Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
21.
kos.
V LJUBLJANI, dne 15. marca 1933.
Letnik
IV.
159. Pravila okrožnih odborov obrtniških združb.
160. Državni strokovni izpiti uradniških pripravnikov v ministrstvu za gradbe.
161. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
VSEBINA:
162. Odločba obče seje državnega sveta glede prijavljanja carini zavezanih predmetov ob prihodu iz inozemstva.
163. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
159.
Na osnovi § 392., odstavka (s), zakona o obrtih predpisujem tale obrazec za
pravila
okrožnih odborov obrtniških združb.*
I.	Naziv, sedež, območje.
Člen 1.
Na osnovi § 392. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. se ustanavlja okrožni odbor obrtniških združb s sedežem v ..........................................
Okrožni odbor obseza območje naslednjih srezov:
Naziv je: Okrožni odbor obrtniških združb v
Pečat okrožnega odbora je okrogle oblike in navaja naslov in kraj sedeža okrožnega odbora.
Okrožni odbor je pravna oseba.
II.	Naloge.
Člen 2.
Okrožnemu odboru obrtniških združb je naloga, zastopati in pospeševati skupne stanovske in gospodarske koristi obrtništva, zastopanega v združbah rokodelskih obrtnikov, ki sestavljajo okrožni odbor.
Okrožni odbor vrši zlasti te-le naloge:
1.	pospešuje stanovske in gospodarske organizacije obrtnikov;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8- januarja 1933., št. 2/1/1.
2. podpira združbe, zastopane v okrožnem odboru, pri izvrševanju njih nalog, jim daje o tem navodila, obvestila in nasvete in skrbi po predpisih zakona o obrtih in navodilih pristojnega oblastva in zbornice za enotnost v poslovanju in postopanju po vseh vprašanjih, ki spadajo v področje združb, zastopanih v okrožnem odboru;
3. spremlja vse važne pojave po tehniških in strokovnih vprašanjih vseh obrtov v svojem območju;
4. dela za strokovno izobražunje obrtnikov in obrtniškega pomladka v svojem območju, zlasti s tem, da prireja konference, sestanke, predavanja, razstave, osnavlja muzeje, učenske in pomočniške domove in druge ustanove za pospeševanje obrtništva, podpira strokovno izobražanje s tem, da izdaja in pospešuje strokovne knjige, liste in časopise, objavlja strokovne članke in spise;
5. otvarja strokovne šole in tečaje in podpira strokovni pouk;
6. organizira informacijsko službo po vseh vprašanjih, ki imajo pomen za obrtno poslovanje;
7. podpira umno nabavo sirovin, deluje za olajšanje kredita in tehniško izpopolnjevanje strok, zastopanih v okrožnem odboru, podpira osnavljanje in razvoj gospodarskih zadrug in ustanov za skupno nabavljanje, za skupno proizvajanje in prodajanje proizvodov, za dajanje kredita;
8. se briga za koristi obrtništva pri javnih nabavah in delih;
9. skrbi za zakonsko sestavljanje komisij za opravljanje mojstrskih izpitov in za njih pravilno poslovanje;
10. ustanavlja in podpira človekoljubne sklade in druge ustanove za podpiranje poedinih pridobitnikov in njihovih rodbin v stiski, starosti in ob smrti, pospešuje zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost in smrt članov združb, zastopanih v okrožnem odboru, in osnavlja tudi druge socialne ustanove, koristne za obrtnike in njih pomožno osebje;
11. sodeluje glede posredovanja dela z javnimi borzami dela;
12. nadzira redno uravnavanje učenskih razmerij po združbah;
13. zbira in sestavlja statistične in druge podatke včlanjenih združb, obrtov njihovih članov in njihovega pomožnega osebja, letna poročila o stanju obrtništva v svojem območju;
14. daje na zahtevo državnih in samoupravnih obla-stev in njihovih organov in zbornic ali pa po lastni pobudi zahtevane podatke, izjave, pojasnila, mnenja in predloge o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obrtništva dotičnega območja;
15. odreja bodisi po lastni pobudi ali na predlog združb vse ukrepe za obrambo in zaščito koristi obrtništva, zlasti zoper neupravičeno poslovanje, in pazi, da se pravilno uporabljajo zakon o obrtih in ostali zakonski predpisi;
16. vlaga prošnje in pritožbe članov združb, včlanjenih v okrožnem odboru, in zastopa njih koristi pri državnih in samoupravnih oblastvih, njihovih organih in zbornicah;
17. podpira zbornico v izvrševanju nadzorstva nad združbami;
18. vrši tudi vse druge naloge, ki so označeni z zakonom o obrtih, z uredbami in pravilniki.
Okrožni odbor z banovo odobritvijo lahko ustanovi skupni razsodniški odbor za reševanje sporov med člani združb in njihovimi službojemniki iz službenih razmerij.
III.	Člani okrožnega odbora, njihove pravice in dolžnosti.
Člen 3.
Članice okrožnega odbora so vse združbe rokodelskih obrtnikov, ki imajo svoj sedež v območju okrožnega odbora. Članstvo v okrožnem odboru je obvezno.
Članice so dolžne obveščati okrožni odbor o številu svojih članov, o članih uprave, o izpremembah v upravi, o volitvi delegatov za okrožni odbor in jim morajo vročiti pravila, kakor tudi vsako njih izpremembo.
Člen 4.
Članice okrožnega odbora imajo pravico:
1. udeleževati se v smislu pravil poslovanja okrožnega odbora;
2. podajati skupščini in upravi okrožnega odbora na zahtevo ali po lastni pobudi predloge o vseh vprašanjih iz poslovalne pristojnosti okrožnega odbora.
Članice se morajo ravnati točno po pravilih in izpolnjevati obveznosti po teh pravilih. Uživajo vse pravice, ki jim pripadajo po pravilih. Dolžne so plačevati članarino in prispevke za okrožni odbor po odredbah teh pravil in vročati statistične podatke in druga pojasnila ter odgovarjati na vprašanja okrožnega odbora.
Člen 5.
Zoper članice in njih delegate, ki se pregreše zoper ta pravila ali zoper koristi okrožnega odbora, sme izreči okrožni odbor naslednje disciplinske kaznj:
1. pismeni opomin;
2. denarno kazep do 1000-— dinarjev;
3. odvzem pravice govora po njih delegatih na skupščini, kakor tudi aktivne in pasivne volilne pravice teh delegatov.
Kazen po točki 3. se izreče lahko največ za leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti.
Denarne kazni se stekajo v blagajno okrožnega odbora in se smejo uporabiti za humanitarne namene.
Kazni se morajo plačati v 15 dneh od priobčitve, odnosno od vročitve sodbe. V nasprotnem primeru jih izterja upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo. Zoper sodbo se sme kaznovana članica ali delegat pritožiti v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve sodbe na naslednjo skupščino. V tem primeru začne teči rok za plačilo kazni od dne priobčitve, odnosno vročitve skupščinske odločbe o potrditvi sodbe.
Člen 6.
Članstvo v okrožnem odboru prestane s prestankom združbe ali z izločitvijo združbe obrtnikov v kakšen drug okrožni odbor.
Člen 7.
Okrožni odbor ima lahko tudi častne člane. Častne člane voli skupščina okrožnega odbora na predlog uprave izmed oseb, zaslužnih za napredek obrtništva. Častni člani imajo pravico, dajati na skupščini nasvete in obvestila, nimajo pa ne aktivne ne pasivne volilne pravice.
IV.	Organi okrožnega odbora.
Člen 8.
Organi okrožnega odbora so:
1. skupščina;
2. uprava;
3. nadzorni odbor;
4. odbori;
5. častni odbor.
Skupščina.
Člen 9.
Skupščina okrožnega odbora je vrhovni organ okrožnega odbora. Sestavljajo jo delegati včlanjenih združb.
Delegati se volijo na letnih skupščinah združb rokodelskih obrtnikov izmed teh za leto dni. Število delegatov se določa po številu članov poedinih združb rokodelskih obrtnikov. Vsaka združba ima na vsakih 50 članov pravico do enega delegata. Za vsakega delegata se voli tudi namestnik.
Za delegate se ne morejo voliti osebe, zoper katere se vodi disciplinsko postopanje zaradi zanemarjanja dolžnosti v upravi združbe ali ki so po § 389. zakona o obrtih izgubile kvalifikacijo za člana uprave združbe. Če nastopijo te okolnosti pri osebi, ki je izvoljena za delegata, ne more vršiti funkcije delegata.
Delegati se morajo izkazati na skupščini z izkaznico svoje združbe. Delegati vrše svoje pravice osebno in jih ne morejo vršiti po pooblaščencih. Namestniki se udeležujejo poslovanja skupščine okrožnega odbora, če je odrejeni delegat zadržan.
Pri glasovanju je prepuščeno poedinim delegatom, opredeliti se po lastni izprevidnosti. Če se glasuje o vprašanjih, o katerih rešuje skupščina združbe, ki jo predstavlja dotični delegat, je delegat pri glasovanju vezan na tako rešitev. To mora delegat pri glasovanju izjaviti.
Člen 10.
Skupščine so redne in izredne.
Redna skupščina je praviloma enkrat na leto, in to v prvem tromesečju vsakega leta, izredna pa, kadar uprava okrožnega odbora to spozna za potrebno ali nadzorni odbor ali večina včlanjenih združb to zahteva. Izredna skupščina se skliče najkesneje v dveh mesecih
po sklenjeni odločbi, odnosno po prijavljeni zahtevi. Če uprava tega ne stori, skliče skupščino na zahtevo nadzornega odbora zbornica. Kraj zborovanja izredne skupščine določi uprava okrožnega odbora.
Uprava sestavlja dnevni red skupščine in ga vroči najmanj 14 dni pred zborovanjem skupščine vsem združbam z označbo kraja in časa, kjer in ko naj skupščina zboruje.
Skupščino skliče predsednik, če pa je ta zadržan, podpredsednik, odnosno najstarejši član uprave.
O sklicu skupščine je obvestiti zbornico in obče upravno oblastvo prve stopnje v istem roku. Nadzorstveno oblastvo sme skupščino prepovedati, če ugotovi, da so na dnevnem redu vprašanja, ki ne ustrezajo pravilom okrožnega odbora.
Člen 11.
Skupščina se skliče ali s pismenim pozivom vsakemu članu ali po novinah, ki jih določi skupščina vsako leto, najkesneje 15 dni pred skupščino. V sklicu morajo biti označeni datum, ura začetka, lokal in dnevni red skupščine.
Člen 12.
Skupščini predseduje predsednik okrožnega odbora, če pa je zadržan, podpredsednik; če je tudi podpredsednik zadržan, predseduje skupščini nastarejši član uprave. Če ta ne utegne ali noče, kakor tudi v primerih, ko skliče skupščino zbornica po členu 10. teh pravil, predseduje skupščini oseba, ki jo izvoli skupščina izmed prisotnih delegatov. Predsedujoči vodi delo skupščine, pazi, da se drži skupščina objavljenega dnevnega reda, daje in odvzema delegatom besedo in vobče skrbi za red pri skupščinskih razpravah. V izvrševanju svoje naloge ima pravico opomina, po ponovnem opominu pa tudi pravico, odstraniti tiste delegate, ki bi kršili red in žalili dostojanstvo skupščine.
Člen 13.
Skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih delegatov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega.
Za pravnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je treba, da je na njej zastopana tretjina članic. Če ne pride na skupščino zadostno število članov, sme skupščina eno uro po času, določenem za začetek skupščine, razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, neglede na število zastopanih članic.
O predmetih, označenih pod točkama 5. in 10. čl. 16., lahko skupščina rešuje tudi. če je na njej prisotna najmanj polovica vseh članov. Za sklepe, s katerimi se izdajajo posebna pravila za poedine namene okrožnega odbofa iz točke 3. člena 16., je potrebno, da je zastopana na skupščini najmanj četrtina vseli članic. Glede iznrememb in dopolnitev pravil velja odredba člena 39. teh pravil.
Člen 14.
Skupščina sme sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red ali ki so upravi okrožnega odbora |io poedinih združbah najmanj tri dni pred skupščino pismeno prijavljeni. O predmetih, ki niso postavljeni na dnevni red, se sme samo posvetovati, ne sme se Pa izdati odločba. Prav tako se sme tudi reševati o sklicu nove skupščine, ne da bi bilo postavljeno to vprašanje na dnevni red. O vprašanjih, ki nisfo postavljena oa dnevni red, se je dopustno posvetovati samo pri po-
slednji točki dnevnega reda, ki mora biti vselej pridržana takim vprašanjem.
Člen 15.
Glasovanje je javno. Za volitev organov okrožnega odbora kakor tudi v vseh osebnih Vprašanjih mora bili glasovanje tajno. Če ni prigovora, se sme opraviti volitev tudi z vzklikom.
Tajno se glasuje tudi, če to zahteva tretjina prisotnih delegatov. Imenski se glasuje, če to zahteva tretjina prisotnih delegatov.
Člen 16.
Skupščina je pristojna odločati:
1. o odobritvi proračuna razhodkov in dohodkov za prihodnje leto, končnega računa in poročila o poslovanju uprave in nadzornega odbora, o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu odboru in o določitvi vpisnine in višine morebitnih posebnih prispevkov za okrožni odbor;
2. o volitvi članov uprave in nadzornega odbora in njihovih namestnikov kakor tudi častnih članov, kolikor se volitev vrši;
3. o izpremembah in dopolnitvah pravil okrožnega odbora in drugih posebnih pravilnikov za poedine namene okrožnega odbora;
4. o naknadni odobritvi razhodkov, ki niso določeni v letnem proračunu;
5. o nabavljanju, odsvajanju in obremenjanju nepremične imovine in o zadolževanju združb, če se ta dolg ne more izplačati iz rednih dohodkov v dveh poslovnih letih;
6. o terjatvah okrožnega odbora proti članom uprave, ki so nastale iz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščencev za pregon in vtoževanje teh terjatev;
7. o osnavljanju strokovnih šol in tečajev in o njihovi organizaciji;
8. o osnavljanju in vzdrževanju muzejev, učenskih in pomočniških domov itd.;
9. o postavljanju stalnega pomožnega osebja okrožnega odbora;
10. o osnavljanju in organizaciji podpornih in drugih humanitarnih skladov;
11. o volitvah članov komisije za mojstrske izpite;
12. ustanavljati strokovne odbore in jim določati poslovni red;
13. odločati o predlogih in pritožbah, ki so na dnevnem redu.
Sklepe po točkah 1., 3., 4. in 5. je predložiti zbornici v odobritev. Dokler se sklepi ne odobre, se ne smejo izvršiti.
Člen 17.
Člani uprave in njihovi namestniki se volijo tako, da so vse stroke v upravi sorazmerno zastopane.
Volitev smejo odkloniti samo člani:
1. ki so prestopili 60 let starosti ali ki zaradi bolehnosti izvolitve ne morejo sprejeti;
2. ki dokažejo, da bi zbog svojih poslov neizogibno morali biti daljšo dobo odsotni od rednega stanovališča;
3. ki so dolžnost člana uprave že opravljali.
Člani se lahko volijo iznova za člane uprave.
Člen 18.
O poslovanju skupščine se mora voditi zapisnik; v njem je treba navesti vse važnejše momente iz skupščine, imena vseh prisotnih članov, vse predloge in sklepe,
število glasov, s katerimi so bili poedini sklepi sprejeti; če pa je bilo glasovanje imensko, tudi imena članov, ki so glasovali za predlog in zoper predlog, kakor tudi imena tistih, ki so se morebiti vzdržali glasovanja.
Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga odredi predsednik. Zapisnik skupščine overavljajo overovatelji, ki jih voli skupščina.
Okrožni odbor mora vročiti zbornici v 15 dneh po opravljeni skupščini overovljeni zapisnik o skupščini.
Prav tak zapisnik je vročiti tudi banski upravi preko prvostopnega občega upravnega oblastva na sedežu okrožnega odbora.
Člen 19.
Zoper skupščinske sklepe se smejo pritožiti na zbornico v 15 dneh samo tiste članice, ki so bile na skupščini zastopane.
Vsak sklep skupščine, po katerem nastajajo pravice in obveznosti za vse članice, se mora že drugi dan po skupščini objaviti v prostorih okrožnega odbora z oglasom, ki mora biti 15 dni tako razgrnjen.
Uprava.
Člen 20.
1. alternativa:
Uprava je izvršilni organ okrožnega odbora. Uprava je ožja in širša.
Ožjo upravo sestavljajo člani uprave združbe rokodelskih obrtnikov, ki je ustanovljena za območje sreza ali mesta s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje na sedežu okrožnega odbora.
Širšo upravo sestavljajo člani ožje uprave in predsedniki včlanjenih združb, odnosno njihovi namestniki. Število članov širše uprave znaša ...........
Predsednik in podpredsednik združbe rokodelskih obrtnikov na sedežu okrožnega odbora sta obenem tudi predsednik in podpredsednik okrožnega odbora.
Dolžnost članov uprave je častna, poedinim članom uprave zunaj sedeža okrožnega odbora pa se smejo izplačevati potni stroški.
2. alternativa:
Uprava je izvršilni organ okrožnega odbora. Uprava Je ožja in širša.
Ožjo upravo sestavljajo člani uprave združbe rokodelskih obrtnikov, ki je ustanovljena za območje sreza ali mesta s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje na sedežu okrožnega odbora.
Širšo upravo sestavljajo člani ožje uprave kakor tudi člani, ki jih izvoli skupščina za leto dni izmed delegatov obrtniških združb zunaj sedeža okrožnega odbora. Tem članom se izvolijo tudi namestniki. Število članov širše uprave znaša ...
Predsednik in podpredsednik združbe rokodelskih obrtnikov na sedežu okrožnega odbora sta obenem tudi predsednik in podpredsednik okrožnega odbora.
Dolžnost članov uprave je častna, toda poedinim članom uprave zunaj sedeža okrožnega odbora se smejo izplačevati potni stroški.
3. alternativa:
Za primer, da je na sedežu okrožnega odbora na osnovi § 442. zakona o ob rtih več združb:
Uprava je izvršilni organ okrožnega odbora. Uprava Je ožja in širša.
Ožjo upravo sestavljajo člani, ki jih izvoli skupščina za leto dni izmed delegatov, ki stanujejo v območju
upravnega oblastva prve stopnje na sedežu okrožnega odbora. Število članov te uprave znaša ...........
Širšo upravo sestavljajo člani ožje uprave, kakor tudi člani, ki jih izvoli skupščina za leto dni izmed delegatov združb rokodelskih obrtnikov zunaj sedeža okrožnega odbora. Število članov širše uprave znaša...........
Članom ožje in širše uprave se izvolijo namestniki v istem številu.
Uprava se konstituira v svoji prvi seji. Predsednik in podpredsednik okrožnega odbora morata stanovati v kraju sedeža okrožnega odbora.
Dolžnost Članov uprave je častna, toda poedinim članom uprave zunaj sedeža okrožnega odbora se sme izplačevati potni strošek.
Člen 21.
V področje ožje uprave spada opravljanje vseh poslov, kolikor niso pridržani drugim organom, zlasti širšemu odboru in skupščini; izvršuje sklepe širše uprave kakor tudi naloge, ki jih ji poveri širša uprava iz svojega področja. Kjer obstoji v območju sreza ali mesta s pravico občega upravnega oblastva prve stopnje samo ena prisilna združba obrtnikov, vrši ožja uprava okrožnega odbora tudi naloge združbe.
V področje ožje uprave spada zastopanje odbora pred upravnimi oblastvi in sodišči nasproti članom in drugim osebam in odrejanje članov za mojstrske izpite v poedinih primerih ter oddajanje mnenj, predlogov, izjav in obvestil oblastvom, zbornicam in drugim ustanovam in korporacijam.
Člen 22.
Širša uprava opravlja vse posle okrožnega odbora, kolikor ne spadajo v pristojnost kakšnega drugega organa okrožnega odbora.
V področje širše uprave spada zlasti to-le:
1. upravlja dohodke in imovino okrožnega odbora po sklepih skupščine;
2. sestavlja proračun razhodkov in dohodkov, letno poročilo in končni račun in jih predlaga skupščini;
3. pobira članski vlog in predpisuje določeni pri-, spevek poedinim članicam;
4. izvršuje sklepe skupščine;
5. skrbi za skupno stanje in poslovanje okrožnega odbora, določa dnevni red in pripravlja predloge za skupščino;
6. vodi evidenco članov, sestavlja statistiko včlanjenih združb;
7. rfamešča in odpušča začasno nameščeno osebje in določa njih prejemke;
8. nadzira ustanove in zavode okrožnega odbora.
Širša uprava je upravičena, prestopiti proti poznejši
odobritvi skupščine na lastno odgovornost proračun za največ Četrtino določene vsote letnih razhodkov.
Člen 23.
Uprava (širša in ožja) rešuje posle svojega področja v sejah, ki jih sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik, če sta pa ta dva zadržana, najstarejši Član uprave. Predsednik, odnosno podpredsednik, odnosno najstarejši član uprave mora sklicati sejo, če nadzorni odbor ali tretjina članov uprave to zahteva. Te seje sklepajo polnoveljavno, če je v njih prisotna najmanj polovica članov uprave. Rešitve se sklepajo z absolutno večino prisotnih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov je odločilen glas pred-
sedujočega. Glasovanje je javno, razen v osebnih vprašanjih.
O poslovanju seje se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči z zapisnikarjem. Uprava mora vršiti svoje posle vestno in hitro.
Člen 24.
Za okrožni odbor podpisuje polnoveljavno in ga zavezuje predsednik okrožnega odbora z enim članom uprave ali tajnikom — šefom urada okrožnega odbora. Mimo teh podpisov morajo biti vsi spisi okrožnega odbora opremljeni z uradnim pečatom okrožnega odbora in vpisani v vložni zapisnik. Za izkazilo uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo zbornice, da so v izkaznici označene osebe res člani okrožnega odbora ob času, ko se izkaznica izda.
Predsednik rešuje vsa vprašanja, za katera ni treba sklepov uprave ali skupščine, podpisuje vse spise in razdeljuje posle med člane uprave, kontrolira poslovanje nameščenega osebja in je upravičen skontrirati blagajno ter odrejati na lastno odgovornost proti naknadni odobritvi uprave manjše nujne izdatke v okviru zneskov, s katerimi sme uprava razpolagati.
Člen 25.
Za protizakonito in nevestno izvrševanje poslov odgovarjajo člani uprave solidarno s svojo imovino. Td ne velja za člane, ki so se zapisniški zavarovali »oper dotični sklep, kakor tudi ne za člane, ki dotični seji niso prisostvovali in se s svojim poznejšim ravnanjem niso izjavili za soglasne z dotičnim sklepom*
Člen 26.
Za 2. in 3. alternativo člena 20:
Če se izprazni kakšno člansko mesto v upravi pred iztekom mandata, se popolni z namestnikom. Mandat namestnika traja toliko, kolikor bi trajal mandat prednika, čigar mesto je namestnik zavzel.
'Ge se izprazni kakšno člansko mesto v upravi, pa je celotna lista namestnikov izčrpana, skliče uprava skupščino odbora, na kateri se izvrši popolnitev izpraznjenega mesta, kakor tudi volitev vseh namestnikov. V pogledu trajanja mandata veljajo tudi za to popolnitev odredbe predhodnega odstavka.
Nadzorni odbor.
Člen 27.
Nadzorni odbor je kontrolni organ uprave okrožnega odbora za vse vrste njegovega poslovanja.
Nadzorni odbor sestoji iz največ treh članov. Volitev članov nadzornega odbora se vrši na letni skupščini z absolutno večino glasov prisotnih članov za leto dni. Na isti način se volijo namestniki članov nadzornega odbora.
Člen 28.
Dolžnost nadzornega odbora je, pregledati pred letno skupščino poslovanje uprave, zlasti v stvareh finančnega značaja, pregledati blagajniške knjige in Preskusiti proračun in končni račun in podati o njih, ° vsem poslovanju okrožnega odbora kakor iudi o poslovanju uprave redni skupščini svoje poročilo.
Nadzorni odbor sklepa polnoveljavno, če je prisotna ®a seji večina njegovih članov.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico prisostvovati vsem sestankom uprave, na katerih' ima tudi pravico govora.
Člani nadzornega odbora vrše svoje posle brezplačno.
Odredbe členov 23., 25. in 26. teh pravil veljajo ustrezno tudi za nadzorni odbor.
Odbori.
Člen 29.
Okrožni odbori ustanove te-le stalne odbore:   .........
....................Ti	odbori razpravljajo o vprašanjih, ki
se jim posebej nalože, kakor tudi o vprašanjih, ki jih jim poveri uprava. Člane teh odborov voli skupščina okrožnega odbora. Za poslovanje odborov sme predpisati okrožni odbor poseben pravilnik. Ta pravilnik odobrujo zbornica.
Okrožni odbor sme ustanoviti po potrebi tudi začasne odbore za razpravljanje poedinih konkretnih vprašanj.
Častni odbor.
Člen 30.
Častni odbor je pozvan, reševati spore med članicami, odnosno njihovimi delegati o vprašanjih, ki izvirajo
iz medsebojnih razmerij. Ta odbor ima ............... članov,
ki jih izvoli skupščina.	—
V.	Urad okrožnega odbora.
Člen 31.
Za opravljanje vseh administrativnih poslov ustanovi okrožni odbor svoj urad. Urad je sestavljen iz pisarniškega osebja okrožnega odbora.
Tajnika kot šefa urada in vse stalno osebje postavlja na predlog uprave skupščina okrožnega odbora. Tajnika potrjuje zbornica. Začasno osebje postavlja uprava in mu določa njegove prejemke. Pravice in dolžnosti nameščencev okrožnega odbora se določijo s posebnim pravilnikom, ki ga potrdi zbornica.
VI.	Imovina.
Člen 32.
0 vsej premični in nepremični imovini okrožnega odbora vodi uprava inventar. Podporni in drugi humanitarni skladi sestavljajo del imovine okrožnega odbora, njihovo stanje pa je treba izkazovati posebej. Pri upravljanju imovine se mora držati uprava proračuna, ki ga je odobrila zbornica. Uprava mora predložiti vsaki redni skupščini v odobritev proračun razhodkov in dohodkov za prihodnje leto.
Izdatki se smejo vršiti za redno poslovanje in za opravljanje poslov, ki spadajo v področje okrožnega odbora, kakor tudi za kulturne, humanitarne in socialne namene.
Gotovino je nalagati tako, da je imovina združbe kar najbolje zavarovana.
Člen 33.
Okrožni odbor dobiva svoja materialna sredstva izf
1. dohodkov od svoje imovine;
2. članskih vlogov in prispevkov;
3. prostovoljnih prispevkov;
4.	drugih dohodkov (volila itd.).
Višino članskega vloga določi za vsako leto skupščina okrožnega odbora. Članski vlog se plačuje polletno in letno, in to vnaprej. Če združba tudi na pismeni opomin ne plača ob času svojega članskega vloga ali prispevka, ga izterja na zahtevo uprave obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo.
Kolikor se ne morejo pokrivati 'izdatki okrožnega odbora iz rednih dohodkov, sme skleniti skupščina na predlog uprave, da se predpiši poedinim združbam poseben prispevek, ki se pobira poleg članskega vloga.
Pravila posebnih skladov in ustanov določajo, kolikšen bodi prispevek v korist teh skladov in ustanov.
Člen 34.
Naloge za izdatke iz blagajne okrožnega odbora podpisuje predsednik z enim članom uprave ali tajnikom — šefom urada odbora. Za izdatke, določene v letnem proračunu, ki presezajo vsoto 3000'— dinarjev, je treba sklepa uprave.
Člen 35.
Račun se sklene na koncu vsakega koledarskega leta; računski sklep morata podpisati predsednik in blagajnik, odobri ga pa uprava in ga predloži letni skupščini obenem s poročilom o svojem poslovanju v minulem letu in o stanju imovine. Končni račun kakor tudi letni proračun morata biti razgrnjena v prostorih okrožnega odbora najmanj 15 dni pred skupščino, da se morejo člani z njima pravočasno seznaniti.
Člen 36.
Nadzorni odbor predloži skupščini svoje poročilo posebej. Poročilo podpišejo vsi člani nadzornega odbora.
VII.	Nadzorstvo.
Člen 37.
Nadzorstvo nad okrožnim odborom vrši zbornica
Zbornica odredi lahko ob vsakem času pregled celotnega poslovanja okrožnega odbora. Vsaki skupščini kakor tudi vsakemu sestanku poedinih organov okrožnega odbora sme prisostvovati zbornični odposlanec, ki mu pripada tudi pravica govora. Zbornica je upravičena, zahtevati od okrožnega odbora, naj odstrani opažene nedostatke v določenem roku. Če okrožni odbor tej zahtevi ne ustreže, postopa zbornica pa členu ( ) teh pravil. Če spozna zbornica v 15 dneh, ko je zanj izvedela, da nasprotuje kakšen sklep uprave ali skupščine zakonskim uredbam in predpisom ali tem pravilom ali če vobče prestopi področje odbora, ga zadrži od izvršitve.
Zoper vsako odločbo, ki jo sklene zbornica v izvrševanju svojega nadzorstva nad odborom, se sme pritožiti ta na bansko upravo.
Člen 38.
Ban sme odrediti, da prisostvuj skupščini okrožnega odbora predstavnik oblastva, ki obvesti o poslovanju skupščine bansko upravo. Banski upravi gre pravica, razveljaviti v 15 dneh, odkar zanjo izve, vsako odločbo uprave ali skupščine, ki nasprotuje zakonu, zakonskim uredbam in predpisom ali tem pravilom, ali če vobče prestopa področje odbora, ako ni tega že prej zbornica storila.
Člen 39.
če se pregreši uprava ali se pregreše poedini njeni člani zoper svoje dolžnosti, zoper odredbe zakona o obrtih ali teh pravil, jih sme zbornica kaznovati z disciplinsko kaznijo do 1000-— dinarjev. Ta kazen se izroči humanitarnim skladom ali uporabi za druge humanitarne namene.
Če se pokaže uprava ali kakšen član uprave za nesposobno ali za nesposobnega, voditi posle okrožnega odbora, ali če se ponovno pregreši zoper pravila ali zakon, pa disciplinske kazni po prednjem odstavku ne zadoščajo, da bi se zavarovalo pravilno poslovanje uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali na predlog zbornice razrešiti upravo okrožnega odbora ali poedine njene člane dolžnosti in postaviti za voditev poslov do izvolitve nove uprave komisarja. V tem primeru skliče komisar skupščino za izvolitev nove uprave v treh mesecih.
VIII.	Izpremembe in dopolnitve pravil.
Člen 40.	,,
Za izpremembo in dopolnitev teh pravil je treba, da je na skupščini prisotna najmanj četrtina vseh članov okrožnega odbora.
Tako usvojene izpremembe in dopolnitve postanejo veljavne, ko jih zbornica odobri.
IX. Prestanek okrožnega odbora.
Člen 41.
Okrožni odbor sme prestati samo po odredbi zbornice, če se območje okrožnega odbora spoji z območjem drugega okrožnega odbora. Imovina tako prestalega okrožnega odbora se uporabi predvsem za likvidacijo njegovih obveznosti, ostanek pa prevzame okrožni odbor, ki je naslednik.
Če se izloči območje iz okrožnega odbora in se to spoji z novim okrožnim odborom, pripada temu odboru del dotedanje imovine. Za določitev velikosti tega dela je vzeti v poštev število članov izstopajočih združb. Če so pasiva večja od aktivov, je pokriti primanjkljaj iz posebnega prispevka, ki se predpiše vsem prejšnjim članicam. Če se v tem pogledu ne doseže sporazum, odloči zbornica. Če bi bila delitev škodljiva za koristi imovine ali sklada ali bi nasprotovala koristim, katerim sta namenjena, odredi zbornica po zaslišanju prizadetih okrožnih odborov, naj se imovina ali sklad ne delila in naj se skupno vodita in upravljata.
X. Končne odredbe.
Člen 42.
Ta pravila so se usvojila na ustanovni skupščini
okrožnega odbora za sreze .........................  ki	je
bila dne ................ 193... v	   in	po-
stanejo veljavna ter dobe moč, ko jih odobri zbornica v................
V Beogradu, dne 15. decembra 1932.; II. br. 42.898/u.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumcnkovič s. r.
*
160.
Državni strokovni izpiti
uradniških pripravnikov v ministrstvu za gradbe.*
Glede opravljanja državnega strokovnega izpita za zvanje pomožnega tehniškega manipulanta je po členu
21.,	točki 9., pravilnika ministrstva za šume in rudnike R. št. 1287 z dne 1. marca 1932. določeno, da bodi po programu pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za gradbe in pred izpitno komisijo ministrstva za gradbe. Ker pa ni s pravilnikom M. G. br. 41.196 z dne 24. novembra 1931. določen tudi program za opravljanje državnega strokovnega izpita za te osebe, zato na osnovi § 14. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
odločam:
V členu 10. pod VIII. pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v ministrstvu za gradbe št. 41.196 z dne 24. novembra 1931.** se doda točka 15., ki se glasi:
15. Uradniški pripravniki z nižjo strokovno strojno izobrazbo, ki se razporejajo po odst. 1. § 45. zakona o uradnikih od X. položajne skupine do vštete VII. položajne skupine, opravljajo izpit razen iz predmetov, naštetih v točkah 13. in 14. omenjenega pravilnika, tudi Še iz naslednjih predmetov:
a) poznavanje sistemov centralne kurjave, liftov, vodovodov, kanalizacije in plinskih naprav;
b) poznavanje parnih kotlov in njihove vrste;
c) ravnanje s kotli med delovanjem, čiščenje kotlov, njih vzdrževanje in spravljanje parnih kotlov v obrat;
č) preizkus parnih kotlov in nevarnosti eksplozije;
d) parni stroji: tipi, opis, ravnanje, krmilo in transmisija;
e) parne turbine: opis, učinek pare in uravnava števila obračajev;
f) Dieslovi motorji: tipi in ravnanje;
g) hišne in motorne instalacije;
h) električne centrale: vrste, ravnanje in vzdrževanje;
i) predpisi o varnosti v centralah, omrežju za razvajanje toka in instalacij;
j) gradbeni stroji, tipi in njih delovanje;
k) avtomobili, tipi in njih delovanje;
1) dolžnosti in odgovornosti strojnikov in njih pomožnega osebja.
V Beogradu, dne 10. februarja 1933.; št. 3750.
Minister za gradbe: dr. Srkulj s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1933 , št. 3'. •XI1/114.
** »Službeni list« št. 656/83 iz 1. 1931.
Banove uredbe.
161.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 3548/2.
Občina Češnjice, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino: po Din 100-— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1933.
II.	No. 7572/1.
Občina Hlaponci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino: po Din 50’— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. marca 1933.
II.	No. 133/3.
Občina Hotedršica, v srezu Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—,
c) od 100 1 piva Din 20-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od goveda nad 1 letdm Din 15*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 6-—,
f) od prašičev Din 6’—,
g) od drobnice Din 3’—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh Vrst Din 204—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. marca 1933.
II.	No. 2183/1.
Občina Ježica, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od	100 1 piva Din 25*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—,
d) od	goveda nad 1 letom Din 8-—,
e) od	goveda pod 1 letom Din 8’—,
f) od	prašičev Din 8-—,
g) od	drobnice Din 5—,
h) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. marca 1933.
II.	No. 805/3.
Občina Jurjeviča, v srezu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine;
a)	od	100	1	vina Din	100'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 12-50, .
d) od goveda pod 1 letom Din 7‘50,
e) od prašičev Din 7-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. marca 1933.
II.	No. G352/1.
Občina Mihalovci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske 'trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	100	1	piva Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. marca 1933.
II.	No. 7227/1.
Občina Pečarjevci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino: po Din 100-— od 100 litrov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. marca 1933.
II.	No. 551/1.
Občina Vclesovo, v srezu Kranj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. marca 1933.
Razne obče veljavne odredbe.
162.	v
Odločba
obče seje državnega sveta z dne 22. decembra 1932., št. 40.631/32.*
1. Odredba točke 5. člena 145. carinskega zakona ni ukinjena z odredbo pripomb 1. člena 166. tega zakona.
2. Če potnik, prihajajoč iz inozemstva, na vprašanje carinskih organov: »ali ima kaj za ocarinjenje«, odgovori, »da ne«, pa se s pregledom njegovih stvari najdejo
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1933., št. 39/XlI/116, kjer je objavljena tudi obrazložitev te odločbe.
predmeti, od katerih se pobirajo carinske davščine, je to dejanje netočne prijave iz pripombe 1. člena 166. carinskega zakona. Če se pa najdejo takšni predmeti ob osebni preiskavi potnikov (skriti pri njem: na telesu, v obleki ali v obutvi in temu podobno), je to carinsko kaznivo dejanje iz točke 5. člena 145. carinskega zakona (osebno tihotapstvo).
Razne objave iz »Službenih novin“.
163.
Številka 14 z dne 20. januarja 1933.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 12. januarja 1933., I. štev. 941. je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »La Dictature du Roi Alexandre« (Contribution a 1’elude de la dčmocratie) v izdaji knjigarne Pierre Bossuet od Svetozarja Pribičeviča.
Številka 15 z dne 21. januarja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1932. jo bil premeščen po potrebi službe za direktoija učiteljišča v Gospiču s pravicami uradnika
III.	položajne skupine 1. stopnje d i Potočnik Matej, direktor moškega učiteljišča v Mariboru in uradnik iste položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1932. je bil razveljavljen ukaz z dne 26. junija
1S32.,	s katerim je,bil upokojen dr. Potočnik Matej, direktor moškega učiteljišča v Mariboru.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra je bil razveljavljen ukaz z dne 21. julija 1932., s katerim je bil odpuščen iz državne, službe Zobec Ivo, profesor realne gimnazije v Murski Soboti.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
28. decembra 1932. jo bila upokojena C var Terezi-j a, učiteljica v Ribnici in uradnik VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
29. decembra 1932. je bil razveljavljen ukaz z dne 26. junija 1 p32. glede upokojitve: Prebila Andreja, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani; Tomca Ernsta, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani; Koletiča Josipa, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani; dr. Capudra Karla, profesorja klasične gimnazije v Ljubljani; Ambrožiča Franca, profesorja realne gimnazije v Kranju; Sivca Alojzija, profesorja realne gimnazije v Kočevju, in Čopa Josipa, učitelja veščine na klasični gimnaziji v Ljubljani.
Številka 16 z dne 23. januarja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
6.	januarja 1933. je bil odlikovan na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save IV. stopnje Grafenauer Franjo, profesor gimnazije v Ljubljani in prejšnji pevovodja pevskega društva »Vardar« v Skoplju.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur«s Ljubljani; njen predstavnik; .Otmar Miciuilek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 21. IV. letnika z dne 15. marca 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
III./5. 2163/1.	678
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. marca 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskib načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami;kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Krško: Sv. Križ (Premagovci 1 dv.). Ptuj: Ptujska g c ra (Doklece 4 dv.).
'Ovčje garje:
Konjice: Vrholje (Barje 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Brežice (Brežice 2 dv.), Sela (Sela 1 dv.). Kočevje: Ribnica (Ribnica 1 dv.), Sušje (Slatnik 1 dv.), Sv. Gregor (Orni potok 1 dv.), Videm (Cerka 3 d v., Zdenska vas 2 dv.). Krško: Krško (Ardro 2 dv.). Maribor desni brog: Loka (Leka 1 dvorec), Ruše (Ruše 3 dv.), Slivnica (Slivnica 1 dv.). Prevalje: Črna (Črna 8 dv., Pristava 1 dvorec). Radovljica: Gorje (Sp. Gorje 1 dv). Mai'<',or mesto: Maribor 1 dv.
Svinjska rdečica:
Litija: Šmartno (Kot 1 dv.). Maribor
1.	br.: Dobrenje (Dobrenje 1 dv.).
Gniloba čebel n e zalege: Ljutomer: C\en (Gor Krapje 1 dvorec). Lukavci (Lukavci 1 dvorec). Murska Sobota: Predanovci (Predanovci 2 dvnrra).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1933.
I.	No. 678/2.	691
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Krškem službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banov, cesti II. reda št. 69 Radeče— Brezovo od km 9-00 do km 13'316 ter za progo na banov, cesti Radeče—Litija—Ljubljana od km 0-00 do km 4-00.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne »larejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za ° Din kolkovane prošnje, opremljene s Pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka,
zdravnško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti naj-kesneje do 10. aprila 1933. pri sreskem cestnem odboru v Krškem.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C II 241/33-1	656
Oklic.
Tožeča stranka Flucher Alojz, posestnik, Vuzenica, je vložila proti toženi stranki Hamdallahu Mahmudu, trgovcu iz Egipta dn Domini Ernestu, trgovcu iz Italije, obema imetnikoma trgovine I. K. A. M. v Gradcu, sedaj neznanega bivališča, radi 3000 Din s prip., k cpr. št. C II 241/33 tožbo.
Sporna ustna razprava se je določila na 11. maja 1933 ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi šL 27, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavka skrbnikom za toženo stranko po § 116. c. p. r. dr. Šnuderl, odvetnik v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče y Mariboru, odd. II., dne 8. marca 1933.
*
Prod s. 69—26/33—3.	654—3—2
Oklic.
Pri podpisanem sodišču so se nabrali nekateri predmeti, izvirajoči iz raznih kazenskih postopanj.
Ker so lastniki teh predmetov neznani, se pozivajo, da se zglase najpozneje v enem letu od dne zadnjega razglasa tega oklica v »Službenih objavah« in dokažejo svojo lastninsko pravico, ker bi se po brezuspešnem poteku tega roka predmeti prodali in izkupilo oddalo fondu za zidanje kazenskih zavodov. Pozneje bi morali upravičenci uveljavljati svoje lastninske pravice tožbenim potem napram državi.
Natančen seznam predmetov je razviden iz oklica na sodni deski pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Prcdsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 8. marca 1933.
❖
Nc I 317/33—3	672
Amortizacija.
Po prošnji Bele Neže, užitkarice v Mihovcu 10, se uvaja postopanje v na-
men amortizacije nastopnih, po prosilki baje izgubljenih vrednostnih papirjev ter se njih eventualni imetnik po-zivlje, da uveljavi svoje pravice tekom 6 mesecev, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni. Oznamenilo papirjev: Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Novem mestu št. 271 z vlogo 2931 Din 25 par.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. I. dne 6. marca 1933.
Nc I 314/33-1	667
Amortizacija.
Na prošnjo Domenjko Jožefe, stanov-nice v Križnem vrhu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Okra. ne hranilnice v Slov. Bistrici št. 19.193 z glavnico po 14.618 Din 90 par, glasečo se na ime Domenjko Jožefa, ki jo je prosilka 'baje izgubila, ter se njen Imetnik pczivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dne tega oklica svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je navedena hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. I., dne 5. marca 1933.
&
P 145/32—5	671
Oklic.
Na predlog zemljiško knjižnih upnikov, soglasno s pomočnikom preklicanega lastnika prodajo se spodaj označena zemljišča s hišnimi in gospodarskimi poslopji za spodaj označeno ceno dne
27. marca 1933 dopoldne ob 10. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 2, na javni dražbi.
Ponudile ped izklicno ceno se ne bodo upoštevale. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice neglede na prodajno ceno.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba štev. 2, med uradnimi urami.
1. VI. št. 61, k. o. Hrastje Mota, s hišnim in gospodarskim poslopjem in 32 zemlj. parcelami za izklicno ceno Din 102.950;
2. 1/11 delež vi. štev. 84 k. o. Hrastje Mota, obstoječe iz 7 parcel, za vzklicno ceno Din 999*—;
3. 3/34 delež vi. št. 85, k. o. Hrastje Mota, obstoječe iz 28 parcel, med temi 3 stavbiščne parcele, 3/34 delež torej 3 ha 88 a 38 m2, za izklicno ceno 9449— dinarjev.
4. 1/11 delež vi. štev. 324 k. o. Hrastje Mota, obstoječe iz 1 gozdne parcele 1/11 delež za izklicno ceno Din 2853.
Prodala se bodo zgoraj označena zemljišča ali v celoti ali pa pod 1. zase in deleži pod 2. do 4. zopet zase.
Okrajno sodišč« v Gornji Radgoni, odd. I., dne 7. marca 1933.
*
E 2742/32—10	666
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1933 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Apače, vi. št. 276.
Cenilna vrednost: Din 4380'—.
Najmanjši ponudek: Din 2920’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 24. februarja 1933.
*
E 892/32	673
Dražbeni oklic.
Dne 17. aprila 1933. dopoldne ob pol deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Kapla, vi. št. 1. 32,
2.	34, 3. 66, 4. 71.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 15.986 90 p; ad 2. Din 31.965-45; ad 3. 15.686 Din 50 p; ad 4. Din 1781-20.
Vrednost pritikline: ad 1. Din 11.345.
Najmanjši ponudek: ad 1. 18.211-30 Din; ad 2. 21.310-30 Din; ad 3. 10.458 Din; ad 4. 1187-50 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno Sodišče Marenberg, dne 11. marca 1933.
*
E V a 4668/32—9	678
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila dopoldne ob osmi uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k, o. Sv. Petra predm., vi. št. 55. I. del.
Cenilna vrednost: Din 102.200-—.
Najmanjši ponudek: Din 51.100-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 28. februarja 1933,
*
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
289.
Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 4. marca 1933.
Besedilo:	Avtopodijetje	»Peregičin«,
družba z o. z.
Obratni predmet: Izvrševanje podjetja za prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili.
Družbena pogodba z dne 29. avgusta 1932 in 28. januarja 1933.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice:	210.000
Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: Dan 30.000, stvarna vloga v vrednosti
180.000	Din donešena.
Poslovodja: ltode Mihael, posestnik na Rovah št. 5.
Družbo zastopa poslovodja samostojno in podpisuje zanjo samostojno na ta način, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno, pristavi svoj pdopis.
Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (aportov):
Družabniki vnašajo v družbo poleg gotovine v znesku 30.000 Din še potniški avto znamke »Tatra« s 50 DP in tridesetsedmimi sedeži v vrednosti Din
180.000.
Deželno kot trgovinsko sodišče , v Ljubljani, odd. III.,
dne 24. februarja. 1933.
Firm. 116/33 — Rg C V 106/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
290.
Sedež: Jesenice.
Dan vpisa: 4. marca 1933.
Besedilo: Iv. Gogala.
Obratni predmet:	Izdelovanje	čepic
na tovarniški način.
Na podlagi kupne pogodbe z dne
15.	januarja 1933 izbriše se dosedanja imetnica tvrdke Gogala Ivana, vpiše pa novi imetnik tvrdke Vuzela Jože, krojač na Jesenicah 17. ,
Obratni predmet odslej:
Izdelovanje moških ;in dečjih oblek ter športnih čepic.
Besedilo firme in način podpisovanja ostane neizpremenjen.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1933.
Firm. 156. — Rg A VII 58/2.
*
291.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. marca 1933.
Besedilo: Jugo-Lutz, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1933 se je izpremenil § 4 družabne pogodbe z dne 22. julija 1932.
Obratni predmet: § 4. se sedaj glasi:
Predmet podjetja je: jugoslovanska prodajna centrala Lutzovih kurilnih naprav in raznih kovinskih izdelkov ter izdelovanje in popravila raznih strojev, armatur, raznih kovinskih izdel-
kov, kurilnih in ogrevalnih naprav s pomočjo ključavničarstva, kleparstva, kovinotiskarstva, pasarstva, livarstva, strugarstva, emajliranja, galvanizacije, hromiranja, brušenja in pečarstva na tovarniški način.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. marca 1933.
Firm. 187 — Rg C V 81/2.
*
292.
Sedež: Ljubljana.
Sedež podružnice: Split.
Dan vpisa: 29. novembra 1932.
Besedilo Zadružna Gospodarska Banka u Ljubljani, podružnica Split.
Obratovalni predmet: isti.
Na podstavi občnega zbora družbe z dne 17. marca 1932. in seje upravnega sveta z dne 1. avgusta 1932. se vpišejo upravni svetniki: dr. Basaj Jože in Gabrovšek Franc, ravnatelja Zadružne zveze v Ljubljani, Jovan Janko, ravnatelj v Ljubljani, in Hrastelj Franc, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru ter pod-ravnatelj Erce Franc.
Izbrišejo se upravni svetniki:	ČeČ
Karl. Legat Evgen in Kobi Srečko ter prokuristi Gogala Franc, Gomišček Lucijan in dr. Božič Mirko.
Kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV.,
dne 29. novembra 1932.
Firma: 630/32 — Reg. B. I. 156.
Konkurzni razglasi
S 2/33—16	694
293.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Pretnar Josip, pekovski mojster v Ljubljani, Tržaška c. 24.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 2/33—5 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker so pritr dili vsi upniki, po § 179. konk. zak. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1933.
&
S 36/32—40	692
2!)4- Odprava konkurza.
Prezadolženec: Rape Josip, posestnik in trgovec v Domžalah, Ljubljanska 78.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 36/32—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. konk, zakona.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne 4. februarja 19113.
S 12/32—11	685
295.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Repatec Marija v Ma-renbergu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 12/32—4 o imovini pre-zadolženke, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zak. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. marca 1933.
S 11/32—9	687
296.
Odprava konkurza.
Prezadolženem Zapuščina po Simonič Stanislavu v Mihalovcih št. 5.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom oprav. štev. S 11/32—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki, po § 179. konk. zak. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. marca 1933.
*}•
Sa 99/32—55	674
297.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Marije Fettich-Franckheim, poroč. Schei-ber, lastnice frizerskega salona v Mariboru, Ulica 10. oktobra, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. marca 1933.
Sk
Sa 68/32—10	675
298.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Polaka Rada, trgovca z mešanim blagom v Ormožu, registrovanega pod firmo Rado Polak, trgovec	z	mešanim	blagom
in vinom na debelo	v	Ormožu,	je	kon-
čano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. marca 1933.
Sa 96/32—96	676
299.
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Sime Karla, trgovca v Peklu pri Poljčanah, je končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 2. marca 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
štev. 2888/335—1933.	593	3—3
Razglas o licitaciji.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev parketarskih, tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja *a carinsko pošto in carinske urade na Klavnem kolodvoru v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. marca 1933. ob enajstih
v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni Pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-s*a v odstotkih (tudi z besedami) na Vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1- za tapetniška dela Din 24.553’—
2.	za parketarska dela „ 244.222-22 3- za steklarska dela .. 168.273-88
Skupaj , , , Din 487.049-10
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo v Mariboru, dne 27. februarja 1933.
*
T. No. 348/50—1933.	651—3—2
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 229/1 z dne 19. januarja 1933.
drugo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza
za državne ceste v letu 1933./34., in sicer:
a) dne 5. aprila 1933. ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru:
1. za državnu cesto LjuLljana —Maribor od km 124-00 do km 134640 1150 m* jesenskega in 350 m3 pomladanskega,
ter za drž. cesto Maribor—Ptuj od km 0-600 do km 11-000: 600 m3 jesenskega in 300 m3 pomladanskega, vsega skupaj 2400 m3 tolčenca eklogita iz drž, kamnoloma na Reki ali iz ban. kamnoloma v Zg. Bistrici.
Izklicna cena Din 135-— za 1 m3;
2. za drž. cesto Maribor—drž. meja od km 137-400 do km 154-179: 600 m3 jesenskega in 300 m3 pomladanskega, skupaj 900 m3 tolčenca eklogita iz banovinskega kamnoloma v Zg. Bistrici.
Izklicna cena Din 150-— za 1 m3;
b) dne 6. aprilu 1933. ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi za drž. cesto Čakovec—Dolnja Lendava— madžarska meja od km 9800 do km 103-920: 125 m3 jesenskega tolčenca. 'zklicna cena Din 155-—.
Za drugo licitacijo veljajo isti pogoji kakor za prvo ustno licitacijo. Popolni razglas glej v »Službenih novinah« br. 21 z dne 30 januarja 1933. in v »Službenem listu kraljevske banske uprave« št. 9 z dne 1. februarja 1933.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 9. marca 1933.
No/ 1642/1.	657
Oklic.
Kraljevskka banska uprava kot uprava banovinskih cest namerava postaviti, odnosno preurediti na banovinski cesti
I.	reda št. 3. Kranj—Jezersko v davčni občini Kokra 2 mostova, in sicer Celarjev in Taborski most črez reko Kokro.
V ta namen se potrebuje tudi nekaj ob mostovih ležečega sveta, razvidnega iz projekta. Dele dotičnih parcel bo pridobiti pogodbeno ali pa z razlastitvijo.
To se daje na znanje in razpisuje komisijska razprava na mestu samem na dan 28. marca 1933 ob 9 30 uri dop. 1
Komisija se snide na mestu samem. Komisijska razprava se bo izvedla v smislu določb gradbenega zakona in 61. i sl. vodopravnega zakona za bivšo Kranjsko z dne 15. maja 1872 dež. zak., štev 16.
Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 1, ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo razprava ter v danem primeru razlastitev potrebnega sveta dovolila, ako ne bo javnih ovir.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 9. marca 1933.
*
Narodna banka 661 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. marca 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.939,902.283.35 (- 1,144.832-29) Devize, ki niso v podlogi 9,981.303-54 (—	405.228'56)
Kovani novec v niklju 210,984.684-50 (—36,351.559-—) Posojila . .2.379,981.600-62 (— 7,625.312‘Sl) Vrednostni
papirji . .	15,451.200--
Prejšnji predujmi državi 1.810,938.850*21 (-j- 331«328‘17) Začasni prod-ujmi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 68,198.635-65 Vrednosti
ostalih fon-	^	15.500-_)
Nepremični	156 552.74G-69 (-4-	253.085-60)
Razna aktiva	46,964.481-94 (-{-	1,400.233.66)
7.236,89^.151-22 Pasiva	Dinarjev
Kapital . . 180,000.000’—
Rezervni
fond . . .	75,512.054-65
Ostali fondi	9,070.516-09(+	408.530-—)
Novčanice v
obtoku . . 4.620,346.840-— (+34,387.220-—) Obveze na
pokaz . .	854.293.131-61	(—19.079.451-07)
Obveze z rokom . . . 1.322,996.124-25 (—15,400.000-—) Razna pasiva 174,671.434-62 (—43,874.034-16)
7.236,890.151-22
Obtok in obveze . . . 5.474,639.971-61 Celotno kritje . . . 35-43%
Kritje v zlatu . . . 32-17°/,,
Obrestna mera:
po eskirmptu ii.iiiiiv 714A6
00 lombardu •*>>■•■•• 9%
Št. 2751/11.	682
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 16. marca 1933. dobavo frnnko postaja Žalec:
20.000	kg pšenične moke št. Ogg, Og in 6.
Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 7. marca 1033.
Štev. 2756/11.	681
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 16. marca 1933. ob
11.	uri dobavo:
20.000	kg pšenic, moke št. Ogg, Og in 6, 1.700 kg la svinjske masti,
2.200 kg riža,
600 kg sirove kave,
400 kg papirnatih vrečicj 700 kg cikorije.
Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 7. marca 1933.
129/prez/33.	660—3—1
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za javno pravo na juridični fakulteti.
Prošnje, opremljene z izkazom o znanstvenem delovanju ter z dokumenti v smislu § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkesneje do 24. aprila 1933. na rektoratu univerze kralja Aleksandra Prvega.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 10. marca 1933. Rektor: dr. Slavij M. s. r.
Razne objave
689
Poziv upnikom.
>K o s t a n j e v e c družba z omejeno zavezo« s sedežem v Ptuju, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 18. januarja 1933. v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve.
V Ptuju, dne 10. marca 1933.
Kostanjevec Alojz s. r. likvidator.
*
662
Vabilo
na VIII. redni občni zbor
Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. zadruge z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 27. marca 1933. ob enajstih dopoldne v uradnih prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Čitanje .zapisnika o VII. rednem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva o poslovanju v poslovnem letu 1932.
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1932. in povračilo nadzorstvenega odbora.
4. Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice načelstvu, nad-
zorstvenemu odboru in ravnateljstvu.
5. Volitve nadzorstvenega odbora.
6. Slučajnosti.
Načelstvo reg. zadruge z o. z. ^Ljubljanski velesejem« v Ljubljani.
679
Vabilo
Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje
Delniške družbe pivovarne
Union v Ljubi iani
na XXIII. redni občni zbor,
ki bo v sredo, dne 29. marca 1933.« ob 16. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev, odobritev in sklepanje o računskih zaključkih in poslovnega poročila za leto 1931./32.
2. Poročilo računskih preglednikov in podelitev razrešnice.
3. Volitev članov v upravni svet.
4. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
5. Določitev nagrade preglednikom.
6. Slučajni predlogi delničarjev glasom § 15. pravil.
Za glasovanje na občnem zboru je treba po § 12. družbenih pravil, da se deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najkesneje do 22. marca 1933;
v Ljubljani: pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani;
v Zagrebu: pri Jugoslovanski udru-ženi banki d. d.
Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil).
V Ljubljani, dne 13. marca 1933. UPRAVNI SVET Delniške družbe pivovarne Union. *
680
Vabilo na XXX. redni občni zbor
Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem,
ki bo v sredo, dne 29. marca 1533. ob 17. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu.
2. Poročilo revizijske komisije.
3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu svetu.
4. Volitev članov v upravni svet.
5. Volitev revizijske komisije.
Po § 16. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkesneje 6 dni pred
občnim zborom, t. j. do 22. marca 1933. delnice proti prejemu legitimacije ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Vsaka delnica daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
V Laškem, dne 13. marca 1933.
Upravni svet.
Štev. 724.	665
Vabilo na redni občni zbor Zadružnosti. reg. pom. blagajne v Mariboru,
ki bo v četrtek, dne 30. inarca 1933. «1» 14. uri v poslovnih prostorih Zadružnosti, reg. pom. blagajne v Mariboru, Orožnova ul. št. 8 in 10.
Dnevni red:
a) Sklepanje o poslovnem poročilu načelstva; b) odobritev letnega računskega zaključka za 1. 1932.; c) odobritev izkazov o stanju imovinskih skladov in njih porazdelitev; č) odobritev plač za dela, ki se opravljajo za pomožno bta.gajno; d) sklepanje o predlogih, če so predloženi načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom; e) sklepanje o načelstvu in nadzorstvu; f) volitev volilne komisije; g) volitev načelstva; h) volitev nadzorstva; i) volitev razsodišča; j) slučajnosti.
Občni zbor je sklepčen, ako sta na-vzočni vsaj dve tretjini delegatov. Če občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se preloži za pol ure; po tem času je sklepčen ob vsakem številu navzočnili delegatov.
V Mariboru, dne 11. marca 1933.
Načelstvo.
*
659
Vabilo na 14. redni občni zbor Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru
dne 1. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldm',
v prostorih ravnateljstva tiskarne, Jurčičeva ulioa št. 4.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Odobritev bilauce za leto 1932., razdelitev čistega dobička in abso-lutorij upravnemu svetu.
3. Volitev enega upravnega svetniku-
4. Volitev nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Maribor, dne 10. marca 1933. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru,
II.	Pogačnik s. r.	St. Detela s. r.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkesneje tr dni pred občnim zborom založijo delJ nice v ravnateljstvu tiskarne.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur ? Ljubljani j njen predstavnik. O. MreMlek v Ljubljani.