4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih 8 strani ob nedeljah 12 dinaijev na mmt nudi »GLAS NARODA« Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 G E. Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje: Kaj sedaj? Statuti Jugoslovanske radikalne zajednice NARODA Božena Zirckelbach se je smrtno nevarno ponesrečila Stavka zdravnikov-volonterjev Požar pri Cekinovem gradu Naše zadružništvo o kmetskih dolgovih Št. 111 Izhaja vsak dan V Ljubljani V torek, dllB 20. aVgUStd 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Posenberg Berlin, 19. avgusta. AA. Iz Heiligen Stad ta poročajo, da je imel včeraj šef zunanjepolitičnega urada narodno-socialistič-ne stranke Alfred Rosenberg govor pred množico 30.000 ljudi. Rosenberg je predvsem dejal, da so se narodni socialisti po zmagi, izvojevani leta 1933, ponašali viteško proti svojim nasprotnikom. Nemška revolucija se je celo proti Židom poslužila najnujnejših ukrepov. Toda čedalje bolj opažamo, da se včerajšnji nasprotniki narodnega socializma trudijo, da • bi skrivaj obnovili skupno fronto, proti čemur so se narodni socialisti borili 14 let. Agitacija v tem smislu se občuti posebno po sklenitvi angleško-nemškega pomorskega dogovora. Židovsko bojkotno gibanje spet narašča. Glede na današnje boje, je nadaljeval Rosenberg, ki jih vnovič spravlja na dan svetovni boljševizem Židov in voditeljev cen-truma, mislim, da je čas razmišljati o tem, ali morda ni potrebno v interesu zgodovinske resnice ustanoviti preiskovalnega sodišča, ki bo dognalo na podlagi sodelovanja med centrom in marksizmom leta 1918 in na podlagi aktov, vse tisto, kar smo mi preživeli in ki bo jasneje razsvetljilo delovanje voditeljev centra v dobi separatizma. Rosenberg je nato govoril o načelu svobode vesti in izjavil, da sedanji tok ni kriv, da je prišlo do konfesijonalne razcepljenosti. Nacionalno-socialistična stranka noče in ne misli sodelovati v veliki dogmatski borbi, ker še po svojem pro- Po meškem neumefau gramu spoštuje vsako iskreno versko izpovedovanje. Ravno s tem, da stranka v tem vprašanju ne more priznati nikakega monopola katerekoli konfesije, je nacionalni socializem uničil komunizem. Nova nemška država je razgnala združenje brezbožcev in prav tako obvladala svobodno zidarstvo in ga za zmerom onemogočila. Tako je nacionalni socializem uspel in izvršil stvari, ki jih nikoli niso mogle izvršiti vse cerkve in vse vere. Razen tega je narodni socializem ustanovil svobodo verske vzgoje in dal pouku popolno zaščito. Zdi se pa, da je ravno to pripravilo nekatere cerkvene kroge do tega, da zdaj mislijo, da se jim ni treba bati narodnega socializma in da je narodni socializem pozabil, kaj se je prej dogajalo v Nemčiji. Rosenberg je nato prešel na vprašanje zaščite zdrave krvi in rekel: če je priroda po naukih cerkve samo ustvarjena od Boga, nastaja sama po sebi dolžnost, da moramo to zdravo in čvrsto prirodo obvarovati. V vprašanju zakona o zaščiti nasledstva in naraščaja ne more biti nikakih kompromisov; s tem naj vsi računajo. Na koncu je Rosenberg dejal: Naše stoletje bo v interesu zagotovitve živi jenskih temeljev nemškega naroda prešlo na dnevni red preko protestov preteklosti. Mi tega ne govorimo zato, da bi razvneli nove boje, temveč zato, da poudarimo svoje nazore in vsem podamo roko, ki so dobre volje. Priprave za tettanek v Ženevi Fp&miia za „žememko Pariz, 19. avgusta, r. V poučenih francoskih krogih so snoči izjavljali, da ne gre smatrati odgoditve konference treh kot končni zaključek razgovorov, ki so se vršili v Parizu za mirno ureditev italijansko-abesinskega spora. Ta konferenca je bila prav za prav dopolnilen posto-pk v okviru D N1 za olajšanje ureditve spora. V pooblaščenih francoskih krogih izjavljajo, da je glede DN francosko stališče neizpremenjeno. V načelih samih, ki vodijo francosko politiko, je, da se francosko stališče približuje stališču Velike Britanije na ženevski osnovi, prijateljstvo Francije z Italijo pa je narekovalo že velikanska prizadevanja za mirno likvidacijo spora. Francoska delegacija bo to prizadevanje nadaljevala, dokler bi se popolnoma ne izčrpalo. Izredna seja angleške vlade London, 19. avgusta. AA. Več današnjih jutranjikov, med njimi tudi »Daily Mail« in »Daily Express« napovedujejo, da se bo zaradi neuspelega pariškega sestanka med zastopniki treh zapadnih velesil britanska vlada še danes sestala na nujno izredno sejo. Listi poudarjajo, da je imel minister Eden včeraj dolge telefonske razgovore s predsednikom vlade Baldwi-nom, ki se mudi v Aixu-les-Bainsu, in z zunanjim ministrom Samuelom Hoarom, ki je čez nedeljo odšel v Norfolks. Listi pišejo, da bo vlada na svoji izredni seji razpravljala o neuspehu pariških razgovorov in o prepovedi izvoza orožja v Abesinijo. Pričakujejo, da se bo Eden vrnil drevi z letalom ob 25.45. Zunanji minister Hoare se prav tako vrne drevi iz Norfolka. Priprave za sestanek DN Pariz, 19. avgusta. AA. Lava! in Eden sta sklenila posvetiti sc pripravam za zasedanje sveta DN, ki se bo začelo 4. septembra t. I. Zato bosta britanska in francoska vlada diplomatsko v stalnih stikih zastran italijansko-abesinskega spora. Obe vladi bosta tudi v bodoče stremeli po tem, da se spor poravna na miren način. Eden obvešča abesinskega poslanika Pariz, 19. avgusta. AA. Minister Eden je danes sprejel abesinskega poslanika v Parizu Tekle Havarijata in mu sporočil izid konference treli velesil. Tekle Havariate je izjavil dopisniku Reuterja tole: Nastop Velike Britanije je bil popolnoma korekten. To je vse. kar morem zdajle izjaviti o negativnem rezultatu konference treh. Zastopal bom Abesinijo na septembrskem zasedanju v Ženevi. Nesreča polkovnika Adama Dunaj, 19. avgusta. AA. Polkovnik Adam, glavni komisar za propagando, je včeraj doživel avtomobilsko nesrečo. Ranjen je po obrazu. Smrtni ostanki letalca Posta Pariz, 19. avgusta. Havas poroča iz Vancouvra: Semkaj je prispelo Crossonovo letalo s smrtnimi ostanki letalca Posta in humorista* Roggersa. Letalo bo takoj nadaljevalo vožnjo v Seattle. Veliki manevri v Ameriki Newyork, 19. avgusta. AA. Danes se začno največji manevri, kar jih je kdaj imela ameriška vojska v mirnem času. Manevrov se bo udeleževalo okoli 55.000 vojakov. Nasprotnika markira tako imenovana železna divizija. Vojaštvo silno trpi zaradi strahovite vročine. Kai sedat? Pariška pogajanja treh niso uspela, tlradni komunike, ki je izšel v nedeljo, sicer ne govori o »prekinitvi« razgovorov, marveč samo o njih »odgoditvi«, češ da se bodo pogajanja vodila še naprej, a ne več na skupni konferenci, ker zanjo ni »osnove«, temveč te po — diplomatski poti. Vendar si navzlic tej nadvse previdni stilizaciji uradnega komunikeja nihče ne prikriva popolnega neuspeha »razgovorov v treh«, kakor so evfemistično nazivali pariške razgovore v diplomatskih krogih, dasi ni bila nobena tajnost, da so se v bistvu izživljali le v skrajnih naporih Francije in Anglije, zlasti Francije, da bi ob tri četrt na dvanast prišlo do še znos-tjivega kompromisa, ki hi vsaj začasno odložil nevarnost vojne. Ni bilo brez pomena, da so velesile določile za sedež razgovorov baš Pariz, saj je bila Francija — po svoji dvojni povezanosti z Italijo in Anglijo — kot nalašč poklicana, da zaigra vlogo resničnega posredovalca med Italijo in Anglijo, t. j. med sedanjima glavnima protagonistoma abesinskega spora. Francija je imela na morebitnem kompromisnem uspehu dvojni interes, saj je šlo v veliki meri tudi za njen prestiž. V prvi vrsti si je hotela zajamčiti kontinuiteto prijateljstva z Italijo, od katerega si prav sedaj obeta obilnih sadov v ureditvi srednjeevropskega vprašanja in 3 tem indirektno konkretnih uspehov tudi v zajezitvi nemške nevarnosti, ki nenehoma visi nad glavami francoskih diplomatov. Prijateljstvo z Anglijo pa ji je v sedanjih negotovostih evropske situacije prav tako nadvse potrebno. Dovolj razlogov za presojo izredne delikatnosti njene posredovalne misije! Da je bila Italija spričo te delikatne pozicije Francije močnejši partner, je na dlani. Francoske posredovalne težave je končno v nemali meri povečalo stališče Anglije, ki se je zaradi svojih znanih interesov v Abesiniji krčevito oprijela pakta DN in s tem prestižnega problema ženevske institucije same. Na zadnjem ženevskem zasedanju je Anglija pristala na posebno konferenco velesil le pod pogojem, da je bit za primer neuspeha teh in kakršnihkoli drugih posebnih razgovorov o sporu med Italijo in Abesinijo že v naprej določen dan novega sestanka sveta DN, ki naj ponovno pretrese ves konflikt in se ne omeji več samo na nedolžni ualualski incident. Že sama ta možnost novega sestanka, ki je formalno podana v drugi resoluciji sveta DN, predstavlja za Francijo — z ozirom na njeno dvojno prijateljstvo in vso njeno dosedanjo tradicionalno politiko podpiranja ženevske institucije — novo opasnost. Sestanek 4. septembra t. 1. ne bo namreč »odločeval« le o sporu med spornima strankama, marveč bo verjetno postavil na odločilno tehtnico tudi stališče nekaterih evropskih držav do DN. V prvi vrsti seveda stališče Francije same, ki ne bo več mogla v popolni negotovosti kolebati med svojimi tradicionalnimi principi in novimi orientacijami. Odločiti se bo morala ali za brezpogojno podpiranje Italije, ali za brezpogojno aplikacijo ženevskih principov tudi v tem sporu. K prvi orien-t#ciji 'jo bo silala zveza z Italijo, k drugi pa zavezništvo z Anglijo: posebno pa njen zunanjepolitični prestiž, ki zahteva ravno zunanjepolitično linijo v smislu njenih dosedanjih mednarodnih naporov za absolutno zagotovitev miru. Zdi se, da se je Francija že tekom pariških razgovorov v precejšnji meri približala angleški koncepciji. Le tako si moremo dejansko razlagati popolni neuspeh prekinjenih pogajanj, zlasti pa absolutno rezerviranost in nepopustljivost italijanske delegacije. Simptomatična je s te strani tudi vidna preorientacija v pisanju francosikh listov, ki jih nespravljivo italijansko stališče ni zadovoljilo in se zato za Italijo ne ogrevajo več v oni meri kakor je bilo to opaziti še ob priliki zadnjega zasedanja DN. Francoski listi, ki so bili še do^ pred kratkim pretirano optimistični, kažejo zdaj že resno skrb glede morebitnih novih pogajanj, ki jim že v naprej napovedujejo popoln — neuspeh ... Značilne so besede, ki jih je napisal včeraj Italijanom zelo naklonjeni »Slatin«, ki pribija v svojem komentarju: »Ce topovi še niso dobili besede, se utegne vendarle kmalu zgoditi, da bodo udušili diplomate.« — Nič manj pesimistične niso napovedi vseh ostalih pariških listov, ki ne morejo več prikriti nejevolje nad poslednjim neuspehom. Poudarjanje načel DN je zdaj tudi v francoskem tisku spet stopilo v ospredje... Tako vstajajo na mednarodnem obzorju ista prestižna vprašanja, ki jih je spor med Italijo in Abesinijo sproži! že takoj v prvi fazi svojega razvoja. Kakšna in kje bo njih rešitev? Mussolini vidi njih rešitev samo v — Afriki. Ko so diplomati pospravljali svoje akte v Parizu, je on v Iserni pozval svoje črije srajce z nedvoumnim; »Naprej,, da uresničimo — fašistično cesarstvo!« In list »Ottobrc« je zapisal: »Zgodovina bo pisala nekoč: Medtem ko je Mussolini pošiljal svoje čete v Afriko, so nekatere pre-goreče klepetulje v Parizu sedle za zeleno mizo«... Kaj tedaj? Nekateri upajo v končni odgovor na zasedanju sveta DN, ki je, kakor znano, napovedano 4. sept. t. 1. Drugi pa čakajo samo, da pojenja deževje v Afriki... Verjetno je, da imajo prav — vremenoslovci ... —n. Vreme v naši državi dne 19. 8.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v m/m najuižjajnajvišja Ljubljana . 765,5 it 21.5 0.1 Maribor , • 764.3 14 22 — Zagreb . . 764.7 15 24 — Beograd . . 764-4 14 27 — Sarajevo 766.2 7 25 — Skoplje , . 765.1 11 28 — Split . . . 764.2 18 28 — Kotor . . . 763.9 18 26 — Rab . . . . 763.5 18 24 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Novi Sad. Jasno vreme. Temperatura se bo zvišala. Sobice vzide ob 4.44 in zaide ob 18.48. Dunaj. Polagoma se bo ozračje spet ogrelo. Spremenljivo oblačno, od časa do časa jasno. — Sprva nagnenje k nevihtam. Ni. kr, Vis. knez-namestnik Pavle ie zbolel na vnetiu mišk Stanje je ugodno Bohinjsko jezero, 19. avgusta. AA. Nj. kr. Vis. knez-nameštnik je zbolel za akutnim vnetjem mišic bicepsa leve roke (myositis acuta musculi bicipitis brachi sinistri). Danes so izvršili incizijo obolele mišice. Stanje je ugodno. Dr. Leon Kojen, dr. Lovrič, dr. S. Moacanin. Bohinjsko jezero, 19. avgusta. Popust za ptujsko razstavo Beograd, 19. avgusta. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic ie dovoljen popust za prevoz razstavne živine na razstavi v Ptuju, ki bo od 28. septembra do 6. oktobra 1.1. Pri odhodu je treba plačati voznino po polni tarifi, povratek pa je brezplačen Upokojitev Beograd, 19. avgusta. AA. V inrcnu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva in na predlog ministrskega sveta in zunanjega ministra je upokojen dr. Teobald Vodušek, tajnik ministrstva zunanjih zadev v šesti skupini. Vsa mesta zasedena Beograd, 19. avgusta. AA. V državnih in pol-državnih ženskih obrtnih šolah so zasedena vsa mesta strokovnih učiteljic. Zato so zaman vse prošnje za ta mesta, ker jih ne bo mogoče reševati. (Iz 'ministrstva za trgovino in industrijo.) Vozne olajšave Beograd, 19. avgusta. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila vozno olajšavo za prevoz suhih smokev in suhega grozdja od Sušaka-pristanišče do Beograda, Novega Sada, Osijeka, glavni kolodvor, Petrovega grada, Vukovara in Zemuna. Beograd, 19. avgusta. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je dovoljena olajšava za prevoz rezanega cvetja. Podobna olajšava velja tudi za prevoz krme za perutnino in za led, tako da se lahko prevoz vrši tudi a prevoznicami namesto s tovornm listom. Avdijence Beograd, 19. avgusta b. Minister brez listnice g. Jankovič je bil sprejet danes pri kravljevskem namestniku dr. Ivo Peroviču. Povišanje Beograd, 19. avgusta. Povišan je za gozdarskega svetnika v 5. skupini in šefa gozdarske uprave v Kranjski gori inž. Bogomil Šinkovec, gozdarski svetnik v šesti skupini in šef iste uprave. Osebne vesti iz Beograda Beograd, 19. avgusta b. Po enomesečni odsotnosti na Bledu se je danes vrnil v Beograd predsednik Narodne skupščine Stevan ćirić. Beograd, 19. avgusta b. Davi se je vrnil v Beograd minister za vojsko in mornarico g. Peter Živkovic. Beograd, 19. avgusta b. Minister za šume in rudnike Ignat Stefanovič, se je danes vrnil v Beograd. Politiini utrinki »Obzor« bere levite dr. Angjelino-viću V uvodniku o politični situaciji se dotika jObzoi tudi nove stranke, ki jo ustanavlja po Dalmaciji senator dr. Angjelinović ter pravi: »Senator dr. Angjelinović koče ustanoviti novo stranko. Izgubil je torej vsako upanje, da bo oživela JNS, kateri še vedno pripada in katere etan glavnega odbora je eelo. To ga pa ne moti, da križari po Dalmaciji v spremstvu nekaj stražarjev ter dvojice somišljenikov, poslancev Paštroviea in Maštroviea ter skuša pripravili teren za ustanovitev nove stranke. Ta nova stranka bi morala zediniti vse integralne Jugoslovane. .lasno je, da hoče imeti dr. Angjelinović neko svojo politično skupino, pa čeprav bi štela le nekoliko sto pristašev, ker brez tega ne more igrati nobene važnejše vloge v našem javnem življenju. Izkušnja pa je pokazala, da so vsi dosedanji poskusi za ustanovitev' takšnih strank propadli. Ni uspela niti JNS. pa čeprav-, je bil za njo Uzunovićev režim. Dr. Angjelinović hoće stranko integralnih Jugoslovanov in le opravičuje s tem, da smejo v Jugoslaviji obstojati le takšne stranke, ki bodo na stališču edinstvenega jugoslovanskega naroda in ki se bodo razlikovale edino v gospodarskih in socialnih vprašanjih. On torej hoče vsiliti strankarskemu življenju kalup, pa čeprav je dolgoletna izkušnja dokazala, da so takšni poskusi brezuspešni.« Hrvati in Jugoslovanska radikalna zajednica V beograjskih političnih krogih se trdi, da prijave za novo Jugoslovansko radikalno zajednico nj podpisal noben Hrvat. Nekateri zato pravijo, da treba to vrzel popraviti, ker brez udeležbe Hrvatov ne bi imela nova stranka vsedržavnega značaja. Toda na drugi strani pa se trdi, da radikali sploh ne poskušajo, da bi kdo od Hrvatov podpisal prijavo, ker bi bil potem sporazum HSS oteikočen. Kakor hitro pa bo nova zajednica potrjena in začela delovati kot stranka, bodo radikali delali na to, da pride do sporazuma tudi s HSS. Nasprotujoče se vesti o prijavi Jug. rad. zajednice Doci m sporoča »Slovenec«, da bo Jugoslovanska radikalna zajednica prijavljena še ta teden, ker da so že skoraj vsi podpisi zbrani, pa poročajo zagrebške »Novosti«, da je nastalo med'radikali gibanje, da se prijava nove stranke odloži. Po mnenju teh radikalov bi prijava stranke v sedanjem trenutku preveč vidno, pokazala, da se ustanavlja stranka s pomočjo vlade, kar bi na široke ljudske množice vplivalo neugodno. Treba zalo počakati s prijavo, da bo izdan novi društveni in zborovalni zakon, ko se bodo prijavile vse nove stranke. Na vsak način treba poskrbeti, da bo narod videl, da se stranka ustanavlja iz naroda samega, ker drugače bi mogla prav tako slabo odrezati, kakor so odrezle skupine, ki sta jib organizirala Uzu-novičeva in Jevtičeva vlada, — Beograjska »Pravda« pa zopet poroča, da bo nova zajednica v kratkem prijavljena. Finalni šahovski turnir II. kolo Senzacija drugega kola, igranega v ponedeljek, je bila edina dolg ra n a partija: Sikošek : ing. Preku. Favorit Sikoršek je izgubil najprej kmeta ter kmalu potem vsled izredno odločne in krepke igre ing. Preka še živce in partijo. Ta poraz je za Sikorška tem bolj občuten, ker je e to svojo, četudi prvo ničto tekom turnirja, izgubil skoro že popolnoma šanse na mojstrski naslov, čigar najopasnejši kandidat je bil vse do toga poraza. Vse ostale partije drugega kola so bile prekinjene. Popoldne po se nadaljevali prekinjene partije iz 1. kola. Radomir Savič se je proti fiatve-jevu izpočetka dobro branil. V končnici pa je spregledal figuro, nakar Pe je po nekoliko potezah vdal. Tudi šiška je kmalu po nadaljevanju izgubil kvaliteto. Imel je sicer nekaj časa kmeta več, a to ni zadostovalo, da bi se mogel še dolgo zoperstavljati preciznemu Prein-laiku. V končnici konja proti stolpu in enakemu številu kmetov se je šiška vdal. Partija Sikošek : M. Vidmar mlajši je bila vnovič prekinjena v nejasni situaciji. V končnici, v kateri imata oba igralca po 1 skakača tor Sikošek 4, a Vidmar 5 kmetov, se bo moral Sikošek zelo potruditi, da doseže remis. Stanje po II. kotu: 1.) Ing. Prek 4 točke (1- 6 točk iz semifinala = 10); 2.) Preinfalk 2 točki (-j- 7 točk iz semisinala — tl); 3.) Mat-vejev 2 točki (+ 6)4 točk iz semifinala — ü'A). Slede kot 4.) Vidmar 0 (2) (-j- 8 točk iz semifinala = 8 točk); 5.) Sikošek 0 (J) f-f 7'A točk iz semifinala =r 7'A točk); (>.) Savič 0 (I) (+ 7 točk iz semifinala = 7 točk; 7.) šiška 11 (1) (+ 6 točk iz semifinala — 6 točk>; 8.) Vidmar Ciril 0 (1) (-f 5% točk iz semifinala = točk). M. K. Dr. Grujič poslanik v Londonu Beograd, 19. avgusta. AA. Dr. Slavko Grujič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v p., je imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika prve po-žajne skupine kraljevskega poslaništva v Londonu. GLAS NARODA Statuti Jug. radikalne zajednice ei. i. .Jugoslovanska radikalna zajednica je politična organizacija, ki se ustanovi na podlagi tega programa in leb statutov (pravilnika) in ima svoj sedež v Beogradu. — Stranka je organizirana kot pravna oseba, ki more imeti svoje imetje; ona ima svoj pečat, čigar obliko predpisuje glavni odbor v skladu s temi pravili. Čl. 2. Cilj organizaci je je, da dela za izvedi«) načel, navedenih v njenem programu, in sploh da pospešuje gmotni, umski in nravstveni razvoj naroda. Čl. 3. Za dosedo tega cilja bo stranka porabita vsa zakonita moralna in kulturna sredstva. Svoja načela bo širila z izdajanjem listov in knjig, z ustanavljanjem klubov in čitalnic, s prireja-,ujem javnih shodov in predavanj i» izvajala preko svojih zastopnikov v narodni skupščini in v skupščinah in odborih samoupravnih teles. ČL 4. Organi Jugoslovanske radikalne zajednice so: Državna skupščina, glavni odbor, banovinski odbor, banovinske skupščine, sreski odbori in krajevni (občinski) odbori. ČL 5. Državna skupščina se sestane vsako leto novembra na dan, kr ga določi glavni odbor. Če posebne razmere to zahtevajo, lahko glavni odbor odgodi sklicanje državne skupščine, a naj-I vež za 12 mesecev. Na državni skupščini imajo pravico udeležbe člani glavnega odbora,. člani parlamenta, ki pripadajo Jugoslovanski radikalni zajednici, predsedniki in podpredsedniki banovinskih odborov, predsedniki sreskih odborov. — Državna skupščina je vrhovni organ stranke. Ona rešuje vsa načelna programska vprašanja in njeni sklepi so obvezni za vse člane in organizacije stranke. — Državna skupščina predloži glavnemu odboru poročilo o delovanju preteklo leto tako v političnem pogledu kakor v strankarskem pogledu. — Sklepi državne skupščine so polnoveljavni, če je zan je glasovala večina prisotnih članov. ČL 6. Glavni odbor je vrhovni upravni organ stranke. On stalno vodi vse posle stranke, daje direktive in navodila za vso politično strankarsko akcijo stranke. — Glavni odbor izdaja organ stranke in imenuje ravnatelja lista. Glavni odbor se sestaje na seje na poziv predsednika ali njegovega namestnika, če je predsednik zadržan, in sicer najmanj enkrat na mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Glavni odbor upravlja imetje stranke preko posebnega odbora, ki ga on izvoli in ki se po potrebi sam izpopolni iz članov glavnega odbora. Čl. 7. Glavni odbor sestoji iz 75 članov. Med njimi jih državna skupščina izvoli 25, ki ivorijo ožji glavni odbor, vsi skupaj pa tvorijo širši glavni odbor. — Ostalih 50 članov so predsedniki banovinskih odborov in še po štirje člani iz vsakega banovinskega odbora, ki jih on izbere iz svoje srede, ter predsedniki in štirje člani za mesto Beograd. —Če se izprazni katero mesto od 25 članov, ki jih izbere državna skupščina', se med tem izpopolni s sklepom preostalih članov. — Tekoče strankarske posle odpravlja in vrši ožji glavni odbor. Če gre za kakšna večja in važnejša vprašanja, se povabijo člani širšega glavnega odbora. — Ožji glavni odbor more iz svoje srede izbrali potrebno manjše število članov, ki bodo tvorit izvršilni odbor za odpravljanje nujnih zadev. Čl. 8. Glavni odbor voli iz svoje srede predsednika in dva podpredsednika, tri tajnike in blagajnika. Število podpredsednikov je po potrebi lahko večje. — Glavni odbor more izdajati polnoveljavne sklepe, že je na^zožnih najmanj 10 članov razen predsednika a» podpredsednika, toda vsi člani morajo biti povabljeni pismeno in o pravem času. -ČL 9. ■ Banovinski odbor sestoji iz predsednika in podpredsednika sreskih odborov dotične banovine in iz predsednika in podpredsednika tistih mest, ki volijo posebej poslance. — Banovinski odbor voli iz svoje srede svojega predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika, ki Ivorijo izvršilni banovinski odbor; ta odbor rešuje nujna vprašanja. £1. 10. Banovinski odbor odpravlja vse strankarske ]>osle v dotični banovini in deluje po navodilih in odlokih glavnega odbora. Njegovi sklepi so polnoveljavni, če je na seji navzočih ena četrtina njegovih članov. ČL 11. Banovinska skupščina je posvetovalno telo banovinskega odbora in sestoji a) iz vseh članov banovinskega odbora, b) iz vseh članov narodnega predsedništva in samoupravnih banovinskih skupščin, ki so v dolini banovini izvoljeni na programu stranke, e) iz vseh predsednikov krajevnih (občinskih) odborov. — Banovinsko skupščino skliče in ji predseduje predsednik banovinskega odbora. Banovinska skupščina more zasedati, če je navzočnih najmanj ena desetina njenih članov. Čl. 12. Sreski odbor sestoji iz vseh predsednikov in podpredsednikov krajevnih (občinskih) odborov v dotičnem srezu. On voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Sreski odbor se briga za vse posle stranke v dotičnem srezu. Pri svojem delovanju se ravna po navodilih, ki iih dobiva od banovinskega odbora ali pa od glavnega odbora v Beogradu. ČL 13. Krajevni (občinski) odbori se ustanove v vseh krajih Jugoslavije, kjer se nahajajo pristaši stranke, število članov krajevnega (občinskega) odbora določa sam odbor po krajevnih razmerah. — Krajevni odbor izvoli iz svoje sredine predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Sklepi krajevnega odbora se zapisujejo v zapisnik. — Krajevni odbori morajo delovati, ko jih potrdi banovinski odbor. ČL 14. V velikih mestih in občinah, kjer je veliko tudi pododbori. — O vseh teh vprašanjih daje navodila glavni odbor in njegovi sklepi so obvezni. ČL 15. Član Jugoslovanske radikalne zajednice more postati vsak polnoletni državljan Jugoslavije, ki izjavi, da sprejme program stranke in da se bo ravnal po statutih stranke in ki ga sprejme v slranko pristojni krajevni odbor. — Ožji glavni odbor lahko razveljavi sklep o sprejemu posameznega člana v stranko. ČL 16. Iz stranke je lahko izkl jučen vsak član. Vi se obnaša nevredno ali ki se izneveri strankinemu programu ali ne izvršuje sklepov strankinih organizacij. Sklep o izključitvi sprejema krajevni odbor, potrjuje pa ga banovinski odbor. Proti sklepu izključitve se izključeni lahko pritoži na glavni odbor, čegar sklepi pa so izvrsni. — Glavni odbor lahko izključi nevrednega člana iz stranke in njegovi sklepi so končni. Izključitev se objavi v strankarskem glasilu. ČL 17. Če .Tugoslovenska radikalna zajednica preneha obstojati določi glavni odbor, komu pripade lastnina stranke. Čl. 18. Ti statuti se lahko izpremene in dopolnijo s sklepom državne skupščine in po potrditvi pristojne državne oblasti. ČL 19. Posle o organizaciji Jugoslovanske radikalne zajednice bo vodil poseben organizacijski odbor, ki bo obstojal iz po sedem članov iz vsake banovine in iz področja mesta Beograda. Na čel« tega odbora je izvršni komite, ki ga tvorijo: gg. Aca Stanojevič, dr. Milan Stojadino-vič, dr. Anton Korošec in dr. Mehmet Spaho, in bi bo izvolil ostale Hane organizacijskega odbora. Če je član izvršnega komiteja zadržan, da bi prišel na sejo, lahko sam določi svojega namestnika. — Ko bo izvršni komite organizacijskega odbora ugotovil, da je organizacija stranke opravljena in da so potrebni zakonskimi pogoji izpolnjeni, bo sklical državno skupščino radi izvolitve glavnega odbora, ki bo nato vodil nadaljne posle v zmislu teh statutov. Po izvolitvi glavnega odbora prenehajo funkcije tega organizacijskega odbora. Prosrram strsmke Ustanovi se politična organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice na podlagi programa, ki je obrazložen v naslednjem: Osnovni pregled. Stranka smatra, da je cilj državne ureditve na vznotraj narodno blagostanje, na zunaj pa varovanje državne varnosti, njene samostojnosti in njenih interesov. — Da se bo mogel ta cilj doseči, je treba razviti gmotne, umske in nravstvene sile naroda. — Ker je dobro gmotno stanje naroda glavni temelj za krepitev celotnih narodnih sil, mora biti poleg gojenja državljanskih svobod državnim ustanovam poglavitna naloga, da ga dvignejo s povečanjem pro-izvajalskih narodnih sil in pravično razdelitvijo državnih bremen.— Da pojde izvedba te družabne naloge kar najhitreje, kar najpravičneje in kar najpopolneje, bo stranka stremela, da se potrebna volilna reforma v državi izvede v kar najkrajšem času. — Stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karađjordjevićev. — Stranka je za narodno in državno edinstvo, za edinsivo teritorija in edinstvo državljanstva i» bo te ideje širila in zastopala, toda pri vsem delu bo imela pred očmi, da so teritoriji, i* katerih je naša država sestavljena, živeli v preteklosti svoje posebno življenje in si v teku dolgega časa pridobili posebne navade v upravi, politiki in drugod. Da se I«> razvijala in krepila zavest o državnem in narodnem edinstvu kar najbolj in najmodreje, da se bodo izenačevale in zmanjševale razlike, ki nam jih je zapustila dolga in neenaka prošlost, stranka smatra, da je za to edina politična metoda, da se na vseh poljih dela postopno in zmiselno, da se ne rabijo preživele metode in da se tako ne ustvarjajo nove delitve. Spoštovanje treh imen našega naroda, srbskega, hrvatskoga in slovenskega, njih enakopravnost, spoštovanje priznanih ver in obeh abeced, spoštovanje tradicij — vse to mora biti zaščiteno, ker se bo na ta način razvijalo medsebojno spoštovanje, zaupanje in cenjenje med narodom. Neobhodno potrebno je zaupanje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez tega ne more biti bar-momčnega razvoja vsega naroda. Da se bo v našem javnem in državnem življenju takšno zaupanje razvijalo in ohranilo, bo stranka stremela, da se državno udejstvovanja organizira in izvede na način, ki ne bo dajal t>ovoda upravičenim željam in privilegiran]11 enih na račun drugih. Stranka smatra načelo samouprav širokega obsega (self-gouvernment) kot najboljši s is te1'1 za ureditev državne uprave v zmislu narodni!* želja in potreb. Državno upravo in državno administracijo ic treba tako organizirati, da se posameznim krajem odpre možnost, da imelo mogli urediti svoj® krajevne potrebe, upravne, gospodarske, finan»' čne, kulturne in druge, v kolikor so zveza**6 s posameznimi kraji, in na način, da ne b° lokalna uprava prišla navzkriž z državo, nje*"' mi cilji itd. Vsa področja državnega življenja morajo bi * enako pristopna i Srbom, i Hrvatom i Slove**' eem in z vsemi kraji v naši državi se ima ena ravnali. Na dosmrtno ječo obsojeni — nedolžni? Senzacionalna razprava v Mariboru — Markucija in Zemljič po 10 letih dokazujeta da sta nedolžna Maribor, 19. avgusta. Danes dopoldne se je pričel pred mariborskim okrožnim sodiščem obnovitveni proces v razsodbi okrožnega kot porotnega sodišča, ki je 19. septembra 1926. zaradi umora neznanega moškega, katerega razmesarjeno truplo s« našli pred 15 leti v Benediškem gozdu, obsodilo posestnika Ivana Markucija iz Drvanje na smrt na vešalih, njegovega brata Jožefa Markucija na dosmrtno težko ječo, ženo Ivana Markucija Ano Marbncijevo na 3 leta težke ječe in posestnika Miho Zemljiča iz Backove na dosmrtno ječo. Ana Markucijeva je prestala odmerjeno kazen, oba Markucija in Zemljič pa pr e sedeva jo dosmrtno ječo v mariborski moški kaznilnici. Deset let že sedijo in po desetih letih se je posrečilo njihovemu zagovorniku odvetniku dr. Komavliju zbrati toliko tektnega gradiva, da je apeteeijsko sodišče dovolilo obnovo procesa. Po desetih letih bodo pričeli danes dopoldne vsi tri je na dosmrtno ječo obsojeni ponovno dokazovati, da so nedolžni pri umoru neznanca, katerega so našli pred 15 leti v Benedišekra gozdu, da niso krivi nasitne smrti človeka, katerega identiteto še do danes niso mogli dognati. Za razpravo, kakršnih bolj redko pozna naša juslica, je v mestu in na deželi ogromno zanimanje. Pričela se je razprava danes dopoldne v bivši porotni dvorani in bo zaslišanih nad 60 prič, ter bo trajata predvidoma tri dni. Pred petnajstimi leti... W Benediškem gozdu v Slovenskih goricah je 7. septembra 1920. leta našla neka deklica, ko je nabirala gobe moško truplo. Prestrašena je o strahotni najdbi obvestila orožnike in še istega dne je sodna komisija od Sv. Lenarta ugotovila naslednje: V majhnem (»točku blizu gozdne poti je ležalo truplo neznanega moškega srednjih Iet._ Oči-vidno je bilo truplo prepeljano od drugod in se krvavo dejanje ni odigralo na kraju, kjer je ležalo truplo, ki je bilo oblečeno v staro vojaško avstrijsko suknjo in ozke hlače. Zločinec je svojo žrtev strahovito razmesaril. Petnajst korakov stran je ležal odsekan prst, na glavi pa je imel več smrtnih ran. Prerezan je imel tudi goltanec, na tilniku pa je zevala globoka rana. Poškodbe so bile absolutno smrtne in je zločinec po mnenju komisije pobil svojo žrfev s široko ostro sekiro. Pri mrtvecu je našla komisija v časopisni papir zavitih 11 srebrnih avstrijskih kron, na roki pa je imel prstan z rdečim kamnom. Po ogledu so truplo pokopali na benediškem pokopališču. Kdo je umorjenec? Oblasti kljub vsestranskemu prizadevanju še do danes niso mogle ugotoviti, kdo je bil umor- jenec. Po mnenju sodne komisije je bil boljši človek. Ljudje so govorili, da je bil najbrže trgovec ali pa prekupčevalec. Med domačini ga ni nihče poznal. Pojavile so se tudi govorice, da je bil tihotapec. Takrat je namreč tihotapstvo v tistih krajih bujno cvetelo. Tudi po obleki ga ni mogel nihče prepoznati. Vendar pa obleka ni merodajna za ugotovitve, ker je zločinec svojo žrfev morebiti preoblekel, da bi na ta način lažje skril sledove za svojim zločinskim dejanjem. Ker trupla, ko so ga našli, niso fotografirali, najbrže nikdar ne bo mogoče ugotoviti, kdo in kaj je bil eloyek, ki je tako strašno končal svoje življenje. Kot priča je pri poznejših obravnavah nastopila neka starejša ženica in trdila, da je podobnega neznanega moškega videla hoditi okrog tamkajšnjih kmetov. Tudi je bilo pri obravnavah ugotovljeno po izpovedbah številnih prič, da je ležalo truplo v gozdu 24 in še več ur. Ta ugotovitev je silno značilna, ker spreminja datum zločina. Mimo tega pa je sodna komisija ugotovila, da je v noči na 7. septembra 1920. hudo deževalo. Dež je kaj lahko izpral vse krvave madeže in bi bilo tako verjetno. da se je odigral zločin na kraju v gozdu, kjer je omenjena deklica našla truplo. Trije Markucijevi in Zemljič na zatožni klopi. Sum je padel na Markueijeve, ki so imeli posestvo v Drvanji in na posestnika Miho Zemljiča iz Backove, ki je bil z Markueijevimi v poslovnih zvezah. Zagovarjali so se najprej pred lenarškim okrajnim sodiščem, ki jim pa ni moglo dokazati krivde. Govorice niso ponehale in vsi omenjeni so morali po nekaj letih pred okrožne sodnike v Maribor. Vsi pa so bili tudi v Mariboru oproščeni krivde in kazni za umor neznanca. Jeziki še niso mirovati... Trije Markucijevi, Iva», njegova žena Ana ter Ivanov brat Jože in Miha Zemljič so morali na podlagi raznih ljudskih govoric pred poroto. Porotniki mariborskega okrožnega sodišča »o na razpravi, ki je trajala tri dni, potrdili skoraj vsa glavna vprašanja s soglasnim »da«. Po mnenju sodnikov njihov izrek ni bil nejasen, ne nepopoln in ne sam sebi nasprotujoč, zalo so spoznali vse obtožence za krive umora neznanca in obsodili Ivana Markucija na smrt na vešalih, njegovega brata Jožefa in posestnika Miho Zemljiča na dosmrtno ječo, Ivanovo ženo Ano Markucijevo pa na tri leta težke ječe. Ivan Markuci je bil potniloščen na dosmrtno ječo. Kakor pri vseh obravnavah so tudi ves čas v zaporu vsi štirje zatrjevali, da so nedolžni. Bogve, ali jim bo usoda naklonjena in sreča mila, da bodo mogli pri obnovi razprave dokazati svojo nedolžnost. (B). 2Ve &€>z£ihite pcvedati vsem jjrijaletj&m, &€i si-cme 9,Qlas mmvcdla.“ sg%ime> 12 ‘Din hol mesec Fran Šuklie > Kamna, ki ni nikdar liotol pozna a niiru, mimo in hladno leži na mrivaškeni odi d Ried venci hvaležnosti, priznanja in slave, oblit z mehko svoltoho trepetajočih svež .jubezm naroda. leta so na daleč odmakni la na t ctanaSnjo !<«nv’nu’iio, da-ga morda ni vei' razumela, zalo ie -o pa tern bolj razumel on. velikan duha, saj "jo M; vedno sodoben in nikdar ni zaostal za korakom zgodovine. Delal je do zadnjega s svojim ostrim peresom in ustvarjal deta z vso prožnostjo svojega velikega duha in z vso ostrino svojega globokega razuma, vse svoje delo je pa odel tudi v plašč do skrajnosti izcize-lirane oblike, da njegovi »Spomini« spadajo tudi med literarne umetnine. Fran šukije je bil borec. Oster je bil in nevaren nasprotnik, da se je mogočnega leva s Kamna bal ves nasprotni tabor, vendar ga je pa tudi globoko spoštoval kot vedno viteškega borca. Že kot mladenič je zavihal rokave in prijel za orožje, ki ga je vse svoje življenje vihtel za pravice Slovencev. Avstrijske vlade so mladega profesorja zaradi politike preganjale iz kraja v kraj iti ga končno izgnale iz domovine «a gimnazijo na Dunaj. Naglo se je uveljavil mladi talentirani politik k» že 52 let je minulo, odkar je v ljubljanskem občinskem svetu pričel graditi slovensko Ljubljano. In tudi napredno Ljubljano ter napredno Slovenijo, saj je bit v tedanjih časih med najradikalnejšimi borci za slovensko stvar. Bil je Pa Bidi edini, ki je spoznal vso važnost gospodarskih vprašanj. Že pred 52 leti je bil izvoljen leta nato pa spel od 1905. pa prav do leta tudi v deželni zbor kranjski, kjer je deloval do 1911. Preganjani profesor je leta 1908 poslal glavar kranjski ter je s ponosom in razsodnostjo nosil to časi prav do kraja leta 1911. Kiti so razburkani časi: spočetka je bil najhujši boj z Nemci, nato s slovenskimi nasprotniki, v času, k» je bil deželni glavar, je njegova do skrajno-izrazita samostojnost morala za kulisami biti ostre hoje s tedanjim političnim diktatorjem dr. Ivanom Šušteršičem, ki ga je tudi zamenjal na ^a.,deželnega glavarja. Z enako energijo je .anil tudi naše pravice pred dunajskim držav-nim zborom, kamor je bil izvoljen že 1885 in te ostal do leta 1900. pozneje je bil pa državni Poslanec spet od 1903 pa do 1910. V to dobo Spadajo njegovi največji uspehi na gospodarskem polju, saj je bil ta mož vedno poln naj-srčnejših idej in načrtov. Z neverjetno organi-zatorično spretnostjo je zgradil svoji Dolenjski ze ezmco ter St zaslužil častno ime «četa doleuj-. Kin zelezmc. Ce bi imeli več Franov Šukljetov, t mm danes ne bilo treba pritoževati zara-'. Pomanjkanja in zanemarjenosti cest in drugih i ometuih zvez! Njegovo ime čitamo še med asimnu predsedniki odbora za novo železnico lei'‘’Ta~St- ,,auž' W se ie zanjo zanimal dolga oo sedanjega uspeha. t^'^ni govornik in do skrajnosti spretni poni i t 'e tudi izvrsten publicist, saj nikdar Vai.. /Ožil rok križem. Vsak svoj načrt je zago-tat/8'- S Ukimi argumenti, da je moral prepri-?akl ^kogar. Njegova inteligenca je bila prava ki,-a.uea vseh jed in znanja ter neštetih iz-otri. ,,J dolgega življenja. Le malo mož takega Pa , "oog* obzorja je rodil naš narod, še manj Ü takih, ki bi biti vse svoje sile žrtvovali svo- rojakom, kakor Fran Šukije. Markantni 7l(t-i^ janstvenijt je bil pa drugače skrajno skromen .^vedno radodaren z dobrimi nasveti in po- !"orjo. Bit hni-- .. F vzoren ooe svoji aruzmi m naj-1 i,m!- svojih sinov. Iz hvaležnosti ga je tudfv ,a 'z''0'1»1« za častnega meščana in tako nji Cuvo umsto. Kranj. Metlika, Črnomelj, Viš-čjn Sora, Trebnje, Ribnica, ter več drugih ob-ojv' *! u^oena matica in druge narodne orga-čl,,.''10 f.o ga počastile z izvolitvijo za častnega (lov; ' odlikovan je bil pa tudi z najvišjimi reprizi a. l,alvlsJe odlikovanje je spoštovanje in 'lajn C’i'o "«roda, da je bit Frao šukije' med r(ida o Ivovalnejšimi delavci v korist vsega tia- 1ejse. Leži v nezavesti in starši so (»oskrbeli, da delovna moč. Dogaja se, da opravljajo posamezniki že nepretrgoma 29 mesecev 8 do 9 urno službo v bolnišnici, ako ne upoštevamo njihovih nadur iu nočne službe, za to pa ne dobe niti najmanjše odškodnine. Proti temu nevzdržnemu stanju se ni dozdaj še ničesar ukrenilo, samo posamezniki so za ji mesece prejeti majhno bednostim podporo in še to s pripombo, da bednostih fond ni za zdravnike, ampak za nezaposlene delavce. Zato prosijo, da se upošteva njihovo nevzdržno stanje in da se ugodi njihovim zahtevam, ki so: 1. da se razpiše toliko zdravniških mest, kolikor jih določa zakon za brezhibno opravljanje službe na oddelkih občne državne bolnišnice, začasno pa naj se potrebno število volonterjev nastavi kot dnevničarje in se pri tem upošteva doba volontiranja, 2. bednostih fond naj se odpre izobražencem in odgovornemu delu primerno tudi za zdravnike, pa ne samo za dobo 3 mesecev, 3. doba volontiranja naj se šteje v leta za napredovanje in pokojnino, 4. volonterji, ki vrše obvezno polletno porodniško prakso, naj dobe primerno mesečno odškodnino za to, ali pa naj se ta praksa ki obstoji samo v dravski banovini, ukine. To spomenico je podpisalo 23 volo/.terjev-zdravnikov, ki so jo odposlali banski upravi, ministru za socialno politiko in narodno zdravje. Njihova stavka 1k> trajala toliko časa, dokler merodajni činitelji njihovim zahtevani ne ugode. prav je bila zaradi strašnega ognja taka } vročina, da ni bilo mogoče zdržati niti j 20 m daleč proč in so se gasilci morah za- ‘ menjavati pri gašenju. Ker je treba razmetati take množine sena, je tudi popoldne delalo še šest mestnih gasilcev, da se ogenj spet ne vname, stražili bodo pa tudi še vso noč. Gašenje je bilo zaradi vročine in zaradi malega števila gasilcev silno naporno, vendar se jim je pa posrečilo, da so z brizganjem krili vsaj reševalna dela. Posrečilo se jim je rešiti vso opravo iz stanovanj in policijske pisarne, prav tako pa tudi policijski avtomobil ter vso konjsko opremo. Zgorelo je 20 železnih in lesenih policijskih posteljnakov, slamoreznica in drugo orodje in policiji tudi 8.000 kg slame in sena. Policija ni zavarovana, ker nima kredita v ta namen, zavarovalnina pa krije škodo pivovarne Union, ki je imela pod streho okrog 38.000 kg sena, in prav tako je zavarovan tudi lastnik Peter Kosler pri zavarovalnici Dunav. Težje je pa vprašanje, kako je nastal požar. Na senu je spalo več koscev, vedno pa hodijo tja prenočevat tudi razni brezposelni. Najbrže niso pazili na ogorke cigaret, vendar pa krivca ni mogoče ugotoviti. Policija je aretirala kosce, vendar jih je pa spet izpustila, ker niso krivi. Ljubljana je torej spet srečno prestala velik požar, ki je pa pokazal, da je nemudoma potrebno pomnožiti kader poklicnega gasilstva. Ker je nekaj gasilcev prostih, nekaj bolnih in na dopustu, jih je bilo davi v službi le 15, med njimi pa samo en šofer. Med požarom je prišel brzojav, da je treba od Sv. Ane pri Tržiču prepeljati v bolnico ponesrečeno Zierkelbachovo. Gasilec je moral pustiti gašenje in peljati avtomobil na Gorenjsko. Na potu je bil tudi drugi avtomobil, da so šoferji sploh vedno zasedeni in jih morajo spremljati poklicni gasilci. Kaj bi se pripetilo, če bi sredi mesta izbruhnil večji požar? Na 33 šolskih dni 40 dni poiitnie Zanimiv doka/ prof. Crnčića, da je na šolske neuspehe kriva — šola sama V zagrebških »Novostih« jioroča prof. F. Gručic o izvest ju neke realne gimnazije, jx> katerem je razvidno, da je imela ta srednja šola preteklo šolsko leto le 165 delovnih dni. Počitnic so imeli torej 200 dni. Na vsakih 33 šolskih dni je odpadlo 40 dni počitnic. Predvojna srednja šola, pravi prof. Crnčić, ni bila »delovna« šola, pa je imela 80 delovnih dni več. V petem razredu tega zavoda je bilo 60 učencev, ki so imeli 82 ur matematike v šolskem letu. Če odštejemo ure za pismene naloge in 37 ur za razlago, ostane 1850 minut za izpraševanje. Ker je bilo učencev 60, je bilo na razpolago le pol ure za vsakega učenca v celem šolskem letu. Kako naj v pol ure na leto spozna profesor duševnost in sposobnosti učenca? Še bolj nemogoče je, da bi profesor razložil res vestno vso predpisano snov v 37 urah za vse leto, katere dobimo, če računamo polovico vsega časa (74 ur) za razlago. Še bolj katastrofalne so številke za druge predmete, za katere je predpisanih manj ur na teden kakor za matematiko. Prof. Crnčić trdi, da je ta vzgojni sistem kriv za slabe uspehe na srednjih šolah. Profesorji ne utegnejo, da bi vestno razlagali snov in proučevali sposobnosti učencev. Učenci se mehanično »pihajo« iz knjig in izgube veselje do študija. Tisti, ki določajo snov za posamezne predmete, ne računajo s počitnicami in prazniki, tisti pa, ki določajo praznike in počitnice, pa ne vedo, kolikšna snov je predpisana. Trpe zaradi tega profesorji, še bolj pa gojenci in na ta način ustvarja srednja šola takozvani inteligenčni proletariat. Glavna skupščina JUU Minis/.stvo za promet je z odlokom 15954 odobrilo četrtinsko vožnjo za vse učitelja državne uradnike, člane JUU, ki se bodo udeležili glavne sk>’•• -i ie v Sarajevu 21., 22., 23. in 24. t. m. UB.riteženci naj kupijo na odhodni postaji poleg polovičnega voznega listka še predpisani obrazec štev. 14. Vozni listek z obrazcem velja tudi za povratek. Ostali udeleženci neuradniki imajo 50% popust. Ti kupijo na odhodni postaji cei vozni listek in omenjeni obrazec, kar velia oboje tudi za vožnjo nazaj. Skupen odhod ir Ljubljane z večernim brzovlakom v torek 2«. t. m. — JUU — sekcija Ljubljana. Šahovska olim-piiada v Varšavi Iz Varšave že prihajajo prvi rezultati. Žreb je določil naslednji zaporedni red: I. Poljska; 2. Danska; 3. Avstrija; 4. Finska; 5. Litva: 6, Estonija; 7. Palestina; 8. Rumunija; 9. Anglija; 10. češkoslovaška; II. Amerika: 12. Madžarska; 13. švedska; 14. Italija; 15. Irska; 16. Francija; 17. Le-tonska; 18. Švica; 19. Jugoslavija in 20. Argentinija. V prvem kolu je nastopila Danska proti Jugoslaviji in je na dveh deskah zmagala Jugoslavija, na eni Danska, dočim je 4. partija prekinjena. Avstrija je proti Švici igrala neodločeno ‘A : 'h, istotako Madžarska proti Angliji, dočim je bila med Poljsko in Argentinijo končana samo 1 partija v prid Poljski. Vse ostale partije so bile prekinjene. V drugem kolu je Jugoslavija nastopila proti Avstriji. Spielmann je premagal Pirca, Vidmar je remiziral z Grünfeldom, a Müller s Konigom. Partija Eliskases : Ko-stič je bila prekinjena. Od ostalih držav pa so izpadli rezultati takole: Argentinija: Amerika 1:2 (1); Madžarska : ČSR Vi: 'U (3); švedska : Anglija 1:1 (2); Italija : Rumunija 'h; UL (2); Irska : Palestina 0:1 (3); Francija : Estonska 2:1 (1); Latvija : Litva IVa: IVs (1); Švica : Finska V-: l'/a (2); Poljska : Danska IV : % (2). Trebnje Dobrniški požigi, o katerih je Glas Naroda« že podrobneje poročal, bodo kmalu pojasnjeni. Skrbno zasnovana preiskava jc razkrila marsikaj zanimivega. Prijeli so že tretjega osumljenca, pričakujemo pa še presenečenja. Vsi trije osumljenci so bili prepeljani v zapore novomeškega okrožnega sodišča. sprejme svetotajstva.' Zdravniki — volonierii _ . so zapustili bolnišnico Naporna dnevna in nočna odgovorna služba v natrpani ljubljanski bolnišnici, za katero ne dobe nobene odškodnine Hudo ponesrečena poklicna gasilca pri gašenju požara v Cekinovem gradu — Škoda je krita z zavarovalnino, le policija ni bila zavarovana Đnevsil do cf o etiki X Ban uradno odsoten. G. ban v torek 20. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. X Maturanti gimnazije in realke 1. 1900, ki žive v Ljubljani ali v okolici, naj pridejo zopet v četrtek 22. avg. t. 1. ob pol 21. zvečer k »šestici«, da se dokončno dogovorimo o dnevu proslave SSletnice naše mature. X Za osem novih cerkev v Zagrebu so v nedeljo pobirali v vseh cerkvah in nabrali precejšnjo vsoto. Največ darovalcev, ki so dajali tudi stotake, je bilo v katedrali, kjer je ob žari klečal in molil nadškof - koadjutor dr. Stepinac. Akcijo bodo nadaljevali vsako nedeljo, kajti potrebnih je 45 milijonov dinarjev. X (jlreni za njo, ki mi je bila /.vesla, je napisal na listič kovaški pomočnik Vid Mijak, katerega so našli blizu Mirogoja v nedeljo obešenega. Živel je ločen od svoje žene, dekle, katerega je res ljubil, mu je pa pred tedni umrlo za tuberkulozo. X Nesreča tovornega avtomobila. V nedeljo je peljal šofer Čabri jan iz Sušaka s tovornim avtomobilom 30 potnikov iz Čavala v Kastov. Med potjo se je avlo na ovinku prevrnil. Mijo Babič iz Senja je bil pri priči mrtev, pet potnikov so pa odpeljali s hudimi ranami v bolnišnico na Sušak. Ostali potniki so bili laže ranjeni, šofer sam je odnesel zdravo kožo’. X Nesreče, tragedije, zločini. V Ivancu pri Križevcih je .losip Radotovič umoril svojega ljubavnega tekmeca Ludvika Majdaka. Oba sta bila zaljubljena v neko vaško vdovo. Morilec se je sam prijavil orožnikom. — V Kleku pri Pe-trovgradu je umrla mlada kmetica Julijana , Horvat. Zdravnik je ugotovil, da si je zastrupila kri po mazaškem splavu. Njen mož je izja-< vil, da ni vedel, da je bila noseča. — Sodišče v Banja Luki je obsodilo na dve leli robije Ljubo Maričič, ki je v silobranu s sekiro ubila svojo taščo Slano Maričič. Stanin sin Milan je Ljubo vzel za ženo, ker mu je tako ukazal oče. Mlada zakonca sta se stalno prepirala. Ljuba je imela v hiši pravi pekel, ker jo je tašča Stana vedno zapostavljala in ji nalagala najtežja deia. Pred meseci sta se sprli pri kosilu. Tašča je napadla Ljubo s sekiro. Ljuba ji je sekiro izvila iz rok in z njo udarila Stano po glavi. — V Nižepolju pri Borilju so se pastirji na paši igrali s staro granato, katero so našli na travniku. Nenadoma je eksplodirala in ubila Andrijo Doneviča, njegovega brata Kosio je pa hudo ranila. — V okolici Natalinca v Sepcih se je dogodil drzen razbojniški napad. Dva oborožena razbojnika sta ponoči vdrla v hišo kmeta Radojeviča, ki je prav to noč dal prenočišče dvema trgovcema, ki sta bila na poti na sejem. Trgovca sta razbojnikoma izročila okoli 8Ö00 Din, da sta si rešila življenje. V Roglju so isto noč razbojnika napadli dva brata Talijana. Na srečo sla ušla in ju tudi krogle razbojnikov, niso dosegle. —' V Okrašincih pri Vučitrnu j^ Duš Memetovič ustrelil iz osvete Huseina Iljazoviča. Pred 10 meseca sta se dve Duševi sestri poročili z dvema sestrama Huseina Iljazoviča. Dušu je pa Husein obljubi! za ženo svojo sestro Nišo. Vendar se je premislil in Duš je moral izredno lepo Nišo ugrabiti. Ob tej priliki je jlusein ustrelil Duševega brata Kusteša. Husein je nato pobegnil v gozd. Šest mesecev se je skrival pred orožniki in premišljeval, kako in uničil tudi Duša. Duš je pa bil bolj zvit. Zvabil je Huseina na svoj dom in ga je zavratno umoril ter se nato sam javil orožnikom. Svojo ženo lepo Nišo, zaradi katere je teklo toliko človeške krvi, je pa spodil iz hiše. X Turnir najmlajših beograjskih šahistov. V Beogradu je imel svoj turnir za prvenstvo beograjski šahovski naraščaj. Lani’ se je turnirja udeležilo 30 mladih šahistov, letos jih je bilo . že 00. Zmagala je 141etna gimnazijka Vojislava , Kalajičeva, ki je novinarjem izjavila, da ne more razumeti, kako je bilo mogoče, da je bila Menšikova v Moskvi poražena. Menšikova najbrž ni poseben šahovski talent, je rekla Vojislava, mojstri jo vabijo na turnirje le bolj kot kavalirji. Dobro so se odrezali tudi devetletni Milorad Božič, (iligorič in Jovan Markovič, ki ' obeta mnogo, in je izjavil, da je zal jubl jen v šah. X Beograjski jadralci so dofiili novo brez-motorno letalo Beograd:, s katerim je najboljši beograjski jadralec Aca Stanojevič ostal 14 minut v zraku. Stanojevič je lani po čudnem naključju dosegel rekord v skakanju s padalom. Brezmotorno letalo se mu je v višini 50 m pokvarilo. Skočil je s padalom iz letala. Padalo se mu je še o pravem času odprlo in rešil si je življenje. Skakanje s padalom s lake višine se je doslej še vedno končalo s smrtjo skakača. X Osvoboditelji Medjimurja, katerih je okoli 1000, so se zbrali v Zagrebu in zahtevali, da se jim prizna dobrovoljske pravice. Pravijo, da so s svojo akcijo lela 1918 preprečili, da Madjari niso dobili Medjimurja do Drave. Vodita jih Medjimurca Kranjc in Horvatič. X Pohištveno mizarstvo bo zopet obilno zastopano na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 16. septembra. Razstava bo nudila vsakemu dovolj možnosti, da si izbere pohištvo po svojem okusu in razmerah. Naša pohištvena obrt od leta do leta vedno bolj napreduje in tako bo tudi lotos pokazala svoje zmožnosti in napredovanje n. pr. v interijerih, : oblikah arhitekture, tehnično-konstruktivnem ; izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma priporočamo, da si temeljito ogledajo tradicionalno, pa vendar vedno znova zanimivo razstavo v paviljonih E in F. Liuhliana DNEVNA PRATIKA. Torek. 20. avgusta. Katoličani: Štefan, pravoslavni: 7. avgusta: Domelije. Dežurne lekarne: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, L-(ar. Šelenburgova ulica 7. * Za okrasitev hiš ob IV. kongresu Jadranske straže bodo prodajali v Ljubljani okusno izdelane zastavice za okna z emblemom JS. Te zastavice bodo po 3 Din kos, če pa jih vzamemo 10 ali več, pa po Din 2‘50. Prodajali jih bodo inkasanti mestnih podjetij, tako da stranke ne bodo imele s tem nobenih posebnih potov. Zastavice so zelo lepe. Glede na plemenit namen — čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma na Jadranu za našo bolno in siromašno deco — pa upamo, da bo ljubljansko občinstvo rado segalo po njih ter tako dostojno okrasilo svoje domove za kongres Jadranske Straže. * Nesreče in poškodbe. Ljubljanska bolnišnica'je te dni sprejela precejšnje število žrtev pretepov, prepirov ter nesreč. Iz Radomelj pri Kamniku je med prepirom sunil neznanec 32 letnega Janeza Kapljo z nožem v prša. •— Krojaškega pomočnika brez posla, 27 letnega Franca Miheliča iz Šk. Loke je v Šiški neznan napadalec pobil na Ha in ga zabodel v levo stran prsi. šele rešilni avto je Miheliča pre-pelja v bolnišnico. Za napadalelem pa poizveduje policija. — Vilibalda Svetica, 21 letnega Velika požarna katastrofa v Hočah. Preteklo noč je ob 23. uri izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Kranjca v Hočah ogenj, ki je v kratkem docela upepelil objekt. Takoj so prihiteli na pomoč domači gasilci, nato pa še gasilci iz Bohove, Razvanja, Radvanja, Maribora, Studencev in Pobrežja. Kljub vsem naporom je zgorelo več glav živine, uničeni pa so bili tudi vsi poljski pridelki, tako, da je požar povzročil škode preko 100 tisoč dinarjev. Kako je nastal požar še ni pojasnjeno. Velik vlom na Dravskem polju Tukajšnja inestna policija je dobila danes zjutraj telefonsko sporočilo, da je bil v pretekli noči izvršen v Stogovcih pri Moškanjcih drzen nočni vlom. Orožniki od Sv. Marjete blizu Ptuja so takoj šli na delo in ugotovili, da so doslej še neznani storilci vlomilf v mesnico mesarja Popisa in ukradli mnogo mesnih izdelkov, večjo vsoto denarja in razne obleke v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Podrobnosti o vlomu še niso znane. * A Preložena predstava. Vombergarjevo »Vodo , ki so jo nameravali igrali ruški diletanti 15. t. m. na ruškem letnem gledališču, je bila zaradi slabega vremena preložena na nedeljo 25. avgusta ob 15. uri. A Smrt narodnjaka. Pretekli petek je na tragičen način preminul v Hotinji vasi pri Slivnici Obletni gostilničar Franc Primec. Blagi pokojnik je bil znan narodnjak in velik dobrotnik, ki ga bodo njegovi številni prijatelji in znanci težko pogrešali. Slava mu, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! A Ker se je izdajal za Hitlerja. Včeraj popoldne se je odigral na Glavnem trgu komičen dogodek, katerega akter je bil 311etni brezposelni trgovski pomočnik Leopold Lozar iz ljubljanske okolice. Precej okajen je možakar na vso moč zatrjeval množici, ki se je zbrala ob njem, da je Hitler iz Nemčije. Seveda je vzbujalo to precej smeha in vika, zato ga je pa stražnik aretiral in odpeljal v hotel Graf . A Čigavo je kolo? Friderik Gregorec, hišnik v Maistrovi ulici, je na tukajšnji policiji oddal moško kolo z evidenčno številko 91.568, ki ga je pred dvema dnevoma našel ob ograji v Maistrovi ulici. Ker izvira kolo gotovo iz kake tatvine, poizveduje policija za lastnikom. A Berač nad stražnika. Na Glavnem trgu je preteklo noč aretiral stražnik znanega delomrz-neža 341etnega ruskega berača Stanka Krola iz Ljeningrada, ki vzbuja pri ljudeh usmiljenje s tem, da hodi s pomočjo bergel j. Ko pa ga nihče ne vidi, spravi berač bergljo pod pazduho in hodi brez težave. Premeteni berač se je ob aretaciji vrgel stražniku pod noge in ga pričel grizli. Raztrgal mu je hlače in ga nekoliko opraskal. A Grajski kino: »Svet brez pajčolana«, senzacionalni film s Harry Pielom v glavni vlogi. Globoko znižane cene! A Kino Union. Od danes dalje krasen ljubavni film »Pot brez povratka«. Kopiram, razvijam, povečavam vestno in strokovno FOTO JAPELJ, MARIBOR Gosposka ulica štev. 28 Celle ■ Smrt. Umrla je v 48. letu svoje starosti g. Frančiška Kovač, lastnica glavne trafike v Celju. Bila je rodom iz Podbrda na Goriškem in sestra rajnega žurnalista Muniha. Pogreb bo v sredo ob i?. iz mrtvašnice na mestno pokopališče. ■ Kolesa kradejo. Martinu Jurgcu iz Škofje vasi so ukradli izpred trgovine Ravnikar 1200 dinarjev vredno kolo znamke »Humber Prav tam pa so ukradli trgovcu Adalbertu Grilu iz Socke 600 dinarjev vredno kolo. ■ Javna mestna knjižnica začne zopet poslovati danes v torek. ■ Za hmeljske obiravce potrebne objave hmeljarske zadruge, ki služijo obenem z žel. legitimacijo K 13 za polovično voznino, oziroma brezplačen povratek z istim voznim listkom, se dobe v posameznih občinah, in sicer so razdelitev prevzeli sledeči zadružniki: za občino Petrovče g. Stanko sina uradnika državnih železnic v Ljubljani, je ugriznil pes v zapestje leve roke. Svetic je moral iskali zdravniške pomoči v splošni bolnišnici. — Čevljarski pomočnik 32 letni Franc Ernah iz Kovorja pri Tržiču se je med prepi-rok zaletel tudi v orožnike, ki so skušali posredovati, pri tem pa ga je neki orožnik zabodel po nesreči z bajonetom v prsa. — V bolnišnico jc moral tudi 41 letni dninar Nikolaj Polanjko iz Vižmarja, katerega je neznanec napadel in ga udaril s kolom po glavi. — Petra Mesteka, 26 letnega posestnikovega sina iz Metulj pri Blokah je Franc Krašovec s kolom med prepirom udaril po glavi in mu prizadejal več telesnih poškodb. Zlomil mu je vee reber. — Ključavničarja 21 letnega Franca Rabiča s Koroške Bele je nekdo težje poškodoval po licu. * Dve tatvini. Predsedniku za trgovino, obrt in industrijo g. Francu Viktorju iz Graca je neznanec 5 .avgusta ukradel iz avtomobila na poti proti Logarski dolini plašč rjave barve, par rokavic in fotoaparat v skupni vrednosti 3000 dinarjev. — Janezu Snoju iz Tacna št. 19 pa je 7. avgusta neki nepridiprav izmaknil dvokolo. Ogrodje kolesa so drugi dan našli v Zapužah, neznani tat pa je z dvokolesa snel obe kolesi in vse uporabne dele kolesa. Škode je za 600 Din. * Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri vaja mešanega zbora. Jelovšek, Žalec in Griže g. Rudolf Janič, Gotovlje g. Ivan Rak, Sv. Peter g. Jožef Cede, Polzela g. Pongrac Turnšek na Bregu, Braslovče g. Matevž Grenko v Orlivasi in Anton Dobnik v Letušu, Vransko g. Josip Kladnik, Sv. Jurij ob Taboru g. Miha Jan v Ojstriški vasi, Gomilsko g. Jože Vasle z Zaklu, Sv. Pavel pri Preboldu g. Janko Kač na Groblji, za občino Šmartno ob Paki ter okraj Gornji grad in Slovenj-gradec pa g. Martin Steblovnik v Šmartnem ob Paki. Hmeljarji iz občine Velika Pirešica dobe objave v Celju. Gotovljah in Petrovčah. Za vse druge občine in zunanje kraje pa se dobe potrebne objave samo v zadružni poslovalnici v Celju, Cankarjeva ulica 4 (uredništvo »Slov. hmeljarja«). Ugodnosti polovične voznine oziroma brezplačnega povratka morejo biti deležni tudi obiravci, ki ob prihodu niso kupili žel. leg. K 13, če so vstopili na kakem postajališču in jim je sprevodnik izdal le vozne listke. Pač pa morajo sedaj pri povratku na vstopni postaji kupiti žel. leg. K 13 in poudariti, da se vračajo ter navesti razlog, zakaj omenjene legitimacije niso kupili ob prihodu. Hmeljarji se opozarjajo, da bi potrebne objave za svoje obiravce preskrbeli čimprej. Ptuj Radi dekleta sta se stepla. Dolenc Anton iz Gor. Jablane ter Klasinc Anton iz Dragonje vasi sta se sprla radi dekleta. Oba sta bila že precej vinjena. Dolenc je udaril z odprtim nožem Klasinca dvakrat po glavi ter mu zadal dve hudi rani. Sprememba uradnih ur. Pri sreskem sodišču so od 15. t. m. zopet deljene uradne ure, in sicer od 8 do 12 ter od 15 do 18, v sobotah pa od 8 do 14. Propadanje sejmov Namesto živega jesenskega sejma le nekak tržni dan v Mokronogu Mokronog, 18. avgusta. Nekdaj veseli in bučni jesenski podeželski sejmi so postali tihi in mirni, saj kmet obupuje,’ ker ni nobenega izgleda, da bi se cene živini in poljskim pridelkom dvignile. X največjim zanimanjem kmetje izprašujejo, če bo vojna, da bi se na naše trge spet vrnili italijanski kupci. Po vsej Dolenjski in tudi po Hrvatskem je nekdaj slovel jesenski sejem v Mokronogu, v soboto so pa namesto njega imeli le nekak tržni dan. Ta sejem je združen z velikim romanjem na Žalostno goro, kamor so nekdaj Paspele procesije tam iz Bele Krajine in tu^1 .* Hrvatskega, a v sobolo je bilo tako malo ljudi, da se gostilničarjem in ženam, ki so drugače kuhale kavo in juho na Žalostni gori, sploh ni več izplačalo, da bi vzele dovoljenje za točenje in kuhanje. Komaj so romarji Še zarajali prastari kultni ples »vrtec, ki izvira še iz poganske dobe. Redko kdo je na sejmu plačeval s kovači in le za najpotrejbnejše piskre in sklede so žene štele težko privarčevane dinarčke. Sejmarji so še pred nočjo tiho odhajali domov, ne da bi se udeležili večernih romarskih svečanosti. Kmet nima denarja, ker so cene živine tako nizke, da prešite raje zakolje doma, kakor da bi jih prodajal. Najboljši pitani voli so po 3 50 Din kg. za izvoz namenjeni najlepši biki od 3 do 3’50 Din, za domačo porabo pa celo samo po 2 do_ 3 Din. Dobro kravo mora kmet prodali po 21>0 Din, slabše klobasarice pa tudi samo po 2 Din. Enako tudi teleta že pri ljubljanskem^ trgovcu dobiš kilogram po 5 do 7 Din, na deželi pa teleta plačujejo le po 3 do 3’50 Din- Prešiti so kilogram samo po 4 do 5 Din, saj jih izvozimo.tako malenkostno množino, da izvoz sploh ne more vplivati na cene. V Avstrijo na mesec pošljemo kvečjemu le do 50 prešičev in na Češko celo samo 40, ker pač na našo banovino odpade tako malenkosten delež kontingenta. Naši politiki se bodo morali pobrigati tudi za to vprašanje, saj vsa država sme v Avstrijo izvoziti 10.000 prašičev, na Češko pa 8.000 in je naša banovina pri tem kontingentu očividno zapostavljena. niavcčaLjlc 'knjige Kmetijske Malice J Otroški kostimi ^ po vseh cenah od Din 60 dalje. Dobre, trpežne in poceni so samo livar obleke za vse otroke! V Ministranti so kradli milodare v minoritski cerkvi v Ptuju. Zasačil jih je stražnik, ki se je skril v spovednico Ptuj, 19. avgusta. Že kake dve leti je sumil župnik g. Svef, da nekdo krade del nabranega denarja iz omare v zakristiji, kamor je dajal cerkovnik milodare. Cerkovnik je vedno skrbno zaklenil omaro. — Župnik je pa denar odnašal v blagajno vsak dan ; po končanih cerkvenih opravilih. Nikakor pa niso mogli priti na sled tatu in posebno čudno je bilo, da je bila omara vedno zaklenjena, četudi je zmanjkal denar. Zagonetko pa je rešil v nedeljo stražnik g. Peklar, ki se je skril v spovednico v zakristijo brez vednosti ministrantov. Ko so po končanih mašah odšli patri k zajtrku je opazil, kako so ministrantje s ponarejenim ključem odprli omaro ter si začeli deliti del hranjenega denarja. Pri delitvi pa jih je zmotil čudni izpovednik, ki jih je odvedel na policijo in jim pošteno izprašal vest. Tatinski ministranti so dejanje skesano priznali. Ponarejevalci kovancev Ptuj, 17. avgusta. V Ptuju in okolici so se pojavili falsifikati 50 in 10 dinarskih kovancev. Neki tuk. trgovec je oddal na pošti denar, med katerim je bil tudi 50 dinarski ponarejenec, ki je bil pa tako dobro Izdelan, da ga trgovec na prvi pogled niti ni ločil od pravih kovancev in zato tudi ne ve, od koga ga je prejel. Kovanec je iz zmesi aluminija, svinca in nekaj srebra od nekdanjih avstrijskih 5 kronskih tolarjev. Falsifikat se loči od pravega le po bolj temni barvi; je tudi lažji in ima bolj zamolkel zvok. Pred dnevi i pa je prejel pek Rozman Anton pri Sv. Urbanu od neke stranke 10 dinarski novec, ki je bil pa slabo ponarejen. Oba falsifi- i kata se nahajata pri tukajšnjem sodišču, : ki poizveduje za ponarejevalcem. Naše šole \a III. državni realni gimnaziji y Ljubljani se prično popravni nižji in višji tečajni izpiti v ponedeljek 26. avgusta, razredni popravni izpiti pa v torek 27. avgusta. Podroben razpored bo dne 23. avgusta objavljen na oglasni deski. — Vpisovanje lanskih učencev v II. do VIII. razred bo 2. septembra od 9 do 12 v lanskih učil; j nicah. Vpisovanje prvošolcev bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra od 9 do 12 za začetne črke A—G, od 15 do 18 za začetne črke H — L, 3-sept. od 9 do 12 za črke M—R, °d 15 do 18 za črke S—Ž. Tuji učenci se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni 4. sept. od 9 do 12 Mestna ženska realna gimnazija. Popravni izpiti, višji in nižji in vsi drugi, bodo od 29. do 31. avgusta po navodilih na deski. — Vpisovanje za gojen156 od 2. do 8. razreda, ki so bile že na zavodu, 3. septembra; za gojenke, ki žele na novo vstopiti v 2. do 8. razred, pa 4. septembra. - Gospodinjska šola »Mladika« prične s poukom 1. oktobra. Vpisovanje je od 28.—30. septembra pri ravnateljstvu gospodinjske šole v Mladiki, Šubičeva 9. V zvezi z gospodinjsko šolo je internat, ki je namenjen tako gojenkam gospodinjske šole kakor tudi vsem onim gojenkam, ki pose- i čajo katerokoli šolo v Ljubljani. Državni konservatorij v Ljubljani. Vpi' sovanje bo od 2. do 7. septembra dnevno od 9._12. ure v konservatorijski pisarni v Gosposki ulici št. 8/1. Vse podrobnosti so objavljene na razglasni deski v veži zavoda. Radio Torek. 20. avgusta. Ljubljana: 12.00 Prešmentane citre (plošče), 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.1 J Drago Žagar poje ob sprem ti6 vanju Radijskega jazza, 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 Deca za deco, 18.30 otroški prizori (plošče), 19.00 ča», vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacio- ) milna ura, 20.00 revija baritonistov, 21.00 radij' 1 ski orkester, 22.00 čas, vreme, poročila, spored, 22.10 radijski orkester, 22.30 angleške plošče. Zagreb: 20.00 Plošče, 20.10 predavanje, 20.30 vokalni solo. Beograd: 20.00 Kvartet, 20.30 zvočna igra. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE, UUBUANA Gledališka 12, Telef. 38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah Kaj je vse nm§s ¥ Mariboru kacbćaiU „(fiat hocmLO'" • Gospodarstvo Naše zadružništvo o kmetskih dolgovih Osšii SIšUUL zadruinega saveza V zvezi z rešitvijo vprašanja kmetskih dol-SOv in kmetske zaščite se je vršila v Zagrebu 16 t. in. konferenca Glavnega zadružnega saveza, ki go se je udeležili predstavniki vseh zadružnik zvez. Po proučitvi vprašanja kmetskih dolgov je bila soglasno izdana naslednja resolucija kot predlog za rešitev tega vprašanja ; 1. Dosedanji način reševanja lega vprašanja ni prinesel pozitivnega uspeha, ker ni zadovoljil ne dolžnikov ne upnikov. Z dosedanjimi ukrepi je zlasti ubita kreditna sposobnost kmetov, demoralizirani so dolžniki, v kreditnih zadrugah in denarnih zavodih pa je zavladala popolna nelikvidnost, tako da so vlagatelji izgubili v te zavode vsakršno zaupanje. Začasni značaj dosedanjih ukrepov kakor tudi njih cesto izmenjavanje je vneslo v vse življenje v državi nestalnost in zmedo; vsi ti ukrepi so dejansko le izmikavanja pred rešitvijo težkega vprašanja, ki po svojem pomenu i» reperkusiji v vsem gospodarskem življenju ne prenese odlašanja. Zadnji čas je, da se preneha j? podaljševanjem teh začasnih ukrepov in se dokončno uredi vprašanje kmetskih dolgov. 2. Po mišljenju našega zadružništva, organiziranega v okrilju Glavnega zadružnega saveza, je mogoče dokončno rešiti to vprašanje edino z dejansko konverzijo kmetskih dolgov po naslednjih načelih: a) Od države ustanovljeni zavod prevzame vse kmetske dolgove, nastale pred 20. aprilom 1932 ter jih izplača sedanjim upnikom. b) Ta zavod izplača zadrugam, državnim in Drobne gospodarske vesti Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave tisk. knjig za raporte in razne železnine in bele kovine; do dne 28, avgusta t 1. glede dobave gumijaste plošče, strešne zarezne opeke ter robnikov, mineralnega olja in masti, 8 batnih^ obročev za »Borsig« lokomotivo, 2 gumiplošča in 2 zračnic (za avto), M an ne s-mann-ovih cevi, ognjegasne cevi in 1000 kom. stekel za jamske vozičke. — Gradbeno odele-nje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave razne železnine. — Direkcija drž. rudnika v Kaknju (»prejema do 29 avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg žebljev za tračnice, električnega motorja, raznega profilnega *eleza, navadnih žebljev, kontrolorja za dvigalo in 2 kom. aparata za napajanje parnega kotla lokomotive. — Licitacija: Pri Glavnem Sani-teiskeni slagalištu v Zemunu se vrši dne 30. in 31. avgusta t. 1. licitacija za nabavo raznega sanitetnega materijala. — Prodaja: Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi dne 26. avgusta t. 1. 680 prm smrekovega lubja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled. * — Povečan kontingent za uvoz našega grozdja r Avstrijo. Avstrijska vlada je odobrila dodatni kontingent za uvoz 25 vagonov jugoslovanskega grozdja. Ta kontingent bo razdeljen med dunajske trgovce s sadjem. Izvoz boksita bo po sedanjih izgledih v mesecu avgustu naravnost rekorden; računajo, da bo dosegel 30.000 ton. = Nemški izvoz je znašal v juliju vrednost 859 milijonov ter se je proti izvozu v juniju povečal za 12.9%. = Letošnji kongres agronomov se bo vršil y SP’itu °d 5. do 6. septembra. — Naš vinski pridelek v i. 1934 je znašal P» službenih podatkih v celi državi skupno 3 milijone 866.649 hi. Celokupna površina vinogradov je bila 198.922 ba, t. j. za 2.1% večja ko v letu 1933. ~ Koliko bo vina? Po podatkih mednarodnega urada za kmetijstvo v llimu je mogoče ceniti letošnji vinski svetovni pridelek na okr. 88 milijonov hektolitrov. privilegiranim denarnim zavodom njih terjatve pri kmetih s posebnimi v to svrho od države izdanimi novčanicami, privatne upnike pa z 2% obligacijami, izdanimi v to svrho, ki se bodo amortizirale v dobi 25 let. c) Kot kritje za te novčanice in obligacije naj služi hipotekarno zavarovanje na posesti dolžnikov, katerim se na lastno željo konvertirajo dolgovi. d) Dolžniki-knietje odplačujejo srvoje konvertirane dolgove temu zavodu v 25 letnih anuitetah z 2% letnimi obrestmi. Poleg tega naj dobe dolžniki-kmetje pravico, da odplačujejo svoje konvertirane dolgove tudi pred rokom zapadlosti z državnimi ali od države jamčenimi vrednostnimi papirji, kakor tudi 'z obligacijami pod točko b), in sicer vse po nominali. e) V slučajih dejanske prezadolženosti je treba omogočiti redukcijo nominalnega doiga, istotako tudi v slučajih, kadar je z ozirom na krajevne prilike smatrati obresti za oderuške. 3. Izvedbo konvertiranja dolgov, ki jo želijo dolžniki-kmetje, je treba poveriti sodni oblasti, cenitev posesti pa stalnim kopusijain, ki sestoje iz zastopnikov dolžnikov in zastopnikov upnikov. Na podlagi navedenega apeliramo na kraljevsko vlado da usvoji gorenja načela in omogoči cim prej uvedbo uredbe-zakona o dokončni ureditvi kmetskih dolgov ter s tem reši eno najnujnejših vprašanj pri ureditvi gospodarskih razmer v državi. Navedena resolucija jfe bila poslana kraljevski vladi v Beograd. — Visoke cene sena v Bosni. Na vseh tržiščih v Bosni (V) letos zelo visoke cene sena, ponekod 75 Din za mtc. Letošnja lelina ie prav malenkostna, tako da je skoraj nemogoče računati na izvoz, ki je bil lansko leto zlasti v Nemčijo nenavadno velik. Na zimo pričakujejo, da se bodo cene še znatno dvignile. Borzna poročila Devize Ljubljana, 19. avgusta (s primo Narodne banke). Amsterdam 2953'16 do 2967'75, Berlin 1753'48 do 1767'36, Bruselj 734T8 do 739'24, Curih 1424‘22 do 1431'29, London 215'70 do 217'75, Newyork 4313'60 do 4349‘91, Pariz 288'39 do 289'83, Praga 180'97 do 182 08, Trst 357'53 do 360 62. Curih, 19. avgusta. Beograd 7'—, Pariz 20-2575, London 15TÖ5, Newyork 305'375, Bruselj 51-5875, Milan 25-10, Madrid 42-—, Amsterdam 207"20, Berlin 123"25, Dunaj 57'80, Stockholm 78-30, Oslo 76-35, Kopenhagen 67-80, Praga 12’70, Varšava 57"85, Atene 2'92, Carigrad 2'4675. Bukarešta 2'50, Helsingfors 6"685, Buenos-Aires 0'3175. Vrednostni papirji Ljubljana, 19. avgusta. Inv. pos. 1921 81— 82-50, Bier V!« 79-50—81, Bler 8°/o 71'50—73, Obv. drž. hip. banke 1927 71—72, Agr. obv. 1921 46—47-50, Begi. obv. 64—64-25, Vojna škoda 371—373. Zagreb, 19. avgusta. 70/0 inv. pos. 81— 82-50, Vojna škoda kasa 371'50 — 372 ____ 371 — 372, avgust 371"50 — 372 — 370, sept.—okt. 370 — 372, 4°Ai agr. obv. 46— 47 50, 7«/» Bler 71‘50—73, 8% Bler 80—81— 80 50, 6% begi. obv. 64—64-25—64, Agr. priv. banka 232—235, Dunaj-Zagreb klir. 842'50 -—852"50—847"50, Dunaj-Beograd klir. 850— 840, Grčija-Zagreb klir. 33"50 d, Greija-Beograd klir. 33"85 — 33 15, priv. kliring London-Zagreb 233’45 — 235-05 — 234-25, priv. klir. London-Beograd 234'67 — 233"07, priv. klir. Madrid-Zagreb 541-50 — 551"50 — 546 50, priv. klir. Madrid-Beograd 570 ponudba. Trboveljska 100 blago, Sladkor Osijek 120 blago. Beograd, 19. avgusta. 7°/o drž. inv. pos. 82, 4»/« agr. obv. 47-50 — 46-50, 7"/» štab. pos. v Parizu 81"50 — 81 (81), 6Buči morje Adrijansko«. Sestavil jo je načelnik domžalskega Sokola br. France Vid-, mar. S to točko je bil zaključen telovadni nastop, na katerega je kamniški Sokol lahko po nosen. Le tako po ravni poti naprej, in uspeh od leta do leta ne bo izostal” Zdravo! Predsedstvo mestne občine ljubljanske naznanja, da je dne 18. avgusta t. 1. umrl bivši deželni poglavar kranjski, deželni poslanec, dvorni svetnik v p., gospod m FRAM Š Ui častni meščan ljubljanski in bivši občinski svetnik, imejitelj reda Sv. Save II. stop.. Belega Orla itd. itd. Velikega pokojnika, ki si je za naše mesto zlasti ob težkih potresnih dneh pridobil nepozabne zasluge, bo ohranilo mesto Ljubljana v trajnem spominu. Predsedstvo mestne občine ljubljanske MALI OGLASI ^saka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Brž. iu ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo riužbe. plačajo samo po 25 par za besedo. 1’ri ^alih oglasih reklamnega značaja stane petitna rsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti a «dgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi »o ^ plačljivi takoj pri naročilu. ^lNjfiVEGA OLJA, ..'Jhhn. Ponudbe ^‘hpljevo olje«. _______ '•« ČESNOVE deske 5 cin debele, suhe, brez grč, avno take borove, kupim neka j kubik-metrov. ^onudbe na upravo lista pod »Poceni«. ‘^TVO kmetskih fantov i» deklet v Notra-C£^Koricah proda % berdo. čistega v vsaki množini na ogl. oddelek lista pod naprodaj. Ugodni upravi lista Maribor, ^l'Y.^SOR L in JI. izdaja Aii'"1 POROji- Naslov v m ^teksandrova 16. MraT.IN'TY', katera w^i Din 2.000'— kavci-Jia’ «r,*1 Sta,-n? stožho. Ponudbe pod »Stalno« ^»upravo lista. čitajte in razširjajte »Glas naroda«! -- r*"'** *. '• \ a* . V globoki žalosti javljamo tužno vest, da je v nedeljo, dne 18. t. m., previden S svetotajstvi za umirajoče v 86. letu življenja polnega dela in dobrote, izdihnil svojo plemenito dušo naš iskreno ljubljeni, naš predobri oče in stari oče, brat, tast in svak, gospod FRAN ŠUKUE bivši deželni glavar na Kranjskem;. imejitelj reda Sv. Save 11. razreda in češkoslovaškega reda Belega leva Dl. razreda: častni meščan ljubljanski, novomeški, kranjski, metliški črnomaljski, višnjegorski; častni občan občin Smihel-Stopiče, Trebnje, Topliec, Ribnica in drugih: častni član Glasbene matice v Ljubljani in drugih narodnih društev. Preljubega pokojnika ponesemo v torek, dne 20. t. m. ob 16. uri popoldne, iz hiše žalosti v Novem mestu (Kandija) na Šmihelsko pokopališče k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. LJUBLJANA—NOVO MESTO, dne 19. avgusta 1935. Ing. Milan Šuklje, Janko Šuklje, sinova; Minka vd. Dernovšek roj. Šuklje, hči; dr. Vladko Šnkljc, ing. arh. Gizela Šuklje, ing. Lujo Šuklje, Marko Šuklje, Sveta šuklie. Marija Šnklje, Milena ŠnkTje, Anica Šuklje. Karl Dernovšek, Marija Dernovšek, S. M. Agneža (Tereza) Dernovšek, cand. ior. (termina Dernovšek, Martina Dernovšek, vnuki iu vnukinje; Juliana vd. Suppantschitsch roj. šuklje, sestra; Gizela vd. Šuklje roj. Golia, Štefanija Šuklje roj. Osule, Poldi Šuklje roj. Steber, sinahe; Jadviga Rosina, svakinja, in vse ostalo sorodstvo. Vrata Sredozemskega moria Po mednarodnem pravu ni mogoče zapreti Sueškega kanala Ko je leta 1854 egiptski Said paša svojemu varovancu, francoskemu diplomatu, vicomtu Ferdinandu de Lesseps izdal dovoljenje za preboj sueške ožine, je bilo jasno, da bo načrt, na katerem so si številni Francozi že polomili zobe, končno vendar le realiziran. Tež-koee vseh vrst so bile ogromne in to ne samo tehnične, pač pa tudi politične naravi. Politična situacija med Carigradom in Egiptom je bila nejasna, nesoglasja med Francijo in Anglijo so radi egoističnih vplivov v nilski nižini vso zadevo še bolj komplicirala. Tudi preskrba denarnih sredstev za tako orjaško podjetje ni bila lahka. Leta 1869 so novo čudo tehnike otvorili na izredno pompozen način. Francoska cesarica Evgenija je osebno prisostvovala svečanostim. Ciin bolj se je dvigal promet med Evropo, Indijo, Kitajsko, Japonsko in Avstralijo, tem očitnejša je postala življenjska sila sueškega kanala. Kanal skrajša pot v primeri z dolgotrajno vožnjo okrog Afrike v Indijo za približno 8000 km. Parniki potrebujejo povprečno mesec dni manj, če vozijo skozi sueški kanal, mesto mimo Bta dobre nade. Zato so prihranki na vožnji vsekakor upoštevanja vredni. Anglija je kaj hitro ugotovila napako, ki jo je storila s tem, da je Francozom prepustila najvažnejšo vodno pot v Indijo. Medtem ko se francoska javnost ni brigala za problem, je angleškemu ministru lordu Beacousfieldu uspelo dobiti od Kediva Ismaela skoro polovico delnic. Ta paket je še danes last angleške vlade in jamči Angliji, da skoro samolastno vlada nad sueškim prekopom. Debate o mednarodnem značaju sueškega kanala so za daljšo dobo povsem utihnilo. Svetovna javnost se je zanimala bolj za prak- tična vprašanja: Poglobitev in razširitev struge, višina pristojbin za pasiranje i. dr., to so bili problemi, s katerimi so se ukvarjali svetovni politiki in narodni gospodarji, šele poostritev italijansko-abesinskega spora je zopet poživela diskusijo, ali so evropske velesile v stanju, da v slučaju, oboroženega spora Italije in Abesi-nije zapro sueški kanal za vse vojaške transporte. Ni nobenega dvoma, da je bil že v prvotni koncesiji sueški kanal označen kot nevtralno ozemlje. Ta enostranska izjava kediva pa seveda ni mogla ustvariti mednarodne zaščite. Francoski državnik Barrere je v poznejših letih poskušal prepričati svetovno javnost s tezo, da je sueški kanal lastnina vsega sveta in mora biti zato vsaki državi v vsakem slučaju na razpolago. Poskusi, da bi se kanal proglasil kot nevtralno ozemlje, segajo daleč nazaj. Ko je Turčija leta 1877 bila zapletena v vojno z Rusijo in je bil Egipet kot vazalna država Turčijo tudi v vojnem stanju, se je pojavilo vprašanje blokade Sueza s strani ruskega brodovja. To dejstvo je vzbudilo angleško diplomacijo, ko je izjavila, da bi vsaka blokada sueškega kanala angleško vlado prisilila, da zapusti svoje dosedanje pasivno zadržanje v tem vprašanju. Medtem so se v Egiptu odigravali dogodki, ki so sueško vprašanje tirali v ospredje. Nacionalistični nemiri so privedli leta 1882 k bombandiranju Aleksandrije s strani angleške flote. Kmalu potem je kedive pooblastil angleškega admirala Seymoura za okupacijo. 5. avgusta je 16 angleških vojnih ladij priplulo v kanal. 20.000 angleških vojakov so izkrcali na obeh straneh kanala. 13. septembra je Wol-seley potolkel egiptske nacionalistične čete in Kritični trenotek katastrofe v Gornji Italiji. V Bližini Ovade v Gornji Italiji je zadnje deževje povzročilo strahotne poplave. V kritičnem trenotku je drzni reporter ohranil edinstveni pogled na uničujoče elementarne sile. — Slika nam kaže^ v ospredju turbinsko strojnico velike elektrarne. Desno valovijo ogromne mase vode z bližnjega hribovja in polnijo ozko dolino z ogromnimi vodnimi curki. — Poplave so porušile številna naselja in uničile dragocene industrijske naprave. Od rekruta do gardista Slika kaže, kako napreduje na Angleškem rekrut do gardista. Na levi je rekrut še v civilu, na desni pa že gardist, kar postane seveda šele po treh letih, potem ko je srečno prestal vse vmesne sarže. zasedel Kairo. Vsa egiptska uprava je zašla pod angleški vpliv. Kljub vsem zagotovilom stoje angleške čete še danes v Egiptu. Razumljivo je, da je angleška vlada v tem novem položaju poskušala svoj privilegirani položaj v nilskem področju utrditi. Zaenkrat z nevtralizacijo Sueza. Francozi so v Angležih upravičeno gledali rosnega rivala in so se vsem tem poskusom upirali z vso vztrajnostjo. Končno je prišlo 29. oktobra 1888 do takozvanega carigrajskega sporazuma o coni treh milj. Najvažnejši točki tega sporazuma sta: § 1. »Maritimni sueški kanal je v času vojne kakor tudi v času miru na razpolago tako trgovskim kakor tudi vöjnim ladjam.«: § 4. govori, da niti v kanalu samem niti v pasu 3 milj ne sme biti nobenih sovražnih akcij. Zato so si mednarodni juristi edini, da ne more nobena sila preprečiti Italiji, da ne bi vozila vojaškega materijala skozi sueški prekop tudi v slučaju, da med njo in Abesinijo pride do oboroženega konflikta. Elementarne nezgode v Gornii Itaiiii Pred desetimi leti so v Liguriji pri mestecu Ovadi z velikanskimi jezovi zagradili reko Grbo, da je nastalo 5 km dolgo jezero. Minuli torek je noč in dan tako silno deževalo, da je bilo v jezeru 20 milijonov kub. metrov vode, ki je narasla kar za 5 metrov nad normalo. S silnim truščem sie je pretrgal jez in vsa voda se je razlila v dolino, kjer je odnašala hiše in ljudi. Sicer so prihiteli z vseh strani na pomoč tudi vojaki, vendar je bila pomoč prepozna, saj je podrtih kakih 100 hiš in doslej računajo tudi na 200 mrtvih. Kar jih še več manjka, zahteva prebivalstvo ljudsko štetje. V sredo je prišel v Ovado tudi italijanski kralj, ki je tolažil obupano prebivalstvo. Raztrgano in poplavljeno je vse polje v dolžini kakih 40 km in 2 km na široko in uničene so seveda tudi ceste. Katastrofa je prišla tako nenadoma; da se ljudje sploh niso zavedli, ko so vedrili, in so se naenkrat pričele hiše podirati. V sredo je pričelo spet deževati in ljudstvo je bežalo na vse strani, ker se je balo, da se pretrga še jez, ki leži višje v dolini. Kakor hitro je povodenj prišla, tako naglo se je voda tudi odtekla in ni več nobene nevarnosti. Poplavljeno zemljišče bo mogoče preiskati šele v kakih osmih dneh in bodo Jele tedaj ugotovili število in imena ponesrečencev. Takoj so našli 70 utopljencev, vendar se pa njih število od ure do ure množi. Vojaštvo, ki je prišlo na pomoč, gradi zasilne mostove in ceste, razen tega pa je pretrgan tudi 100 metrov dolgi železniški most. Sedem mesecev za tiskovno pogreško V Lorrachu v Nemčiji je bil obsojeni tamkajšnji tiskar na sedem meseoev zapora, ker je hote ali nehote na nekem letaku postavil namesto »Heil Hitler »Heilt Hitler« (ozdravite Hitlerja!). Poznata se Ona (bogata): »Ti boš gotovo zaročna poročila poslal najprej svojim upnikom.« On: »To ni tako nujno. Le obvesti ti najprej svoje bivše ljubimce!« Enooki svetovni letale« se je smrtno ponesrečil. Kakor smo že poročali, se je smrtno ponesrečil; znameniti ameriški letalec Wiley Post. Emil Wachek: 103 Kri ne kliče po maščevanju... In zdaj ga je mogel maščevati in naj morda odstopi ne pred pravom, temveč pred politiko! Pred umazano politiko, ki je hotela zavezati pravu jezik s tem, da je kazala na neke državne interese, ki pa so bili zelo sporni, zakaj del naroda je bil docela brezbrižen za vprašanje, ali bodo imeli Nemci eno kurje oko manj ali več. če bi ne bilo ravno tega, bi itak našli drugo, sicer bi niti ne bili Nemci. Premišljal je o vsem zelo marljivo in ko je dospel do poslednje točke, je prišla — kakor božji blagoslov — utrujenost. Zaspal je. Bilo je že zelo pozno, skoraj danilo se je, toda navzlic temu se je prebudil čisto po programu pred sedmo uro. Hitro se je oblekel, zajtrkoval dve deščici čokolade in se odpeljal k Letzu. Prišel je tja pred osmemi. Major Letz je šele malo prej vstal ter dokončeval svojo revno toaleto: drgnil si je neusmiljeno z dvema ščetkama tisti dve mesti na plešasti lobanje, kjer je še raslo nekaj las. »To ste vi,« je zakrakal, ko je uzrl časlavskega. »Prišli ste malo zgodaj; nisem še zajtrkoval.« »Saj menda lahko zajtrkujete pred menoj,« je rekel hladno Caslavsky. »Počakam vas.« »Je kaj novega?« je vprašal Letz, ki je bil kakor avtor pred prvo predstavo svoje igre. Caslavsky je zmignil z rameni. »Kaj naj bi bilo?« Hotel mu je to reči takoj, neznosno ga je žgalo, toda premagal se je ter spoštoval dobro vedenje, ki pravi, da se razburljive stvari ne smejo nikoli obravnavati pri jedi. Sedel je in potrpežljivo čakal, da se je Letz najedel. Potem si je prižgal cigaro in povedal, za kaj gre. To je bilo preprosto, a moralo je učinkovati, če naj pride Astenburg pred sodišče, je bilo po njegovih nazorih treba, da se sodišče k temu prisili. Ponoči je vse to izdelal in zdaj je Letzu povedal, kaj smatra za primerno. Astenburg ni neumen in bo gotovo zbežal. To mu more preprečiti samo policija in ker bi se ta tudi obotavljala aretirati Astenburga zaradi tega, kar je storil, jo bo treba prisiliti, da ga aretira za to, česar ni storil. Od prvega početka so se njegove misli vračale k ukradenemu šahu. Kaj, če bi ga obdolžil, da je ukradel šah iz prtljage mrtvega vojaka in da ga je prodal navzočemu bivšemu majorju Letzu, ki ga je nesel k Antonelliju, ki ga je spet prodal časlavskemu? Ko je Letzu to pripovedoval, so se majorju zasvetile oči. Takoj je razumel, če je šlo za to, da se temu pobalinu prepreči beg, je bil pripravljen od-prišeči tudi to, da je videl, kako kolje svojo lastno babico. Toda imel je dvome: »Mislite, da ga bodo zaradi tega aretirali?« časlavsky je zmignil z rameni. »Ne vem. To je odvisno od toliko okolnosti! Upam, da bodo prisiljeni. Ali bi lahko pokadili to cigaro v avtu?« Bilo je pol devetih in pripeljala sta se na policijo, ko se je policijski stroj ravno razmahnil. Bila sta prva klijenta. Caslavsky je dal na zapisnik, da je pred nekoliko dnevi našel pri starinarju star in dragocen šah, ki ga je vzel s seboj na bojišče njegov sin. Prodal ga je tu prisotni bivši major Jožef Letz. Na vprašanje, kako je prišel do tega šaha, je Letz pojasnil, da ga je kupil za počen groš od bivšega poročnika Bernarda Astenburga. Ker je Astenburg mogel ta šah samo ukrasti iz prtljage njegovega sina, zahteva, da ga aretirajo zaradi osumljeni a tatvine. časlavskemu so žarele oči, ko je gledal na mla- [ dega uradnika, ki naj bi odločil potek njegove prve operacije. Kako neverjetno svobodo v odločevanju imajo uradniki policije! To mu je bilo znano in vedel je, da more uradnik odločiti tako ali drugače. Lahko se je nagnil na njegovo stran, lahko pa je tudi, ne da bi pojasnjeval, odklonil in spravil stvar s sveta. Uradnik je vnemamo prečital zapisnik. »Je prav?« je vprašal, ko je prečital, in ni niti $ očesom namignil, kako se je odločil. Caslavsky je pokimal. Pogoltnil je svoje razburjenje in hladno vprašal: »Se izda tiralica?« Uradnik je napol vstal: »Seveda,« je rekel in ^ smehljal. »Toda pozovem gospoda Astenburga k sebi * časlavskemu je strašno odleglo. Vendar pa se m1* na obrazu ni zgenila niti mišica. Nasprotno, delal $e, je, da je nezadovoljen. »Pozvati!« To je, kakor če f šli na vrabce z bobnom. Pošljite ponj detektiva i1* midva počakava tu.« Uradnik se je zamislil. Premišljal je le časa, toda časlavskemu se je zdelo, da traja to ^ celo večnost. »Naj bo,« je rekel uradnik. »Zgodi se' kakor si želite.« j »če dovolite,« je rekel Caslavsky, »odpeljem sa11' 1 detektiva tja. Moj avto čaka pred ravnateljstvom’ > »Dovoljujem pod pogojem, da mi tega gospo®,j ® ne zadavite, ko ga boste peljali sem,« je odgovor* . uradnik, n hdaja »Narodna Prosreta« r Ljubljani, zadruga ■ o. predstavnik L Albreht, n uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkurc, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani-