j igri I	GLAS NARODA s f^pn
LHMMnaHMj	lisiislonr^Mldh joeUycevT AmerikL 7S' _ž
TELEFON: OHelaea »—3878	Entered m Second Ola— Matter September 21, 1903, rt *he Port Office at Hew York, N. Y.t nnder Act of Oongrai of March 3, 1870	__TELEFON: OHeliea 8—MT8
HO. 167. — &TEV. 167.	NEW YORK, SATURDAY, JULY 7, 1834. — SOBOTA, 7. JULIJA 1934	__VOLUME XUL — LETNIK XUL
V SAN FRANCISCU BO IZBRUHNIL GENERALNI STRAJK
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV SE BO SK0R0G0T0V0 RAZŠIRILA TUDI NA ATLANTSKO OBAL
Centralni odbor 120 strokovnih organizacij razmišlja o prošnji stavkujočih pristaniških delavcev. — Vojaki se smejo poslužiti orožja le v slučaju, če bi bili napadeni. — Poslujoči governer je bil strajkarjem zelo naklonjen, pozneje je pa izpremenil svoje stališče.
Stavkujoči pristaniški delavci so se obrnili na svoje tovariše in jih prosili za pomoč v boju za boljše delavske pogoje.
Centralni odbor 1 20 strokovnih organizacij razmišlja o prošnji stavkar j ev za proglasitev generalnega štrajka. Zaenkrat se še ne ve, kako se bo odbor odločil. Generalni štrajk bo proglašen le v skrajnem slučaju.
Prelivanje krvi noče biti konec. V sosednjem j Oaklandu je bil včeraj ustreljen skozi želodec 27- ' letni stavkar Clayton Miner. Rana je smrtnonevar-na, in njegove smrti je vsak hip pričakovati.
Na onem mestu, kjer so policisti v četrtek ustrelili dva štrajkarja, so postavili delavci častno stražo.
Ves dan so hodili štrajkarji mimo mesta, na ka-i terem je s kredo zapisano: — *'Tukaj je policija u-smrtila dva moža".
Ne oziraje se na bajonete in strojne puške, so položili štrajkarji na dotični prostor ameriško zasta-j vo in šopek rdečih rož.	I
John O'Connel, predsednik centralnega delavskega odbora, je rekel:
Governer Merriam je storil prostaško dejanje,1 ker je mobiliziral narodno gardo. Ta korak je bil' povsem brezpotreben. Governer bo zopet kandidiral, pa se presneto moti, če misli, da bodo delavci glasovali zanj.	4
Vroč boj, ki ga bijejo stavkujoči pristaniški delavci ob pacifični ribali, se bo najbrž razširil tudi na atlantsko obal. Tega mnenja je že vsaj Joseph P. . Ryan, predsednik 1'International Longshoremen's j Association", ki je rekel: — Naših delavcev ob atlantski obali ne bomo pustili delati, ker so ob pacifični oblali isti delodajalci poslali proti delavcem policijo in vojaštvo, dasi naši tovariši ne zahtevajo drugega kot pravične delavske pogoje.
SAN FRANCISCO, Cal.f 6. julija. — Dva tisoči mož narodne garde patrulira danes po pristanišču, kjer so se završili včeraj krvavi boji. Policija je vče- 1 raj streljala na štrajkarje, ki so skušali ovirati stav-] kokaze pri razkladanju ladij.
Stavkar j i so vso noč taborili pred'pristaniščem j in kurili ognje.
— Mi se ne bomo umaknili od tukaj, — je rekel unijski uradnik Ralph Mallen — ampak bomo tudi vbodoče napadali. Pomagale nam bodo druge strokovne orgnizacije, ki bodo proglasile generalni štrajk.
Vojakom je bilo zapovedano, da se smejo poslužiti orožja le v slučaju, če bi bili napadeni ali če bi bil vprizorjen napad na državno lastnino.
Merriam, ki je poslujoči governer države Cali-fornije, je rekel v Sacramento, da je bil sprva strajkarjem zelo naklonjen, vsled včerajšnjih dogodkov je pa moral izpremeniti svoje stališče.
CINCINNATI, Ohio, 6. julija. — Nad tisoč oseb je danes obkolilo tekstilno tovarno Stearns and Foster, v kateri je bil proglašen štrajk. Demonstranti so začeli metati kamenje in so razbili dosti šip.
Leonard Greene, zastopnik strokovne organizacij«^ je rekel, da je bilo med množico le malenkost-
-	Ji J. -	> .	'	- ■
Nemčija se je pomirila, pa samo na videz
PREDSEDNIK NI DIKTATOR
Predsednik je demokracijo rešil in jo utrdil. — Vsled NRA je dobilo delo pet miljonov brezposelnih.
Fart Worth, Texas, 6. julija. — Pravdni svetovaleo N1RA, Donald R. iRkrhbeng, je •označil govoričenje o Roosevelitovi diktsatturi ea veliko neumnost. Rooseveit je demo knalti-čmi snsteaiL še utrdil; četa- ' di tie oib istem času v različnih de-1 želalh kaie Toliko nazadovanje v • diemotkratični -državni' obliki. | •Riich'beirg je imel svoj ^ovor | pred odvetniško zborni-co države, Texas. To je bil prvi njegov govor ; odlkair je ipred neikaj dnevi prevized vodstvo industrijskega ■pomtožnega odbora, katerega jtet vstainovil predsednik 'Roosevelt.	,
Vsled pred»ednik<r\-ih ukrepov j je v tet o3nji pomladi dobilo delo ' pet milijonov brezposelnih fv industriji in trgovini.
Hiehberg je zatrjeval, da ko se prejemki v »poljedelstvu zvišali;' na -tisoče farmersikih -his je bilo ob- ( varovanih prodaje na dražbi. Javna dieila so nanovo 'zaposlila štiri milijone delavcev. Tn s podporo je vlada obvarovtai!«a milijone pred Lafltoto.
Vies -njegov govor je bil poln JwaJle Roosevelt o ve administracije in poslovanja NiRA. Kot pnatvi Rich berg, je še pred 18 /meseci pretil razpadi industrije in financ. Politične revolucije že Sfeoro ni bilo mogoče od vrnit L Toda Roesevelt je obvarovali 'rtarOd pred 'brezobzirnim izkoriščanjem.
DEMONSTRACIJE na HOLANDSKEMl
---7--I
Brezposelni so se zabari-kadirali v predmestju. En delavec je bil ubit in mnogo ranjenih.
I Amsterdam, Holandska, 6. julija. — Delavsko ijxredimestje Am-stnrdanua Hosrdaan se nahaja v
rokah brezposeslaiih in komunistov, ki so se zaprli ,pned ostalim a ba-jrfkaklami. Okraj je ponoči v temi, j ker so uporniki' porezali' žice. Po trgovinah in stanovanjih ropa«jo. i I V HorcLaanu je (prišlo t-dkom dne'vai do več spopadov med policijo m bwtzposellnrmi, toarterim So Be .pridružili tudi komunisti. Brezposelni So postavili barikade, katere je policija skutšlala zavzeti. Po-jlkfrja je nai 'barikade streljala, u-porniki pa so od/govorili s kamenjem in opeko. En delavec je bil libit, sest jih je bilo težko mataje-nih inl imtomgo ranjenih delavcev je bilo prepeljanih v bolnišnice.
Brezposelni so se uprli, ker je mesto znižata podporo. Policija« se ne upa napasti barikad, Iker se boji še večjega prelivanja krvi, česar pa se hoče iziogruiti.
no število strajkarjev. St] nje unije in zvišanje plače pogoji priznala unijo, pla
LONGVIEW, Tex.t 6.
kalo petsto delavcev, ki oljnih vrelcev, podjetniki dolarja na dan.
PRIJATELJSTVO S HAITI JE BILO OBNOVLJENO
Predsednik Roosevelt je napil dobrim odnosa* jem. — Obljubil je, da bo odpoklical vojake.
Cape Haitien, Haiti, 6. julija. — Ko je predsednik Roosevelt obljubil predsedniku otoka Haiti,' Vimeentu, da bo kmalu odipoklicaiii ameriško vojaštvo, je napil popoJ-ni neodvisnosti odnaša jen-« med o-' brtnua rqpubHkaina.	j
Roosevelt je stopil ua suho h križanke "Houston", » kiartero se bo peljati v Paeatfik. Tekom f?vojoga obiska je imel kratek govor — deloma v francoščini — v Union Club ter je pri tej priložnosti re-kel, da bodo ameriški vojalki ea-pustili Haiti tekom šestih -tednov. Izrazil je upanje, dal bodo ameriški vojaki ostali pri .prebivalstvu v opominu kot prijatelji, ki so skušali Haiti ju pomagati. Pozneje je predsednik St-enio Vincent vrnil obisk Roosevelt u ma kri žarki "Houston".
[Roosevelt je ostfal dve uri na su-fram. S •predsednikom Vinomtom se je pel,>ali po uiliciafh starodavne-g-a mesta, katerepra je vstatrtorvil Krištof Koliumb ob vtenožju gorovja. V klubu je predsednik Vincent. izagota rljal Rocseveflt.u prija-telijstvo svoje diežele. Nato pa je predsednik Roosevelt dvignil kozarec ter napil ,r»a) novo prijateljstvo. ki bo zaiperafrenO z odpo^k licem vojakov. Med dnrgim je r*v foel:
— Posebno me veseli priti na Ha rt i. <k«r so odnosa j i m ed obema deželama obnovljeni na podlagi neodvisnosti.
Ko je Roosevelt stopil na suiho, m« je v pozdrav za grmelo 21 strelov. Množiea ga je na i Klici pozdravljala z zastaivara i. I Proti več-eru se je predsednik odpeljal v Puerto Rico.
MODERNIZACIJA ROMUN-SKE ARMADE
Bukarešta, Romunaka, 6. julija. Rnjamrnski naj višji vojni' svet je i pod predsedstvom knadja Karola [skflienil, da (pošlje posebno .vojaško dieleg-ataijo v Pariz, da nakupi francosko vojno opnarvo aa moder-.nizaloijo romunske armade, j Kralj in <genenaii so «a pogoj iza prazrBatnje Rusije staknili zahtevo, da se romunska armada moderno oborloži.
1 Bukarešta, Romunka, 6. julija. Romunski zunanji minister Niiko-la j TitufLescu je v poslanski zibor-niei podal' nattain*Č2*> pojasnilo glede obnovitve dAploraatsk ih odno-»e.iev s sovjetsko Rusijo.
Vsi .poslanci so odfobrarvali priznanje Rusije, raizutni profesorja Cirza in Georg-e Bratianu.
rajkarji zahtevajo prizna-i. Družba bi pod gotovimi č pa nikakor noče zvišati.
julija. — Tukaj je zastav-so zaposleni pri vrtanju jim nočejo plačati po dva
-__ - t
MRS. ANTONIO BO MORALA
UMRETI
Governer Lehman je dvakrat odgodil njeno usmrčenje. — Na električni stol pride prihodnji četrtek.	j
Albany, N. Y., 6. julija. — Gk-r. sodikik Ea.nl H. GaMnjp je odiklonil prošnjo Mrs. Anna Antonio za no-vo sodnijsko obra'vnaA-'o.	j
Mrs. Arena Aratonio je najela Vin četa Saetta in Sama Ferracija,' da -sta umorila ngemega inoža zaradi zavaro^-aJlnine. Vsi trije so bili obsojeni na1 smirt na električnem stolu. Ko so prejšnji četrtek ime- j li \fii trije umreti na eleiktrienem stolu, je Saettaifv zadnjem tre nut- { ku podal izja!\'o, po kateri bi bila M>rs. AntOnio ra/znetena "vsake -krivde. Vsled tepra je. governer Lelhfman najprej prožil usmrtitev za 24 ur. nato pa še iza nadailjnih deset. dni.	,
Njen zagovornik D. H. Prior je , sicer rekel, da bo vložil pritožbo rta (prizivno sodišče, toda njegova (pritožba bo zagrnjena, Asied čie^ar bodo morala vsi trije uanreti prihodnji <«etrtek na električnem stolu v Sini«: Singu.
Ko je M?ns. Antonio izvedela o tem v rtvoji celici, je nizkiikniil« :
— "vedno se nisem odrekla upanju. D?o miio, .pomagaj mi>. Molitev me je rešila prej in reši!« me
bo tudi sedaj.	j
■-- j
MRS. DIONNE JE VSTALA j
i
Corbeil, Out., Kanada, 6. julija. Mati slovitih 'petorčkov Mre. Olive Diomie je z dovoljenjem svojega zdravnika dr. A. Dafoe smela (vstati. Od rojsbva' petorčkov pred 40 dnevti je biila večinoma v •piostelji. iNiefkaj časa je bil« po-ikouci, ko f bili otroci stari dva tedna, te' njeno stanje se je tako po^V .ia»lo, da je mona'la aopet v -posl ijo.
•Dflkiliiee stalno prMooivajo na •teži in vsaka že telita nad 3 funte.
SREČNA IGRALKA
Monte Carlo, 5. julijiai —Ne&a Angležinja je v iig-raindci petkrat aaporedtoma stalila najfvisjo dovoljeno vsoto $66 in je vsak iikra/t dobila ter priaigrala $11,542,. Ako bi ji bilo dovoljeno staiviti celo dobljeno vsoto, bi dobiflia 3 bilijone 527,884,275 dolarjev. Toda ni ni bilo dovoljetno.
GLADOVNA STAVKA NA KUBI
Havana, Kuba, 6. juflija. — Vlada bo preiskala položaj 58 političnih jetnilkov, ki so pričeli gladovno stavko v (kaznilnici Principe. Nialjb^že 'bodo v kratkem izpuščeni rual svobodo.
KRALJ BORIS ZNIŽAL PLAČO
Sofija, Bolgarica, 6. jufldja. — Kraljevi dvor je naznanil, da je kroti j Boris prostovoljno sprejel ponovno znižanje svojih dohodkov v ^orazmierju iz muižatajent plač državnih uradnikov. To je od leta 1930 že tretje snižatnje kraljeve plače.
KURT SCHMIDT JE POSTAL
GOSPODARSKI DIKTATOR
BERLIN, Nemčija, 6. julija. — Kurt Schmitt, ki je minister za državno gospodarstvo je dobil sko- , ro doktatorsko dblast. Iz tega je razvidno, da imajo v Nemčiji odločilno besedo "zmerni elementi " Hitlerjeve vlade. Schmitt lahko naloži neomejene denarne kazni ljudem in zavodom, ki se ne pokore njegovim poveljem.
KAKO JE NEMEC | PREGNAL ŽIDE
Oskrbnik stanovanjske hiše je bil Hitlerjev pri-| stas. — Zide je pregnal ( s stenicami.	|
Chicago, HI., 6. julija. — Oskrb-' nik stanovanjske hiše Joseph Jpier- j ron je 'bil navdušen Hitlerjev pristaš. V hši je staonovaJo tudi vet; . židovskih driKŽin in Fierron jih je sovražil kot stenice. Več tednov I e»j pnemišljetval, kako bi jih pre-j gnak Vsalk dan je bral nemške časopise, ki so poročali, kialko IlkJer V NTemčiji predanja žide in njegova jeza na žide je bila a vsaikini dnem večja-.
Neke noči pa začuti pod kolenom skeleč ivbodljaj in tedaj se mu porotli niiaščevatni ntaikiep. Takoj naslednje jutro je še<1 ua delo. Nabral je neikaj stenic in jih je (pričel rediti. Hranil jih je z j j ostanki iz kuliinje, toda je vedno [skrbel, <la niso jedLe pr^več^
Nekaj dni zatem se- pritoži sta-JnovaCee. Sam; Friedman pri gospodarju hiše. Fishimanni. da je nje-go\-o stanovanje 1 pol no stenic.' Kmalu zatem tie pritoži Mrs. Rae EJdelmani, nato Maurice bevy in I Sacn Ornstein. Pishnnafri ni mog-el i naljti vzroka, zakaj so te nenado-,ma pojavile stenice v tako velikem! številu.
Dobil je družbo za pokonča-va-nje nadikeižnilhi nrrces. q>a v»e nr nič pomiagiallo; stenic je bilo vedno dovolj. Najpreij se je iz hiše iaselrl lve\-y in niemiu sto sledili1 drug-i.
In Pieriron se je zadiavoiljno muzal in smejal. Toda neikega dne je nalpravil veliko niapako. Spri se je 6 svojo ženo Elizabet o in jo eelo udaril. Elizabeta pa) je vedela za možeMo tajnost. Da se nad njim maščuje, pove vse gospodarju Fishtmanu, ki takoj poikiieet poli-orjo. Peienrom je bil aretirainL To-dlal Pierron; je mislil na svojega "fuehnerjaf" in je možato sprejel kazen. Kio jo bil pripeljan v celico, se je izravnal pred paznikom in zafel ica!:
41Heil, Hitler !"	' -
KANCLER DOLLFUSS BO . OBISKAL MUSS0LIN1JA
Dunaj, Avstrija^ 6. julija. — Koma/j se je kanciler Hitler vrrndl s svojega obiska rpni Mussolini ju, ko je Afussolini povabil k sebi avstrijskega 'kanclerja DolMusa. Zanimivo pri tem' ipa je, da bo sedaj DoKifuss šel v Itaildjo s celo €?vojo drtužinlo. Itaflijansiko časopisje sicer taatrjuje, da je bil Dollf ueb povabljen še pred Hitlerjem, da pa se Dodiltf uss iz neznanih ivzroJkov ni tmogeOi odavati temu ^vabilu. Sedaj pa majhni DolCfuss ne more več »trpeti, da no bi izvedel naravnost iz MuBsofcmijevih ust, o čem sta raapnatvijeiai Hitler n Mttesotumni
i« teao sta sklenila ^led-e ^vstri^e,
\
Doslej je bil Selmuitt tisti, ki se je neprestano pritoapn al. da radikali ni člani vlade ovirajo njegovo delo, dočim zairaore sedaj po isvoji volji voditi nemško	o-
darstvo.
Voditelji Nemčije so mnenja, da je "druga revolucija" končna, veskd če^ar tso se s podvojeno silo lotili reši-tove raznih delavskih, i finančnih in političnih problemov.
Vstaja, ki so jo zasnoveAi gotovi radikalni i voditelji, je bila sicer zatrta, ne sme se <pa pozabiti, ; da je v Nemčiji še vedno dva milijona organiziranih nazijskih če-; tašev, ki bodo mogoče preboleli u-smrčenje neikiarterih svojih n-odite-11je v, nikaikor pa ne bodo dop^sti-Jli. da bi brla razpuščena ta velika^ organizacija, ki je bHa docsčej gilav-ua opora vsega Hitlerjevega gihai-nja.
Sean prihajajo nepotrjena poročila iz provinc, posebno pa iz Slez.ije, da so <žid!je in »katoliki zelo vznemirjeni in da vlada na Ba-v&irskom velik nemir.
Židoraka .bitzoja\"na agent ura poroča, da je dobila monakorv&ka ipoliiiijai povelje, da se ne 5me po telefonu drugače govoriti kafkor v jnemrtkem jeziku. Oblasti morajo vedeti, kalkchua) poročila ikrožijo po deželi.
V I^Iensvbivrgu se vrši važno posvetovanje nazi.^kih wditeljev. Tam je 'Rudolf Hess. ki je desna | roka Hitlerja, baje rekel Viktorju , Liitze-ju, novemu štabnemu načelniku niaizijsfcih oetašev:
— Mi vsi vas podpiramo v stremljenju, da obranit« egodovin-jSkio »adogo nazijrfkih oddelik-cm ki i so 'pristno in mogočno orodje Hitlerja.
Usoda Hindenburgovega varovanca von Papena se zaenkrat ie ni odločila. Njegov naslednik bo brez dvorna Goering. PaJpen bo bodisi imenovan za komisarja v Po»-saarja, ali se bo pa iz "tzdnafvstve«-nih ozirov" sp!oh umaknil iz političnega življenja.
OBDOLŽENI BANKIRJI
Detroit, Mich,, 6. jidija. — Posebna potrota je na podlagi batač-ne postave obdolžila 13 bankirjerv iz države Miehiganl, da so kršili bančno postavo. Porotniki so preiskovali okolšoine, fki so vodiie k rveiikemu bančnemu polomju v De-troirtu in dirugib mestih države Miebigiad. Preiskava porotnikov je dognala, da so raivkia-teil j teh bank, mied njimi Holding Company. Detroit Bankers, Company in Detroit Guardian lUnion krivi raerednega poslovanja. Vse te banke se sedaj nahajajo v mkah "konikuorzne uprave.
(Bankirji so obdolaeni. da ^o se dogovorili, da bodo dali napačne« iizjalMe in podatke o poslovanju banke. Najpačna poročila sežejo do leta 1931.
Naročite m na GLAS NAHODA, največji ilownftki dnernik v Mrultnih	§ ^ ^ glj
wam o p a" _
f "Clju Naroda" I 1
Oifart and Published by ^ WnWO PUBLISHING COMPANY
_ _	t.	I . iA Corporation) * ' ^
.	i	Z* Benedlk, Treaa.
■ i i .. __
IJ« « tmstne« «( the corporation and addresses of above officers: ' " Mlfc ate—S.	gwwgh of Manhattan.	Now Ywfc qfr; N. Y.1
V	"6LAS NAKODA"
" r' r	(Vtite «f the People)'
IwJ Bmj X>ay Except Sundays and* Holldiys
|»} <*lo late Tslia aa Amarlbo la 55a New Xerk sp celo *to...... I7.QQ,
lUaade .................90.00 za poi leta ................... ^.^p-f
leta *....................$3j00 Za Inozemstvo m celo leto......$7.00
»t*..................fijfo Za pol leta ....................jftgo
_Subscription Yearly |6.00
__Advertisement on Agreement_
Naroda" labaja vsaki dan itviemSi nedelj In praznikov._
itaflsl bees poflplga ln .oaebtyosU se ne pri občuj«jo. Denar naj se blagovoli Many Order. Pri spremembi lpaja naročnikov, prosimo, da se todi peeiioje tfrramife d a mani, da bttreje najdemo naglovnlks. *%UAB -NAHODA", Sli W. 1Mb Street. New Yark. N. Y. | |	Telephone: CHelaea ž—3878__. "
J ^# ' MADAME CURIfi ^ ~ .
y zgodovini znanosti zavedno zapisano ime Marije Curie.
3>vaintri<ieseti let je poteklo izza časa, ko sta ona in, njen soprog Pierre imela svojo delavnico v leseni bajti pri Pariru. Na stari plinovi peei sta delala poskuse. Po dolgotrajnem trudu se jima je posrečilo odkriti zagonet-kovino — radij.	«
Ta dogodek je popolnoma preobličil eksperimentalno z^noet- ter doyedel do nadaljnifc važnih odkritij.
Pierre Curie je dovolj dolgo živel, da je obenem s svojo ženo dobil Noblovo nagrado. Kmalu nato je bil u-smrčen v avtomobilski nesreči. ^
Njsgova vdova je nadaljevala začeto delo, dobila ponovno Noblovo nagrado ter slednjič postala žrtev skrivnostne .kovine, ki jo je razk^iia,
Madama Ourie je bila čaščena po vsem svetu ter je
bila večkrat turii v Ameriki.	'
Andrew Carnegie ji je zgradil v Parizu resničen laboratorij. / . ,	^
Prvi i-adij,, ki je bil njena last. so kupile ameriške Ženske. ki
so prispevale stotisoč dolarjev za en gram te (peverjetno dragocene kovine.	'
Pokojniea je bila služabnica človeštva ter mučenica Jnianosti. Njeno ime ne bo nikdar pozabljeno.
"" N AZIJCI IN HOHENZOLLERNCI
Človeku -se zdi skoro neverjetno, ko sliši, da je neki »Visoki uradnik sedanje nemške vlade rekel sinu bivšega Nemškega kajzerja: — Poberite se! Vi ste dosti prene-ianmi, da bi bili soudeleženi pri kakšni zaroti!
Te besede je zabrusil nemški minister Goering bivšemu prestolonasledniku.
To je dokaz, da sta Hitlerjeva vlada in narodna so-jcijajistična stranka zaenkrat opustili misel na povratek tHohenziollerncev. -
| Toda za povratek Hohenzollemcev so nemški vete-. Icani iz svetovne vojne, ki predstavljajo v Nemčiji« silno fnočno organizacijo.
V teh resnih časih potrebuje Hitlerjeva vlada vfeake-, i £a Nemca. Z usmrčenjem nekaferih voditeljev, ki ne tro-Jbijo v njen rog, ne bo dosegla zaželjenega cilja.
Sicer' se pa mišljenje narolda hitro menjal Kdo je ; pred desetimi leti domneval, da bo navaden korporal — Hitler vodil usodo Nemčije.	'
\ Zaenkrat ima še vse precejšen rešpekt pred Hinden-burgom. Toda starčku so-dnevi šteti.	- * '■
Kaj bo po njegovi smrti, si ne drznejo ugibati niti najbolj dalekovidni politični opazovalci. ( ..... — ■. . ■ ■ <it<=f
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE !! MO TOČNO INZANESU IVO PO i P" DNEVNEM KURŽU
▼ IUG08LAYU0	v ITALIJO
tm $ 1H .......... Ml M« Za $ 9.25 ............... Lir 100
• .......... »ta.	" $ 17.90 ................... Lir 200
t 7J» .......... Ob). a®0	....................X}T 500
$iVtt .......... Din. 506	»' $ 87.50 ...................J4r ID«)
922.75 .......... Din. 10M »• 9174— ................Ur 1000
..	J T . r i	• ■ - F. j> — • w . . . -. - -
MjUt 80 CKJfE pEfyAJ EITBO MENJAJO ŠO NAVČDENK
Of NE PODVRŽENE BP&EiiPHBl X3 OAIALI iDObl > i
—— »^ ^ pj , |
■a tapUCUo točJUi »tokov kot zgodaj navedeno, botfial t dlnarJUx ,;
m$m v " —mv^.
'»• a 0DJOO •». " _931—
* .« mm " r S
>* " HO jt " ** MWf.J0LM . rcstatoBlk #om v mm kraju mutiM ▼ i^cjlb. Mm aakaaOa iwuM^uptt po tO**-'t*4tor	■
fiLO¥ET«e PUBLISHING COMP»IY
• ^ • ♦ .....m Mm ro dm* ^ v
i, m wim	^" - ^	n, »--j
HEW YOEK, 8ATUMXA.Y, JULY 7,1934
ITALUANSKE FINANCE
Govor, ki g&i je imel ministoski predsednik Mussolini v pairlamen-1 tu o finančnem ipoložaju Italije,' je bil doki&j raalieen oid onih, ki: «m> jih bili doslej navajena sli-' •aiti iz UKt fašist ičneg^a *dkt<ator-: ja. več ni bilo v njem revolu-cijonarnepa na\vlu»eu\ja. velikih besed in onih strastnih izbruh^ e ka/terimi zna Muissolima podžigati innožiee. 0«lvx>ri4i je morali o lite-vilkaii m te so stvarne m neiž' prosne, maj jilx. obra^a^ kakor že ve in hoče. Te srihe šteaidke pa povejo, je Italija diaileč od gtaf stanja, ki ga dne^nw» skiv^a naslikati časopisje, rn da f?e bliža nevzdržno finančni kasteMrofi,
. finalnemu sv!w pa ni ielf Miwsrvliilijev efes-odkfH. iv kako težavnem po-je fašistieno gospodarstvo. Ze mesece ipajda na pariški borzi lira, čeprajr je stabilizirana na. zla^ ti podlagi. To pav dovol'j kaže. d« ■se v italijanskih finamiah dopaja nekaj tzva<rnrt?dnegia) in tožkejra. Diktat-anski režimi na vadno ne objavljajo točnih statistik, iz katerih bi se moorla usti\Tarhi ja.«nti sli-ka. o poispodar-kein položaju do-,tipne države. Zato vsaj širša javnost tudi o ilai!ijankih finmieah ni mogla biti informirana. (i-or\T>ri!o #e je sicer to in ono. točno .sliko pa je podal wlie Muwolinijev gro-vor,
Vzroki italijanske težave so dtMojni. Gotovo je tudi italijansko ffo^podarstivo prrzadn<to po svetovni gospodarski kri/.i. ki ni prizanesla! nobeni državi in ki je .še posebno o'bc'ulna v državi, kakršna j je ItVija. kr.tr i,ni a lo malo obrat-1 nega kapitiaJa in še manj naratv-. nih tzaiklad^iv. T«vda svoje glavne xi^roke ima italijanska kriza izven' okvirja svetovne krize, v tipično faafetični gp^poekmski politiki.
"Italijanski državni deficit, je na-raivmoc-i ogromen. Že lani jt;* znašal okrog 4 milijarde lir. letos bo pa narasel že na celih 5 milijaird. Temu so krivi predivwin novi veliki ■izdatki italijanske vlade. Vzdrže- j vanj^ zaupanja v fašrzem zahtei\iai' vedno novega elana. tvdno novih J "uspehov". I>a se odpravi brezposelnost, likaauje Mussrjlinr nepre-l stajno velikai javna dela. ki velja-j jo držanfno blagajno si'npga de-1 na^ja, e-o pa le .majhne produkt iv-! ne vrednosti. Prcdtvsem pa požiraj ogromne v.sote blazno -riboroževav.! '»je. V.svojem igovoru je Mussolini naipo^pedoval, rla bo tr^ba mil i jar-j do lir za nomet vejne ladje, nadalj-i n»o milijardo za iJTpopolnitev zrač-! nega orožja. (''ni-Tno i^vme v zvezi I s temi napovedmi istočasno izre-j eene besede fasističnejra* »vodj"*:; "<Xa» visak način, pa naj ivielja kar ho»če. moraimo doseči ravnovesje v proraČMiaiu. ker nobena družina ir» j nobena <1 ržaVa iv> moro živeti od Večnih dolgorv. Pride čas. ko uto-n-e .
j Mns.solini je napovedal že tudi nekatere ukrepe iza šamani jo. Pred vspm hočie zniža iti c.ibrcstrno mero za notranja! drža\ina posojila od 3 na 3.5 odstK'rt'kaXa ta ntačin mi^li prrliran it i 900 (milijonov lir. Dru-; sro sredstvo bo redukcija plač državnih nameseemjcetw ki naj bi prinesla 400 m-j'lijonciv lir. Kako naj se spravi s sveta še preostali deficit v znesku 3.7 anilijarda. ^his-
solini ni povedal Davčni vijak je navit, že do skrftjnttfeti, saj je Mus-j-sam priznal : "Davkoplačc-I vatea moramo pustiti pri miru in mu celo olajšali breime, če ga nočemo nekega dne najti onrtvega". I Treba bi bilo to-rej znižati izdatka Toda na .kak način, ko smatra fašizem za svete in nedotakljiv ravno oue radatke, kjer bi bila fotednja edino mogoča, iadattke aa brezmejno oboroževanja.
Mogoče bi bilo tbi^j edino še," dft pfi^aikuje Italija izboljišanje svojega finančnega ipoložaja od iz-boJijšainja svojega gocapodarskega Statnia iviobče, predvsem od dviga izvoza. Toda 'tudi v temi pogledu »e šef italijanske vlad<e ne more vdajati ivobenemu optimizmu, saj kaže italijanska trgovinska bHan-ea nad vse žalostno sliko. Že leta 1928 je predstavljal izvoz iz Italije, vrednost 15 milijard, v preteklem letu <}ia sanio «e 5 milijard lir. Tudi letcšne Mtanje ne 'kaže nič ujrodnej^e slike. v pm-wm četrtletju je bila Italijanska trgovinska bi lain ca skoro miiijtardo lir pasivna : če bi š'o v t eon razmerju naprej, potem je treba pričakovati do konca leta lijamanj deficit 3 milijard.
Ta dejstva- »o napotila Mussolini ja. da» je v tfvtojtfttn govoru zavrgel. kakor je se pred kratkim povzdigoval v ivbesa. Se ne<la vno je bombastično .hvalil italijansko, avtarkijo, žitno vojno in druge u-redbe. ki naj bi čr-to OMvdbodile Italijo od inozemstva. Danes gra^-je atvtarkična stremljenja -v mednarodnem gospodarstvu, grmi proti kontkrnitom, zviševanju ea-rin>:kih ovir. omejevanju mednarodnega kredita, nelojafliii koq;ku-renei. -]>ovzročeTii z na^novredii^t«:-njem funta in doiafrja in -proti ja-iwnskcmu dutmpbigu. Italijans-ki diktator stoji pnfd razkrajanjem italijanskega gospodariva. ki ga povzroča jo t r >i>o javi. ha katere fa-Kizem nima moči in vpliva.
Vidimo torej, da sani Minesolini ne ve za izhorl iz finančne krize, v katero je zašel njego'v režiim. Votrciuje pasojilo jet nemogoče, o-stalo bi š«1 razvrednotenje lire. toda Mussolini je protivmk "denarja iz jrumija". Liro hoč-e braniti. Že n jetrt dosedanji -padect 'povzroča paniko iv italijanskem *rospodarstvu in 4,Banctai d'ltalia" je izgubila ?r<-tošn.>i leto za 7D .milijonov zlata. k?rr kaže, da beži kapital v inozemstvo ter da nima -več zaupana j v ismojo domovino. Ta nezdravi pojav siVi AFus-iolin.ija k izre<l-nim ukrepom. Tudi on pnepotvedu-| je izvodi <lenarja in deviz iz Italije ter iTvaja še strožjo kontrolo |iw(fl deviznim prometom.
| . Toila vse to ne bo rešilo Italije . i'! brezupniejrai jioložaja. Defieit. k i rum<	VTzroke« v m-ppalonian-
[ski fašistični 'prestižni poMtiki. ki ,meče .milijarde za nepotrebno obo-iroževan.ie. bo kljub napovedanim redukcijami praa- kmalu narast-ql zopet, na -pet milijard. In kaj po-j trtin * Xa to ne ve odgovora* nih-če...
ffar oči te x* rta "GLAS NARODA"
največji sl-ovennki dnevnik 9
Združtnih driavah
Iz genije.
P^dferiaj plen 900/000 X iua
prevrata.
Iz Lijtrbljahe pišejo:
Pred dne« objavljena slika Iv. Podicinžajia Jp obudila med Loub-ljančami uaj**ečj»e» aanhmanje. Mno-ki se ga spominjajo še izza šoi&kih let, ko so i njim drgnili klopi v gimnaziji, drugi pa po zvezah, ki so jih Ž <njiin imeli,. tretj> se. ga spominjajo kot izredno nadarje-tleg« in samozavestme^ ndadeni-6fti fei je znal* nastopati v vsaki družbi. PazaMjeno pa. seiveda tudi ni. dial je Poderžaj znal po prevratu neko ljubljansko trgovko zairatiersirati za posel, pri katereim je zapravila 300,000 knmic.
Bilo je tako-le. Poderžaj je poznal teza •gimnazijskih let nekega gospoda, ki jie sedaj v službi pri neki jsivni korporaciji. Ta- jrospofl je izumil posebno ključavnico proti ivPoniKTan »v banke, trgovine, pisarne in stanovanja. Izumili je tudi poseben sistemi blaprajn. Napravil je prsebne skice o ključanmiVi in blagajni. Hotel je svoj Kuni patentirati in je iskai člončka, ki bi mu pomaga l oba izuma vnovči-ti. I viahi Poderžaj se je jKmudil, da mu ponia^ra pri tej akciji. Rrs. Posrečilo se mu je'pridobiti t rgovko iza to. 1 "stanovili scv <lrnžbo. Vsafk član bi bil deležen dotfočir*. nega dobička, če bi se posrečilo izvesti registriranje pri patentnih ' nnadih in- št:uar potem roailizira'ti.
Ivan Podinržaj se je v ta namen < odpeljat* na Dunaj. Ta.m <e je na- j naistanil v I. okn. Občeval je z elegantnimi krogi i«i se znal KuknM ]>o -vseh fvarketili. Ložiral je v pr-vioraizredneim hotif i'n uKlomse.r" kamor so do prevrata zahajali razni ministri, politiki in sJična gr.*po-<ta. Trgovka mu je iz Ijjubijam^ pošiljala lej>e vsote. Poderžaj pa je izahteviai!' vedno več. Trgovka in njen mož sta bila naravnost zave-rovania v Ivana Poditiržaja in v;-a ' »\nr rb t rgovk rn i h si»rmln.iik o v. zl a-sti bratov, so bila bob ob steno. Slednjič sta potovala tngovkin mož in brat na Dunaj do Poder-žaja. da od n/.ie<ra: vendar izsilita, kako stoji akciji za realizacijo patentirane 'ključa vni<>e. Poderžaj j" je oba spoštljivo in kaiv-alir--sko sprejel. povabiH ju je v liotel "ivlomwem" ter ju imenitno po--o-
Tal kavalii-ska Poderžajeva. gesta je talko vplivala na t.rgmvkine-pra moža. <la je opustil vse ukrepe in da je popolnoma zaupal družabniku diruštma ura reali-zaeijo t«ič tenita. Tudi dotični iziwmtelj je zi-^ čel sinu it i v vol id n ost Pod eTŽaje-vo. Ocl-peljati se jo s tngovkinim možem na Dunaj, da bi stvar uredili. T-zmmitelj je skllenii'i da Podrir-žaja ovadi tkh dunajski policiji zaradi goljufije. Srečali so se na du-!na,iskem velesejmu. Podnržaj j" J zal trenutiek ostrmei?. toda takoj
Knjige Vodnikove Družbe
lahko If KRHAJ naroČite rn prihodnje leto. Naročnino, ki znaAa SAM«". -
fl.-,
lahka poiljeto nam. In kakor lillro bodo knjfae l*SIe. Jih dobite po pofill.
Ako Čakate tako dole«, da knjige h-Idala. Morate pfafarti zanje sfcs.
KNJIGARNA 'GI AS NARODA'
•21« W. 18 ST., NEW YORK
PREDSEDNIK FINSKE
Petrr Evind Svinhufvud Ki svojean uradu v Helsrngforsu. Finska je pdm evropska država/ki je d^e lo. junija jrf^vaia Aoveri^i d^iioče-m -del - vojnegadioLga.
TCT LAHQB8T BL0VM8 PAH.T fat V. £ M.
—— • —1 * 1 i—
r
"Nobenega nadomestila ni za
CAS!" JACOB
'U m
n v * ^
BEER
STAROSTNO ULEŽANO
je spet znašel iv ssvoji vlogi. Nani«1-»>to ovadbe je sledilo pobotanje in paiuirjenje. Ko sta oba« Ljubljančana vkleLai. v kakem elegantnem svetu se gi/blje Poderžaj! se niwta nič več čudila, da Duniagčanike naziva jo lepega Poderžaja1: "Der jmn^e* MiLionar".
Zadevo s potentirano ključavjii-co je Poderžaj žilo! še nekaj časa zavlačovibiti. nato pa je izginil "i Diuun,ia. V akcijo za realizirauje jxitenta nove ključavnice j«1« ljubljanska tn^niMka vtaknila \-s>egai 3fH).000 K. ki so v letih po prekatu prriMavljaile lejM> premoženje.
Z nožem zaboden.
Fantje iz JJgfernjih Avvk so se najx>tili na Sv. Pla:iino. V gostilni so se dobro	s pijačo in {>o
tffln .-eesji S kli<cili na koivijžo. , Domače fante ji» to izzivanje j:*-jžilo. Zbrali .so se.Jia cesti ujdaileč jod Murnove hiae Bib> je ob ko-mraku. tko .sla se ob*» gru<"i ^j>opa-d!i i m je eden dolincev zaib'xlel Mum-ovega Ivana z nožr.nn »v hrbet. Xa|>adalci sf» jm ua? to nagln> Oflkurili v dolinio. domači pa so dvignili iN^frečiheara Ivama te:« .mi jra nesli v hišo. Hudo ranjeni se bori s smrtjo.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v. vseh stvareh. Vsled naše dolgoletna skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojo&nila in tpdi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zaio se eaupno obrnite ji a nas za vsa pojasnila.
- . Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne ii$te, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše Mroike.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washing t ona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT^ trpi najmanj jsn mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da .bost/s počepi m udobno potoval.
r ' i / . t - -
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18 th Street New York. N. Y.
Peter Zgaga
'Predavatelj »e je zgražal na/d podivjanoesrt j o djasnafetn je aniadine.
—	Viprašam vas, — jen rekel — kaj bo čez deset let z dekletom, ki je danes stara osemnajst let?
—	Kaj bi bilo ? — je odvrnil izkušen posllnaadec. — Nič ne bo. Kvečjemu to, da bo rekla1, da jo stara dlvaindvatjsei let.
iRojak je bil pri prijatelju na večerji. Prijatelj se je bil pred kratkim poročil, in se je čudi!«, da je mogel vzeti tako čudno žensko. Rojak se ni mogel več premagovati. Ko je odšla v kuhinjo, jo Eašepetali prijatelju:
—	Za božja voljo, kako/ si jo mogel vzetiAli te res nobena druga ni hotela '
—	Čemu šepetaš/ — ga je za-■vn-nil. — Kar lepo naglas govori. Saj ni salmo staral, grbasta, šepa-sta in brljava, pač pa tudi gluha na! obe ušesi.
*
'B-ogati oče je irm3<l "precej p-o-Ktarno in me posebno lepo Jičer, katero je vsiljivo ponuja, mlademu. zni8H-ajneni'U fantu:
—	I. kar vzemi jo — mu je prigovarjal.
—	Kako bi jo vzel, ker nimam denarja.
—	Ji bom že jaz dad doto.
—	Že tri leta ne delam — se je izgovarjal fanvt.
—	Ce je to ediina ovira1 — gi je potolaži' oče — bodi lepo br*»z elkrbi. Ce jo^viraimeš. boš imel ž njo dela čez glavo.
*
On je čitiail. ona je pa nekaj Šivala .
—	Ti — .je rekel naenkrat — b:nš zdaj sem '"ital izjalvo nekega učenega profesorja. — ki pravi, <la imiaUo majlepže ženske najbolj nenunne može.
Zardela' j>?> skromno odvrnila :
—	All, oiiikar se ini tako ne prilizuj !
*
Prijatelj, če hočeš, da: te bo ženska napeto in pozorno poslušala, ji moraš samo o nji pripovedovati.
Ali pai o njeni prijateljici.
Med svetovno vojno je pisal star rezervist svoji -itni ženi:
—	Twjei pismo sem dobil. Vem. da ti je hudo. pa ni aamo tebi. pač
; pa tudi meni. Ves denar, ki ga bom dobil, ti borni poslal. Zato te prosim bodi zadovoljna in nik-.^r n i ne godrnaj. lu nikar mi nič veo aH piše. Jaiz. bi liamreč rad ivojsko v miru preživel.
*
—	Ne morem se dovolj naču-<1 Iti tvoji žena. Prizanesljiva in potrpežljiva je, kakor angel.
—	To ni njens* zaslugrai. tenniveč posiledica bi\*šega -i>oklica. Dva-najvt let je namreč prodajala damske k4»obuke.
- i
—	Ali.*te razumeli, kaiko mora-tei v<xliti voz.' — je ypra»5al izpraševalca mladega šoferja.
—	Da, g as poki. Edino še eno' bi rad vedel: A'i vi wv«te »vodo im bencin v isto luknjo?
*
—	Ztlaj imaan na izbiro.diva ženina. Eden ima mno^o denarjai, druj/i je pa duhovit im izboren ple-sa!ec. — je rekla mladenka.
—	Popkusi torej, če se prvi nauči plesati. — je je svetovala prijateljica.
*
—	Mnogo denarja potrebujem zdaj. ker inora>m p'aeati Misoko najden-i no. — je (\Tzkliknil oče. —
—	Zakaj p{^•.,
—	Ker je moja hči kemično našla moža*
*
S»leOiem i človek i m«!-svoje kapri-<*e in .slabosti. Tivdi Mit«oJini jih inua. PosebiM) rad se daj» fotografirati.
Iz Ttai'ije poToC-ajo, da je v Rimu razstavljena njegotvta fotografija. ki je dv»jset če\4jdn visoka in fi>etnai.ist. cenl j'-Jv* široka.
Xad to f^rtotgrafinjo je izrazil I M ussol iiiti sAX>je ;vosebrw> dopada-I je.uja. Pravi, da ni bil ae na nobe-jni sliki tako dobno zadet kakor I na. tej.
]\fožak je najbrž prepričam, da je vijsSoik dvajset čevljev in da jih' mera čee pieoai petmajst.
Pa. jih ne, kajti to je dosti pretirana velikost.
i JJdinole unta ima več kot pet-jnajfit čen*tjer široka.
"L il^fArOJ&l"
f^ff a ^ KRATICA! DNEVNA ZGODBA [1
Hi . .	. • * - -_
NEW YORK, SATURDAY, JULY 7,1934
' THE LABOE8T BLOVETB DAILY flt VJL *
ANNIE QUE S SEL:	\ \
KAKO SI GRABI NAJBOGATEJŠI ČLOVEK PREMOŽENJE?
"Pričakujte poziv njegove vzvišene visokosti" se je glasilo orientalsko besediio brzojavke, ki sem jo prejela na svojo 'prošnjo, kdaj da bo nizaoiu iz Iiedervbada ljubo sprejeti me. CakaLa sem nekaj dni. ko pa je -potekal teden in prejela na drugo brzojavko isto j stereotipni tnlgovor. sem se odločila, da moram takoj dobiti poziv.
In tako sem postala gust kneza, ki ga smatrajo za najbogatejšega človeka na svetu. Trdijo, da oko nikogar, razen njega samega, ni. se videlo neizmernih njegovih za- j kiadov Nihče ne more natančno povedati, kako velikanko je njegovo bogastvo, ki se je kupičilo te-; kom stoletij. Pritekalo je iz bogatih rudnikov, 'premogokopov, diamantnih polj in solin, V didera-hadfckh gozdov rantejo rtidijski hrasti kakor tudi sadne palme in druga dragocena drevesa. Rodovitna polja mu dajejo na vagone in i v.igone bombaža in oljnatega selil ena.
liajno bogata zbirka draguljev kneza iz Iliderabada se je začela v 13. stoletju, ko je raja Kachau-dra 'preiuagi: 1 svoje sovražnike. — V>ak njegovih naslednikov je sto-r.l v.:e, kar je mogel, da bi bogastvo povečal. In taku dela tudi sedanji knez. Kar govore njegovi podloižniki o njem glede ttogastva, ni ravno laskavo. Ta najbogatejši knez na svetu si je izmislil pravi pravcati sistem, da bi izžd iz svojih podanikov in iz raznih majhuih "specialitet" kolikor niopoče denarja, poleg tega. da ima vladarsko apanažo. približno (n>iu milijonov rupij na leto.
liaj boš rekel o knezu, ki na pr. zahteva od povabljeuih gos»tov nazao ali dar. ki se ravna po do- 1 stojanstvu go>ta Xajnižji znesek j je zlat tnoliur, to je nekaj več ka-' kor dva funta. Za častnika ali vladnega uradnika to ni majhen zne-I sek. zlasti odkar so te obdavčene gostije več kakor enkrat na leto.' Ker je vsaki-krat povprečno petsto I gotov, Ne knezu to izplača.
Nizam ima pa tudi druge, manj javne, a prav tako pLodonqsoe vi-1 re za kupičenje svuyega bogastva. •Svoje prijatelje in znance poča-, šča s tem, da jim pošilja škatle ali" koaarice. n»]x>lnjene s sadjem ali sladkorčki. Na zavoj je pritrjen |i-1 stek z zneskom, ki ga je plačati za
I Skupni Izleti JBu^
v Jugoslavijo:
ILE DE FRANCE, 28. julija v Havre
Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50
i AQUITANIA v Cherbourg, 14. julija
Karta do Ljubljane $119.24; za ttfa in nazaj $206.50
___" J__. :t y .
j HAMBURG v Cherbourg, 19. julija EUROPA ▼ Cherbourg, 12. avgusta
Karta do Ljubljane $122.54; za tja in nazaj $211.50
I	■-!.-.	I-—-------,,■■■■■■. ■ ----------- ■■■
Posebno priporočamo izlet s parnikom AQUITANIA. dne 14. »JULIJA, katerega bo vodil naš rojak Mr. EKEROVIČ, ki je uradnik pri Cunard Line, in pa izlet s parnikom ElfROPA, 12. AVGUSTA, katerega votli izkušeni uradnik Mr. GOYDIC1T od North German Llovd. — Oba imata dovolj skušenj, ker sta vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki se teh izletov udeleži.
Obiskovalci Kokolskega Zlet« v Jugoslaviji, ki inut-jo ameriSkl potni list, bodo plačali samo 30 eentov zn vizum in dobijo 75 odstotkov znižano ceno po jugoslovanskih železnicah.	„
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da niu preskrbimo najboljši prostor na enema izmed teh parnikov. Jfi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje m sploh vse, da bo ▼sakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstva vsakemu. Priglasite se takoj ta navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ČTRAVfeL BUREAU) ; ' ' -
216 Wesi tfth	New York. K. T.
t	»/'I,-	-	- ■__.
"dar". Xe malo zanimivo je tudi, kako knez pride do sladkarij. Po svoji navadi malomarno oblečen, se namree poda v bazar. V slišči-čarni izbira blago in ga hvali, nakar je uil>opi slaščičar, po običaju dežele, primoran Mapo. ki pa je | knez pohvalil, ipokloniti mu kot dar. Kakor bi trenil, izginejo reči j v košari, ki si jo je nizam prinesel s M"4>oj. Doma blago razdeli v manjše tlele. pa lepo čedno aranžira in pošlje prijatelj* m, ki so se-, veti a teera veseli!
j Drupi na<-iu. ki se ga je njegova visokost iiosluževala pred desetimi leti. so bile prijave za broširane < pesmi, ki jih je zlagal sam. Bro-j šura je stala dva niojiurja. vezana J, knjiga deaset. Seveda >e nihče ni] uipal odkloniti teh knjip in mohur-ji so zopet tekli v njegove blagajne. Pozneje so ustavili prijave in o knjigi m*, ni slišalo nič več.
Pravijo, dri v kneizovem haremu j skoparijo ct»lo pri hrani. Apanažo | ima *aiuo knezova žena. Paeha l>e-j pum: a .44X1 rupij mesečno je zelo j skromen znesek za kneginjo. ki je Žena najbogatejšega človeka na s vrt u. Xi/.am ima štiri žene prvega r acred a in okoli sto priležnie. •— Prestolonaslednik je sin Paere lie-' gume. Princi in princese se smejo imenovati samo otroci štirih žena. V knezovem haremu je tudi ninojro žena. ki jih je po običaju podedo- : v».1 po svojem očetu.
Ko .sem >e neki večer vrnila z ' univerze v svojo sobo. me je čakalo nizamovo povaibiio k pojedini, in >icer še tisti večer v palači kralja Kortliija.* Tisto uro. ko sem dobila povaibiio. .se je pojedina že začel«. Od tam. kjer sem stanovala, pa do palače je bilo 'najmanj dvajset
.minut z avtomobilom. Po veči-I ni sem «*■ pre+rbiekia kar v vozu in tako hitela kakor še svoj živ dan ' ue.
Nervozen, majhen mož v uniformi pobočnik. me je sprejel na stopnicah. Okoli 500 Evropcev in domačinov je sedelo na vrtu terasi jkmI velikim šotorom okoli okusilo pogrnjene mize. Ko sem vstopila, je vladala smrtna tižina in oči vsakogar so se uprle vame. Kakor se je videlo, so me imeli za noro.
Pobočnik. ki se je ves tresel, "me je .s svojimi zadnjimi močmi predstavil njegovi vrcviaeni visokosti, temnopoltemu, majhnemu možu. ki
je nosil frak, mehko srajco in fez. Ta mi je milostno pokimal in odka-zal sedež. Večerjo >o mi servirali s tako naglico, da sem kljub temu, da sem dospela šele k dezertu, dohitela druge, ko je prišla na mizo kava. Komaj sem jo posrebala, se je knez dvignil, izpraznil svojo ča-so šampanjca in ponudil roko svoji. sosedi, ženi angleškega guvernerja, ji Šel je od mrze in gostje so mu sledili. Mislila *eni. da jih bo pe+jai , v 'salon, a motila sem se. Zadnji j par še ni za>}Misti 1 terase in se po- ! klonil mladim princesam, ki so! Male ob vratih, oblečene v zeleno J svileno obleko in svetjordeče volnene nogavice, ko se je zaslišal! plah gospodarja.: "Pojdite vendar! Hitro! Hitro!'' Knez je stal vrh fetwpnjic in odpravljal avtomobil za avtomobilom.	j
"Ali je vedno takti.'" sem vpra-1 šda staro augleško daiuo. ki je staja pole«? metie.
*" Oa. tako se navadno končuje.ju 1 pojedine njt^ove visokosti."
Ivo je prišel moj avto. pem porabila priložnost, da sem. knezu raz-lt«žila in se opravičila, zakaj sem prišla tako pozno. Moj gostitelj -v je iz .srca smejal. "Mislim, da niste £e nikdar tako hitro jedli kakor nocoj." je vljudno pripomnil i mi ves ča-s mahal drugemu avtu. naj pride bliže. "Hitro, hitro!" se je plašilo skozi nočno tišino par-ka . ko sem zamišljeno šla domov S od najbolj čudne večerje v svoj«*tni' življenju.
11 i OTROKA STAVISKEGA
Malo je menda francoskih in še mauj pariških otrok, ki ne bi >lišali kaj o Sta viške m in njegovih sleparstvih. .Samo osemletni Claude in štiriletna Michel i na Ktaviska še vedno verujeta, tla je njun oče oJ-ipotoval v Ameriko, mati pa leži j bolna v nekem sanatoriju, kjer Čaka na operacijo.
Naravnost zgledno zvestobo je ohranila tema svojima^ varovance- J ma guvernanta, ki je spajala o-troka že 'pred smrtjo Staviskepa. Ta guvernanta pripoveduje otrokoma vsak dan kakšna novo po vest. da ju s teni raztrese in odvr- j ne otl misli na očeta in mater.
Poročajo pa tudi. da .«*ta Claude in Mieheiina že huda na doktorja, ki njuno mater tako muči. V tem položaju sta Olaude in Mieheiina skovala načrt, kako bosta neko no"? odšla z,dpina in skrivoma upleni1« niatet^Mr jV> pripeljala doniov. Ko so ju vprašali, kako bosta preva-rHa l>oluičarko. ki streže materi, sta dejala, da bo^ta položfta v r»v»-steljo pod odejo žensko iz cunj. Otroka živita od prihrankov pa-vernante in stanujeta z njo še vedno v stanovanju, kjer so«iveli Sta-vi.ski preti odkritjem afere. Seveda pa so sobe že davno izpraznili ek-sekutorji, ki so zariubili pohištvo.
iiim^iiiiiiiiniiiiiii^ii^iijiiiiiiiiiiiii^
Advertise in "Glas Naroda"
t . - , - .	a
jpesmi
| i |l AKROPOLI S IN PIRAMIDE .............80	A
j • AZAZEL, trdo vez............................... 1.—	S
j m^^^^i S^ BALADE IN ROMANCE, trda vez.... 1.25	j
I POeZIIC B0B 7A MLADI ZOB, trda vez .........40	f|
KRAGULJČKl (Utva)>...........................K
trdo vezano.........................................80	S
| MOJE OBZORJE (Gangl) ................ 1.25	f
I NARCIS (Gruden), broširano .............30	^
! PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .35	%
\ SLUTNJE (Albercht), bros rano 30	j
j POHORSKE POTI (Glaser), bros......30	|
| STO UGANK (Oton Zupančič) .............50	4
i VIJOLICA (Pesmi za mladost) ...........00	A
ZVONČKI. Zbirka pesmi j za sloven-	S
I ttko mladino.) Trdo vezano .............90	5
j ZLAT O ROG, pravljice, trda vez .........60	?
j Naroiite jih lahko pri:	jjj
j KNJICARNI aAS NARODA"	t
| 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.p
NOVI VIR ENERGIJE
| Vse človeško življenje temelji na ! izkoriščanju energij, ki so v naravi na razpolago. Potrebe našega j vsakdanjega živijenja. naše gos no- J darstvo in tehnika so navezani na razne vire energij.
Podlapa vseli pr. ktirno u]»orab- > nih enerpij je sončna toj>lota, ki jo ' pa doslej I«* v redkih primerih iz-! koriščamo neposredno, "lleli pre-1 mtg". enerpijo. ki titii v tekočeLi ! vodovju, smo začeli šele v zadnjih j j desetletjih izkoriščati za prorzv.1- j jjanje električnega toka; vetrovna j j sila ima samo v nekaterih deželah I praktično uporabno moč in t' ' wi*t: prav tako je tudi možnost iz-1 koriščanja plime iu oseke omejena i na pripravne kraje Največja vira j energij sta danes pač premop I»» ! kameno olje. Črnega premoga po-. rabimo letno že 1300 milijonov too. tako tla bodo v nekaterih deželah ' njegove zalope izčnpane že v do-gledueni času.-Isto je s kamenim oljem, ki pa ga bo zmanjkalo še, dosti prej. na vsem svetu baj i j najdalje v 50 letih.
Pri tem položaju je mnljivo. da' stiče motlerna znanost neprestano 'za novimi viri energije in kakor vs<*1 kaže. jih je toliko. (Ja nam ni tre- j ba biti v skrbeli za čas. ko bo zrmanj i jkado premoga in nafte. Velikt> vlogo med temi novimi viri energije }>a utegiie imeti "Prvina št. 9:1.",' ki jo je nedavno tepa odkril itaii-! jajiski fizik prof. Fermi in ki smo j
j-—------i
CENA DR. KERNOVEGA BERILA 3E ZNIŽANA
Angieško-slovensko Berilo
KNOLISB SLOVENE READER STANE 8AM0
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
0	njej v našem listu že nekaj poročali.
Prof. Ferimiju je uspelo odkriti to prvino z drobljenjem atomov. Pri drobljenju urana je ugotovii ta specialist za proučevanje radioaktivnosti. da je na.sta«la prvina. k> ji je dal baš gdri navedeno Številko !>:{. Fermi je [ireizkitail d osi t-j <i.~» prvin in pri mu je usj>elo izzvati umetno radioaktiviuist med | njimi pa so bile tudi najtežje ;;»•-
1	vine, ki so doslej nasprotovale vsakemu poskusu drobljenja.
j Novo prvino je natančno preiskal in je pri tem ugotovil, da izžareva pri njeni tvorbi tako silna količina energije, da daje na v>ak gram U0.000 kilovatov, kar ustreza nekako toplotni množini 22 milijonov kalorij. Ker se pri pretvorbi 1 p vodika v helij sprosti nekako 200.000 kilovatov, bi T.O kilogramov i vodika zadostovalo za 10 mil i jar kilovatnih ur električne energije, kolikor je n. pr: Italija porabi v lenem letu. Te številke so videti | fantastične, vendar pa pravijo :-'talijanski učenjaki, da je Fermi-'jevo odkritje za pojasnitev doslej še neznane sestave atomskega j --'tlra in predvsem za mt»žnost umet-j ne pretvorbe snovi v energije iz-; redno \-elikepa pomena, (''lovešt bi brio v stanu ustvariti si skoraj v trenutku neizčrpane vire enerpije "/.u svoje potrebe. Ptjskuai se vseka-!kor nadaljujejo z namero, da ti j prišli do rezultatov, ki bi jih lah-Iko izktn-istili V največjem obsegu za praktično življenje. i i. »
i " 1 —*-— — ■ ■ ■ ■
DIPLOMATSKI SLOVAR
V založništvu "Mednarodna di-plormatsk« akademije" v Pasrizu je jvravikar izšel diplomatski slovar, iprm knjiga svoje \Tste. Sedem let so ga sestajvljali priznani strti-kovnjaki. Silohtar ima 2400 striatni. Samo beseda "vojinia'' obsega 4o strani. Be&eldilo .]>a je na-pisalo 27 evropskih drža^iikov. 4!» visokih uradnikov, 112 poslanikov in drugih diplomatov. MuKsolini je pri-spdpaJ: sei^tervnek o fasianu, minister Beineš članek o Mail i antanti. Sliovar obravnava izključno ena-nost o diplomaciji, xgotiovimo raznih držav, njih odnosaje do sose-doivi in drugih ter mednarodne pogodbe.
GORA, KI JE DOBILA PO PREDSEDNIKU S VOJE IME
Poslanska, zfborniica je soglasno odgiaBrtval«, naj se imenuje gora pri Waiden Ridge Vvi vzhodnem drfu
dir^aif« ®epiaeww& ."Mount Rooeevglt'',
. *.	^ -- .	-ti-UuA. . f
ŽIVALSKI SAMOMORI
i . * __ " ,
Stoletja so polna primerov, da so živali vseh mogočih vrst v ve-likih čred ali, torej skupno, šle v smrt. Takšne primere poznamo za sibirske veverice, krokodile, rogače, žalbe, želve, metulje severne ' jelene Sladkovodne ribe, kite itd. Ob 'začetku tega stoletja so našli na nekem otoku v Amaconki m no go krokodilskih trupel. Bilo je deseti več nego 8000 živali in vse o-• količine so dokazovale, da so šle prostovoljno v smrt. Katastrofa je bila izključena.
Znanost se je že odavna baviia z rešitvijo takšnih skrivnosti v živalskem svetu, a do danes jim še ni prišla do dna. Na j pre proste j 5e-pa raizlaga bi bila, da so se živali kakšne vrste tako razmnožile, da ne dolhijo na določenem ozemija več zadosti hrane in bi morale vs? poginiti, če bi se neki del med njimi ne umaknil iz življenjske borbe v samomor. Toda toliko požrtvovalnosti živalski pameti pač ne moremo prisojati in vrhu tepa se dogajajo takšne stvari pretežno; v ozemljih in v času. ko je za vse dovolj hrane.
Tudi tega seveda ne morejo verjeti, da bi živali v takšnih pri-' merili v resnici iskale samo sin rt. ' Neki temni nagon se zbudi v njih. I ki jih žene na pot, neki panični ^trah. ki mu ne vemo vzroka, ali' !hipno pndivjarge. in pod vplivom j | te >ile se poženejo v velikih masah 'svoji usodi naproti, kakor da >,o , {'zblaznele. V resnici delajo vtis, ka-i j kor da so hipnotizirane. Ce se jim1 j na poti postavi po robu kakšna o-: 'vira, reka. morje, propad ali snažni vihar, se zaženojo enostavno! vanjo in tu jih običajno v.se dole-' (ti smrt. ki se nam vitli kakor za-' j vesten množestveni samomor.
Pred nekoliko več nego sto let: | , je na ta način v 12 mesecih v stepi 'ob. Volgi doživelo svojo usodo nič j
Poziv! 1
Izdajanje lista Je ▼ srezl
i---- —
i velikimi atroikt Mno go jih je, ki so radi eia-bih .razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato . naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "G. H."
manj nego 277.000 konj in ni bilo sile. ki - bi to mogla preprečiti. Tako utegne ta temni napon posredno tudi človeku povzročiti neizmerno škodo in zato ni odveč, če skuša znanost, čeprav doslej brezuspešno, pojasniti njegove vzroke.
ANEKDOTA
Venizelos, prški Pašie. se je pred leti pripeljal na francosko Rivie-; ro. tla bi v miru preživel počitnice. Zvedavosti novinarjev pa se le ni mopel ubraniti. Že na' postaji v ('aniiesu mu j»* neki reporter zastavil vprašanje, kaj meni, kako se bo razvijal evropski položaj. — "Moja prerokovanja se navadno ne izpolni jo. je dejal Venizelos vpraševalen. ''ampak samo zategadelj. ker.jih povem šele takrart. ko so dopodki. ki se jih tičejo že za ^nami."
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje^ pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globua 6 lnčev. — visok je 10 infiev.
MODERN V30REC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI Uk VSAK DOM
CENA S POSTNUJO VRED
$2.5°
/J. jl^l y«
-i---i_i
ONI, KI IMAJO PLAČAJO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAKOCE, GA DOBE ZA —	^ J 75
"GLAS NARODA"
"	:	s _ p	A
Itn lAlOPl" ^
i
PUKOV GOZD
ROMAN 12 ŽIVLJENJA	|
V	Za "GlatNaroda" priredil: L R . .
23
i
Mina pogleda na uro.	! ' , ' ! ' !
—	In vendatr še manjkajo tri mimute do štirih. Goepk-a Juta je rekla, da bo prišla točno ob štirih. In golspiea Jurta vse inatamčno
preračuna d<o man/mte.
_ že res, Mina, aanpak je imogoče talv^omobil tudi malo hitrejše »watt.
—	Dobro, bom pa pogUedsuLa.. Toda morate biti popolnoma miriti in moratte mislita am to, kaj ste vam Tekla gospiea Juita in gospod doktor, — odvrne Mina ter odgraie zaveso 'pri oknu.
Pogleda po uiioi in res takoj zaparzi avtonnobil, ki prihaja, bližje. Mimo gopet zagme zaveso te rstopi k naslonjaču.
—	Sedaj pa majprej izpijte požireik vode ter mailo poduliajte kolinsko vodo. Tako, aivtomobil se je sedaj vstalvil pred Ihiso. Takoj bodo pozvonili. Toda morate biti popolnima mirni — dirugaČe vrat sploh no odprem.
Na Mirnim« pTijfl ztio bo&odic se stara! gospa zasmeje. Sroe« ji sicer zelo mtriplje, toda se premia'gnje. Sedaj ni hotela, izgubiti zanesti, kar se je prr irazbirr jen jih vedno zgodilo. Srečo svidenja je morala okusiti pri popolna zavesti. Premesti to i vesel je je bila' kot molitev za moč.
. — Sedaj pa pojdite odpirat, Mina — saj vidite, da sem popolnoma mirna'.
Mirna odide. V istem trenutku pozvoni v veži. Takoj roato 'vstopi Juta 75 Gregorjiem.
—	Tako, sedaj nmio dobili Afrikanko. Ako bo mati pridna, jo bomo pustila v sobo, — prasvi zdraivniik in potiplje žilo gospe j Pal'k- ( tier je vi. '
Juta boječe opazuje mater.	_ T
Juta boječe opatzuje mlater.	'
—	Ali si mirna, mati?
—	Da. Juta, sem. Oh, pusti jo vendar v »obo! — pratvi naglo mati.
—	Takoj, talko j, saimo na'jprej je treba še vzeti pomirjevalno idrarvilo, — pra'vi fzicDravnik prijazno.
Pokonno izpije istaira gospa zdravilo.
Dre. Gregor namigne Juti, naj pripelje Leno, sam pa ji takoj sledi.
Lfena stopi čez prag. Za tremutek postain-e, nato pa steče proti materi, ki sa.mo raJzpro^tne roke, nespolstVbnia izgovori* kako besedo. Lena pade 'pred materjo na kolena in obe se objamete s tresočimi | rokami.	y
Nekaj čaka ima tmati občuti, kot bi hoteila omedlet.i, toda njena, j volj« je premagala slabost. Nobene besede mi slišati. Ta trmuek zopetnega bvidenja ste mati in hči vživali z vsako žilo svojega telesa.
Komeeno najdeta; tudi besede; nežne, ljiibeznjive besede.
—	Samo dal sem še to enikrat doiživela. Lena ! Kako sam. hvaležni Bogu za to! Bala seto se, da te ne bom več -videla. In sedaj te zopet držim na dvojem srcu. Ali je bilo kaj hudo tarna doli v tuji deželi, Lena?
—	Saj je bila z menoj ljubezen, mati. Georg me je nosil na ro-j kaih. Nato pa je prišla Vtidma. Oh, mati, ka(ko sem tedaj pričela razumevati, kaj sta med seboj mati m otrok.	J
Očd Utare gospe zalare.	* * j
__Otrok — oh, Lena — pripelji trni otroka.	j
Mlada gospa »d privije k materi.	j
_Piaiti me, da ostanem še nekaj časa saimia s iteboj. Najprej se,
moraš popolnoma pomiriti in si ne smeš preveč zaupati. Vilma je fciva in razposajena in te bo prerveč vzlaelmirja'la.
Mati vadihrae.	. _ _____
_ O, da moram vedno misliti na svoje zdinalvje! Poslušaj, ne
glišil, kako govori otrok? To je moja hm ukinja — o. Lena, kako se to lepo »lifcft.
_ Da, mati; Vilma že (nadleguje Juto in doktorja z vprašanja, j
J« že ne sme k svoji stari maiteri. Na celem potu je našim sopotnikom vedno govorita, da potuje k svoji stari materi.	!
Nagia rdečica, kart eni fledi ra)%mo tako nagla bledoba, stopi v materin obraz.
Lena se prestraši.
—	Mati, ljuba mati — kaj ti je!
' Stara gospa se še enkrat premagiatguje z vso silo. Leno poljubi in se nasmeje, kot se -more smejati samo mati, ako hoče ,pomiriti svojega otrokiat Toda čudno ji je pri srcu. (Razburjenost je še pretre-6*1« njen život, mogoče tudi samo zato, ker se je hotela preveč premagovati. V, svetlih biserklr ji stopi pot na oeJo isn s3edinjič pravi:
—	Pripelji mi otroka, Lena — moralm ga videti — zdi se mi, da mi ne osfcaje tveč »mnogo časa, da bi mogla čakati. Pripelji mi otroka '— tega hrepenenja ne pretoeeeon (več.
Lena vstane, ljubeznivo poljubi mater in gre proti vratom.
; — Juta, pusti Vrtmo v stfbo, — pravi polglasno. Kot po sili je izpoflntla materi željo.	%
Mesto otroka pa pride tadravnik.
—	No, gospa F\adkner, aLi ste kaj piridni? — pravi prijazno.
—	Doktor, pustite otroka v sobo, — pravi s čudnim glasom in »či ga očitajoče pogledujejo.
Zdrahmik je »vedel, da je treba želji bolnega človeka ustreči — za vsako oetoo. (Namigne Leni in takoj nato pride Jmta m otrokom.
/
Dr. Gregor stopi pofleg gospe Falknerjeve ter jo z veliko skrbjo opazuje. Zopat se je naslonila nalzaj v stolu. Vsa njena duša je aa njenem obrazu. Todni ooi izkušenega 'zdravnika so videle znamenja, ki mu niso ugaja kila. Predobro je vedel, kalko zelo je bila boiL-aa stara žena, in toil ae je, da poročilia. o smrti Svojega sina me bi »ogla prenesti. ALi ni bito neumno <varol\iati jo pred ve&ikim veseljem, nato pa jo pustiti, da iadihtoe vsled prevelike boileč ine.
In tedaj ®e prikaže na pnaigu lepo ddkSetce iv 'beli obOteki.
—	To je stara mati, — pravi tiho Lena ter pokaže na staro
Mati razširi oči, ki se aaavetijo, kot bi gledaje velik čudež. Njeno roke se hrepeneče iztegnejo proti Otroku.
—	Vilma — Ijdba, mala Vihma!
Dekbo* zarvrieflta ter steče »profci stari materi.
—	Ljutw stara mati — Vihra bo tvoj dober otrok — ljuba j Stara mati.
To jo js naučila njena mati. Stara mata iz r^zklikom pritisne o-traka k sob« m ga poijdbi. Nebo in	staj se nudil« t nič <za sreč-
no staro mater. Široko so Odprt njeno bolno srce in t dolgih pofir-hah pijs t so flfelsko veselje In srečo.
_____: " . IDsljo prfcodnj«.) ' _	;
fešilliau.i • '	Bts-. .. *	•• v' - •	.. . i	. . .
ZADNJI DNEVI RUSKEGA CARSTVA . '
V založništATi Martine Laurenca v Londonu jc izšla te dni knjiga bivšega predsednika jekaterinbur-skega sovjeta P. M. Bykova, ki je bil priča zadnjih trenutkov ruske carske rodbine. Knjiga ima naslov
"Zadnji dnevi catetva". Bvkov trdi, da je bilo mnogo priložnosti k pobegu carske rodlbine, predno so jo v maju 1918 prepeljali v Je-katerinburg. Dokler je bila eariska rodbina še internirana v Carskem setu in pozneje v Tdbolsku, je bilo skovani h mnogo načrtov in monar-liistom se je posreoilo ustanoviti baze za osvoboditev carske rodbine, Zadnjega ruskega carja in njegovo'rodbino bi bili lahko rešili, če bi se bili organizatorji pobega sporazumeli o razdelitvi ogromnih denarnih sredstev, ki so se stekala v ta namen. Tako so se pa medsebojno varali in končno so na carja sptoh ijK*zabili. V Jekateniniburgu je bila pa carska rodbina že strožje zastražena in zmagoviti pohod be-' lih čet je pospešil njen konec.
Na seji krajevnega sovjeta 12. julija 1918 je bilo sporočeno, da so rdeče čete preslabe in da bo Je-' katerinsburg v treh dneh padel. Tako je sovjet sklenil ustreliti carja in člane njegove rodbine brez sodne obravnave. Usmrtitev in popolno uničenje trupel je bilo poverjeno poveljniku mestne garde in skupini najzanesljivejših komunist ičnrh delavcev. Krajevni sovjet je odredil, da morajo trupla članov carske rodbine popolnoma uničiti zato, da bi ne prišla v roke monarliistov Umor carske rodbine opisuje Bvkov takole:
"16. julija zvečer so se zbrali v J poveljnikovi sobi oni, ki jim je bil sovjet poveril usmrtitev carske carske rodbine. Sobe, kjer je bila carska rodbina zaprta, v očeh sovjeta niso bile prikladne za usmrtitev. Zato so sklenili odvesti carsko rodbino v klet. Do usmrtitve carska rodibina ni slutila, kaj jo čaka. Točno o polnoči so internirance pozvali, naj se oblečejo in odidejo v klet. Da bi ne slutili, kaj jih čaka, so jim rekli, da so bele čete blizu in da se je bati naipada na hišo. Šele v kleti so jim prečrtali obsodbo uralskega sovjeta. Tako je carfcka rodbina zvedela, da je obsojena na smrt.	j
Potem so ustrelili po vrsti car-1 ja Nikolaja, njegovo soprogo, prestolonaslednika, štiri hčere in štiri | dvorne uslužbence. Trupla so od-1 peljali s tovornim avtomobilom da- [ leč za mestom, kjer so jih sežgali, ostanke pa pometali v bližnje moč-; virje, tako da dobro volje i bele garde, ki so pozneje iskali zemske o-stamke carske rodbine niso ničesar našli. Pri carici in carjčmih hčerah so našli mnogo zlatega nakita in draguljev, zašitih v obleko. Oble- j ke so skrbno pregledali in dragu-. lje pobra'li. 25. julija so bele čete
zasedle Jekaterinburg. Carska ! _ i rodbina je bila strašno maščevana.
One, ki so se udeležili eksekucije,'
so strahovito mučili, tisoč delavci
*	I
in kmetov uralskega kraja so pa plačali z življenjem usmrtitev Ko-1 manovcev. Bvkova knjiga močno, spominja na usodo francoskega
HEW YOEK, SATURDAY, JULY 7,1034	;
GLAS IZ NEBA i
Izpolnilo se je Sibilino preroko- j vanje še pred koncem sveta. Nad Rusijo se razlega glas iz oblakov, Varno da to ni glais arhangela Ga-' brijela, ki bi klical duše pred več-!nega sodnika, temveč glas sovjetskega komisarja za propagando, ki agitira za komunistično stranko. Boljševiki so zelo iznajdljivi, vsako sredstvo jim je dobrodošlo, samo da morejo uspešno širiti svoje ideje. Tako so poklicali na pomoč tudi letalo kot najmodernejše propagandno sredstvo. ! Komisar za propagando leta s 'svojimi ožjimi sot rudniki nad kraji, kjer komunistične ideje še niso dovolj močno zasidrane, zlasti nad industrijskim Uralom, kjer agiti-rajo iz zračnih višav za sovjetski režim in komunistično stranko. — Sovjetski agitatorji letajo v aero-planu "Maksim Gorki" in na razpolago imatjo velik megaton, da se njihov glas mogočno razlega daleč naokrog. Besede, ki jih izgovarja komisar v kabini orjaškega letala, so tako močne* da se navzlic brnenju treh propelerjev dobro slišijo daleč naokrog. Novo propagandno sredstvo baje zelo dobro izpolnju- ; je svojo nalogo.
IJUBAVNA TRAGEDIJA
Iz Aten poročajo, da se je odigrala v ženskem samostanu v Tebah ijubavna tragedija. Redovnica ' Stanislava Theodoropulosova je prišla na policijo in povedala, da .je ustrelila arhitekta Cerepisa. Policija je uvedla preiskavo in dognala, <la je Cerepis lazil za Theo-doropulosovo in ji vsiljeval svojo I ljitbezen, še predno je vstopila v samostan. Zadnje čase so samostan prezidavami in gradbena dela je vo-, dil arhitekt Cerepis. To priliko je (porabil, da se je večkrat sestal s Theodoropulosovo in ji na vse načine prigovarjal, naj ]>o>begne z! njim iz samostana. Redovnica je' povedala to prednici in si izprosila ' od nje revolver, da bi se mogla braniti.
Neke noči je vdrl Cerepis s svojimi prijatelji v samostan, koteč ugrabiti kraljico svojega srca. Vdrl je v njeno celico, toda redovnica se [ mu je postavila a- bran in ga u-strelila. Policija je vzela njeno izpoved na tflfiairje, ni je pa aretirala. temveč jo je poslala nazaj v samostan.	j
PODGANA DOJI MLADE ; MAČKE
V najrevnejši četrti Benetk so to dni 'ljudje opažali, da .jci neka mačka skotila! dva mladiča, Rodi-teljiea pa ni bila kdo ve kaj skrbna mati im je rajši pohajala kakor da bi skrbela za potomstvo.
Ko se je nekega dne gospodinja vrnila s trga domov, je naš'a. v rivoje začuden.je v zaboju, kjer so dremali mfliadi mački namestu dveh — tri živali. Tretja je bHa jeklenosive barve in kar nekam zabuhla/. Gospodinja je debelo po-gledalai, ko je «pozna;la, da je to
kralja Ludovika XVI. in njegove rodbine.
NOV POLET V STRATOSFERO
i
j Podpolkovnik T. O. Settle (na desni), ki je prejšnje leto dosegel ; aekord pri poletu iv stratosfero. Poleg njega je A W. Stevens, ki as pripravlja na novi polet. Dvignil se bo k mesta Riapid City v l	Južni Datooti.
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane- $7. V Italijo lista ne popil jamo.	|
bitje — (velika podgaia! Mliakl i mački in .potdgano .so nato nesli iz | liise in ko so \-se tri ležale na woln-cu, so ljudje videli, da ipodgia.Tia doji mački.
NA BEGU USTRELJENI TAT
Pred praško zastavLjalinico se je nudil Ijmlerm te dni nenavaden prizor. Neki moški, ki je bil v za-Isitalvljalniei lukradiel blagajno s 17,000 čehoslovaakih kron gotovine. je bil pri tatvini zasiafoen in se je »pustil v be»g. Posrečilo se mu je ' pobe<rnit.i skozi vnataj zaMtaljalni-ce. Na cesti je hotel tatu ustaviti neki snažilec oken, z imenom Scheiher, katerega pa je tat u-| srtrellil iz revolveriem <v trebuh. j Policija ki je biliat med teni obveščena o dogodku, ja začela za-1 sledovaiti t«itu v avtomiob-rlu. Za-« sledovalec je naiposled sumknil v neko hišo, kjer se je- «abarikadi-ra.1 (V stranišču. Ivrtr se ni hotel vdati, so šli naklenj iz bombo plina za soOzenje. To je zaleglo, a tat kljub temu ni hotel odpreti vrat, temveč se je (z revolverjem ustre-liiili v sence. iKo je policija pozneje ivdrla v stranišče, ga je našla ne-zaJv^tšt.negiai na tleih s 'plenom v rokah. ITgoto«\*ila je. da se piše Jurij Albrechit in da je star 23 let.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU	^J^B
sic west isth street new iobk, n. t.
plSite nam za cen* voznih listov, be- IS^Pm
ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJB
M LABOMT iLOVMW DAILY 1» O. g.
f. Julija:
lie de France v Havre Conte dl Savola v Genoa Kurupa v Bremen It. julija: Deutschland v Hamburg
13.	julija:
Olympic v Cherbourg
14.	julija:
Aqultanla v Cherbourg Vulcaitla v Trat
15.	julijah Champlaln v Havre
17.	julija:
Bremen v Bremen
18.	JuliJr: Manhattan v Havre Hajnburg v Hamburg
20.	julija: Statenriam v Boulogne
21.	Julija:
Paris v Havre
Leviathan v Cherbourg Rex v Genoa 24. julija:
' Europa v Bremen j 25. Jul I Ja :
j New York v Hamburg
ZT. Julija:
Majestlr v Cherbourg 28. julija:
11» Frnno.* v Havre
ODPLUTJE PARN1 KOV ZA MESEC AVGUST 1934
1. avgusta:
Albert RuIHn v Hamburg Bereng-arla v.Chorhourg Washington v Havre 4. avgusta:
Conte di Savola v Genoa Ohamplain v Havre Bremen v Bremen i 8. avgusta:
Aquitania v Oh^rhotirK1 ' Deutsrhland v Hamburg:
10,	avgusta:	«
Olympic v Cherbourg
11.	avgusta: Haturnia v Trst Lieviathan v Havre Paris v Havre Europa v Bremen
14.	avgusta: Statendam v Boulogne
15.	avgusta: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg
16.	avgusta:
Maje»ti<-. v Cherbourg
18. avgusta:
Kex v Genoa He de Franre v Havre Berengarla v Cherbourg 20. avgusta:
New York v Hamburg
24.	avgusta: Roma v Genoa
25.	avgusta: Lafayette v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
29.	avgusta: Olympic v Cherbourg Albert Ballln v Hamburg Washington v Havre
30.	avgusta: Paris v Ha.vre
31.	avgusta: Eurupa v Bremen Leviathan v Havre
V JUGOSLAVIJO
Prtko Hivrt NA HITREM EK8PRE8NBM PARNIKU
PARIS
21. JULIJA 11. Avgusta — 30. Avgusta
ILE DE FRANCE
28. Julija — 18. Avgusta i
CHAMPLAIN
14. Jul'ja (opolnoči) — 4. Avg
NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila In potn* Ust« vpra-iajt« naie pao^aiitn« agenta
I cfrerteh J&rue
J!) STATK STREET. NEW YORH
Sm^mBmmammmmmmammmmmm^mmmmm^mmmmmmmmnmmmmammmmam iiiiuiiiiiuiuuiiiiii.''iiniiniiiiirniiiiinmiiiii<umiiumiii)imiuwiiuiii miHumiHuiuiDuiuiiiiiumuuiiTW
Nekatere teh knjig so .izpod peresa svetov-1 ^	noznanih pisateljev. Lahko jih priporoča-
V\|/VOn Q| ' mo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih ftJlUOllCI bodo zanimale.
knjižnica
Žt. 3. Testament	Št. 21. Dvanajst kratko.,Šter. 49. Tarzanov sin
Spisal Ivjin Rozman, Ljudska Časnih Zgodbic, II. Spisal E. R. Burroughs. Trdo Urama v 4 dejanjih, h ros......35 Spisa, Frldo|i„ žolna. 73 st'rsilll	vezano ..................... 1.20
St. 4. Poletne klasje broširano.....................as St. 50. Slika De Graye
j Spi sni Cvetko Golar. Izbrane -Št. 22. KreutZerjeva SO- Spisal Oscar Wilde ........ 1.20
..esnii; 184 *tra.. broširano.. ^0 ^^	51 g1()V balade in
j St. 7. Andersonove pri- SllIsal Ijey Tolstoj............6o romance
povedke	Antigone	Si>is»' c .............so
Za slovensko mladino priredila (Sophk!e8>. Žalna igra. Pisli- Št. 54. V meteŽU
L t ta. 111 strani, bros........3o .....n .. ,	. „	.»ft
„ _ . -	,	venl1 Golar- m str- brog... .AO spisala Marija Kmetova .... 1.—
V4' P0Sledn3i dneVi Št-55" Namišljeni bolnik
a	v.	Pomejev	Spisal Mollere .............. .50
J , ; v n , eV*	SpIsal E- L- B,,lwer- L del-355 ^t. 56. To in onkraj Sotle
Spisal Emil (iabor.au .......75 stranj, broSirano .............90 „ . .	„„
~	• j	•	Opisal r rid,i>Iin Žolna.........30
Stev. 9. Problemi sodob- §t 25. Poslednji dnevi	Glad
S nGl unif G! F We	Pompeja	^(liamstim> ...................90
berS^47ln«tVrani,0br^' ^.70 ^ ..........*.......'9° Št. 59. Zapiski iz mrtve.
Št 10 Andrei Ternouc St 26" Crne maske	ga doma
iu. Anarej lernouc , L Andrejev. PosiOVenii	""T T nri .
Spisal Ivan Albreht. Rclijefma	j^p Vidmar. Sli str.. broS..... ^5	1—
karikatura in minulOsti. 55 ^	-RrP^nft^^lnoRt in ^t 60. Zapiski 1Z mrtVe-
strani, broi5irano .............25 ^t. z Brezposelnost m	doma
Št. 13. Peterčkove po- problemi —	(SLjevski). n. del .... i.-
-l-j- • ___ •	(Fran Erjavec). 80 str., bro5. .00 , __ _
slednje sanje	^	™ omr št- 6L BratJe in sestre
Spisal Pavel Golia. Božično po- St. 1\). larzan Sin OpiC (C Golflr) J5 v^st .........................35 Spisal Edgar R. Burroughs... 1.20 '	' .................
Št 14. Denar	Št. 31. Roka roko	št. 62. Idijot
(Dr. Kari EngllS). Narocmo-	Spisal E. Lipovec.............25	Spisal ruski pisatelj Dostojevski.
gospodarski spis, poslovenil dr.	~	I. DEL .................... 90
Albin Ogrls. 236 strani, broS... JtO	St. .52. ZlVetl	T/liiAt
Si 1 k -c A j • ti Spisal L. Eipovec.............25	D,w J-OlJOl
St. 15. Edmond m Jules 1	n. del............<...........90
de Goncourt	št. 35. Vojna z Jugurto Št. 64. Idijot
Spisal Renee Mauperin.......40 Gaj Salttstij Krisp. Poslovenil	m. DEL ....................90
St.
6. Življenje	Dokler. 123 strani. broS. .50	Idijot
fepisal Janko Samec. Pesmi. 112	36. Listki	IV. DEL .................... .90
strani, broSirano .............45 Spigal Ksaver Mcgko 144 8tr> >65	........
Št. 17. Verne duše v	37. Domače živali	de ......3 25
vicah	spisal Danimir Feigei.........3o št. 66. Kamela, skozi u-
Splsal Prosper Merimee. Povest §t 3g Tarzan in SV6t	ho Šivanke
80 stranl .................... Edgar R. Burroughs	. 1.— (Frant linger). Veseloigra .. .45
^Joe^Z^- Stev. 39. La Boheme
ma. bajka1 v petih dejanjih.	Spisal Henry Murger. ........ JO
124 strani, broSirapo ........^0
St.x 40. Misterij duše
Št. 20. Gompači in Ko- F- v<**ti) ............1.-
murasaki	Štev. 48. Tawanove zi-
Spisal Jul. Ze^er. Japonski ro-	Vali
man. Prestavljeno Iz CeSčine. Spisal Edgar R. Burroughs ..JO 154 strani, broSirano.........45
Naročite pri: KNJIGARNA "G N."
216 WEST 18tb STREET	NEW YORK, N. Y.