>KTUALNO Vf RAJANJI Topli dnevi v maju so precej ugodno vplivali na letošnjo turistično sezono. Turisti so tako začeli obiskovati naše turistične kraje precej prej kot nekatera Prejšnja leta. Kaže pa, da so se tudi gostinci letos na sezono resneje pripravili. Kako pa v Bohinju? Turistično društvo letos dokaj marljivo dela. »Poskrbeti moramo,« pravi predsednik Turističnega društva tov. Jože Jeraj, »da v Bohinju turistom ne bo dolgčas. Bohinj ne sme biti več brez zabavnih prireditev.« Uvod v vse to pa se je v Bohinju tako rekoč že začel. Včeraj, 29. junija je bila otvoritev bohinjskega turističnega tedna. Dopoldan je Avto-moto društvo priredilo ocenjevalno vožnjo okoli Bohinja, zvečer pa je nastopila folklorna skupina in pevski oktet v hotelu Bellevue. V prihodnjih dneh pa bodo po nekaterih krajih (v ponedeljek v Srednji vasi, v torek v No-menju in hotelu »Zlatorog«, v sredo v Bohinjski Bistrici in hotelu »Pod Voglom«, v četrtek v hotelu »Zlatorog«, v petek pa v hotelu »Jezero«) vrteli filme-diapo-zitive. Glavni del prireditev pa bo v soboto in nedeljo. V soboto zvečer bo tradicionalno »vasovanje pod skalco«, po tej prireditvi pa bo ples in zabava. V nedeljo dopoldne bodo na Bohinjskem jezeru veslaške tekme, ob 14. uri pa se bo začela »kmečka ofcet«. V tem tednu bo tudi tekmovanje za čiščenje in olepšavo vasi. To seveda ni vse. Ko bo turistični teden zaključen, bodo s prireditvami nada- ljevali. Vsak teden bodo v enem izmed bohinjskih hotelov nastopile folklorne skupine, 10. avgusta bo tekmovanje folklornih skupin z Gorenjske, 21. septembra pa tradicionalni »kravji bal«. Eden izmed glavnih problemov, s katerimi se sedaj ukvarja Turistično društvo pa je, kako poskrbeti, da gostom v Bohinju ne bo dolgčas, da ne bodo ob deževnem vremenu zapuščali Bohinja. Zato nameravajo v Bohinju zgraditi nor lokal, kjer bodo gostje lahko našli razvedrilo, kjer bi bil ples ob lepem in slabem vremenu, restavracija, kavarna. Računajo, da bodo začeli z gradnjo že letos in da bo lokal do prihodnjega leta gotov. AKTUALNO VPRAŠANJE Amaterski pevski zbori so se predstavili SLA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^eto xi., št. 50 — cena din 10.- kranj, 30. junija 1958 Predhodna obravnava perspektivnega plana ObLO Kranj Omefiti novo zaposlovanje in povečati produktivnost Preprečiti je treba prelivanje delavcev iz pod-£etja v podjetje — za predvidene investicije bodo Kapacitete gradbenih podjetij premajhne — do j^eta 1961 naj bi se narodni dohodek občine kranj ^ovecal za 45%— v kranjski občini bo do l. 1961 zgrajenih 34 trgovin V četrtek je bila na Občin- m ljudskem odboru Kranj ^redhodna razprava o perspektivnem planu gospodarskega raz-°Ja kranjske občine. Ob vseh zglavjih prespektivnega plana ^e je razvila dokaj živahna raz-Prava. Odborniki so dali več °ristnih pripomb za »njegovo a°Polnilev. Perspektivni plan občine Kranj *jr<"dvideva, da se bo narodni ^hodek leta 1961 povečal v pri-TTl0ri z letom 1956 od 14,5 milijard na 21 milijard dinarjev, ali P 45 %, to je za 2 % več, kakor ^ Predvideno v okrajnem pcr-^ktivnem planu. Narodni do-°dok na enega prebivalca pa aJ bi se v istem razdobju po-Ve*al za 31.3%. V letih od 1957 do 1961 bodo ^eiotne investicije v občini zna-^al° 10 milijard dinarjev ali na leto nekaj več kot 2 milijardi. Oh . j v" ......j------- 7^ te celotne vsote odpade na g0sPodarske investicije 72%, na negospodarske investicije pa 27 %. Industriji bo namenjeno 47 % vseh investicij (4 milijarde 800 milijonov), za stanovanjsko graditev pa 17% (1 milijardo 744 milijonov). Razen industrije bo največ gospodarskih investicij vloženih v trgovino, in sicer 853 milijonov, dalje v kmetijstvo 545 milijonov, v gostinstvo 466 milijonov, v obrt 350 milijonov itd. urediti je treba družbeni standard delavcev Odborniki so se dalj časa zadržali pri poglavju, ki obravnava produktivnost in zaposlenost. Plan predvideva, da se bo v obdobju perspektivnega plana povečala zaposlenost v industriji za 20 %, v prometu za 227 %, v kmetijstvu za 66 %, gradbeništvu za 55 % itd., tako da bi število zaposlenih do leta 1961 na območju občine naraslo za 25 %. ^ Goricah so petič praznovali sv r'ORI<"r, 29. JUNIJA. — V Goricah so danes ie petič praznovali bil 'lral('vn' praznik. Slovesnosti so se začele že v soboto, ko je a °b 18. uri slavnostna seja kra|evnecfd odbora, nato pa ialna ko-■ m°r'»cl|a pred spomenikom padlih, kjer je govoril sekretar ZK ^ Predsednik S/.DL občine Kranj, tov. Martin Košir (na sliki)! Danes ». 80 8e vrstil«« razne prireditve, praznovanje pa so Goričanl zaklju-z zabavo na prostem. Odborniki so poudarili, da bi morali omejiti prekomerno zaposlovanje novih delavcev, ker to občutno vpliva na še večje pomanjkanje stanovanj. Opozorili pa so, da imajo posamezne gospodarske panoge precejšnje težave zaradi fluktuacije delovne sile in prelivanja delavcev iz podjetja v podjetje. Navajajo, da je glavni vzrok temu neurejena tarifna politika in težki pogoji dela. »Inteks« se pritožuje, da jim zaradi nizkih plač uhajajo delavci v »Planiko«, prav tako pa v Kranjskem gradbenem podjetju trdijo, da imajo enega uslužbenca zaposlenega samo pri izdajanju delovnih knjižic, saj je predlanskim v podjetje prišlo 113% delavcev, odšlo pa istočasno 117% delavcev. Pri »-Komunalnemu servisu«, ki urejuje Zlato polje, so se v tem kratkem času delavci izmenjali že trikrat. Od njih odhajajo v Projekt, od tu pa v industrijo. Brez dvoma je treba iskati vzrok tolikšni fluktuaciji ne samo v nizkih plačah, ampak predvsem tudi v neurejenih stanovanjskih razmerah. Precej delavcev stanuje v barakah brez osnovnih, komunalnih in sanitarnih naprav ter je zaradi tega razumljivo, da čakajo prvo priložnost, ko bodo lahko zamenjali službo in si izboljšali svoje življenjske pogoje. Zaradi tega družbeni plan določa, da morajo podjetja 11 % čistega dohodka (po izločitvi v rezervni sklad in tako dalje) izločiti za lastno stanovanjsko graditev, umestno pa je zlasti določilo, da morajo gospodarske organizacije, ustrezno večji zaposlitvi, rezervirati v ta namen tudi več sredstev, da ne bi zmanjševali že sedanjega družbenega standarda delavcev. odkrivati je treba notranje rezerve Družbeni plan predvideva, da B6 bo produktivnost na območju občine povečala za 16 % (v industriji za 19 %i). V ta namen obvezuje perspektivni plan gospodarske organizacije, da razen povečanja fizičnega obsega proizvodnje in zmanjšanja poslovnih stroškov uvedejo delo po učinku na vseh delovnih mestih, kjer se da učinek zmeriti, in da ustvari pogoje za postopno uvedbo tehničnih norm. Uvedba dela po učinkih je zlasti aktualna za gostinstvo, kjer so izplačevanje po učinku uvedla samo tri pod-|etja. '/. uporabo rezultatov analitične ocene delovnih mest bo potrebno tudi znižati notranje rezerve delovne sile. Računajo, da bi z doslednim odkrivanjem notranjih rezerv pridobili okrog 1200 delavcev, ki bi jih usmerili v panoge, kjer delovne sile primanjkuje in bi na ta način omejili mehanski prirast prebivalcev. problemi v gradbeništvu V razpravi ob predvideni dokaj živahni investicijski dejavnosti so odborniki izrazili dvom, če bodo kapacitete domačih gradbenih podjetij zadoščale za izvedbo vseh predvidenih del. Samo v gostinstvu je predvidenih investicij za 466 milijonov dinarjev. Predvidena je gradnja novega hotela v Kranju, modernega gostinskega obrata na Prim-skovem,«- Motela« v bližini Kranja (hotel za avtomobiliste). graditev gostinskega obrata v Preddvoru, dograditev kavarne na Jezerskem itd. V obrti je predvidena gradnja nove pekarne, zgraditev več pralnic in likalnic, (Nadaljevanje na 2. strani) Včeraj je bil Kranj prizorišče enega najpomembnejših kulturnih dogodkov zadnjih let. Na pobudo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, je bila v veliki dvorani Sindikalnega doma revija amaterskih pevskih zborov iz vse Slovenije. — Na sliki: med sprejemom zborov pred Sindikalnim domom. 5 plenuma Okrajnega odbora Rdečega križa Že 22.000 članov humane organizacije LJUDJE SE ČEDALJE BOLJ ZANIMAJO ZA ZDRAVSTVENO PROSVETNA PREDAVANJA IN TEČAJE — V MINULEM ŠOLSKEM LETU JE RK RAZDELIL 96 ŠOLSKIM KUHINJAM 480.000 kg HRANE V VREDNOSTI NAD 86 MILIJONOV DINARJEV. Na petkovem plenumu Okrajnega odbora Rdečega križa Kranj je bilo ugotovljeno, da se je število članstva RK v okraju povečalo od predlanskim na lani za 5,5%, tako da šteje Rdeči križ v našem okraju 22.078 članov. Število članstva so povečali, denimo, v občinah Kranj, Radovljica, Tržič, Skofja Loka, Bohinj, medtem ko so v občinah Jesenice, Železniki in Ziri celo izgubili nekaj članov. Iz bogate dejavnosti organizacij RK povzemamo, da so v preteče-nem letu priredili 18 zdravstvenih tečajev za žensko mladino (488 udeležencev) ter kopico predavanj. Marsikje ljudje že sami zahtevajo taka predavanja. Zdravstveni in socialni delavci pravijo, da se vpliv tega zdravstveno prosvetnega dela že pozna, ker so ljudje, ki obiskujejo predavanja in tečaje, že dosti bolj dovzetni NAS RAZGOVOR za izboljševanje zdravstvenih razmer. V prihodnjem obdobju pa se bodo morale organizacije RK bolj lotiti organizacije prve pomoči ip. domače nege bolnikov (pri tem bo treba slej ko prej začeti sodelovati tudi s stanovanjskimi skupnostmi). Tudi borba proti alkoholizmu je v našem okraju še povsem na začetku. Izredno pomembno pomoč, ki pa se je mnogi zelo malo zavedajo, nudi Rdeči križ tudi šolskim mlečnim kuhinjam. V šolskem letu 1957/58 so občinski odbori RK v kranjskem okraju razdelili 96 šolskim mlečnim kuhinjam 244.908 kg moke, 23.288 kg sira in 211.925 kg mleka v prahu, kar je skupaj vredno več kot 86 milijonov dinarjev. Z. umi S Z direktorjem grosističnega trgovskega podjetja »Sadje« v Kranju tov. Jarcem sva se menila o preskrbi Gorenjske s sadjem in zelenjavo, zanimalo pa me je tudi, kako bo poskrbljeno za sadje in zelenjavo v zimskem času. »Trgovine so letos dobro založene s sadjem in zelenjavo. Primanjkuje le nekaterih drobnih pridelkov — zelene, petcr-š i 1 j a, graha. Slednjega zato, ker je grah letos zaradi suše slabo obrodil; zelene in peter-šilja pa zato, ker se naša kmetijska posestva še vedno niso lotila pridelovanja te povrt-nine in jo moramo, kolikor je ne dobimo od privatnih pridelovalcev, uvažati od drugje.« Precej negodovanja lahko slišimo na račun dragih češenj. Letina je bila letos dobra, češnje gredo h koncu, cena pa je še vedno zelo visoka, saj so češnje še vedno po 50 do 60 dinarjev kg. Namesto odgovora nam je tov. direktor prikazal kar kalkulacijo. Grosistično podjetje kupuje češnje na Goriškem in deloma tudi na Koprskem. Tam jih kupuje sedaj po 25 do 30 dinarjev franko tamkajšnja kmetijska zadruga. Detajlistom pa jih grosistično podjetje pro- daja po 40 do 48 dinarjev, dostavljeno v poslovalnice. »Mar ne bi mogli odkupovati češenj od gorenjskih kmetov, saj bi se stroški tako lahko precej zmanjšali?« »Na Gorenjskem je največ češenj v okolici Besnice. Zanimali smo se pri Kmetijski zadrugi in tamkajšnjih kmetih, vendar nismo dobili nobenih pozitivnih odgovorov.« »Kako kaže preskrba s sadjem in zelenjavo za zimske mesece?« »Kranj bo v zimskih mesecih s sadjem in povrtnino dobro preskrbljen. K temu nam bo največ pripomogfa nova trgovina, ki jo bomo odprli v prenovljenem lokalu v Prešernovi ulici. Predvidevamo, da bomo lahko v novem lokalu začeli prodajati že 10. julija letos. To bo moderno urejena trgovina, kjer bo pol prostora namenjenega samopostrežbi. Opremljena bo tudi s hladilnikom, zato bodo lahko gospodinje vseskozi kupovale zmrznjeno zelenjavo. Upamo, da bodo s tem kranjske gospodinje bolj zadovoljne, ker jim bo tako precej laže sestavljati jedilnike za zimske mesece.« »S to novo trgovino bodo v centru mesta kar tri trgovine s sadjem in zelenjavo. Kako pa bo s severnim in južnim delom Kranja? Na Koroški cesti in ves del Kranja naprej do Zlatega polja nima nobene trgovine s sadjem in zelenjavo. Kako nameravate urediti te stvari?« »Južni del Kranja je bil sedaj nekako preskrbljen, vendar bomo morali v prihodnjih mesecih tudi trgovino zapreti, ker nam bo lastnik odpovedal lokal. Tako bo to vprašanje rešeno šele z novo tržnico. Zelo potrebna pa bi bila trgovina s sadjem in zelenjavo na Koroški cesti. Lokal, ki smo ga začasno odstopili komisijski trgovini, bi radi čimprej dobili nazaj. Tu je namreč zelo prometna točka, kjer bi se ustavljali tudi mnogi avtomobili, predvsem tujci, ki potujejo tod mimo in bi lahko v tej trgovini spotoma kupili sadje.« »V Kranju sta sedaj dve stojnici. Kako pa je s tem v ostalih krajih Gorenjske?« »V najkrajšem času nameravamo »odpreti« stojnico tudi na Jesenicah. Razen tega pa bomo v Kranju postavili še eno, in sicer pri kopališču, tako da bodo lahko kopalci ob sobotah in nedeljah dobili sadje takoj pri kopališču.« Lj. T7 2 Glas Gorenjske kranj, 30. junija 1958 ZANIMIVI PODATKI Iz ankete, ki jo je izvedel francoski institut za javno mnenje, se vidi, da 80 odstotkov Francozov odobrava, da je prišel začasno na položaj predsednika vlade general Charles de Gaulle. Toda samo 42 odstotkov je takih, ki se strinjajo, da bi general tudi po šestih je 42 odst. anketirancev odgovorilo pritrdilno, 18 od-mesecih še naprej ostal na krmilu vlade, medtem ko jih je 58 odstotkov proti. V anketi je bilo tudi vprašanje, kaj menijo Francozi o usodi Alžirije v naslednjih desetih letih. Ali bo Alžirija čez deset let še francoska ali ne. Na to vprašanje stotkov jih je bilo nasprotnega mnenja, 40 odstotkov pa jih je bilo brez lastnega mnenja! V IMENU SVOBODE PROTI NJEJ Egiptovski časopis »Al Gumhuria« je pred kratkim objavil članek o ameriški politiki na Bližnjem vzhodu pod naslovom »Ameriška metoda za poboljšanje odnosov z Združeno arabsko republiko.« V članku, ki govori o poskusih ameriškega vmešavanja v notranje zadeve dežel Bližnjega vzhoda pod krinko skrbi za njihovo neodvisnost napram Vzhodu, je med drugim napisano tudi tole: »Ona (Amerika) se ima za prvega pobornika svobodnega sveta, a se povsod bori proti svobodi. Ona podpira Samuna proti vsemu ljudstvu in izkorišča Eisenhowerjevo doktrino — za katero trdi, da predstavlja ukrep proti komunizmu — da se bori proti vsem osvobodilnim gibanjem.« IZSILJEVANJE Šef biroja za tisk in informacije zahodnonemške vlade, državni sekretar von Eckart, je pred kratkim zagrozil z ostavko, če proračunska komisija ne bo pristala na povečanje števila delovnih mest v njegovi ustanovi. Socialdemokratski poslanci pa so vsi proti povečanju števila ljudi v biroju za tisk in informacije in pripominjajo, da je v biroju že sedaj več delovnih mest, kot jih je bilo v Gobelsovem ministrstvu za propagando! ABC DVA KRITERIJA Zastopnik Kruppovih tovarn Beitz je bil določen, da potuje v Sovjetsko zvezo na povabilo podpredsednika Mikojana. Zahodnonemška agencija DPA je sporočila, da se bo Beitz »razgovarjal s sovjetskimi državniki o možnosti gospodarskega sodelovanja med Kruppom in sovjetsko državno industrijo«. Krupp je pred nedavnim poslal v Rusijo strojno opremo za tovarno umetnih vlaken. To je bilo prvo naročilo Moskve nekemu za-hodnonemškemu podjetju po vojni. Prav je, da se porušijo ekonomske pregraje. Zanimivo pa je, da se vse to godi prav v času, ko našo državo obtožujejo zaradi gospodarskega sodelovanja z Zahodom. . . LAJKINI ROJAKI V sovjetskem paviljonu na svetovni razstavi v Bruslju sta razstavljena dva psa Lajkine pasme, ki sta že potovala v projektilih in se tudi vrnila na zemljo. Smoter tega: prestiž, znanstven in političen. Vatikan pa je prodal milijon vstopnic za svoj paviljon, a je ob tej priliki organiziral potovanje Bruselj—Lurd, kjer letos praznujejo stoletnico lurškega čudeža. Smoter tega: finančni . . . LJUDJE IN DOGODKI 26. sestanek ECOSOC-a IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna v glavnem lepo vreme, v drugi polovici pa krajevne plohe in nevlthte. 2e 26-tič se sestaja glavni organ Združenih narodov - ECOSOC - ekonomsko socialni svet. Trinajsto leto se že namreč redno zbirajo člani tega izredno važnega organa svetovne organizacije na eno izmed dveh zasedanj v vsakem tekočem letu. Letošnje zasedanje se bo začelo 1. julija v Ženevi. Običajno je dnevni red teh zasedanj precej obsežen in tudi letošnji sestanek ni izjema v tem pogledu. Prisotni delegati bodo obravnavali nič manj ko 25 točk. Če bi hoteli povzeti glavne probleme iz tega zajetnega dnevnega reda, bi jih lahko razvrstili v dva dela: v gospodarske ter v socialne in človečanske probleme. Pri razpravi o gospodarskih problemih bodo tokrat glavno pozornost posvetili svetovnemu gospodarskemu položaju. V dopolnitev tej temi bodo načeli tudi vprašanja delovanja regionalnih gospodarskih komisij — za Evropo, za Azijo in Latinsko Ameriko. Posebno mesto bo imela obravnava nezadostno razvitih dežel in njihovega nadaljnjega razvoja. Tokrat bo treba izdelati končni predlog statuta Posebnega sklada za pomoč nerazvitim deželam (SUN-FED), ki ga bo treba predložiti v odobritev Generalni skupščini ZN na prihodnjem zasedanju. Jugo- slavija je, kot je znano, eden najbolj gorečih pristašev ustanovitve tega sklada in nepristranske pomoči prek svetovne organizacije nezadostno razvitim deželam. Mimo tega bodo na sestanku govorili tudi o tehnični pomoči in mednarodnih blagovnih problemih. V drugem delu vprašanj pa se bodo delegati dotaknili raznih socialnih in človečanskih problemov, predvsem razvoja in vsklajevanja programov na gospodarskem in socialnem področju kakor tudi na področju človečanskih pravic. V tem okviru bodo delegati razpravljali o poročilu komisije za položaj žena in visokega komisarja za begunce, o mednarodnem nadzorovanju opojnih drog, o mednarodni finančni korporaciji itd. ECOSOC je zdaj tudi že v delu in v svojih doseženih uspehih dokazal, da je zares eden najvažnejših organov Združenih narodov. Zlasti lanskoletno zasedanje je bilo precej plodno. Pred letošnjim zasedanjem stoji predvsem naloga, da nadaljuje z uspešnim delovanjem. Tako bo lahko ECOSOC veliko prispeval k nadaljnjemu uveljavljanju zamisli o aktivnem sožitju. Nihče pa si ne sme delati utvar, da bo to delo lahko. Temu cilju stojijo na poti nasprotujoči si bloki, ki razpolagajo z velikansko ekonomsko silo in ki hočejo to silo izkoristiti za uresničenje sebičnih, hegemonističnih načrtov. Danes so vse velike sile že spoznale, da z orožjem ne morejo opraviti ničesar, da ne morejo s silo reševati mednarodnih sporov; zato pa prehajajo na teren ekonomskega boja. Toda razdelitev sveta na bloke ustvarja tudi največjo oviro za razvoj takšnega mednarodnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, kakršnega predvideva Ustanovna listina Združenih narodov, program ECOSOC-a in kakršnega si želijo vse miroljubne sile v svetu. Toda ravno takšen položaj v svetu zadaja ECOSOC-u podvojene naloge pri reševanju obstoječih gospodarskih problemov in pri razvijanju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Saj bi končno prav takšno sodelovanje skrhalo ost blokovskih nasprotij in pomagalo reševati pereče mednarodne politične probleme. Prav zato lahko pričakujemo od bližnjega zasedanja Ekonomsko - socialnega sveta, da bo usmeril svoje napore k zbliževanju in tesnejšemu sodelovanju na enakopravnih temeljih — k aktivnemu mednarodnemu sožitju. M. T. v nedeljo smo zabeležili KRAJEVNI PRAZNIK V ŽIROVNICI Žirovnica, 29. junija. Zirovni-čani so se letos za svoj krajevni praznik, ki ga praznujejo 29. junija v spomin na eno največjih partizanskih akcij na Gorenjskem, na požig obeh mostov v Mostah pri Žirovnici, posebno skrbno in temeljito pripravili. Praznovanje so združili s slavjem Dneva borca 4. julija in spomina borbe na Su-tjeski. Sinoči so že po okoliških vrhovih zagoreli kresovi, danes pa je bila slavnostna seja KO Žirovnica, ki ji je sledila slavnostna otvoritev novo zgrajenega vodovoda. Prav do Dneva borca, 4. julija se bodo vrstile športne in kulturne prireditve. 4. julija bodo odkrili osem spominskih plošč, in to v Smokuču, Doslovčah, na Selu, v 2irovnici, v Mostah in v Rati-bocu. Istega dne bosta tudi komemoraciji s polaganjem vencev v Mostah in Breznici. Tako lep in pester spored je odboru ZB v Žirovnici omogočil ObLO Jesenice, mnogo pa so pripomogli tudi domačini s prostovoljnim delom in prispevki, tako za postavitev spomenikov kot za nabavo novega prapora ZB, katerega razvitje bo na Dan borca. U. IDEOLOŠKI SEMINAR V BOHINJU Bohinj, 29. junija. — Sinoči je bil v okviru mladinskega izobraževalnega centra pri CK LMS zaključen v Bohinju deset - dnevni ideološki seminar z 69 udeleženci iz vse Slovenije. Na seminarju so delegati proučili program, statut in gradivo VII. kongresa ZKJ s posebnim pogledom na najbolj zanimiva teoretična vprašanja. V okviru seminarja je bila na sporedu vrsta zanimivih aktualnih predavanj. Ideološkemu seminarju bo sledil tretji seminar za mlade člane delavskih svetov, ki bo od 1. do 11. julija. I. V. SVEČAN ZAKLJUČEK TEDNA KULTURE NA JESENICAH Jesenice, 29. junija. — Teden kulture, ki ga je priredila Svoboda »Tone Cufar« Jesenice, je bil zaključen sinoči z instrumentalnim in vokalnim koncertom, ki je bil na vrtu Delavskega doma. Prvi del programa so izvajale združene godbe na pihala Svobod Jesenice, Javornik in Žirovnica. Nad sto godbenikov je pod vodstvom dirigenta Remija Noča z izvajanim sporedom navdušilo nekaj sto Jeseničanov. V drugem delu pa je nastopil moški pevski zbor jeseniške »Svobode« s tremi pesmimi ter mešani pevski zbor istega društva prav tako s tremi pesmimi Oba zbora sta bila deležna od poslušalcev velikega odobravanja. Koncertu, s katerim je bil svečano zaključen prvi teden kulturnih prireditev Svobodo Jesenice, je sledil v prostorih Delavskega doma družabni večer. U. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA NA BLEDU Bled, 29. junija. V petek, 27. t. in. je v dvorani Kazine na Bledu nastopil Slovenski oktet iz Ljubljane. Koncertni spored je obsegal tri zaključene dele glasbene tvornosti. V prvem so nastopajoči zapeli nekaj renesančnih pesmi in skladb, zatem so bile na sporedu popularne pesmi raznih narodov, v zaključnem delu pa so člani o okrajnem perspektivnem planu Predsednik Občinskega ljudskega odbora Bled, Jože Kapus: »Okrajni perspektivni plan daje poudarka predvsem gospodarskim panogam, ki so do sedaj pri svojem razvoju zaostajale. Naša občina je zainteresirana v prvi vrsti za razvoj gostinstva in "turizma. Poskrbeti bomo morali, da bo ta panoga gospodarstva v daljši perspektivi tudi glede na narodni dohodek postala osnovna panoga gospodarstva naše komune — medtem ko je sedaj šele na četrtem mestu. Z investicijami, ki jih predvideva okrajni perspektivni plan, bomo lahko uredili nekaj najbolj nujnih komunalnih, turističnih in gostinskih objektov ter tako poživili turistično dejavnost.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice, Franc Treven: »Naraščanje narodnega dohodka na enega prebivalca po okrajnem perspektivnem planu za 6,1% letno, ugodno vpliva na povečanje sredstev občine. Proračunska sredstva, ki bodo porasla v letu 19fil glede na leto 1957 za 33%, bodo dejavnost občine izboljšala. Vzporedno s povečanjem proračunskih sredstev se bodo povečala tudi sredstva skladov za 24%. mmmmmmš mam Spremenjena struktura investicijskih vlaganj v korist negospodarskih investicij, ki znašajo v letu 1961 25,8% od skupnih investicij v primerjavi z letom 1956, ko so le-te znašale le 18,4%, bo omogočila povečano investicijsko dejavnost za stanovanjske, komunalni- in druge potrebe občine. Nekatera poglavja, predvsem obrt in trgovino bo treba v občinskih perspektivnih planih konkretneje obdelati.« Predsednik Občinskega ljudskega odbora Bohinjska Bistrica, Alojz Logar: »Okrajni perspektivni plan na kazuje bogat napredek v prihodnjih letih. Občinskim ljudskim odborom daje smernice za izdelavo njihovih planov. Močnejše, oziroma gospodarsko bolj razvite občine bodo pri realizaciji dosegle večje uspehe, ker so njihova sredstva, hkrati tudi sredstva podjetij na njihovem teritoriju, znatno večja. Konkretno bo treba pri razvoju bohinjske občine posvetiti največ pozornosti komunalni ureditvi, kar zahteva tudi razvoj turizma, kakor tudi potrebe prebivalstva občine. Vendar menim, da tega vprašanja ne bo moč urediti niti v okviru občine niti okraja, temveč bo treba te zadeve urejevati v širšem obsegu.« okteta izvajali nekaj dalmatinskih, hrvatskih in slovenskih narodnih ter umetnih pesmi v priredbi raznih avtorjev. Publika je umetniško dovršeno izvajanje gostov sprejela zares prisrčno in z navdušenjem. V prihodnje sta predvidena še dva obiska Slovenskega okteta na Bledu, in sicer 21. julija in 4. septembra. V minulem tednu sta bili na Bledu še dve prireditvi: Plesni turnir blejskih gostov in večer slovenskih narodnih pesmi in plesov v izvedbi blejske folklorne skupine in pevskega zbora. -jb- JEZERSKI UPOKOJENCI SO ZBOROVALI Jezersko, 29. junija. — Danes dopoldne je bil v dvorani »Koro-tana« na Jezerskem peti redni letni občni zbor krajevnega društva Zveze upokojencev LRS. Iz predsednikovega poročila je bila razvidna dejavnost društva. Zal se vedno znova pojavljajo težkoče v organizaciji dela. Čeprav je celokupno članstvo marljivo, je vendar pretežni del poslov slonel na ramah predsednika. Po podanih smernicah za delo v bodoče, je bil izvoljen nov 9-članski upravni odbor. Ob zaključku občnega vh >• ra je bil pri volitvah ponovm soglasno izvoljen za pied.;er!nika Franc Borštnar. I. V. PRFDHODN A OBRAVNAVA PT.R-SPEKTIVNEGA PLANA ObLO KRANJ (Nadaljevanje s 1. str.) zgraditev Vajenskega domu v Kranju itd. Trgovina predvideva investicij za nad 853 milijonov dinarjev: Zgradili naj bi 34 različnih trgovin, centralna skladišča v Kranju itd. Če k temu prišt"jemo .še stanovanjsko graditev, potem je brez dvoma upravičena bojazen, da domača gradbena podjetja s sedanjo mehanizacijo in obstoj'"'-o delovno silo vsega tega ne bodo zmogla. V gradbeništvu bo treba torej najprej odpraviti vzroke za tolikšno fluktuacijo d 'lovne sile (nagrajevani", stanovanjski problem itd.) in /boljšati mehanizacijo. Odbornik, .so poudarili tudi potr o bo po večji »specializaciji gradbenih podjetij ter njihovi medsebojni kooperaciji. Kljub lemu, da predvideva perspektivni plan, naj bi gradbena podjetja do Ida 1961 povečala obseg gradbenih storitev za 78%; bo za izvedbo vseh predvidenih investicij potrebno angažirati gradbena podjetja še iz drugih okrajev. V zvezi z gradbeništvom je zanimiva ugotovitev, da je v kranjski občini iLzred.no visok odstotek vrednosti gradbenih del opravljenih v Baaebnem sektorju. Medlem ko znaša vrednost vseh opravljenih gi idlv-nih d"l v občini v zasebnem sektorju 38%, znaša ta odstotek v kranjskem okraju 29%. v republi■'.!■;,-m merilu pa le 16%. -iT kronika! ODHOD GORENJSKIH DELEGACIJ NA PROSLAVE OBLETNICE SUTJESKE Centralnih proslav ob obletnici velikih borb na Sutjeski, ki bodo 3. in 4. julija, se bo iz našega okraja udeležilo več delegacij. Najštevilnejša, štiridesetčlan-ska sindikalna delegacija ima napovedan odhod že v nedeljo, 29. junija. Razen proslav na Sutjeski bo imenovana delegacija obiskala tudi druge zgodovinske kraje, prirodne zanimivosti in delovne kolektive v bratskih republikah. Delegacija ZB in UROJ s 30 člani pa bo odpotovala na proslavo v torek, 2. julija zjutraj, s posebnim avtobusom. V torek bo odpotovala tudi skupina preživelih borcev, ki so se udeležili bitk na Sutjeski. Teh je v našem okraju 10, od katerih pa je eden odpovedal potovanje iz zdravstvenih vzrokov. Odpotovala sta tudi dva člana Planinskega društva in člani pred-vojaške vzgoje, ki bodo skupno z republiškimi delegacijami prisostvovali osrednjim proslavam pri Tjentištu na Sutjeski. K. M. V STRAHINJU PRI KRANJU BO VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE Občinski odbor ZB NOV Kranj pripravlja skupno s krajevno organizacijo ZB Naklo, veliko partizansko zborovanje v Strahinju pri Naklem, za Dan borca 4. julija, namenjeno proslavo 15. obletnice bojev na Sutjeski. Zborovanje bo pri spomeniku padlih borcev in žrtev fašističnega terorja v Strahinju ob Udnem borštu, kjer se je zbrala in formirala I. kranjska partizanska četa, 26. julija 1941. leta. Od 20 borcev I. čete je borbo preživelo le 6 borcev, ostali pa so padli. Hkrati bodo počastili tudi padle borce. Na večer pred praznikom bodo planinci kurili kresove po vseh bližnjih in daljnih gorah. Na praznik pa bodo v Strahinju razne prireditve in športna tekmovanja. Ob 11. uri bo velika žalna komemoracija pri spomeniku, kjer bodo svojci in množične organizacije položili vence. Popoldan bo na mestu, kjer so se zbirali prvi borci, strelsko tekmovanje z zračnimi puškami med ekipami sosednih strelskih družin, po tekmovanju pa bo sledilo partizansko srečanje in nato partizanski miting* Na dan praznika bodo v Strahinj ves dan vozili izredni avtobusi in kamioni iz vseh krajev Gorenjske. Pričakujejo, da se bo zborovanja udeležilo preko 10.000 borcev, članov množičnih organizacij in ostalega prebivalstva Gorenjske. -an SKOFJA LOKA ZA DAN BORCA V Skofji Loki bodo Dan borcev proslavili obenem s počastitvijo 15, obletnice slavnih borb na Sutjeski. Zvečer pred Dnevom borca bo v dvorani DPD Svoboda slavnostna akademija s pestrim sporedom in spominskim govorom o bojih na Sutjeski. Akademija bo tudi v kino dvorani »Predilec« na Trati. Na Dan borca, 4. julija bo priredilo Planinsko društvo Skofja Loka množičen izlet na Lubnik, kjer bo v Domu na Lubniku otvoritev električne razsvetljave. V Puštalu pa bo nogometna tekma med Slovanom iz Ljubljano in domačim TVD Partizan za pokal Zveze borcev. Popoldne 3. julija se bodo od" peljali borci s kamioni na obisk partizanskih krajev na Primorske"1' kjer se je bojeval 9. korpus. 01>is* kali bodo Cerkno, bolnišnico Franjo, Ziri, Sp. Tribušo in Cepovan-Tu bodo prisostvovali slavnostni akademiji. Naslednji dan pa l>od° obiskali Lokve in še nekaj drugih partizanskih krajev, naposled Pa Postojno. ^" 1.1 f VEČER V OKREVALIŠČU V MARTULJKU Gojenci jeseniške Glasbene šole in folklorna skupina jeseniške Svobode so se z veseljem odzvali povabilu okrevališča »France Rozman« v Gozd-Martuljku in s0 pripravili gostom v četrtek leP večer. Poleg instrumentalnih in vokalnih solistov so nastopili tiul .salonski orkester ter folklorna s*u-|)iua jeseniške Svobodo. Izbranemu in pestremu sporedu so gostjo okrevališča sledili z velikim nininniem in dali nastopajoči: priznanje z burnimi aplavzi. kranj, 30. junija 1958 Glas Gorenjske 3 Wh onedeljek. Kateri? Vse-* eno kateri. Morda današnji ali pa tisti pred tednom. Važno je le to, da je ponedeljek! Pokramljajmo torej o njem in o navidezno nepomembnih, pa vendar tolikanj značilnih impresijah, ki sem jih pretekli ponedeljek zabeležil na sprehodu Po našem mestu. ^PREKLICANI PONEDELJEK ^orej, takole je bilo... •■■ Da sem laže prodrl v Ponedeljkove skrivnosti, sem Poveznil na glavo pravljični klobuk, ki me je storil nevidnega. No, pa tega nikar ne obešajte na veliki zvon. Poživljajoči jutranji hlad me 3e objel, ko sem neviden stopil na ulico in se predal reki ljudi, ki so hiteli v službo. Pogledal Sern na uro. Petnajst minut do šestih. Dolgočasna sta se mi zdela kazalca na uri, ki sta se lenobno pomikala proti šesti. Ustavil sem se na križišču in °Pazoval ljudi. Zdolgočaseni in naveličani so se mi zdeli njihovi obrazi in celo razpotegnjene PRIŠEL, VIDEL, ZAPISAL Potlej sem stikal po tovarni. Obhodil sem proizvodne oddelke, se potikal okrog ropotajočih strojev in opazoval delavce. Obrazi nekaterih so bili videti utrujeni, kretnje rok negotove. Kako rad bi vprašal tega ali onega: »Kako si preživel nedeljo?« Nisem si upal — bil sem neviden. Pa mi je naključje priskočilo na pomoč. Prisluhnil sem razgovoru med dvema fantoma, katerih stroja sta stala drug ob drugem. »■Hej, Jože, se ti dremlje, kaj?« se je oglasil starejši in s komolcem dregnil tovariša med rebra. »Kod si pa hodil sinoči?« Jože je uprl kalne oči v tovariša. »Vsa noč je šla k vragu,« se je postavil. »Nocoj postelje še videl nisem. In pijača . . . Brrr!« »Pazi, da te ne vidi stari, kako dremlješ! Saj veš, kakšen je,« ga je posvaril starejši. Dovolj sem bil slišal. Podvizal sem se drugam. Končno sem našel vhod v upravno poslopje in vstopil. \ 1—1 Scnce drevja in hiš, ki jih je 1*alo jutranje sonce, so bile d°lgočasne. Tako približno kot Posmrtna maska človeka, čigar °°raz je bil že za življenja neznosno dolgočasen. Odkod tolika naveličanost v obrazih ljudi — ne vseh, vendar hinogih? »Ponedeljek utegne biti kriv,« sem se domislil. Začel se je nov teden in kje je še nedelja! ^orda so bila za marsikoga tudi doživetja pravkar minule nedelje preveč burna? Kdo bi vedel? Zavil sem v točilnico. Za to rano uro je bila presenetljivo Polna. Ob točilni mizi so se prerivali zgodnji pivci. Osem ali dp»et jih je bilo. S tresočimi rozini so nosili kozarce žganja k Zabuhlim obrazom in v naglici Plačevali zapitek. Ko so drug za drugim odhajali, so bile njiho-Ve roke mirnejše ... Na njihovo Jhesto so prihajali novi gostje, k* so kot njihovi predniki s trepetajočimi prsti segali po čaši-Cl zganja. Tovarniška sirena je odsekajo zatulila. Pet minut do šestih, ljudje so pospešili korake. Le Pijanec, ki ga je ponedeljkovo s°nce našlo neprespanega na Uuci. je nekaj zamrmral in Ornalo važu joče zamahnil z roko. Pot me je privedla do vhoda v tovarno. Množica, ki je izginjala v notranjščini, se je red-('''a. Pogled mi je obtičal na Vratarju, ki je stal med podboji Vratarnice. Z odsotnimi pogledi 3(1 otipaval prihajajoče in od ča-Sa do času pokimal v pozdrav. Tovarniška sirena je presun-3lvo zatulila. Druge so ji odgovarjale. Ura je šest. Vratni-^ve roke so se zganile in re-^■tkosta vrata so se zaprla tik [jre Potopisi in spomini — Vladimir Nazor: Proboj čez Neretvo. 9- 05 Partizanske pesmi jugoslo- vanskih narodov. °'0 Iz oper Donizettija, Rossi-. nija in Bellinija. Za dom in žene. ''•^ Ljudske pesmi iz Južne Amerike. 2-15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju. I2?5 Vesele citre. 4°0 Samospeve jugoslovanskih skladateljev pojeta sopra- nistka Hilda Holzl in bari- tonist Marcel Ostaševski. ■4o Planinska transverzala 3. Od Jezerskega vrha do Slovenjgradca. 5.50 Piknik plošč. Za ljubitelje in poznavalcev 1R? Kultumi Pro«k'' izgov< >r i 16.00 17.10 Sestanek ob šestih. 18.45 rt0fH>k orhidcJ- lB-20 S( Rr vprašanjih. SOBOTA, 5. JULIJA 8.40 Humoreska tega tedna — Vasa Popovič: Ljudje na suhem. 9.00 V svetu opernih melodij. 10.30 Zapojmo in zaigrajmo. 11.30 Pionirski tednik. 11.45 Donski kozaki pojo. 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Zmago Kruševar: Spremenimo vzrejo telet. 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.30 Panorama melodij. 14.00 Skladbe iz Novih akordov, popularnih 15.40 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 16.00 Piknik plošč. 17.10 Melodije iz oper in baletov. 18.00 Radijski leksikon. 18.45 Okno v svet: Štiri črke za prihodnost. 20.00 Veseli večer. 21.00 Igramo za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše izseljence. OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CERKLJE NA GORENJSKEM vabi k odkritju spomenika padlih borcev NOV dne 6. julija 1958 nedeljo, mednarodnih 4. julija polaganje vencev pri spominskih ploščah v Zalogu, Sidražu, na Krvavca, na Davovcu, v Cerkljah in Praprotni polici. 5. julija ob 20. uri promenadni koncert v Cerkljah ob 20.30. uri ognjemet ob 21. uri drama »Dnevnik Ane Frank. 6. julija ob 9. uri odkritje spomenika ob 10. uri koncert godbe na pihala ob 13. uri jugoslovanski film ob 14. uri partizanski miting pri Zadružnem domu. Sodelujejo: godba na pihala pevski zbor folklorna skupina plesni kvartet iz Tržiča. Oddolžimo se spominu padlih borcev in talcev. VABI ZVEZA BORCEV NOV CERKLJE NA GORENJSKEM NEZAŽELENA PEČENKA V četrtek, 26. t. m. je nastal v sušilnici škofjeloškega mesarskega podjetja požar. Hitra pomoč je sicer požar omejila, vendar ni mogla preprečiti, da ne bi zgorelo kakih 100 kg slanine. Požar je nastal menda zaradi nepravilno zgrajene sušilnice. LAHKO BI BILO SE HUJE »Unimogu«, ki ga je v petek, 27. junija proti večeru vozil čez Vršič šofer V. Š. iz Radovljice, se je nenadaoma odtrgalo zadnje kolo. Zaneslo ga je ob zid. Šoferju ni bilo nič hudega, medtem ko so morali delavca S. S., ki je bil poleg odpeljati v bolnišnico. Škodo na vozilu so ocenili na okoli 100.000 dinarjev. Ob pomisleku na strmine in prepade ob cesti na Vršič pa bi bila lahko ta nesreča mnogo hujša, če bi se vozilo zaletelo v nasprotno, spodnjo stran. M. K. ZAVRL IN PADEL Mizarski mojster J. S. iz Srednje vasi pri Bohinjski Bistrici je v ponedeljek proti večeru padel na križišču cest v Bohinjski Bistrici. Na križišču je namreč tako močno zavrl, da je pri tem padel. Dobil je hujše poškodbe na glavi in so ga takoj prepeljali v bolnišnico. Ugotovili šo, da je bil vinjen. Turistična društva urejajo kraje Turistična društva v gornji Savski dolini, v Ratečah, Kranjski gori in Mojstrani si prizadevajo, da bi čimbolj uredili svoja naselja. Društvo v Ratečah je pozvalo vaščane, naj namestijo na okna cvetlice in uredijo naselja. Izdelali so tudi 4 velike napisne deske s sliko Planice in ustreznimi napisi, ki jih bodo namestili na Bloku, v Podkorenu in pred šolo v Ratečah. Društvo v Kranjski gori bo med drugim letos usposobilo bazen za kopanje v Martuljku. Sodelovalo je pri najetju kredita za opremo turističnih sob. Skupno je v Kranjski gori vložilo prošnje 44 prosilcev za več kot 10 milijonov dinarjev. Poskrbeli bodo tudi za ureditev vasi. Tudi turistično društvo v Dovje-Mojstrani je delavno. Predvidevajo, da bodo kopališče, ki so ga začeli graditi že pred vojno, letos usposobili za kopanje. Uredili so tudi to, da bodo na Dovjem turisti lahko dobili hrano, ker so doslej morali hoditi v Mojstrano. Na Dovje pa že od nekdaj hodijo radi na dopust, ker je lep in miren kraj, vendar doslej ti ljudje niso mogli tam dobiti celodnevnega penziona, -k Planinska postojanka na Lubniku je dobila elektriko Planinsko društvo Škofja Loka ima 500 članov in planinsko postojanko Dom na Lubniku, ki jo je društvo pred nekaj leti zgradilo in izročilo svojemu namenu. Toda dom je bil brez električne razsvetljave, kurili so le petrolejke, ker stoji 1027 metrov visoko. Ker je tako veliki planinski postojanki elektrika nujno potrebna, se je Planinsko društvo pričelo zavzemati za to, da bi jo napeljali v Dom. Ker nekoliko nižji hribovski vasi Breznica in Sopotnica tudi nista imeli elektrike, so v letu 1956 ustanovili skupen elektrifikacijski odbor, ki je z vso podporo ObLO Škofja Loka takoj pričel delati. Presek, kjer poteka elektrovod, so izse-kali že v letu 1956. V letu 1957 so že napeljali trofazni vod do obeh vasi, v Sopotnici pa so postavili tudi transformator. Toda za napeljavo elektrovoda do planinske postojanke je zmanjkalo denarja in so postavili le drogove. Letos pa so dela nadaljevali. Člani Planinskega društva so, v sodelovanju s pripadniki JLA, nekaj nedelj delali prostovoljno in napeljali trofazno žico od transformatorja do postojanke v dolžini 4 km. Preteklo nedeljo je v postojanki prvič posvetila električna luč. Slavnost tega velikega dogodka pa bo 4. julija za Dan borca. Občinski odbor ZB in druge množične organizacije bodo na ta dan priredile izlete na Iiiibnik, kjer bo skupna proslava, saj je Lubnik znan kot partizanski kraj v NOV. Piavonje IZBIRNO TEKMOVANJE PLAVALCEV - DOLGOPROGAŠEV NA BLEDU V torek je bilo na Bledu izbirno tekmovanje najboljših slovenskih plavalcev na dolgih progah, na katerem je nastopilo 7 tekmovalcev, od tega kar pet Kranjčanov. Od teh je četvorica včeraj sestavljala reprezentanco Slovenije v Beogradu na plavalnem tekmovanju v proslavo bitke na Sutjeski. Ker je dolžina proge na tej prireditvi približno 5 km, zato so tudi na Bledu tekmovalci plavali od čolnarne pri kopališču proti otoku, okoli otoka in nazaj. Nad-močno je zmagal L. Brinovec, Mariborčan Drofenik je odstopil, medtem ko sta nadarjena mlada Kranjčana P. Brinovec in Ga-tej dosegla odlične čase. Kljub prepričljivi zmagi državnega rekorderja L. Brinovca pa so reprezentanco sestavljali Goršič, (Ljubljana), S. Košnik, P. Brinovec in Gatej (vsi Triglav Kranj). Do zaključka lista rezultatov iz Beograda še nismo prejeli. Rezultati: 1. L. Brinovec 31,45; 2. Goršič 34,05; 3. Košnik 34,20; 4. P. Brinovec 34,40 ; 5. Gatej 34,42; 6. Zrimšek 35,10. 2. IN 3. JULIJA TRIGLAV : MORNAR Ljubiteljem plavalnega športa v Kranju se spet obeta zanimiv plavalni dvoboj. Plavalni klub »Triglav« iz Kranja je povabil v goste državnega prvaka Mornarja iz Splita, srečanje pa bo 2. in 3. julija obakrat zvečer ob 20. uri na kranjskem kopališču. V obeh moštvih bo tekmovala vrsta državnih reprezentantov. PLAVALNA ŠOLA V KAMNIKU V Kamniku že več let v okviru športnega kluba deluje plavalna šola, v kateri se je že več sto otrok naučilo plavati. Lani je šolo končalo z uspehom 70 pionirjev, po vsej priliki pa tudi letos njihovo število ne bo manjše. Plavalni tečaj se je že začel ta teden in bo trajal dva meseca. Cla« Oorenjtke kranj, 30. junija 1958 Manifestacija slovenske zborovske kulture v Kranju KRANJ, 29. JUNIJA. — Na po- mešani vokalni ansambli. Na spo- budo Zveze Svobod in prosvetnih redu je bilo okrog 75 pesmi, društev Slovenije je bila danes v Brez zadrege lahko trdimo, da Kranju revija pevskih zborov. Na- je bila današnja revija pevskih »Fontaine . . . Kopa . . . Doui . . . Kopa . . . Fontain, Fontain, Fon-tann . . . gooooooool!!!« sem slišal po zvočniku radio reporterja, ki je sicer vedno umirjeno napovedoval žogobrce, pri katerih je bila žoga, toda če je bila pred enim izmed golov nevarna situacija, pa je njegov glas prešel v »crescendo« in »alabreve vivace«. Prava sreča, da sem vsaj slišal, videl tako nisem nič, četudi je bil nekje v daljavi pred menoj televizijski aparat. Precej jih je bilo, ki so Vilharja. Otvoritev je bila sicer napovedana za 18. uro, toda k sreči ni šlo brez zamude. Kot po naročilu je je bilo toliko, da nisem prav nič zamudil, čeprav sem pred tem v Evropi moral vztrajati do konca. Na 23. razstavi v letošnji sezoni v kranjskem muzeju, ali štiriin-šestdeseti v tej hiši, se je s svojimi deli predstavil samorastnik, ki je za svojo ustvarjalnost našel prve motive med Gorenjci — jeseniškimi železarii. Pred televizijskim sprejemnikom včeraj še pozno v noč komentirali odločilno srečanje za tretje in četrto mesto na svetovnem prvenstvu na Švedskem med Francijo in Zah. Nemčijo. Torej, ti so imeli srečo in na majhni svetli plošči televizijskega aparata le videli ase okroglega usnja. Toda, le kako bi ne, saj so bili že dve uri pred pričetkom prenosa v kavarni Evropa v Kranju, jaz pa, ki sem pritekel šele zadnjo minuto, sem dobil prostor tako daleč, da v temi aparata sploh videl nisem, in to le toliko, da sem vsaj enkrat v minuti lahko vdihnil skromno merico zraka. Stegoval sem vrat, stal na nohtih prstov na nogi in si s komolci delal prostor, toda vse zaman. Nič nisem videl. Končno pa mi je le uspelo pomoliti glavo nad vse, vsaj zdelo se mi je, da višji ne more biti več nihče, toda videl spet nisem nič, razen dvajset metrov pred seboj nekaj, kar se je bleščalo . . . Čeprav sem tudi sam kadilec, sem to pot preklinjal vse tiste, z menoj na čelu, ki z nikotinom uničujejo sebi zdravje. Nesrečen sem se usedel. Ven n.-sem mogel več. Počasi sem se sicer uspel preriniti do »šanka« in za vsak gol sprva z veseljem popil malinovec. Toda, nesreča! Devetkrat se je zatresla mreža. Devet malinovcev! Pošteno mi je bilo slabo, kljub temu pa sem bil zadovoljen, da so Francozi dvakrat več zabili golov kot njihovi nasprotniki. Sklenil sem, da bom danes raje ostal doma in sam v miru sedel ob radiu. Sicer me je lepa nedelja mikala ven, toda nogomet je nogomet. Brez muk sem v miru zvedel, da je svetovni prvak Brazilija. SAMORASTNIK RAZSTAVLJA V KRANJU V soboto zvečer je bila v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev razstave likovnika-amaterja Maria »SLAVČKI« MED KRANJČANI Ze v zgodnjih jutranjih urah so se danes v Kranju začeli zbirati pevski zbori iz vseh predelov Slovenije. Pred Sindikalnim domom, kjer je bila revija pevskih zborov, že dolgo ni bilo slišati. Aplavz! Pevci so z desne odhajali z odra, z leve pa so že hodili člani novega zbora. Tri pesmi. Aplavz. Tako so se vrstili zbori vse dopoldne in popoldne. Revija je bila pravo doživetje za Kranjčane in tudi za vse nastopajoče. Meni pa je ostal najbolj v spominu moški zbor. iz Dornberka. Nad trideset fantov in mož je stalo kot bi oka-meneli v temnih hlačah, belih srajcah in rdečih kravatah. Napovedovalec je že opravil svojo dolžnost in tudi dirigent je bil že na mestu. Videl sem kopico bledih obrazov in občutek sem imel, kot da se ves zbor ziblje na valovih reke. Toda . . . Kozinova »Obroč« je zazvenela iz njihovih grl, da je imel sleherni od poslušalcev lahko občutek, kot bi bil sam v najhujši borbi. Temperamentni fantje in možje so svoj temperament vse bolj uveljavljali in ogrevali gledalce. Konec pesmi. Aplavz. Še dve pesmi in burnega odobravanja poslušalcev kar ni hotelo biti konec. Ko so pevci zapuščali oder, so bili povsem spremenjeni. Bele so ostale le še srajce, obrazi pa so postali prav tako rdeči, kot so bile prej le kravate. VENDAR NEDELJA BREZ DEŽJA Čeprav je ves teden deževalo, je proti pričakovanju danes ves dan grelo sonce. Zato sem že dopoldne skočil na kranjsko kopališče. Začudil sem se, ker je bilo ob bazenu skoraj vse prazno, le nekaj plavalcev »Triglava« je vztrajno treniralo, sicer pa teh tudi dež in mraz ne zmoti. Voda Mešani pevski zbor »Fr. Prešeren« Kranj je navdušil poslušalce stopili so 3 ženski, 11 moških in 11 mešanih pevskih zborov. V dopoldanskem delu so peli moški in ženski, v popoldanskem delu pa ŠPORTNE PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V GORICAH V okviru Krajevnega praznika v Goricah so bile danes dopoldan v Goricah in na Golniku razne športne prireditve in tekmovanja. Tekmovali so v streljanju, rokometu, namiznem tenisu in šahu. Na strelišču v Goricah so tekmovali strelci iz Goric, Iskre iz Kranja, Čirč in Preddvora, z vojaškimi puškami, v 5 članskih ekipah na 150 možnih krogov. Prvo mesto so zasluženo osvojili strelci iz Preddvora in s tem osvojili prehodni pokal SD Gorice v trajno last. Vrstni red tekmovanja pa je naslednji: 1. mesto Preddvor 412, slede Iskra Kranj 360, Čirče 359 in Gorice 225 krogov. Od posameznikov je bil najboljši Kristel Kokal iz Preddvora z 99 krogi, pred Francem Tičarjem, ki je dosegel 97 krogov. -an zborov v Kranju, eden najpomembnejših dogodkov, ki jih je zadnja leta zabeležila kranjska kulturna kronika. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah so se pred Sindikalnim domom, ki si je za to slovesnost nadel svečanejšo preobleko, zaceli zbirati udeleženci te glasbene manifestacije. Po končanem promonad-nem koncertu godbe na pihala DPD Svoboda Kranj in potem ko je mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja zapel udele- rovski kulturi kot kažipot do še večjih in trajnejših uspehov. Zavoljo velikega števila nastopajočih zborov je bila revija končana šele v poznih popoldanskih urah. Ne bo odveč pripomba, da do kakšnih večjih sprememb v prvotnem programskem načrtu ni prišlo. Od 31 prijavljenih je nastopilo 25 pevskih zborov. Pray v tem pa utegne biti vzrok, da so bili nekateri ljubitelji zborovskega petja prikrajšani za srečanje z nekaterimi vokalnimi a*' sambli, ki so obetali lep glasbeni užitek. Svoje sodelovanje sta odpovedala pevska zbora »Slava Kla-vora« in »Slavko Osterc« iz _Ma* ribora in zbor Glasbena Matica iz Ljubljane. Ocenjevalno žirijo so tvori>1 znani glasbeni strokovnjaki, lfl sicer: prof. Vasilij Mirk, Pr0" Jože Gregorc, direktor Glasbene šole Ljubljana, Slavko Mihelćić. direktor Glasbene šole iz Celja. Igor Kunej, načelnik glasbenega oddelka Radia Ljubljana Mi^9 Skoberne, direktor ljubljanske Opere Rado Simoniti in prof. ljub' ljanske akademije za glasbo, Janko Ravnik. Vtisi, ki so jih bili deležni P0' slušalci revije, so bili na moč b°" gati. Nobenega dvoma ni, da s° nastopajoči zk*;»i presenetili lB presegli pričakovanja, tako ljubi' teljev zborovskih pesmi, kakor tudi članov žirije. Nogomet Z vseh krajev Slovenije so se zbirali je bil do devete ure nepopisen vrvež. Šel« svečana otvoritev ob 9. uri je pomirila petja željna grla. Takoj za tem pa je šlo v veliki kino dvorani zares. Čeprav je sprva kazalo, da se bodo zbori vrstili le pred pol zasedeno dvorano, kmalu ni bilo več moč najti prostega sedeža. Prvi so nastopili domačini, moški, ženski in mešani zbor »Fr. Prešeren«. Zapeli so tako, kot ,jih v Kranju že v jutranjih urah pevci je imela le 18"C. Mislil som si, da bi se plavalci do srečanja z državnim prvakom Mornarjem tako pripravili, da bi jih »nasekali« ali pa vsaj častno izgubili. Popoldne pa so tudi kranjski nogometni navijači lahko prišli na svoj račun. Triglav je imel v go-steh »Odred« iz Ljubljane. Pa tudi na drugem bregu Save je bilo srečanje med Kranjčani in »Odre-dovci« — v malem rokometu. FaBo ZLATI POKAL JULESA RUMESA ODHAJA V BRAZILIJO V finalni tekmi za svetovno prvenstvo v nogometu so včeraj na Švedskem premagali Braziljanci švedsko moštvo v nabito polnem stadionu s 5:2 (2:1) ter s tem postali oficielni svetovni prvak v nogometu. Braziljanci so bili ves čas boljše moštvo in je zmaga popolnoma zaslužena. Publika je zmagovito moštvo, ki je po tekmi teklo po igrišč i v pozdrav gledalcem, ovito s švedsko zastavo in z zmagovito belo žogo v golmanovih rokah, navdušeno pozdravljala. »TRIGLAV« : »ODRED« 1:5 (0:4) Kranj, 29. julija. — Danes popoldne je bila na igrišču »Triglava« prijateljsko nogometna tekma med »Odredom« iz Ljubljane in domačim »Triglavom«. Z mnogo boljšo igro so gostje zasluženo zmagali. Domačini so igrali slabo, vsekakor pa je tako visokemu porazu največ kriv vratar. Medtem ko so bili gostje v prvem polčasu precej boljši od Kranjčanov, je bila v drugem delu igra dokaj i/.ena-čena. V sredini drugega polčasa so Kranjčani zaradi neiznajdljivo-sti napadalcev zastreljali dve odlični možnosti za dosego gola. Precejšnje število gladalcev je bilo s prikazano igro enajstorice »Triglava« nezadovoljno. Tekmo je z manjšimi napakami vodil sodnik Kraljic. Pevci iz Velenja med otvoritvijo žencem revije dobrodošlico, je goste pozdravil podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj. S tem je bil končan prvi del uvoda v glasbeno manifestacijo. V drugem delu pa je v veliki dvorani Sindikalnega doma pozdravil vse prisotne predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, Vlado Majhen. V kratkem govoru je orisal namen te prireditve, ki naj bi v prihodnje služila slovenski zbo- Po končani reviji so se zbor"* vodje, člani žirije in nekateri JaV" ni in kulturni delavci zbrali v pr0' štorih Okrajne trgovinske zb°r' niče, kjer so v sproščenem in z!' valinom pomenku izmenjali mis'' in vtise, ki so jih zabeležili rned revijo. — Nedvomno pa je tokra'" na glasbena manifestacija rodil* vrsto pobud in idej, ki bodo ugodno vplivale na nadaljnji razvoj slovenske zborovske kulture. S. s. Odbojka Avto-moto EKIPA »POŠTARJA« GOSTOVALA V KROPI V sredo, 25. junija je gostovala v Kropi ekipa »Poštarja« iz Ljubljane, ki se je v okviru republiške lige pomerila z ekipo Krope. Zmagali so domačini z rezultatom 3:1. Zasluga za zmago domačega moštva gre predvsem mlademu Ktžišniku, ki je z odlično igro na« vdu ,il i,ilce. C. R. Strelstvo Plastika Marid Vilharja ima precej občudovalcev PIONIRJI - GASILCI Z GORENJSKE GREDO NA LETOVANJE Kranj, 29. junija. Danes smo zvedeli, da bo jutri (30. junija) odšla iz Kranja skupina 60 pionirjev in pionirk gasilcev iz Gorenjske na 14- Inevno letovanje na Fažano pri Puli. Taborniška organizacija, ki ima na Fazani urejeno taborniško kolonijo, je gasilcem odstopila del prostora, da bodo tudi ti pionirji lahko preživeli nekaj lepih dni ob Jadranu. Starši bodo za te pionirje plačali le prevoz, ostalo pa gasilska organizacija, od društev do republiške zveze. V torek pa se bo na Gorenjsko vrnilo 20 pio-nirjev-gasilcev, ki so 14 dni letovali na Pazugu pri Portorožu. -an GOSTOVANJE JESENIČANOV NA BOH. BELI Bohinjska Bela, 29. junija. Včeraj so na Boh. Beli gostovali igralci Cufarjevega gledališča Jesenice s priljubljeno duhovito francosko komedijo »Srečni dnevi«. Sproščena in dinamična igra gostov, polaa igrivih domislic, mladostnega razpoloženja in naivnosti mladih ljudi je hitro osvojila pozornost občinstva in ga prijetno zabavala prav do konca. Uprizoritev je dobro uspela in je bila za gledalce na Boh. Beli zares lepo doživetje. Nedvomno si želijo, da bi jih jeseniški igralci v prihodnji sezoni večkrat obiskali, -jb- REZERVNI OFICIRJI IZ ŠK. LOKE NAJBOLJŠI Kranj, 29. junija. Danes dopoldne je bilo na dvorišču Doma JLA v Kranju okrajno strelsko tekmovari|e rezervnih o!i-cirjev kranjskega okraja. Tekmovali so z zračnimi puškami v 5-članskih ekipah v stoječem položaju. Ekipe so zastopale občinske odbore UROJ, ki so pred tem imeli na svojih sedežih izbirna tekmovanja. Rezervni oficirji iz Šk. Loke so s precejšnjim naskokom osvojili prvo mesto in s tem prehodni pokal Okrajnega odbora UROJ Krani Vrstni red tekmovanja pa je naslednji: Sk. Loka 1558, Tržič 1488, Kranj 1487, Bled 1378, Bohinj 1326, slede Železniki, Jesenice in Ra-tot Ijlca. -an OCENJEVALNA AVTO-MOTO VOŽNJA V ŠENČURJU Šenčur, 29. junija. Danes bila na 18,5 km dolgi progi Sen; čur—-Visoko—Cerklje—Sp. Brnik' -Šenčur meddruštvena ocenjevalna avto-moto vožnja, ki so se je udeležila AMD Tržič, Kranj in Šenčur. Prireditelj AMD Sencu« je tekmovanje izvedel na z*0"0' voljstvo vseh tekmujočih. Najboljši čas dneva je dosegel Marj«n Romih iz Tržiča, ki je provo**1 Progo v 28 minutah. Prireditve s« jez udeležilo 33 tekmovalcev. wt boljši pa so prejeli nagrade in diplome. Ke/ull.iti: mopedi: I ZirOVm* 2. Kepic (oba Šenčur); 259 1. Kalan (Tržič), 2. Zupan (Šeiič-b 175 crm: I. Romih, 2. Pre*«j*j (oba Tr.)i 200 crm: 1. Jarc, 2. ?e' pan (oba Scne.); 500 cent: 1 klukai (Kranj), 2 Illehčar; *vl0' mobill: l. Hacin, 2. Nui**** (Senc). AVTO-MOTO DRUŠTVO V 21ROVNICI V Žirovnici so pred kratkim ustanovili Avto-moto društvo. Člane bodo seznanili z dosežki mo derne tehnike na tem področju. ustanovili bodo pionirski k rože in 2. julija /.ačeli s prvini tečaje*1 za šoferje-amaterje.