mamtom/m:
http: '»ww.mandrac.si, uredmstvo@mandrac.si
tednik
1107
ČETRTEK 11.JUNIJ 2015 / ŠTEVILKA 1107, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
HI7896 12H44067 1
smobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1
a* a
Maratonska seja OS
Prihodnji četrtek se bodo izolski občinski svetniki sestali na 5. redni seji Občinskega sveta, kjer jih čaka izjemno obsežen in zahteven dnevni red na katerem je kar 23. vsebinskih točk.
Pregledali bodo poročila in načrte sedmih javnih zavodov, obravnavali načrt komunalnega opremljanja Šareda, soglašali z zadolževanjem Zdravstvenega doma in Centra za kulturo, šport in prireditve ter, čisto na koncu še sprejemali poročilo JP Komunala in odločali o tem, da bi izolsko javno razsvetljavo oddali v koncesijo.
Ribe, olje in vino
V petek, 12. in soboto, 13. junija, od 19.00 bo staro izolsko mestno jedro gostilo že 13. Praznik oljk, vina in rib.
Na Ljubljanski ulici, Manziolijevem trgu in v okolici se bodo predstavili lokalni pridelovalci oljčnega olja ji in domačih vrst vin ter ponudniki | drugih kulinaričnih posebnosti s Slovenske Istre, predvsem morskih e jedi. Poskrbljeno bo tudi za pestro ^ glasbeno spremljavo. V primeru J" slabega vremena se prireditev pre-l,o nese na 19. in 20. junij.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
■\
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Naši nonoti so se upokojevali pri 50 ali 55 letih, mi se težko upokojimo pri 65-tih. Prav bi bilo, da bi nam država ta leta kompenzirala tako, da uvede dodatnih 48 dela prostih praznikov na leto.
udeleženec okrogle mize o mladih
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, kipa ni nujno enako mnenju uredništva.
POKORNO JAVUAM
Bil je Kino otok. Največ mladih in še več mladenk. Paša za oči. Na filme mislim. Filme sem gledal, z mladenkami. Štiri so bile in sem se pogovarjal. Vse visoko izobražene, vse končale AGRFT. Pivo smo pili in omenil sem dobrega vojaka Švejka. »Kdo pa je ta? Kdo je Švejk?«, so vprašale, skoraj zaprepadeno in gledale okrog. Enako zaprepadeno sem jaz gledal njih in razmišljal o tej visokoizobraženi in z vsemi diplomami opremljeni generaciji, ki ne ve za dobrega vojaka Švejka, in za pisatelja, pijanca, boema, novinarja, anarhista, zapornika, vojaka Jaroslava Haška. Pa sem jim naslednji dan prebral del iz tega, za mene osebno najboljšega protivojnega romana vseh časov:
-	»Lajtnant Dub je razkačeno pogledal v dobrodušni obraz dobrega vojaka Švejka in ga srdito vprašal:«Ali me poznate?«
-	»Poznam vas gospod lajtnant, pokorno javljam, da ste od našeg mar-šbataljona«.
-	»Zadnjikrat vam pravim, da me ne poznate, osel. Ali imate brate?«
-	»Pokorno javljam, gospod lajtnant, da imam enega.«
-	Lajtnant Dub je pobesnel ob pogledu na mirni, brezskrbni Švejkov obraz. Ni se mogel premagati, da ne bi kriknil: »Tudi vaš brat bo nemara tak osel, kakor ste vi. Kaj pa naj bi bil?«
-	»Profesor, gospod lajtnant. Služil je tudi vojake in napravil oficirski ispit. Tako kakor vi.«
Vprašal sem jih kaj so se učile o prvi in drugi svetovni vojni, pa dobil blede odgovore, da nekaj malega. O Soški fronti, pa o Nemcih, ki so se borili proti partizanom, ki so hoteli vpeljati komunizem, pa so jim Nemci to hoteli preprečit. Skoraj nič o fašizmu in nacizmu, o partizanih in, na primer, Titu. Pa sam jih spomnil na besede Orsona Welle-sa, vse so ga poznale kot velikega režiserja, ker brez tega ne bi nikoli končale Akademije. Seveda niso mogle vedeti, da je Orson Welles leta 1979, v pogovoru z novinarji povedal, da bi rad snemal film o Titu, ker je osebno levičar še od španske državljanske vojne. In pojasnil: »Tito je zadnji živi velikan med resničnimi velikani naše dobe. Največji je med vsemi vojnimi vodji in največji med vodji v miru. V teh vlogah nihče pred njim ni bil tako uspešan. Tito je ena od najmonumentalnejših osebnosti novejše zgodovine.«
Ali, pa Heinrich Himmler, šef Gestapa, v Berlinu, leta 1944 v govoru nemškim generalom:
»Rad bi vam navedel še en primer žilavosti, žilavost maršala Josipa Broza Tita. Reči moram, da je ta gospod star komunist in neomajen človek. Žal je naš nasprotnik. Po pravici si zasluži naslov maršala. Vendar, ko ga dobimo, bomo z njim opravili takoj, o tem bodite prepričani. Naš sovražnik je, toda bil bi zelo vesel, ko bi Nemčija premogla kakšen ducat Titov, ljudi, ki bi znali tako voditi, ki bi bili tako odločni in tako trdnih živcev, da se ne bi nikoli predali, čeprav bi bili popolnoma obkoljeni. Ta človek ne razpolaga z ničemer, absolutno z ničemer. Neprestano je bil obkoljen, toda vedno je našel način, da se je prebil. Nikoli ni kapituliral. Mi vemo bolje kot drugi, kakšne težave nam povzroča na jugoslovanskem bojišču, ko se tako vztrajno bojuje.«
Ali pa Martin Luther King:
»Tito je danes brez dvoma svetovni državnik, ki s svojimi močmi, razumom in srcem brez pomislekov in popolnoma iskreno brani pravice vseh narodov, da si sami izbirajo svojo lastno pot: obliko državnega upravljanja, družbeno ureditev in neodvisnot v zunanji politiki. Brez strahu pred ugovori na račun naše pristranosti lahko zato trdimo, da Josip Broz Tito ni, samo borec za neodvisnost Jugoslavije, temveč vseh dežel na svetu. Spomnite se njegovih bojev leta 1941, 1948, 1950, 1968... Branil je pravico do svobode drugih in včasih pri tem spravljal v težak položaj sebe in Jugoslavijo.«
Vrhunec je bil, ko sem jim povedal, da je samo v petdesetih letih Tito bil štirikrat na naslovnici Timesa, kot »človek leta«, kar do danes ni dosegel nihče drug. In ne bo.
50 km/h po klancu navzdol
Od konca prejšnjega tedna je na občinski cesti med Simonovim zalivom in Belvederjem, v križišču s cesto za ulici Razgled in Pod vinogradi, postavljen stacionarni radar, ki meri hitrost voznikov v smeri iz Belvederja proti Izoli.
Podatki Policijske postaje Izola za obdobje od 2010 do 2015 namreč kažejo, da se je vsako leto na tem odseku pripetila po ena nesreča, v letu 2014 nesreča, v kateri sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani. Na policiji beležijo veliko zaznanih kršitev prekoračitve hitrosti na tem odseku. To ugotavlja tudi občinsko redarstvo, ki je z merjenjem hitrosti v maju ugotovilo, da ta odsek prevozi skoraj 2000 vozil na dan (v času, ko še ni turistične sezone). Analiza zbranih podatkov je pokazala da 44 % vseh voznikov vozi s hitrostjo višjo od 50 km/h, kolikor je omejitev na tem odseku, zato bo občina na tem odseku postavila trajni radar, ki bo hitrost meril iz smeri Belvedere proti Izoli.
Občina Izola se sicer trudi zagotavljati čim večjo možno varnost v prometu za vse udeležence, tako za pešce in kolesarje kot za vse voznike motornih vozil. Kolikor finančna sredstva dopuščajo, vlaga v izboljšave cest, pločnikov in v zadnjem obdobju tudi v varnost in pretočnost skozi nova krožišča, ki so se v tem času odlično izkazala.
Uredniški pomislek
Podatki o številnih prekoračitvah dovoljene hitrosti iz Belvederja proti Izoli so nedvomno zaskrbljujoči in kar kličejo po ukrepih te vrste. Zanima pa nas, ali so prometni strokovnjaki, skupaj s policisti, morda interpretirali podatke tudi tako, da so tako številne prekoračitve lahko posledica preveč rigorozne omejitve hitrosti. Dejstvo je namreč, da vožnja po razmeroma varni cesti, po klancu navzdol, s hitrostjo do 50 km na uro, ni tako preprosta. Pravzaprav je treba voziti v tretji prestavi, skorajda brez plina. Morda so dokaz za to trditev nekateri naši znanci, ki so znani kot izredno počasni in previdni vozniki, pa so tudi oni vozili hitreje od dovoljene hitrosti. Morda pa bi vendarle povabili k sodelovanju kakšnega preverjenega strokovnjaka za promet, ki bi povedal, katera hitrost je na tistem odseku najprimernejša. Mimogrede, v uredništvu le sklepamo, da je omejitev 50km/h, ker je cesta del naselja, sicer pa lahko na vrhu Belvederja opazimo tudi tablo z omejitvijo 30 km/h, ter tablo, ki hitrost omejuje na 40 km/h, a le v primeru dežja. Kdo ve, če radar prepozna tudi dež? ur

MOSKOAf
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
/~i
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

—r*^f(orte Sečovlje} Parecag
Izola
Javna razsvetljava gre v koncesijo?
Prihodnji četrtek čaka izolske občinske svetnike maratonska seja s 23 točkami dnevnega reda med katerimi je tudi prva obravnava predloga, da bi javno razsvetljavo obnovili in vzdrževali z javno zasebnim partnerstvom,
v}
Svetniki bodo obravnavali letna poročila, programe dela in finančne načrte javnih zavodov: Mestna knjižnica Izola, Zdravstveni dom Izola, Obalne lekarne Koper, Vrtec Mavrica Izola, Osnovne šole Dante Alighieri, osnovne šole Livade in osnovne šole Vojke Šmuc.
Prve gradnje na Šaredu čez 5 let
Na območju OPPN Šared je predvideno etapno opremljanje stavbnih zemljišč s tem, da mora vsak izvedeni del tvoriti zaključen prostorski del s komunalno in prometno infrastrukturo, zunanjo ureditvijo in ustreznim številom parkirnih prostorov in ne sme ovirati izvedbe drugih objektov in prostorskih ureditev ter normalne rabe območja.
Okvirni časovni načrt izgradnje komunalne opreme temelji na določilih prostorskega akta glede etapnosti izvajanja prostorskih ureditev, soslednje gradnje infrastrukture, predvsem fekalne kanalizacije, ki ji sledi še vsa ostala predvidena komunalna oprema kot je prikazano v grafični prilogi odloka in opredeljeno v samem odloku. Aktivnosti za izvedbo prve etape so predvidene skladno z določenimi prioritetami in finančnimi zmožnostmi občine in so v odloku določene v časovnih okvirjih za prva štiri leta. Opremljanje zemljišč s komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo se bo glede na dana izhodišča predvidoma izvajalo v štirih etapah. Predvideni rok izgradnje komunalne opreme prve etape je 4 leta od sprejema programa opremljanja.
Spet na Ustavno sodišče
Potem ko bodo odločali o nekaterih prodajah nepremičnin bodo svetniki odločali o pobudi za oceno ustavnosti 22. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
V občinski upravi pravijo, da v kolikor 22. člena ni mogoče razlagati tako, da je Sklad pri izvrševanju svojih pristojnosti omejen oz. da lahko z kmetijskimi zemljišči in gozdovi samo upravlja ne pa jih odtujuje, je za odpravo neustavnega in nezakonitega stanja potrebno sprejeti zakon, ki bo določil katera zemljišča bodo vrnjena
občinam ali vsaj določil kriterije po katerih se bodo ta zemljišča določala.
Zadolževanje javnih zavodov
Potem ko bodo, verjetno že zelo pozno, občinski svetniki sprejemali letno poročilo javnega podjetja Komunala Izola za leto 2014, jih čaka nekoliko nenavadno odločanje o soglasju k zadolževanju dveh javnih zavodov. V obeh primerih gre za soglasje k najemanju kreditov oziroma leasingov za nakup vozil. Zdravstveni dom Izola bo najel krdit v višini 100 tisočakov za nakup dveh reševalnih vozil tipa A in 140 tisočakov za nakup enega vozila tipa B.
Tudi Center za kulturo, šport in prireditve potrebuje soglasje za najem leasinga za nakup kombiniranega vozila. Še pred tem pa bodo svetniki sprejemali tudi predlog Letnega programa športa v občini Izola za leto 2015, ki je že bil na seji OS a so obravnavo umaknili.
Koncesionar za kandelabre
Izolski občinski svetniki bodo, če bodo vzdržali do te točke, obravnavali tudi predlog Odloka o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave z namenom zmanjšanja svetlobne onesnaženosti in zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola.
S predvideno investicijo naj bi v občini Izola uredili javno razsvetljavo v skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, saj se za javno razsvetljavo, smejo uporabljati svetilke ki ne svetijo navzgor, hkrati naj bi zagotoviti prihranek električne energije.
Po prvi varianti Občina Izola sama izvede investicijo z lastnimi sredstvi in je tako v celoti udeležena pri doseženih prihrankih, po varianti št. 2, pa Občina Izola izbere zasebnega partnerja, ki bo na lastne stroške zagotovil prenovo javne razsvetljave ter zagotavljal nemoteno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave.
Občina Izola vidi za sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem kot najprimernejšo obliko prihodnjega upravljanja investicijskega projekta sklenitev koncesijskega razmerja, saj bo bodoči koncesionar na lastne stroške zagotovil dobavo opreme in prenovo razsvetljave ter zagotavljal nemoteno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave.
Problem ping pong žogic
Predstavniki izolskih športnih društev so v vednost dobili informacijo, da so v času sprejemanja novega Pravilnika o sofinanciranju programov na področju športa v Občini Izola, na Centru za kulturo, šport in prireditve, prejeli prošnjo Namizno teniškega kluba Arrigoni. Ta predlaga, da se v jim delu pravilnika, ki govori o “specialnih tehničnih sredstvih in opremi -za programe otrok v urejenih sistemih športnih tekmovanj po določilih nacionalnih panožnih zvez v rubriki “zaščita in oprema” doda 40 točk. NTK Arrigoni predlog argumentira z drastičnim povečanjem stroškov na račun novih direktiv s strani nacionalne panožne zveze. Le ta je s sklepom sprejela predlog uporabe novih plastičnih žogic, ki so bistveno dražje in katerih življenjska doba je nekajkrat krajša. Slednji ukrep je potisnil NTK Arrigoni v situacijo v kateri bo s težavo pokrival novo nastale izdatke.
Pred desetletji bi se takemu argumentu smejali, danes, ko je jasno, da je oprema namiznoteniških igralcev neverjetno draga, hkrati pa morajo igralci zelo pogosto menjavati sila drage loparje oziroma gumijaste prevleke na njih, je ta alarm kar razumljiv. Glede na to, da je NTK Arrigoni Izola prvoligaš v ženski ligi in drugoligaš v moškem prvenstvu, da gre za eno najmočnejših namiznoteniških društev v Sloveniji, ki za povrh dela povsem amatersko, je to, da se poskrbi za žogice res še najmanj.	(ur)
Potem pa vse tiho je bilo
Ta zapis je bil, v sicer nekoliko razširjeni obliki, predviden za objavo na prvi strani, vendar se nam je zdela sporočilnost slike Milana Obra-doviča Karpa tako izrazita, da smo uvodnik prepustili njemu
Sicer pa sem nameraval zapisati, kako me preseneča molk, ki je nastal po sklenitvi dogovora med župani in Darsom glede vinjetnega sistema v predoru in ob predaji obalne ceste v upravljanje dveh sosednjih občin. Pred tem so se namreč vrstile tiskovne konference, posveti, javne izjave, novinarske oddaje, potem pa nenadoma tišina. Že res, da širša javnost, da ne rečemo občinski svetniki in politične stranke, razen iz medijev, niso bile obveščene o tem, kaj se župani sploh dogovarjajo in tudi o prevzemu obalne ceste ni bilo dogovorjeno nikjer nič, vendar to lokalnih oblasti ni motilo, da ne bi dajala izjav, kot da za njimi stojijo vsi občani. Če bi uporabili staro prispodobo so zdaj, ko je vihar mimo, in je karavana odšla, tudi psi nehali lajati.
Pa je to še najmanjši problem. V resnici najbolj skrbi to, da občinski oblastniki tudi nekatere najpomembnejše odločitve sprejemajo sami, brez široke politične in oblastne podpore. Že res, da je v načrtih razvojnih programov zapisano, da se območje obalne ceste nameni turizmu in je to tudi del regionalnega razvojnega načrta, več od tega pa javnost preprosto ne ve. Tudi na četrtkovi seji občinskega sveta izolski občinski svetniki ne bodo deležni vsaj informacije o tem, kaj se je v zvezi s tunelom dogajalo, kaj so se zmenili in kako bo v prihodnje. Kot po navadi bodo odločali o drobtinah, hlebec pa bodo lahko le opazovali v izložbi.	ivtef
Izola
Markovec je več, kot le predor
mišljeni vinjetni sistem. Vse to je predor Markovec..
V petek sta premier Miro Cerar in predsednik uprave Darsa Matjaž Knez po krajši slovesnostni uradno odprla predor Markovec. Z odprtjem predora se je zaključila dolga gradbena saga, šele začenja pa se iskanje logističnih rešitev.
Otvoritev predora Markovec si je ogledalo izjemno veliko ljudi. Nekateri so se z Darsovimi avtobusi, opre-mlejni z vodiči, peljali skozenj, drugi so nestrpno, s pametnimi telefoni v rokah, čakali na zeleno luč na bencinskih črpalkah na vsaki strani predora. Politiki in vidnejši predstavniki Občin so se rokovali in dajali izjave in občutiti je bil tudi nekakšen občutek euforije, ki ga morda drugod po svetu ne občutijo ob otvoritvi petkilometrskega odseka hitre ceste. Še latalo s transparentom “Končo odprti” je slavnostno hrumelo iz ene strani Markovega hriba na drugo.
Na odprtju so bili prisotni tudi župani Izole, Kopra in Pirana, ki slavnostne ceremonije seveda niso bojkotirali, ker so dosegli pomemben dogovor glede prehoda obalne ceste v uporabo izolske in koprske občine, ter izvzetje izolske obvoznice iz vinjetnega sistema. To je sicer grobi dogovor, o podrobnostih le-tega pa na izolski občini (še) niso obvestili javnosti, niti s kratkim sporočilom za javnost, kot so to v zadnjem obdobju naredili za Natečaj izbora županovega vina, za količino zbranih nevarnih odpadkov in za postavitev stacionarnega radarja na Belvederju. Očitno je občinska uprava prepričana, da podrobnosti dokumenta, ki je za Izolo še kako pomemben in ki bo krojil življenje mesta in občanov v prihodnjih letih ali desetletjih, niso pomembne niti za javnost, niti za člane občinskega sveta, saj na že sklicani seji, ki bo naslednji četrtek, ni točke, ki bi kakorkoli govorila o predoru Markovec.
Tako nam ostane le to, da iz sporočila za javnost koprske občine ugotovimo tudi tisti del, ki govori o Izoli, pa čeprav z vidika naših sosedov. Še vedno naprimer ne vemo, če bo cesta na Markovec namenjena lokalnemu, brezvinjetnemu prometu. A s to rešitvijo se nikakor ne strinjajo krajani KS Za gradom, kar so tudi zapisali v svojem sporočilu za javnost, ki med drugim pravi tako-le: “Tranzitni promet čez Markovec že zdaj niža nivo kakovosti življenja prebivalcem, ki živimo na njem. Težje se vključujemo v promet kot prej. Porabimo več časa in goriva za vožnjo po lokalni cesti po kateri gremo domov ali od doma. Vdihujemo izpušne pline vozil, ki bi lahko peljala po hitri cesti, če tam ne bi bila obvezna vinjeta. Ni pravično, da bo ob nacionalni pridobitvi lokalna skupnost trajno oškodovana. Eni od najbolj prizadetih s povečanim prometom čez Markovec so že zdaj gotovo krajani iz Ulice Vena Pilona. Ta ulica je dobesedno čez noč iz slepe ulice postala glavna prometnica. V prometnih konicah morajo »manj pogumni« tj. bolj previdni za vključitev v promet na njej čakati tudi do 10 minut. To je za krajane nesprejemljivo in postaja nevzdržno. V strahu pred tranzitnim prometom so podpisali ugovor zoper uvedbo vinjet v predoru in o tem prek KS Za gradom obvestili MOK.
Cesta na Markovec, ki je vzporednica hitre in obalne ceste, že dolgo časa ni več varna. Ob vikendih vozila brez vinjet, še zlasti tista iz drugih krajev, drvijo in hrumijo po njej. Ob petkih in sobotah se voznikom mudi v Portorož, Umag, Poreč in drugam v Istro, ob nedeljah hitijo nazaj domov. Ob takem prometu mlajše otroke in starejše krajane, ki prečkajo to cesto, spreletava srh. ”	ur
l
L
Markovec 2145 m
■
1
Reagiranje
Predsednik Slovenske kulturne gospodarske zveze Rudi Pavšič je v zvezi z enojezičnim napisom pred cestnim predorom Markovec v Kopru tako napisal v dopisu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu:
»V naši krovni organizaciji si dan za dnem prizadevamo za uveljavitev naših po zakonu zagotovljenih pravic. Obenem pa se trudimo v več smeri, da bi z dobrimi odnosi in dobrimi praksami utrdili prijateljstvo in sodelovanje med tu živečimi narodi in med sosednjima državama ter da bi odpravili napetosti in nesoglasja, ki jih je v naših krajih pustila nelahka preteklost. Za našo narodno skupnost je še posebej pomembno, da ohranjamo oz. poglabljamo odnose z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Prehodili smo veliko skupne poti in razširili naše sodelovanje tudi v okviru evropskih projektov, nazadnje pri projektu LEK, katerega vodilni partner je bila Slovenska kulturno-gospodarska zveza, so sodelovale tudi organizacije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Skupaj smo ugotavljali in ocenili, kolikšna je zakonska raven zaščite obeh skupnosti in kako se zakoni konkretno uresničujejo. Opravili smo pomembno in zanimivo delo, ki ga bomo v kratkem predstavili tudi v obliki publikacije.
Ugotovili smo, da se marsikdaj zatika, upočasnuje se pot uresničevanja in da je stvarnost večkrat drugačna od tega, kar je zapisano v zakonodaji. Skupaj pa smo bili mnenja, da sta se položaj in klima vidno izboljšala in da narodni skupnosti ne delujeta več v njima nenaklonjenih okoljih. Sami ste, skupaj s predsednico Dežele FJK, sodelovali na proslavi ob 30-letnici dvojezične šole v Špetru. Ugotovili ste, kako je vztrajnost naših predstavnikov v Benečiji rodila pravi izobraževalni biser, kot ste sami dejali. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je dan prej na območju, ki ga ne predvideva zaščitni zakon, postavila večjezično (tudi v slovenščini) tablo pri želežniški postaji v Čedadu. To so tiste dobre prakse, o katerih sem spregovoril, in pozitivna dejanja, ki naši skupnosti vračajo dostojanstvo, potem ko je bila v preteklosti deležna mnogih ponižanj.
Pomembno je stalno naprezanje in aktivnost na vseh nivojih, da bomo to klimo ohranili oziroma izboljšali. Pri tem cenimo nekatere vidne pobude obeh sosednjih držav, Italije in Slovenije, ter tudi Hrvaške, in to na najvišji institucionalni ravni. Vsem je še ostalo v spominu srečanje treh predsednikov v Trstu pred petimi leti, veličasten koncert na trgu Zedinjenja Italije ter obisk v našem Narodnem domu.
Sporočilo treh predsednikov kot tudi nedavni obisk italijanskega predsednika Sergia Mattarelle pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju sta šla v smer utrjevanja vloge in prisotnosti obeh narodnih manjšin, kar bomo posebej poudarili tudi na jutrišnjem srečanju predstavništva naše skupnosti s predsednikom države v Rimu.
Spoštovani gospod minister,
na Vas se obračam, ker poznam Vašo senzibilnost za ta vprašanja, in Vas prosim za posredovanje na pristojnih mestih, da bi se odpravila »poman-kljivost«, ki je povsem upravičeno zaskrbela italijansko narodno skupnost v Sloveniji, kateri gre naša bližina.
Enojezični napis pred par dnevi odprtim cestnim predorom Markovec je nepotreben spodrsljaj. Prepričan sem, da boste storili vse, da bodo tisoči in tisoči turisti, ki bodo peljali skozi cestni predor v teh poletnih mesecih spoznali, da se vozijo na območju, kjer živi in dela italijanska narodna skupnost in da v njeni bližini živi slovenska manjšina, ki skupaj sodelujeta zato, da bo večjezičnost postala nekaj normalnega na tem zanimivem in vabljivem predelu Evrope.”	Trst, 8. junija 2015

IZOLANI
Posebej kot zdravnik se vseskozi učim
S sinočnjim srečanjem Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek« seje v Mestni knjižnici Izola sklenil 20. vseslovenski Teden vseživljenjskega učenja (TVU). Tja je sodil tudi večerni klepet z uglednim urologom, Ervinom Kocjančičem, “zanimivim Izolanom", ki živi v ZDA.
wDLIIXUVHIrl

Gost 78. večernega klepeta, prof. Ervin Kocjančič, dr. med., predstojnik urološkega oddelka Univerzitetne klinike v Chicagu v ZDA. Izolan, je svojo izjemno uspešno poklicno, a tudi življenjsko pot gradil v tujini, a se vedno znova rad vrača v rodno Izolo.
Pogovor je na terasi Wine bara Man-zioli na Manziolijevem trgu v Izoli je moderirala Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. Večer sta glasbeno obogatila priznana flavtistka, akademska glasbenica Alenka Zupan ter koncert irske glasbe, ki je potekal le streljaj stran, v Ljubljanski ulici.
Ervin Kocjančič je v pogovoru pozdravil iniciativo, to je Teden vseživljenjskega učenja, katerega gost je bil letos ob 20. obletnici. Zdravniki se že zaradi narave svojega poklica učijo neprestano, pomembno pa je, tako Kocjančič, da danes, v času globalizacije, in v času, ko je znanje dostopno na vsakem koraku - preko svetovnega spleta, v njegovem primeru tudi na kongresnih srečanjih s kolegi iz stroke, tudi na potovanjih, to znanje ponesemo tudi tja, kjer ga še ni. Sam se uči vseskozi, vsaka priložnost je lahko učenje. »Tudi od pacientov se veliko naučim, ko mi oni pripovedujejo svoje izkušnje z boleznijo, opisujejo simptome; učim se od svojih študentov, ko mi pojasnjujejo svoje poglede na izzive v stroki, ...«je Ervin Kocjančič, ki se je pred sedmimi leti, na povabilo Univerzitetne klinike Illinois, preselil v Chicago v ZDA, kjer je postal predstojnik oddelka rekonstrukcijske urologije. Je kirurg, profesor, direktor specialistične šole in inovator v stroki.
Veliko potuje, ceni različnost in prezira rutino. Na svojem živahnem FB profilu ima zapisano, da je Izolan, njegov dom pa ves svet, ali kot sam pove »The sky is my limit«, moja meja je nebo.
V Izoli je odraščal pod streho dveh kultur - slovenske in italijanske, dvojezičnost mu je prirojena. Marama Mariuccia je bila učiteljica na OŠ Dante Alighieri, oče Marijan pa profesor flavte na Glasbeni šoli Koper, brat dvojček, Dejan Kocjančič, je direktor Turističnega združenja Izola. Obiskoval je osnovno in srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom in se odločil za študij medicine na tržaški univerzi, doktoriral v Milanu.
Služboval je v več italijanskih mestih, danes pa z družino, z ženo Chiaro in tremi otroki, kot rečeno, živi in dela v ZDA.
400 obiskovalcev
V	treh tednih sta se zvrstili dve razstavi in 11 prireditev s predavatelji, ki potrjujejo pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v življenju prevzema. To in več kot 400 obiskovalcev dokazuje, da ima danes vse več ljudi naklonjen odnos do učenja in izobraževanja.
Ob sklenitvi Tedna vseživljenjskega učenja 2015 in ob zaključku letošnjega izobraževalnega obdobja v Mestni knjižnici Izola z veseljem ugotavljamo, da s programi neformalnega učenja v knjižnici - s študijskimi krožki, borzo znanja, središčem za samostojno učenje, s steno in vitrino ustvarjalnosti - v knjižnici ljudje pridobivajo ustrezne sposobnosti razsojanja, kritičnega mišljenja, znanje o tem, kako se učiti, pa tudi znanje o tem, kako poiskati informacijo, jo ovrednotiti, analizirati, organizirati in kar je najpomembneje - uporabiti v praksi.
Ksenija Orel
Izbrali so Županovo vino
V	petek, 12. junija, ob 20. uri bodo na Manziolijevem trgu razglasili letošnje Županovo vino.
Na natečaju je letos sodelovalo devet izolskih vinarjev (Steras, Slavec, Robi & Dorjano Korenika, Žaro, Štule, Božič, Gregorič, Franko Markovič in Rajko Markovič) z osemnajstimi vzorci belih in rdečih vin. Ocenjevala jih je komisija v sestavi: Boštjan Zidar, Ingrid Mahnič, Darko Cerkvenik, Barbi Močivnik in Majda Brdnik. Tako-le so se člani komisije postavili ob župana Igorja Kolenca.
V RUBI pričenjajo s kreativnimi delavnicami. Priznana oblikovalka nakita Hana Karim, nas bo naučila vse potrebno, da si sami izdelamo svoj najljubši kos nakita.
Na delavnicah obljubljajo spoznavanje gline in načine oblikovanja iz gline, pridobivanje tehničnega ozadje nastajanja keramike, oblikovanje nakita iz gline ter individualno svetovanje, glaziranje izdelkov in končno oblikovanje izdelkov v nakit. Delavnica poteka v treh sklopih, 17.6. (Seznanimo se z glino ter tehnikami oblikovanja nakita), 24.6. (Spoznamo postopek glaziranja in porisave, nanašanja glazure ipd) in 1.7. (Oblikovanje v končne izdelke).
Trajanje delavnice je skupnih 12 ur, cena, ki vključuje vodenje, material in dvakratno žganje gline pa je 45 eur. Prijave na: info@riiba.si
Arheloški potopi v San Simonu
V	okviru projekta AS - Arheologija za vse. Oživljanje arheološkega parka Simonov zaliv, ki ga Univerza na Primorskem izvaja na območju rimske obmorske vile v Simonovem zalivu v Izoli, bodo danes in naslednji četrtek obiskovalcem ponuditi tudi nove doživljaje na področju spoznavanja kulturne in naravne dediščine.
V	delovnem sklopu vsebin za izboljšanje dostopnosti in popestritev kulturne in turistične ponudbe ponujajo vsem zainteresiranim možnost brezplačnih potopov na območju rimskega pristanišča obmorske vile v Simonovem zalivu. Partner v projektu je prav v ta name tudi Inštitut za potapljanje in podvodne aktivnosti Piran (IPPA), ki bo skrbel za izvajanje teh aktivnosti.
Program vključuje brezplačno izposojo potapljaške opreme in bo odprt za javnost po vnaprej določenem koledarju. Potekal bo v obliki potopov za potapljače in spoznavnih potopov za obiskovalce brez predhodnega potapljaškega znanja. Potope bo vodil inštruktor za potapljanje z veljavno licenco za učenje v Sloveniji. Pred potopom bodo za prijavljene in obiskovalce izvedli kopenski ogled lokacije pristanišča in vile v Simonovem zalivu in jih seznanili z osnovami potopa. Prva napovedana datuma za potope sta četrtek, 11. in 25. 06. ob 10.00. Prav tako bodo izvedli potope v okviru dogodka Poletna muzejska noč v soboto, 20. 06., ob 18.00.
Prijavite se lahko tudi v Simonovem zalivu na dan potopa.
MAJUDR^Č 6
-------------------------------------- Mladi in Izola---------
Izola je vedno bolj mesto brez mladih
Takšna je lahko ugotovitev na ponedeljkovi okrogli mizi v Riibi, podprejo pa jo tudi uradne statistike. Izola se lahko pohvali z najmanjšim delež mladih od vseh obalnih občin in je tudi edina občina, ki nima institucionalizirane mladinske organizacije.
V ponedeljek je Obalno-kraški lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem, ki je članica koalicije Združena levica, organiziral okroglo mizo z naslovom “Izola - Mesto brez mladih?", v vedno bolj aktivni Riibi na Kristanovem trgu.
Kot je bilo napovedano ob vabilu, so sodelujoči Luka Mesec (IDS, vodja poslanske skupine ZL), dr. Matej T. Vatovec (IDS, primorski poslanec ZL) in Petra Božič (vodja programa Art Kina Odeon) razpravljali o razvojnih perspektivah s poudarkom na partcipaciji mladih, kot sta zadružno organiziranje in soupravljanje ter razvoj kulturnega in okolju prilagojenega turizma kot alternativi komercialnemu in luksuznemu turizmu.
Da je tovrstna razprava v Izoli nujna se je že hitro pokazalo, saj je bilo v Riibi prisotnih veliko mladih, ki so si, skozi debato, lahko naredili živo predstavo o tem, kaj Izola trenutno ponuja mlajši generaciji, prisotna pa sta bila, med drugim, tudi Tilen Božič, državni poslanec iz vrst SMC in profesionalni podžupan Občine Izola Gregor Perič, prav tako SMC:
Ne govorimo o generacijskem vprašanju
Razpravo je z govorom odprl Luka Mesec, ki je najprej poudaril, da problemi mladih niso vezani na to, da starejše generacije uzurpirajo sredstva socialne države: “Poskušajo nam dopovedati, da se moramo mladi postaviti zase in od starejše in srednje generacije zahtevati svoj kos pogače. A, če gledamo ekonomsko teorijo, bomo ugotovili, da, če posekamo socialno potrošnjo in ta denar uporabimo za investicije, je vprašanje, kaj bi to pomenilo na dolgi rok. Socialna slika starejših generacij pa je vse prej kot dobra. Petdeset odstotkov upokojencev živi z manj kot 500 evrov na mesec, petintrideset odstotkov pa z manj kot 400 evrov na mesec. Res ne vem, kaj bi lahko tem ljudem vzeli in s čim naj bi oni uzurpirali skupna sredstva, mladim pa povzročili to, da smo prva generacija po drugi svetovni vojni, ki bo živela slabše od svojih staršev. To sliko je treba obrniti
in moramo se vprašati, kdo so tisti, ki so zares uzurpirali skupna sredstva. Odgovor dobimo že, če pogledamo nepremičninsko porazdelitev in vidimo, da so si stanovanjski baroni nagrebli ogromno finančnega premoženja. Torej ne smemo razmišljati o redistribuciji od starih proti mladim, ampak od bogatih proti revnim. Gre za razredno, ne pa za generacijsko vprašanje.” Mesec je tudi omenil, da še nikoli nismo bili kot družba sposobni toliko proizvesti, po drugi strani pa se borimo z veliko brezposelnostjo.
Univerza ne opravlja svoje naloge
Dr. Matej T. Vatovec je povedal, da je zelo pomembno, da se mladi s podobnimi cilji združujejo, kar se je po njegovem mnenju v Izoli dogajalo v MI klubu in Shoto klubu, ki sta družila mlade tako na področju kulture, kot tudi na ostalih področjih, oba pa sta morala zapreti iz podobnih razlogov. Tako, kot se je pred enim mesecem zgodilo s koprskim MKC-jem, ki je igral pomembno vlogo na tem področju v Kopru. Na vprašanje, kakšna je vloga Univerze na Primorskem, na kateri je bil tudi zaposlen, pa Vatovec pravi tako: “Vprašati se moramo, kaj Univerza ni bila. Ni bila institucija, ki bi zagotavljala osnovno socialno infrastrukturo za študente, torej študentske domove, osnovne pogoje za študij, kot so čitalnice in tako naprej. Vodstva Univerze na Primorskem od samega začetka do danes pa so se vedle podobno, kot se vedejo tajkuni, ko so prevzemali podjetja. Torej, prišli so na oblast, začeli so finančno izčrpavati Univerzo in jo po-
dredili tržni vlogi in danes vidimo neuspele gradbene projekte, kot so kampus v Livadah in Sonce v Kopru. V prvi točki je torej Univerza zgrešila svoj osnovni namen, torej da študentom omogoči, da delujejo kot študentje. ”
Okrogle mize se je udeležila tudi Kaja Cunk s koprskega multime-dijskega centra Pina, ki je omenila rezultate analize Mladih v obalnih občinah. Z raziskavo so namreč ugotovili, da mladi, ki niso zastopani, niti ne participirajo v družbeno političnem življenju. “Poudariti pa moramo, da ima Izola še posebej izrazito podpovprečno število mladih, le 14.2 odstotka je namreč mladih med 15 in 29 let, medtem ko ji je v Obalno-kraški regiji 16 odstotkov, v Sloveniji pa 16.8 odstotkov. In ko smo pridobivali podatke s strani Občin je bilo zanimivo, da so potrebovali kar dva meseca, da nam jih priskrbijo, kljub temu, da je ena oseba stalno delala na tem, kar pomeni, da z njimi do sedaj niso operirali, kot tudi niso imeli vpogleda v starostno strukturo zaposlenih pri javnih delih. ”
Kje se lahko druži izolska mladina?
Slišati je bilo tudi, kako je Izola edina Občina na obali, ki nima nobene mladinske organizacije, niti organizacije, ki bi povezovala Občino z mladimi. Nenazadnje je kot domača gostja bila prisotna Petra Božič, vodja programa Art kina Odeon, ki je poudarila ravno to, da kino pač ne more nadomestiti prostora za druženje mladih, vseeno pa je trenutno še najbližji temu, sicer pa, je še omenila, zaenkrat to vlogo igra prav Riiba. Cunkova je še poveda-
la, da so “nevladne organizacije, naprimer mladinske organizacije, nastale zato, da povezujejo ti dve strukturi, torej mladino in oblast. In če vzamemo kot primer ravno to analizo, na kateri so sodelovale vse Občine, ko smo jo pripravljali smo vse stranke, ki delujejo v takšnih in drugačnih odborih in občinske predstavnike povabili na osebne sestanke in na predstavitev raziskave. Torej tako vsem županom, kot tudi vsem ključnim ljudem na področju mladine. Odzvali so se vsi, le iz Občine Izola ni bilo nikogar. Težko je, da Občina sama prepozna stisko mladih na tem področju, zato pa potrebuje določene nevladne organizacije. Ampak, če te organizacije izvajajo neke programe in vsebine, ki jih potem v inštitucijah niti ne preberejo, je posledica, da so mladi nezadovoljni z nevladnimi organizacijami, ki teh projektov zaradi tega ne uspejo realizirati. Konkretno še alarmanten primer Izole: ko smo preverjali varnost mladih žensk v mestnih središčih, smo v Izoli identificirali dva primera posilstev, ki nista bila prijavljena. In tudi na to smo opozorili Občino pa spet ni bilo odziva. Zato se mi zdi, da takrat, ko nevladne organizacije opozorimo župane z vsemi analitičnimi podatki, ki jih zaradi strokovnega kadra premoremo, je odgovornost oblasti, da se na to odzove in se temu posveti, ker jeza to profesionalno plačana."
Izolski podžupan Gregor Perič, se je tudi spraševal, kdo pa je tisti, ki sproži neke postopke. “So to mladi, ki se samoorganizirajo, ki dajo pobudo ali predlog? Je to lokalna skupnost, ki pove, kako bo nekaj potekalo? O tem imam resne dileme, saj sem od vedno bil navajen delati od spodaj navzgor. In ugotavljam, da kadar je ideja dobra, kadar je dobro strukturirana, kadar ima podlago in za seboj skupino ljudi, ki je zagreta in ima voljo delati, potem je prisoten tudi posluh Občine.”
Preveč podpiramo ljubiteljsko kulturo?
Na okrogli mizi so med drugim govorili tudi o vlogi profesionalnih in ljubiteljskih kulturnih delavcev, predvsem pa je bilo jasno, da imajo mladi, pa tudi manj mladi veliko vprašanj in predlogov. Izola se kot turistično mesto sicer dobro razvija, ponuja pa tudi vedno več takšnih in drugačnih kulturnih dogodkov, ampak dejstvo je, da mladih v tej enačbi ni opaziti.
AM
Kino otok

Otok je dal več kot je obljubljal
S projekcijo filma Poštarjeve bele noči se je v nedeljo zvečer sklenil 11. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola dnema. Izbor filmov pa se je s programom Otok v Ljubljani že preselil v Kinodvor in Slovensko kinoteko. Festival je dal več kot je kazalo na začetku.
Nagrajeni film Andreja Končalov-skega, Poštarjeve bele noči (Belje noči poštalona Alekseja Trjapicina, 2014), ki ga je pospremila njegova soscenaristka Jelena Kiseljova, je predstavljal še zadnje dejanje izolskega dela festivala. Od slovesne otvoritve v sredo, 3. junija, so se v festivalskem programu zvrstile projekcije več kot 123 filmov iz različnih krajev in časov, različnih vsebin, žanrov, predznakov in zvrsti.
Ob otvoritveni slovesnosti je festival združil tri sklope posnetkov zahodne fronte, ki so bili skoraj stoletje izgubljeni v arhivih francoske vojske, in glasbeno spremljavo, ki jo je dvanajstčlanska džezovska zasedba Insium pripravila prav za Kino Otok. Izjemno zanimanje so poleg letnega kina na Manziolijevem trgu vzbudili filmi sekcije Video na plaži, ki se je razvila v živ prostor ustvarjalne energije in izmenjave, kar potrjuje radovednost publike in kakovost del mladih avtorjev. Hkrati je filmskovzgojni program Podmornica - Otok za mularijo z obiskom več kot 650 otrok na šolskih projekcijah prispeval pomemben delež k nacionalnemu programu za filmsko vzgojo v Art kino mreži, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo.
MI!
Tudi za strokovno javnost
Program, tako filmski kot spremljevalni, je tako nagovoril kar najširšo publiko različnih generacij in zanimanj ter se skupaj z vsebinami, namenjenimi filmskim strokovnjakom, zlil v festivalsko celoto. Profesionalcem je bila med drugim namenjena strokovna delavnica s svetovno priznanim strokovnjakom za scenarije in mentorjem scenarističnih usposabljanj, Miguelom Machalskim, ki je pripravil še seminar za najširšo javnost.
Na 11. izdaji Kino Otoka so gostili tudi režiserje in druge ustvarjalce enajstih celovečernih filmov ali programov kratkih filmov s programa ter številne avtorje kratkih filmov sekcije Video na plaži.
;
Kino Otok so obiskali tudi: direktorica Mednarodnega filmskega festivala v Reykjavlku Hronn Marinosdottir, selektor kratko-metražne sekcije tržaškega festivala Science+Fiction, Luca Lui-sa, izvršni direktor in vodja Kina Europa, Zagreb, ter predsednik Hrvaške mreže neodvisnih kinematografov, Hrvoje Laurenta, ter številni predstavniki partnerskih in sorodnih organizacij, kar izkazuje odprtost Kino Otoka za povezovanje in razvijanje obstoječih pobud, hkrati pa željo po ustvarjanju prostora za nastanek novih.
Otok v Ljubljani
Priložnosti za ogled nekaterih filmov otoškega programa pa z zaključno slovesnostjo še ni konec. S projekcijo filma Poštarjeve bele noči nocoj ob 21:30 ljubljanski Kinodvor odpira letni kino Kinod-vorišče. V sklopu programa Otok v Ljubljani se bodo v naslednjih dneh v Kinodvoru odvrteli še: Vrnili se bodo travniki, Theeb in Fe-lix, v slovenski kinoteki pa se bo odvrtela Okoliščina.
3 T S -
Več od pričakovanj
Letošnji Kino Otok na prvi pogled ni obljubljal presežkov. Pravzaprav se je zdelo, da so program sestavili nekako na silo, čeprav selektorici, Varji Močnik, tega ne bi pripisali. Pa vendar se je zdelo, da so izbrani dokumentarni filmi pravzaprav rešitev v sili ob pomanjkanju boljše ponudbe filmov iz novejše filmske bere. Na koncu se je pokazalo, da so prav dokumentarni filmi festivalu dali neko novo, zanimivo podobo, obisk filmov je bil zelo dober, odzivi tudi zelo pohvalni. Če k temu dodamo še bogato bero zelo kvalitetnih filmov na ostalih prizoriščih, ki so bili prav tako dobro obiskani, potem festivalu, vsaj vsebinsko ni kaj očitati. Tudi organizacijsko je vse potekalo veliko mirneje kot doslej, tako kot je za mediteran tudi prav.	d.m.
Otok je bil tudi izolski
Letošnja izvedba festivala Kino Otok je bila morda še najbolj izolska doslej. Poleg veterana eksperimentalnega filma, Davorina Marca, ki je s svojim filmom, Piknik, sodeloval med projekcijami Video na plaži, smo Izolane našli tudi med nastopajočimi v spremljevalnem programu. V Galeriji Apeiron so pripravili avdiovizualni projekt Spectrum v izvedbi umetnika Parideja Di Stefana v sodelovanju s kitaristom Elvisom Šahbazom. Na Verdijevi ulici smo videli umetniško raziskovanje Davideja Sacca in Agate Tomšič, v gleriji Plač Izolanov je festival popestrila fotografska razstava Remigia Grižo niča, na svetilniku pa sta enega od večerov elektronske zvoke in live vizualije, kot del projeta Valovanja iz Riibe, spremenila Jesusonecstasy (Mitja Cerkvenik) in Chupa (Ajoša Mislej), s svetlobnimi vizualnimi eksperimenti pa duo IZLAND (Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav) . Seveda so bili Izolani tudi med ponudniki ekzotične in domače hrane ter pijače pa tudi med prostovoljci je bilo kar nekaj domačih mladih ljudi.
JZOLSKI

E
• •
• Dobrodelna dražba

• •
Ribja kantina Ribica 18.6. 2015 ob 19. un
Letošnja dobrodelna dražba "Izolski umetniki za otroke" je nekaj prav posebnega, saj hkrati obeležuje tudi našo petnajsto obletnico Zvezdic. Tudi tokrat so nam na pomoč priskočili izolski (pa tudi ljubljanski) umetniki, z izkupičkom pa bomo subvencionirali otrokom iz ekonomsko šibkejših družin kosila in taborjenje v času poletnih počitnic, z morebitnim preostankom pa bomo preuredili in posodobili naše igrišče na dvorišču stare italijanske šole.
Vsa dela, ki bodo na dražbi, bodo od srede, 10.6. razstavljena po izložbah trgovin in lokalov na Ljubljanski ulici, tako da si jih lahko ogledate tudi v živo.
Vabljeni!
1 Nenad Atanackov
„Konj“
Akril, obrnjena tehnika, pleksi glass 30 x 50 cm
Izklicna cena: 50 EUR
5 Janja Sever Gombač Jajčna tempera na karton Izklicna cena: 40 EUR
2 Mira Puhar
»Tris“
Lepljenka - kamen, karton Izklicna cena: 20 EUR
6 Matjaž Bornšek
»Morski konjiček"
Ročno oblikovano steklo izklicna cena: 50 EUR
3 Teira Ušaj »Svetilka"
Keramika
Izklicna cena: 20 EUR
7 Nataša Škrjanec
»Blazinica za razvajanje" Izklicna cena: 25 EUR
4 Marko Zelenko
»Obraz"
Risba s tinto A3 format
Izklicna cena: 50 EUR
8 Marjan Motoh
„Sam“
Litografska jedkanica, 40*50 cm Izklicna cena: 50 EUR
9	Paride di Stefano
»Studio per metamorfosi" Olje na platno Izklicna cena: 150 EUR
10	Vahida Puhov
»Val"
Izklicna cena: 50 EUR
11	Vojko Gašperut
»Soline"
Olje na platno Izklicna cena: 150 EUR
12	Mira Puhar
»Plesalca"
Olje na platno Izklicna cena: 60 EUR
13 Vahida Puhov „0ljka"
Izklicna cena: 50 EUR
14	Ivan Stojan Rutar
olje na platnu Izklicna cena: 150 EUR
15	Oskar Jogan
»Cerkniško jezero" akril na platno, 40 x 50 cm Izklicna cena: 100 EUR
16	Vojko Gašperut »Bele rože"
Akril na platno, 25 * 40 cm Izklicna cena: 150 EUR
17 Milenka Arsenov
»Igre je konec" Izklicna cena: 50 EUR
18 Sandra Kocjančič Verižica z obeskom Srebrna pletena žica s sivo perlo Izklicna cena: 60 EUR
19 Milan Obradovič Karp
»Nočna kronika"
Olje na platno, 40 * 40 cm Izklicna cena: 250 EUR
20. Helena Motoh
Komplet s šatuljo Izklicna cena: 20 EUR
21 Helena Motoh
Pladenj z zapestnicami Izklicna cena: 20 EUR
22 Zorko Dežjot
Jz 33“
Akril na platno, 50 x 70 cm Izklicna cena: 150 EUR
23 Suzana Grižon
»Tramontana"
Akril na platno Izklicna cena: 20 EUR
24 Katja Smerdu
»Paesaggio"
Risba
Izklicna cena: 50 EUR
25	Jože Motoh
»Spomin na staro drevo" Risba 6 scan Izklicna cena: 50 EUR
26	Jože Motoh »Struktura 1"
Risba & scan Izklicna cena: 50 EUR
27	Barbara Motoh
»Poljub"
Risba
Izklicna cena: 20 EUR
28	Davorin Marc
»Skozi"
Posredni ploski tisk Izklicna cena: 70 EUR
četrtek
18.00	knjižnica Znanstveno-raziskovalnega središča UP, (Garibaldijeva 1, Koper)
okrogla miza
»MEDKULTURNO POVEZOVANJE NA KRILIH PRAVUIC«,
O pravljicah kot nosilkah kulture, medkulturnih stikih in sprejemanju drugačnosti se bomo pogovarjali z Nado Čupkovid, Dijano Harčevič Čatič, Veleno Karimovo, VVusiano Klobasa, Violeto Matijevič, Aine Lee-Pedersen, Sasikalo Perumal, Bogdano Pire:, Tijano Račič in Edito Svraka, predstavnicami različnih kultur, ki živijo v Slovenski Istri. Dogodek bo povezovala dr. Mateja Sedmak.
19.30 Galerija Alga Izola
otvoritev razstave kdlu UKjzoia Javna umetnost 3 - otvoritev Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Oskar Jogan, Edo Lesjak, Mira Puhar in Vahida Puhov. Mentor: univ. dipl. arh. Teo Tavzelj
12.6.	petek
19.00	Manziolijeva palača
ZGODOVINA IN GLASBA
Enzo Hrovatin z bandom in Silvano Sau bodo predstavili deset priredb, ki so zaznamovale različna obdobja ZO.stoletja.
12.6 petek in sobota 13.6.
19.00 Staro izolsko mestno jedro
13. Praznik oljk, vina in rib
Na izolskih ulicah vas bodo, kot vsako leto, pozdravili lokalni pridelovalci oljčnega olja in domačih vrst vin ter ponudniki drugih kulinaričnih posebnosti Slovenske Istre, predvsem morskih jedi. Poskrbljeno bo tudi za pestro glasbeno spremljavo.
V primeru slabega vremena se prireditev prenese na 19. in 20. junij.
18.00 Kulturni dom Izola
Predstava Gledališča STEPS Izola v režiji Zvonke Radojevič Mali Strah Bav Bav Mali strah Bav Bav mora vsak dan v šolo, kjer se pri strahovadbi uči strašiti ljudi. Neuspešno. Preveč se jih boji. Ja, prav ste prebrali: strahec se boji ljudi!
In nekega dne pridejo ljudje prav v njegovo hišo. Z gusarjem na čelu!
Bo mali strahec premagal veliki strah in rešil Magdalenko?
17.6.	sreda
19.00	Kulturni dom Izola
18.6.	četrtek
21.00	Art kino Odeon Izola
Letna produkcija Plesni studio L A I: Lainarija 2015
Macondo
Režija: Sudabeh Mortezai Igrajo: Ramasan Minkailov, Aslan Albiev, Kheda Gazieva...
K_________________________________________
Galerija Alga
V četrtek 11.6. ob 19.30 vas vabimo na otvoritev razstave
KDLU LIK Izola
Javna umetnost 3
Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Oskar Jogan, Edo Lesjak, Mira Puhar in Vahida Puhov. Mentor: univ. dipl. arh. Teo Tavželj
Galerija Plač LjuBijlria
razstava fotografij Izolanl S SrCeiD avtor fotografij
Remigio Grižonič
Galerija Drat Ljubljanska ulica razstava
"MAKEDONSKI RUBIN V SODOBNEM NAKITU"
Galerija Insula
spominske razstave ob 80. obletnici rojstva
Zvest Apollonio (1935-2009)
Galerija Insula v Izoli
Palači Gravisi - Buttoral v Kopru
Galeriji Sq-Art v Kopru
Studiu Galeriji Gasspar v Grožnjanu / Hrvaška
7-ff-fiCrCC<>h 'o
Manziolijeva palača Izola
razstave grafik na temo posvečenih morje in narava
COLORI PRIMARI
Kavarna Zvon Razstava CARMEN ROJC
Mestna knjižnica Izola
Razstave v juniju: Zdenko Bombek: fotografska razstava Obrazi Izole. Iz fotografij je moč spoznati, kako se je podoba mesta, Izole, v razmiku več desetletij urbanistično spremenila. Društvo za cerebralno paralizo Sonček Koper razstavlja ročne izdelke, narejene v njihovi delavnici v dnevnem centru na Markovcu.
POPRAVEK
Med pripravo mesečnega programa za mesec junij se nam je na naslovnico letaka zatipkalo GUGNiO namesto GIUGNO. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.
Center za kulturo, šport in prireditve Izola
RETTIFICA
Nel programma delle manifestazioni per il mese di giugno, la pogina iniziale del pieghevole presenta un errore di battitura: GUGNIO invece di GIUGNO. II Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola porge sentite scuse al pubblico per l'errore verificatosi nella pubbli-cazione.
Hangar bar
13.06	M.O.R.T.
18.06	Jam Session
19.06	Adna (indie rock - Berlin)
IZKORISTITE POSEBNO PONUDBO IN SERVISIRAJTE VAŠO
KLIMATSKO NAPRAVO PO AKCIJSKI CENI 30 €!!!
((C 041805 780)

www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
■ četrtek, 11.6., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave KDLU LIK Izola JAVNA UMETNOST 3 (org.: KDLU LIK, CKŠP Izola, JSKD Ol Izola). Vstop prost.
•	petek, 12., in sobota, 13.6., od 19.00, staro mestno jedro: tradicionalni, že 13. PRAZNIK OUK, VINA IN RIB Vstop prost.
•	torek, 16.6., ob 18.00, Kulturni dom Izola: predstava Gledališča STEPS Izola
MALI STRAH BAV BAV (org.: STEPS, JSKD 01 Izola, CKŠP Izola). Vstop prost.
•	sreda, 17.6, ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesnega studia L Al LAINARIJA (org.: PS L A I, CKŠP Izola, JSKD Ol Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola.
NAPOVEDUJEMO...
•	petek, 19, in sobota, 20.6, ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija KUD BALERIMA (org.: KUD Balerima, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice so na voljo pri KUD Balerima.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 30.6. je na ogled razstava slik in kipov KDLU LIK Izola: JAVNA UMETNOST 3. ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 11, petek, 12, torek, 16, in sreda, 17.6, ob 19.00, sobota, 13, in nedelja, 14.6, ob 21.00: psihološka drama PHOENIK;
•	četrtek, 11, petek, 12, in torek, 16.6, ob 21.00, sobota, 13, in nedelja, 14.6, ob 19.00: avstrijska drama MACONDO;
•	ponedeljek, 15.6, obl 9.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: tragikomedija CENA SLAVE;
•	ponedeljek, 15.6, ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec SOL
ZEMLJE;
•	sreda, 17.6, ob 21.00: komedija TAKŽNA PAČ JE
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitoti/
www.facebook.com/kulturnicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
UP www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051 /394133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 17.00-20.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/3% 283: e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30.
MANDK/^Č 11
Spomladi cveti tisoč cvetov
Pomlad, natančneje prehod iz pomladi v poletje je čas, ko kulturna društva pripravijo svoje letne produkcije, pregled tega, kar so počeli celo šolsko leto, oziroma sezono.
Tako se bo prihodnjo sredo, 17. junija, ob 19.00 uri, v Kulturnem domu Izola z letno produkcijo, poimenovano Lainarija 2015, predstavil izolski Plesni studio LAI.
Plesni studio LAI - studio za sodobni ples, plesne delavnice in odrsko produkcijo združuje ljubitelje in ustvarjalce sodobne scenske umetnosti. LAI že več kot 30 let goji sodobni ples v mestu Izola in na slovenski Obali. Predstavlja tradicijo sodobnega plesa, ter permanentno izgradnjo plesalk in plesalcev. Plesne delavnice potekajo na različnih starostnih stopnjah vse od malčkov, preko mladih do odraslih. Pedagoško - ustvarjalno delo temelji na razvijanju znanj in ljubezni do umetniškega plesa. V programih studia vedno najdemo izobraževanja v različnih plesnih tehnikah, gibalno - ustvarjalnih delavnicah in na področju koreografskega raziskovanja.
V
V. . *** -

Z
Četrtkov večer Pri spini
Vreme bo lepo, četrtek bo, torej se bo Pri špini spet dogajalo. Tokrat bo večer v znamenju poezije pospremljene s klavirjem in še kakšno dodatno improvizacijo za povrh.
Tudi tokrat bomo obiskovalci kaj primaknili za nastopajoče, predvsem pa zase, saj to pomeni, da se bodo četrtkovi večeri presenečenj nadaljevali. Nekatera presenečajo celo nas.Kdo ve, morda pa bo to prav današnji večer.
M.O.R.T. v Hangarju
V soboto, 13.06 bodo v izolskem Hangarju nastopili izvrstni M.O.R.T., punk blues skupina iz Sinja. Greh bi jih bilo zamuditi.
LAI redno pripravlja odrske produkcije na katerih je gib, ki ga postavi pred občinstvo, vedno vez med ustvarjalnostjo, učenjem, izrazom in umetnostjo. Ustanoviteljica in umetniški vodja studia je koreografinja Lilijana Ujčič. Tudi tokrat se bo oder ponovno polnil in praznil na izvirno domiseln način... Vstopnice v vrednosti 5 E ur, bodo na voljo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma Izola.
Strokovni obisk v Parenzani
3. junija smo v muzeju Parenzana imeli na obisku 25 članov Inženirske zbornice Slovenije. Pokazali smo jim našo lokomotivo P3, pripravili predavanje o Parenzani in jim razkazali muzej. Z nami so ostali dve uri in pol. Še posebej jih je zanimala novo nastajajoča zbirka o ribištvu in konzervni industriji.
Dan po obisku so nam pisali: Spoštovani gospod Gombač, naj se vam najlepše zahvalim za včerajšnjo čudovito predstavitev lokomotive, Parenzane in muzeja, ki ste jo pripravili za člane Inženirske zbornice Slovenije. Vsi smo bili zelo navdušeni. Verjamem, da se k vam še vrnemo; ali skupaj ali
pa zasebno. Glas o vas bo šel naprej. Članek o Parenzani, skupaj z vsemi zanimivostmi bomo napisali za IZS-jevo glasilo, ki izhaja 4-krat letno.
Pripis uredništva: Morda pa bo ta zapis vzpodubil tudi kakšnega Izolana da bo, sam ali s svojimi turisti, prišel pogledati, kaj vse se skriva v našem edinem izolskem muzeju.
Modno proti koncu šolskega leta
V maju je modno obarvan zaključek šolskega leta Osnovne šole Livade, napovedala samostojna razstava naše šestošolke Kaje Žefran. Predstavila se je z modnimi skicami. Serija skic je izrisana s pasteli, večina modnih kreacij pa je izvedenih v zanimivi kombinirani tehniki, kjer Kaja narisane modele izreže in umesti v kolaž, kjer blago prišije na podlago-papir. Domiselna likovna izvedba, nam tako da vpogled v kroj modne kreacije, hkrati pa lahko tkanino tudi otipamo.
Z modo pa smo se ukvarjali tudi pri pouku izbirnega predmeta Likovno snovanje 1. Prijavili smo se na natečaj projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah, z naslovom »Iz preteklosti v prihodnost«. Vse skupaj pa se je začelo že prej; v prvi polovici šolskega leta smo obiskali razstavo v MKI »Morje se utaplja!«v okviru projekta MARL1SCO in hkrati sodelovali na delavnici, kjer smo iz naplavljenih odpadkov (PVC plastenk) izdelali zaveso. Nato smo v marcu sprejeli povabilo Komunale Izola k sodelovanju v »Dnevu za spremembe«, in takrat začeli z izdelavo modnih kreacij iz odpadnih materialov. Piko na i pa smo kostumu dodali tik pred zdajci, ko smo mu dali zgodbo in ime. Modno kreacijo »Ledena kraljica« (gre za obleko, ki je v celoti narejena iz odpadnega PVC materiala (plastenk, najlona, silikona, pen,...), sta spremljala še dva kostuma z naslovom »Gospa Novica«,narejena iz časopisnega papirja, ki sta prav tako navdušila takrat prisotno občinstvo.
Z učenci izbirnega predmeta Likovno snovanje 1, smo ponosni na nagrado, ki smo jo 3. junija letos prejeli v Novi Gorici na zaključni prireditvi omenjenega projekta, ki je financiran tudi s sredstvi Švicarskega prispevka in vključenih občin Brda, Tolmin, Cerkno, Pivka, Ilirska Bistrica, Piran, Šempeter-Vrtojba, mestnih občin Koper in Nova Gorica ter Triglavskega narodnega parka. Kot izvajalska agencija projekt vodi Goriška lokalna energetska agencija - GOLEA. Izolska občina v projektu ne sodeluje (op. uredništva). Za nagrado bomo učenci in mentorji OŠ Livade v četrtek odpotovali v Ljubljano, kjer nas bodo vodili po razstavi Smetumet.
Mentorica Ingrid Knez, OŠ Livade
viin	lil A A i i i
Na Osnovni šoli Livade so že tretjič gostle šahovsko simultanko. Tako kot že lani, jih je tudi letos obiskala vrhunska šahistka. To je letos bila mladinska svetovna prvakinja, mlada Laura Unuk.
Na Osnovni šoli Livade smo ob sodelovanju s šahovskima kluboma Izole in Pirana že tretje leto zapored organizirali šahovsko simultanko z eno od vrhunskih šahistk. Lansko leto nas je obiskala velemojstrica in dvakratna državna prvakinja Ana Srebrnič, v torek, 5. maja, pa je bila pri nas mladinska svetovna prvakinja in tudi že članska državna prvakinja, petnajstletna Laura Unuk.
Simultanka se je igrala na sedemnajstih mizah. Igrali so naši mladi šahisti, od 2. do 9. razreda, le nekaterim so bili zraven za vzpodbudo starši ali stari starši. Partije so bile zanimive, najdaljše so trajale tudi eno uro in pol. Laura je petnajstletnica, ki obvlada 680 različnih potez v šahu. Obiskuje 1. letnik bežigrajske gimnazije v Ljubljani, in sicer športni oddelek. Je zelo prijazno dekle in bilo mi je zelo prijetno in sproščeno poklepetati z njo.
-	Kdo te je navdušil za šah?
-	Za šah me je navdušil moj dedek, ko sem bila stara osem let. Takrat mi je tudi prvič pokazal šahovnico in takoj mi je bila všeč.
-	Kako potekajo tvoji treningi?
-	Najprej s trenerjem rešujeva kombinacije in gledava otvoritve, pa tudi druge partije in končnice. Skratka vse, kar je pomembno za šah. Seveda imam tudi fizične treninge.
-	Ali imaš poleg šaha še kakšen drugi hobi?
-	Čeprav mi zaradi šaha zmanjkuje časa za druge hobije, zalo rada rišem in fotografiram.
-	Vemo, da si mladinska svetovna prvakinja. Ali je ta uspeh kaj spremenil tvoje življenje?
-	Mislim, da sem s tem dosežkom postala bolj samozavestna. Nisem več tako tiha, kot sem bila.
-	Kaj je po tvojem mnenju glavna lastnost dobrega igralca šaha?
-	Mislim, da mora biti dober v matematiki.
-	Kateri dvoboj ti je ostal najbolj v spominu s svetovnega prvenstva?
-	To je bil moj zadnji dvoboj na svetovnem prvenstvu, 11. partija, v kateri sem zmagala in s tem postala svetovna prvakinja.
-	Vemo, da veliko zmaguješ, ampak včasih se tudi izgubi. Kako gledaš na poraze?
-	Seveda sem sprva zelo jezna, ampak se sčasoma umirim in si povem, da obstajajo tudi slabše partije.
-	Kakšni so tvoji šahovski cilji?
-	Želim si postati svetovna prvakinja v šahu in s tem velemojstrica.
-	Kot vsi imaš verjetno tudi ti svoje vzornike.
-	Ja, moja vzornika sta moški svetovni prvak Magnus Carlsen in pa ženska svetovna prvakinja Aleksandra Kostenjuk.
-	Ali imaš pred tekmo kakšen poseben ritual?
-	Nič posebnega, le vsakič znova si rečem, da zmorem in si tako dam »korajžo«.
-	In še za na konec. Kaj bi svetovala mladim šahistom?
-	Rekla bi jim, da naj nikoli ne obupajo in naj bodo še naprej pridni in veseli in pa, da če jim je šah všeč, naj nikoli, nikoli ne obupajo.
-	Hvala za tvoj obisk v Izoli in
veliko športnih uspehov še naprej.	Marja Čendak, 9. a
Ostržkov pohod na Kokoško
Urejanje plaže na Svetilniku
V	sklopu vzdrževalnih del bo Komunala Izola na plaži Svetilnik uredila površino z nasipom proda. Poseg preprečuje nevarnost zdrsa zaradi spolzke podlage. Dela so ocenjena na 20.000 evrov.
V	ponedeljek so pričeli z opaževanjem roba plaže, ki mora biti izveden
v izogib odnašanju prodca. Rob plaže bo izveden predvidoma do srede. Po zaključku roba se prične nanašanje proda. Vsa dela naj bi bila zaključena do konca tedna.	szj
Kot vsako leto smo se tudi letos Ostržki udeležili že tradicionalnega 12. pohoda na Kokoško.
Tako se nas je kar nekaj bivših in sedanjih otrok skupine “Ostržek”, vrtca Mavrica Izola, skupaj z Majo in Karin, dobilo na Kozini, v nedeljo 31.05.2015.
Vsi veseli,da smo se nekateri videli po dolgem času in polni pozitivne enegije, smo se podali na nepretežko pot. Imeli smo celo dopoldne, da smo obujali spomine na "Ostržkova” brezskrbna leta, razigranost, nagajivost... lepe trenutke preživete skupaj.
Na samem cilju pa so nas čakali že tradicionalni "kokoškini piškoti”, ki so po vseh teh letih postali že naš zaščitni znak.
Preživeli smo en lep nedeljski dopoldan, posijan s polno smeha in dobre volje v upanju, da se naslednje leto spet vidimo.
Ko enkrat postaneš Ostržek, ostaneš Ostržek za vedno!
Katarina Felluga
Četrtek, ll.junij 2015, št. 1107	KAPUČINO ŠPORT
Sinanbegoviču kar tri medalje iz Riminija
Nogomet
Ajdovščina : Izola 2:1 (0:0)
Ajdovščina, 06.06.2015 ob 16.30, gledalcev 800
MNK Izola: Lalič Goran, Godnič Matej, Novak Luka, Vatovec Rok, Vidakovič Dražen, Peroša Matej, Božič Marko, Mihailovič Nik (Gavrič Sanjin 60’), Božič Boštjan (Finkšt Niki 82’), Stipaničev Ivo, Zemljak Matej (Kotnik Andrej 67’)
Strelci: 1:0 - Tomažič Tadej (78’), 1:1 - Peroša Matej (88’), 2:1 - Vidmar Nejc (93’, llm)
Borbena igra naših fantov vse do konca. Razočaranje? Ogromno.
Jadranje
Vesna Dekleva Paoli s sinom Erikom četrta
Južnoevropsko prvenstvo razreda Sloka in portoroški pokal za jadrnice Dinghy 12’ sta se končala z dvojno italijansko zmago. Najboljšo slovensko uvrstitev je v konkurenci 31-ih krmarjev dosegla Vesna Dekleva Paoli. Trikratna olimpijka se je regate udeležila z 9Tetnim sinom Erikom, ki je bil zadolžen za odštevanje časa in upravljanje jadra. Svojo prvo skupno regato sta sklenila na 4. mestu.
Udeležencem tekmovanja, ki ga je gostil Jahtni klub Portorož, peklenska vročina ni prišla do živega, saj je 14 Slokinih posadk in 31 krmarjev enoseda Dinghy 12’ hladil blag maestral oziroma zmerna burja. Ta je na regatnem polju med Bernardinom in Cr-venim vrhom poskrbela tudi za nekaj spektakularnih prevračanj in to v najbolj kritičnih trenutkih, ko se je odločalo o zmagovalcih regate. Z muhastim vetrom sta imela še najmanj težav Pietro Fantoni in Marinella Gorgatto, ki sta podobnih razmer vajena iz domačega miljskega zaliva. V šestih preizkušnjah sta ciljno linijo trikrat prečila prva ter naslov južnoevropskih prvakov v dvosedu Sloka osvojila s prepričljivo prednostjo šestih točk.
V kategoriji Dinghy 12’ je bilo bolj pestro, ker so se jadralci med vožnjo v krmo prevračali kot domine. Lovljenje ravnotežja na nemirni gladini z izvlečeno kobilico se je še posebej teatralno končalo za italijanskega virtuoza, ki se je s premcem zarili v val, nakar ga
je katapultiralo v morje kot lutko iz cunj. Zaradi takih pripetljajev je bil tudi vrstni red do zadnjega negotov, le Marco Durli je navidezno brez težav jezdil na čelu 31-glave flote. Tržičan je v šestih plovih nanizal tri druga mesta in dve zmagi ter najbližjega zasledovalca Massima Schiavona premagal za debelih 18 pik.
Izmed peterice slovenskih predstavnikov je največje presenečenje pripravila Vesna Dekleva Paoli, ki je na regati nastopila skupaj z 9-letnim sinom Erikom. »Tokrat sva prvič jadrala skupaj in če bo priložnost, bova to še kdaj ponovila. Sem sva prišla z namenom, da uživava, čeprav sva se tudi grebla.
Z ozirom na to, da sva bila edina dvočlanska posadka v floti in posledično nekoliko težja in počasnejša od tekmecev, je 4. mesto super rezultat,« je svojega so-jadralca pohvalila olimpijka, ki je bil na startu časomerilec, med regato pa je upravljal z jadrom. Igor Švare je novo jadrnico »Šajeto« parkiral na 21. mestu, medtem ko se je Gianni Gomezel zaradi upehanosti od regatnega polja poslovil pred zadnjo dirko, zadovoljen s 25. mestom v skupni razvrstitvi. Janez Valant se je vdal po četrti regati in polurnem reševanju prevrnjene jadrnice, Dušan Merc pa svojih sposobnosti raje ni precenjeval in se je umaknil v varno zavetje marine še preden je burja začela pometati po zalivu.
Verderber zmagal na Poljskem
Rok Verderber in Klemen Semel-bauer iz JK Portorož sta se ta vikend skupaj s svojim trenerjem Sinišo Hrvatinom udeležila pomembne regate v Dziwn6wu na Poljskem, kjer bo avgusta letos potekalo svetovno prvenstvo razreda optimist.
Regate, ki je predstavljala kriterij-sko regato za Poljsko, se je udeležilo 195 tekmovalcev iz 15 držav. V treh dneh so izvedli devet plo-vov, oba slovenska tekmovalca sta pokazala dobro pripravljenost in dosegla lepe rezultate.
Rok Verderber je zmagal z 29 točkami naskoka pred drugouvrščenim Švicarjem Maxom Walle-nbergom, Klemnu Semelbauerju pa je po prvih dveh dneh kazalo bolje, žal pa mu je v zadnjem dnevu v spremenljivih vetrovnih razmerah zmanjkalo nekoliko športne sreče in je regato na Poljskem končal na devetem mestu.
Namizni tenis
Štiri medalje na Mastersu
V soboto je na Otočcu potekal Ma-sters turnir za mladinske in članske kategorije. Pravico nastopa so imeli tekmovalci in tekmovalke, ki so v posamezni kategoriji uvrščeni na državni rang lestvici med prvih šestnajst. Med njimi je bilo kar enajst tekmovalcev in tekmovalk Arrigonija, kar je največ med slovenskimi klubi. Žal pa se tokrat ne moremo pohvaliti z najboljšimi rezultati. Tudi letos smo namreč na tem turnirju delovali povsem izven prave forme in nekoliko utrujeno. Enostavno se je dolga in uspešna sezona, ki je za nami, pokazala bolj nam, kot našim nasprotnikom.
Kljub vsemu pa smo domov odnesli štiri medalje. Najboljši je bil Matija Novel, ki je v kategoriji mlajših kadetov tesno s 3:2 klonil v finalu proti Janu Jevšniku iz Velenja. Zelo dobro je Matija odigral tudi med kadeti, kjer je tesno, s 3:2, izgubil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Aljažu Frelihu in Mengša.
Tretje mesto med kadetinjami je osvojila Lea Paulin, ki je v polfinalu, po vodstvu z 2:0, tesno s 3:2 izgubila proti Katarini Stražar in Mengša.
Da sodi med štiri najboljše mal-dince v sezoni je tudi tokrat potrdil Erik Paulin. V polfinalu je s 3:0 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Darkotu Jorgiču iz novomeške Krke.
Kickboxing
Sinanbegovič s tremi medaljami iz svetovnega pokala
Minuli vikend se je v italijanskem Riminiju odvil jubilejni, že 20. Bestfighter, ki šteje za svetovni pokal zveze WAKO. Reprezentančne barve je tam zastopal tudi član izolskega klub KiT in v point-fightingu dosegel 3. mesto v kategoriji do 94 kg, 2. mesto v kategoriji nad 94 kg, v disciplini light-contact pa še 2. mesto v kategoriji do 94 kg.
Tarok
Prejšnji četrtek so bile v občini Piran športne igre upokojencev južne Primorske. V ekipnem prvenstvu v taroku je sodelovalo pet trojk. Prvo mesto so osvojili domačini s 13,5 točkami. Odlično drugo mesto je zasedla ekipa DU Jagodje Dobrava z 11,5 v postavi Boris Debeljak (4,5 točke), Ivica Grdič (3,5) in Anton Kosič (3,5). Tretje mesto je zasedel lanski prvak DU Postojna z enakim številom točk (9,5) kot DU Izola, vendar z boljšo razliko. Zadnje mesto so zasedli tarokaši Kopra.
V ponedeljek S.junija so tarokaši Izole odigrali 22.turnir v taroku za posameznike. Maksimum 6 točk je osvojil Boris Debeljak z razliko +1047, drugo mesto je zasedel Bogo Strohsack s 4,5 točkami in razliko +586. Enako število točk je osvojil tudi Vladimir Šeti-na, a z razliko +474.
Na vrhu razpledelnice ostaja Marija Bolje z 80 točkami in razliko +3821, na drugo mesto se je povzpel Anton Sevčnikar, ki je zbral 76,5 točk in razliko +7075. Na tretje mesto je zaradi večkratne odsotnosti zdrsnil Cveto Ličen, ki je obstal pri 75,25 točkah in razliki 11602. Četrto mesto je zadržal Boris Debeljak z 71,25 točkami in razliko +4454. Na petem mestu je ostal Igor Meze z 68,5 točkami in razliko +1138.
Tarokaši bodo v juniju odigrali še tri turnirje. V juliju bodo odigrali samo turnir za občinski praznik, nato pa se bodo ponovno zbrali v septembru.
Vreme
Od kod vrtinec na Sončnem nabrežju?
Zgodilo seje v nedeljo, 7. junija, na prelep vroč dan brez oblačka, natanko ob 16,50, Od nikoder, pravzaprav z morja, se je pripodil zračni vrtinec, se sprehodil po Sončnem nabrežju in čez Lonko na parkirišče, kjer je izginil, Vmes je pometal v vodo nekaj senčnikov, dobesedno razmetal art sejem in pokazal, kako neorganizirani smo.
Pravzaprav ni čisto jasno, za kakšne vrste vrtinec je šlo. Dejstvo je, da je prišel z morja in se za vrtinčil vzdolž celega Sončnega nabrežja, toda bil je povsem suh in brez prisotnosti vodnih kapljic, ki sestavljajo takoimenovano “vodno trombo.” Tromba običajno nastane nad toplimi vodnimi površinami in je na videz podobna tornadu, le da so njeni vetrovi manj uničujoči. Trombe se pojavijo, ko nad plastjo toplega in vlažnega zraka, ki se nahaja nad vodno gladino, zapihajo hladni vetrovi. Pogosto se pojavljajo v skupinah. Vrtinčasti viharji so zelo različni in najmanjši se pojavljajo že na prašni cesti, ko veter zvrtinči delce zraka in se ti dvignejo nekaj metrov v višino. Nekateri so tudi večji, ti že lomijo drevje in odnašajo manjše predmete. Vrtinčasti vihar, ki je ob izolsko obalo udaril dobesedno iz nič, saj na nebu ni bilo niti enega oblačka, na morju pa popolna bonaca, je presenetil dobesedno vse. Najprej mlade jadralce, ki jih je prevrnil kot za šalo, potem gostince ob Sončnem nabrežju, saj jim je premikal senčnike, mize in prestrašil goste, največji nered pa je naredil na stojnicah Art sejma, saj je šotore in razstavljene izdelke dobesedno razmetal na vse strani. Nekaj “gazebov,” ki jih je posebej za ta sejem kupila organizatorka, Elena Mendizza, je poškodovalo do te mere, da niso uporabni, v morju je izginilo tudi nekaj izdelkov domače in umetne obrti.
Sladoled je ostal, baloni so odleteli
Potem ko je vrtinec opravil svoje delo na Sončnem nabrežju je nadaljeval pot proti Lonki in prestrašil tam prisotne goste lokala ter mimoidoče, saj je razmetal velika in težka propagandna stojala Izole, mesta umetnikov, nato je pohitel še do sladoleda in vzrak pognal kup tam privezanih balonov, na koncu pa se izgubil med avtomobili na parkirišču.
Koga poklicati?
Seveda gre v tem primeru za neobičajen pojav, ki ga celo v neposredni bližini ni bilo čutiti, zato je tudi jasno, da na kraj dogodka ni bilo nobene od služb, ki so zadolžene za varovanje ljudi in imovine, najbolj pa so prizadeti pogrešali nekoga iz občinskega pristanišča, ki bi odklenil vrata pomolov in omogočil, da razstavljale! iz morja poberejo svoje izdelke. Klic na občinsko inšpekcijsko službo nas je povezal z avtomatsko občinsko centralo, ki je narejena tako, da ni moč dobiti nikogar in šele klic
Iz Centra za obveščanje so nas povezali z občinskim redarstvom in tam so obljubili, da bodo prišli naokoli. Ali so prišli pa nismo preverjali.	d.m.
Marsikaj je končalo v morju
Dan odprtih vrat zbirnega centra
Učenci drugih razredov OŠ Livade so se v petek, 5. junija 2015, na zbirnem centru Izola udeležili Dneva odprtih vrat.
Zaposleni so se z otroki pogovarjali o pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki. Ob ogledu zbirnega centra so prepoznavali vrste posameznih odpadkov, različne materiale ter kako se le-te pravilno ločuje. Učenci so z zanimanjem opazovali delo samonakladalca in ostalih strojev. Vidno presenečeni so bili nad veliko količino odpadkov.
Pogovarjali so se o tem, kako odpadki vplivajo na naravo, kam jih odlagamo in kako bi jih lahko zmanjšali. Kot aktivnost na področju pravilnega ravnanja z odpadki so zaposleni za drugošolce vseh treh izolskih OŠ pripravili zanimivo tekmovanje v ločevanju odpadkov. Po pričakovanju so se vsi tekmovalci dobro odrezali. Za nagrado je vsaka skupina prejela paket razgradljivih vrečk za biološke odpadke in slikanico. Po odlično opravljenem delu so uživali ob sladkem prigrizku in osvežilni pijači.
Navdušeni so bili nad ogledom Centra uporabnih predmetov »Staro za novo« in si z zanimanjem ogledali razstavljeno posodo, oblačila in ostale še zelo uporabne predmete.
Očitno je veliko zanimanja za stanovanja v novi soseki v Livadah in čeprav še ni znano, kakšna bo njihova cena se je nekdo že utaboril pred stavbo, da ga ne bi kdo prehitel.
Učenci so, oblečeni v podarjene majice Komunale Izola, zbirni center zapustili s pozitivnimi vtisi in dogovorom, da bodo skrbeli za pravilno razvrščanje odpadkov in o tem seznanjali tudi druge. Prepričana sem, da se je z ogledom zbirnega centra pri učencih povečala osveščenost glede odgovornega in ustreznega ravnanja z odpadki.	Jasna Pohien

Predzadnja

Padel na pregledu pri Trgu padlih
Na trgu Padlih za svobodo so policisti v nedeljo ustavili voznika osebnega avtomobila, ki se je skušal izogniti policijski kontroli. Pri postopku je bilo kmalu jasno zakaj, saj je vozil neregistrirano vozilo z nameščenimi registrskimi tablicami drugega vozila. Da je bila mera polna, so mu policisti zasegli še tri manjše zavitke prepovedane droge.
Halo taxi 1
Na Belvederju je bil ustavljen voznik BMW-ja, ki je očitno pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest je pokazal 1.08 mg alkohola v izdihanem zraku. Voznik je nadaljeval pot brez izpita v taxiju.
Halo taxi 2
Na parkirnem prostoru je Izločan s svojim vozilom trčil v parkirano vozilo turista, ki je želel ogled policije. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je nesreči botrovala neprevidnost in alkohol. Eden on udeležencev je pot nadaljeval peš, s položnico v roki.
Halo taxi 3
Na Cankarjevem drevoredu so policisti ustavili mladega voznika, ki mu je bilo kmalu žal, da je sedel za volan. Razlog je bil alkotest, ki je pokazal 0,85 mg alkohola v izdihanem zraku. Po obisku pri sodniku za prekrške mu grozi ponoven obisk avtošole.
J*
/


Sezona je že tu
Halo taxi 4
Policisti so na Belvederu med vožnjo pod vplivom alkohola zasačili mladeniča iz Kopra. Alkotest mu je pokazal 0,46 mg alkohola, zato je pot moral nadaljevati z javnim prevozom.
Neuspešen beg Na koncu Izolske obvoznice je voznik mopeda skušal zbežati policistom, vendar mu beg preko gradbišča ni uspel. Mladenič je poskušal pobegniti, ker nima vozniška dovoljenja, pa tudi moped ni bil registriran. Za prekrške so mu policisti izdali položnico ter zasegli moped. Za vožnjo brez izpita pa bo moral še na zagovor k sodniku za prekrške.
Kleti in garaže na udaru Po Livadah se potikajo zlikovci, ki jih mikajo kolesa in mopedi. Ponovno je iz kleti izginilo kolo. Tokrat je neznanec ukradel moško gorsko kolo Giant Talon, rdeče-črne barve, in skuter Piaggio, ZiP 25, temno modre barve.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
-	Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 m2 za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127
-	Prodam ah oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
-	Moški srednjih let, najamem garsonjero 25-30m2, lasten vhod, za daljše obdobje, tel 070
703 004
ODDAMO
-	V centru Izole oddam sončno, opremljeno 3-sobno stanovanje, lahko tudi za daljše obdobje. Inf.: 041 665 591
-	V Ljubljani (Fabianijeva ulica) oddamo dvosobno prenovljeno in povsem opremljeno 42 m2 veliko stanovanje v 2. etaži bloka. Primerno je za par, v bližini so trgovina, pošta, banka, avtobus. Informacije: 041 72 49 48 po 16. uri.
Razno
Prodam leseno pasaro “Anabela”, dolgo 5,5 m, privezano v mandraču. Občani Izole imajo možnost pridobitve priveza. Tel. 041 686 773-
Našli smo papigo
26.5. mi je na Svetilniku priletel na roke majhen papagaj. Mislim da je skobčevka, je modro-rumene barve, po hrbtu sivo grahast. Je zelo domač, živahen in rad je. Lastnik naj me pokliče na 031534815
-	Prodamo dobro ohranjeno vrtno gugalnico razstegljivo v ležišče, tel 031 539 701
-	Prodam pograd ALPLES bukev iz programa TEMPO X. Dimenzije so 2050 x 960 x 1750. Zraven so še stopnice (bukev) s 4 predalniki dimenzije 1100 x 42 x 1560. Cena po dogovoru. Več informacij na 051/33-66-25
Odšel je “muzičar”
Ljubo Tomič
(1946 -2015)
Poslovil se je Ljubo, muzičar, kot smo mu rekli tisti, ki smo električno kitaro vzeli v roke desetletje za njim in smo to vedeli, čeprav nismo točno vedeli, kaj je z njo počel.
Iz njegovih pripovedovanj smo izvedeli, daje snemal že sredi sedemdesetih, daje poznal nekatere največje jugoslovanske in posebej bosanske rock glasbenike tistega lepega obdobja, da je lastnik stare Fenderce in da doma še vedno komponira. “Enkrat mi boš dal eno od tvojih besedil, da skupaj narediva kaj dobrega” mi je namignil vsakokrat, ko sva se srečala. Pa se ni nikoli zgodilo, ker enostavno nisem našel časa za pogovarjanje o glasbi, kar je bila njegova najljubša tema.
Pred leti mi je pokazal video s posnetkom njegove skladbe in zdaj, ko je, po dolgi bolezni, odšel, sem posnetek poiskal in ga poslušal nekajkrat, dokler nisem ugotovil, kako dobro je uglasbil poezijo Pavla Stanišiča namenjeno njunemu rojstnemu kraju Doboju. Prolječa Doboja si lahko ogledate na You tube in zraven poslušate pravi kan-tavtorski nastavek mladeniča iz Doboja, ki je, s svojo glasbo vred, prišel v Izolo, se tukaj poročil in s soprogo Jožico ustvaril družino s hčerko Majo in sinom Markom. Kriva je bila glasba, saj sta se z Jožico, takrat Tomažinčič, srečala na turistični ladji, kjer je igral. V Izoli je odprl obrt, ki zdaj skoraj izumira - rtv servis, takrat pa je omogočala spodobno življenje družine v kateri je glasba doma.
In ob zvokih Markove kitare in saksofona smo se tudi poslovili od Ljubota, pardon, od “muzičara”.	Mef
V SOBOTO BO DAN ZDRAVE ISTRE
Informacijska točka Europe Direct Koper - Capodistria, v sodelovanju s PiNO ter podporo Občine Izola in EU, organizira v soboto, 20. junija 2015, DAN ZDRAVE ISTRE - tržnico ekološke in lokalno pridelane hrane. Program bo potekal med 8.00 in 13.00 v parku Pietro Coppo v Izoli.
Na prireditvi se bodo predstavile kmetije iz slovenske in hrvaške Istre ter društva, ki bodo obiskovalcem ponudila možnost nakupa in pokušine ekološko pridelanih dobrot (oljčno olje, vložene oljke, oljčne likerje, marmelade, ekološki med ...), doma izdelane kozmetike (mila, kreme, pilingi...) ter sezonsko zelenjavo in sadje.
Sodelovali bodo: Ekološka kmetija Mivšek, Kmetija Gramona, Ekološka kmetija Valmarin, Družinska kmetija Olea, Kmetija Poljane, Kmetija Vojvoda, Turistično društvo Šparzin Korte, Eko kmetija Pieruci, Oljčno olje Albin Gec
Za spremljevalni program bodo poskrbeli: Vrtičkarska izmenjava semen, Kotiček za otroke - izdelava semenskih bombic, Kulinarični kotiček, Europe Direct Koper - Capodistria - Info stojnica
Z organizacijo dogodka si prizadevamo k večjemu zdravju v skupnosti, razvoju lokalnega gospodarstva in trajnostno naravnanega razvoja s spodbujanjem pridelave, prodaje in uživanja kakovostne zdrave lokalno pridelane hrane.
21. DOBRODELNA GARAŽNA RAZPRODAJA
Kava Bar Tisa v soboto, 13. junija 2015, ob 9.00 prireja 21. Dobrodelno Garažno razprodajo, ki bo potekala na terasi pred lokalom. Z dobrodelnimi notami, ki jih Kava Bar Tisa organizira že dobrih 5 let želijo pomagati socialno ogroženimi družinami ter jim na ta način omogočiti čim bolj brezskrbne bližajoče se praznike. Hkrati pozivajo vse, ki bi želeli razširiti ponudbo v “garaži” naj prinesejo pripomočke ah izdelke, ki so jim odveč ali jih ne potrebujejo več.
Za simbolično ceno 1 Eur, ki ga bodo namenili v dobrodelne namene, lahko kupite knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in druge izdelke. Dobiček od prodaje bodo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenih socialno ogroženim družinam. Tekom dogodka bo odvijala tudi delavnica za otroke, kjer bodo izdelovali praznične voščilnice.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
.SEM SLISAL,.t>A 7E >IAKAUZAG3A ZA MSTOF W fKEMRA
PRECEJ ZMDm.
.NIC HDKAA.
70 H)I>D ZE POPRAVILU Y WLE^NJ1H DESETIH LETIH..
Prav poseben spremljevalni dogodek letošnjega festivala Kiono Otok je bilo umetniško raziskovanje Davideja Sacca in Izolanke, Agate Tomšič, ErosAntEros, ki z gledališko formo obravnava množico izraznih jezikov. Predstava TranScend - sintetični koncert za izrazni figuri je koncert sintetičnih zvokov in svetlobe, ki se generirajo iz gibanja dveh figur s senzorji na rokah. Predstave trajajo 15 minut, vsako ponovitev si je lahko ogledalo osem obiskovalcev. Glede na interes gledalcev se dogovarjajo, da bi nekaj ponovitev lahko videli tudi v Plaču Izolanov.
Art sejem obeta
Razstavno prodajni sejem domače in umetne obrti ter različnih umetniških del, ki se je prvič predstavil ta konec tedna je bil gotovo popestritev izolske turistične ponudbe. Saj ne, da bi se trlo kupcev, toda kar veliko je bilo mimoidočih, ki so se ustavili ob posameznih ličnih stojnicah in kar zanimivi ponudbi, pa tudi kupcev je bilo nekaj. Seveda pa bi sejem prodajalcem gotovo ostal v še lepšem spominu, če ne bi prišel zračni vrtinec in odpihnil marsikateri izdelek, organizatorjem pa poškodoval nosilce senčnikov. Vseeno pa pravijo, da bodo čez 14 dni spet razpeli svoje stojnice.