Stev
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1923.
Leto yyvvi.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno pfiBogo ..Občinska uprava".
Uhan »»»k0 «redo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. Po»»ai««n. Številke »e prodajajo po t Din.
Spisi tn dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjev« ulica.
De kopljimo samim sebi groba!
Moč, ugled in vpliv vsakega stanu in vsakega poklica sla odvisna od njegove organizacije. Čim boljšo organizacijo ima kak slan, tem bolje je poskrbljeno za njegovo izobrazbo in strokovni napredek, za njegove gmotne koristi in za zaščita njegovih interesov.
Kmetski stan pri nas nima strokovne organizacije kakor jo imajo vsi drugi stanovi in poklici, strokovne organizacije, ki bi zastopala njegovo koristi napram drugim stanovom pa tudi napram državnim in samoupravnim oblaistem. Ima na kmetski stan pri nas nekaj velikega, s čemer jo daleč pred drugimi stanovi: To je njegova gospodarska organizacija: kmetsko zadružništvo zlasti kreditno ali denarno zadružništvo.
Hranilnice in posojilnice so bile pred vojno opora kmetskega stanu. One so pomagale, da se je slovenski kmet tako izobrazil in je v gospodarstvu tako napredoval. One so rešile slovenskega kmeta iz rok oderuhov in prekupčevalcev z zemljišči. One so zbirale kmetski in delavski denar, kapital malega človeka, in ga zopet dajale malim ljudem za njihovo gospodarstvo ali pa za obcekoristne ljudske naprave.
Po vojni so postale razmere za naše posojilnice težke, deloma naravnost obupne. Najhujši udarec je bilo silno padanje denarja, ki je ubilo vsak zmisel in vsako veselje za varčevanje. Dalje so se ljudje med vojno precej navadili na zapravljanje, na lahkomišljeno gospodarstvo po geslu: »Danes še uživajmo, saj ne vemo, kaj bo jutri!« Tretjič pa je nastalo veliko število novih bank tako, da je premalo povedano, ako rečemo da so rastle kakor gobe po dežju. Ustanavljali so jih trgovci in indu-strijci, da črpajo iz mas denar za svoja podjetja, za svoje špekulacije. Ustanavljali so Jih ljudje, ki so hoteli lahko živeti in za dober zaslužek upravljati tuji denar. In tako ]e v Ljubljani število bank prekoračilo že petnajst, v Mariboru nekoliko manj. Vse te banke pa so v manjših mestih, v industrijskih krajih in v obmejnih krajih ustanovile svojo podružnice, poslovalnice in menjalnice. Napravili so pravcato mrežo, da v njo
lovijo ljudski denar, mrežo gosto in nevarno.
In ko so banke šle na lov na ljudski denar, uprozorile so pravo gonjo: grožnje in obljube, zlasti obljuba visokih obresti. Dobro so se zavedale, da izvršijo dvojno delo s tem !ovom. Prvič oslabijo edino ljudsko organizacijo, kmetslce posojilnice po deželi, ki so 3 svojo nizko obrestno mero Ščitile male ljudi pred izkoriščanjem prekupčevalcev <n oderuhov. Drugič zraste s tem kapitalom njihov profit, zraste njihova moč in upliv.
In kakšne morajo biti posledice? Neprijetne ?o že danes in ako bo šlo tako naprej, postanejo lahko strašne. Vloge v posojilnicah padajo, se krčijo kakor sneg na solncu. Posojilnice .ie morejo več dovoljevati posojil potrebnim in sposobnim kmetom in obrtnikom. Zato se bodo morali kmalu zatekati k bankam ali k zasebnim špekulantom radi posojil.
in kar ;e tu usodno za kmeta, je sledeče. Obrtnik, trgovec, industrialec, ki plačuje visoke obresti, jih prevali na odjemalce. Če ga vsled visokih obresti izdelki oziroma blago več stanejo, jih bo pa dražje računal. Saj tuje blago vsled zaščitnih carin ne more konkurirati. Kmet pa kljub temu, da plačuje višje obresti, ne more povišati cen svojih pridelkov. Za žito velja svetovna cena, ki se tvori na svetovnem trgu, na velikih borzah. Zato kmetijsko gospodarstvo pri nas visokih obresti ne prenese. Kakor hitro bo moral naš kmet plačevati za posojila visoke bančne obresti, bo propadal, bo nazadoval. Vedno globlje bo lezel v domove, vedno bolj bo v krempljih oderuha, tako da bo nazadnje moral »na feant«. In ^ei bomo imeli tisto žalostno sliko kakor smo jo mel pred 30 leti. »Pel bo boben m klical
birič!« Razkosovalci kmetskih zen^šč pa
bodo služili lepe denarje. Indrug, 1cmetp bodo nepremišljeno kupovali, se za kup-nino zadolžili in ker se ne bo rent^ralo,
bodo sami morali isto pot ko njihov pred-kmetom preden lose 'začele ustanavljati
k^tske' zadruge. Tako ebll0 pn nas
pred nekako tremi desetletji.
Prijatelji kmetje in zadrugarjt! Branimo se te nevarnosti, preden nas zfirab. za
vrat! Ne pustimo, da bi naše kmetsko zadružništvo propadlo! Zavedajmo se, da se ls skupno, le združeni v zadrugah moremo uspešno braniti. Našim zadrugam pa moramo dati možnost, da živijo, moramo jim dati ves kmetski denar. Kaj zato, če dobimo en ali dva procenta višje obresti v bankah, če pa moramo imeti strašno za-, vest, da izdajamo kmetske koristi, da pomagamo izkoriščevalcem kmeta! Če bo pa ves kmetski denar v naših posojilnicah, potem bodo te dovolj močne trdnjave, da nas zavarujejo, pa magar če kapitalizem strelja z največjimi topovi, magari če zviša obrestno mero od 20 na 30 odstotkov.
Še eno. Strašne pritožbe so na draginjo. Toda kar kmet proda, to mora po ceni prodati. Le kupiti mora vse strašno drago. Ne mislite, da iščejo vsi trgovci, obrtniki in industrija tako oderuške dobičke. Oni delajo v svojih podjetjih s tujim denarjem, za katerega morajo bankam plačevati neznosne obresti. Te obresti seveda prevalijo na kupca. Zato je vse, kar kupujete, tako strašno drago. Banke, ne-številne banke delajo draginjo, ker zahtevajo oderuške obresti. Same plačujejo vlagateljem 5 do 8 procentov, posojajo pa po 15 do 24 procentov. Na ta način spravljajo skupaj potrebni denar, da plačujejo tropo uradništva, da plačujejo dividende, tantf-jeme, da zidajo palače in da zbirajo velike rezerve. Ali ni to oderuško, delati S 100 ali celo z 200% dobičkom, kakor delajo banke. Same plačujejo vlagateljem po 5, posojajo po 15, plačujejo po 8, posojajo po 24 Tu je vzrok draginje, glavni vzrok.
Pa se ne najde danes človek, ki bi javno in pogumno oznanjal boj temu ode-ruštvu; pa ga menda ni zakona, ki bi zgrabi! verižništvo in oderuštvo pri korenini: pri bankah. Vse se boji njihove moči, njihovega vpliva, ki sega na vsa polja: tudi na
politično.	... , i
Ako hočemo, da bo kmetsko gospodarstvo napredovalo in da bo kmetski denar služil kmetu, potem moramo nazaj K našim posojilnicam. Njim moramo zaupati ves naš kapital, čeprav mogoče dobimo en ali dva procenta manje obresti. Ce so ob-, resti manje, je pa varnost večja!
V vsako hišo .Domoljuba4!
i*
le.
V zadnjem času se je v evropski politiki izvršil dogodek, ki sijajno znova dokazuje že zdavnaj znano dejstvo, kakšno razbojniško vest iinajo najvišji evropski državniki. Pravičnost in družinska skupnost vseh narodov, to so tem visoko-rodnim razbojnikom docela neznani pojmi. Čisto dosledno: če Boga ni, tudi ni njegovih postav, ki so vekomaj nespremenljive. Na mesto božje pravičnosti stopi človeška, ki je vfak dan drugačna. Na mesto Boga stopijo razni Mussoliniji, ki delajo najvišje postave, kakor jim kaže. In kakor so ti moderni bogovi-razbojniki s svojimi prevrnjenimi pojmi o morali pred leti potegnili vesoljni svet v prepad, tako mora tudi morala sedanjih vlastodržcev upropastiti Evropo.
Stvar je ta-le:
Medzavezniška razmejitvena komisija je delala mejo med Albanijo in Grčijo. Med člani te komisije so bili tudi Italijani, V nekem gozdu na grškem ozemlju so bili člani italijanske komisije napadeni in usmrčeni. Ker pa napadalci niso izvršili ropa, je bilo jasno, da je bil umor političnega značaja.
Italiji je umor nadvse dobrodošel. Vedno in \edno je iskala povoda, kako bi se popolnoma zasidrala na vzhodni obali Jadranskega morja in na ta način dobila premoč tudi na Sredozemskem morju in zlasti na Balkanu. Sedaj se ji ponuja lepa prilika, da poskusi, če se ji posreči. Poslala je Grčiji radi umora zahteve, katerih nobena država, če je tudi zanič kot je Grška, ne more izpolniti, če kaj drži na svojo čast. Italija je to seveda vedela, da se Grčija ne bo kratkomalo uklonila in jc takoj poslala vojno brodovje v vzhodne vode ter s silo zasedla otok Krf.
Tako »avna samo razbojnik.
Grdobija pa gre še dalje.
Po vojski se je ustanovilo Društvo narodov, ki naj bo najvišja sodna oblast v razporih med posameznimi državami. Ta ustanova je dobra, ker ima namen pravočasno preprečiti vojsko. Vse evropske države so pristopile k društvu in se s tem zavezale, da v slučaju razpora predložijo zadevo pred Društvo narodov, kjer naj se stvar mirnim potom reši,
Razpor med Italijo in Grčijo jc tu. Da se prepreči vojska, je Društvo narodov takoj poseglo vmes, da se spor reši mirnim potom. A kaj store Italijani? Ker se boje, da bo Društvo narodov Italiji upravičeno bralo levite radi grdega nasilja nad slabotno Grčijo, ki se niti braniti ne more, so izjavili, da Društvo narodov pri tem sporu nima nič govoriti in da rajši izstopijo iz Društva, kot pa da bi se podvrgli razsodišču.
Čemu pa potem društvo, če bo pa vsaka država, ki ima slabo vest in slabe namene, izjavila, da nikogar nič ne briga. To je ravno tako, kot če bi ropar napadel mirnega potnika, ga oropal ter potem izjavljal, da sodišče nima pri tem nič govoriti in da je to njegova reč. Če bi to obveljalo, potem človek kmalu niti na sredi Ljubljane ob belem dnevu nisi življenja varen. Posledica bi bili vedni po-
boji ln umori, popolno brezpravje in splošni propad. Isto velja med državami. Na ta način kmalu prijadramo do nove svetovne vojske.
Pa ta grdobija še vedno ni cela.
Vsa Evropa, če ima še kaj interesa na tem, da se v lastni krvi ne zaduši, bi se morala vzdigniti zoper nesramnost Italije, ki ne pripoznava oblasti Društva narodov, kadar je njeni brezmejni požreš-nosti to na potu. Toda nel Tudi druge države so začele najprej računati, kaj bo trenutno zanje najbolj prav — če drže z Italijo ali da se postavijo proti njej.
Tako sc je Francija, ki jo vladajo samo velekapitalistični krogi in njihovo časopisje, takoj postavila na stran Italije samo zato, ker italijansko prodiranje proti vzhodu draži Angleže, ki se bodo zato rajši pečali bolj z vzhodom kot pa s po-rurskim vprašanjem. Zakaj Francozi težko čutijo angleško cokljo v Porurju in ne morejo proti Nemcem tako postopati kot bi radi,
Angleži pa so nasprotno kljub precejšnjemu prijateljstvu z Italijo takoj odločno nastopili proti njej. Razumljivo: Anglija se boji močne države na vzhodu. Saj Italija ni tako mečna, kot se široko-usti, toda močnejša je vendarle kot uničena Grčija, ki Angliji nikoli nič škodovati ne more,
Društvo narodov, velika plemenita ustanova v blagor človeštva, pa postaja spričo evropskih ministrskih razbojnikov prazna beseda.
Zato bo bodočnost Evrope žalostna.
Poires na Japonskem.
Potres, ki je 1. septembra opoldan v teku par sekund uničil glavno mesto Japonske Tokio ter veliko industrijsko in pristaniško mesto Jokohama, je bil tako grozen, da najde komaj podoben slučaj v zgodovini. Potres je pokopal pod sabo — kakor se more približno ceniti — do 400 tisoč ljudi. Ker so bile razdejano plinove cevi in razni objekti, kjer je gorel ogenj, se jo kmalu razširil po mestu požar, ki je tem grozneje divjal ,ker so hiše večinoma lesene. Zakaj Japonska je zemlja potresov, ki so tako pogosti, da so Japonci že način zidanja svojih hiš prilagodili potresnim razmeram — stavijo večinoma nizke in lesene hiše.
Ker so velika industrijska podjetja skoro uničena, največje pristanišče, ki je vzdrževalo glavni tok japonske svetovne trgovine, pa skoro razdejano, zato je Japonska s potresom utrpela tudi veliko izgubo na svoji trgovski in politični moči. Bila je dosedaj ne samo po imenu, temveč v resnici velesila, ki so se je zlasti bali Angleži in Amerikanci. Zakaj veliki Tihi ocean, ki pomanja najogromnejšo in najbolj dobičkanosno trgovsko pot za veliko industrijo, je s svojim brodovjem vedno bolj obvladovala Japonska ter polagoma izpodrivala Amerikance in Angleže. Zato je zlasti med Ameriko in Japonsko že od nekdaj vladala velika napetost.
S potresom je japonska za nekaj let crotovo znatno potisnjena v ozadie. ameri-
kanska in angleška trgovina pa bosta situ-šale med tem časoin osvojiti del japonskega trga. Seveda si bo Japonska v nekaj letih zopet pomagala kvišku.
Razdejanje, ki ga je povzročil potres, cenijo na milijardo funtov šterlingov škode, kar je po naše čez tristo milijard dinarjev. Seveda je ta cenitev podana samo na prvi pogled. Ogromno škodo bodo utrpeli razni tuji zlasti angleški in amerikan ski podjetniki, ki so imeli svoje veliko tovarne — zlasti predilnice v Tokiu in Jo-kohami. Istotako so občutno prizadeto angleške in amerikanske zavarovalne družbe, ki bodo za požare morale plačevati velikanske odškodnine.
Po novejših poročilih je splošna zmeda,, ki je nastala po potresu, nekoliko polegla. Mrliče so pometali v morje ali iili sežgali, tolpe roparjev, ki so izrabili po -v žaj in začeli ropati, so postrelili, proglašeno je bilo vojno stanje in tako se polagoma vrača red, prva razburjenost, ki vse še grozneje gleda, kot je v resnici, je prešla in šele tedaj bo mogoče dobiti zanesljivih podatkov o razdejanju, ki ga je povzročila ta najhujša in najgroznejša šiba božja.
DOM.*.
Reško vprašanje se še ni rešilo. Vero-lomna Italija na noben način neče izpolniti obvez rapallske in stmargheritske pogodbe. Reko hoče priklopiti Italiji ,dasi se je slovesno obvezala, da hoče čuvati nad njeno popolno neodvisnostjo 3>vse večne čase«, pa tudi baroške luke nam noče dati brez pridržka. V Rimu so se v jugoslovansko-italijanski komisiji dolgo časa vršila pogajanja toda brezuspešno. Zato so se zaključila. Sedaj je začela posredovati med Italijo in Jugoslavijo Francija ,seveda v prilog Italije. Ker vemo, da je Pašič velik prijatelj Francije in mu je za Slovence in Hrvate toliko kot za papeža v Rimu, smo prepričani, dn bodo Italijani končno vedno zmagali. Tudi tu nas samostojno-liberalni centralizem, ki je izročil vso oblast v državi samo Srbom, neskončno tepe. Tako so tudi slovenski liberalci in samostojneži so-krivi, da srbijanski politiki prodajo slovenske in hrvaške koristi našim dednim sovražnikom.
DRUGOD.
Raznor med Kalijo in Grčijo še ni poravnan, ker se je boj prenesel na občutljivejšo točko: na razmerje med Francijo in Anglijo na eni slrani ter na italijanske poskuse dobiti nadvlado na Sredozemskem morju in na Balkanu.
Italija ni zasedla samo otoka Krf, temveč tudi več sosednih otokov. Zasedba stane vsak dan en milijon lir, katere hoče Italija naprtiti Grčiji. Francosko velekapitali-stično časopisje se je odločno postavilo na stran Italije samo s tem namenom, da bi Angleži dobili tekmeca na vzhodu, kar bi njihovo pozornost obrnilo od Porurja. Francoski kapitalisti bi namreč Porurje
radi docela izmozgali, pa jim Anglija dela
težavo. sq j0 p0Stavila na stran Grčije m neizprosno zahteva, da se razpor pred-•• v rešitev Društvu narodov, kar pa Ita-ii»ni odločno odklanjajo. Sicer se Italijani l ino trudijo, da bi Angleže pridobili, toda i ti čutijo in vohajo italijansko namene, ki so skriti za Krfom in neizprosno vztrajajo n0 svoicin stališču.
Mala antanta, zlasti Jugoslavija, jo upravičeno zelo razburjena nad postopa-nicm Italije- Vsak nov korak Italijo na Balkanu pomeni oslabitev Jugoslavije. Zato antanta z Anglijo vred zahteva, da se sporna zadeva med Italijo in Grčijo predloži Društvu narodov, sicer bido vse države v znak protesta izstopile iz Društva.
Zadnje poročilo pravi, da je zadevo vzela v roke veleposlaniška konferenca, ki je zavzela posredovalno stališče, kar sta obe stranki sprejeli.
Nova nemška vlada z dr. Stresemann-om na čelu skuša dobiti stik s francoskimi gospodarskimi krogi in začeti z njimi di-
rektna pogajanja. Dr. Stresemannov zaupnik dr. Wirth hodi po glavnih evropskih mestih m poizveduje za mnenje raznih vladnih krogov. Gotovo bo to v velik blagoslov celi Evropi, če se najde v francosko-nemškem sporu zadovoljiv izhod.
V	Italiji je dal Mussolini vsem faši-stovskim časnikarjem nalog, da otvorijo ogenj na ljudsko stranko, ki se trdno ustavlja fašistovskim nasiljem. Pričel se bo boj med fašisti in popolari na življenje in smrt, zakaj ljudska stranka ne bo od svojih načel j;opustila, kakor so socialisti.
V	Bolgariji ima nova vlada vedno večje težave z zemljoradniki in komunisti. Me-šeanski blok — to so vse stranke, ki so proti zemljoradnikom in komunistom — ne drži dobro in poka na vseh koncih. Zato je ministrski predsednik Cankov začel z nasilji kakor vsak državnik, ki nima večine ljudstva. Najprvo se bo spravil nad učitelje, ki v ogromni večini pripadajo zem-ljeradnikcm. Tudi Cankov bo doživel razočaranje.
Gospodarski obzornik.
DENAR.
Vrednost tujega denara.
Dc :ar
3. sopt. K v
7.sept. lO.sept. K v K v
amerifki dolarji (eden)	3C8 —	369 — 370 —
av>tri,sl,o krone 'sto)	— 53	— 53 — —
iieSko«lov. Kroii9 (ena)--11 12--
angleški funti ,eden)__— —--
francoski franki leden)------
Italijanske i ra (ena)	15 84	16 04 16 —
bolgarski levi eden)	3 36 -----
carski rublii (sto)	-------
nemške marko (sto)----— —
rumunski io|i (eden)----1 60
švicarski franki (eden)---- 67 60
polisko marko (sto)----— —
mažar-ke krone (sto)----1 80
£ 20kronski zlatnik ie vreden 1380 K.
R Zampnjava »kovačev«. Finančna deželna blagajna v Ljubljani In blagajne davčnih uradov bodo posredovale zamenjavo 10 dinarskih novčanic državne izdaje in jih tudi pogojno sprejemale od strank v plačilo do vključno 1. februarja 1924. Stranke, ki hočejo te novčanico pri omenjenih državnih blagajnah zamenjati ali pa z njimi izvršili plačilo, naj jih predlože z dvema spiskoma, na katerih naj stranka označi ime, priimek, bivališče, ševilo oddanih novčanic in od vsake novčanico Številko m serijo. En primerek spiska bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o prejemu. Črn. bodo podružnico Narodne banke novcanice preizkusilo, dobe stranke proti poka-zanju vrnjenega spiska in proti posebni nekolko-nniL^W?ici • pri9,n6 omenjane novčanico
m n i"„ "/St pn. b «R«in«h. lyer so jih v zameno L u«° °vl<e,ne ponarejene bankovce pri ^menjavi se nrotivrodnost ne bo izplačala. Ako pa
dol&n u ^l , f07 »^no Plačilo, je polagatelj , la tak,°J naknadno položi to vsoto pri drl o ni 8831!": Posredovanje pri »amenjavi teh Sij0 d™avniil blagajnah se bo vršilo v gori Sr,wi/ U BaT- v me*tih' kler ima Narodna bo^zam^nv^ ^ii ptl obs,°ie P^ružnlce, se ožim™ ^ fo "'Posredno pri podružnicah,
Ki v Belgradii, 8 1924 n8preJ pri Narodni
Hl> 8 Koliko je vreden japonski Jen? Japonska je uanes vsled svoje nesreče predmet vsesplošnega Razpravljanja. Pred vojno jo veljal en Jen približnoeno avstrijsko krono. Danes pa stane na london-u ,)0rai 2 šilinga iu dve concl ali po vrednosti
covizi na I.ondon na ngreV.kl boni pr'bllžno 10 dinarjev.
CENE.
g Celjski trg Govedina: v mesnicah t. vrste 25 do 27, ha trgu 1. vrsto 25, II. v ruto 23, jetra in ledvice 23, loj 10 do 25; telctina: 1. vrsto 30, 11. vrste 28 do 29, jelra 25, pljuča 23; svinjina: prašičje meso I. vrste 30 do 35, /I. vrsle 28 do 30, slanina 38 do 40, mast amerikanska 35, domača 40, šunka 50, prekajeno meso I. vrsle 42 do 50, II. vrsle 42. Perutnina: piščanec 15 do 25, raca 50, gos 100 do 110. Mleko 375, maslo surovo 55, čajno 70, jajce 2. Pijače: vino stero 13 do 15, novo 8 do 12, pivo 0 50 do 8, žganje 28 do 30. Sadje: jabolka kg 4 do 6, hruške 3 do 8, breskve 15, češpljo 5. Žito: pšenica 375, rž 325, ječmen 300 do 320, oves S00 do 320, koruza 320, grah 1000, leča 1200. Krma: seno sladko 100, polsladko 75, kislo in slnma 50. Zelenjava: salata: komad Ravnate 0.50 do 0.75, endivje 0.25 do 0.50, ohrovt 1, karlijol 2, koleraba 0.50 do 1, paradižniki kg 4 do 4.50, krožnik graha 1.50, fižola 2.60, krompir 1.25 do 1.50.
g T rine rcne v Mariboru. Novi trzni cenik izkazuje samo izpremembe pri mesnih cenah in pri mlevskih izdelkih. Cena za prvovrstno goveje meso ie poskočila od 24.25 Din na 25 do 27.50 Din; pri 111. vrsti je padla od 21 do 22 Din na 17 do 20 Din; pri teletini je zopet poskočila od 25 do 27.50 Din na 31 50 Din. Cena pri kruhu in mlevskih izdelkih je pa('la za 50 par (kg belega kruha stane 7 Din; žemlja 50 par). Žito izkazuj'e nespremenjene cene. Jajca so se podražil« za 50 par (stanejo 1.75 do 2 Din). Cena krmi se vdržuje in sicer od 100 do 112 Din. Cena zeljui glava zelja je padla od 3 do 5 Din na 1 do 2 Din. V špecerijskem blagu se je pocenil sladkor v kristalu za 2 Din, v Kockali J« 1 Din (oena: kristal kg 22 Din; kocko
kK 2Viiinia r Nemčiji. Cene v Nemčiji se že
nov, 1 kg kave n	• ^milijonov mark.
sussrs sarssw ""
ŽIVINA
K Cone Sivini. Zagreb, ^njltedensklse^m je bf adi s^ega v.emena sre nje obiskan. g* gon dosti Slab. Tuj b kupcev „,	n vr3te
^iratA w *»■*m,ada ^
i r'^ ,do ,^,krave L vr8te 12,50 d0 H- vrsta teleta l- Vlsle 2« do 23, U. vrste 20.50 do 21, svinje 11. vrste domače 23 do 23 75 K®?" 60 i« tril'o PO 75 do 125, detelja po 1(X) do 127.50, slama po 00 do 75 Din za uieterski stot. — Maribor. Na zadnji Bviujski sejem so prignali 307 svinj in dve kozi. Cone prašičem v Diu: 5 do 6 leti nov stari 165 do 200, (i do 0 tednov 300 do 400-3 do 4 mesece 700 do 750 ; 5 do 7 mesecev 1125 do 1150; 8 do 10 mesecev 1500 do 1700; 1 leto 2000 do 2250. Kupčija slaba. Veliko svinj kakor šo nikdar letos, a nič kupcev. Meso: kg žive teže 22.50 do 25 Din; mrlve tozu 20.75 do «0. Koza 300 do 3U0.
PROMET.
g Dolgost prog južno železnico, ki jih jo prevzela urzava v svojo upravo, jo nastopna: b^nje— Maribor—Zidani most—Kakek 24o.8 km, Maribor —rrevalje do meje 60.4 km iu Pragersko—ivoto-riba OO.b km. Skupaj 537.3 km. Kazen teh večjih prog so se nahajale v upravi juaue zeicznioe še nastopne manjše proge: Pakrao—liani, Ljutomer— Kaugona, (jioueluo—tiogaiuc in Pol jčane—Zreče.
g Tudi Avstrija podržavi južno železnico. Kakor poročajo dunajski Usti, namerava sedaj tuili Avstrija odobriti pogodbo o južni železnici ter prevzeti s 1. oktobrom južno železnico v državna upravo.
g Za rogulacijo rek v Sloveniji. »Jugosloven-
ski Lioyd< poroča, da je vneseno v proračunu za , leto 1923-24 za vzdrževanje regulacij in za novo re-guiacije rek: a) kot redni izdatki 3 milijone 475 nsoc uin, b) kot izredni izdatki 4 mdijone «00 tisoč Din, skupaj 8 milijonov 375 tisoč dinarjev.
IZVOZ iN UVOZ.
g Ziiiutnjo iivczuo carino na rino. Minister za promet jo znižal prevozni tarif za vino. Tariine postavke za vino so sedaj nižje kakor za druge predmete. Za prevoz dalmatinskih vin pa ta ugodnost ue velja. — Pripominjamo, da je Dalmacija i žo vse vino prodala.
g Oprostitev Uvoza žita in u.oko na Češkoslovaško. Kakor izve »Prager Prcsset se bo ukinilo v najkrajšem času postopanje za dovoljenje uvoza moke in žita iz inozemstva in bo uvoz teh pridelkov popolnoma prost.
ilAZNO.
g Pucelj in njogor načelnik, »Jugoslovenski Lloydt z dne 1. septembra poroča, da je glede najema ribolova na Ohridskem in Prespaiiskem jezeru podpisal tozadevno pogodbo v imenu države minister Pucelj, v imenu banko v Ohridu pa načelnik poljedelskega ministrstva, kjer je mini. troval g. Pucelj, poročevalec za ribištvo Mih. Petrovič, Narodna skupščina je (ako kupčijo sicer odbila, toda zadeva t.- do dunes ni urejena. Kes čedno je bilo to sklepanje pogodbo. Muiister in njemu podrejen uradnik sklepata kupčijo...
g »Sadjar in vrtnar* št. 8, glaBilo ladjarskega iu vrtnarskega društvai v Ljubljani s sodežem v Ljubljani, je izšel s sledečo vsebino: Iz sadjarstva: Načela pri sušenju sadja, Nekatero cenene konserve, Nekaj o sadjevcu, Knoletni okulanti, V dolenjskih sadovnjakih, Pri Dolinšku v 8t. Ilju. Iz vrtnarstva: Okuliranje vrtnic po Fokertovi metodi in Z mariborske razstave. Razen tega prinaša vprašanja in odgovore, drobiž in društvene vesti, List najtopleje priporočamo vsem umnim gospo-riariem.
! g Zakon o zavarovanju posevkov in pridelkov ' zoper točo je izšel v >Uradnem listu št. 83 z dne , 5. septembra 1923.
e Nemčija izplačuje vojno odškodnino. Nem-ška vlada je po svojem poslaniku v Belgradu sporočila naš vladi, da se bo izplačevanje vojne odškod-nine in dolava materijala iz Nemč je naši državi
izvrševala! ud i v bodoče brez katerih« bodi zaprek, izvrševala t ^ % go8podarskim ,n pol.UČ-
nim osvobojevanjem delavstva raste tudi gospodarska sHa organiziranega delavstva. To pa daje de-lavstvu novih moči m nadaljevanje svojega boja, da se popolnoma osvobodi vseh socialnih m eko-nomskib spon. Ameril<ansko delavstvo se trudi, od-kar se je 1 1920 ustanovila banka strojevodij do-hfti udI va na goepodai-sko politiko združenih pod-tetnlkov Po Poročilu mednarodne strokovne zveze I"" ,,,'iB igo« ie ravno v zadn em času za-LalvaVmo no porist delavskih banlc. Od leta 192™ le nasUdo l4 delavskih bank. nove banke pa se ustanavljajo.
Neodpustljiva krivda.
Slovens!.. samc:'..J.:cži so : zopet preoblekli. Samostojna srajca se je tekom par let, odki.. jo je nosil g. Pucelj t.o vseh nečednih potih samostojna stranke, tako umazala, da ni več za med slovensko ljudstvo. Zato je tudi g. Pucelj začutil, da se je treba preobleč', če hoče, da se bo mogel vsaj semintja še pokazati.
To pot so si na 'oii kar srbsko srajco. Naravno I Odkar obstoje, t,- se metali srbskim strankam pod noge in se jim prodajali, končno so še nas prodali srbijanskim politikom, ki nas slačijo, ilokler bo kaj na nas. Če je Pucelj vse svojo samosti J leže, kar jili še ima, zapisal naravnost med Srbe ter prestopil uted srbske zemljorainike, je to popolnoma prav.
Zemljoradniki, h katerim so sedaj samostojneži prestopili, so srLIJanska stranka, in s tem je povedano vse. Vse srbijan-&ke stranke pa so danes take, da vlJijo samo Srbe in nikogar drugega.
Očividno so hoteli samostojneži s svojo novo srajco zabrL-ti svoje stare umazanije — zlasti glasovanje za centralizem, ki je postal za Slovence prava narodih nesreča. Nobene turške vojsko niso Covencem gospodarsko teko zelo škodovale kot sa-mostojno-liberalni centralizem. Zakaj, če bo šlo tako naprej — in	bo šlo, ker
centralizem drži z železnimi kleščami, kar je enkrat zagrabil — bo Slovenija v par letih dežela samih beračev in nemaničtv. Zakaj Srbi so dobili s ccntralizm m tako grozno moč v roke, da dosežejo ve., kar 1 loče jo in poiščejo zadnji krajcar, ki ga imaš v žepu in zadnji rep, ki ga imaš v hlevu. Centralizem je kljub najhujšemu odporu naših poslancev vpeljal kuluk, nalogi nove strahovite davke, naprtil grozna vojaška bremena, na drugi 6trani pa je že nešteto slovenskih ustanov uničil. Ves odpor je brezuspešen: Srbi imajo večino in s to večino neomejeno moč. In danes zid? Slovenec s svojimi žulji Belgrad kot Izraelci faraonove palače.
To večino pa so jim pomagali dati slovenski samostojneži, ko so glasovali za centralizem. To je zgodovinska krivca slovenskih samostojnežev, ki je ne pokrije nobena nova srajca, tudi z?mljora 'nišlra ne.
IZŠLA JE
»
za leto 1924.
Dobite jo v knjigarnah in vseh trgovinah. Cena izvodu 5 Din brez poštnine. Preprodajalci dobe popust. - ZAHTEVAJTE JO POVSOD!
~raaesost. .mrjosa
se peni, kakor najboljše toaletno milo; fe visokoprocentno in je zato štedljivo v porabi; le popolnoma neutralno, toref ne Skoda!« perilu; fe v ceni bie« konkurence.
GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo
»ooooggooooa

Tedenske novice.
.xxxxxxxhxjoooooooo88ooooooqoooooo<
M1
d Prestolonaslednik. Našemu kralju se je rodil dne 6. t. m. rodil sin, ki po vidov-danski ustavi nasleduje na prestolu. Kraljica Marija, ki se je prav do zadnjega mudila na Bledu, se je prepeljala v Belgrad, ker so srbski politiki hoteli, da mora biti prestolonaslednik rojen v Belgradu. Boter bo prestolonasledniku vojvoda York, ime mu bo menda Dušan Zvonimir. Ob tej priliki je kralj izdal proglas na narod ter proglasil pomilostitev mnogih zločincev, razen onih, ki so obtoženi po zakonu o zaščiti države. — Po Belgradu so se vršile velike manifestacije.
+ Shodi SLS. V soboto dne 8. t. m. se je vršil v Starem trgu pri Ložu, takoj po prvi maši shod, na katerem je go-vorii poslanec Gostinčar o političnih razmerah in o zakonih, ki so se vzakonili v zadnjem zasedanju nar. skupščine. Shod, ki je bil dobro obiskan, je sklenil resolucijo, v kateri se protestira proti uveljavlje-nju kuluka v Sloveniji. — V nedeljo 9. t. m. pa je bil shod na B r e z n i c i, kateremu je predsedoval g. župan F i n ž g a r, govoril f>a je poslanec Gostinčar. Dobro obiskani shod je soglasno izrekel zaupanje Jugoslovanskemu klubu. — Na praznik 8. t. m. zjutraj se je vršil v Višnji gori shod SLS, na katerem je poročal poslanec Krem ž a r. Shod je z odobravanjem vzel na znanje poročilo o boju slovenskih poslancev proti krivicam, ki nam jih nalaga Belgrad dan za dnem. Shod je k-nčal ob velikih ovacijah SLS. — V nedeljo 9. t. m, zjutraj je imel posl. K r e m ž a r shod v Š t. V i d u pri Stični. Na zborovanje je prišel neznan moški, vkljub jutranji uri že opit, ki je ljudi na tihem hujskal zoper poslance SLS. Temu hujskanju je naoravil konec kmečki mož, ki se je oglasil po govoru poslanca k besedi ter vpričo celega zbora povedal, kako neznanec hujska, nakar jc poslanec dal zaslužen odgovor neznancu, ki se ni upal javiti. Shod se je končal ob splošnem pritrjevanju politiki poslancev SLS. Popoldne istega dne se je vršil shod SLS v Velikem gabru pri «Mivcu«. Predsedoval je št. viški župnik g. Janez Hladnik. Poročal je posl. Krera-ž a r, ki je natančno r.zložil bn j za našo samostojnost. Tudi tu sc je pokazalo, da samostojne in liberalne hujskarije uspehu poštenega dela naših poslancev nič ne za-ležejo. Na vseh treh shodih so bile soglasno sprejete resolucije: protest proti kuluku in proti oddajanju našega denarja v Belgrad, proti krivicam, ki se gode Slovencem, za najodločneiši boj i:a našo avtonomijo ter zahvalo in zaupanje poslancem SLS, združenim v Juf. ;slovanskem klubu, ker tako moško in pošteno branijo pravice slovenskega ljudstva, čeprav so za sedaj v tem boju čisto osamljeni.
d Shoda SLS sta se vršila v Mirni peči in v Dobrepoljah. Na shodih sta poslanca Sušnik in Škulj natančno razložila politični položaj. Poslušalci so vsi odobravali politiko Jugoslovanskega kluba ter obsojali
izdajstvo samostojnežev, ki se nad slovenskim kmetom vedno bolj maščuj .
d Volilcem SLS v novomeškem politig. nem okraju. Ker sem se v juliju moral (Jati v grlu operirati, v poletju nisem mogel po posameznih župnijah prirejati političnih shodov. Po izjavi zdravnikov bom šele čez dober mesec zopet razpolagal s krepkim glasom. Medtem bodo drugi poslanci priredili v novomeškem okraju nekoliko shodov. — Dr. Kulovec, 1 r., poslanec.
d Zakaj nič nc naredite? Centralizem vedno hujše gospodari nad Slovenci. Tr 'no drži s svojimi železnimi kleščami, katere so pomagali zvariti slovenski samostojneži in liberalci in ne spusti. Toda samostojneži in liberi!' ji, ki imajo vcj oblast v Sloveniji v svojih rokah, bi morali vsaj nekoliko poskušati ustavljati se železnim kleščam. Na prvih stolcih slovenske vlade sedijo sami liberalni prvaki, pri kmetijskem oddelku gospodari samostojnež Sancin, veliki župan je veiiki samostojni prijatelj Lukan — toda nič se ne napravi. Možje samo kimajo in poljubijo vsako brco, ki pride iz Belgrada. Seveda — gospodje sede na mehkem, kaj jih potem brigajo kmetje in delavci I
d itadieeva pisma. Radič se še vedno mudi v Londonu in skuša priti v stik z odločilnimi angleškimi državniki, kar pa se mu po sedanjih poročilih še ni posrečilo. Kar je največ dosegel je to, da bo delavska stranka stavila v parlamentu interpelacijo radi notranjega položaja v Jugoslaviji in bo vlada morala odgovoriti. — Prepričani smo, če bi Radič pravočasno šel v Belgrad namesto v London, da bi veliko več dosegel, -r- Hrvatska zajednica, stranka, ki se je popolnoma vtopila v Radičevo, zadnje čase ni več zadovoljna z Radičem. Zato je začel zajedničar dr. Šurmin snovati novo hrvatsko stranko, ki se bo odločila od Ra-dica ter stopila v stik s Srbi.
d Sirot« — žrtve samostojno-libcral-nega centralizma. S 1. novembrom se popolnoma ukine v Sloveniji državna zaščita dece in mladine. Deca bo ostala nepreskrbljena, uradništvo dotičnega oddelka pa je vrženo na cesto. Na drugi strani pa država še vedno plačuje ruske begunce, ki bi so lahko že zdavnaj vrnili v Rusijo. Za tujco in belgrajske koritarje milijone — za Slovenca niti pare — to so sadovi samostojno-liberalnega centralizma.
Liberalci in samostojneži, ki zavzemajo ta vplivna mesta pri deželni vladi, kaj sto dosedaj storili, da se centralizem ne bo tako kruto znašal nad Slovenci?
d Nadaljnje žrtve sainostojno-Iiheral-nega centralizma. Ministrstvo za socialno politiko je pretekli teden kar na celem postavilo 62 uradnikov oddelka za socialno politiko v Ljubljani na cesto. So to možje, ki so osiveli v javni službi in danes pride belgrajski koriiar v Ljubljano ter brez vprašanja o sposobnosti tega ali onega uradnika postavi 52 uradnikov >na polje«. To je nekaj tako nečuveno balkanskega, ki so ga zmožni le belgrajski cincarji. Liberalni visoki gospodje, ki imajo deželno upravo v rokah, seveda pridno pomagajo.
d Centralizem. Vojni minister brez usmiljenja pošilja v pokoj slovenske m hrvatske častnike — seveda v pokoj brez po-
ininc Zakaj na to bo treba čakati in kaj e uravi v Belgradu čakati, vsakdo ve.
d Ne pozaOitel Vso ooiUbt v b.o.o^iji maio po zaslugi centralizma Srbijanci in pa tisti liberalni ter samostojni gospodje, ki > le na visokih stolcih slovensko vlade. Na nobenem odločilnem mestu ne sedi pristaš SLS Slovensko ljudstvo vedno bolj čuti, kai ae pravi, če gospodari nad njim svobodomiselna gospoda brez vesti in brez čuta za ljudstvo.
d Povodom rojstva prestolonaslednika io Orjunci manifestirali po Zagrebu. Manifestacija je prešla v razgrajanje posebno ko so nastopili proti orjuncem hrvatski nacionalisti. Pri spopadu se je tudi streljalo in je bil stražnik Galovič ubit. V Belgradu je ob isti priliki došlo do spopada med orjunci in srbskimi nacionalisti.
d V Zagrebu izhaja poljedelski list »Meja«, tiskan v latinici in cirilici. Pritožuje se, da med Slovenci ne najde dosti naročnikov. Če bo prinašal take centralistične budalosti, kot jih je v 11. številki napisal Bogomil Vošnjak, naj bo le brez skrbi, da ne bo med Slovenci nikdar našel odmeva.
d Po balkansko. V Prijedoru v južni Srbiji so se stepli med sabo radi .srbskih zastav Srbi in muslimani. Poboj je bil tako velik, da ie šele /ojaštvo napravilo red. Težko so ranjeni štirje muslimani ,n 10 Srbov. Zaprli aeveda same muslimane, ker Srb ne sme biti zaprt.
d Slovenski	shod so je vršil
/ Clevelardu v Ameriki. 7 sprevodu j3 korakalo 4300 oseb z 42 zastavami. Na slav-nostnem prostoru se je zbralo nad 1000 oseb. Shod bo na ameriške Slovence zelo poživljajoče vplival.
d Na naslov oro^rikov. Po vlakih ob nedeljah in praznikih zvečer pijani orjunci krulijo z državno himno. Ker se nam zdi, da državna himna ni zato, da bi jo pijani ■judje po ustih v'ačiii — kakor sploh nobena ne razen 3okc' '.ce in orjunekc — naj orožniki v tej zadevi napravij'6 red.
d Svoboden oas v Solunu. Pogajanje o našem pristanišču v Solunu so končana. Naša držrtVa lobi 'astno pristanišče s primerno okolico popolnoma v svojo avtonomno upravo.
d Najstrožje jo prepovedano bližati se municijskim skladiščem na ljubljanskem polju. Straže imajo strogo povelje vsakogar prijeti ali rabiti orožje. Torej pozor, da ne bo kakšne nesreče.
d Otvoritev novega mostu. V nedeljo 16. sept. bo slovesna otvoritev novega mostu črez Krko v Mršeči vasi obč. Raka. Ob 10, sveta maša na prostem in blagoslov mostu. Popoldne ob 1. prosta zabava. Čisti dobiček jc namenjen za pokritje stroškov novega mostu. Vsi okoličani ste vljudno vabljeni, — Stavbeni odbor,
d Militarizacija ukinjena. Kadar železničarji povedo, da so lačni, jih vlada ukroti s tem, da proglasi nad njimi vojaško mobilizacijo in lakota je utešena. Tako se je zgodilo ob zadnjem železničarskem štrajku: minister je odredil mobilizacijo. Železničarji so morali utihniti — lačni so seveda »e naprej, le povedati ne smejo tega — in sedai ie minister militarizacijo zopet ukinil.
d Proti slovenskim pečatom. Na Koroškem so okrajna glavarstva ukazala župnim uradom, da morajo imeti pečate z nemškimi napisi. Župniku v Štebuu pri Globasnici pa so naložili 400.000 avstrijskih kron globe, ker je rabil slovenski pečat.
d Vinska letina na Štajerskem bo menda letos silno slaba. Pridelalo se bo le eno petino od lanskega leta. Tako se glase poročila, ki pa niso povsem verjetna.
d Fašistovska morala. Na Reko je ?i-plula ladja, ki je pripeljala s seboj 4192 kilogramov paradižnikov. Pride neki trgovec in vpraša po ceni. Odgovor: po 50 cen-tesimov kilo. Trgovec ponuja 33. Lastnik blaga pravi, da je sam plačal p > 35. Nf(to trgovec zagrozi s fašisti, ki jih res pripelje na ladjo. Fašisti so prisilili lastnika ladje, da je prodal blago po 33 centesirnov, vrhu tega pa je moral plačati še carino. Čudno je le to, kako je moglo do tega priti in kako se to še zmerom trpi, da taki razbojniki vladajo nad ce'o rravo.
Zveza bivših sal. goj. nas naproša, da naznanimo tombolo v prid Mladinskemu domu na Kodeljevem v Ljubljani. Vrši se ne javna, ampak po načinu Jugoslovanske Matice. Prvo žrebanje je 17. sept. za kvaterne. Zadnje je l..okt. za tombole. Dobitki so dragoceni. Prvi dobitek je moško ali žensko kolo. II. Vagon premoga. III. Zaboj sladkorja. IV. Vreča moke. V. Blago za moško obleko. VI. Blago za žensko obleko. 30 činkov, 20 kvatern. Tablica 2.50 Din. Žrebane številke objavijo časopisi. Rok priglašenja 8 dni. Pogumni dobrotniki z dežele poskusite srečo t
d Velika tombola v prid Mladinskemu domu na Kodeljevem. Zveza bivših salez. gojenccv vljudno opozorja cen;, občinstvo na prvo žrebanje, ki se vrši 17, sept. Segajte pridno po tablicah, katere dobite v pisarni Mladinskega doma in pri različnih poverjenikih. Tablica stane 2.50 Din. Dobitki so razstavljeni pri Krisperju, Magdiču in v izložbi prvega konsumnega društva na Kongresnem trgu / Ljubljani. Tombola ni javna, torej ni potrebna prisotnost igrajočlh. Žrebanje se vrši v pisarni in številke razglasijo časopisi. Kdor zadene, ima teden dni Časa za priglašenje. Priporočamo zlasti salezijan-kemu sotrud-stvu, da naroči drugim tablice v Mladinskem domu.	t
d Na arglarski Soli Cecilijinega (Iru-3tva v Ljubljani se prične šolsko leto 1923 in 1924'v ponedeljek 17. septembra Ta dan bo ob 9. vpisovanje učencev v šolskift prostorih v Alojzijevišču (Poljanska cesta 4, II. nad.). 18. septembra bo v stojnici ob 7. uri šolska maša. Po sv. maši v soli razdelitev ur in vaj. 19. _septembra se pr,cne
redni pouk. Šolnina je letos 40 Din mesečno. — Šolsko vodstvo.
fl Pri sv Joštii nad Kranjem se praznuje v
. i iJir'Rpntembra slovesno praznik Za-
sfcfe Htefisr-its
v I. nadstropje Hotela jUiuon« <po-»"'.'ŠiSl. Meslui Irini urad por«
sA
B&blFss^A^Ts
v nadrobni prodaji za >0'. Mleko se dobi že za 8 Din liler. Mesne cene: Goveje meso I. vrste 2» do 28 Diu, 11. vrsto 17 do 22, leleUna 1. vrste 29 do 30, II. v rute 28, svinjsko meso I. vrste 35, II. 80, meSana slanina 35 do 30, riba in sal 37.50, ameri, kanska mast 35, domaČa 37 do 40. Piščanci od 16 do 25 po velikosti. Surovo maslo 55, čajno 75, sir 45, eno jajce 1.75 Kg belega kruha 7 Diu; od 10. septembra nadalje 6.50 Din za kg belega kruha in 5.50 za kg črnega. Sadja priueso na trg večje množine; cene padajo. T.etošnja cena za jabolka iu hruške še ni ustaljena. Krompir 1 do 1.25 za kg, zgodnje zelje 2.50, kislo zelje 3.50, ohrovt 3, koleraba 2 Din, paradižniki 5 Din, čebula 1 do 1.50. Oob let09 še ni v večj» množini na trg; Cera 10 D za kilogram.
d Umrl je na Vrhpolju pri Moravčah g. Josip Pele, bivši kaplan v Šmartnem pri Kranju in sicer v 30. letu starosti. Bil je vedno bolehen. Naj mu sveti večna luči
g Umrla je v Ljubljani žena poslanca Gostinčarja. Poltojnica ie bila silno delavna žena in blagega srca. G. poslancu izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje.
d Iz Sv. Križa pri Moravčah sc nam poroča: Bliža se jesen s svojimi kratkimi, meglenimi dnevi in hudournimi nočmi, ž njo pa tudi glavna sesija tatov in vlomilcev. Ti se skrivajo v bližini samotnih gorskih hiš in preže kakor volkovi. In ko se podajo vaščani na polje, pa planejo ti roparji po takih hišicah ter plenijo in odnašajo vse, kar jim pride pod roke. Zanimivo »jago« za tatom so doživeli 1. septembra prebivalci z Vrha. Okoli poldneva se je splazil pri Kranju rojeni, blizu 19 let star nenavadno močan fant, ki je, kakor je sam izpovedal, pred kratkim zapustil ljubljansko bolnišnico, v hišico Jožeta Mi-helčiča p. d. Podreberčana, pograbil hitro eno žepno uro z verižico, nekaj obleke, pa nekaj denarja-drobiža in hotel oditi. Kar stopi, nepričakovano, v hišo gospodinja. Tat šine skozi vrata pa leti v gorsko reber nad hišo. Na vpitje prestrašene žene so prihiteli moški iz vasi in leteli v reber za tatom, kjer so ga naposled po hudi »divji jagi« ujeli za neko skalo. Pobrali so mu poleg nakradenih reči tudi njegove dokumente in jih izročili žandar-meriji. A tat se jim je v tem iztrgal iz rok' in ubežal.
d Grobove je oropal grobokop Frlež v Mariboru. Mrliče je le malo zakopal, nato pa je ponoči odpiral rakve ter odvzemal mrličem obleko in dragocenosti, katere je zastavljal in prodajal. Ko so ga dobili, se je hote! umoriti, pa se mu ni posrečilo.
d Misijonski koledar za leto 1924 je večiioma že razposlan. Dobite ga ali v žup-! niščih ali pa pri Marijinih družbah; če ga pa tam ne bi dobili, ga naročite na dopisnici v misijonišča, p. Domžale. (Cena fl Din in poštnina). Misijonski koledar je brez dvoma danes najcenejša in silo zanimiva knjiga. Okoli 55 slik! Kdor ga torej noče zamuditi, naj si ga hitro preskrbi. Letos ga ne bodo drugič tiskali, ko zmanjkal d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko
«PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta.
Oartsjie za visokošolsko o v Ljublfani! Dobro-so živila vsake vrste.
<i*
Širom domovine.
ŠKNCIJR PRI KRANJU.
Tukajšnjo izobražovalno društvo uprizori t aodeljo, dne 16. scjitombra t tukajšnji društveni ivorani Finžgarjevo igro »Verigac, pri knteri zapoje med odmori tukajšnji pevski odsek izobraževalnega društva krasne prsmi, kakor: »Nman čez izaro«, »V Korotniu. Prijavno vabimo vse okoličane in prijatelje poštenega veselja, da pridete v nedeljo v Šenčur in no bo vam žal za popoldne, ki ga boste preživeli v naši družbi. Bog živi!
ŽtJŽLj.IIF.UK.
V nedeljo, dne 16. septembra imamo slovesnost posvetovanja z. ono Slovesnost bo izvršil g. siolni dekan .Na(lrah. Ob 9. bo sv. maša na prostornem trgu pred trško rorl.vijo, po maši govor in obred posvetovanja. Potem sc zvonovi v slovesnem sprevodu prepeljejo na li.ib b žujini cerkvi ter takoj dvi;,..cjo v oba zvonika. Z zahvalno pesmijo, pri kateri bodo žo pritrkavali novi zvonovi, se "lo-resnost zaključi. Ker bo ob tej priliki tu.".i darovanje za novo ironove, se ljudje <<1 blizu iu duleč vljudno vabijo na to izredno slovesnost.
IZ VIN PRI ZAGORJU.
Da nismo Vi>ni kar tako, boste takoj slišali. Izmed vseh podružnic zagorske fr.ro smo so prvi spomnili ivonor. Pred letom smo naročili tri jo-klene zvonove na Jesenicah. Minuli teden so pa žo ra poizkušnjo doneli po zagorski dolini. Celo noč so veselo potrkavali. To jo bilo veselja po dolgih Ietib tihoto. V kratkem časa bo slovesna blagoslovitev zvonov. Na ta dan vabimo celo zagorsko in kotredeško dolino k nam in prosimo vsa dobra srca, da bi kai odrinili za zvonove.
«PEKATETE« — najcenejše testenine. To potrjujejo vse gospodinje, ki so napravile poskušnjo s tem, da so skuhale obenem te in druge. »PEKATETE« so sc vedno zelo nakuhalc.
Nekdanja »ŠKOFOVA« vinska klei. Pred Skotijo 1 oivorjena. — Točijo se fino pristna VINAI
Prplflif Tončka Slevec iz Preserij št. 30 pri «1 CMll*-> Kamniku preklicujem, kar sem govorila o Mariji Šareč iz Preserij it. 33, in se ji zahvaljujem, da je odpustila.	5593
TONČKA SLEVEC.
PfPlfllP Podpisana obžalujem tn prcklicujem ricivllba kot neresnično vse, kar sem govorila žaljivega o gospodu Petra in gospe Karolini Učakar iz Zaloga. — V Zagorju, 7. avg. 1923. 5692	IVANA ROGELJ.
Preklic.
Podpisana Mana Osel, poscstnilcova žena Iz Bukovce št. 40 pri Vodicah, prcklicujem in obžalujem kot neresnične vse besede, ki sem jih razširjala, da sta mi Janez Kimovec in njegova žena iz Bukovce štev. 36, kokoši pripirala in klala. Ker sem lo govorila iz sumničenja, sem ju prosila za oproščenje ln se jima zahvalim, da sta za enkrat odstopila od tožbene poti.
MANA OSEL.
Polhove kože
in KOŽE VSEH DIVJIH ŽIVALI t mali in veliki
množini kupuje skozi celo leto D. ZDRAVIČ, trgovcc z usnjem, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9,
Dioseško semensko DETELJO
doma pridelano, ki pri nas izvrstno uspeva, nudi graščina KRIZ pri Kamniku. 3*
zaradi finega aromaiičnefia okusa in velike izdatnosti, vsled katere njegove najfinejše mešanice niso dražje kol slabe vrsle čo.ia.
^ Cej z rnnmko .Čajna ročka" s* dobiva le^ ___ v izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko"" .Čajna ročka* v vseli z lepaki označenih trgovinah.^
Malo POSESTVO
ČUDILI SE BOSTE
obstoječe iz zidane, z opeko pokrite IIIsE, 7. gosp. poslopji, vse v dobrem stanju, štiri orale zemlje pri domu, na željo se dobi tudi več. Leži tik postaje Radohova vas — Lastnik IVAN JERAJ, Škofije, p. št. Vid p. Zatični.
kako po NIZKI ceni se dobijo OBLEKE samo pri tvrdki JOSIP CEH, Trebnje, Stari trg. — Lepe sukn. obleke od 500 Din dalje, lepe ševijot obleke od 600 Din dalje, cajgaste obleke od 300 Din dalje, površniki, dolgi, od 400 Din dalje, površniki, kratki, od 3C0 Din dalje. — PIŠITE takoj po vzorce, dobite jih brezplačnol Na željo, pri večjem odjemu, se pride na dom pomerit. Trgovci dobijo znaten popust. Obleke se razpošiljajo po vsej Jugoslaviji. — Za pošteno in fino delo se jamči.	5579
I Ippnra za ^cv'iar. obrt, 15—16 let starega, Ul>G!ll»a pošt. staršev, sprejme takoj čevljar, mojster v Zg. Brniku 57, p. Cerklje pri Kranju.
Sprejme se vajenec
pošten in sposoben za MIZARSTVO. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov se izve pri AI.OMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3,
Pfl7fSR I V nj{l od na 29- iul*ja t. L s»
rU&Un . te izgubil iz Zaloga pri Ljubljani lovski pes, istrski brak, pribl. 50 cm visok, gladke dlake bele barve, rumenih ušes, star poldrugo leto. Ime mu jc 1STOK. Najbrž je .»stal v kaki vasi pod Ljubljano. Najditelj dobi 100 Din. — IVAN OŽBOLT, nadlovec, Sp. Zadobrova, p. D. M. Polje
OTVORITEV! IZV^cZ,
stvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v pitanji trgovini pri «Košičku« v Žužemberku novo trgovino z mešanim blagom, v posehno lepi IZBIRI razn. mannfaktiirnega blaga sa moške in žin«l(e OBLEKE kakor tudi vseh ŠPECERIJSKIH prc.d. metov. Postregel bom vsakogar vedno z dohrim blagom in po zelo nizkih cenah točno in solidno, Za obilen obisk se priporoča FRANJO P1RC, trgovina z mešanim blagom, 2UŽEMHF.RK.
nu vlak v Celie v veletrgovino II. Stcrmecki, kjer kui ito letos
za moško in voli ono za žensko ot>'eke, partient In o, pisano in riavo 'plat' o. ki.koi 111 d ■ vso diugo mamila tur no robo po čudovito nizk'h cenah. V lastnem iti oreni so vsakemu priporoča <la enisrat poskusi kupiti v voletigovini
R. Stermockl, Colje. Trgovci engros cene
Te eiou 438
RieksaiitiroDa cesta 5?
Evi orača ose ors e ksn&faa tban-onaul no na n ž .h (o larn cenah. ZHHTEUKJTE CE 8X8

SLIVE
in drugo sadje za žganjeknhs
kupuje
Velež£anjarna M. Rosner & Co., nasl. Viktor Meden, v Ljubljani, Celovška cesta 73.
Prodaja:
lastne izdelke izborne kakovosti:
Slivovico, sadjevec, troplnovec, brinjevec, drožnik, janeževec, rum, konjak, planine, pelinkovec in druge razne likerje samo na veliko po ugodnih cenah.
■ op imCM ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, ki
JpRfcJ' nošten, « hrano in stanovanjem) na-
ie Prl ! oktobrom. - ANTON KO KAL J, čevlj.
,t0P,S v Poljanah nad Škofjo I.oko. 5707 mojster v_ >___i______
" "	Sprejmem na večje posestvo,
Kravar. blizu Ljubljane J®p- KRAVARJA
,,l,ni — Pismene ponudbe na upravništvo
NaS«D0moliuba« pod Šifro: «KRAVAR 5604«.
UurSenegaT poštenega Žagarja
SPREJMEM
Plača dobra. Delo trajno. Na.',top
IVAN PAPLER, Zgornja Besnica št. 47,
5712
takoj.
poŠta Kranj.__
mm kozolec (topiar),
i;wf 10 X 12 m, v dobrem stanju, PRODA JOŽE BURGER, Hraže, pošto Smlednik. 5588
KUHARICO
ki opravlja vsa hišna dela, ali pa SLUŽKINJO, ki zna samostojno kuhal? iSčc boljša trgovska b.ša M deželi. Plača po dorfnvoru. Nastop tako,. -Ponudbe na upravo lista pod	5590«^
Sprejmem "vajenca" 5 ■35^."-
Naslov pove uprava »Domoljuba« pod štev. 5643.
X(vn5 i:Xon«n in enega POMOČNIKA ta-SuOjj UCenta koj sprejme ANTON JARC,
krojač, Ljubljana, Poljanska cesta St. 21.___5599
KUPIM vsako množino
Hrastove spalnice
■	lUMIVCI
zlasti -za ženine in neveste, NAPRODAJ pri: Ivan MERHAR, mizar, Stanežiče, St. Vid nad Ljubljano,
masivne, solidno jamčeno delo,
JEZIKI!
Cenj. naročnikom »Domoljuba«, zlasti onim, ki imajo svojce in znance v Ameriki, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za PRESTAVLJANJE SPISOV IZ TUJIH JEZIKOV v slovenščino in obratno. Jamčim pravilnost prestave. Cene zmerne. — Vljudno se priporočani za obila naročila. - HINKO PRIVšEK, Ljubljana, MIKLOŠIČEVA cesta štev, 18, I. nadstropje, poleg sodišča.
eveste!
in drugovrstni OKROGEL LES v POLJANSKI DOLINI. — Plačam najvišje cene. — Ponudbe na upravništvo .Domoljuba« pod štev. 5719.
Hotli za žganje!
Vsak kmetovalec si lahko preskrbi lasten bakren KOTEL žc od 25 litrov aaprej po izredno nizki ceni pri tvrdki Franc Erjavcc, Ljubljana, «Pri zlati lopati«, Valvazorjev trg Itev. 7. Nasproti Križanske cerkve. — Ne zamudite te izjemne prilike!	5602
GLAVNA ZALOGA PRAVEGA BELEGA
platnenega sukanca
za KLEKLJANJE ČIPK za celi škofjeloški okraj. Istotam dobite razno MANUFAKTURNO ELAGO P° izvanredno nizki ceni. Trgovina ANTON SAVN1K, SKOFJALOKA, Glavni trg.
Velika zalogal — — Nizke cenel
Prodale 900 m3 TRAMOV
i dimenzijah 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, 5/6, 5/7 6/7, 6/8, 7/8, 7/9, 8/9, 8/10, 9/11, 10/12. — Cena ^a m» je DIN 418.75. — Franko vagon nakladal, postaja Slovenija. Ponudbe resnih rellektantov pod šifro •TRAMI« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št, 3,	5730
BBBaaaBaciiffi£a!SEiiiBBBHaHflieBi3BBBBn
Ni ti trefea staviti v loterijo!
Ako hočeš dobili terno, KUPI USNJE na sejmu: na Rakeku, v Braslovčnh, škocijanu, Ribnici, na Bučki in v Črnomlju
na stojnici Franc PERK0
in ptovo si zadel terno!
Saj pa že tudi vrabci na strehi čivkajo; Kdor ho5c svojo družino DOBRO OBUTI, mora USNJE
PRI PERKOTU KUPITI I aM«s*MWnnHnHaUBBMBnMamB||||B|RHH
NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti štev. 6. — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, morsko travo in lepe preobleke. — Še stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča,
Tapstnik RUDOLF SEVER.
ln vse druge KOŽE divjačine, KUPUJE skozi cela leto trgovina usnja D. ZDRAVIČ. Ljubljana, Sv. Florijana ulica štev. 9.	5162
Lanene TROPINE
lastnega zdelka. po najnižji ceni prodaja Al. Tram-puš, izdel. lanenega olja, Golobrdo 28, p. Medvode.
Oblačilno blago prodaja
mofeertefe
manulakturna trgovina
JO$. STOPAH
Lfubljana
Dunajska cesta St. 21.
Kupujemo stalno vsako množino HRASTOV, BUKOV, OREHOV, JAVORJEV, SMREKOV in GABROV
les v hlodih
za razžaganjc. Ponudbe z navedbo cene in količine na: «DRAGA«, lesna, trgovska in Industrijska družba z o. z., parna žaga, Ljubljana, Jeranova ulica Itev. 15, 5272
Veliko zalogo
strojev
priporoča
Frsnc Hitti, Ljubljana
Sv. Martina cesta 2._
....................................................iimiiiiiiung
M. Mil
tovar. kož in čevljev d. d., KARLOVRC
Prodajalna Ljubljana, Poiianska cesta št. 13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških Čevljev iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cenel
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
In vsa golaion mora poginiti ako uporabljate moja najbolj« oreizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim n hišnim mišim Din. 7-80, ia podsane Din. 7-50, «« šourk« Din 7 50, za stenioe Din. 7S0, unijev. moljev Din. «•-, proti mrčoiom l>in. 7 tO, mazilo proti usom prt ljudeh in pri iivini Din i —i uii v obleki in perilu Din. VSO, tinkt. "Voti mnSenu. ia eadju in na »elemavi »m. VSO, proti 1	mravljam Din. 7-40.
PreDrodajalci dobe popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspedicijos ARTES, kem. laboratorij M. IttNEER, Petrinjska ul. 3, Zagreb t
»v* w "M**« ^ w'
V LJUBL*31Wif Marijin «rg š«. 3
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema vlege na knjižice in plača čistih davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi 1 vloge v tekočem računu obrestovanje po I dogovoru. - Podeljuje kratkoročno trgov-| sko in personalne kredite najkulantneje.
Piiniunmmmnmniimn.................""""".................
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega
Kmečki posestniki!
Pri prodaji ali nakupu posestev boste Imeli
najboljši uspeh
če se dbrnete na
„ P © S E $ T "
obl. konc. pisarna Ljubljana, Poljanska 1.12.
Na prodaj in v zamenjavo veliko kmeJklh posestev, vinogradov, mlinov In žag.
iinasiisi slrtsSi

. Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnica in zastopstva v vseh mestih. — .	, Centrala za državo 8. H. »•
PoroC. prstani Double verižice S.enske u<e Budilke Že-'ne ure Uhani
Ni|sti>rejS> trgovine ur. zlatnine li srebrnim p CUDEK LJUBLJANA 22, Pr« ernova 1

X K X X X X X X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxx
m UGODNE CENE najdete pri nakupu suknenega ln manu-lakturnega blaga za možke In 2enske v LluDljanl
Pred Shofiio Lingerjeve Medarshe
ulice
R. lic, „Pri M
Obsfoi (vrdke blizu co let Razpošilja se tudi po pošti
((
X
X X X X X X X X X X X X X X X X X X X
CFMENT, PREMOG in streha opeka
stalno v zalogi pri H. PETRIČ, LJUBLJANA Dunajska cesta 33. — Telefon številka 366. — Skladišče .BALKAN..	5027
aBBBSBBaaBaBBSBBBBBBBSBniiBBBSCIZia
vliva najcenejo in •/. d"hnvnim rokom od 2 do 5 inesccov
St&tv.z* ta«

a tn iivsrns,
St. ISid nsd lublfano.
POZOR I	POZOR |
Manufakfurna trgovina!
NAJBOLJŠE, najcenejše in najsolidnejSe manntak-turno blago se kupi pri
Angeloslavu Hrastniku
KARLOVSKA cesta 8 (pri «Jerančiču«).
J3 —
+3 d
KO u
' .. o S — . •• ^.. -j« : ra « f «
B A o) d (
rt rt bor? _ P o
•O B .5 = 2
a S C
■a a * s c " 2
» .H n . fD -- -
^ o S a
* f-5«?S i S 2-9
'§1 s 5-sS
c. t "S .5	g

T3 « « '
Preselitev
Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino s 25. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja štev. 1 v Bvojo lastno liižo v
Sfllfarfcvo ulico Ua. l
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo conjo-nim odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Breznih & frlftcls. trgovina z železnins.
Ljudska posojilnica v Ljubljani
(v lastili hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje vloge brez odbitka po
Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000 — kron.
liliji konzorcij »Dosollobu« i«
Odgovorni urednik Anton Sntaik y Ljubljani.
Tisk« Jugoslovanska tiskani«.