Offlos of Publication: M67 South Lswndals Ave. WE PODPORNE JEDNOTE ILO SLOVENSKE Chfcigo, III., petek, 31. marca (March 31), 1W3. »^gjg 0-YEAR toprt«alkov. «ECCPt STEV,—NUMBER 64 est Komentar»». i^a dogodkom te ^vpraUAJ^HlB ^Berlina se irlasi,da J€ katolikih škofov v umaknila svojo opori-^ nemškemu fašizm * ker "ni več potrebne . ■ic dal cerkvi nekatere policija "ni več potr^na^ da katoličani ne smejo «gni fašistične stranke, je preklican. Poslanci cenene (katoliške) stranke ao «odprli fašistični predlog, Hitlerju podeli diktatorič-togt za štiri leta* «d nekaj tedni, ko ao ae in katoliški voditelji ne-jvsali med seboj, in ko je rjeva vlada plenila katoli-asopisje ter zaprla več du-je Prosveta na tem me-¿entirala to reč, da ae ni lanesti na katoliško opo-iNemčiji. Take kavee videli tudi v Italiji in vee-|se končali s koncesijami *h straneh. Tako bo tudi o v o ZANIMANJE ZA KONTINENT AL-Rl KONGRES Dnevno ae priglaftajo nore organizacije, ki gibanje podpirajo _ Chicago. — Gibanje kontinentalnega kongresa za ekonomsko rekonstrukcijo dobiva nove privržence Sirom dežele. Dnevno se priglašajo nove organizacije in farmareki ter delavski voditelji, ki odobravajo idejo z indorelran-jem kongresa. Prve dni po objavi sklica je prijavilo svojo podporo,: nadaljnjih 40 organizacij ali njih uradnikov. I® dosedanjih prijav je razvidne, da bo kongres najbolj reprezentativno zborovanje delovnega ljudetva ed časa tako zva-nega LaFollettovega gibanja le- Injunkcija proti novemu 11linohtki državni davčni ni ustaven, ae glasi začasni odlok. Zakon bodo preizkeei li pred aodlftčem Chicago. — Novi illinoiski zakon, ki nalaga tri odstotke davka na vse blago, ki ga kupiš — izvzemšl gasolin in živež, ki ga kupiš direktno od farmarja — bo zdaj preizkušen pred ao* d išči, če je uataven. Okrožni sodnik Jesse Brown v Altonuv III., je v sredo izdal injunkcijo ali prepoved, ki se glasi, da davčne oblasti ne smejo terjati novega davka, dokler ne bo rešeno vprašanje ustavnosti. Injunkcija je začasna In prvo zaslišanje se vrši S. aprila. Zakon stopi v veljavo 1. aprila. Kakor so do zdaj sklenili, bodo trgovci odgovorni za plačevanje tega davka; v ta namen morajo poročati mesečno davčnim oblastem o svojih skupičkfh. Nekatere večje čikaške tvrdke so že ta 1924. Svoje sodelovanje je že prijavilo sedem mednarodnih t*. I naznanile, da pripišejo davek ce-■ nij oziroma njihovi voditelji, več] namJ Bčiji, če Hitler ostane ne] državnih delavakih federacij, centralnih in krajevnih unij; farmarske in zadružne organizacije, podpora druHtva in razne politične skupine. Med slednjimi je socialistična stranka, ki je gibanje iniciatirala. Največji odziv pa je s strani organiziranih brezposelnih iz rugi strani vidi Hitler, da raznih krajev dežele. Podporo je miki katoliški klerikalizem | prijavilo že mnogo organizacij. Section HQS, Act of Oct. », 1917, authorised oa_Jsno_ll^lttlŽ^ ae je zgodilo. Hitler si je orizmom prisvojil večino v ci — in klerikalci so ae začeli pogajati za kom-Stiri leta, če pojde rju vee po sreči, so dolga in treba ae je prilagoditi. 18. Milles Sžlti farmarje ped npnihl ———. Dolžnost vlade je, protektirati farmarje, katerim preti evik-cija, pravi govemer M00NEYJEV PROCES RAZKRIJE OSREŽENJE ——— l ' ' Ako bo Mooney spoznan nekri-vim. to ée ne pomeni, da bo izpuščen iz zapora x San Francieeo, Cal. — (FP) —- Mooneyjevi zagovorniki so iz-vojevali zmago, ko je sodnik Louis H. Ward dovolil novt^o-bravnavo na podlagi obtožbe proti Mooney ju, ki ni prišla vpoštev na prvi obravnavi. Nova obravnava se bo otvorila 26. aprila in pričakuje se, da se bo takrat izkazala nedolžnost Moon çy j a in razkrilo omreženje, ki je odgovorno, da se Mooney nahaja v ječi že šestnajst let. "Jasno je, da prosekucija ne bo mogla predložiti evidence, ki bi podprla izrek o Mooneyjevi krivdi", je izjavil distriktni državni pravdnik Matthew Brady, ki je odklonil vodstvo prosekuci-Je proti Mooneyju. "Opetovano sem že urgiral govemerja, naj izpusti jetnika iz zapora, ker so prišli na dan dokazi, da je bil Mooney na prvi obravnavi spoznan krivim na podlagi lažnjive evidence." Ako bo Mooney spoznan nekri-vim na novi obravnavi, ne bo s tem oproščen, toda governor ne bo mogel več odklanjati zahtev izpustitev jetnika iz zapora. Leo Gallagher, odvetnik Mednarodne delavske obrambe, ki je Iz-posloval novo obravnavo, je dejal, da bi rad videl,ako bi bill Edward Cunha in Charles Fickert, prosekutorja, ki sta omrežila Mooneyja, in Matt I. Sullivan, kl je priporočil governerju, naj od- ___Bismarck, N. D. — Da je bila politični aparat, ki raz-1 Prvič to pokazuje, da brezposel-1 milica vedno na razpolago po-a sedemdesetimi poslan- nI največ pričakujejo od kon- aedujočemu razredu, je že sta-v boju proti socialistične-1 gresa in drugič, da med njimi ra poveet, toda nikdar ae Ae ni in komunističnemu delav-l vlada zanimanje za socialna in Ugodilo, da bi se zavzela za in-pa ni treba boljših žandar- ekonomska vprašanja. Poteg te- tereae malega človeka, za far-ot je katoliška duhovščina, ga, da te organizacije pritiska- marje in delavce. Veet, da je »apornal tudi Mussolini. O jo na oblasti ga večjo pomoč, se governor North Dakote poavat fcoliniju pravijo, da je tt- n* «P^o v veliki meri ukvar- Upnike, da preprečijo evikct-< kloni pomilostitev Mooneyju, I- ateist, all to ¿a nič ne mo-rjajo t Izobraževalnim delom —|je farmarjev, je veled tega ve-sklepa pakte s cerkvijo in diskuzijami, predavanji In -sho- likega pomena, »klanja srednjeveške privi- di. V nekaterih krajih imajo tu- Ta senzacionalni razhod od z namenom, da mu car- d i učne tečaje. običajne procedure je bil uve- »maga obdržati italijansko! Ce se uresničijo upi skllceva- ljavljen, ko je governer Willi-\v ttari zatelebanošti in I teljev, bo ta kongres nov mejniki am Langner odredil rabo mill-i»t tuinosti, ki je potrebna v socialni in politični zgodovini ce proti šerifom, ki bi kršili do-lranitev njegove diktature, dežele. Potencionalno vsebuje ve- ločbe njegovega moratorija, ki erikalci so politično naj- Uke možnoati in če pride v W*. prepoveduje sodnijako prodaja-oportunisti. Prilagodijo »hlngton več tisoč zaatopnikov v nje Imetja farmarjev za dolgo-iskeoiu režimu, samo da l- t>®do potlanjenega delavstva In proste roke v svoji pro- farmarjev, jih bo kongres prisi-| Governer je inatruiral podi. (V Jugoslaviji so kle- Uen poslušati in upoštevati njttrkdjnika milice, naj zbira evi-ti vee iaz izza vojne služili P«>fiXam. denco proti šerifom, ki ae ne reiimu, o katerem danes Kljub tri in polletni krizi, je drže določb njegove proklama-o, da je "framazonaki".) ameriško delavstvo najmanj u- cije. Nobeno imetje ne ame bi-lije ae pa prilagodijo vsa- poštevano pri vladi. Vse druge ti prodano na javni dražbi, do-deapotičnemu režimu, ki I organizirane skupine ao dobile I ider ^raja moratorij, ijbliiji njihovi politični in več od nje — najv^ seveda bo- akcija je sledila splošni i filozofiji. Ako bi ruski gatini, ker ao najbolje organi*!- revoltl farmarjev proti upni-iki dali katoliški hierar- rani. Delavce le hvalijo, ker po- kom> Langner pravi, da je svobodo verske propagan- nižno prenašajo trpljenje In po- borba farmarjev proti upnikom klerikalci ne imeli nobe- manjkanje. Sklicatelji kongresa ^rba ia obatanek in da je dolt-besede proti nJim In. v I Plavijo, da je tega poglavja ko- nogt v|ad6f kadar ostane taka bi bilo vse v redu. Ru- n6c ,n **> delavstvo zanaprej Ljtuacija protektirati tiate, ki - kakor Španija in Mehi- zahtevalo svojih pravic^ brez ^ protI brezerčnim -j« klerikalcem tiranska in pogojev za «ivljenje, upnU(om »uradi tega, ker ne dopu- ^ d iHHiprli nemški faši-Pr«v tako gladijo pot fa-«nu puču in despotizmu WfiJ»ki republiki. VlkkrÍkH,CÍ v*h „.ro. ^•n:hlapčevakl, kjer-* kd"rkol¡ jih najame za K ^darje". toda ar». J» » »*"*valnl, če kdo ne * njihove alutbe. * volilna prsvlsa WOO marca. - fcn« * IF»* prvič v * ^makH, volitvah a. Te volitve pok azulejo, da je delavstvo paábolelo ailovit poraz in da se votilci zopet vračajo v delavako atranko. UaUaeviH priznanje New York. — Razni Intelektualci so formirali odbor, ki bo propagiral priznanje sovjetske Rusije. Njegova tajnica je Margaret Leroont, hči Morga-novega kolega Lamonta. V svetovalnem odseka je ved proml-nentnih liberalcev. Organizacija je še pričala krožiti peticije za nabiranje podpisov sa priznanje asrvjetov. Peticija bol - Hitlerjeve Cele, ki ae eavejlle jHi je porazila. Uda sal ae ROOSEVELTOV KOM» ZA KONTROLO BORZE Priporočil Je keagreeu, naj eprej-me zakon, ki naloži odgovor, noet na prodajalca slabih del. nic in boadov WaahingUm, D. C — Predsednik Hoosevelt je v aredo pri-»ročll kongresu, naj stori prvi korak k vladnemu nadsorovan-u borze ali trga delnic ter bon-dov. Priporočil je zakon, ki prepreči isdajanje "wlld-cat" delnic, to je špekulativnega papirja, ki sloni na sami reklami. Na pod-agl novega aakona mora vsak podjetnik ali druiba, ki hoče Izdati nove delnice, predlodltl vse nformacije glede podjetja federalni trgovinaki komisiji ln vpra-šatl sa licenco; vae te Informacije se morajo objaviti, da bodo nveatorji vedeli kaj kupujejo. Važna točka te reforme je, da pade odgovornoet sa ničvredne papirja na tlatega, ki jih lida in proda. Doslej je veljalo pravilo, da vsakdo, ki se namaže, naj sam nosi poaledtce. "Kupec naj pazil" ■Rooseveltov načrt določa, da se nove delnlee In bondl ne smejo oglašati na prodaj, dokler ne dovoli federalna trgovinska ko-mlalja. Le tlite delnice In bon-di, ki bodo registrirani pri komi-siji, »e smejo prodajati. Komi-sija bo imela moč, da lahko vsak čas prekliče regiatraeljo, leda-JatelJI In prodajalci delnic bodo odgovorni kupoem In podvrženi odškodnini, ako prodajo papirje pod napačnimi pretvezami. 8od-niJt*0 proti slepar- alti meMrikvvnf trgovini z delni-cami bo v območju juatlčnega tajnika In za prestopke je dolo-čena kasen $5000 plačila ali pat let zapora. Nižja zbornica Je v sredo sprejela popravljeno Rooseveltovo naredbo za federalno uposlltev 260,000 brezposelnih. Zbornica je odobrila vse popravke v senatu, ki Izključujejo one točke gle. de maksimalna meaečne mezde in vojaškega rekrutlranja, dodala pa Je še dva popravka. Eden teh določa, da pri upoalevanju brezpoaelnih ne ame predsednik delati razlike med poltjo, narodnostjo In vero. Zaradi teh popravkov mora biti naredba Izravnana v konferenčnem odseku obeh zbornic. Naredba, kakrlna Je zdaj, da-Je predsedniku moč, da najame 260,000 brezposelnih za pogozdovanje gollčav ln gradnjo na-sipov ob rekah na način, ki ga sam določi in za mezdo, ki Jo sam postavi. To pomeni, da Roo-eevelt lahko Izvede vse ono, kar mu je kongres črtal Iz načrta. Nikjer nI rečeno, da ne ame. Pristaši vlad« jq ves čas debate poudarjali, da je to le "relief', ne pa kakšna redna služba. Hovjetl zavračajo pritisk Anglije Moskva, 80. marca. — Angleški poslanik Esmond Ovey je včeraj eporočll Utvlnovu, komi-sarju zunanjih zadev, da bi rad govoril z nJim glede procesa proti angleškim sabotažnlkom. Litvi nov Je pa odgovoril, da poslanika ne mara videti saradl te etvarl In sovjetska vlada sploh odklanja vsak pritisk Anglije v tej zadevi. Lltylnov ja odgovoril angleškemu poslsniku: "Ne pozabite, ds Hovjetska unija nI Mehika (" v kateri also fsšMi dobili veflNM pri s alio orožja. Te je feMeeos. JftL. Ji ^ ■ .^.Mk . 'j L PeUvica si «rib aa leleselrefc Iz-gialle Chicago — Hkupno število uslužbencev na ^leznleah prvega razreda je znašalo MS. 118 v avguatu Isnekegs Ista, aH 880^ .124 mož manj kot I. 1928. Izguba na mezdah (kupni sil!) znaša |181,77«,ft72 rut meeec. Ako bodo železniški magneti prodrli s svojim nsčrtom glede konsolidacij«- vseh večjih železniških sistemov, bodo sledil« nadaljnje redukcije. ___ PROSVETA the enlightenment C UUMLO IK LASTKISA SLOVBWSSS NABOONI PohiokNK JSOKOTS 44 *«rt king •crlou will M* S* r^trwi .tU • II*«" Hif N k. U », U/ »■»• PRO»VETA „*4«U Arfc, CM«!» MKMBKS Or tMK KfcUKSATKD PRESS. Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležka Is raznih krajev y »•M». mkUvh. M M )t • IM Mf^alMk i" VW* UM M Domač drobiž J Nov grob Moon Run, Pa. — Dne 28 marca je tu umrl rojak John Ce-lar, «tar 39 let in doma iz Šenčurja pri Kranju. Zapušča ženo in dva otroka. Naši kaadidatje Nokomia, III. — V tukajšn lokalni voinni kampanji kandid rajo trije Slovenci na socialistični listi. SNIM bo Imela delegata v Wa-ahingtonu Chicago. — Gl. upr. odsek 8N PJ je aklenil na svoji seji ta teden, da ae jednota odzove vabi lu na kontinentalni kongres za ekonomsko rekonstrukcijo, ki vrži v VVashingtonu, D. C., prvi teden v maju. Odsek je delegiral br. Franka Podboja v Johnsto-wnu, Pa., da zastopa jednoto na tem kongresu. ZakvMsaa igra $ penzij-skimi načrti Predsednik pennsylvanidie zbor niče as poalužll trika, da ne pridejo na dnevni red Harrlsburg, Pa. — (iT) — Grundyjeva republikanska malina v državni sbomicl je potegnile črto preko vseh penzij skih predlog in se zsklela, da jih zavrže za vsako ceno. Pred zbornico so štiri identične pred loge, smpak kot Izgleda ne bo prišla nobena na dnevni red. Pred par tedni je predsednik zbornice Talbot izročil vse predloge posebnemu odseku treh čla-nov — vsi nasprotniki starostne pokojnine. Prijsteljem te zakonodaje se Je potem posrečilo, ds so pridobili večino Čla-nov odseks za ustavne amend-mente, ki so zaključili, da pred-lože osnutke zbornici v uvaže-vanje. Predsednik Talbot Je nato povečal odsek na svojo pest in imenoval tri glavne Grundyjeve voditelje. 8 tem so nsaprotnlki starostne ttonalje dobili večino v odseku in Izglede, ds je deva deflnltlvno pokopana. Vsi predlogi določajo amend! ranje državne ustave. To vsled tpga, ker Je pred več leti dr-lavno vrhovno aodtšče proglasilo penzijskl zakon za delavce neustavnim, potrdilo pa je pokojnine za sodnike. Eksplozija bombe v iarovla Cougfcllna . Detroit, M k-h. — V četrtek ob treh zjutraj je ekaplodirala bomba v kleti farovia znanega župnika Chaa. E. Coughlina v Roya Oaku pri Detroitu. Ranjen ni b! nihče in škoda Je majhna. Coug» hI In j« znan po svojih socialni in finančnih pridigah v radio. Zadnje čaae se je sapietel v o-ster konflikt s detrolukimi bankirji; Kdo je vrgel bombo v klet, nI še znamk K 20 letaki SND Waukegan-No. ChicagO, I/L— Ds so tudi tuksj delavske razmere slabe, tega menda ni treba omenjati, slsbe so povsod. Jamrsnjs ps itak ne bodo pre-drugačila situacije. Naloga nas vseh je, ds vsi skupaj delujemo na tem, da se čimprej obrne v korist izkoriščanega delavstva. Ns 19. marca je društvo Slovenski narodni dom obhajalo svojo 20 letnico. O tem dogodku je bilo v Prosveti Že poročano, pa tako malo, kakor da je SND kakšen bolan delsvski otrok, čeravno ga delavci zvesto podpirajo in čuvajo, da ostane zdrav n v ponos obema naselbinama. Preteklo Je 20 let na 19. marca, odkar je bil izvoljen prvi odbor pri društvu SND, katerega namen je bil, da pod vzame akcijo med tu naseljenimi Slovenci In Hrvati, da se postavi lastni dom, ki bo zbirališče raznim društvom in središče vsega zavednega delavstva v okolici, da se tako udejstvuje v svojem hreni u kulturno In politično, Delo je šlo naprej In po vstraj nem delu odbora, delničarjev in društev se je idejs uresničila z otvoritvijo krasne stavbe v decembru leta 1918. (Opomba pisca: — K hitremu napredku in zbiranju fonda je veliko pripomogel cerkveni štrajk 1. 1918.) Dvajaet let rea nI dolga doba, ampak če pogledamo nazaj v to dobo na vse prireditve, veselice in ahode ter predavanja itd., vidimo, da Je ta doba preeej dolga. Da nas ta doba ni razdruži-la, je pričala velika udeležba na slavnostnem programu popoldne in zvečer. Večkrat sem opazil, da se je ta ali oni dopisnik zahvaljeval cnttnu ali drugemu, da je omenil to skupino in Izpustil ono namenoma ali pomotoma, kar je povzročilo neljube posledice na prihodnji prireditvi. Da se temu izognem, ne bom omenjal podrobnosti In se zahvaljeval posameznikom ali društvom, ki so sodelovali ali sodelovala ns pro-grsmu 20 letnice SND. Naj sl vsak šteje v čast, da je bil med onimi, ki so pripomogli k boljšemu uspehu nsše 20 letnice. Vsem skupaj pa izrekam iskreno zahvalo. Delničarji, stojmo trdno skupsj še nadalje — za procvit Slovenskega narodnega doma. Boj ujmo se skupno proti mamonu, ki nas tlači. Paul Peklaj, predaednlk. dnevnik Prosveto tak kakršen je bil lani in da mu damo trdno podlago, tako trdno, da se ne bo bal nobene depresije. Zs to podlago pa naj X. redna konvencija ustanovi rezervni sklad, v katerega naj plača vsak član nekaj centov na mesec. Iz tega sklada naj bi Prosveta dobivala subvencijo v slučaju depresije ali kakšne druge potrebe. Članstvo ps naj gre na delo za novimi naročniki, seveda tudi za takimi, ki niso člani jednote. V slučaju ps, ds Prosveta ne bi potrebovala dotičnega sklada, bi ae porabil za kaj drugega. S tem sem podal moje mnenje delegatom desete konvencije in vsem ostalim članom jednote, da bodo prišli do istega zaključka kot jaz in sem gotov, da bo prihodnja konvencija tak načrt sprejels. Joseph Ule. FWdeir| delavci v Angliji srna- London. SO. stare» — 7000 delavcev v Fordovi avtomobilski tovarni v Dagenhamu js stavkalo tri dni In dane» so se vrnili na delo s delno zmago. Detav-wn se hoteli znižati metdo. to. da sdaj je meads nekoliko t vi-In (Mavri so dobili «Mirni delovni Protislovje v razpravah Mi!waukee, Wla. — Mnogo se piše v Prosveti in rasprsvljs < obligstnem dnevniku. Priporoči la, da bi Prosveta postals obli gaten dnevnik, se ml tdijo nejasna In nepremišljena, kot da bi se dopisniki s nečem igrali. V eni sapi se ČIta, naj Prosveta postane obllgaten dnevnik, drugi pa, kjer Je več oseb v eni družini, ki spadajo k SMPJ, da bi dotična družina prejemala i mo eno Št. Prosvete na dan. Dragi bratje, V tem vidim protislovje, ki bi mnogo škodilo napredku 8NFPJ, ako bi bilo uvedeno. Član, ki bi plačeval mesečne prispevke za Prosveto, bi bil tudi po vssj pravici upravičen do nje. Ce bi pa pustil, da se mu Je ne dostavlja, bi bU naivnež. In tako bi prihajalo v hišo toliko Proevet kolikor je Članov v njej. Kaj bi sledilo is tega? Nič drugegs kot romanje v peč ali v alejo. To bi bila pot tako drago-cenegn papirja, ki je pisan v naprednem duhu kot ¿e Prosveta. Ce hi pa prihajala samo «na št Prosvete na dan v hišo. kjer je vež članov, bi pa As ae bila ohligstfea. Polet taga, kar sem Is omenil. pa lahko pride v dotičnl družini do nceporasiama. Kajti oseba, na katero bi bil list na-slo vi jen. bi lahko rekla: To je moj list, vi nimate nlisssr pri nJem P 8 tem N gotovo bili o-stali člani užaljeni la as lahko zgodi, da Izstopijo Is jednote. Zdi ae mu tudi, da je «nogo takih. ki jim Prosveta ns ugaja, pa bi vmled tega ae marali pristopiti v jod noto. Upo*t, «ti moramo, da so ljudje rssličnih mnenj, da bi pa koga ellili sa kakSno v*jo stvar pa tudi al de- Moje mnenje je, <*a ohranimo . ' i Ají Za naše farmarje Midway, Pa. — Prejel sem toliko vprašanj, da ne morem, takoj na vsa odgovoriti. Prosim malo potrpljenja. Odgovor vsem, ki so me vprašali glede gojenja imladih piščancev. Belo drlako ae je smatralo pred nekaj leti za eno bolezen pri piščancih», Danes se je dognalo, da bela driska povzroča 4 bolezni. Najhujša bolezen je cocidiosis, ki se ne pojavi le pri mladih piščancih, ampak napade tudi jarice, stare po dva meseca In več. Taka bolezen se pojavi v zvezi z drisko in postane več piščet ali jaric naenkrat zaporedoma driskovlh in oslabelih s.zmršenim perjem in včasih s krvavimi odpadki. V kratkem času jih pogine do sto odstotkov. Ts bolezen obstoji Iz bscilov, ki se nahajajo v slepem črevesu. Kadar je perutnina okužena s tako boleznijo, jo je fcelo težko zatreti. Bolezen se nahaja lahko že v jajcih in je podedovana od stare perutnine in so jo pode dovall piščanci. Ravno radi te ga so postali državni kolegiji in univerze zelo pozorne in zato priporočajo nakup le od države preizkušenih piščancev, da se rie kupi okuženih mladičev. Pravijo, da morajo biti od držsve prels-kušsni zato, ker se oni ne zsne-sejo ns privstne preizkuševalce. To je vredno upoštevanja. Lahko kupimo zdrave piščance, pa Imamo mogoče okužene prostore ln opremo In se piščanci nslesejo te bolesnl. Vsled te-gs tudi jas priporočsm, da se kupijo le teki piščanci, ki so od držsvs preizkušeni. Kadar imamo tako bolezen med perutnino, je najboljše, da popolnoma za-tremo staro perotnlno, hleve ln orodje pa temljito openemo z vročim lugom (funt luga na 6 galonov vode) ln potem dobro deslnfekciramo s 8% do <5% kre-osolovo ali kreolinovo rastopino. Potem al nabavimo novo perutnino, ako hočemo Imeti uspeh pri perutninarstvu. Kar se tiče zdravljenja, je pro-najdeno, da se je do dsnes ' še najbolj obneslo kislo mleko (but-ter-milk). Dsjmo že takoj mladim piščancem obilo kislega mleka, ako ga imamo na razpolago. Sladko mleko ni tako priporočljivo, ker nI tako zdravilno kakor kislo. Posebno morsmo paziti, da mladih piščancev ne pva- hladimo. Temperatura naj bo e-nakomema. Gojimo piščance v suhih prostorih. Dalje moramo posebno paziti, da dobivajo piščanci vU tamin D potom direktnih soln-čnih žarkov ali pa potom ribjega olja (cud liver oil). Bolje je, da ribje olje sami dodamo v mešanico, ker le na ta način smo sigurni, ds nI olje že pokvsrje-no v prej priprsvljeni mešanici. Ako piščanci ne dobivajo tega vitamina, postanejo kruljavi in se ne morejo pravilno razvijati. V Pittsburgh so lani iznašli šipe, ki se le ntslo razlikujejo od navadnih šip, in so skoro ceneje od navadnih šip. Imenujejo se "lustroglass". Skozi take šipe prihajajo direktni solnčni žarki 100%. Preiskušeno je bilo to novo steklo lani v marcu na Ohio State University of Poultry Husbandry In na University of Physics of Pittsburgh, Pa., In to na perutnini, piščancih in na toplih gredah. (O tem mi lahko pišete, pa vam bom poslal zadevne tiskovine od eksperimentalnih postaj.) Kdor goji piščance pod kok ljami, naj pazi, da niso ušive. Napraši se Jih s sodijskim flo-ridom, pomešanim s trikrat toliko pepelom. Pazite, da se piščanci ne prehlade z mrzlo vodo. (Ako zdravite cocidiosis, upoftte- bila radovedna, kaj bi se iz njih nsučila. —- Dobila sem jih lahko. Imela sem takrat nekaj ljudi na stanovanju, ki so te liste Čitali ali so jih morali pro-kleto skrivati pred mano. Prva resnica, ki sem jo nsšla teh listih, je bila: "Delavci, čitajte naše in katoliške liste in prepričajte se sami," v katolikih listih ps sem vedno čitals : Ne smete nič drugega čitati kot le katoliške liste." Od tistega časa vedroo Čitam soc. liste ln nI mi žal. Iz socialističnih listov sem spoznala vso resnico, catere ne bi nikdar vedela, če bi čitala katoliške liste. Mnogokrat se spomnim na dobrega patra. Želim mu srečo in dolgo Ifvjjanje. Le naj pridiga in s svojimi pridigami ustvarja socialiste ! N. M. vaj te moje navodilo, ki sem ga zadnjič opisal.) Pazite tudi, da se ne bodo premladi pišoanci najedli kakega peska ali kaj podobnega. Sedaj imate priliko (ako razumete angleški), da se naroČite na ^Poultry Tribune" pri meni. Poleg tega magazina, če se naroči vsaj za 2 leti za 60c, se dobi dobra knjiga "From Chick to Layer". Pošljite lahko v poštnih znamkah, pa bom vse jaz u-redll.—Frank Lukanclch. Miaijonl in njih koristi Chieholm, Mktn. — V Prosveti čitam, da se po nekaterih krajih vršijo misijoni, zato tudi* želim nekaj o tem napiaati Resnica je, da misijoni ne koristijo delavcem, vendar so vča-si misijoni koristni, le razumeti j il? je treba. Se ko aem redno zahajala v cerkev, smo nekoč obhajali sv. misljon, katerega je vodi) pater Kazimir Za-krajšek. Pri vsakem mieijonu je navada, da ao posebne pridige za moške, ženske, mladeniče ln dekleta. Tako je bila pridiga neki dan o samih socialistih. Pater je vse zmetal na socialiste kar je vedel in znal, nazadnje pa pristavil: "Vi katoliški možje, vi mlačneži, ki ste tako mlaČ ni vail katoliški veri, le poglej te socialiste, kako so oni trdn svoji veri socializmu! Od njih ae učite 1 Samo to vam povem, da ne smete Čitati njihovih 11 stov, kajti kdor jih čita, posta ne socialist in nihče več ga Ae obrne h katoliški veri." Misijoni se navadno vodijo da se ljudje v tem Času pobolj Šajo. Ako se so sovražili, v če su misijona morajo eden drugemu odpustiti. Misijoni se pa vodijo samo za delavce, ne za patre, zato patre mlsijon nič ne briga; oni še naprej mrze in sovražijo socialiste, čitajo njihove Časopise In zrsven zmerjajo nas katolike. Moja prvs misel je bils: "Ks-kor hitro pridem iz cerkve, najprej poiščem t« liste," tako sem Pokojni aoeeetri v blag spomin Milvvaukee, Wia. — Dne 21. marca je bil prvi spomladanski dan, ki je začetek prerojenja narave ln novih nad. Toda letošnji prvi spomladanski dan nI dospel zal; prikazal «e je še težkem kožuhu in zemljo je pokril s svežo snežno odejo. Ni bil pozdravljen z veselim ptičjim petjem in nI ga spremljalo smehljajoče žarko solnce. Atmosfera je bila turobno obdana jim potem vzame Hhfc,i slenega kruha in jj" «M*no kost v roka bodo sedaj rešili Md stičnega jarma v nZ| V sovjetski Rusiji? da delavstva in utira e proti delavstvu || fmetom — in teh j« n kaj vidimo prav jasno' vjetaka diktatura veliko večino. V unj vah, to je v Nemčiji - nekaj drugih dekto, kor Izgleda tudi v An ravno obratno, čuje vse in to v pnd privatnikov. Socialistična demokr* nemogoča tako dolgo, mamo kapitalist«, aH sistem profita. Star m pravi, da cela ovca in i ne moreta skupno eksisg Prask D*, Pripomba uredništvi,, i e — socialistična dem) je nemogoča, dokler >italiste ali sistem pro<£ ako nemogoča je dela? tatura v tem sistemu! Farmarji se priprn stavko Willard, Wis. - Fs nekako nestrpnostjo kaj bo kongres odgovori s potemnellml oblaki, ki so se Jimat, ki so ga poslali b kot žugajoči, žalostni obrazi počasi pomikali proti zakonu; iz njih so se kot solze vsipale ne-brojne snežinke, se preplašeno vrtele po tužnem ozračju, kot bi iskale svojo izgubljeno srečo ali pa svoje najdrsftje bitje. | Dodatno k tej tužni sliki letošnjega prvega spomladanskega dne pa je našo bol še povečal pogled na odprti grob na tniro-dvoru, kamor nas je dovedla naša pot tega neprijaznega dne; na odprti grob s krasnim, svežim cvetjem obdsn, v katerega so položili k trajnemu spanju Mildred Hočevar, članico dru štva Venera št. 198 SNPJ. Tedaj se je v mrzli spomladansk dan preaunljivo zarezal glaa pretresujoči jok nesrečne ma- nad izgubo edinke. Pokojna Milka je bila aama kot pomlad na cvetka, ki je doeegla Šele 11 spomladi, a že je morala od nas. Ob njenem zadnjem slovesu pri odprti gomili sestre smo o-roslll s svežim snegom pokrito zemljo s solzami sožalja — njene sosestre društva Venera, tako tudi številni prijatelji, znan ci in sorodniki. Od mraza in grenke Žalosti drgetajoči smo jo prepustili materi zemlji ln se s tugo v srcih vračali v neznano nam našo prlhodnjost Na potu našega nadaljnega živ-Ijenskega boja pa nam bo ostala draga Milka v trajnem spominu! Christlna Moeelejr. ta. kesu Ali je delavska diktatura po-trebna? j| Clevelead, O.—Vsem onim, k trdijo, da je komunistična stranka vsrok, da so šli v Rusijo in onim, ki bodo šli v Rusijo v bodoče, priporočam, da berejo Prosveto št 69 s dne 24. marca da ne bodo razočarani, ko pridejo v Rusijo. V Prosveti je kratka veat o načrtu, kaj bodo v Ruaij naredili v prihodnjih letih. "Po-svetili bodo pažnje razvoju lahkih industrij, da odpravijo pomanjkanje Živil in obleke ter tako uatvarijo pogoje za izboljšanje življenjskega standarda ru skih delavcev." Ce bi bilo resnfcs, ds komuni stl oznanjajo, da je paradiž v so-ojetski Rusiji, kakor se nekater izražajo v Prosveti, sli bi dsla potem aovjetska vlada taka slična poročila v Javnost 7 Ne absolutno ael Vprašam vse oa^ prenavduše-ae socialiste, ki so sa socislno demokracijo, zakaj vpijejo, da so komunistični voditelji delsvski provokatorji in ne delavski voditelji? Zakaj ss jih tako bojijo vsi od socialističnih voditeljev do zadnjega kapitalista in bankirja? Zakaj so v Nemčiji vsi komunistični voditelji pometanl v zapore? Vprašam tudi vse one, ki so proti sovjetski diktaturi, ali ne bi bHo boljše, če bi v Nemčiji upoetavlli delavsko diktaturo pred 14 leti. kakor pa da so sa prerekali in debstlrall? Ali je praktično to ali ne? Mislim, ako nI bilo praktično, da je bilo polt pa čakati 14 ki, da tere, očeta in bratov — bolest] obraz za vedno. Ako sico, beži, ko pa pride t I se ti postavi v bran. V G. N. sem čitil Shioctona, Wis., v dopisnik nekam štrajku farmarjev z omenja, da ni bil pr zanj, češ: 12 milijc strada, mi pa zlivamo jarke. Ali smo ji krivi, da je 12 mfli di Učnih? Saj vendir da je vsega preveč. Alij da farmarjeva krivdi, | jp naši otroci razesp oddajamo naše pr z gubo zato, da bodo in lepo oblečeni? Vili bil na mestu. S tem r pokazal, da se m 'o je bil nekak maneierl rilo. Na Kitajskem ji zato, ker Je pomanjl zato, ker je vsegs pr '1 Cital aem tudi sveti od M. Drnoviks. mo vsem, ki so bili stavki. Želeti ps * tudi ns Willsrdu taka in napredne izkazali, pa člani SNPJ, sko v resnici napredni. AJco i k maši in enkrat lopnil nem pastirju, da m groša, pa grem raj* hlev, da se malo ■ sivko ln plavko,-to naprednjak ali I čudno, če me krave, aem, vedno s repo» P° kajo. "Bo* sli nt boT sprevidel, ds me v -cukaš?" So ps ts m do k maši, podpira m pa obenem tudi prvi pri vsaki tere namen je ja. in kot taki so v prednjaki. Gibanje Farmer» je pričelo nekak» P» seči. Porodilo st M ake unije In asto ^ milijona članov, is no čakamo 1 prt*«**!, ims £ g aprila. **** * se ne bi vpissl do* «a bo vpisslo *i a aemi. * tov se bes» sgw" ^ bodo bridke. ^ hm mm*, sels la kajti I ski voditelji iz Da lows. Ako ga ne odoty tem bo na 1. maja uai. —- štrajk bo neizofibez mar j i bomo držali živel, street pa naj drži zlato, jih ne bomo prosili in ne bomo dali. Letošnji prvi maj bs vinskega pomena, ko se izcimi nova str ffjej bodo farmarji, mali obrtniki — in i nje se bi začelo. Kjerkoli i javi D. Collins, biviki sedaj vodi a Farmar*! gibanja. Čim omeni štane silovito aplavdir ti v tem je naša Farmar je postavljen — brani se ali pa (j<»i>r<>M ' PROSYET! Vesti iz Jugoslavije (Lititm postalo Ljubljana, marca. . ored P»»"«*0 ubiM' K? K t nTbi se bil mo-^•¿letni pekovski PO-Sjosip Tomaiič it Ljub-dvema mesecema je 1 SVojakov, pa je hitel u-at ra pon^o. Najel je pe- U poljaiiskem predmestju gtanovanje, kamor je hotel L ¿eno, pripravljal w e L Nevesto je imel v Ska-pod Šmarno goro. In tja 9 februarja z dvema znan- odpeljal na kolesih, hoteč j urediti glede oklicev. gkaručne- bil je večer -neznani fantje napadli to >0 a »o se kolesarji napadu in drveli dalje proti Ska-V vasi ob pokopališču pa napad ponovil in napadalci «nažiča tako pretepli, da je estu umrl. Nekdo mu je navdal tako hudo rano na ro-. je izkrvavel. Poklicana te ga je našla v zadnjih iz-jih. Nesrečnega fanta so aH v Vodicah. Oroiniki so «li tri fante, od katerih so obdržali v zaporih, druga izpustili. moraš poljubiti Icrii? ki banatski vasi se je zgo-eerkvi hud prestopek: ko'je nik nosil v cerkvi kri« od ta do človeka, da so ga po-ili, je pomolil križ tudi nekmetu, ki pa se je obrnil in ni maral križa poljubiti. i>glavni svečenik je zaradi ovadil tega "zločinca" no-«jskemu sodišču, ki je ova-ra res obsodilo na 300 Din Obsojenec pa se je prito-okrožno sodišče v Velikem •reku je razveljavilo prvo Obtoženca je oprostilo kazni z utemeljitvijo, da akemu človeku svobodno, oče poljubiti križ ali ne. eni možakarji so seveda je-pravijo, da so Že sodniki brezverci. Menda so prišli, da bodo obsodili kmetia nekaj let ječe ali kaj. nomor brezposelnega. — iavničar Janez Oblak z Bre-i Ptuju je bival več let iji in si služil svoj kruh. ■e je vrnil brez dela domov, »u je za jetiko umrla žena. iskal dela in ga našel pri ključavničarskem mojst-ko da se je za silo preti v-" koncu februarja pa je de-ibil, ker ni imel mojster naročil. To je Oblaka sil-trlo. Videl je svoje življen-Ihodnjih dni: ali beračiti a-ti, ti dve poti je imel pred Mo dobiti, se mu je zde-mogoče. Beračiti ni maral, ni smel. Obup je šel van, »Al je, da se rajli umakne "J*nja. Dne 2. marca pi«oti i« je prišel v neko gostilno iju, naročil gulaž, a takd, •c je zgrudil nezavesten na * *ta prišla dva zdravnika, lovila *mrt zaradi zastru-u- I'ri njem so našli 800 Pi«m« na orožniško ponta-"terem je razložil, kako je ^m pošteno delal, zdaj pa n ega izgleda več, da bi se ** pošteno preživljati in e zaradi tega v smrt. E-(J° je A< izrazil: pokoplje-M K» v Hajdini poleg žene, »rob Že pošteno plača-8t,ruP je moral zaužiti tik -gjMom v gostilno. Doma ■J bakreno kialino. To je lM,u/.il, Rna tragedija «to m st«, pri nas, ki p« * vsekakor v še večjem ponavljale. * *ej uradi pimtnega va- ** n» Pu«tni spet v vinorodnem i« pri Ptuju- v 71 »e pustni zabavali 1 drugimi j«t>(l tamkaj tu-jntihar i« Apač. JVl "ri**1 V* biv- »■ihael K rajne Iz Sel. U * » ** j*4 srečal , IntU ^a skočil, drug K'«jnc jt brž poteg. prot! [** 7 r k ki M (a lacoelavija.) Umri! so: v Ljubljanski bolnici Zofija Petretičeva, na Brezovici Marija Petričeva, v celjski bolnici 36-letna Mara Kuharje-va iz Njivic pri Radečah, na Bi-zeljskem 58-letni veleposestnik Anton Skof, v Štangi pri Utiji gostilničar Gregor Mandelj, star 38 let, v Podmilju pri Polšnlku stara posestnica Petričeva, v Hrastniku 70-letni kemični delavec Joie Knaus, v Ljubljani čevljarski mojster Ivan Zamljen, star 64 let, v Ljubljani 86-let-na Jakobina Lukeževa in železniški upokojenec Joie Rainer, na Ostrožnem vrhu pri Celju 684et-na Jožefa Jezernikova. J« nI I Založba aove literetare v Beograda Nova ruaka proza. — Novi roman Sindaira Lewlaa "Ann Vlckera* Večkrat smo že pisali o velikem in važnem delu, ki ga vriši beograjska založba "Nolit", ki je v nekaj letih izdala že lepo število samih izbranih socialnih del z svetovne književnosti, same aktualne, skoroda dnevno-sodob-ne romane socialne smeri. Delo e založbe je že doslej tako veliko, da spada ta založba gotovo med najboljše založbe v državi, ki s svojimi smotrno izbranimi knjigami ne zabava, marveč gradi in pripravlja pot novemu. Ker izdaja knjige v latinici, v lepih prevodih in lepi opremi, kakršne srbske založbe do Nolita niso poznale, gredo te knjige v tisoč in tisoč izvodih med Srbe in Hrvate, pa tudi Slovence. 81ovenec, ki ni vešč tujih jezikov, razen srbščine, lahko po Nolitovih knjigah spremlja razvoj socialne literature v svetu. Zaradi svoje u-smerjenosti in silne podjetnosti — vsak mesec najmanj eno knjigo, včaai po dve, tri — je ta založba doživela že napad meščanskega srbskega pisatelja Cr-njanskega, ki je javno pozival, da je treba nadzirati delo te "boljševiške" založbe. Poročali smo o knjigah Nolita. ki so izšle decembra: avtobiografski roman ameriške pisateljice Smedley-jeve '«ama", dva romana skrivnostnega pisatelja Travna iz Mehike ("Zaklad Sierre Madre" in "Beia roža"), kakor tudi o romanu "2ldje brez denarja" ameriškega pisatelja Mihaela Golda. Prav za božič pa je Izdala ta založba posebno knjigo za mladino, in sicer "Tri sto tisoč kilometrov v sekundi", ki jo je napisal "Doktor Svugdič" (doktor Vsepovsod); Knjiga Je prevod znanega berlinskega predavatelja v radio, ki ga pozna mladina pod psevdonimom "Doktor Ueberair (Doktor Vsepovsod) in ki vsak teden predava o razvoju tehnike. Predavanja so namenjena mladini. Dejstvo, da vsa nemška radlo-mladlna pozna in ceni tega "doktorja Vse-povsoda", kaže, da zna predavatelj naj tet J p tehnične stvari razložiti mladini umljivo in prijetno. Ta predavanja izdaja potem v lepih, ilustriranih knjigah. Knjigo spremljajo originalne I-lustracije. Čudeži tehnika ae od- krivajo mladini na silno preprost, umljiv način. Ni dvoma, da prebira mladina knjigo z veseljem. Kmalu zatem je izdal Nolit nov prevod v vrsti svojih prevodov romanov Sinclaira Lewisa. To pot je izšel roman "Dods-worth", portret veleindustrijca iz USA. Roman pa ne opisuje samo ameriškega meščanstva marveč sega tudi preko mej U. S. A. ter nam daje tudi skoroda popoln portret mednarodnega meščanskega družabnega življenja. Ta Lewisov roman je izšel v Beogradu prav takrat, ko je mednarodni tisk napovedal izid novega Lewiaovega romana, ki ga je napisal zadnje mesece, ko je bil v Evropi, v Franciji in Avstriji. 2e ob napovedih so pisali, da utegne biti novi roman "Ann Vickers" nov mejnik v u-stvarjanju velikega pisatelja Le-wisa, ki se vzporedno z naglim razvojem ameriških razmer razvija v socialnega pisatelja. Doslej je dosegel Lewis največji uspeh s portretom ameriškega malomeščana, v večini knjig je opisoval tipe "Babbit ft Co., Made in United States of America", obdeloval je kopico majhnih problemov in interesov "Glavne ulice" in se nasmihal podjetnim damam. In pred nekaj dnevi je roman "Ann Vickers" izšel v orlgihalu v Ameriki in hkrati v dvajsetih raznih prevodih, med drugimi tudi v srbsko-hrvatskem prevodu v založbi "Nolita" (prevedla Stana Oblak). Knjiga ima blizu 500 strani in v nji se nam kaže Lewis s popolnoma nove strani. Nova okolica, novi tipi in novi, važni problemi. (Pisec teh vrst še nI utegnil romana prebrati, zato citira poročilo založbe, posebno ker ni razloga, da tej založbi ne bi smeli verjeti:)'"V tem romanu je Lewis u bežal iz tistega sveta malome-ščanov, ki smo ga že tako do kraja spoznali in ki ga je on tako potanko orisal; v tej knjigi je zavzel novo stališče, jasno stališče, ki človeka preseneča V tem romanu se nam odkriva svet z dna ameriške družbe In iz podzemlja, v katerem klije nekaj novega. Veliki mojster v opisovanju žene nam riše tudi tu žensko, Ann Vickers, Vi »e bori sa svobodo. Ona ostane m pol poti in zmedena, do jasne in končne odrešitve ne pride; toda opisujoč njene poti in borbe nam odkriva Lewis silno mno množino dejstev, ki človeka zgroze, ki jih nismo mogli niti slutiti ali pa imo jih poznali samo površno, ki pa na nov način ostro osvetljujejo ameriško družbo. To je Lewisova najbolj pogumna knjiga." Tako približno pravi o novi knjigi založba Nolit in poročilo se sklada z napovedjo Lewisa, ko je govoril o tem romanu. (Kakor za vse knjige te založbe, je tudi za ta roman izdelal lepo opremo — naslovna stran: pogled skozi jetniške rešetke in preko jetniškega dvorišča na newyorške nebotičnike — t f o-tomontažo Pavel Bihaiy.) , Tik pred "Ann Vickertovo" pa je izdala založba Nolit prav tako lepo in pomembno knjigo: "Nova ruek* proza", v kateri je tiakanih 21 novel in črtic 21 novih, sovjetsko-ruakih pisateljev. To ja prva knjiga ta vr ste v državi, ki nas seznanja skoroda z vsemi najvidnejšimi ruskimi sodobnimi pisatelji. Zastopani so: Fedin, Gorki, In-ber, Ivanov, Karavajva, Kata-jev, Lidin, Mallškin, Neverov, Nikitin, Ognjev, Panč, Panfe-rov, Pilnjak, Romanov, Sejfuli-na, Šaginijan, Solohov, Alekaej Tolstoj, Zamjatin in Zoščenko. Ne po krivdi založbe manjka nekaj najmočnejših: Gladkov, Fadjejev, Leonov, Lavrenjev. Vsak od zgoraj naštetih avtorjev je zastopan a eno novelo ali črtico. Veliki zbirki so dodane biografske in bibliografske opombe k posameznim avtorjem. Novele je prevedla Mira Cehova, opremil je knjigo spet Bihaly z zelo posrečeno foto» montažo. Ob tej knjigi te nova grenko spominjamo, kako nam naše založbe podobne knji ge ne morejo dati In si ne moremo razlagati tega: pri naa prevodi novih ruskih avtorjev ne smejo iziti, v Zagrebu In Beogradu smejo. Dobili smo pred dvema letoma Fedinov roman "Mesta in leta", a je bii takoj po izidu zaplenjen. Tako različne so cenzurne atmosfere v isti državi. * —čič. ¡Slovenski liroin Podporaa Jtinoti Vladna regulacija premogovna tadastrlje Odlok zveznega vrhovnega aodl-šča udarec sa organizirane rudarje, pravi uradnik UMWA Washington, D. C. — United Mine Workers unija je napela vse sile, da Izvojuje federalno regulacijo nad premogovno in duetrijo, sedaj, ko je zvezno vrhovno sodišča podalo odlok, ki daje baronom premoga pravico, da lahko organizirajo tržne korporaclje, ne da bi t tem kr šili antitrustne zakone. Odlok vrhovnega sodišča daje legalno sankcijo Appalachian Coals, Inc., ki poplavlja trge t premogom, ki ga produclrajo neunijski rudarji v južnih dr žavah. "Federalna regulacija nad premogovno industrijo je sedaj bolj potrebna kot kdaj prej," je izjavil Ellis Searles, reprezentant UMWA. "Natančna študija ske-me Appalachian Coals, Inc., pokat u je, da bo ta v koriat samo operatorjem, kajti Interesi pub-blike in rudarjev so popolnoma ignorlranl. Operatorji bodo določali cene premogu in nihče jih ne bo mogel pri tem ovirati. ^Appalachian tvori skupino premogovnih kompanlj, ki ne priznavajo rudarskih unij. Te kompanlje hočejo imeti popolno kontrolo nad cenami, obenem pa zahtevajo, da rudarji delajo za nizke mezde brez ugovora." Regulacijo, kakršno zahteva mednarodna rudarska unija, p r ed v id u J e Kelly-Daviaova predloga, ki je bila predložena v zadnjem zasedanju kongresa. Zaslišanja o tem načrtu to bila v teku pred kongresnimi odseki, toda odseki še niso poročali o predlogi kongresu In vsled tega še ni prišla na raapravo. 1657 5» Se. Uwadale Ave* Cbleafo, 1U. Tal ReckweU 4M4 GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI 0D8KK: , VINCENT CA IN K AR, pcedaednlk.,. .W67 8. Lawndale A va., Ohioaco, lil PRED A. VIDER. fl. tajnik.........8457 8. Uwndale A vs., Chicago, 111. BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelke2657 S. Uwndala Ave., Chicago, 111. JOHN VOGR1CH. «1. bla«ajn*......M67 8. Uwndale A vs., Ohteago, III. PILtP GODINA, upravitelj «leslla.... ÍS67 8. Uwndale Ave., Oh koto, 111. JOHN MOLBK. urednik »lasiia...... i«7 8. Uwndale Avs., Chicago. Ill ODBORNIKI i ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik, JMU RusseU Ave., Johnstown, Pa. DONALD J. LOTRICH, druffl podpreda., 1M7 S. Trumbull Ave„ Chieeao, I I. JOHN J. ZAVERTNLK, «I. sdrwvnlk.........87*4 W. 8«th 8t., Chicngh, III. ; GOSPODARSKI 01)8KK: FRANK ALBSH, predsednik..........8184 8. Crawford Ave., Chloago, "J- JOHN OLIP...................14» 8. Proepect Ave., Clarendon Hills, UI. JOSEPH srSKOVICH..............Ml 18 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio POROTNI ODSEK« JOHN OORlEK, predeednlfc..............414 W. Hay St* 8prh»gfleld, 111 ANTON ......................................... JOHN TRCELJ..,...............................Box 887, SUwhane, Pa. FRANK PODBOJ............tí...................PsrWilH, Pa. FRANCES 2AKOV&EK.................101« Adama *., N* Obtengo, Ul. OKROŽNI ZASTOPNIKI GEORGE 8MREKAR, prvo okrolje......I8T Mats> Afftg WL>liyjya^ JOHN LOKAR JR.. drrnro okrolje......11»8 R. 170* 81, Olovaland, OMo. FRANK KLUN. tretja okrolja.. ..........Bos 888, ChW^. JOSEPH BRATKOVJOP, šetrto okrolja..........R. R. 8, Pittsburg, Kbnj FRANK KLOPOlC, peto okrošjs......8Ur Rt 4, »o« 81, Cle Khun, Wa*. NADSORNI ODSEK i hlANK ZAITZ, predsednik.................J689^' vlfí^wILÍ!!' HRAST ALBERT.. ..I.....................5£i\3llL FRED M ALO Al.....J......................... Oestral PaiU, Peru, ml vsa DtNSaifi p*illi»tt« lai»t*«(i U s. aw. si. sem* w Miaja» aa ti Ujai*»^ ____,„. . ^ Vaa —'■--(IklMl M k*lalllM MJ SS S«*lllW* as M MMllMi aaj ss psMJaJe aa hsb talalltra. k Pfaah m aal aaWJals aa J«ha OMlka. """vÜToriSI la árwl aH aaaaaatta, mM, aaMalaa la aoMi «sa ta« Is » i -J - eaiu. « "raosvsm- im s. uw Jo. csum.. «t nolf, fi.nmniim «ha mw Ssawa» oftlm «mmm m CMBMMiiMiUMtV (m1 Um momam >wS «SmM U Uát~*é I» Mm. M^SUZ •Tsmmt saS Mm. Mwrataa Ms« saS »aMr. «Um* lhaa sM feMfll «SmiM ta liiiiMii IS um MNtorr i «IHe. m.tuf. .1 rfrh UmUU «SmM U Uit mm, i H hm asslslaat nmton. ¡SLl Jarisritatlsa .f U» liaanr'. sTtta* M« bs lahm se W,,V»Mi»ialato SMMralae um wm% «• «k« «MaUva hsaH alMaU bs sdiriwiI Is Praah U1U. «telvsMUi •» um SmN «f Sae«wtasw. . . , t . raSTSSkBs «s see^ta —m * Uémmé Is l.hs 0*4*. iksl«a_r Senator Rokiieea debeli-rel e HIH^altoni "Demokratska atraaka nudi prav toliko upanja kot kapltali. je rekel HUIqtiH skrbela 8a dobrobit vsega delovnega ljudstva,1' ga Je Hillqult zavrnil. Alíatela naročili Pioavata all Mladinski list avojema prijatelju ali sorodnika v domovino? To ja edini dar trajna vredneeti. ki ga za auü dañar lahko paAlj*-It svojcem v domovina. I ■Pa je Krajnca |>n zamahnil po )« takoj zgrudil S">»krvavtl. Intihar UÍLWUttt4< zdra-ru?"™**' Krajnca ae ■^•»tihar je moral > bol- tefmi"1^* P"*«*-toj h izkaftt, kdo je - - = - - ••■ New York. — (FP) — Ena najznamenitejših d«bat v ameriški metropoli te je te dni vršila v Brooklyn forumu, ko tU ti ttala naaproti Morrlt Hillqult, predtednik eksekutivt socialisti čne ttranke, in senator Robin son, vodja demokratov v gornji zbornici kongresa. "Jaz emfatično zanlkujem, da demokratska stranka nudi bistveno upanje ameriškemu ljudstvu (predmet debate)", je rekel Morris Hillqult pred dva ti soč osebami, ki to napolnllt dvorano. "Bittveno c panje pomeni re-tnlčno materialno Izboljšanje za vae ljudske tlojt, t ključlvšl delavce In farmarje. Pornenl delo za 16,000,000 brezpotelnlh, tlvljen-sko plačo, primertn delovni čas In doatojon «Ivljenskl standard za vae delavce; odprava otroška* ga dela In bivanja v degradira* nlh slumih; zadostna protekcljti v slučsju bolezni In tUrottl", Je rekel Hillqult, ko je definiral be. sodo "bistveno." "Demokratska stranka nudi a-merlškcmu ljudstvu ne več nt manj upanja kot kapitalistični sistem. Potrebno radikalno rt-konstrukcijo našega ekonomskega šlvljenjs bo lsvedla le stran-ka producentov (delavcev in farmarjtv) 8 dalekoteino platformo splošne socializacije Industrij deftele," jt Hillqult tago-tovII avdlenco. Senator Robinson oči v Id no ni pričakoval Hlllqultovs agresivno-s ti In logike. 8am je imel tipičen govor demokraUkega poli-tlčarja i Juga, v katerem ja ka-aal "new deal" In se navduševal 14) Roosevelta. I'osluf II te Je tudi biblije (n na neke vprašanje citira! Kristusa, "da bodo reve-U vedno na svetu." "Ampak II-sto je bilo napisano pred dvall-eoI leti, ko Kristus ni videl naših strojev," jt bil Hlllqultov od-govor. "VI socialist! hočete uničiti a-merlkko republiko", je vzkliknil Robinson pri pobijanju H11MI-In trenčlranju kapi-obeh starih strank, ni Mstvene ras-uničiti repute tiste sile, ki jo Izrabljajo v svoje sebične Interes« W škodo IJudsk* mas. Ml hočemo un^it! to navlake In na-praviti iz dešele . ___ Priporoča bondno Isdajo, da ss prtlskusl krajši datovnlk Boston, Maaa. — E. A. Flle- ne, eden vodilnih trgovcev v tem mettu in delodajalee, k! zagovarja in praktlclra delavstvu naklonjeno politiko, Je v tvojem govoru v radiu potval federalno vlado, naj lld» bonde v vtotl pol milijarda dolarjev, da preiiku-ti praktičnost načrta o tkraj-šanju delovnega tedna na 80 ur. PiteDi ja dejal, ds ta vsote, ki bi ae porsbila v to tvrho, bi pri-nesla boljše rezultate kot pa trošenje denarja za takosvana Javna dels. "Situacija se ne bo l»-boljšala, dokler ne bo odpravljena brezposelnost," Je dajsl Fllene. "Blagostanje zavisi od učinkovite produkcije in dittri* bucije bogattva." Fllene je uverjen, da bi skrajšanje delovnih ur pomenilo ekonomski uspeh, ker hI milijoni delavcev dobili priliko do sa-slirfka. Zanimiva odredba ss pijance Mlnnaapolls, Mlnn. — Novemu zakonu za ratpečavanje piva je mestni svet v tukajšnjem predmestju Oolden Val lesu dodal paragraf, da vsakefa pijanca, ki obleti na ulici, mora policija odpeljat! v avtu na njegov dom na otroške prodajalca pij a-de, pri kstertm te jo dotlčnik napil. Rudarji saaiavkall Zelgler, 111. — Na potlv progresivno unije so rudarji v o-kraju Franklin tastavkall, da tsko Izvojujtjo priznanj« unije, preprečijo vlktimlzacljo rudarjev, k! ae bore proti Uwleovl mašlnl, In teror, k! ga tsvajajo uradniki UMWA. nUMf 8.K P. Pri Proovetl oziroma KnjUev-nI Mstlol SNPJ Imamo ns rokah še nekaj dobrih knjig In šo kitaro telite naročiti, tedaj js šao sa te. _ M i« * • • Bfl m v ha torete.. |J¡ numvwTA — Za božjo voljo, nehajte! V sslonu se pripravljajo nemški študentje, da udarijo. Joštu je šinila kri v glavo in Anza je takoj opazil, da nekaj nI prav. Kadar Je oče tako troč v glavo, je jezen in se ga je treba bati. ; — Kaj je? Kaj imate? Vendar je Jošt, čeprav Je veliko pil, naglo spoznal nevarnost, ko Je vidd ta dva mlada fanta vsa razgreta in Junaška od vina, ter vedel, da bi bil bog pomagaj, če bi se stepll v gostilni. Oblastva so stroga, lahko se zgodi kaj hudega in namestu domov, bi prišla fanta v ječo, iz katere bi ju ne apravil zlepa. Srdit je bil, da je kuhalo v njem, toda premagal se je, plačal in ju pozval: — Noč se je Že skoraj naredila. Pojdimo domov, kjer nas že težko čakajo. Se enkrat, dragi Justin: Bog te ohrani čilega in zdravega ter vso »rečo! Ce pa te bo kdaj zamikalo obiskati mojega in mene, te bomo vedno z odprtimi rokami sprejeli! 8 Tako so se poslovili. Jošt se je z očetom odpeljal na vozu, Justin pa Je ostal sam pred postajo in je imel še dve uri časa. Vino se mu je zdaj, ko je hodil, razlezlo po vseh udih in ga hujskalo na vse mogoče fantovske podvige; obraz mu je kar sam od sebe lezel v smeh, dobra volja In Še nekatere krone v žepu pa mu niso dsie miru, da bi čakal mirno in pohlevno v čakalnici. Počakal je še vlaka, ki je prihajal iz LJubljane, mogoče naleti na kakšnega znanca, da ga potem skupno zavrtite. Ni bil Justin pijanec, ni visel na pijači, da bi mu bila neizogibno potrebna, ne, ne, prej mu je bila zoprna kakor prijetna. Vino mu je bilo le ob redkih prilikah nekakšno mamilo, prav za prav le sredstvo za dviganje veselega navdušenja, ki se je pozneje vedno končalo zelo klavrno in povzročilo, da je več dni bolehal. Ce je šel v gostilno, je šel, da ae je poveselil, nikdsr nI do zdaj pil iz Jeze ali avetobolja, ki se ga nikoli ni prijemalo, kajti bil je vedno zsposlen Čez glavo, delaven in vnet za vssko delo. Za službo se mu zaradi tega ni bilo treba bati, ker so ga od te strani dobro poznali in vselej zstisnili oko, Če ga je v svoji mladostni prešernosti katerikrat čez. mero polomil. Kadar se ga je nalezel v veseli druščini, je postal govoren In dovtipen ter je prav rad kvantal. Njegovi dovtipl niao bili duhoviti, ker je bil nagnjen k pretiravanju in ae je vča-si prav rad debelo zlagal, da mu skoraj nI bilo mogoče verjeti. Njegove leži so bile nedolžne, rsd se je pobahal in v vlažnih dogodkih povzdigoval aamega ael>e. Poslušat je rad muziko, za ženske pa nikoli ni kazal kakega prav po-sebnegu nagnjenja. Vsaj takšen vtia je napravi jal. V ženski družbi je bil neroden in nekam plah In ne more ae trditi, da bi bilo njegovo doaedaje življenje navezano na kako žensko, ki bi jo bil ljubil. Mikale pa so ga; ta nerodnost, ki se je ni mogel in ni mogel otresti, ga je vedno znova privajala k dekletom, ki se vdajajo brez ljubezni, pa še tja je zahajal le takrat, kadar sta ga podžgala vino in to-varišlja. Skoraj se je žensk bal. Ne ženske, bolj samega sebe, ker si je že vnaprej vedno predstavljal, da bo odklonjen In zasmehovan. Zatorej doslej še ni okusil prave, lepe, mehke ljubezni, o kateri je tolikokrat čital v ljubav-nih romanih, ki Jih je rad kupoval in z naslado prebiral, posebno, če sta bila oba junaka zapletena v mreže na)>etih dogodkov, iz katerih sta se po čudnih naključjih vedno izmotsls in postala srečna. Iz|M>sojal si je zvezke nemških razbojniških povesti in Jih prebiral kakor evangelij vsakikrat, preden je zaspal. Ve- selili so ga potopisi neznanih dežel, življenje divjih narodov, zanimal se je za opise lovov ns divje zveri, z vnemo je sledil novim izumom in odkritjem, vse pa le na hitro roko, skoraj površno, ne da bi se poglabljal kedaj v resna, težja vprašanja. Boga je imel in ga ni imel. Ni ne molil ne hodil v cerkev, dasi je bila mati verna žena, oče pa ni na vse to nič dal in se je Justin vrgel bolj po očetu kakor po materi. — Bog je za pobožne ljudi! je dejal, kadar sta se z materjo sprla zaradi takšnega vprašanja, kar pa jaz nisem. Za pokoro sem premlad ; kadar jo bo treba delati, se bom spreobrnil, toda še tega mi ne bo treba, zakaj Savel je boga preganjal, jaz ga jia pustim v miru in mu nič nočem. Ce pa je kje res že vnaprej zapisano, se bova že našla. Ljubljančan ni pripeljal nobenega znanca. Zunaj je zopet pričelo rositi, na ulicah je Jbilo mnogo ljudi, ki so se stiskali pod dežnike. Počasi je stopal po ulici sam vase zamišljen; senate rt j a ga je za spoznanje malo zaneslo. Iz glavne kavarne se je slišalo trkanje biljardnih krogel, pred vhodom so stali oficirji v dežnih plaščih. Justin je del roki v žep in se predrzno smejsl vsemu svetu, ko je šel mimo njih. Kam bi ^el? Deževalo je vse močneje, noč se je bila naredila in pusto je bilo na ulici. Ce bi imel sedaj le kako dekle! Kako prijetno bi bilo z njo bivati v topli stranski sobi. Tesno drug ob drugem bi sedela in se poljubovala, potem bi Jo apremil domov, daleč naokoli bi jo vodil, akozi park — četudi je dež, kaj za to! Samemu sebi je govoril besede, ki bi jih ji pravil. Kaj lepega, nežnega, saj so ženske nežnost sama, ki si jo je tako želel. Marsikaterega dekleta se je spomnil, ki jo je srečeval na cesti. Večkrat je mislil na pla-volaso prodajalko v trgovini na vogalu; tako je lepa, mila, prav zares lepa, da da človeku kar težko dihati, če jo srečaš. Meni, da gre pred njim. Lahka bela šifonasta bluza dela nad pasom valujoče gtfbe, vitko krilo se tesno oprijemlje njenih bokov, noge v malih rjavih šolnlh brze po tlaku in če se ozre izpod širokega slamnika, ga oblije prelep smehljaj njenega zagorelega obraza. Tako je šel in prehodil vso pot, ki jo je premeril onikrat, ko je hodil za njo, nemiren in poln koprnenja po ljubezni. Stanovala je zadaj za gledališčem v majhni ozki ulici in ko je našel hišo, v kateri je prebivala, ao bila okna temna in žalostna. Naslonil se je na zid intsi prižgal cigareto. Zamahnil je z roko po zraku kakor člov^c, ki ne najde miru, in se mislil vrniti. , Na kraju, kjer se steka ta uličica na veliko cesto, je naletel na žensko, tesno zavito v plašč. Kolikor je mogel v temi spoznati, je videl Je to, da je bila vitka In visoka, po njeni živi hoji je uganil njeno mladost. Nehote je stopil v Isto smer in po samotni cesti so njegovi koraki trdo bili v noč. Za noben denar je ni mi» sili ogovoriti. Rad bi jo, a če ga zavrne, če mu reče: Poberite se! Sram bi ga bilo, da bi se v zemljo pogreznil. NekakSna onemogla jeza ga je obšla nad laatno nesrečno maloduš-nostjo. Pod cestno svetilko je postal in pogledal na uro. Takrat se Je ženska pred njim, ko ni nič več čula njegovih korakov, ustavila in se ozrla po njem. Justin je v medli svetlobi cestne svetilke opazil njen obraz in zazdelo se mu je, da ae mu je nasmehnila. Ah ne, ssj ni mogoče! Spravil je uro v žep in se obrnil proti mestu. V tem hipu Je zaslišal poleg sebe njene stopinje in še preden se Je mogel ozreti, se je Ženska oklenila njegove roke.-- (Dalj« prihodnjič.) K BO letaM mirti Karla (Nadaljevanje in konec.) Najpomembnejše Marxovo odkritje je gospodarska dinamika, ki prikazuje meddsebojne odvisnosti družabnih pojavov. Sprememb proizvajalnega načina povzročajo rast človi^ke druži*» is ene stopnje v drugo. Kapitalistična družita je* nastala is predkapitalistlčnega fevdalnega ustrojs družbe. Rss\iia se Je is prejšnje oblike vsled socijalnlh nasprotij. Da je mogel Marx dognati vzroke razvoja, se Je moral oprijeti posebnega načina razlakovanja, ki osvetljuje pojave v gibanju In ne v mirnem, dokončanem stanju. Tak način gledanja je našel v dljalektiki. Di-Jalektlko je učil že Marsov učitelj Hegel, toda Marx je njegov nauk popolnoma preobrnil; postavil ga Je ?t arlave na noge", kot je zapisal v svojem življenjskem delu "Kapitalu". Hegel Je Izhajal Is Idealnega naziranja, ds določa bltnoat človeka njegova zavest. Marz pa je obrnil: "Zavest človeka ne določa njegove bltnostl. temveč narobe, njegova družabna bltnoat določa zavest" Tako je postavil Marx napram lleghs novo naalranje. ki gleda pojave v tvoji realni (resnični) materljelal osnovi. To poamatra njč razvoja se imenuje dialektični ali historični materijalizem. Dijalektika pravi, da je bistvo razvoja iskati v nasprotjih. Vsak pojav ima svojo trditev (tezo) in svoje zanikanje (sntl-tezo). Združitev obojegt, trditve in zaniktnjt dt novo sestsvl. no (sintezo) in s tem novo atop-njo v razvoju. Mane pravi v "Kapitalu" I. o zgodovinskem stremljenju kapltallatlčne akumulacije: "It kapitalističnega proizvajalnega načina (shajajoči pridobitni način, torsj kapitalistično sasebno lastništvo, je prvo zanikanja individualnega, s lastnim delom poatavljenega sasebnega lastništva. Toda kapitalistično proizvajanje ustvarja s nujnostjo naravnega procesa svoje lastno zanikanje. To je zanikanje zanikanja. Ta ne vzpostavlja zopet zasebntft lastništ-va. pač ps individualno last na podlagi skupne posesti temlje in po delu samem prod uc i ran i h pro-dukcljsklh sredstev**. Družabni rasvoj se torej povtptnjs ved-no s sanikanjem predatoječegt stanja Iz teh dognanj Je zgradil Msrz svojo gospodarsko dinamiko in jo prikaatl v svojem vele-detu "Kapitalu". Objektivno Marsovo raziskovanje razvoja družbe sloni na vrednotenju proizvajalnega načina. Kapitalizem ae razvija po gotovih zakonih, ki nujno izhajajo iz dinamike njegovih sestavin. Delo ustvarja vrednosti, večdelo nadvredno-stl. Akumulacija na eni, izkoriščanje na drugi strsni. Iskanje novih tržišč, ko so obstoječa pre-nasičena Temu slede neizogibno imperialistične apletke, spopadi, vojne. Racijonalizacija in brezposelna rezervna armada, cen-tralizacija in koncentracija kapitala, obubožanje širokih ljudskih plasti, vse to so sestavni deli zakonitosti kapitalizma, ki Jih je Marx izluščil s svojim znanstvenim delom. V gospodar-«ko-zgodovinski dinamiki najdemo edino možnost za spoznavanje družabnih razmer In problemov. Toda Marxova veličina ni samo v tem. da nam js odkril go-nilno silo družabnega razvoja. Storil Je še veliko več. Prikazal • tudi družabne plaati kot no-siteljice gotovih proizvajalnih načinov. Ko je vladal popoln fevdalizem, je bila plemiška gospoda na višku svoje moči. A še v naročju te fevdalne družbe ae J stolov. Marx mu je pokazal pot. Pač pa potrebuje podkovane u-Čitelje in vzgojitelje. Proletarski razred, ki se je izoblikoval v kapitalistični družbi, se mora zavedati, da si le sam lahko pribori bodočnost. Marx mu je dal orožje v roke, t j. znanost, ki je do njegovega nastopa služila le kapitalizmu. Sprijaznil je množice z znanostjo in JBi bodril k novemu ustvarjanju. Povdarjal je razredno zavest in zahteval povsod aktivno gibanje. V "Ina-uguralni adresi" L '1864 in 1. 1866 v Ženevi, je dal pobudo In smisel strokovnim organizacijam. Dejal je, da se je treba naučiti delati v blagor delovnega ljudstva. Strokovne organizacije so podlaga vsega gibanja, one vodijo borbo za osamosvojitev mas (boji za delovni čas, mezde itd.). Napram organiziranemu kapitalu je treba organizirati proletarijat. Povsod mora vladati revolucionarni duh in aktivnost proletarijata v državi in družbi. Marx sam je lepo pokazal soglasje med revolucijonar no teorijo in prakso; bil je borec, delavec v pokretu, a istočasno znanstvenik. Po njegovi smrti je rodilo gibanje, ki ga je on zasejal, lepe uspehe. Vendar se kapitalizem ni hitro razvil do take popolnosti, kot je Marx predvideval. Dobam kriz so sledile dobe konjunkture in revolucionarnim časom so sledili časi revizijonizma. Revi-zijonizem (Bernstein) je hotel popravljati Marxa, ker ni uvidel, da se kapitalizem še ni razvil do viška. Izhod iz periodičnih kriz je vedno našel z odkritjem novih tržišč v kolonijah. Toda prišla je svetovna vojna in prinesla popoln pretres gospodarstva. Sledila je inflacija, racijonalizacija, kriza, beda, brezposelnost, konference — vse, kar je Marx nekoč obljubljal poznemu kapitalizmu. In v teh dneh, ko stojimo pred svetovno anarhijo, je njegovo delo pred nami tako jasno, kakor da bi ga izvrftil danes. V tem leži pomen petdesetletnice Marxove smrti. Marx je mrtev — marksizem živi kljub reakciji. — Del. Pol. Detek aH tMHei? dvigal révolue!Jonaren imŠ-¿an. tvorec kapitalizma In M vzrašča Iz kapitalistične d proletarijst To Je tista bitna rdeča nit ratvoja. ki ji je Marx tako sijajno izpeljal v ^Manifestu". I ka mofea** spola. Organisant pa * h0™ «P^M« omenjeno odloči). *nost It nI mu treba več apo- no snov pravočasno, sicer bo na- Biologija se je že davno zanimala za vplive in činitelje, ki določijo zdaj ta, zdaj drugi spol pri novorojenčku. To vprašanje je kmalu zbudilo zanimanje za napoved spola bodočega otroka še pred porodom. Ljudsko izročilo pozna dosti vraž, ki se nanašajo na to stvar. Naposled je nastalo tudi vprašanje o umetnem oblikovanju otrokovega spola, ker si večkrat želijo starši izrecno dečka ali deklico. Nemški biolog dr. UnteHber-ger v Kraljevcu je natisnil pomembno razpravo, kjer je na temelju dolgoletnih fizioloških in kliničnih raziskovanj kot prvi oblikoval nauke o spolnem determlnlzmu. Bistvo njegovih nazorov obstoji v ugotovitvi, da so za spol otroka pomenljive fi-zično-kemične reakcije onih sta-nlc obeh spolov. Ta učenjak razlikuje namreč oploditev lužnega in kislinskega značaja. V pretežni večini alučajev točno nev< tralizira lužna sol spermijevo kislino jajčnih stenic. To pomeni, da enako upravičeno pričakujemo rojstvo dečka ali dekli ce. Zaradi toga sta tudi dvojčka včasih različnega spola. V manjšem številu primerov se združijo izrazito lužnl spermiji t jajčnimi stenicami, ki kažejo zgolj, slabo kislinsko reakcijo. V takšnih zakonih se rodijo izključno ali vsaj večinoma dečki Nasprotno poznamo tudi prav tako maloštevilne primere, kadar se družijo rahlo lužni spermiji z jako kislimi jajčnimi stenicami. V takšnih zakonih se rodijo skoro vedno deklice. Ts ugotovitev narekuje sredstvo, da lahko umetno vnaprej določimo moški aH šenakl spol spočeteks otroka. V ta nanu n moramo oječiti lužni značaj spermijev, oz. zejeziti kislinski tnačaj stenic, da ae bo rodil deček. Nasprotno postopanje bo povzročilo rojstvo deklice. Or-gnnlzmu bodoče matere torej dovajamo lužne snovi (n. pr. sodo) kot notranje sredstvo ali v pešobl injekcije, če želimo otro- stala samo trenutna reakcija z nezadostnim vplivom. Dr. Saunders je predaval nedavno na newyorškem kongresu pristašev izboljšanja človeške rase o Unterbergejevi teorij L Izvajal je, da je uživanje sode sijajno potrdilo njegove zaključke. Povprečno ao se rodili dečki pri 77 izmed 78 opazovanih mater. _ Sadje v zdravja in bolazai * Znani internist dr. Kari von Noortien je imel te dni predavanje o pomenu sadja v človeški hrani. Njegovi zdravilni vplivi temeljijo na tem, da vsebuje sadje organske kisline, sladkorne snovi in vitamine. Poeeibno dosti vitaminov je v paradižnikih, ki predstavljajo prehod od sadja k zelenjavi. Sadje je tudi zelo redilno in če vsebuje dosti sladkorja, ga najboljše mleko glede redilnosti ne prekaša. 'Zato mu pripaida važna uloga v prehrani otrok, ki jim tudi utrdi črevesje.. V novejšem času so se zdravniki iz tega razloga vrnili k jaboični dieti. Velik pomen ima sadje tudi za športnike, ki jim neposredho poveča mišično moč kakor nobena druga vrsta hrane. Sadni soki imajo seveda isti pomen. J^vMh časih So smatrali sadje za^fPkakáno naravno, bOlJ aH manj univerzalno zdravilo in n*-vejša medicina je to nazjranis potrdila. Ne smemo pozabiti, da vsebuje sadje izredno malo beljakovin In kuhinjske soli, maščob pa sploh ni. To so lastnosti, sijajno I "no bolnikov akutnih ter • Za obiuta^i ------bolezni j« zdravilno že —* ne uaui Prehrano merih j bolezni, lodčne «"avimo le zarad količine kuhinj«^, arre za Mm..¿i. » irre za revmatični odpravlja seč á ^ naravnost potrebno., teden i po PIÔCANCI Državno preiskušene, zdrave piščance vseh vrst, pošiljam poštnine prosto od najboljše družbe. Pošiljam po vsej Ameriki Imamo perutninarske farme vsepovsod. Prodajam po znižani ceni, ker imam kontrakt. Pišite po cenik. Vsakemu odjemalcu dam informacije o reji perothi-ne zastonj. Frank kukančič, P. O. Midway, Pa. (Adv.) OGLAS! V glavnem uradu S. N. P. Jednote naj te ogltai FRANK OMAHNE, fant močne postave, star 24 let, radi deleža ta umrlim očetom. Kdor čitateljev ga Pozna, naj ga opozori na ta oTtaa. (Adv.) vrineta med dva dneva hU,, ki obrača fu organov v^-*n jim omogoin za odpravo to prave čudefc. Poraba sadja in m je v primeri i p*j| ailno dvignila, v« še premalo zave vrednosti. Bilo bi ¿1 če bi hoteli sadje zaq vsake izbere. Kakor koristi, tako nam lalfc Za zdravega človeka m ni tako hudo kakor ul pri katerem bo sadj« < vse svoje vrline aaao kovnim zdravnikovim hrane, bavnih smer Tudi sadje se si dje KENTU< BURLEY "Od pridelovalca__ Star Kentucky Burl*y na. najboljši pridelek _ zemlje — dozoreli bogati" okusen in prijaeen—i dobrim okusom in voaj biti more le a "it vimo, da fte niste okusnej&ega in bolj ... baka v vašem življenj«. Posebna PET FUNTOf KADILNE6A TOBAKA $ 1 bezat, dozorel, starem!* Naš stari &entucky Buri* i tovarniški tobak, kot al jamčen, prost vseh gih primesi, ki ss tarads» v potvorbi popolnosti, ki ali celo ikoduje zdravit. Poslužujemo se metod koti pradedje pri pripravljanji I njihovo uporabo—sMi •tih—«Mesar nI kar bi; ku ali kvarilo okus. Tin ljev tobaka po vsem »vetaf njegovi dobroti ob kajsaja l nju tega tobaka. DELO BI RAD! Radi brezposelnosti želim dobiti delo pri slovenskem farmarju tukaj v Wisconsinu. Delo za hrano in stanovanje. Pišite na naslov: Fr. Gabr, R. 5, Box 30, Greenwood, Wis.—(Adv.) liad vedi v pljučnico Vemlle m pntOmém » «bUlml DrtNe Im. ««arte. Mtrttlu atra* SeM MMUnkat Vwlti TR1HERJEV0 MEM) VIMO Najzanesljivejše dnevne da »vtke vesti ao r dnevnik« "Prosvetr. All jih flute vaak dan? . ZNIŽAJTE I TROÄKE TOBAKAf VAŠE\U >n A va ( 72 kar odpravi osemnajst i pri davkih—ves prekupčevalcev profit, kar) vas 60% prihranitve h a» krasnih omotov, ne lspš kakovost in ta v obliki DENAR HRANILNA KADENJE Blb«. Poil* AU aa Waik ŽVEČENJE $1.00 pet funtov lavitek. ako niste popolnoma Pet funtov starefa Burley je toliko kot t vitkov za kajenje ali pa sa žvečenje. oe £21*" m W d ni sa en uvitek - -fVV nefrs - b tek vas gotovo preprfc INDEPENDENT GROWERS McdtrsBUf. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA V8A ▼ tiskarsko obrt spadajoč» Tiska vabila za veselica fn shc0e, viiftafc* knjige, koledarje, letake itd. v slovenakem. * slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jsttt> I VODSTVO TISKARNE APELIRA NA a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA « V SVOJI TISKARNI 'sa pojasnila daje vodstvo tiska»* žesM smerne, «nilsko delo pr" Pilite po ¡S.N.P.J. PRINT) SSS7-S9 Se. ■ —