKTVO spalnico, event. jed'ln:col In kuh'nio, kompletno sprejmem v lepo zračno stanovanje v svrho uoo-r.-.be. Ponudbe na ofil. odd. Jutra pod »V shrambo«. 8155 37 80.000 LIR POSODIM ali pristopim k donos nemu podjetju Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Tudi 100« 8145-37 ! ZNANCI. PRIJATELJI. | ali že veste, da sem : otvoril lastno urarsko delavnico? Jaka Goli. | Rimska cesta 21. 8180-37 ! KAPITAL vložim v solidno podjetit kjer jc varnost naložbe po po noma zasigurana. Pr Gnidovčeva ulica Št. 5 Vse denarne in trgovske posle vršim hitro, ločno m so lidno Priporoča se: RUDOLF ZORÉ, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel 38-10 Več mizarskih ;i p ©mejnikov isprejmem v stalno delo. Plača dobra. Mizarstvo POTOČNIK O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštvo dobite info-matije: Ljubljana, Beethovnova 15, levo. pri JUGO-KREDIT. 8101-37 POSODIM 50.000 LIR. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50.01KI gotovini«. 78"9 37 NAPROŠA SE OSEBA, ki ima namen potti'.^ti v Bolgarijo (Skopie), da se zglasi na naslov: Stana Mi-lanovjc, Emonska 2. pioti dobri nagradi. "'?S''-37 merni rentabilnost zaželi na. Ponudbe na oc', old Tutra pod »Kapita1' 8291-37 ZAPFSTNO URO. znamke »Swiss Made« ;c na veliki petek reven dijak izgubil od OUZD do pre laza na Ciril-Metodovi cesti. Najditelja lepo prosi, da jo odda proti nar — d pri Lttonja, Ciril-Metodova cesta 41. 8324-3" PREDMETE, KOVANCE. DENAR NA KIT IN DRUGE DRAGOCENOSTI VAM VNOVČ TAKOJ V GOTOVINI Al. P!aii išek Knafljeva ulica 3/5. (bivša Dvorš-ikov» ul.ca)'g (tramvajska postaja Sv. Križ) lavna draiia na mestni pristavi dne 18. aprila 1944 ob S. uri popoldne 1 GRAMOFON, 1 MOTORNO KOLO, 1 TRICIKEL, 1 MOŠKI BICIKEL, 1 DAMSKI BICIKEL, 1 MALI STABILNI MOTOR, 1 KOMPL. AVTOMOBILSKI MOTOR. Predmeti se bodo nahajali pol ure pred določeno dražbo na dvorišču prostorov mestne pristave, Povéetova ulica, kjer se bodo lahko isti ogledali. lllllliilililllilSi!!! Illliillllliil Prosimo, da prijazno sprejmete raznašalce tombolsklh kart! KOVINQSTRUGÀIÌJA zmožnega — rafano takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »STRUGAR«. J-635-I i » 111 11111 » m i i n i m m b i m i a i Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem in znancem TVRDKA POTOČNIK ÄUZARSTVO NOTRANJIH OPREM LJUBLJANA, GNIDOVČEVA ULICA 5 rmnru-nr Tnrrir^nnnnnnrinrinrrii a H « » loaaannnnrii » luuuDaanDnmnnDciaDD; TTTTinDnacocaGa SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam naredimo takoj. — Vaše malčke fotografiramo v 12 različnih pezah ali več. — Slike v naravnih barvah v moderni izdelavi. □ □ j □ □ □ n □ ; n IŠČEM TIHEGA ZA DOBRO VPELJANO SOLIDN» TRGOVSKO PODJETJE V LJUB LJAN1. Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«. Scandali harmaraffee in rzülo apsrati £7Ä>;KO KARLOVŠEK LJUBLJANA, Knafljeva ulica 8 FOTO-STUDIO „JUS TS" NASPROTI NEBOTIČNIKA TTTTncanm ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem »P E T R O N A F T Ä« A. H M E L A K m seralna o?.|a in keütlM xzileT.ki LJUBLJANA, CIRIL METODOVA CESTA ŠT. 35 a R icoaaaüüaGGGüüaGDaDDQaDnaGDaGGGnDaciGGaGucDGüa □ □ □ n □ □ □ G G iggqgooggggoggqooggqgoqgocegoqgggggggnogggggn G G n h n □ □ G □ □ n □L À L AIČ SLÀVK SPLOŠNO ècETARSTVO specialna izdelava raznovrstnih omel F JÜBLJANA in ščetk za trgovino, obrt in industrijo TR2AŠKA CESTA ŠT. 47 G G G G G G G n -.uGOOOGGGOGQGGCGGQOQGGQGQGGOGGGGUGGGGGGGGGL Zahvala ^ Za vsa topla sožalja. ki so nam bila izkazana ob težki zgubi našega ljubega soproga, očeta in tasta, gospoda ECGOMIPiA FEG32A učitelja najiskrenejša hvala. P sebno se zahvaljujemo gosp. pri:aanju di. Bajcu tei ostalim gg. zdravnikom, čč. sestram in duhovščini za njih nadčloveški trud. požrtvovalnost in tolažbo, ki so jo nud'li za časa njegove bolezni. Najpri-srčnejša hvala gg. učiteljstvu in šolski mladini ter vsem onim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnj' poti ter zakrili s cvetjem njegov poslednji domek. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 19. t m ob 8. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 7 aprila 1944 ŽALUJOČI OSTALI. tT.nmTjm imrDGGaooGaoooaoaoGOGOoaGaoai n h ii onr g PRIPOROČA SE IN ZELI CENJENIM GOSTOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE G „PRI LOVCU44 LJUBLJANA R bleiweisova cesta 2 □ GOSTILNA RIMSKA CESTA 24 TELEFON ŠTEV. 46-95 SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELEZNIMA SEKAVČNIK LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG J G SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCM TVRDKA IVAN ROZINA i n LJUBLJANA BARVE IN LAKI! DUNAJSKA CESTA lj G G G G G G G G G G ""JI U G G G G G G G G g g ^HnoGnnnooGGiDaaGaijmLJua^nooGGaaamcjGGiJuuui JI m VESELE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM LJUBLJANA ROBERT GOLI ŠELENBURGOVA 3 O G G G G g G G G G . jaaaaaaaaQaaQaaaaaaDocojnarxrrnngnnnnnaaaooa f i't.l^i-2 Vam. ki ste na kakišen koli način izrazili svoje sočustvovanje ob vel:ki žalosti na zlomu .neje pieve ike sreče in spremili na talco zgodnji, toda že poslednj poti mojo ljubljeno ženo, odnosno rtt'eiko m sestro KINKI iskrena in prisrčna zahvala. Za rliko skrb in poslednja toiažila naj oo izražena zahvala častit; tuhoväö'nl usmiljenim sestram m zdravnikom Lepa hvala Vam ki ste jI poklonili toliko lepih cvetov in zelenja in Vam. ki ste ji zapeli tako lepo. zadnjo pesem V Ljubljani. 7 anrila 19.44 In*. ODON V T GA in ZAJCEV« h. «V • \*r. t - 'il^Mi. r. !S O VSEM CENJENIM GOSTOM ZELI SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Restavracija «FÌ90VGC1 □og G □ G G G n ^□aaaaaoaauGuuaaaaaooaaaoaaaaauuGGaaaaac ENGROS :acng DETAIL I. C. HAYBR MANUFAKTURNA TR.GOVINA LJUBLJANA Wolfava ulica Marijin trg OSNOVANO LETA 1834 G G G G G G D D G G G G • jroTTrr¥TTinrTrn^^ Ljubljana (Tritavo), Cesta v Mestni log t$ MLINE, MLINSKE STROJE, MLINSKE UMETNE KAMNE, 0 MLINSKE GARNITURE □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O PREMOG I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 »♦«♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦«♦♦t» Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenburgova nI. 4 teL št. 2109 rmmmni 111 n n h r-* » » mum t d h » s m ■ h » « » » luuamq KNJIGARNAg TISKOVNE ZADRUGE § želi vsem svojim cdjemtdcem zadovoljne veliUocne praznike 1.1 I I I I P H ILOJUULIJULXI30G0UJLILJ.I i * 11 I » I I H » I I » B I H □ □ laDDDaDaoaaai^aDacDDDaoDi □□□□□□□□□□□□□a „L0TQN" Logar Tone reklamna grafika, škropljeni izdelki LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 38 izdeluje slikanice za otroke, barva usnjene izdelke I TE L. I 2 9 51 ustanovljena leta 1820 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ g opravlja vse bančne posle S R □ p □ □□□□aaxxxoDDmaoaGaoac^^ Sprejema daje posojila, izvršuje m m in Frančiškanska M č i t a j t e pazljivo oglase M JUTRA" KLOBUf ARNA „P A J K* Vam strokovno oenaü., preoblikA in prebarva VaS klobuk, da ixgìeda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaioga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, »V. PETRA CESTA ST. SS MIKLOŠIČEVA CESTA ST. VZ f Nasproti hot.eia Union) iijaaaaxiaoDDaaoDDnoooaGaaDat Vesele velikonočne praznike Vam želi tvrdka MAKSJERAS LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 34 Telefon 38-36 ČOKOLADA — BONBONI — KEKSI -OCDn0CHIDC300nDGD00aDDD0QCX3öni ODCDDDoaooDaDnaaDooDDonnnann JOSIP URCH TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM LJUBLJANA, Dunajska (Tvrševa) cesta 33 (JAVNA SKLADIŠČA) I __ IDÜi ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i i BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ ŽELJ j »MERKUR« TOVARNA MILA IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA STARI TRG ŠT. 17 ! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I SREČNE IN VESELE PRAZNIKE ŽELI JOŽE OLUP ml. MANUFAKTURA IN KONFEKCIJA LUBLJANA STARI TRG 1 ■□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ojoaoDaoaaaoaoDDnrrojaauuuLii^ § □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZALOGA KLAVIRSKIH HARMONIK! - IZDELOVANJE DIATONIČ-NIH HARMONIK! - STROKOVNA POPRAVILA — VAM NUDI LE REZKALN t SKOBELNK VRTALNE BRUSILNE POLIRNE IN DRUGE STROJE IZBRANIH KONSTRUKCIJ □ □ Tvrdka JOSIP FLEISS LJUBLJANA, Dunajska 35 a □ □ w CDOaDDCJGCIODDODOOGGDODDnODnCOIJnDDIIOIODDDUEIO^ I Gustav Levičar § LJUBLJANA, Medvedova cesta 14 L □ □ □ □ TELEFON 47-91 □ ^□□□□raxajDnnDaaa^ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Srečne in vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem SLAŠČIČARNA „BLED" Aleksic Aleksej Pasaža nebotičnika in Miklošičeva cesta .■□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I SREČNE PRAZNIKE ŽELI SVOJIM GOSTOM gostilna S E M R A J C TOMAČEVSKA CESTA ŠTEV. 9 oaiiDODDDDootriDDaaaamanDCEr, I □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□i ^DGGoocniiaiiiaGancEGDmaDoiB B ŠPENDAL JOŽE p r ljubljana SPLOŠNO KROJ AŠTVO KOLODVORSKA ULICA 2b ^□□□□□□□□aaDDOiDrxionDDODanDnanDnocc^oc111000^ Zanafsk a. d. LJUBLJANA