y kupujte ISJNE BONDE! Najslarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNO TV EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI $^ni.^LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest ^ICTORV Slovene Daily n BUY in Ohio 1 g B? ★ JWAR Best Advertising mVsiamps Medium g .•"opsfti narodi stoje pred '""Oj ki jim bo prinesla " ®'C2ni, lakoto in prezebanje 'CLEVELANDrOHIO, MONDAY (PONDELJEK) OCTOBER 1, 1945 ŠTEVILKA (NUJMJ^ER) 228 ieujg 29. septembra — Vsi evropski narodi brez pred eno najhujših preizkušenj, katero bo ijj. . ^^^3) ki stoji pred durmi. Razbite industrije, dis-leuij K poljedelstvo in paralizirani transportni si-i (Saj ^ . ^kljub silnemu prizadevanju, da se jih uredi w, ^^^0, zahtevali težak davek v boleznih, lakoti in To jg _ ___ 5 iz poročil, ki % IZ do m-,.. ^^I'opskih dežel od žeitiijf ^Gveru pa J'^njkanj, »»Idllst; ^Vr, nje je premo- prgjjj predvsem manj- „ W toliko za gret-industrije, i lakof uspešna borba • bolezni nemo-^ J . in tudi potrebuje ( ^fih živil po deželah, je 3e bila pobita in "a zemlje vihra ^ potrebujejo gor- i 8e ! ^ Nadomestijo oble-> šestih letih voj- ,,Hijo epidemije, ako jl' zdf ^^"^^tnih zalog or- k avii šla skozi tež-^ , bo nič v ^ iS h. /PUenjeni, ki čaka ^iji, Rj^^.'^tinentu. Edino v lin . ^usni ....... to je bila lanska, ^Žlf- zima: neknhkn ^ J Od pošilja- \v ^ Dof^ položaj bo vse aleti tudi v teh iie- v deželah Slike z obiska ameriškega časnikarja na Primorskem J r ^ ^ dežel 1/^ Porol položaja, ka-•^ajo časnikarji Ava stfii- 'h določenih no- K pošiljatev, « •'V'tiv L-* S Ogpak Pjihajajo iz iCs'^I^fave^^ železnice in M-v^" Pomanjkanje ži- t ' Hi v rt v' kar se tiče k prišlo druge- '^i iOiB tonov cunj, {■M.. Predelati v blago. .V je za ma- Suša 1U3 Grškem udarila pridelek pšenice Grška je imela letos največjo sušo v teku 25 let, vsled česar je bil pridelek pšenice znižan za polovico. Kmetje ne bodo' imeli dovolj krme za živino, živežni položaj v Atenah se je nekoliko izboljšal. Na milijone Grkov ni dobilo nobene obleke, odkar se je začela okupacija in možnost, da bo pomoč UNRRA prišla dovolj zgodaj, je majhna, Nemčija bo letos okusila usodo, v katero je med vojno pahnila druge narode. Razbiti Berlin in pokrajine Saar in Ruhr, ki so šle skozi vojno furijo, bodo največji problem. Pomanjkanje živeža je splošno in krušne racije se bodo mogle kriti edino z uvozom. Jugoslavija odvisna na pomoč od UNRRA Jugoslaviji preti lakota, katera bo preprečena edino, ako bodo pravočasno dospele poši-Ijatve živeža, ki jih je obljubila UNRRA. Na UNRRA je dežela tudi odvisna za oblačila in material, s katerim bo mogoče začeti industrijsko obnovo. Italija je imela najslabši pridelek v teku 20 let in deželi pretita lakota in prezebanje. Ako bodo zavezniki poslali premog, ki je obljubljen, se bo z njim obratovalo le 25 procentov industrij. v . * Skrajno kritičen položaj se obeta Romuniji, ki je imela letos največjo sušo v teku 50 let. Naravnost obupen je položaj na Poljskem, kjer obstoji akutno pomanjkanje vsega. Te slike so bile objavljene v "Cleveland Pressu" s poročili, ki jih je poslal z obiska v Trstu in okolici štabni korespondent Theodore Andrica. Zgoraj na levi je železniška postaja v Stanelju na Primorskem, ki je bila porušena v borbi med Nemci in partizani. Takoj zraven na levi je obvestilo, katerega je priobčil "Primorski dnevnik", ko je Mr. Andrica dospel v Trst. Po objavi tega obvestila je 120 naših ljudi iz Trsta in okolice prišlo oblasti ako civilisti > »bla^ premoga. Za-f ««kih » floloŽIle 45,-ujetnikov Vlada več živeža m DMiska < ° Vs. franke, lahko črnem trgu. 'i \l^k ■i>i obiskat poročevalca iz Cieve-landa. Na spodnji sliki so tri primorske Slovenke, ki so prišle k Mr, Andricu, da pošlje pisma njihovim sorodnikom v Cleve landu. Na levi je Roza Vratec iz Trsta, čije sestra Marija De-kleva živi v Clevelandu. Na sredi je Francka Smrdelj, ki ima v Clevelandu strica Rafaela Smrdelja. Na desni. je Marija Dolgan iz Stare Sušice, ki je poslala pismo svoji teti Mrs. Amaliji Božeglav, ki stanuje na 1125 E. 60 St. Obvtttllo v TrM je )>rispel »merilkt novinar Ir, Oievelanrtit, g. Teotjor Andrico. Imft vei naslovov In •poroiil od Slovenoev ti Cleveland« za lorodnllie v domail lemlji. Pripravljen je tudi spre- ^ jeti obveetlla od tukajšnjih 81*. vencev la Mfodnik« v Amerlld. Ott«] bo {u do 4. Mptembra. Nft-ilnv: Teodor AndMoa, Albep., go Grande. GEN. MacARTHUR ZASEGEL 21 JAPONSKIH BANK TOKIO, 1. oktobra. — Ameriške okupacijske čete so včeraj na povelje gen. MacArthurja prevzele 21 japonskih bank in finančnih zavodov, vrgle iz njih uradnike in z enim udarcem zdrobile veliki finančni aparat, ki je izkoriščal imperij, ki je bil zgrajen z oboroženo silo. V podvzeti akciji so bile prizadete najbrže tudi osebne investicije cesarja Hirohita, Gen. Mac Arthur je nastopil z bliskovito naglico, in medtem ko so vojaške čete v Toki ju in po drugih japonskih mestih prevzemale banke, so bili uradniki finančnega ministrstva pozvani na glavni stan, kjer so prejeli ukaze za zmrznje-nje finančnih transakcij in z a odstranitev bančnih lunkcijonarjev. Vojni ujetniki pišejo SANS-u STAVKA ELEVATORSKIH OPERATORJEV KONČANA Nfi3W YORK, 29. septembra. — Danes se je končala stavka 15,000 elevatorskih operatorjev v New Yorku, ko sta sporni stranki sprejeli predlog gov. De-wey-a za arbitracijo. Stavka je prizadela milijon in pol oseb, ki so zaposlene v new-yorških nebotičnikih in pisarniških po slopjih. Sati veliko po-I Se , medicine in da bo pred-. N®sla bolezenske Viti ^3,terim se bo DrS ljudje delka, ki je za " Podh ^%jeni. Naši fan+je-vojaki 1^)1% glede živeža ® samo za javne ^ ^ b najhujšo ' St ^daj prej v tH^°v&nja se bo- ^®lo obstoječe V vojaško službo je bil vpoklican 18. septembra Joseph Sankovič, sin Mrs. Mary San-kovič, 6205 St. Clair Ave. Prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov; Pvt. Jos. Sankovic, A.S.N. 45021492, Co. F 37th Tng. Bn. Bitg., Camp Crowder, Mo. Cene. m sladkorja T/Sgt. Frank Becaj, sin Mr. Frank Becaj, 1441 E. 176 St., je bil častno odpuščen od vojakov. Nahajal se je kot ujetnik Nemcev v 'Avstriji leto in pol ko je bilo letalo, v katerem se je nahajal kot topničar, sestreljeno v napadu na sovražnikovo ozemlje. S ANSo v tajnik Mirko G. Ku-hel je prejel iz taborišča slednje pismo: Spoštovani gospod Kuhel: Ko smo vsak večer zbrani skupaj, teče naša govorica v lepem slovenskem" jeziku, kakor vrhovna glazba v toliki laški atmosferi. Ko pišem, si moram predstavljati, da poslušam tovariša Čotarja, ki pridno pripoveduje o lepoti Vipavske doline. In tako gre vsak večer; če ni eden, je pa drugi, ki gleda v daljavo in govori o tistem delu zemlje, katerega se je navadil ljubiti. Včasih se čuti v teh govorih neko grenko struno in ta struna je sovražnost, ki je v srcu in vselej tudi bo. Vsak ima pred očmi bratsko kri, katera je tekla po krivdi tuje, sovražnikove roke. Vsakdo dd nas ljubi tisto zemljo, morda samo za to, ker je preveč trpel zanjo, morda tudi zato, ker je sanjal o njej ali se od očeta navadil upati, da bo videl to zemljo svobodno. Danes pa v Londonu, daleč c5d tukaj in daleč od tam, odloča pet majhnih ljudi o usodi narodov, kakor se jim bo zlju-bilo. Če bodo igrali igro nesramne politike, tedaj bodo pustili ta narod še nadalje pod tujčevo peto. Narod, ki je dal vse svoje najboljše, za pravico in svobodo. Tukaj nam ni mogoče drugega storiti, kot čakati in upati. Tistemu, katerega domovina bo svobodna, se bo lahko vrnil na IjuDi dom, kjer ga bo čakalo veselje, toda tisti, ki bodo obsojeni še nadalje prenašati tujčev jarem, kaj jim je za pričakovati in kako bodo še na- še tukaj, ko smo, v ujetništvu, bi morali postati bratje, toda sovraštvo se razvija kot harmo nija med nami. Srečni smo ker je poveljstvo v ameriških rokah, da nas varuje pred sovražnikovim slabim postopa njem. Danes, ko se bliža čas povrat ka v domovino. Vam pišem in se zahvalim" SANSu, ki se toliko zanima za nas, slovenske ujetnike, da bi bili poslani naravnost v našo Jugoslavijo. Vrniti se domov skozi Italijo po meni, da ne bi vsi prišli do svo jega doma, niti ne bi šlo tisto malo blaga, kar smo si ga tu kaj nakupili s težko prihranje nim denarjem, skozi zemljo ban-ditov. Naj Vam še tO sporočim, da iz Primorskega ne pride nobena pošta. Iz vseh drugih krajev prihaja, ali od tam pa ne, kot da ne bi naši ljudje znali pisati! To nas zelo zatiima, kajti niti ne vemo, ali so naši dragi še med živimi ali ne, ker ne dobimo nobenega sporočila iz naše domovine. Prav prisrčno Vas prosimo, da bi se tudi za to zanimali, seveda, če je kako mogoče glede te zadeve kaj urediti. Vsi skupaj srčno pozdravljamo Vas in SANS. Franc Resinovič. Japonska bo prišla pod kontrolo posebne zavezniške komisije LONDON, 29. septembra — Državni tajnik Byrnes je nocoj naznanil ustanovitev zavezniške komisije na Pacifiku, ki bo formulirala program za izvrševanje pogojev japonske predaje. Komisija, za katero so glasovale Anglija, Rusija in Kitajska, bo v bližnji bodočnosti imela svojo prvo sejo v Washingtonu. Truman ukazal boljše postopanje v I« TkT V •• Z zidi V Nemčiji WASHINGTON, 29. septembra. — Predsednik Truman je prejel avtentično poročilo, da ameriške okupacijske oblasti v Nemčiji in Avstriji rje postopajo z židovskim prebivalstvom nič boljše kot so postopali ž njimi naciji, s to izjemo, da jih ne pobijajo. Naznanilo o tej komisiji je bilo objavljeno ob času, ko so ameriški zastopniki na konferenci zunanjih ministrov skušali najti izhod iz zastoja, ki je nastal v zvezi s predlogom, da se skliče konferenca vseh držav, ki so bile v vojni proti osišču, v svrho diskuzije mirovnih pogodb z Romunijo, Madžarsko in Bolgarsko. V komisijo za vladanje Japonske bodo povabljene Francija, Filipini, Nova Zelandija, Avstralija, Kanada in Nizozemska. Madžarska sprejela pogoje za ameriško priznanje WASHINGTON, 29. sept.— Državni' department je danes naznanil, da je Madžarska sprejela pogoje, ki so jih stavile Ze-dinjAne države za upostavitev diplomatskih stikov. Na Madžarskem je sedaj na krmilu provizoričen režim, ki je bil organiziran po osvoboditvi dežele od strani sovjetske armade. * LONDON, 29. sept. — Tukaj obstoji močan vtis, da se bo sedež organizacije Združenih narodov nahajal v Zedinjenih državah. Rezultat tega poročila je, da je Truman danes gen. Eisenho-werju poslal ukaz, da brez odlašanja nastopi, da se položaj "očisti" in da mu o podvzeti akciji čim preje pošlje poročilo. Bela hiša je v tej zvezi obja vila dolgo poročilo, v katerem se ugotavlja, da židovski begunci v Nemčiji in Avstriji živijo natrpani v zastraženih taboriščih, kjer prevladujejo sKrajno slabe sanitarne razmere. Poročilo je sestavil Earl G. Harrison, ameriški zastopnik pri zavezniškem odboru za vojne begunce. Predsednik Truman je danes tudi naznanil, da bo ameriška vlada posredovala pri angleški vladi, z namenom, Ada se takoj odpre vrata Palestine, kjer naj bi se naselili židovski begunci iz Nemčije, ki želijo iti tja. Predavanje o Rusiji V četrtek ob 8. zvečer bo predaval v dvorani hotela Hollen-den Edwin S. Smith, bivši član vladnega delavskega odbora, ki se je baš vrnil z dvomesečnega obiska v Rusiji. Smith je sedaj izvršni ravnatelj Narodnega sveta za ameriško - sovjetsko prijateljstvo. Novi grobovi JOHN KORDISH Po daljši bolezni je preminil v bolnišnici John Kordish, st., star 54 let. Doma je bil iz Loškega potoka, vas Travnik, kjer zapušča očeta in mater, brata Louisa in Karla, pet sestra: Frances, Angelo, Johanno, Paulo in Matildo ter več sorodnikov. Tukaj je bival 35 let in je bil član društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Zapušča dva sina, Louisa in Johna, oba pri vojakih, dve sestri, Mrs. Mary Bar-tol in Mrs. Antonijo Ogrinc ter druge sorodnike. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Josip Žele in sinovi, 458 E. 152 St. * * * ANNA JURATOVAC V soboto popoldne je preminila Anna Juratovac, stara 84 let. Stanovala je pri svojem sinu Blaž Juratovacu na 951 E. 218 St. Doma je bila iz sela Novo-selo pri Zumberaku na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča dva sinova: Blaža in Mike, dve sestri, Evico Baron in Anno Ma-žič, ter 10 vnukov, v stari domovini pa brata Tomaža. Njen soprog je umrl leta 1924. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. dalje prenašali laški terorizem? DRAMSKI ZBOR "IVAN CANKAR" Igralcem dramskega zbora "Ivan Cankar" se naznanja, da se bodo vršile vaje za igro "Vražja vdova," ki bo podana 28. oktobra, ob ponedeljkih in petkih na odru Slovenskega narodnega doma ob pol osmih zvečer. Smrt na kolodvoru Na Union kolodvoru je v soboto zvečer umrl 35-letni vojni veteran Alfred J. Friedl, ki je bil priveden tja od vojaške policije, ker se ni pravočasno vrnil dopusta v svoje taborišče v Arkansasu. Vzrok smrti še ni 3il ugotovljen. Malo pred njegovo aretacijo je iz taborišča dospel brzojav, da je njegov do-Dust podaljšan za 15 dni, ampak ker ni bilo nikogar doma, se je o tem zvedelo šele po veteranovi smrti. Friedl se je udeležil kampanj v Afriki in Italiji in je imel 98 službenih točk za svoj odpust iz armade. REDNA SEJA Jutri večer ob osmih se vrši seja podružnice št. 14 SŽZ v Slo-,venskem društvenem domu na Recher Ave. Ker je za ukrepati več važnih zadev, so članice pro-šene, da se gotovo udeležijo pol-•noštevilno. ZBOR "ŠKRJANČKOV" Seja pevskega zbora "Škrjan-čki" se bo vršila v torek ob 8 uri zvečer v Slovenskem dru štvenem domu na Recher AVe Prosi se vse starše, da se seje udeležijo. Piketi so zaprli Standard Oil Co. obrat v Indiani Stavkovno glasovanje Včeraj so delavci v Fisher to varni glasovali glede stavke, ki bo odrejena, ako družba ne pristane na zahtevo za zvišanje mezde. Izid glasovanja ni znan. Glasovnice so bile takoj poslane na glavni stan CIO unije avtnih delavcev. WHITING, Ind., 29. septembra. — Danes je 2,000 stavkar-jev CIO unije obkolilo tukajšnjo rafinerijo Standard Oil Co. in jo prisililo ustaviti obrat. Bila je to zadnja rafinerija omenjene korporacije v Indiani, ki je še obratovala. V tej zvezi je prišlo pred rafinerijo do spopadov med piketi in policijo. Nocoj je župan James MacNamara v mestu proglasil nujnostno stanje in apeliral na gov. Gates-a, da pošlje semkaj državno milico. V tukajšnji orožarni je pripravljena stotnija mihce, ki pa doslej še ni bila poslana na po-zorišče. Miličarjem je bila izdana polna vojna oprema, s puškami in jeklenimi čeladami. Avtomobilska nesreča I , Včeraj se je blizu Willoughby pripetila avtomobilska kolizija, v kateri je bila 48-letna Mrs. Bertha Rawles iz Akrona na mestu ubita, štiri druge osebe pa so bile težko poškodovane. Mož ubite ženske utegne poškodbam podleči. ZADUŠNICA Jutri ob 8:30 uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Kazimira brala zadušnica za Seaman Henry Re-gell, .sina Mr. in Mrs. John in Mary Rogell, 1011 E. 64 St., ki je zgubil svoje življenje, ko je bila ladja Indianapolis torpedi-rana in potopljena v boju s sovražnikom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. SrBAfi2 .^ENAKOPRAVNOST" t Owned aod Published by MOnUCAM JdGOSLAT PEINTINO AND PUBULBHINO CO. ^ f231 BT. OLAIB AVBNXTS — HIENDER80N 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays " BXJBSORIPTION RATES-#CENE NAROČNINI) By Curler In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznafialcu v Cleveland In po pošti Izven mesU): Por One Tear — (Z& celo leto) __ Por Half -Sear,— (Za pol leta)_____ Por 3 Months — (Za # mesece)_________ «0.60 . lao . 3.00 By Mail in Olevdand, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleyelandu, Kanadi In Mehiki): For One Tear — (Za celo leto)-- For Hall Tear — (Za pol leta)-- For 9 Months — (Za • nuMHO*) - -«7.60 . 4.00 . ue For Europe, South America and Other Foreign CountrWm: (Za Evropo, Juino Ameriko in drug« Inowmike dzteT«): For One Year — (Za oelo leto)-- For Half Year — (Za pol leta)----------------- -M.OO _ ISO entered m Beeond Clfuu Matter April 26tti, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, U79. TITO POZIVA NAROD, DA PODPRE NARODNO FRONTO III. Prevara opozicije Nekateri gospodje sedanje opozicije danes bobna j o na ušesa zunanjega sveta bajke o sovjetizaciji Jugoslavije itd. Vse to je storjeno z čisto jasnega namena postaviti našo borbo in novo Jugoslavijo v popolnoma napačno luč ter preprečiti zgraditev nove Jugoslavije. Toda uspešne pridobitve herojske borbe naših narodov, ki so bile dosežene med vojno in sedaj pa pri obnovi domovine, kakor tydi številne progresivne postave in zakoni, ki so bili predloženi in sprejeti — vse to je prineslo naši državi veliko spoštovanja v demokratičnem svetu. , Vlada Narodne fronte je odločno sledila po poti krepke in dosledne zunanje politike in zavrgla metode omahljivosti, ki karakterizirajo one oblasti, ki so bile na krmilu v predvojni Jugoslaviji. Pogodba vzajemne pomoči, kulturne in gospodarske kooperacije in prijateljstva, ki je bila sklenjena z veliko bratsko ZSSR, je velik uspeh za našo domovino in dokaz doslednosti naše zunanje politike. Dobri odnosa j i z sosedi Vlada Narodne fronte je postavila bratske in prisrčne odnošaje in kooperacijo z vsemi slovanskimi državami. Z našimi sosedami — Albanijo, Bolgarijo in Romunijo itd., imamo iiajboljše odnošaje in vzajemno razumevanje. Vse to so garancije proti zunanjim intrigam, ki so naperjene, da odvrnejo vse te države od poti, katero so si zbrale za svojo notranjo ureditev. Z našimi velikimi zaveznicami Veliko Britanijo, Združenimi državami in Francijo se naši odnošaji čedalje bolj utrjujejo in zrcalijo značaj gospodarske in kulturne kooperacije, ki je izrednega pomena za obnovo naše opustošene domovine. Isto se lahko reče o mnogih zavezniških ali nevtralnih državah. Vse to kaže na dejstvo, da je Jugoslavija zavzela pravo pot v svoji zunanji politiki, pot, ki jamči našim narodom zaščito in omogoča mirno rekonstrukcijo naše razdejane dežele. Reakcija širi laži Le peščica ubegle reakcije se nahaja v inozemstvu in doma, ki pa dela z vso svojo silo, da bi ob težila naše odnošaje z našimi velikinii zaveznicami. Ti proti-narodni gospodje se trudijo, da bi z širjenjem laži in z obrekovanjem postavili novo federativno Jugoslavijo v najslabšo luč pred zunanjim svetom. Toda mi verjamemo, da jih bomo razkrinkali pred zunanjim svetom kot smo uspeli v prvih letih vojne. Sedaj pa nekaj besedi o naših nasprotnikih. Ko sem govoril o Narodni fronti in njenih pridobitvah in uspehih, nisem imel v mislih nekatera ministrstva, ki niso ničesar pripomogla. Niti nisem govoril o nekaterih napakah, ki so jih napravile narodne oblasti, katere pa nismo nikoli zakrivali, pač pa smo jih skušali popraviti. Z priznavanjem in obsojanjem teh napak mislim, da izražam mnenje vseh voditeljev Narodne fronte, ako rečem, da je naša najbolj globoka želja, da bi bilo teh napak čim najmanj, kajti to je v interesu naše skupne stvari, za katero se borimo. Zdaj pa še obstaja vprašanje: kaj je ta opozicija izven fronte? S fesa obstoji? Videli smo sestavo Narodne fronte. Ali nastopa opozicija samo proti našim napakam, ki se delajo? Ali je ta opozicija proti programu Narodne fronte? Vodj-a te opozicije pravi, da ne sprejme načina izvajanja in delovanja gotovih zakonov, ki so namenjeni, da odpravijo te napake, ter da je baje za demokratizacijo. Opozicija naskakuje napake Vem pa, da to ni res, da se opozicija bori proti našim napakom in pomotam, temveč smo mi v fronti, ki se za to borimo. Opozicija samo sedi v zasedi in čaka, kdaj bo kaka napaka storjena, da jo potem izrabi za svoj vražji namen, to je, za njeno borbo proti programu Narodne fronte, proti široki ljudski demokraciji, proti temu, da bi sovražniki in izdajalci naroda bili postavljeni pred sodni stol. Zanimivo je bilo opazovati stališče opozicije v provi-zorični narodni skupščini. Bilo je nenačelno, kajti celo o ENAKOPRAVNOST onih vprašanjih, proti katerim ni imela nobenega ugovora, ni pokazala pozitivnega stališča. Medtem, ko se je vsak pripadnik osvobodilne fronte brigal za interese, potrebe in težave naroda, ni imela opozicija nikoli dobre besede o predmetu, temveč je ves čas zahtevala neko svobodščino pred "bojaznijo" in neko demokracijo "njene vrste," ki pa sploh nikaka demokracija ni. Vse to jasno kaže, kaj ta opozicija predstavlja. Kje je njen program o vseh vprašanjih, ki so bila prej omenjena? O svojem programu glede teh vprašanj ne mara ničesar slišati, oziroma noče, da bi narod vedel o njem. Prepričan sem, da bi vsak pripadnik Narodne fronte objektivno sprejel vsako točko v programu opozicije, če bi te točke bile usmerjene za dobrobit in napredek našega naroda. Odkar se je opozicija v sVojem političnem konceptu znašla izven Narodne fronte, dela z vso svojo silo, da bi privabila na svojo stran nekatere stranke v Narodni fronti ter jih zapeljala k odstopu iz Narodne fronte in to na ta način oslabila. Za časa potsdamske konference so nekateri reakcijonarji v inozemstvu delali s polno parp, da bi skozi to našo opozicijo povzročili vladno krizo. » Opozicija hoče intervencijo Namen tega poizkusa je bil, da bi naši nasprotniki na podlagi take vladne krize vložili pritožbo na konferenci v Potsdamu proti vodstvu Narodne fronte, oziroma proti onim članom naše vlade, ki tvorijo večino, kateri pa so izšli iz domovinske borbe. Opozicija je skušala na vse načine uničiti edinstvo vlade in jo z intrigami razcepiti v Šuba-šičeve in Titove 'pripadnike. Na ta način bi mednarodna reakcija lahko rekla: "Evo ti! V Jugoslaviji ni reda. Cas je, da zavezniki pričnejo intervencijo v Jugoslaviji." Brez razlike na vse zunanje okolščine, brez razlike na dejstvo, da je v nekaterih državah, vključivši nekatere zavezniške, v razmahu propaganda, da bi se preprečilo Jugoslaviji utrditi njene pravice do upravičenih teritorij alnih zahtev, agitira opozicija s polno paro, da bi povzročila krizo ter tako poklicala gotove zavezniške države, da bi intervenirale in tako preprečile zedinjenje in konsolidacijo naše dežele. Kaj to pomeni? To pomeni, da dela opozicija dosledno proti interesom naše domovine. Njen edini interes je prilastiti si oblast v Jugoslaviji, into brez razlike kdo ji pri tem pomaga in na kak način naj to doseže ter brez obzira na škodo, ki bi jo znala v tem procesu domovina trpeti. Kar zanima našo opozicijo, je izkoriščati domovino s pomočjo mednarodne reakcije in za vsako ceno in ne glede na otežkočeno stališče domovine pograbiti oblast, uničiti dosežene pridobitve osvobodilne borbe in vrniti deželo v položaj, v katerem se je nahajala pred to vojno.—SANS. Urednikova pošta Poslednja filmska predstava Cleveland, Ohio. — Na splošno željo clevelandskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Mace-doncev, se bodo jugoslovanski vojni filmi kazali še dvakrat, in sicer: v sredo dne 3. oktobra ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in v petek dne 5. oktobra ob 7:30 zvečer pa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnina bo 35c. Pri prvi predstavi dne 23. septembra so se pojavili gotovi nedostatki, kar je pri nekaterih povzročilo godrnjanje in nezadovoljnost. Krivda odpade na odbor, ki ni imel o' filmih strokovnega znanja. Toda občinstvo naj bo uverjeho, da se to ne bo več ponovilo. Upamo, da nam bo cenjeno občinstvo oprostilo, zlasti ker se gre pomoč narodft v naši domovini. Kdor torej še ni imel prilike slovati redila pošta med njimi in njihovimi svojci v domovini. Dokler pri nas ne bo urejen poštni promet, je prevzel Rdeči križ za mesto in pokrajino Trst nalogo, da bo dostavljal pisma na tej strani demarkacijske črte. Dostavo pisem na drugi strani črte, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, pa je prevzel Rdeči Križ Slovenije. Prva pošiljka pisem je že došla in se pravkar razdeljuje. Vsak pošiljatelj pisma je bil obveščen, da pošlje svojim sorodnikom natančen naslov, ki mora biti napisan tako: vojakovo ime in priimek, edinica, A. P. No. c/c A.M.G. Area H Q. Tst. Pisma je treba oddati direktno ali preko okrajt^ih NOO-jev Rdečemu križu za mesto Trst in pokrajino s sedežem v Trstu, via Cicerone 8, oziroma naravnost Zavezniški vojaški upravi, glavni stan področje Trsta. . Iz onega dela Primorja, ki je pod jugoslovansko vojaško temnega, smrdečega zemeljskega voska. Taka močvirja so precej redka na svetu. Iz podzemskih izvirkov se cedi nafta, ki plava na vrh in ae tu na zraku oksid&a v gosto maso v tako zvani zemeljski vosek, ki se nabira v čedalje debelejši plasti. Ob dežju se nateče nanj voda in tako je videti samo kot nedolžen, opuščen ribnik. Gorje pt.ci, ki se spusti na to močvirje. Noge ji oklene lepka godlja, ki je ne izpusti, pa naj še tako zamahuje s krili, da bi spet vzletela. Počasi ji poidejo moči in zmerom globlje, se pogreza v močvaro. Prejšnji lastnik te mlakuže major Hancock je večkrat opazoval, kako so zašle vanjo kokoši, ne da bi se kdaj posrečilo kateri izmotati se iz hinavske pasti. Drugo za drugo je počasi požrlo močvirje. To pa je bil zmerom šele prvi del drame. Ker so se živali obupno drle v smrtnem boju, so privabile v bližino še mačke, pse in dostikrat celo prebrisane prerijske volkove, ki so sf? tod nadejali lahkega plena, pa je tudi njih požrlo močvirje, ko BO se požrešno zagnali za žrtvami. Živalska past Rancho la Brea mora biti že prastara. Narava jo je nastavila semkaj že pred tisoči, morda pred sto tisoči ali cefo milijoni leti in od takrat je neprestano opravljala svoj posel. Vsaka žival, ki si je prišla semkaj gasit žejo, ali se je zatekla v močvirje pred sovražniki, je postala plen zemeljskega voska. Ista usoda je doletela tudi vse roparice in rhrhovi-narje, ki so se hoteli pogostiti z nesrečnimi žrtvami. Na ta način je močvirje polagoma naraslo v ogromno grobišče, ki pa je sproti pokrivalo žrtve z novimi plastmi voščenega blata, tako je ostalo skrito vse do najnovejšega časa. Minula so tisočletja. Stare živalske vrste, ki niso bile več sposobne živeti, so izumrle in v spremenjenih življenskih okoliščinah so se razvile nove, popolnejše ali vsaj prilagodnejše za tisti čas. Le usodno močvirje je ostalo skupno vsem genera cijam. Izogibati se nevarnosti se mlajše živalske vrste prav tako niso navadile kakor starejše. Past deluje dandanašnji enako spretno kakor pred sto tisoč leti, le žrtve so drugačne.. V davnih dobah so poginjali v tem močvirju megateriji, leniv-ci nosorogoVe velikosti, mamuti, izumrle vrste kamele in konja ter drugi rastlinojedci, njimi vred pa tudi njih krvoločni preganjalci: sablastozobi tiger, volk velikan, orjaški med ved kratkega gobca ter vsakovrstni orlom sorodni ptiči, večji od današnjega kondorja ter še nešteti drugi davno izumrli zastopniki mesojedcev. Dandanašnji je Rancho la Brea grob samo še za kokoši, race, gosi, domačo mačke in pse. V velikanskih skladovnicah so se nabrale na dnu močvirja živalske kosti iz neštetih tisočletij. gibka gmota, ki so jo neprestano premešavali dvigajoči se mehurčki vsakovrstnih plinov. To večno premikanje in mešanje je okostnjake polagoma zrahljalo in razneslo posamezne kosti vča-si daleč proč od prvotnega mesta. Več let so se trudili paleontologi, preden sp sestavili ogrodja nekaterih glavnih zastopnikov tega živalskega pokopališča. Največ so se bavili s skupino velikih mačk. Okolno'st, da Rancho la Brea ni nikako slučajno grobišče živali, se posebno jasno kaže v tem, da je med zastopniki rast-linojedcev največ mladih živali, neizkušenih, ki so nič hudega sluteč same zabredle v močvirje, ali pa so jih prignale roparice, ki so poginile tukaj, so bile v pretežnem številu mlade, neumne živalce, izvzemši nekaterih že zelo priletnih zveri, ki so zaradi betežnosti že stradale in se jim je tu obetal še naj-laglje dosegljiv plen. Značilno je silno veliko število volkov, prednikov današnjih vrst, ki jih je na tem mestu dohitela smrt. Volkovi so že takrat lovili v krdelih. Živali, ki so jih preganjali, so se zatekle k vodi, krdelo razbojnikov pa se je slepo zakadilo. za njimi in tako jih je z žrtvami vred požrlo močvirje. Poleg volkov tvori največjo skupino roparic, ki so jih odkrili sablastozobi tiger, ki je zastopan v vseh starostnih razredih; od mladičev, ki še niti niso izmenjali mlečnih zob pa do mogočnih, doraščenih živali z velikanskimi sablasto ukrivljenimi podočniki. Pri nekaterih starih živalih so ti zobje, ki so štrleli daleč iz gobca, že zelo obrabljeni, zgrbančeni in razpo-kani ali pa odlomljeni tesno pri korenini in obrušeni. Najbrže so bile prav te stare živali tiste, ki so zasledovale nemočno žival. Kako pa so zašle v močvirje tudi mlade, krepke zveri z brezhibnim zobovjem, si pa učenjaki še zdaj ne znajo prav razlagati. Sablastozobi tiger je moral biti najnevarnejša zver svoje dobe. Bil je velik kakor današnji lev in čeprav bolj čokast, je imel vendar močnejše kosti od današnjega kralja živali in bolj železne mišice. Sablasti podoč niki so bili strašno orožje. Ko so našli prvo lobanjo, si niso znali prav razlagati, čemu naj bi prav za prav služili živali taki fob je. Sodili so, da se je ti- I. dktobr^ ger oprl nanje pri L drevesa, ali pa da jik j® * ni dobi uporabljal kot ne dereze. Natančnejše 9 . nje anatomije teh kmalu pokazalo, da so . padalno orožje. Tiger j® . njimi globoke rane io njimi svoje žrtve kakor . Zver je lahko pomakni^ daleč nazaj in tako klenila gobec, da sta'Zo'^°V; lela naprej kako? f zvezi z jeklenimi ^ lahko zver z enim hom pokončala svojo ^ ^ Precej bogato so zastoP^^ fosilnem pokopališču sti tako zvane velike je bUa po vnanjosti P' irece]' dobna sablastozobemu da ni imela tistih Obe živali sta bili porni, kakor ustvarjeK^ ^ gotrajno kraljevanje skem carstvu in vend^^ nerazumljivih vzrokov mrli. Sablastozobi ti^ kasneje umaknil v riko, ali tudi tamkaj ^ prenesel boja za obston 2* l?tls St Anekdoto Sloveči angleški zikoslovec Samuel Jobo^ je ženil pri gospodicW u ji je kar od početka je nizkega rodu in mtt v XV^feO. 1"-- _ M, rodbini obesili S"-' K» ^V( '•Kuj Si •Mj Nt J % S C lE 41 S Si % s < S N 'tic v k*« f ijr — Nič ne de, dragi tudi pri meni ni Med sorodniki sicer še sili nikogar, imam 20 stricev, ki bi to z®® odgovorila pametna Johnsonu je ugajal® konu sta se razumela P bro. 10. na V Tolminu je bila J velika manifestacija so množice od blizu ii^ novno manifestirale živeti v svobodni federa goslaviji. H nvcfj H ti % % b Po hribih blizu meseca junija letos s nekaj belogardistov owning or holding 1 per cent or more of the total amount of or other securities are: None f 4. That the two paragraphs next above, giving the nam®® pt y'' stockholders, and security holders, if any, contain not only holders and security holders as they appear upon the book? but also, in cases where the stockholder or security holder h- A' books of the company as trustee or in any other fiduciary of the person or corporation for whom such trustee is acting. f fyll the said' two paragraphs contain Statements, embracing a ffiants and belief as to the circumstances and conditions under winch = , s" security holders who do not appear upon the books of the com. ^ hold stock and securities )n a capacity other than that of a ^ and this affiant has no reason to believe that any other persO''''^gpd5' j nmnnrof1-iqq. inf.oronf. Hirnnf nv inHiront ivi cairl stOCk' D^'V V' corporation has any interest direct or indirect in the said stock securities than as so stated by him. 5. That the average number of copies of each issue of sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid sU"' the twelve months preceding the date shown above is 6599.- WILLIAM A. SITTER. Sworn to and subscribed before me this 1st day of Octob® ' ^^0 John N. Rogelj, Notary Public (My Commission expires Fe % ENAKOPRAVNOST BTKAH S DR r- F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALANI EKSEKBTIVE; KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. pred a. VIDER, 2657 So. Lavmdale Ave., Chicago 23, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, lU. CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, m. ■ 'ACob ZIIPAN, 1400 So. Lombard Ave., Benryn, HI. 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, HI. Uopqt ^ ^ENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, IH. ilKtj^^^USBLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ^VAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL ^ NADZORNI ODBOE; s ®®ens^i ameriški narodni svet If, 3935 W. 26th Street, Chicago 23, lU. Itonvenciji SANS, Iti se je vršila 2. in 3. sept. 1944 "Ibof."" '* izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člaid šir- dmiki ČASTNI ČLANI: LOUIS ADAMIČ, MUtord, N. J. ica; MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, —, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HL 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ®®TNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. SIBdl ODBOK: C, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. «h.^>WE 15605 Waterloo R4., Cleveland 10, Ohio. qp^AVEC, 527 No. Chicago St., JoUet, lU. tovS" Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. Route No. 4, Princeton, 111. 4676 Washington St., Denver, Colo. SltiW®®' 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. ^04—3rd St., N. W., Chisholm^ WHnn. 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, HI. 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. fOlrorS®' 411 Station St., Bridgeville, Pa. iJ:% Mtjt» ^465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. e Menahan St., Brooklyn, N. Y. t^ESA gp ®DWCICH, 1091 Addison Bd., Cleveland 3, Ohio. 'tiVE 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. V ^ STav IMO N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Vln» 1G34 Cedar St., Pueblo, Colo, k 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. KORr ^ F. U. Bldg., Ely, Minn, ' 1045 Wads worth Ave., No. Chicago, HI. ,.,4ska Ijuds+va '"kSwdovL ■Pevke ft ^a' A ^ po planinah 'j^jo in Sikima, se Dew z lovom i '^jboir dajejo M k (Vet pevce, kar jih ^ je doma ka- J H r. čigar rep M ^ papige (ta je v p.- "^^jboljši opona- j^e ki posne- ci , i 't, ,9lJ k A pevr?^ drugi setn T žvižgači. Le-^Goval a tamoš- & »k = tj"™-' Harza, ki za- ^ -nt 0% k da jr_ v .(i— - odstot-kanarčkov, le "^čani že doma milim tovorom, ostane nepo zabna. Kadar pa dospemo v Siliguri, se vsaj za mene vedno neha vsa romantika. Pri nalaganju ptičev na tovorne avtomobile namreč brez izjeme ugotovim da imam mnogo ptičev manj kot sem jih kupil. Lahko pazim na svoje nosače kakor hočem, račun se mi le ne bo nik dar ujemal Ti gorjani znajo namrep napraviti na mnogo spretnejši način, da ptiči izgi nejo, kakor kakšen čarobnjak Rodovi, ki žive v onem delu Himalaje, kjer se stikata Indija in Himalaja^ imajo še drug zanimiv način zaslužka. Enkrat na leto pridejo ti planinci Kalkuto z najlepšimi fazani, kar jih svet pozna — impejanom tragopanom, krvavim fazanom in drugimi pestrimi primerki ki si jih žele vsi zoološki vrto vi sveta in vsi ljubitelji ptic. Kako zanimivo ljudstvo so ti tibetski planinci! Veliki dečki divje vnanjdsti z dolgimi kuš travimi lasmi. Oblečeni so v dol ge težke plašče iz klobučevine o fth., stva vzhodne Hi-! ki si jih napravijo kar doma iz po gnez- L Sovqj.. zanimivostih, zaradi po-I Po&b ved- 4, J Se n. pr. t<,v^aj ^ cal s kakšno % da te vtise, J ^Grn. za noben idj/! . pot iz hima- rj \ bogate vrto- 'J4 ki :>kih Himalaje Želp ^ ^ Siliguri, od- k ^^olečiJ^° tisočih po- oskrbuje in vodi zbirko ptic, zveri in kač, ki sem jo imel že skoraj pripravljeno za izvoz v Ameriko. Gorjanci so privlekli s seboj izredno lepo zbirko fazanov. Še celo v Kalkuti dotlej niso videli tako lepih ptičev. Rabil sem tedaj še nekaj posebnih primerkov, zato sem se podal na lov v notranjost, Lalu sem pa naročil, da se vrnem za teden ali deset dni. Tibetanci so smatrali Lalov odgovor o moji vrnitvi za nezadosten in nejasen in so prodali ptiče nekemu tamošnjemu trgovcu. Popoldne jim je pa enkrat prišlo na misel, da so bili ogoljufani. Vrnili so se zopet vsi skupaj k trgovcu, vrgli pre-denj na tla denar, ki so ga zjutraj od njega prejeli, pobrali svoje kletke in odšli iz trgovine ne da bi črhnili besede. Tiho, brez groženj in pretepa so se zopet odstranili mrki velikani. Zopet so poiskali Lala in mu povedali, da so sklenili poča-tati moje vrnitve. Spravili so svoje ptiče v neko zapuščeno zgradbo v predmestju in osta-vih pri njih dva moža za stražo. Ostali so pa prišli nazaj v Kalkuto in se utaborili pred vhodom Grand hotela, kamor sem se vrnil teden dni kasneje. Podnevi so kot sfinge čepe-ija tleh pred znamenitim hotelom, ponoči so se pa zavili v svoje dolge plašče in spali na pločniku. Vedno sem bil vesel, kadar sem jih ugledal, ker sem vedel, da ne bdm nikjer na svetu našel tako lepe zbirke fazanov kot ravno pri teh potrpežljivih Ti-betancih. Na vse mazijskem kopnu pa ne najdete zanimivejše domače živali kot pri Butancih, prebivalcih najvišjih predelov Himalaje, kjer sploh človek še lahko živi. Večino njihovih dnevnih problemov reši jak, ki se v velikih čredah pase v divjini himalajskih gora. Jak prav za prav te ljudi tudi preživlja. To čudno kosmato govedo jim služi kot tovorna žival, zalaga jih z*mesom> iz kože si izdelujejo usnje, iz dlake blago za obleko, a njpgov veliki čopasti rep, ki ga izvažajo v velikih množinah, jim nudi dober vir dohodkov. kričal. "Lahko vam to dokažem." "Verjamem, da mi lahko dokažete," sem pristavil. "Mislite da ne, kaj?'' je nadaljeval čudni prijatelj. "Samo počakajte malo, pa boste videli." Gost se je odmajal iz hotela in mislil sem, da je s tem naš razgovor končan. Toda moja domneva ni bila pravilna. Nekaj trenotkov pozneje se je vrnil z zelenim jakovim muholovcem, ki si ga je kupil v bližnjem bazarju. "Če vam pravim, da je zeleni jak," me je nahrulil in mi vrgel bič pred noge. "Ne rabim vaših dvomov," mi pravi nato in odštorklja. Barvanje me tudi spominja na nek drugI zaslužek džungelskih prebivalcev, ki pa ni tako pošten kot oni, ki sem ga pravkar omenil. Nazval bi ga lahko primer indskega liščka, ki je včasi prav donosen vir dohodkov raznih indskih trgovin v Kalkuti, pa tudi v drugih manjših mestih. Ta indski lišček je majhen rjav ptiček, celo malo manjši od navadnega evropskega vrabca. Podjetni domačini ga pobarvajo v vseh barvah mavrice in ga prodajajo nevednim turistom kot redko ptico, še vedno se v Indiji pripoveduje zgodba nekega angleškega učitelja, ki je bil velik ljubitelj ptičev. Objavil je v nfekem londonskem listu članek, kako je odkril v Kalkuti neko novo vrsto ptičev. Toda še preden so učenjaki začeli proučevati njegovega ptiča, se je temu začela mazati barva in moža je bilo sram, da je nasedel prevejanim indskim sleparjem. PLACIU) TOČK ZA PORABUENO MAST PODVOJENO 4 točke mesto 2 za vsak funt! # "y/"SAKA gospodinja v Ameriki, v svoji lastni kuhinji, lahko pospeši povratek večjih zalog mila in vseh stvari v mirni dobi, katere ste toliko časa čakali. To lahko storite, če shranite več porabljenih maščob . . . vsako kapljo, ki jo morete postrgati ali posneti. Nujno potrebne so ravno tako kot vedno. Torej še dalje hranite; ali boste? Društveni koledar 19 4 5 6. oktobra^ sobota. — Društvo "Brboklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. oktobra, sobota. — Strivers C.F.U. — ples v SDD. Ve ameriške ženske ste napravile ' sijajno delo, ko ste tekom vojne hranile porabljene maščobe, toda zmaga še ni skončala potrebe. Zaloge maščob za izdelovanje mila in drugih dolgo zaželjenih izdelkov so več milijonov funtov manjše leta 1945, kot pa so bile leta 1944. Zaradi tega vlada nudi štiri odmerne točke mesto dveh za vsak funt porabljene maščobe, ki jo prinesete. S posnemanjem precejanjem in strga- njem vsake zadnje kaplje porabljene, maščobe lahko povečate svoje iastne domaČe zaloge mila, milnih drobljančkov in praška mnogo hitrejše. In ne samo milo. Temveč tudi nylon, bombaž, električne pralnice, likalnike, refrigerator je, avtomobile in več sto drugih izdelkov v mirni dobi, na katere vsi čakamo. Maščobe« prihranjene v vaši kuhinji, so nujno potrebne, da pomagamo izdelovati blago v mirni dobi . . . in da pride k vam . . . hitrejše. Zato, ali nočete nadaljevati dobrega dela, četudi je konec vojne? Pomagali boste dopolniti svoje lastne potrebe za milo in civilno blago, o katerem sanjate. Pomnite, vsaka kaplja porabljene' maščobe je še vedno neobhodno potrebna. Hranite dalje, ali boste? Vaše porabljene maščobe pomagajo izdelovati mirodobne izdelke, ki jih želite 6. oktobra, sobota. — Plesna veselica ob obletnici društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.. D. Z. v Slovenskem na- '16,. MOe^ ki izgleda Se ■ ^ h dVr\cri^TTtV» kot nosačev, surove volne. V Indski nižini se obračajo nekam nerodno in so tudi nenavadni' gostje, zato jih vedno spremljajo gruče lenih in brezbrižnih Indov, ki jih s stra hom.in strme občudujejo, pre mišljujoč kako škodo bi ti velikani naredili z velikimi noži, ki jih nosijo s seboj za pasom. Neki rod tega čudnega ljudstva me vedno išče, kadar pride v Kalkuto s svojim letnim plenom fazanov. Če mene ne morejo najti, skušajo dobiti vsaj Lala. Nekega jesenskega dne so prišli zastopniki tega gorskega rodu v mesto, ko sem ravno potoval nekod po notranjosti. Pooblastil sem tedaj Lala, naj ^ proti tatvini, avtomobilskim N. 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 Jakov rep se predvsem uporablja kot muholovka. Muhe se zbirajo, kakor znano, povsod, kjer se dobi hrana. Tako tudi v Indiji. Pri tem jih v družinah indskih boljših krogov odganjajo z jakovim repom. V Indiji je zelo često videti indskega ple-menitaša, ki resno je svoje kosilo, med tem ko stoji za njegovim hrbtom mlad dečko, preganjajoč požrešne muhe s spretnimi zamahi modro, rdeče, zeleno ali škrlasto pobarvanega jakovega repa. Pri tem pa muh ne pobija, le odganja jih. Kadar je govor o jakovem repu, tedaj mi pride vedno na misel zgodba, ki sem ji bil priča pred leti v velikem salonu Grand hotela v Kalkuti. Ustavil me je tedaj človek, ki bi mu prisodil, da pripada neki posebno zanemarjeni ciganski družini, ki se v velikem številu vedno klatijo po severni Indiji. Slišal je, da sem se pravkar vrnil iz Nepala z dvema nosorogama, zato mi je prišel povedat svojo posebno željo, da bi ljudje prenehali z lovom na tako grde živali. Kako vendar kdo še lahko pogleda nosoroga, ne da bi ga oblila zona studa! Zakaj se nisem jaz posvetil lovu na kaj takega, kar se izplača pogledati, n. pr. na zelenega jaka? Hitel mi je pripovedovati, da je to najlepša žival, kar jih živi na svetu. Ima lep zelen rep, zelen kožuh in še posebno lepe zelene oči. Če ne bi mu tega verjel, tedaj se mi je ponudil pokazati rep ene take krasne živali, ki jo je sam ustrelil. Izjavil sem, da ne rabim ni-kakih dokazov in če pravi on, da žive zeleni jaki, tedaj pač [gotovo obstojajo zeleni jaki. "Ne ugovarjajte mi," je za-' Germans Try at Postwar Farming rodnem domu na St. Clair Avenue. 7. oktobra, nedelja. — SANS za collinwoodsko okrožje — prireditev v SDD 7. oktobra, nedelja. — Podružnica št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja. — Washington št. 32 ZSZ ples v SDD. 21. oktobra, nedelja. — Cerkniško jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Koncert pevskega zbora "škrjančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD. 4. novembra, nedelja. — Ženski odsek SNPJ farme — ples v Complying with General Eisenhower's order of "harvest or starve," German farm people ar6 utilizing anything and everything in order to harvest their crops for winter usage. Here a farmer and his wife use a pair of oxen to draw their reaper, in the absence of power machinery, »n a war-torn farm near Honad, Germany. Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10. novembra, sobota. — Strug-glers SNPJ — ples v SDD, 11. novembra, nedelja. — V Boj SNPJ prireditev v SDD. 11. novembra, nedelja. — Podružnica št. 106 SANS obhaja svojo obletnico z igro v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja prireditev v SDD. 25. novemora, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. AMGQiCAN HEROES ! kw wnnnv rnwAM S sv XT*: ■ *v- MACHINIST'S Mate Aurelio TasSone, Milfo*4v of * ,) Silver Star Medal for gallantry in. a PaciBč kwhwW inspire thousands to buy. Victory Bonds. When a Jap'piilbox caused casualties ai- a-construction forcc, .ho-doove at it with a bulldozer.. At a signal from an officer he dropped the blade of the machine and annihilated 12 men rnti'Tirlicd there. U.S. Treasury Department če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 1 ENAKOPRAVNOST 1. oktob^ TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL Malo preden se je zmračilo, seje pojavila v bližini Gamhofa mlada ženska. Postala je in se radovedno ozirala po ozkem raz-ritem kolovozu, ki je držal k nekaterim velikim skednjem. Bogati ljudje so prebivali v tej dolini—tako soji pripovedovali —ljudje, ki so imenovali svojo lastnino razsežne pasove zemlje in sto, dve sto krav ali morda še več, ljudje, ki niso nikdar poizkusili, kaj se pravi: biti la čen ali žejen, ljudje, ki so živeli v izobilju. Za trenutek je mlada ženska zamišljeno obstala. Gledala je nazaj po dolini, po kateri je prišla. Dobro zavarovana je ležala med širokimi zelenimi rebri, ki so vaolvito ovijala jelove gozdove in bledo štrleče skalovje zobatih gora Oberlanda. Daleč zgoraj v dolini so ji rekli, da bo težko našla koga, ki bi najemal za delo. Še najprej bo Anton Muller pravi mož, pri njem naj povpraša. Stopala je po kolovozu nizdol proti enemu izmed skednjev. Velika čreda debelih simentalskih krav se je gnetla okoli dolgih, do roba s kristalno čisto vodo na-poljenih kamnitih korit in pila. Malo dalje proč so pinjili. Mo-drikasto-belo mleko je sikalo iz pin j. Iz senikov so zveneli glasovi hlapcev, ki so metali krmo v hleve. Brnenje električnega sttoja je spremljalo hrupno delavnost številnih delavcev. "Joggi!" je nekdo zaklical. "Pojdi in poglej, kaj hoče!" "Kdo hoče?" je zaklical tenak star glas od enega izmed hlevov. "Kaj ti nimaš nog, tele leno? Kaj, za vraga, sta Cocimo in Leonhard! Kaj naj vse naenkrat napravim? To kilavo Karolino naj namažem iipi potem še to in ono?" "O priliki moram spregovoriti s Kristijanom par besedi o tebi!" se je odzval prvi glas. . Nenadoma je nato nekdo odrinil vrečevino s hlevskih vrat in na tlakovano dvorišče je stopil mož. Bil je to star možak, gol do pasu, mršav ih ves prepoten. Na zadnjici mu je visel trdno privezan molzni stol. Le z očmi, ki so se mu že po naravi jezno svetile, je bolščal v moža, kateri gaje prej ogovarjal. "Poleg tega ima mrzlico in vime ji moram mazati z gnojem! Ali jo moram rešiti ali ne?" je dejal čemerno. "Ha! Stara Karolina je že skoraj preč!" je godrnjal mlajši. "Preč? Rešil jo bom, kakor hitro je ne bo več napenjalo!" "Že skoraj preč—v tvojih rokah, Joggi." Molzec je pokazal z glavo proti mladi ženski. "Kdo si ti?" ji je zaklical. Imenovala se je Tereza Etien ne. "Kaj hočeš?" "Delo, če je." Joggi je stegnil svoj tanki vrat. "No, ta ni od nas," je izjavil "In tudi ni iz Oberlanda." "Ne," je dejalo dekle, "Wal lisanska sem." "Oho!" je zakričal Joggi z dru ge strani. "Ježešna! Katoličan ka! Lahinja!" "I, seveda, Lahinja," je dejal mlajši, "toda po njeni govorici človek ne bi spoznal." "Katoličanka?" je zdaj pono vilo dekle. "Nisem katoličanka.' "Protestantka torej?" Tereza ni odgovorila. Oba moža sta pristopila bliže in Joggi je nadaljeval nekoliko v zadregi; "Ha! Wallis! To je na drugi strani Wildstrubla in Mlumlis-alpa. Bliže Italiji kakor Bernu.' Mlajši je stopil tik do nje. "Kakšno delo bi opravljala? Nisi videti, da bi kaj prida zmo gla." "Od ranega jutra sem na poti." "Tam prihaja Rothlisberger!" je zaklical Joggi in odšel nazaj v hlev, medtem ko se je bližal Te-rezi Etienne visokorasel črno-las mož. "Kaj pa imate?" je vprašal. "Kaj postopate tod okoli? Kdo je to dekle?" "Dela išče," je pojasnil mlajši in si popravil jopič. "Ga nimam," je dejal mož po imenu Rothlisberger. Njegov pogled je pazljivo preletel Terezino postavo in kljub nastopajočemu mraku je videl, kako se je ob njegovi opazki bolestno zdrznila. "Kaj želiš?" je vprašal s spremenjenim glasom. Glas mu je zvenel skoraj opravičujoče. "Ali je tole Gamhof?" je vprašala. "Posestvo upokojenega vladnega svetnika Antona Muller j a, da." "Ljudje pravijo, da ima vedno dela za več rok." "Kaj znaš?" "V Sittenu sem delala." "Zakaj si odšla?" "Oče mi je umrl." "Ali je bil kmet?" Za trenutek je oklevala.—"Da, bil je." "Ali je imel svoje posestvo?" "Ne, sicer ne bi zdaj iskala dela." "Urne pameti si, deklič." "In tudi urnih rok. Pomolzem kravo hitreje kakor katerikoli izmed vas." Rothlisberger in mlajši mož sta se smejala. Za trenutek sta stala molče in si ogledovala Te-rezo, nato pa je zaklical Rothlisberger: "Frida, Frida!" Iz sosednje stanovanjske hiše je prišla ženska. Bila je svetlolasa, debela, in njena bluza je bila odpeta. "To je dekla za tebe," je dejal Rothlisberger, "pelji jo s seboj in poglej, kaj zna." Frida je stala prekrižanih rok. "Ta tu?" je rekla, ko jo je s hitrim pogledom premotrila. "Ta tu? Nosi sivo ogrinjalo in čevlje na zaponko. Nobene giz-davosti ne potrebujemo v hiši." "Oho, ali nisi rekla, da potrebuješ deklo?" "Dekleta njene starosti, ki prosjači okoli, ne morem porabiti." "Koliko si zdaj stara?" je vprašal Rothlisberger in se obrnil k Terezi. "Ena in dvajset," je odvrnila Tereza skoraj neslišno." "Šele ena in dvajset in iz Laškega!" je vzkliknila Frida. "Še tega nam je manjkalo!" "Če je ti nočeš,vpotem jo bom jaz vzel in bo opravljala Odri-janovo delo, ko bo šel k vojakom." "No—ali nisem rekla, da so vedno Lahinje tiste, ki mešajo možem glave?" je zaklicala Frida, ko je kislo pogledala Terezo. "Niti dva dneva ne bosta minila in že bo postopala z Leonhar-dom in Cosimom po vseh vogalih in kotih." Za delavce Za delavce VAŠA PRILIKA DO DOBREGA DELA JE TU! The National Tube Co., Lorain tovarna, ima na ducate dobrih del še na razpolago za moške # Izkušnja ni potrebna. # Dobra plača s časom in pol za nadurno delo. Dobre delovne razmere. I ga naznanil in bi ga ne mogel sam na svoji lastni zemlji in posesti soditi, to dejstvo je bilo do-= voli velik vzrok, da je vsako = tatvino prikril. Po drugi strani = pa se ni kar nič pomišljal, stisnil = je palico v pest in šel v hlev ali = splezal na senik in šel nad zmi-= kavča. Z lastnimi rokama gaje = # Običajna predmestna in lokalna Iransportacija do tovarne. = na licu mesta kaznoval, kolikor Zglasite se pri NATIONAL TUBE COMPANY LORAIN, OHIO Podružnica U. S. Steel korporacije "Mene ne bp videl nihče z nikomer postopati!" je ročno odvrnila Tereza. "Delati hočem in vzamem vse, kar mi boste dali." "Tako, to je prav!" je rekel Rothlisberger. "Pridi v hišo!" Pri teh besedih ji je pomigal in pustil svojo ženo pod ostrešjem hlevskega dvorišča pri kravah. Anton Jakob Muller je bil mož, v katerem so se združevale skoraj vse patriarhne čednosti njegovih prednikov. Dasi je imel znatno premoženje, katerega obresti same bi zadostovale, da bi si privoščil veselje in prijetne zabave mestnega življenja, si ni želel ničesar višjega, kakor ostati zakoreninjen kmet, nositi črno sukneno obleko, orati njive svojih prednikov in živeti sredi svojih krav, bikov, konj in svoje perutnine, skratka, bil je rojen kmet in je hotel kmet ostati. Dolga leta je bil predstavnik kmetskega stanu v bernskem vladnem svetu in je zastopal mnenje gorskega ljudstva tako, da je postal zaradi tega nekako slaven. V svetu je bil branilec in čuvar svojih rojakov in več ko enkrat je njegovo široko, tršato kmetstvo preprečilo novotarije. Nekaj časa je tudi kot župan upravljal občino Gam. Toda kljub častem in služ- bam se je oklepal starih preprostih običajev. Po starem običaju gostoljubnosti je le redkokdaj odklonil kakemu človeku svojo pomoč. Revežem je dajal s polnima rokama in često je sprejel lačnega popotnika, ki je prosil dela in podpore, ne da bi ga vpraševal kdo je ali ga nadlegoval z mučnimi poizvedovanji o podrobnejših okoliščinah njegovega življenja. Po ključavnicah številnih vrat njegovega doma ni bilo nobenega ključa, samo leseni zapahi so bili na vratih, da si jih lahko znotraj zaprl. Mislil je, da so ti zapahi potrebni. Dejal je namreč, da je tu in tam neprijetno, če ga presenetijo tujci. Tudi je potrebno, da imajo številne dekle na njegovem posestvu vsaj najnavadnejše varstvo pred vsiljivimi moškimi. Anton Jakob Muller je imel o vsem, kar se tiče življenja, svoje lastno, trdno in strogo mnenje. Smrt je bila morda edina vznemirjajoča uganka, ki mu je delala preglavice. Ko je preko račil petdeseto leto, je odkrito priznal, da more tem manj, čim bolj se bliža ta čudna znanka, verjeti v vse, kar vedo povedati = se mu je zdelo primerno in po-= trebno. Nikoli pa ni takih ne-= srečnežev, ki jih je po svoje po-= plačal, poslal k vragu. O tem sploh ni bilo govora, da bi morali od hiše. "Zdaj, ko te po-o njej cerkev in drugi ljudje: I znam," je Anton Muller navadno Na stotine različnih zgodb so rekel, "delaj naprej. Bodi po-pripovedovali o Antonu Muller- ^ten tat in če te bodo prihodnjič ju. Nekaterih ne bi mogli javnoLpet srbeli prsti in se ti bo zde-ponoviti. Vse pa so pričale o lo, da moraš kaj zmakniti, tedaj njegovem čudnem, nepreračun- Lfidi k meni in se najprej z Ijivem značaju. V njem so se|menoj pogovori!" družile neugnanost, zdrav člo- Mali 0^ Naprodaj 113' hiša s 10 sobami) sobo in kopalnico stropju. Kokošnjak. lota. Cena LI 9837. NOVI električni dvo-barvni usnjeni samo ------------------:M-r;a noV«j5 Oddajte vaša naročila z rate. EAST APPLIAN^ 18724 ST. IVanho« veški razum in dobrohotnost. Vsakdo je vedel, da je Anton Muller bogat. Bogastvo je pritekalo iz njegovega polja, bogastvo je teklo iz njegovega sta-iiovanja. Vendar pa je imel gospodarsko žilico in trdno je sklenil, da ne bo ničesar zapravljal, ampak bo skrben, varčen in pravičen. Nikdar ni trpel najmanjšega zapravljanja. "Kjer vlada razsipnost, ni ljubezni do bližnjega," je navadno rekel in kar je rekel, po tem seje ravnal. Kljub temu, da je ob nmogih (Nadaljevanje) Za delavce TEŽAKI 80c na uro Stalno delo LINO PAINT CO. 16908 Waterloo Hd. SPREJME SE izurjeno natakarico , veščo tega posla priložnostih radodarno razdajali ^ collinwoodskem okrožju darila, je bil pri njem posebno plaCa-stalno delo razvit smisel za lastnmo. Tatvi-^^^^^^ poizve v uradu tega lista na je bila zanj, za bogatma, prekletstva vreden zločin in kadar-1 koli je slišal o kaki tatvini, je zbesnel. Toda še nikdar ni tatuj izročil pravici. Pravice ni zaničeval; nasprotno! Sovražil pa je I policijo, in dejstvo, da bi moral hudodelca izročiti policiji, če bi Hurley Serves as Peace Maker President's Daughter Chorister Listeners throughout the country had the opportunity to hear Margaret Truman, center, daughter of President Truman, when she broadcasted with the choir of the Trinity Episcopal church, from the Independence, Mo., "Church of the Air," on a coast-to-coast network. She has appeared in operas in several cities in recent years. ' ■ i NAZNANILO! Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjava, da sva prevzela od AL KREMZARJA GOSTILNO NOTTINGHAM TAVERN na 18526 St. Clair Ave. i eonie ORAUGHT. arid Scmdivicfies TAAL^ seavicfr Posttegla bova svoje goste prijazno z dobrim žganjem, pristnim vinom in svežim pivom. Vedno okusna jedila. Se priporočava za vašo rfaklonjenost. JOHN SAMSA & JOSEPH TANKO : : C ' ' E3EE I m Mao Tse-tung, Communist leader of China, was escorted by Maj. Gen. Patrick J. Hurley, American ambassador to China, to a meeting with Chiang Kai-shek. The result of Hurley's efforts was a report, "Now with the victorious conclusion of the war against Japan, China is about to enter the stage of peaceful reconstruction." L. to R., Mao, Hurley, Chiang. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE—IV 1788 Zahteva po delnicah URADNO SE NAPROŠA DELNIČARJE The North American Bank Co. da kakor hitro mogoče vrnete tako zvani "WARRANT" to je, tista listina plave barve, na kateri je označeno do koliko delnic je opravičen vsak delničar. Kdor ne želi kupiti tisto število nadaljnih delnic, naj blagovoli podpisati spodaj svoje ime in naj trne banki. V banki se zglasujejo drugi, eni, ki bi radi kupili več delnic kakor jim je dovoljeno, zopet drugi bi pa radi na novo kupili več delnic. Uradniki banke vam bomo hvaležni, ako nam kar najhitreje morete vrniti tiste listine, da bo na ta način prej ko mogoče nakup delnic končan. To bo v korist banki. Sicer je čas za vrnitev do 13. oktobra, ako pa to storite prej, bo toliko bolje in delo izdajanja novih delnic bo prej skončano. Zahvaljujoč se za naklonjenost v imenu direk-torija Slovenske banke, Anton Grdina, predsednik. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 dg 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se ZIDARJE IN TEŽAKE Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St.' B. J. RADIO 1363 E. 45 St. Prvovrstna popr*^ vrat radio IMAMO 20-LETNO % ^ v popravljanju metov in nap® > j ^ Imamo električni ^ TAYLOB 4 4301 Warner Angleško-Sl® m, berilo je pripravno gleščine ah ^ ^ Dobi se vjgg^ PHEGt®^ Žlebove—odteka ' j in natuv.- KAKOVOST e. P** WM. 16354 EUCLID AV»' Gt 4540 I CRtns^) kadar -m zobozdrCJ^ 1 oskrbo i^,\ 'k POJDITE K ZOBOZPR^ .idPfl >J Naš urad se prostoru že 25 obisk ni treba pridite kadarko i ^ se bo delo, v zobozdravnic šilo ob času ^o bolj prikladen- ^ PRVOVRSTNO CENAH, VA'* ,A] np T V. ^Vi DR- J'/riaf f 6131 St. v poslopju Nor''' ^ f, VHOD NA STBA^ ^ »g M. Blasj: se pripor" J POPRAVLJA^-LtJ^ STNIP VRI delo Cena zmerna M. Blai5 5801 St. HE -Behind- Your Bondš Lies the Might of America m LOW GRADE ORE HELPS Recent advances in mining and metallurgy added hundreds of thousands of tons of low grade ore to Idaho's mineral wealth. More than 50,000 persons earn a livelihood taking the ore from the mountains, and the operations will increase in postwar years. A business that involves the outlay of over $25,000,000 annually will enhance the Nation's wealth be-bind your %nds. U,S. Treasury Pm. f It $4 do National Postrežba FAig^;!!^ Uradnice Presednica, avO 19301 Shawnee sednica, nica, Frances > "oA, koka Ave., čarka, Pauline ^ > nikarica, nice: Frances ces Grčman 1 Seje se vrŠiJ" v mesecu. Ml r^/