'mehiška Domovin/! «fl/1 E K1 e/im—HO M E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1948 LETO L. - VOL. E. f ********************* Dr. Edward Benei VUUDNO VABIMO VSE AMERIŠKE SLOVENCE NA { ljudsko proslavo 50-lelnice obljub v redu sv. Francka KI JO BO OBHAJAL 5. SEPT. 1948 v navzočnosti Most Rev. Dr. Gregorija Rožmana, škofa ljubljanskega REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O.F.M. na ameriških Brezjah v Lemontu z zahvalno sv. mašo ob II. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Slovenski frančiškani v Lemontu. s padel * nezavest V E 5 1 n \i jggc EQR KOROŠKI SLOVENSKI KO-1 držali z Osvobodilno fronto samo MUNIS'^ V PRECEPU. — iz narodnih razlogov, vidijo, da Spor med veilkimi, med Titovi- komunizem koroškim Slovencem mi ljudmi in med Kominfor-I j. s* 3. •trsni) lan zopet pred enim tednom. Be-neš je star 66 let. Bil je med ustanovitelji Oeško-slovaške republike. Med drugo svetovno vojno je bil on tisti srednjeevropski državnik, ki je najbolj vztrajno zagovarjal sodelovanje s Sovjetsko Zvezo in je dejansko navezal usodo svoje države popolnoma na sovjetsko politiko. Po vojni se je vrnil v svojo domovino in za par let pod sovjetskim tutbrstvom mogel sicer še ohraniti nekaj demokratskih ustanov republike. Vendar so sovjeti tudi njega prevarili in izvršili državni prevrat, ki je upo-stavil komunistično diktaturo. Beneš je bil že tedaj slab, se je vdal sovjetskemu pritisku in z razlogom, da ne more dovoliti prelivanja krvi, podpisal od sovjetov diktirano vlado. Ko pa je ta komunistična vlada razveljavila mandate pravilno izvoljenih poslancev in ukazala odglasova-nje komunistične diktatorske ustave, je Beneš odklonil podpis te ustave in podal ostavko na položaj predsednika republike. Od junija dalje živi kot zasebnik na svojem posestvu kakih 60 milj od Prage, že par let so se iyj Kongres katoliških viso-košolcev v Ameriki Notre Dame, Jnd. — Na vseučilišču Notre Dame je bil 4-dnevni kongres katoliške vse-učiliške mladine Združenih držav. Bil je to doslej največji podobni kongres v Ameriki. Več kot 8,500 delegatov z vseh delov Združenih držav in dru: gih dežel je sodelovalo na kongresu. Kongres je sklenil več resolucij, v katerih katoliški visokošolci obljubljajo vztrajno in temeljito delo v smislu Katoliške akcije in papeških okrožnic. “Visokošolska katoliška mladina mora odkrivati vzroke sedanjega socialnega in političnega ipreda in navajat vse vplivne cinitelje v javnem življenju k pravim načelom po krščanski filozofiji in k uveljevanju principov socialne pravičnosti. Samo na ta način se morejo odklanjati sedanje nevarnosti, ki prete de- NOVI GROBOVI Frank Jurca Pogreb pokojnega Frank Jurca bo v soboto zjutraj ob 10:46 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Joseph iHegler Danes ob tretji tiri zjutraj je preminul po dolgi in težki bolezni Joseph Hegler sin Josepha in Jennie Hegler, stanujoč na 1086 E. 72. St Rajni je bil samski, star 34 let. Poleg staršev zapušča brata Johna in 4 sestre: Jenle, Agnes, Mary in Allice. Pogreb bo oskrboval pogrebni zavod, A. Grdina in Sinovi. Oče pokojnega je doma iz Strug, mati pa iz Sodražice na Dolenjskem. ' Henry Obrok Po daljši bolezni je umrl na svojem domu 1146 Ansel Rd. Henry Obrock, star 68 let, rojen Nemčiji. Zapušča soprogo pravo pojmovanje človeka in njegovega odnosa do Boga." Vse katoliške šole v Ameriki bodo pomagale izvajati sklepe tega kongresa. Zadnja pobožnost na kongresu je bila takozvana mednarodna maša, ki jo je za delegate daroval Rev. Harold Perry iz Lafayette, La., ki je črniki duhovnik, asistirala pa sta mu kitajski duhovnik in duhovnik iz Koreje. Okrog 21,000 oseb je obiskalo veliko razstavo katoli- mokraciji in hočejo uničiti Jenny preje Plesničar, tri sino- Sovjeti hočejo preprečiti! konvencijo o svobodnem tisku Geneva, Švica. — Na seji odbora Zveze narodov je zastopnik Združenih držav Willard L. Thorp napadel rusko delegacijo, da Rusija hoče sabotirati med-nardono konvencijo o svobodnem izmenjavanju obvestil in preprečiti, da bi konvencija kdaj postala mednarodni zakon. Sovjetski zastopnik Pavlov pa je odgovarjal s tem, da je časopisje Združenih držav napadal, da hujska na vojsko. Pokazale so se osnovne razlike v razumevanju svobode tiska in svobodne izmenjave poročil. Države if. železno zaveso, ki imajo državno kontrolo nad vsemi časopisi, ne morejo razumeti in nočejo sprejeti ame-rikanskih predlogov, ki gredo za tem, da naj bi bil ve3 svet odprt ».a vse informacije o dogodkih na vseh poljih življenja. Edine »mejitve na katere Združene drve, hčer, dve sestri in več sorod- žave pristajajo, so razlogi drža- nikov. Iz želetovega zavoda bo pogreb v petek popoldne ob 1:30 na Knollwood pokopališče. Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoraiite •redo samo vri etonalnl Ml/ vne varnosti. Amerikanske predloge podpirata tudi britanska in francoska delegacija. MJ MAT. DAJ BISTRA. SPOMNI BEGUNCEV S KAKIM nOLARJKM Razne najoovejse svetovne vesti BERLIN. — Tu so kar zaporedoma sestanki uradnikov Za- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Rev. Jože Snoj— Rev. Jože Snoj, brat bivšega jugoslovanskega ministra Franca Snoja je prišel kot begunec iz Italije v Združene Države. Na poti na svoje novo službeno mesto je je ustavil v Clevelandu in bo ta čas prebival v župnišču sv. Vida kot gost Mnsgr. Ponikvarja. Vsa ta leta po vojni je bil Rev. Snoj dušni pastir med slovenskimi begunci v Italiji. Sedaj, ko je večina beguncev že odpotovala v emigracijo, ie tudi on poiskal mesto v svobodnem svetu. Prvi njegovi utisi o Ameriki in naših ljudeh so najboljši. Pozdravljamo ga v slovenski ameriški prestolici najprisrčneje; Lovci vabijo— V nedeljo 6. sept. bodo imeli lovci, ki so udruženi v Slovenski lovski zvezi skupen piknik na prostorih Mr. Fabjančiča, ali kakor mu pravijo po domače “big Mike.” Tam je dovolj strehe tudi za slučaj dežja. Kraj piknika in kako priti tje je natančno popisal v listu tajnik Fred Krečič. Lovci zagotavljajo, da se ne bo nihče dolgočasil na pikniku. Všega bo dovolj za zabavo, za lačne in žejne. Lovci ih vsi njih prijatelji so prav prijazno vabljeni. Začetek piknika bo že opoldne. Le pridite, bo prav Osvobodilno fronto. Ker so denarno odvisni od Titovine, so po krajšem oklevanju šli za Titom. Potreben jim je denar za njiho- gleščino si nisva zaenkrat preveč vo časopisje, za njihovo organic zaeijo, za vso propagando, zato so se odločii, da dele Titovo usodo. Koroški komunisti so dobivali naročila naravnost iz Belgrade, zato so tudi sedaj dobili naročilo, da se izjavijo za Tita. Nemški komunisti na Koroškem so šli seveda svojo pot in drže trdno z Moskvo. Tako je spor Tito — Stalin tudi koroške komuniste razdvojil. OSVOBODILNA FRONT/l, ki je na Koroškem še pred enim letom dejansko vse strahovala, hitro izgublja na moči in ugledu. Neko poročilo iz Koroške pravi, da se je za res drže le še čisti komunisti, takoimenovani aktivisti. Vse drugo se jim polagoma odtujuje. Vsakega nasilja se ljudje naveličajo. Tisti, ki so Schuntan svari Francoze naj rešijo republiko Pariz. — Robert Schuman, predsednik krščansko demokrat-dobra prijatelja, zato mi začnite ,ke gtranke je ^ predsednik s 1. sept. pošiljati Ameriško Do- francoske vlade. Dobil je v par. Frankford, Ont. — Dva meseca se nahajam že v Kanadi brez vsakega slovenskega čtiva. Z an- movino. Sporočite mi ,kako in koliko naj pošljem za celoletno naročnino. Upam, da mi boste ustregli in mi skoraj poslali mojo staro prijateljico iz let begunstva v Spit-talu v Avstriji. Pozdravljam Slovence po Kanadi in Zed. državah. Torkar Frank. Tri na dan Pri tovariških listih so začeli strašno divjati. Nekaj bo: ali besnijo v zadnjih krčih, ali jim je prišlo od vročine. Od samega hudnika jih mora črvičiti, drugače ne bi take počeli. Tisti pisariji je še najbolj dal pravilen naslov slavni Mirko, ki je še vedno tajnik subverzivni organizaciji SANSu. Pogruntal je naslov sebi in tovarišem: Psi lajajo . - . Sijajno povedano! Qbar]es g. White pa je potrdil, Odkrivajo se nevarni nameni komunistov v USA New York. — V postopanju proti J. Petersu, ki ga ameriške oblasti hočejo izgnati, ker je nezakonito prišel v deželo, so štiri priče povedale, da je bil šef sovjetske špijonaže in glavni komunistični propagandist v Ameriki. Priča Maurice Malkin je povedala, da je v letih 1930 bil Peters “bo3” vsega komunističnega dela in je organiziral akcijske odbore po Združenih državah z namenom, da ti odbori zrušijo, ameriško vlado v slučaju vojne ali pa ekonomske krize. Priča George Hevitt je dejal, da je Peters govoril, da je “Združene države treba uničiti.” Andrew Smith je rekel kot priča, da mu je znano, da je Peters bil najbolj aktiven komunistični funk-cijonar, ki je najbolj pridno delal za revolucijo v> Ameriki. lamentu večino 322 glasov proti 186. Poleg poslancev njegove lastne stranke so ga podprli zopet socijalisti in radikalni soci-jalisti ter nekateri neodvisni. Čudno je, da je Schuman dobil zaupnico, dasi je predlagal bi« stveno isti program kot njegov prednik Marie, ki je na istem programu padel. Predlagal je nove davke, ki naj bi prinesli spevalo 57 katoliških misijonskih redov. —,------------------ —r---------* - • — - | V soboto 4. sept. bosta poroče- padni del Berlina že v nekaterih dneh. na v Cerkvi Marije Vnebovzete .Finančni strokovnjaki vseh zavezniških sil so se sestali v po- na H0]mes Ave. ob 8:30 Miss slopju zavezniškega kontrolnega sveta, da urede podrobnosti gle- Sovraziiild so *■ # vztrajni in nevarni Takale navodila so dobili komunistični zaupniki v Združenih Državah v zadnjih mesecih: V vseh večjih industrijah se morajo ustanoviti akcijski odbori borbenih in zanesljivih komunistov. Taki centri morajo biti tudi v vseh pristaniščih, večjih železniških postajah, posebno pa v tovarnah in skladiščih orožja. Obvestilna služba mora biti v 80,000,000,000 frankov za kritje vsakem razpečevalnem uradu Akrabolt, če ne. » * * Komunisti vsega sveta zdaj dvigajo pesti in vpijejo proti vojni. Prav tako, kot so takrat, ko sta si Stalin in Hitler še ku-movala. Takrat so v Ameriki vpili: ameriški fantje ne bodo prišli! Ko je pa Hitler popadel svojega prijatelja in zaveznika Stalina, takrat so pa vpili, kje vendar je druga fronta, ki bo šla na pomoč — Stalina, da je Peters zastopal komunistično stranko Združenih Držav v Moskvi pri komunistični inter-nacijonali. Peters sam zaslišanju ni prisostvoval, ker njegov branilec zastopa stališče, da je vse zasliševanje nezakonito. Dal pa je časnikarjem izjavo, da so priče vse zmešane in da želi ostati v primanjkljaja v državnem proračunu, zvišanje cen mleka in kruha in deloma tudi zvišanje plač. V temnih barvah je slikal pred parlamentom položaj Francije, ki da porabi več kot pa proizvaja, zapravlja denar, se vdaja spekulaciji in lahkomiselno stavlja v nevarnost svojo svobodo in svoje demokratske ustanove. Z zunanjo politiko se je bavil samo malo in je naglasil, da moskovski razgovori kažejo nekaj upanja, da se bo evropska situacija nekaj popravila. Svaril je poslance naj se ne igrajo z usodo države. Kaj pomaga, če ima državna vlada zaupanje v načelu, če pa potem po-edine skupine glasujejo proti pri vsaki podrobnosti in nobena vladna kombinacija ne more izvajati uprave države ampak se vrsti kriza za krizo. To uničuje moč države in njeno demokratično zastopstvo pred državljani in pred svetom. ------o------- Voditelj hrv&Ukih komunistov tudi žrtev Titove čistke Belgrad____Pri zadnjih izpre- membah vlade v Jugoslaviji je izpadel iz vlade tudi Franc Frol, eden stebrov in voditeljev ko- Združenih Državah kjer je pre-.munistične revolucije na Hrvat-živel 26 let. Zasliševanje se še skem. Bil je doslej minister za nadaljuje. [pravosodje. vojske, mornarice in zrakoplov-stva. Komunistična stranka mora biti obveščena čim točneje o vseh zalogah in pošiljkah orožja m municije. Fotografije so po trobne o vsaki novi izdelavi ali tudi samo produkciji pol fabr: katov. Komunistične celice so neob-hodno potrebne v vseh edinicah vojske, mornarice in zrakoplov-stva. Njihova naloga je, da stalno rušijo moralo med vojaštvom, podpihujejo nezadovoljnost oficirji in dezertacije. Vsaka najmanujša priložnost naj se uporabi za spopad med delavstvom in policijo. Kjerkoli je količkaj mogoče je treba nahujskati delavstvo proti policiji med mezdnimi stavkami. Vse mora biti pripravljeno, da bo stranka lahko izvršila sabotažna dejanja, če bo to borba zahtevala. Ameriška policija je razkrila v zadnjem času veliko izvirnega materijala, ki dokazuje, da so komunisti upali pred meseci, da se približuje čas, ko bodo udarili tudi v Ameriki. Sodili so, da mednarodna situacija dela v njihov prilog. Sedaj je policija vsem tem tičem za petami mnogi so že na varnem. Vseka-ko pa Amerika mora budno paziti, da je notranji sovražnik ne iznenadi nikjer. de upeljave enotnega denarja. Namestniki vojaških governerjev so razpravjlali o novi ureditvi enotne uprave za Berlin. Governerji sami se niso sestali, pač pa so bila poslana vabila za prihodnji sestanek. Governerji bodo sprejeli poročila pododborov. Poročila trdijo, da so v ameriki in britanski coni že pripravljeni veliki tovorni vlaki, ki čakajo, da se jim bo odprla pot v Berlin. V zapadni coni Berlina so nekateri časopisi že začeli sprejemati naročnino v sovjetskih markah, ker verjamejo, da bo ta denar v smislu sklepov veljaven za ves Berlin. Na črni borzi je vrednost zapadne marke padla na vrednost sovjetske marke, ki je bila doslej za celi dve tretjini slabejša. * • * WASHINGTON, — Zunanji ministri velesil se bodo sestali v Parizu, če bodo le berlinski in moskovski dogovori dovolj napredovali do skupščine Zveze narodov. Tajnik zh zunanje zadeve Marshall odpotuje v Pariz 19. septembra. • • • BELGRAD. — Takoj drugi dan potem ko je Tito izvedel spremembe svoje vlade, so komunistični listi Jugoslavije ponovili napade na Bolgarijo, ki da falzificira dejstva in hoče izvajati politiko prejšnjih nemških carjev Ferdinanda in Borisa. Komunistično glasilo Borba napada tudi Albanijo in Madžarsko. • • » NEW YORK. ■— Šoferji tovornih avtomobilov so stopili v stavko potem, ko 30 odklonili, da bi sprejeli 16 centov povišanja na uro, ki so ga ponudili delodajalci in lastniki firm. Zastopniki linije pravijo, da je stopilo v stavko 9700 šoferjev, da pa se bo stavka razširi'a na 50,000 šoferjev. • » • PRAGA. — Dr. Edvard Beneš je stalno v nezavesti. Z največjimi napori so zdravniki dosegli nekaj zboljšanja, toda njegovo stanje je skrajno težko. • • * ' WASHINGTON. — Predsednik Truman je dal proglas v proslavo delavskega dne. Ponovil je svoj stari socijalni program, ki je o njem govoril že pred kongresom, napadel je Taft-Hartley-ev zakon in pozval delavstvo naj živahno sodeluje v javnem življenju. Posebno prihodnjih volitev naj se delavstvo polnoštevilna udeleži. BIRMINGHAM. — Tretja stranka je odpovedala Wallace-ov govor tu. Tudi v Gadsen, Ala, je bil njegov volilni nastop odpovedan. V treh drugih mestih v Alabami pa je kandidat tretje stranke mirno govoril. Prireditve z jajci in zrelimi sadeži, ki so jih ponekod metali ljudje v Wallace-a in njegove spremljevalce se niso ponovile. O tej reči nekateri poznavalci razmer trdijo, da so jo priredili prijatelji Wallace-a sami, da bi vzbudili večjo poln zornost za njegovo volilno kampanjo, ker so se bali, da bi g. kandidat bil premalo opažen v North Carolini. Nekaj jajc je zopet padlo v bližino senatorja Taylorja, ki je Wallace-ov namestnik na listi tretje stranke, ko je hotel govoriti v Reggsburg, Id. Mary Rose Brian in Mr. Joseph Grdina Jr. Nevesta je hčerka Mrs. Josephine Brian iz 14606 Pepper Ave., ženin je pa sin poznanih staršev, Mr. in Mrs. Joseph Grdina iz 6113 St. Clair Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni sv. maši. Svatovanje bo zvečer v SND, spodnja dvorana, na St. Clair Ave. ženin je služil pri ameriški mornarici v zadnji vojni na Pacifiku. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Spet punčka— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Louis Grdina zalo hčerko, že tretjo v družini. Miti in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Srečna mamica je iz znane John Zuliche-ve družine, Neff Rd., ata je pa iz pionirske John Grdinove družine, dober pevec in uslužben pri Northeast Appliance & Furniture Co. čestitke! Lojzek, zdaj pa še kakšnega fanta, da bo tudi kak bariton pri hiši, ne samo soprani. Konvencija Lige— Člani odbora stoterih so vsi nujno vabljeni na konvencijo Katoliške Lige, ki bo v četrtek 9. sept. ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani župnije sv. Lovrenca. Seji bo prisostvoval tudi pervzv. škof dr. Gregorij Rožman. Darovi za bolnico— V našem uradu so bili izročeni nadaljni darovi za bolno Mrs. Raymond (Mahnič) in sicer so darovali: Mrs. Mary Klemenc, 1029 E. 69. St. ?5, Mrs. Frances Simko, 905 Ansel Rd. $2, po $1: Val. Mole in Frank Sadar in družina. Prav lepa hvala vsem v imenu težko prizadete žene. “Svobodna Slovenia’” je Hat naših ljudi v Argentini Naročite ga pri upravi Victor Martinez, SO, Buenos Aires, Argentina. g||| Ameriška Domovina (JAMBS DEBEVEC, Editor) __ HIT H. Ctiir Ato. HBndenoo WJ8 Clorotad VOMo Published dolly except Soturdoyi, Snndoyt end Holldoyt_ NAROČNINA Za Zed. države $8.80 ga leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za S mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United State« $8.50 per mr; $5 (or 6 months; $8 for S months. Ganada and all other countries outside United States $10 per year. $8 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered os oeeond-oiasi Blotter January #tlif IMS, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. »S3 No. 173 Thurs., Sept. 2, 1948 MATT. TEKAVEC: V obrambo resnice “Zvest je bil Prevzvišeni svoji besedi”; pravi pismo človeka, ki je preživljal vse gorje svojega naroda med okupacijo, “še danes vztraja v nesebični službi svojega ljudstva. In tak je bil vedno. Tenkovestno se je držal svoje besede' in čista resnica in nič drugega kot resnica je, kar je govoril na prižnici ljubljanske stolnice:” Z mirno vestjo lahko tij-dim, da po moji krivdi, po mojem sodelovanju z raznimi oblastmi ni bila nikomur hiša požgana, nikomur imetje izropano, nihče ni bil zaprt ali poslan v sovražno taborišče, nihče umorjen. Pač pa sem, hvala Bogu, mogel marsikoga rešiti iz ujetništva, tudi smrti, in po posredovanju sv. očeta so bile mnoge notranjske vasi ohranjene, ko so bile že določene za požig.” Zh poštenega in vsaj razumnega človeka ni nobenega dvoma, da je škof govoril samo resnico. Saj je govoril vse to sredi vojne, ne morda v Ameriki, ampak sredi trpeče Slo-i venije, sredi svojih vernikov, ki so živo in neprestano spremljali vsak njegov korak in vsako njegovo besedo. Takrat ia: tam se ni upal nihče, tudi noben komunist ne, prevračati žive resnice, kot jo prevračajo sedaj v Ameriki listi, ki jim je za komunizem, ne pa za resnico in dobro Slovencev. Škofov slučaj ni edini dokaz, da se naši rdečkarski listi obupno branijo neljube resnice. Tudi “napredni” in rdeči dobivajo teden za tednom poročila od svojih najbližjih in najdražjih sorodnikov in ziiancev o razmerah v starem kraj-ju, tudi oni pošiljajo svojcem pomoč v blagu in denarju, tudi oni dobivajo obilo pisem, ki jim jasno povedo, da celo se- NOVINE ZA SLOVENCE "SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI RAZNE NOVICE Mr. Kolenc v CleveUndi zbe-težali. Pri e kak smo včera za-klučill Novine, smo zvedeli, ka je voditela čikaškij gostov Mr. Kelenca velka nesreča zadela. V noči pred sredov, malo prle kak bi meli odpotovati, so dobili velki srčni napad. Doktor jim je dao injekcije i bili so spovedani. Zdaj ležijo v spitali. Vupanje je, ka se opomorejo. Vsi njuvi prijateli jemi želemo popuno oždravlenje. Bridgeport, Conn. Na naše proščenje (križovo) mo meli v našoj cerkvi štiridesetverno pobožnost. Bodo Rev. Odi-lo Hanjšek, tak smo jemi pravili, ka je spevajoči misijonar. Vročino smo meli strašno, ki dmo se malo ne raztopili. E (L na ženska je od vročine mrla, liki ne slovenska. Mentor, Ohio. Te tijeden Smo opet meli obisk iz čikage. Preminočo nedelo so bili tu Mr. i Mrs. Steve Kelenc i dve Magdi, to je Mrs. Perša i Žižek z nešternimi svojimi prijatelj s Clevelanda. Stavili so se najprle pri držini Kotnjek, kde so ravno v velki prirpra-vaj za gostuvanje i pri prijaz-noj družini Žerdinovi. Vse je bilo lepo, le čas^je bio prekratek. c_____ Buffalo. Mladiva zakonca Mr. i Mrs. Steve Koren (Cleveland) vživata prve dneve medenoga meseca v lepoj okd-iici Buffala. Sta gosta pri sv i-mogeo dati nogo amputerati. i j’ tam na8a dužnost je, ka Na zdravniško navodilo so je- i'm to Povrnemo. Vse smo mi odrezali zdpj tudi drugo tam pozdravili, vsem želeli do-nogo. Vsi njegovi vnogi pri- brodošiico i kak najlepše po-jateli i znanci želemo, ka bi «tnice med Clevelandčani. Mr. Kelenc so obhodili vse, kde je le kaj hotižkoga bilo: Mrs. Sobočan, Mrs, Markolia, Mr. i Mrs. Joe Lebar i Mrs. Lipka. Mr. Kolenc je bio posebno gL njen, kda je obiskao svojega prijatela števana Lebara i ga najšeo brezi obej nog. Mre. Perša so nekda živeli v Clevelandi i zato so meli dosta brige z obiski — Rožmanove, Grajove, Kavašovo Treziko pa Tunija, Franka Nemethija ... Vidili smo pa, ka so čikaške ženske kak clevelandske: li v trgovine i te je ne ven spraviti, pa eden den ne zadosta, te ešče drugi pa tretji den. “To sam ešče pozabila, pa to sam ešče morem kupiti Kak da v čikagi ne bi vsega tega bilo. Eli smo pa v Clevelandi malo naprej? — Mi smo šteli, ka bi ostali tudi na Kotnjekovom gostuvanji, jemi bilo to v zdravje. Moderna tehnika jemi že kak naj-bole nadomesti zgubljeni nogi 1. tak de mogeo zato vživati plačilo za trude svojega življenja. Iz Prekmurja smo v zadnjem tijedni čteli v domači no-vinaj samo to, kak bi naj narod silje državi tržo (skoro za nikši penez) i kak ziidajo zadružne dome. To smo pa že telkokrat omenili, ka dnes ne trbe ka bi pa ponavljali. ‘Krenščak v eden kraj — ešče bole kak dozdaj, nosijo že nekaj dni Martin Gjura po čikagi. To pa zato, ka so pred nekaj dnevi postali dedek. Sin Jožko je dobo prvo baby-deklico. Oči pa dedeki, _ vidila, to materi i mamici najlepše čestitamo! 1 Za pok. Ivana Rožmana je naročila sv. meše ob priliki svojega obiska pri rodi v Cle- velandi Mrs. Magda Perša (iz da so se pa držali svojega pla-Čikage). Sv. meše opravljala: v sredo domov. Golina-Father Godina pri Sv. Vidi. 'j™ Frank je KelenČovo masi- ______ i no zabadav pofiksao, ka so Dragi Vanek! j drugi za peneze ne znali. Pra- To si že v Novinaj čteo, ka ; vili s°- ka de Ma*da Žfek “V smo je v Clevelandi ato v če-: P«) 8edela- 0na rada KUČ1' če, ki je morala nujno slediti ko je komunizem dobil oblast. Jaz bi le rad, da bi članstvo SNPJ našlo pota in sredstva, da ne bi naše glasilo potvarjalo zgodovine z našim denarjem. Mislim, da bi bilo prav, da članstvo o tej stvari napravi primerne korake. Naj si plačuje sopotniško propagando kdor hoče s svojimi denarji, list, ki zastopa nepolitično organizacijo bratske podpomosti, pa naj bi bil dostojno glasilo naših interesov in nič drugega. V sedanjih razmerah je kar koristno, da bi s Prešernom prosto mislili nekako tako; “Da bi‘me nikdar ne izpeljala propagande zvita kača, ne vedel bi kako se v strup preobrača Vse kar komunizem sladkega obeta.” je srce od žalosti in bolesti zavedajoč se, kaj smo zgubili. Tvoja smrt je zasekala nam, Tvojim bratom, rano, ki ne bo kmalu izkrvavela, ker si bil vedno pripravljen vse storiti za nas, kar je bilo pač v Tvoji moči. Sedaj počiva Tvoje truplo v hladni ameriški zemlji, a duša Tvoja je odšla k Stvarniku po svoje zasluženo plačilo. S hvaležnostjo in ljubeznijo se Te bomo spominjali, dokler ge ne snidemo na krgju večnega pat “šac,” pa ni zadel ugodnega časa, ko šaci “gorijo.” Kak pogumen Cerkničan je žel kopat zaklad ob uri duhov in je stokal, ko je vzdigoval težak kramp. In če se je primerilo, da je prav takrat koračil proti domu kak pozen tržan, ki se je že itak plašno oziral proti razvalinam, jo je ubral proti Cerknici, kar so ga nesle noge, ko je zaslišal sem od razvalin vzdihovanje in stokanje. Drugi dan je pa završalo po trgu, da je zopet ena živa priča, da zares straši na Loškem. Tako bo menda ostalo vse pri starem: šaci bodo ostali v razvalinah, pa strašilo bo, da si bo marsikdo, ki se bo zamudil na Rakeku pri Domicelu, pomagal tam mimo proti domu. Gori od Loškega se svet položno dviga proti meniševski gmajni. Tukaj raste samo brinje in ker je ta gmajna brez vsakega drevja, ji pravijo “čista stran.” Tukaj, pripovedujejo, je bila vroča bitka med francosko in avstrijsko armado. Tako strašno klanje je bilo, so nam pripove dovali stari očanci, da je tekla kri prav doli v jezero. Takrat, so rekli, so bila nebesa odprta za vojake obeh armad. Saj niso vedeli, zakaj se tepo; cesarja sta se skregala in ubogi vojaki so prelivali zanju svojo kri. Ker je tukaj toliko vojakov Žalujoči Tvoji preostali brat- je: ■■ Gregor, John in Joseph Strekal --------------o------ Kako, bratje, kako je to mogoče? Cleveland, O. — Tedenska revija Saturday Evening Post z dne 21. avgusta prinaša članek “Ali je bil Masaryk umorjen?” ki ga je napisal O. Henry Bradon, svetovni diplomatski dopisnik londonskih/ Sunday Times, strokovni svetovalec konference Združenih narodov za svobodo Aveščanja v Ženevi in dolgoletni osebni prijatelj bivšega čehoslovaškega predsednika Edvarda Beneša in pokojnega Jana Masaryka. članek je tako dobro utemeljen, da ne dopušča nobenega dvoma, da Jan Masaryk ni izvršil samomora (česar nihče, kdor je poznal Jiasarykovo ljubezen do življenja, itak ni verjel), temveč je bil enostavno in na moč brutalno umorjen. Posredni povod za njegov umor je dal njagov načrt pobega v London, kjer ga je. čakala neka Amerikanka, s katero se je nameraval poročiti; Gottwaldova tajna policija je njegovo namero očividno odkrila zadnji trenutek. Kako je bil umorjen vedo le morilci in pa morda mrliški oglednik, toda Gottwaldova u-zurpatorska oblast je preprečila Masarykovemu osebnemu zdravniku drju. Oskarju Klin-gerju mrliški ogled njegovega mrtvega klienta, niti mu ni dovolila pregledati poročila uradnega mrliškega oglednika- Že to zadostuje za domnevo da ni šlo za noben samomor, temveč za nekaj neprimerno resnejče- okrog sebe in hitreje stopil, kamor je bil namenjen. Pa tukaj še ni bilo tako “nevarno," kot je biio malo naprej proti Rakeka, kjer je stala na samem mala kapelica. Na vsaki strani kapelice je rasla po ena mogočna lipa, da je bila kapelica kar skoro zakrita. Tukaj je bila po ljudskem mnenju zopet ena pripravna postojanka za strahove, še vse bolj je biio tukaj pripravno za take stvari, kot doli na Loškem. Kapelica je stala ob stari cesti, ki je bila nekdaj galvna cesta iz Rakeka proti Cerknici. Ko so spejlali novo, bolj položno, bolj po ravnem onstran gričev, so rabili staro cesto samo pešci in pa kak voznik s praznim vozom, ker je bilo bližje. Pa še to zelo poredko ponoči. Mi, ki smo hodili čez “čisto stran” proti Meniči ji, in smo zavili po stezi višje nad kapelico, se nismo dosti zmenili, kaj se godi doli ob cesti pri kapelici, če so čakali živi ali mrtvi strahovi na pozne popotnike pod lipami, se niso zmenili za nas. Kljub temu pa nismo prepevali tam mimo. Takole s koncem desnega očesa smo za vsak slučaj pogledali proti kapelici, čej je tam kaj posebnega, si potisnili klobuček nekoliko trdneje na lase in si dolgih korakov pomagali v smeri proti Menišiji. Ko smo bili že precej od kapelice, smo se še enkrat ozrli nazaj, tako za vsak slučaj, če ni kaj napačnega za nami, potem pa nekoliko zmanjšali korak. Seve, taka strategija je bila samo ponočuj Kako more pošten, pravico-ljuben človek podpirati in zagovarjati to morilsko svojat?” Potem pa sem se spomnil vseh tistih številnih mož in žena med nami, ki še vedno tava-j -. kakor hipnotizirani za Lažjo z Vzhoda in jo poveličujejo, čeprav ne več tako na glas kot nekoč, a vendar, in moja bridkost se je podvojila in podeseterila. * Ali res ni nobenih zdravil za človeško slepoto? Saj je vendar laž postala tako očitna, da bi jo lahko otipal vsakdo, ki je zgolj fizično slep! Ali pa morda vidijo svojo-zmoto pa jih je sram priznati, da so bili nesramno ogoljufani v svojih pričakovanjih, žrtve zvite, satanske propagande? Toda tisti, ki prizna, da je bil potegnjen, s tem nič ne izgubi, temveč zgolj dokaže, da je mož, ne šleva! Tudi mene so nekaj časa za nos vlekli, ampak čim so se mi odprle oči, da so mogle videti laž in zločin, kjer so govoričili na vsa usta o resnici in pravici, sem svojo zmoto priznal in udaril po lažnivcih. Cesar se mora vsak pošten in razsoden človek bati niso zmote same, katerim smo vsi podvrženi, temveč tista nesrečna slepota in tisti nesrečni napačni ponos, ki ga prisili, da*vztra-ja v zmoti tudi še potem ko jo 80 “f Pa brez, že spozna-Vem, so še’ drugi — peščica še zdaj se čudim, da sem pot od Rakeka premeril v tako kratkem času. Vse hujše je bilo za one, kakor sem rekel prej, ki so morali po stari cesti tik mimo kapelice. Ravno pri kapelici se cesta nagne proti Cerknici, kar je bilo za vsakega, ki je prišel še živ mimo lip, lepa prilika, da je lahko hitreje stopil. Pa tudi je, kakor so pripovedovali. Ampak vselej pa ni šlo takb gladko. Zajcev Matevž mi je pripovedoval, kako se mu je nekoč godilo tam mimo kapelice. V mladih letih je vozari) s konji in marsikatera se mu je primerila na cesti. Tako nam je pripovedoval ,ko je bil v poznejših letih v naši vasi dober krojaški mpjster. Včasih je šival dolgo v noč s svojim pomočnikom in učencem, svakoma Francetom in Jakopom Pojetom. Rad je videl mojster Matevž, da smo prišli v vas, da niso dremali ob šivanki. Pripovedoval nam je strašne štvari iz svojih mladih let, da so nam stali lasje pokonci. Seveda, v tistih letih smo mu verjeli vse do pičice. Nič se nam ni čudno zdelo, da je srečaval na'samotnih cestah večinoma same procesije mrtvakov, ki so bili vsi brez glav in ki so prepevali zategle pesmi. Kaj vem, zakaj ga ni kdo vprašal, kako so mogli peti, če Srečen je pa bil, smo rekli, da se mu ni nič hudega zgodilo pri vseh teh bil izvršen ostuden bratomor. Ko sem članek prečital, me je davil gnev in v prsih mi je kipel žolč. “Morilci!” sem vzkliknil pri sebi. “Učenci krem-ItnsKih morilcev, sami merilci! med množico—ki z Georgijeem (pripetljajih. Vselej je prišel do-Jožefom Visiarionovičem Stali- mov; na™ i« zatrjeval, malo živ. nem vred verjamejo, da ni no- Pa ie. ke' vseeno drug dan zopet tene sile nad lažjo in da ni no- ina cesto- 1 bena roka daljša Od njegove. jn nekega večera nam je pri-(Tako sta misliia tudi neki ,poVedoval, kako je šel s praznim Adolf_ Hitler in Benito M«sso-jvozom ^ 8tari cesti iz Rakeka in kaj se mu je primerilo, ko je lini. Oba sta morala spoznati. ga za tiočin. V Zlati Pragi je da je nekje n*a večna pravica, Z Z£ ki z vsem slabim prej ah slej M Ml pwUI Ur tem Ba cegti voz obračuna. Oba «aP■» PUgrtms Rast pokopi Kuhali smo se Milwaukee se je pretekli teden kopal ,v svojem potu. Kakor v mnogih drugih krajih je temperatura dosegla in presegla 1007°. Naša jezerska obal je bila naravnost oblegana; voda j? mrgolela ljudi, ki so iskali olajšave pred vročino. Vročino bi ljudje še prenesli, če ne bi v njenem spremstvu nevarno porastla nalezi j ivost bolezni polio. Zadnje dni so se slučaji te bolezni med otroki tako razpasli, da je mesto z vso silo zahtevalo, da otroci teh je: pod 12 letom ostanejo doma, da n? prihajajo ne v javne parke, ne na igrišča in ne na kopališča. Če se bolezen ne vnese, še ni gotovo, ali se bodo šole odprle ob navadnem času. Tudi med Slovenci je zahtevala ta bolezen bolestno žrtev. V pondeljek, 23. avg. je zbolela petletna hčerka Carole Ane družine Andreja in Frančiške Cera. V četrtek zvečer je umrla. Pokopali so jo iz cerkve svetega Janeza na pokopališče Mount Olivet. V tolažbo ostalim je pričalo obilno cvetje, kako priljubljen je bil otrok in kako vsi s starši sočustvujejo. Na nesrečo je v -bblnišnici še brat umrle triletni dečko, bolan za iato boleznijo, čeprav napad ni tako silen. . V petek 27. avgusta je bila pokopana iz cerkve svete Trojice Terezija Petek. Našli so mrtvo v njenem stanovanju šele par dni po smrti. stusom- Zgodovina pa ne pove, kašne živali so tam kazali. Tako zvani “koruzni pap” v Ameriki sega po državah: Iowa, Illinois, Minnesota, Nebre-skS, Indiana, Ohio, Kansas, Missouri in South Dakota. Te države dajo v glavnem vso koruzo v Zed. državah. Na dirkališču je dovoljenih od 14 do 16 konj za dirkanje v eni dirki. Vsak konj mora namreč imeti 5 čevljev prostora za dirkanje. Izmed vsega sadja ima jabolko največ vrst. Samo v Ameriki je nad 3,000 različnih vrst jabolk. e e • V Zed. državah ima 25 držav indij anaka imena, nekaj Alabama, Arizona, Arkansas, Connecticut, Idaho, Illinois, Iowa, Kansas, Kentucky, Massachusettes, M ichigan, Minnesota in Mississippi. Ako bi deževne kaplje ne zadrževalo ozrlčje, da padajo tako nalahko na zemljo, bi jih čutili, kot bi nam padale na glavo svinčene krogle. * * * Največ, kar je kdaj dobil za svojo postrežbo kak zdravnik, je 'plačala ruska carica Katarina. Zdravniku je plačala $50,000, da je njo in njenega sina cepil proti kozam, dalje mu je plačala $10,000 za potne stroške ter $3,500 na leto pokojnine do smrti. V Los Angelesu, Kalifornija, je bil aretiran Arthur Moon radi pijanosti. To bi ne bilo nič posebnega, če se ga ne bi Arthur nalezel ravno na svoj'100-rojstni dan in je moral rojstni dan prespati v ječi. IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje e 1. strani.) ne more pomagati. TUDI MED SEBOJ SE KOMUNISTI GRIZEJO. — Koroški slovenski komunisti tudi drug drugemu očitajo nelepe reči in drug drugega izpodnašajo. Tatovi in roparji drže le nekaj časa skupaj, čez čas se vedno spro. Tako očitajo enemu glavnih komunistov dr. Martinu Zwiterju, stanejo iz teh koroških otrok pravi janičarji, odpadniki od katoličanstva in pravi komunisti. Po nekih poročilih je takih koroških otrok, Id jih komunisti po svoje trenirajo, še 45. V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU je slovenska šola, ki jo vodijo šolske sestre, šola je last Cirilmetodove družbe v Ljubljani, ki je sedaj tudi pod popolno da je bil med vojno v službi pri kontrol° komunistov. V tej šoli nemški varnostni službi in da je Se zahtevaIa Osvobodilna fronta postal partizan šele, ko se je da vodij° 8°9P°darske tečaJe P° nemška moč zrušila. Nograšek, direktivah komunistične stran-ke. Ker se se3tre temu ne morejo ukloniti, grozi Osvobodilna KAKO, BRATJE, KAKO JE TO MOGOČE? (Nadaljevanje iz 2. strani) Toda one druge, med katerimi sem imel svoj čas mnogo somišljenikov in prijateljev, pa -ponovno vprašujem: Kako more pošten, pravico-ljuben človek podpirati in zagovarjati to morilsko svojat, ki ima na vesti umor Jana Ma-saryka in nasilno smrt neštetih' tisočev in zasužnjenje na-daljnih milijonov drugih ljudi, katerih edini ‘greh’ je bil— če je krepost greh—ljubezen do svobode in pravičnosti? Kako, to mi povejte I Ivan Jontez. fronta, da sestre odstrani s te šole. Tako je nevarnost, da ko-mujiistični šovinizem uniči spet eno slovensko šolo. ki je pisaril za koroške komuniste, je odšel v Ljubljano. Tudi nanj nekateri nimajo dobrih spominov. Celo voditelju dr. Petku očitajo, da je bil med vojno zdravnik v nemški armadi namesto, da bi bil s partizani v gozdovih. Naj so že morda taki očitki pretirali, ta medsebojna očitanja kažejo, da se komunistični generali med seboj precej slabo razumejo po tolikih izgubljenih bitkah. MED DVEMA OGNJEMA. — Pošteni koroški Slovenci imajo zelo težko stališče. Na eni strani jim seveda Nemci ne zaupajo. Koroški Slovenci vedo, da pomeni ostati pod nemško oblastjo slovensko narodno smrt. Rešitev koroškega slovenstva je le v združitvi z ostalimi Slovenci. Ker vedo to mišljenje Slovencev , jim Nemci ob vsaki priliki in nepriliki mečejo pri vsakem delu polena pod noge. Vsako njihovo gospodarsko, kulturno in narodno delo sumničijo kot odpad od Avstrije. Na drugi strani pa komunistični podivjan-ci vsakega napadajo, če ne trobi v njihov rog. če kdo ne more biti za omedaljenega komunističnega maršala, ga proglašajo ti mednarodni marksisti za narodnega izdajalca. No, kočoško “pfk-vo ljudstvo je sedaj komunističnih kričačev že precej sito. Nemci bi koroške Slovence radi pridobili z obetanji neke narodne avtonomije. Vsaj nekateri Nemci se s to mislijo pečajo. Toda Slovenci dobro vedo, da bi mogli Nemci, to avtonomijo dati, če bi bili hoteli že pred vsaj 25 leti. Zato tudi sedaj nihče na kaj takega nič ne da. SOVRAŽNO STALIŠČE) NEMCEV do koroških Slovencev prihaja vedno bolj do izraza, čim bolj se jim vzbuja upanje, da bodo zapadni zavezniki slovenske Korošce pritisnili, da morajo ostati pod nemško Avstrijo. Da bi zaveznikom dopovedali, da so Slovenci za Avstrijo, tolmačijo vsako slovensko protikomunistično izjavo kot izjavo za Avstrijo. Tako nemški šovinizem ovira celo boj proti komunizmu. PRI POVRNITVI ŠKODE koroškim Slovencem se to nemško sovražho stališče tudi na gospodarskem polju občuti. Kakor znano so Nemci med vojno preselili mnogo slovenskih družin in jim tako napravili ogromno škodo. Sedaj gre za povrnitev te škode. Tri leta je že minilo, od kar je vojna končana, toda avstrijski Nemci še niso našli časa, da bi to vprašanje rešili in krivico popravili. Sedaj izjavljajo, da bodo dali odškodnino samo 171 družinam. Za več da nimajo denarja; KOMUNISTIČNA ŠOLA, — Jugoslovanski komunisti so izvabili iz Koroške v Jugoslavijo večje število otrok, ki jih sedaj tam predelavajo v komuniste. Ti otroci ne smejo domov niti na počitnice. Krščanski starši, ki so pustili svoje otroke, da se gredo učit v Slovenijo, in so jih pustili v Jugoslavijo iz narodnih razlogov, sedaj s strahom mislijo, kaj bo iz teh njihovih otrok. Ena prvih stvari v Jugoslaviji je bila, da so tem otrokom prepovedali vsako skupno molitev. Ker na otroka vsaka stvar hitreje vpliva, se je resno bati, da po —En kvart mleka tehta 2.16 funta. Da se napravi 1 funt si- dovitne rovega masla se potrebuje 9.77 kvarta mleka; za 1 funt sira pa se potrebuje 4.56 kvarta mleka. Zemlja ni mrtva Na prvi pogled bi vsak človek mislil, da je zemlja ali prst mrtva snov, ki ne pozna življenja. Toda učenjaki so dokazali, da je v zgornjih plasteW zemlje vse polno skritega življenja in dogajanja, ki je pa nevidno našim očem. Da prst ni mrtva snov, o tem nas prepričujejo bakterije v zemlji. To so drobne rastlince in njihova naloga je, da razkrajajo v zemlji razne živalske in rastlinske snovi (listje, gnoj), ki služijo potem rastlinam'v hrano. Brez potrebnih bakterij v zemlji bi nobena rastlina ne mogla živeti, rasti . . . Največ bakterij se nahaja v globini 10 do 20 cm, na površju ali v globočini nad 2 m so pa že redke. V naprstniku ro-zemlje so, ugotovili učenjaki več sto milijonov takih bakterij, ki pripravljajo rastlinstvu užitno hrano. Sa- šnih bakterij pravimo -zemlja. • mrtva Odkritosrčen oče . “Vi hočete torej poročiti mojo hčef?” — Snubač: "To je moja srčna želja.” Očer “Ali znate kuhati?”' — Snubač: “Jaz ne.” — Oče: “Ali znate prati, likati, otroke pestovati, nogavice mašiti, z eno besedo, aliiznate voditi gospodinjstvo?" Snubač v zadregi: “Seveda ne.” — Oče: “To bi morali vi znati, ker moja hči ne zna nič.” --------------o---— Pomagajte Ameriki, kupujte Vietorp bande In mamke. RALI OGLASI PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa in izvrstne domače suhe klobase po zmernih cenah. Se priporočamo OGRINCA MARKET 6414 St. Clair Ave. Soba s hrano Ženska bi rada dobila sobo s hrano ali brez in sicer v Euclidu v bližini Addressograph Multigraph Co. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče med 5 in 7 uro zvečer HE 205L (174) .'iiiiimiiiiniiiiiiiminiiiiiniinmilniiiiiii Jos. Žele in Sinovi i mrb neobdelani prsti brez vsakr- 5# roaiiBNi zavod Avtomobili in botalAW ne redno ln ob vsUU Grl n* ra*pol**o. Ml smo vedno pripravljeni • najtxftjio poetreSbo. (502 ST. cun AVENUE Tel: ENdtaott 06*1 COLLINWOODSKI UBAD: 452 E l(2ad STREET Tel: IVanhoe SIM Gaiantilan I Tudi daljšo k •5». miljažo! *» Otf novi ATLASU TIRES PR! STANDARD OIL POSTAJAH ŠINO Je najboljši tajer, kar jih je še ATLAS izdelal . . . nov, bolj varen, trpi mnogo dalj in je vreden svoje cene ... do zadnjega centa ... je tisti novi, dolgo trajajoči tajer, ki ste si ga želeli! širočina, ploščnatost in globoke zareze pomenijo vso razliko. Tu je več gumija v stiku s cesto . . . in večja varnost, ker se bolj na široko in trdno oprijemlje in traja dalj, ker široka površina v sedmih pasovih porazdeli težo in obrabo enakomerno . . . vam da več udobnosti in bolj gladko vožnjo, ker vsak pas deluje kot blazinica zase. BOLJ ŠIROK! Veg milj in varnosti. Nobenega dvoma ni . . . Več gumija na c'esti porazdeli obrabo! Ker je več gumija, gumij trpi dalje ... se bolj na široko oprijemlje. \. BOLJ PLOŠČNAT! Več milj in varnosti. Se lahko vidi ... vsa širina se enakomerno obrablja, ne “mestoma”—to vam da več milj za vaš denar, in Dol j varnih tudi! a u. i mg hmb BOLJ HLADEN! Več milj in varnosti! Se :ako ne segreje, zato je manj prilike, da bi počil. Dhranja tudi slavni in mani Atlasov oprijem in lepodrsnelost! i Slovito ATLASOVO jamstvo Atlas je bil prvotni JAMČENI tajer ... in na sto tisoče ohijskih lastnikov avtov se je poslužilo obsežnega Atlasovega, jamstva. Atlasova garancija je največ vredna, ker stoji za njo največja postrežna organizacija na svetu . . . Nkl upošteva jamstvo na tisočih svojih postaj od enega morja do drugega! v Lahko dobro zamenjate na Sohio postaji ZDAJ! Pridite in poizvejte, koliko dobite za stare tajerje v zameno! Ne čakajte! THE SOHIO SAFETY PRINT Nova postrežba za preizkus koles! popri.;. onKnlft,, ,sm Pokaže, kdaj boste najbolje zamenjali kol, vam lesa za kakšnem stanju’ «,' koleT Vam Pa ra!loiii°' * Sledeče pomeni ta postrežba za vas! (.»-.g se ' 'sbH!0%,8r0',OVLVM|oi ™ne vožnje 8U“r“° , SOHiO ^a-Wn, vam p0ve več o vaših ko- lesih urn vam pove več o vaš JSjfwffiRitSKE- .n udobna vožnja . . . kakor ,udi večja Varnost JE ZASTONJ . . . VPRAŠAJTE ZA SOHIO SAFETY-PRINT TEST SE DANES! dajo . -''*7 4 • " “£*• v Tke Time at inniiiiininii|iiiie>ii>miiiMiiin»