[AKTUALNO VPRAŠANJE V sredo, 4. junija, smo praznovali dan krvodajalstva. Krvodajalstvo je eno najbolj humanitarnih organizacij, ki se je po drugi svetovni vojni razvila po vsem svetu. Na milijone ljudi se je odzvalo in dalo &*i, ki je potrebna bolnikom, ponesrečencem, porodnicam itd. Kaj pomeni ta organizacija, vedo povedati mnogi, mnogi, ki jim je odtekla kri pri hudih ranah, ki jih je bolezen izčrpala do skrajnih meja, da so zdravniki ob njihovih posteljah le še brezupno zmajevali z glavo. Take paciente je rešila le še kri, ki jo je človekoljuben neznanec nekoč oddal, da je, shranjena čakala pripravljena za vsako potrebo. S pomočjo republiškega zavoda za trans- fuzijo so tudi pri Okrajnem odboru Rdečega križa v Kranju ustanovili posebno komisijo za krvodajalstvo, ki }e spel dalje razširila svojo dejavnost na podobne organizacije, osnovane pri občinskih odborih RK. Povsod skušajo z večjo ali manjšo aktivnostjo uresničevati naloge. — Po navodilih republiškega zavoda za transfuzijo, ki v glavnem vodi to dejavnost, zbira, hrani in razdeljuje bolnišnicam potrebne količine te dragocene snovi, je tudi naš okraj vključen v celotno republiško organizacijo. Le-ta zajema nad 38.000 vpisanih krvodajalcev. Pri množičnem krvodajalstvu je bila naša Gorenjska na vrsti lani. Ekipa Zavoda je takrat obiskala vse naše kraje in tovarne, kjer so se javljali prostovoljni krvodajalci. Naslednja taka množična akcija v našem okraju bo morda marca ali aprila prihodnje leto. Razen tega pa je mnogo prostovoljcev, ki redno oddajajo kri za potrebe naših bolnišnic. Mnogi občinski odbori so ob letošnjem dnevu krvodajalstva priredili skromne svečanosti za najpožrt-vovalnejše krvodajalce ter jim ob tej priliki izročili odlikovanja in pohvale ter se v imenu mnogih rešenih, ki so z njihovo pomočjo znova zaživeli, zahvalili dajalcem za njihovo humano žrtev. Važna, aktualna naloga pa je, da se pri vseh občinskih odborih RK (kjer še tega ni) ustanovijo komisije za krvodajalstvo, da se s to dejavnostjo seznani vse ljudi in zbere še večji krog dajalcev. K. M. KTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto xi., št. 43 — cena din 10.— kranj, 6. junija 1958 Prijeten je pomenek med sprehodom, zlasti še proti večeru, ko sonce zahaja . . . Z zasedanja OLO Kranj Poglavitni poudarek: družbeni standard Predhodna razprava o predlogu okrajnega perspektivnega družbenega plana — Sklepanje o sanaciji podjetja „Elan" — Ustanovitev administrativne šole v Kranju •— Sveto Kobal, novi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora v sredo in četrtek je zasedal Okrajni ljudski odbor Kranj, deloma na ločenih deloma pa na skupki seji obeh zborov. Najpomemb-aeJša točka dnevnega reda je bila Predhodna razprava o predlogu družbenega plana gospodarskega r&zvoja okraja Kranj za razdobje °d 1957 do 1961 (dokončno bo OLO * predlogu perspektivnega plana sklepal na seji, ki bo predvidoma l- Julija). Predlog tega plana pred-videva, da bo treba v prihodnjih letih skrbeti predvsem za ureditev tistih problemov, ki so posledica dosedanjega neskladnega razvoja (kmetijstvo, trgovina, obrt, gostinstvo, turizem, promet, gradbeništvo, gradnja stanovanj in drugih objektov družbenega standarda, zastarela tehnična oprema v industriji in tftko dalje). To je poudarjeno že na začetku predloga plana. Hkrati je tudi v vseh nadaljnjih poglavjih °snovna usmeritev na uresničevanje nalog, ki naj zagotovi postopno ^boljševanje družbenega standarda- Iz razprave povzemamo samo ^katere misli, ker seja OLO v ^su, ko poročamo, še traja. zaposlovanje vpliva na Proizvodnost in komunalni standard Na območju okraja naj bi se po PlGdlogU piana do leta 1961 povedo število zaposlenih za 5920 £Se,). od tega za 2778 v industriji; er Pa je naravni prirastek prebi-Valstva za to obdobje ocenjen le na 4298 oseb, bo torej okraj delo-*** še odvisen od dotoka delovne e iz drugih krajev. V zvezi s r®> je predsednik oss tov. Andrej ^erbič v razpravi poudaril, da bi nadaljnje dotekanje novih de-vnih moči še bolj poslabšalo ko-Unalni standard industrijskega Prebivalstva. 2e sedanji odprti ko-nalni problemi (pomanjkanje kovanj, monz, otroških vrtcev tako daljo) neugodno vplivajo f i na gospodarjenje v podjetjih. U(Ue se namreč ukvarjajo pred* S(-"i s svojimi osebnimi nereše- sti, čeprav je le-to sorazmeroma majhno (povprečno za 4% letno). Tov. Verbič je sodil, da predlog plana tega problema ne upošteva zadovoljivo. Po njegovem mnenju naj bi investirali samo tja, kjer bi to zmanjšalo delovno silo ali pa bi himi uPre Problemi, ne pa t vprašanji ^ravljarijn hkrati pa so pod pri-°m še nove delovne sile iz vasi, *esVlC*' Prec^vsem svoJe ozke inte-8ti ° ne ^ul' Pa ProD'emov sknpno-y ' spričo zaposlovanja nove de-U^1^ sile lahko postane proble-£r 'črio tudi v predlogu plani v'deno povečanje proizvodno- SVETO KOBAL novi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora investicije občutno povečale p#>-izvodnjo, ne da bi se hkrati povečalo število zaposlenih. Vprašanja, kakor so zaposlovanje in produktivnost, naj bi bili v središču pozornosti zborov proizvajalcev. Glede šolstva je tov. Verbič poudaril potrebo po strokovni in družbeni vzgoji odraslih, nato pa je govoril šc o tem, da bi bilo treba športno življenje razvijati tudi v delovnih kolektivih. Tudi predsednik Okrajnega odbora szdl in ljudski poslanec France Popit je poudaril, da bi moral predlog perspektivnega plana natančneje določiti politiko zaposlovanja, ki povzroča lahko hude težave v komunalni politiki. Dejal je, da bi se morali zaposlovanju nove delovne sile izogniti predvsem z izpopolnjevanjem mehanizacije, organizacije dela, ustreznejšo tarifno politiko itd. Hkrati je tudi tov. Popit poudaril pomen politehnične vzgoje, ki mora biti prilagojena gospodarski strukturi okraja. Tov.Dušan Horjak je govoril o tem, da nekatere manjše občine ■priČO nekvalitetnega strokovnega kadra in premajhnega prizadevanja slabo opravljajo svoje naloge. Dejal je, da bo bodoča usoda takih občin odvisna od tega, ali imajo svojo materialno osnovo in ali. so tamkajšnji činitelji storili vse (poskrbeli za kvaliteten strokovni aparat itd.), da bi bili kos nalogam; sedaj ponekod nekvaliteten strokovni aparat ovira nadaljnji razvoj občinskih skupnosti. O tem problemu je govoril tudi predsednik OLO Vinko Hafner, ki je sodil, da bo v prihodnje že objektiv-nejši način delitve proračunskih sredstev pokazal, katere občine so sposobne za življenje, katere pa ne morejo zagotoviti primernega funkcioniranja ter naj bi se zato v interesu tamkajšnjih občanov pridružile močnejšim, ker bi bila sicer občinska uprava tudi predraga ter bi take občine razen tega tudi kompromitirale komunalni sistem. Spoznanje in odločitev o bodoči usodi posameznih občin pa naj dozori predvsem pri občanih. V nadaljnji razpravi o predlogu perspektivnega plana se je zvrstilo precej diskutantov, ki so razpravljali predvsem o problemih, ki zadevajo družbeni standard, kakor so zdravstvo, šolstvo, socialno-zdrav-stveni turizem, ustanavljanje raznih servisov, kmetijstvo itd. KRIVDA ZA TEŽAVE V »ELANU« JE PREDVSEM V PODJETJU Številni odborniki so posegli tudi v razpravo o sanaciji podjetja »Elan«. — Osnovna ugotovitev te razprave je bila ta, da je sedanji glavobol v tem podjetju povzročil predvsem kolektiv sam, njegovi organi upravljanja in vodilni uslužbenci. To podjetje se je sila hitro razvijalo iz obrtne delavnice, ne da bi skladno izpopolnjevalo tudi tehnološki proces proizvodnje, komercialno in druge službe, tako da je bilo poslovanje v marsičem improvizirano. Klica stalne latentne nevarnosti je tudi v asortimentu izdelkov, ki so močno podvrženi sezonskemu oziroma modnemu vplivu. Pri slabi komercialni službi in skrajno malomarnem odnosu do problemov pa je to nujno moralo pripeljati do sedanjih težav, zaradi česar je ObLO Radovljica uvedel v podjetju prisilno upravo. — Podjetje se je gradilo, kot je dejal eden izmed diskutantov, v nekakšnem »športnem duhu«, pod vpli, vom in po forsiranju raznih športnikov, brez solidnih analiz trga in programa razvoja, banke so dajale kredite brez garancij, vse to pa je šlo mimo lokalnih oblastvenih organov, ki so bili klicani na pomoč šele tedaj, ko so se pojavile težave. Kolektiv se je zbral predvsem iz vrst delovne sile z vasi, nima še tradicije, tako da ni bilo v njem dovolj trdnega delavskega jedra, ki bi razvil delavsko upravljanje in preprečil negativne pojave. Proizvodnja je šla v podjetju svojo pot, komerciala pa svojo, namesto da bi komerciala usmerjala proizvodnjo skladno s potrebami trga. Samo za domači trg je postala proizvodnja prevelika, na zunanjem trgu pa je »Elan« spodrivala uspešnejša konkurenca (boljša kvaliteta, cene itd.). Kakih 40 % svojih kapacitet je podjetje zaposlilo s proizvodnjo reketov, ker so ti izdelki trenutno prinašali največ dobička, potem pa so ravno ti izdelki, ki so obležali v skladišču, povzročili največ težav. Obratna sredstva so zamrznila v neidočih zalogah. Podjetje je lahkomiselno nadaljevalo s proizvodnjo nekaterih artiklov tudi še potem, ko je bilo od več strani opozorjeno, da je trg nasičen s tem blagom. Po ugotovitvah prisilne uprave, ki jih je razprava na zasedanju OLO osvetlila s strani, pa to podjetje ima kljub temu vse pogoje, da se postopoma, v prihodnjih letih, postavi na solidne noge. Zato je OLO sprejel nekatere ukrepe (dodelitev kreditnih sredstev ozir. nuđenje garancije) za sanacijo podjetja, hkrati pa je stavil kolektivu nekatere pogoje. Za sanacijo podjetja namreč niso dovolj samo krediti in garancije, marveč v prvi vrsti spoznanje kolektiva, da je bila sedanja pot skrajno napačna in da so potrebni predvsem njegovi znat-" ni napori pri zdravljenju razmer. — Podjetje mora skrbno proučiti stvarne možnosti za svoj solidnej-ši razvoj, analizirati trg ter sestaviti program proizvodnje, pri čemer bo bržkone nujna delna preusmeritev tudi na proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov (galanterijski in podobni). OLO je na tej seji sprejel tudi sklep o ustanovitvi dveletne administrativne šole v Kranju. Ta šola bo usposabljala administrativni kader za državno upravo in gospodarstvo, ki ga zdaj močno primanjkuje (predvsem v pogledu kvalitete). Na tej seji je OLO razrešil dolžnosti podpredsednika OLO tovariša Dušana Horjaka, ki odhaja na novo službeno mesto. Namesto tov. Horjaka je OLO izvolil za svojega podpredsednika sedanjega predsednika ObLO Škoja Loka tovariša Sveta Kobala. NAS RAZGOVOR Skladi za razvoj trgovine Od *29. do 31. maja letos je bil v Beogradu Plenum Stalne konference mest Jugoslavije. Tokrat so predstavniki iz vseh-mest Jugoslavije razpravljali o zelo važnem problemu, namreč o razvoju trgovine in o preskrbi mest in delavskih središč. / »Kako so potekale razprave, kakšni so bili predlogi, kakšni sklepi, kakšna priporočila in smernice so bile dane oziroma kaj naj bi pri nas na Gorenjskem storili za uresničenje načrtov tega plenuma?« Tako smo vprašali tovariša Jako Kolenca iz Kranja, člana upravnega odbora Okrajne Trgovinske zbornice, ki je bil na plenumu. »V' vseh razpravah in v delu grup tega plenuma je bilo ugotovljeno, da trgovina sama danes ni kos velikim nalogam pri preskrbi mest in delavskih središč,« je povedal tov. Kolenc. »-Industrija in kmetijstvo dobivata vodno več investicij. Rezultat tega je vedno več izdelkov, ki prihajajo na trg in ki jih je potrebno po najkrajši .najcenejši in kultur-nejši poti posredovati potrošniku. Tu — v trgovini — kot je bilo ugotovljeno na plenumu, pa ne gre kot bi bilo treba. Primanjkuje primernih trgovskih lokalov, sodobnih skladišč. To velja predvsem za trgovino s sadjem, povrtnino oziroma za trgovino s kmetijskimi pridelki. Trgovina ne more rešiti tega problema, ker nima sredstev za tolike potrebe.« »■Kakšen pa je bil zaključek plenuma glede tega vprašanja? « »Ugotovljeno je bilo, da pravzaprav ni to naloga samo trgovine, temveč tudi občinskih oziroma komunalnih skupnosti. Predlagano je bilo, naj bi pri občinskih odborih ali pri trgovinskih zbornicah zbirali sklade, v katere bi v obliki posojila vlagala razpoložljiva sredstva trgovinska kakor tudi industrijska podjetja oziroma gospodarske organizacije in ljudski odbori. Bilo je namreč več predlogov in mišljenj. V glavnem gre za to, da je treba zbrati skupen sklad in organizirano voditi razširitev oziroma obnovo trgovskih zmogljivosti.« »Kakšne so razmere v mestih na Gorenjskem, kaj bi kazalo ukreniti po smernicah plenuma?« »Da, tudi pri nas na Gorenjskem je preskrba mest zelo pereča. Naj omenim sa- mo to, da imamo v občini Kranj 80 % trgovskih lokalov v privatnih poslopjih- Tu ni mogoča smotrna politika obnove in rekonstrukcij. Zelo potrebni so potrošni centri v novih navseljih v Stražišču in na Planini, o katerih se že govori. Zelo potrebna je tudi v centru Kranja večja blagovnica, nujno potrebna skladišča in drugi pomožni prostori. »Kaj pa sodite o tem problemu v drugih mestih našega okraja?« »Povsod bi bilo nujno potrebno izboljšati trgovino. Zlasti na Jesenicah. Letos so se tam lotili tega vprašanja z veliko vnemo in upati je, da bodo preskrbo tega delavskega središča izboljšali.« Kot je tovariš Kolenc povedal, naj bi bilo zbiranje sredstev v skupen sklad v okviru komune ali stanovanjske skupnosti, način porabe tega sklada in podobno vse zadeva posameznih občin. Plenum je nakazal samo nekatere možnosti. Na plenumu so prav tako govorili o cenah, o delu potrošniških svetov in o drugih vprašanjih v zvezi z izboljšanjem preskrbe v naših mestih. K. M. Ciprski etnarh Makarios, ki se mudi na obisku y Kairu, je v ponedeljek v razgovoru s predstavnikom agencije za Bližnji vzhod ostro kritiziral Veliko Britanijo, ker namerava 17. junija objaviti deklaracijo o Cipru, ne da bi se prej posvetovala s Ciprčani. Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel v torek dopoldne na Brione. Na torkovem zasedanju KP Bolgarije v Sofiji je govoril tudi prvi sekretar CK KPSZ Hruščev o položaju v mednarodnem delavskem gibanju ter napadel program Zveze komunistov Jugoslavije. V Moskvo je v torek prispela skupina ameriških strokovnjakov za plastične snovi, ki se bo mudila v_ Sovjetski zvezi približno mesec dni. V poslopju KP Francije v Marseillu je v torek eksplodirala bomba. Poslopje je močno poškodovano, medtem ko ranjenih ni bilo. Nad De Landom na Floridi je v torek eksplodiralo reaktivno letalo ameriške mornarice. Pilot se je ubil, ostala dva letalca pa sta se rešila s padali. Letalo je treščilo na tla in porušilo dve hiši. Človeških žrtev ni bilo. Predstavnik Alžirske fronte Narodne osvoboditve Tevfik El Medani je v torek zanikal vesti, po katerih naj bi bila v kratkem sestavljena nova alžirska vlada. Po poročilu sekretariata Državnega sveta sindikatov je rečeno, da so na Madžarskem doslej ustanovili 2\8a svetov podjetij. — Po vladnem sklepu naj bi svete podjetij ustanovili v vseh madžarskih proizvodnih podjetjih namesto prejšnjih delavskih svetov. Imeli naj bi posvetovalne pravice v gospodarskem poslovanju podjetij. Direktor ene največjih zahodnonemških ladjedelnic je te dni izjavil, da so strokovnjaki njegove ladjedelnice izdelali osnutek načrta za 45.000-tonski tanker na atom ski pogon. Kubanski senat je dal predsedniku Kube Fulgenciu Batisti za 45 dni neomejena pooblastila za boj proti uporniškim silam. To je v zadnjih štirinajstih mesecih že sedmi primer, da so na Kubi ukinili ustavna jamstva in dali predsedniku neomejena pooblastila, da bi odpravil težave in nered v deželi. Britanska vlada je imela v sredo sejo, na kateri so ponovno proučili položaj v zvezi s stavko 50.000 londonskih avtobusnih šoferjev in sprevodnikov. Razpravljali so tudi o možnosti stavke okrog 100.000 pristaniških delavcev. Vodja jugoslovanske delegacije na jugoslovansko-egiptovskih ekonomskih pogajanjih Toma Granfil se je v sredo sestal z ministrom za industrijo Združene arabske republike Azizom Sadkijem. Govorili so o sodelovanju Jugoslavije pri investicijskem programu egiptovskega področja ZAR, o tehničnem in znanstvenem sodelovanju na področju industrije kakor tudi o pogojih dobav jugoslovanske opreme za egiptovska podjetja. Zunanje ministrstvo ZDA je v sredo sporočilo, da je vseh 11 poyabljenih dežel sprejelo vabilo predsednika ZDA Eisenhowerja, naj sodelujejo na mednarodni konferenci o nevtralizaciji Antarktike, ki bi jo poslej izkoriščali izključno v miroljubne namene. Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je bil v sredo pri načelniku protokola predsedstva Združene arabskke republike Aliju Rašidu. Govorila sta o bližnjem obisku predsednika Naserja v Jugoslaviji. LJUDJE IN DOGODKI GENERAL V AKCIJI izdaja časopisno podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva Številka 397 — telefon uprave St. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 din, mesečna naročnina 50 din De Gaulle se očitno ne obotavlja. Končno si je sam tudi predpisal rok 6 mesecev, da izvede vse potrebne ukrepe in reforme za »ozdravljenje Francije« in zato mu ne preostaja časa na pretek. Ko je od parlamenta dobil investituro (zaupnico za ustanovitev vlade) in opolnomočje za izredna pooblastila, je poslal poslance na prisilni dopust do jeseni. V tem času pa ima proste roke, da ukrepa po miii volji. Seveda pa je še veliko vprašanje zanj in za ves svet. če bo njegovo ravnanje res odvisno samo od njega. Koliko bodo nanj-vplivale desničarske sile, ki so ga spravile na oblast in koliko ostale stranke meščanske »sredine«, ki zdaj sodelujejo z njim v vladi? Desnica se boji, da ne bi bil general zadosti trd, strog in odločen, sredinske stranke pa se spet plašijo, da ne bi pod vplivom konservativcev začel s skrajnimi sredstvi in metodami reševati gnilih francoskih razmer. Katero pot bo ubral in ubiral novi francoski ministrski predsednik bodo seve najbolje pokazali sami dogodki in z njimi v zvezi De Gaullovi ukrepi. Prvo in največje vprašanje, ki se postavlja pred starega generala v predsedniškem naslonjaču je isto, kot je bilo za vse francoske vlade v zadnjih 3 in pol letih. To je vprašanje Alžirije. Vse kaže, da se tega zaveda tudi sam De Gaulle in da hoče z odločnimi koraki rešiti ta problem. Toda kako? Za zdaj niti general niti sam razvoj dogodkov še ni dal odgovora na to vprašanje. De Gaulle je najprej poklical k sebi vodilne vojaške upornike iz Alžirije, nato pa je odpotoval prek morja v uporniško deželo. Množice so ga tu sprejele z navdušenimi vzkliki »Živel De Gaulle!«, hkrati pa je bilo slišati tudi med- General Charles de Gaulle klice »Hočemo Soustellal«. Sou-stelle je sicer najožji sodelavec generala De Gaulia, zdaj pa je tudi idejni vodja upora v Alžiriji. Marsikdo pa si zastavlja vprašanje, ali je Soustelle res tako zvest De Gaullu, ali pa skuša igrati v tej zapleteni politični igri tudi na lastno pest. Ce že ne Soustelle, pa je precej jasno, da nekateri drugi skrajni uporniški voditelji niso preveč zadovoljni, kako je v samem začetku zastavil De Gaulle. Predvsem mu zamerijo, da je v svojo vlado sprejel nekatere predstavnike mešJanskih sredinskih strank, kot je n. pr. dosedanji premier Pflimlin. Prav tako jim niso všeč ^poslanice, ki jih je general De Gaulle naslovil na Tunis in Maroko. Tem krogom niso po volji tudi govorice, ki se širijo v zvezi s temi poslanicami, in ki domnevajo, da skuša De Gaulle najti rešitev za severnoafriški problem v okviru široke francosko-maroške in tu-niške federacije, v katero bi naj vključili tudi Alžirijo. Dasi te govorice niso potrjene z nobene strani, vendar že sam duh pomirliivo-sti, ki veje iz njih, ne ugaja skrajnim, ultrakolonialističnim prevrat nikom. Ti si želijo krepke roke, ki bi s silo zadušila upor, do Tunisa in Maroka pa prav tako zavzela »čvrsto« stališče, ki morda ne bi izključevalo niti ponovne okupacije obeh bivših protektora-tov in zdaj neodvisnih držav. Od obilice teh vprašanj pa se bo pravzaprav moral De Gaulle odločiti samo za eno izmed dveh glavnih: ali bo nadaljeval z nasilno politiko dušenja alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja, ali pa bo skušal ubrati pomiri j ive jšo pot sporazumevanja in pogajanj. Že odgovor na to prvo vprašanje bo značilno pokazal, kam pelje pot Francije pod De Gaullovo generalsko roko. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo MILIJONI SO PADALI NA ZEMLJO . .. Tako mnogi ocenjujejo dež, ki je padal v noči med sredo in četrtkom. Dolgo časa ga ni bilo. Mnogi so prerokovali, da bo prvi dež po tolikem času in po taki vročini spremljalo neurje s točo. K sreči pa se je usipal na žejno zemljo rahel dež. Kmetovalci povsod ugotavljajo, da ga je sicer še premalo, da pa je že ta, kolikor ga je bilo, zlata vreden. V Kmetijski zadrugi v Naklem pravijo, da bi bile posledice zelo hude, če bi bili še teden dni brez njega. Dosedaj pa, kot ugotavljajo, ni še bilo hujših posledic, niti na žitih ali krompirju, niti na sadju in drugih rastlinah. Najhuje je prizadeta košnja, pa tudi tu se bo še kaj popravilo. K. M. BEOGRAJSKI ZDRAVNIKI V KRANJU V sredo je obiskala Kranj skupina 21 zdravnikov ambulantnih služb iz Beograda. Zanimali so se za tovrstno zdravstveno službo pri nas. Obiskali so tovarno »Iskra«, »Tiskanino« in druge gospodarske organizacije in se razgovarjali z našimi zdravstvenimi delavci. k. m. jeseniško postajo še vedno dopolnjujejo Jesenice so dobile z dograditvijo novega postajnega poslopja eno najmodernejših postajnih poslopij v Sloveniji. Tedaj, ko je bilo poslopje izročeno svojemu namenu, pa z vsemi deli še niso končali. Najnujnejše je bilo elektrificiranje železniškega omrežja, ki so ga v glavnem dovršili z elektrifikacijo proge Jesenice:—Podrožca. Zadnje čase pa so se lotili elektrifikacije še 8. in 9. tira ter južne strani postajnega poslopja. Urejujejo tudi še novi peron med drugim in tretjim Jirom. V kratkem pa bodo pričeli graditi tudi podvoz na glavno cesto, ki bo velikega pomena za nemoten promet. 2e te dni bodo pričeli razširjati most, t. j. nadvoz na Titovi cesti, ki je danes ozko grlo cestnega prometa na Jesenicah. V kratkem bodo dogradili železniške bival-nice ter veliko železniško po- OBRAZI IN POJAVI „Moja usoda je v vaših rokah" »Halo! Tovariš načelnik tam?« »Da, tu načelnik Bobovič! Želite, prosim?-« Prepoznal je glas tajnice direktorja nekega podjetja. »Moja usoda je v vaših rokah,« je tresoče spregovorila tajnica. »Ne razumem! Kako, da je kar naenkrat vaša usoda v mojih rokah? Res ne vem, za kaj gre,« se je čudil načelnik Bobovič. »Nb, saj veste... Zaradi tiste reorganizacije. Mislila sem, da bi Vi, na takem položaju, pač lahko posredovali, da bi se naše podjetje ne priključilo onemu.« »Kako pa naj jaz posredujem? Mene se ta zadava ne tiče. O tem bodo pač odločali pristojni organi. . .« »Pa vendar, tovariš načelnik . . .« »Toda tovarišica tajnica, tu ne morem ničesar storiti. Vem, vem, da ste že dolgo na tem delovnem mestu, da ste se ga privadili in da bi vam bilo žal ga zapustiti. Toda tu gre za razvoj podjetja, za rentabilnost, in slej ko prej bo prišlo do združitve.« »Ze, že. L.ahko pa bi malce odložili. Saj ne gre samo zame! Gre še za našega direktorja, pa za računovodja, potem pa za nekaj ljudi v onem podjetju. Pa bi odložili vsaj za toliko časa, da bi v podjetjih našli ustrezna delovna mesta .. .« »Zaradi mene lahko, ostanejo ljudje v podjetju; seveda jih bo treba zaposliti v proizvodnji in ne v administraciji. »Kljub vsemu. Imejte usmiljenje! Saj veste, toliko časa na tem delovnem mestu. Privadila sem se ljudi. Kaj in kam hočem sedaj?« je še kar naprej stokala preplašena tajnica. »Prav nič se ne bojim, da ne bi dobili primerne službe, če imate ustrezno strokovno sposobnost in druge kvalifikacije. Tu gre pač za to, da se po dve in dve teh podjetij, od katerih dve proizvajata enako blago, drugi dve pa ga razpečavata, združita. Pri tem bo res delovnih mest nekaj manj, zato bodo pa proizvodni stroški manjši.« O takih in podobnih pojavih smo že čestokrat slišali in še bomo. Toda tudi temu je treba napraviti konec. Še posebno letos je to vprašanje pomembno, ker so podjetja zaposlila že veliko več delovne sile, kot je bilo predvideno za vse leto. Zato bodo marsikje nastale spremembe in nujne premestitve, posebno pa bo tega dosti pri raznih reorganizacijah. Toda kdo se tega najbolj boji? Najčešče taki, ki so doslej lagodno vedrili v kakem podjetju, brez zadostne kvalifikacije, brez zadostnega prizadevanja za dvig lastne strokovnosti in včasih tudi v brezdelju. K. slopje ob Titovi cesti, pa tudi do razširitve železniškega omrežja, t. j. pridobitve novih tirov na postaji ni več daleč. Treba je priznati, da železniška direkcija skrbi za ureditev obmejne postaje in železniškega vozlišča na Jesenicah. U. mladinska pot na pristavo Mladina, včlanjena v Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, je od leta do leta delav-nejša. Letos je pod strokovnim vodstvom starejših planincev nadelala ter opremila z markacijami in orientacijskimi tablicami pot z Jesenic preko Jelen-kamna na Pristavo v Javorni-ških rovtih. Ker so uredili pot mladinci, so jo imenovali mladinska pot. PRIREDITEV »POKAŽI, KAJ ZNASl« NA BLEDU V torek zvečer je priredila Ra-dio-televizija Ljubljana v dvorani Kazine na Bledu izredno radijsko oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Tokrat je sodelovalo 10 različnih skupin in posameznikov neznanih talentov z Gorenjske. Nastopili so med drugim trio iz Koritnega pri Bledu, potem recitatorka Nada Tičar iz Medvod, pevca Rina Brun iz Hrušice pri Jesenicah in Andrej Kosem z Jesenic, pesnica Olga Mlakar iz Kranja, instrumentalni duo iz Zabnicc in drugi. Z navdušenim odobravanjem je občinstvo pozdravilo nastop mladega violinista iz Kranja Mihca Pogačnika, ki je ob spremljavi klavirja izvajal iliča Cajkovskega »Sanje« in Montvjev »Cardaš«. Strokovna komisija in komisija iz publike sta mu zasluženo prisodili prvo mesto s skupno oceno 80 točk. Lep uspeh je dosegel tudi baritonist Andrej Kosem z Jesenic, ki je zapel arijo Očeta iz opere Traviata in pesem Dedek samonog. S 75 točkami se je uvrstil na drugo mesto. Recitatorka Nada Tičar, učiteljica iz Medvod je z recitacijo pesmi Toneta Seliškarjd »Pismo Kerinovi materi« dosegla 3. mesto, sopranist-ka Rina Brun s Hrušice pri Jesenicah pa 4. mesto. Veliko pozornosti je vzbudil nastop študenta arhitekture Andreja Cufarja z nenavadnim instrumentom — »pojočo žagot. Nastopajoči instrumentalni ansambli tokrat niso pokazali nič kaj kvalitetnejšega ali izvirnega. Strokovno komisijo so sestavljali Mirč Kragelj, režiser radijske igralske skupine iz Ljubljane, profesor glasbe z Jesenic in profesor Jovan Vasic in Peter Nuk z Bleda. -Jb JESENIČANI BODO POČASTILI DAN KRVODAJALSTVA Da bi poživili prostovoljno krvodajalstvo tudi v jeseniški občini, se je Občinski odbor RK odločil prirediti proslavo in na njej odlikovali najzaslužnejše dajalce krvi. Proslava bo nocoj (6. 6.) v Cufarjevem gledališču. Primarij dr. Brandstetter bo govoril o važnosti prostovoljnega dajanja krvi za naše zdravstvo in o pomenu Dneva krvodajalstva sploh. Predavanju bo sledilo odlikovanje štirih prostovoljnih dajalcev krvi iz jeseniške občine, katerih trije bodo odlikovani s srebrno, eden pa z zlato značko. Odlikovanju bo sledil kulturno - glasbeni program, ki ga bodo izvajali gojenci jeseniške glasbene šole. Čeprav je prostovoljno krvodajalstvo v jeseniški občini lepo razširjeno, se Občinski odbor RK in terenski odbori stalno trudijo, da bi število prostovoljnih krvodajalcev še povečali. Upamo, da bo tokratna proslava tudi prispevek k izboljšanju krvodajalstva na Jesenicah in na območju občine Jesenice. 5« LET GASILSKEGA DRUŠTVA BLEJSKA DOBRAVA Gasilci Blejske Dobrave so se že nekaj tednov pridno pripravljali na počastitev in proslavitev polstoletnega obstoja in delovanja Gasilskega društva na Blejski Dobravi. Posebno živo je bilo konec minulega tedna in v nedeljo popoldne, ko so se do-bravški gasilci pripravljali na obisk ostalih gasilcev in na svoj praznik. Pri popoldanskem vlaku je bilo v nedeljo tako živahno, kot le malokdaj. Domačini so priredili gostom sprejem, jih popeljali na oficielni del praznovanja 50-letnice gasilstva na Dobravi in pridržali še na zabavnem delu slavja, ki je izzvenelo v gasilskem razpoloženju. Veliki uspehi, ki so jih dobrav-ški prostovoljni gasilci dosegli od začetka svojega obstoja, so zaslužili primerno počastitev 50-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega društva. NEKATERE ŠOLE ZE KONČUJEJO POUK Na šolah, kjer polagajo diiakl zakliučne izpite, so že zaključili z rednim poukom. Poleg teh šol pa v glavnem zaključujejo pouk tudi na ostalih šolah in ugotavljajo, da vroči dnevi kakršni so nastopili zadnie tedne niso primerni za pouk. Tako zaključujejo s poukom razen na šolah tudi na raznih tečajih, kakor na ekonomskem in administrativnem tečaju na Jesenicah. Ekonomski tečaj je pripravila z3 svoje uslužbence železniška uprava, administrativnega Pa občinski izobraževalni center na Jesenicah. Na ekonomskem tečaju bodo polagali lotos izpite za tretji razred, na administrativnem pa za prvega. Medtem ko se je število slušateljev ekonomskega tečaja zelo skrčilo, saj bo polagalo izpit čez tretji razred samo 12 kandidatov, ima administrativni tečaj še vedno toliko tečajnikov in tečainic, da je v prvem razredu paralelkn m bo polaealo izpit čez prvi razred nad 50 kandidatov. MLADINA IZ ŠENČURJA Jg MARLJIVA Tudi DPD Svoboda Šenčur je počastila Dan mladosti — dramska sekcija je namreč naštudi-rala iero »Jezični doktor Petelin«. Razveseljivo je zlasti to, da je bila pri uprizoritvi v pre" težni meri zastopana mladin*' Igro je režirala tovarišica zineva. Kljub temu, da je priš|° do nekaterih spodrsljajev, ie igfa zelo navdušila obiskovalce, ki so navzlic lepemu vremenu dvakrat napolnili dvorano. To Je bilo hkrati tudi prvo dramsko delo v prenovljeni dvorani, * bo poslej omoc: da je poraba pomožnega organizira tako, da hkrati dela za gradbena in obrtna dela, gradbenega materiala zaradi več- na stavbi več obrtnikov, ne da s takim projektiranjem, ki bi fcratae porabe skrčena na mi- bi oviraU, poškodovali izdelke, predvidelo uporabo cenenih nimum. Posamezni pomožni ele- ali zavlačevali pričetek del dru-lokalnih gradiv in preprostej- mentj se z dogotovljene zgradbe gib. obrtnikov. Spričo tega, da šo izvedbo in z opustitvijo ne- demontirajo in ponovno mont-- izvaja zaključna dela 10 do 20 potrebnih, vendar dragih del; raj0 na ODjekt v gradnji. Tako različnih obrtnikov in da traja-s poenostavljeno in vgrajeno odpadejo nepotrebne zamude jo dandanes dograditvena dela časa zaradi iskanja materiala 2 do 3 krat dalj, kot je potrebno gradbišču in prilagajanja na no, je treba vnaprej sestaviti potrebno mero in obliko. Zna- operatvine načrte, s katerimi je ten prihranek stroškov lahko pri- moč ugotavljati, če posamezna nese racionalnejša uporaba dra- obrtna dela potekajo v skladu gega lesa; na eno stanovanje od- s pretečenim časom in v pravem pade v Jugoslaviji n. pr. 138 % zaporedju. Potrebni pocenitvi in več lesa kot v Italiji. Tu so skrajšanju časa gradnje pa bo vsekakor skrite velike rezerve, doprinesla uvedba novih tehno-Uporabo lesa je moč zmanjšati loških postopkov s tipizacijo in z jeklenimi fasadnimi odri, z industrializacijo obrtnih izdel-uporabo patentnih opaznih plošč kov, kar pa je še vprašanje časa. (Diwldag) in z uporabo stropov iz votlih opečnih izdelkov. Si- POSPEŠITI REKONSTRUKCI-stem organizirane gradnje zahte- JO OPEKARN va dobro tehnično pripravo dela, Gradnja stanovanjskih objek-ki se dandanes v gradbenih pod- tov s sedaniimi t e ž k i m i g r a-jetjih zaradi naglice do škode divi je plašna, draga in ne-zanemarja. Brez sheme ureditve sprejemljiva za današnje razme-gradbišča, operativnega in ter- re Opekarne spričo zasta-minskega načrta dela ni moč relih strojev in naprav v niče-odrejati najugodnejših mest za mer niso spremenile dosedanje-deponiranje materiala, postavitev ga načina predelave gline v iz-pomožnih objektov in ureditev delke. Tako gradijo zidarji s delovnih poti ter hkrati zajam- prav tako izdelano opeko kot čiti racionalni, hitri in kvalitetni pred vec desetletji. Gradbeni potek gradbenih del. stroški naraščajo tudi zaradi po- Za napredek panoge In pove- večanega obsega gradbene de-čanje storilnosti bo nujno tre- javnosti, ki ostri pomanjkanje ba rešiti kadrovsko vprašanje — opečnih izdelkov in izsiljuje drag cij na enem mestu v^ob^ektu dotok mladega naraščaja v stroko dovoz opeke iz oddaljenih okra- — in doseči ustalitev zaposle- jev in republik. Nekatere naše nih. Izhod je v izboljšanju živ- opekarne zelo slabo izkoriščajo ljenjskih in plačilnih pogojev, v obstoječe notranje rezerve, če-sistematičnem urejanju stano- prav bi že ob sedanjih pogojih vanj, prehrane in v boljši hi- lahko izboljšale kvaliteto izdel-giensko tehnični zaščiti pri delu. kov in povečale obseg prodzvod- vodnji stropnikov in zidakov za torske službe na podoben način potrebe gornjesavske doline iz kot v Kranju. Te bi za posa- žlindre jeseniških plav- mezne investitorje stanovanj- ž e v. Tudi apno dovažamo na skih objektov prevzemale posle Gorenjsko iz Dolenjske in Za- neposrednega naročnika objekta. V opekrani Cešnjevek bodo kmalu dograjene nove peči izdelkov — Gradnja stano- Foto Mastercle — z združenjem dragih instala- in z njihovo tipizacijo in — s tesnejšim sodelovanjem projektantov (arhitekta, statika, kalkulanta, projektanta instalacij) s proizvajalci gradbenega materiala. savja, čeprav so v okraju Kranj surovine za apno na vsakem koraku. Kvalitetne, neizčrpne zaloge surovin ter veliko povpraševanje ustvarja vse pogoje za industrijsko proizvodnjo apna v Škofji Loki in Tržiču, kjer primitivne apnenice, a vendar izkušeni apneničarji apno že proizvajajo. Za pravo presojo stanja in za-Fadi poživitve razvoja te panoge Moramo biti seznanjeni z obse- GRADBENA PODJETJA BOLJ g°m gradbene dejavnosti, oziro- MEHANIZIRATI I*3 nam mora biti poznana pot, Gradbena podjetja *\ vodi od zamisli objekta do lahko pocenijo stroške s poveča-"jegove zgraditve. Ta ciklus te- nim UCinkom dela proizvajalnih J* od potrditve investicijskega sil? ali v istem času je treba j^grama, idejnih in izvedenih opraviti znatno večji obseg del načrtov, izdaje gradbenega do- kot dosedaj. Odločujoči vplivni 0lJenja, oddaje del posameznim element v gradbeni proizvodnji ^ajaleem in gradnje objekta do mora v bodoče postati opremlje-*»ajc dovoljenja za vselitev. nost podjetij z mehanizacijo. sak objekt ima svojega inve- Deficitne gradbene kapacitete, J«Orja, projektanta in izvajalce hilri družbeni razvoj in pospeši- Posredno pa so z gradnjo sena stanovanjska graditev zarezani še oblastni organi in nteVajo mehanizacijo del, in to nclustrija, ki proizvaja gradivo. predvsem težaških. Stalni delavsko gradbena podjetja niso niti ci naj se raje specializirajo za Prvi niti zadnji člen te verige. posamezna strokovna dela. Vsa-Krepi za zmanjšanje stroškov ka specializacija zvišuje storil-atorej ne segajo samo v gTad- nost dela> racionalneje izkorišča podjetja, temveč na vsa razpoložljivi material in prepre-£wocjn, ki so kakorkoli udele- ^je skodljivi vpliv fluktuacije. ^na ali pri zamisli ali pri rea- Tako izuceni delavci imajo notaciji objekta, poglejmo, kako tranje zadoščenje, da so mojstri otvoritev »Gostišča« v Crngro-bu — prosta zabava na vrtu. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igra veseli kvintet iz Kranja. Vljudno vabljeni 9. junija ob 20.15 uri anaer. barvmi film »Na ovinku reke«. »SVOBODA«, Stražišče: 7. junija zaprto, 8. junija ob 17. in 19.15 uri ameriški film »Na apaški meji«. »TRIGLAV«, Primskovo: 7. junija ob 20. uri angleški barvni film »V srcu mladih«. 8. junija ob 18. uri amer. film »Na apaški meji«. NAKLO: 7. junija ob 20. uri in 8. junija ob 19.15 uri ameriški barvni film »Na ovinku reke«. 8. junija ob 17. uri angleški barvni film »V srcu mladih«. Nogomet »RADIO«, Jesenice: 7. in 8. junija ob 16. uri francoski film »Zla srečanja«, ob 18. in 20. uri ameriški barvni cinemascope film »Sedeči bik«. 8. junija ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma. 9. junija ob 18. in 20. uri ameriški barvni cinemascope film »Sedeči bik«. »PLAVŽ, Jesenice: 6. jun. ob 18. in 20. uri angl. barv. film »Rihard III.« 7. in 8. junija jugoslovanski barvni film »Pop Čira in pop Spira«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma. 9. junija zaprto. ŽIROVNICA: 7. in 8. junija angleški barvni vistav. film »Rihard III.« Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. DOVJE: 7. in 8. junija ob 20. uri ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«. BLED: 6. in 9. junija angl. barvni film »Lepo je biti mlad«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20.30 uri, v nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 6. in 8. junija jugoslovanski film »Male stvari«. — Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 10., 16., 18. in 20. uri. LJUBNO: 7. in 8. junija francoski barvni film »Alarm na jugu«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri. »KRVAVEC« .Cerklje: 7. in 8. junija jugoslovanski film »Koncert«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. »SORA«, Škofja Loka: 6. od 8. junija francoski film »Heroji so utrujeni«. »STORžlC«, Kranj: 7. junija ob 18. in 20.15 url ameriški barvni film »Yankee na dvoru kralja Arturja«. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. 8. junija ob 10. uri ameriški film »Na apaški meji«, ob 16., 18. in 20.15 uri amer. barv. film »Yankee na dvoru kralja Arturja«. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. 9. junija ob 18. in 20.15 uri ameriški film »Na apaški meji«. Letni kino »PARTIZAN«: 7. jun. ob 20.15 uri ameriški film »Na apaški meji«. 8. junija ob 20.15 uri angleški barvni film »V srcu mladih«. ZAHVALA Ob trenutkih slovesa in bridki izgubi našega ljubljenega sina, bratca, vnučka in nečaka FRANCITA TRAMPUŽA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, za številne izraze sožalja ter spremstvo na njegov zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Transturista in tovarišem iz jeseniške in ostalih gorenjskih avtobusnih prog, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin ter g. župniku za ganljive besede slovesa. Žalujoči starši, sestrici Dragica in Marja ter ostalo sorodstvo. Pivka, Naklo, Strahinj, Vir, Buenos Aires, 31. 5. 1958. 993 V KRANJU V Kranju so bile v ponedeljek na živilskem trgu naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka in koruzni zdrob 40, koruza, krma za kokoši in proso 35—40, kaša 70 do 80, ješprenj 60 do 70, fižol 65 do 70, šalotka 40—60, oves 25, orehi 90, krhlji 60 do 70, jagode 200, mleko 30, smetana 250 din liter,- krompir 12 do 14, rdeče korenje 40, navadno korenje 20, ki- Obvešeamo! da »Agroservis« Kranj Sprejema vseh vrst popravila s področja kmetijske mehanizacije, traktorje, škorpilni-ce itd. Sprejema avtomehanična popravila, avtokleparska, Ii-čarska, avtoelektrična itd. Sprejema dela, strugarska, kovaška in ključavničarska. Izvršuje servisne preglede motorjev tovarne TOMOS, Koper. Podjetje izvršuje usluge hitro in po solidnih cenah. Se priporoča kolektiv »Agroservis« Kranj, telefon št. 408, 296. NOGOMETNO PRVENSTVO GORENJSKE KONČANO Kranj, dne 31. maja. — Nedavno je bilo končano nogometno prvenstvo Gorenjske za sezono 1S57/58. V pretekli sezoni je tekmovalo 27 moštev v Gorenjski podzvezi, in sicer pionirskih, mladinskih ter prvih moštev. Med moštvi je bila najuspešnejša ekipa Planike, ki je nadvladala kranjsko Mladost (2:1, in 2:0). Med mladinci je zmagalo moštvo Triglava ter si pridobilo pravico nadaljevati s tekmovanjem za prvo mesto Slovenije. Tudi pri pionirjih je zmagala ekipa Triglava. Večinoma vsa moštva s teritorija Gorenjske so pokazala dokaj velik napredek, opazilo pa se je, da nekateri klubi premalo skrbe za vzgojo naraščaja. Tako n. pr. mladinsko motšvo NK Tržiča ni odigralo niti ene tekme, pionirske ekipe pa ta klub sploh nima. Razumljivo seveda, da taki klubi ne morejo pričakovati posebnega napredka, vsaj ne iz lastnih vrst. Prihodnjo sezono se bo tekmovanje začelo spet v enotni Gorenjski nogometni ligi. M. Dj. PRVENSTVO GNP 1957/58 Pionirji (jeseniška) sknpina Prešeren 6 4 1 1 15: 6 9 Jesenice 6 4 1 1 12: 6 9 Bled 6 2 2 2 11: 9 6 1 iz Tržiča in 1 iz Golnika. Vsa so bila več ali manj izenačena. Nekoliko nepričakovano je prvo mesto zasedla ekipa Mladosti II iz Kranja. Pohvaliti pa je treba mlado ekipo IKŠ »Iskra«, ki J> spomladi osvojila največ točk. Razočarala pa je Planika, ki Je bila najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Začeu bodo morali z mladimi igralci, če bodo hoteli igrati vidnejša vlogo na Gorenjskem. Pri Savi iz Kranja in pri Storžiču z Golnika pa je bilo opaziti, da so v glavnem natopali novinci in bodo morali vložiti še dosti truda, če bo hoteli dohiteli ostala moštva. Ž. M. Mladost n 1» 7 0 3 119:117 1* Part. Tržič 10-7 0 3 192:148 H Planika 10 6 0 4 190:145 1* IKŠ »Iskra« 10 5 0 5 136:160 K> Sava 18 3 0 7 100:136 6 Storžič 10 2 8 8 131:210 * Sirelstvo slo zelje 35, čebula 90 do 100, češnje 60 do 70, solata 60 do 80, med 400, skuta 90 do 100, surovo maslo 440 do 500 din kg; redkvice 10 din šopek, češenj 3 do 4 din kom., novi korenček 10 din šopek, pe-teršilj 10 din šopek, špinača in solata berivka 20 din merica, jajca 16 do 17 din kom., por 10 din kom., piščanci 200 din kom., kokoši 400 do 600 din kom., zajci 200 din kom. v Škofji loki V sredo je bil živilski trg v Sk. Loki dobro založen s sadikami paradižnikov, rož in cvetja ter nekoliko paprike. Tudi semenja je bilo dovolj, primanjkovalo pa je jajc. Zabeležili smo naslednje cene: solata v glavicah 80 din kg, korenček 5 do 10 din kom., kislo zelje in kisla repa 20 din merica, češenj 5 do 10 din kom., peteršilj 10 din šopek, smetana 15 din zajemalka, sirček 12 din, rumena koleraba 5 do 20 din kom., berivka 10 din merica, rdeča redkev 10 din šopek. Bohinj 6 0 0 6 1:18 0 Kranjska sknpina Triglav A 10 9 0 1 46: 8 18 Triglav B 10 5 1 4 46:28 11 Sk. Loka 10 4 1 5 14:12 9 Naklo 10 4 1 5 11:25 9 Tržič 10 4 1 5 12:20 8 Mladost 10 4 1 5 12:22 7 Mladinci Triglav 6 6 0 0 18: 0 12 Mladost 6 3 0 3 13:10 6 Jesenice 6 3 0 3 9:17 6 Tržič 6 0 0 6 0:24 0 B (rezervna) moštva Triglav 6 4 11 17:10 9 TVDP Šk. Loka 6 3 12 11:20 7 Tržič 6 3 0 3 24:11 6 Prešeren 6 16 5 5:16 2 I. moštvo Jeseniška skupina Planika 6 6 0 0 25: 4 12 Prešeren 6 3 12 22: 7 7 Bled 6 2 13 13:27 3 Bohinj 6 10 5 10:22 2 Kranjska skupina Mladost 8 7 10 37: 7 15 TVDP Šk. Loka 7 4 0 3 23: 9 8 Bratstvo 7 3 13 23:18 7 TVDP Naklo 8 3 0 5 11:38 6 Svoboda 8 10 7 5:27 2 mM V KRANJU Poročili so se: Kalan Pavel, str. ključavničar in Ivana Faj-far, strugarka; Milan Novak, strugar in Brigita Rešek, gu-marka; Josip Aljančič, sekač in Marija Plut, delavka; Jože Koželj, delavec in Bernarda Bele-har, predilka; Franc Eržen, šofer in Marija Drinovec, delavka; Anton Starman, strugar in Antonija Jane, kmečka delavka; Janez Kapler, delavec in Marjeta Dagarin, prešivalka. NA JESENICAH Rodile so: Matilda Lužnik, gospodinja — dečka; Majda Ce-bulj, uslužbenka — deklico; Re-gina Kocijančič, analitik — dečka; Pavla Polak, gospodinja — deklico; Rozalija Čuden, uslužbenka — dečka; Marija Skof-ljanc, delavka — deklico; Kati Hrovat, gosp. pomočnica — dečka; Irena Kosmač, fotograf inja — deklico; Marija Olip, gospodinja — dečka; Marija Cvenkel, gospodinja — dečka; Frančiška Srna, gospodinja — dečka; An-drejana AmbrožiČ, gospodinja — deklico. Poročila sta se: Albin Hudo-lin-Brečko, vrtnar in Breda-Jo-žica Erjavec, krojačica. Umrli so: Jože Luznar, strojni ključavničar; Apolonija Urh, osobna upokojenka; Marija Slivnik roj. PLpenbaher, gospodinja; Marjeta Stare roj. Polak, gospodinja; Marjeta Pretnar, oskrix>-vanka. FINALE ZA PRVAKA GNP 1957/58 I. moštvo Planika 2 2 0 0 4:1 4 Mladost 2 0 0 2 1:4 0 Pionirji Triglav 2 2 0 0 5:4 4 Prešeren 2 0 0 2 0:5 0 M. D. Koli rokomet ROKOMET TUDI V KROPI IN KRIŽAH Po enoletnem delovanju Gorenjske rokometne podzveze se je ta lepa športna panoga na Gorenjskem precej razširila. Razen v Kranju, Tržiču in na Golniku je pod zveza s pomočjo TVD »Partizan« formirala nove rokometne ekipe v Križah in v Kropi, delno pa tudi že na Bledu. Pripravila je tudi že spomladansko prvenstvo za člane, pionirje, pa tudi za ženske. Prav bi bilo, da bi se ta panoga razvila tudi v jeseniškem kotu, posebno na Jesenicah samih, kjer bo nedvomno dosti zanimanja. Ako bi se podzvezi posrečilo pomnožiti število ekip, bi se tudi bodoče prvenstvo dalo razširiti v dva razreda, pač po sposobnosti posameznih ekip. MLADOST II PRVAK GORENJSKE Z zaostalo tekmo med Storži-čem in Partizanom iz Tržiča, ki jo je Partizan odločil v svojo korist z rezultatom 10:33 se je končalo prvenstvo Gorenjske v malem rokometu, v katerem eo sodelovala 4 moštva Iz Kranja, TEKMOVANJE NA BLEDU Preteklo nedeljo je bilo na Bledu prijateljsko strelsko tekmovanje v počastitev 15. obletnice bojev na Sutjeski, med domačimi streci in pripadniki JLA garnizije Bohinjska Bela. Tekmovali so v 5-članskih ekipak med člani in mladinci z zračnimi puškami na 100 možnih krogov. Vrstni red tekmovanja pa je bil naslednji — člani: Bled 339 krogov, JLA 310 krogov; mladinci: Bled 308 krogov, JLA 25§ krogov. Kot posameznika sta bila najboljša pri članih Jože Fon, Pr* mladincih pa Borut Kovše, oba z Bleda, ki sta dosegla po 74 krogov. —an ŽIROVNICA : BEGUNJE 11121 : 903 Preteklo nedeljo so se člani strelskih družin iz Žirovnice i* Begunj srečali v prijateljskem strelskem dvoboju z zračnimi puškami. Zasluženo so zmagali strelci iz Žirovnice s 1121 krogi pred strelci iz Begunj ki f* dosegli 903 kroge od 1500 možnih. Kot posameznik je bil najboljši Janez Gašperin iz Žirovnice s 124 krogi. —an NESREČE UTOPLJENKA V SAVI V ponedeljek zjutraj so našli na grabljah elektrarne »Save« v Kranju utopljenko. Ugotovil1 so, da je to Kati Opekar & Kamne gorice. Omenjena je bil* pogrešana že od 20. maja. Pr^ kratkim je prišla iz umobolnic-Stara je 45 let. Po vsej verjet' nosti gre za samomor, ker nis# našli nobenih znakov nasilja. BOMBA GA JE RAZTRGALA V ponedeljek se je zgodila v vasi Murova v občini Gorenj* vas hujša nesreča. 12-letni Maf" jan Markovič se je igral z ročn0 bombo v gospodarskem poslopju. Kje je bombo dobil, ni znano. Po vsej verjetnosti je bil* to ročna italijanska bomba-Bomba je eksplodirala in raZ" trgala telo mladega Markovima-Bil je takoj mrtev. Nekaj mini" pred nesrečo so bili pri nje"1 še štirje otroci, ki pa so S« umaknili ravno pred nesrečo. ob NAGLA SMRT V ponedeljek doi>oldne 11. uri so v gostilni v Preddvoru osuplo pogledali. Starejši ter Avbelj ,mizar s Primskove-ga se je nepričakovano zgrudi na tla in izdihnil. Ugotovili S smrt zaradi krvavitve na možganih. Ce je smrt nastopila zaradi kakega udarca po glavi a1 kot posledica kasnejšega pade* na tla še raziskujejo. NA SAVSKEM MOSTU V nedeljo popoldne, ko Je m°* torist M. F. vozil čez Sa*jB most v Kranju, mu je nenad<\ mn skočil pred kolo šestlet1" deček, ki je hotel prečkati cesto. Vozač ni mogel prepreči nesreče. Povozil je dečka, hkra* pa se jc; tudi sam prevrnil- pri padcu je bila poškodovana luJ vozačeva žena, ki je sedela zadnjem sedežu. Oba, dečka x ženo so morali prepeljati v bo niinico, r Kranj, s. junija 195* ZAPOZNEL ZAPISEK O BALETU MLADIH V KRANJU . Baletni večer, ki ga je 15. maja Priredila baletna sekcija DPD il?0*33 Kranj' v Prešernovem gledališču, je zgovoren dokaz, T8 Je z vztrajnim in smotrnim aelom moč doseči tudi lepe uspehe. tem ipd. V prid nastopajočih posameznikov in skupin pa ie treba priznati, da so se prvi pomisleki in dvomi kaj kmalu umaknili pred pravim valom navdušenja, ki je zajel publiko. Tolikšne popolnosti se od ple- težjimi delovrumi pogoji. M'jd-tem ko vadijo poklicni bale:mki sistematično po več ur in se šolanje razteza skozi vrsto let, je baletna skupina kranjske Svobode svojo rast močno pospešila. Vadila je le po štiri ure na teden. Kljub temu pa so baletniki dosegli nedvomen uspeh, s katerim Vso si bržčas zagotovili atribut: najboljša baletna skupina na Gorenjskem. Težko je reči, katera izmed točk v prvem delu programa je bila bolje naštudirana. Ali Al-binijev ples »Pas de deux excentrique« ali Suppejeva »Lahka konjenica«, ki je v izvedbi najmlajših članic baleta učinkovala zelo sproščeno in prisrčno. Prisrčno predvsem zato, ker nobena izmed nastopajočih baletk ni bila starejša od dva«najst let, medtem ko so bile najmlajše plesalke stare okrog pet let. — Ze 6 tema dvema plesnima nastopoma je bil led prebit. Publika je nagrajevala nastopajoče z viharnimi aplavzi. klorni razpoloženski motiv ha-vanskih domačinov, medtem ko je zamorski ples zelo intenzivno ponazoril enega izmed plesnih obredov, kjer plesalci spričo divjega ritma padajo v plesno ekstazo. — »Havajano** je kartografsko pripravil Jaka Hafner, »Zamorski ples« pa Vlasto Dedovič — oba člana opernega baleta iz Ljubljane. Tudi malomarnosti, ki tako pogosto botruje delu naših amaterjev, to pot ni bilo opaziti. Kostumi, maske in svetlobni efekti so bili domiselni in impulzivni ter so dajali posameznim točkam smiselno celoto. Eno je jasno: spričo tolikšne zagnanosti bo dosegla baletna skupina kranjske Svobode še mnogo večje uspehe. S. S. BIGAMIST je italijanska filmska komedija, ki jo je za producenta Rov al film Rim posnel italijanski režiser Luciano Emmer. — Zasnova zgodbe je dokaj nenavadna in niha med drastičnost-jo in grotesko, dogodki pa se vrste tako naglo, da jim gledalec komaj sledi. Pripoved je dovolj duhovita, da bo razvedrila tudi zahtevnejše gledalce. — Kar pa zadeva igralsko plat, naj omenimo, da je Vitorio de Sicca izoblikoval čudovit lik teatratičnega advokata, ki ga zlepa ne bomo pozabili. — Tega duhovitega filma res ne kaže zamuditi. YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURJA Kdor pozna duhoviti fantazijski roman Marka Twaina Yankee na dvoru kralja Ar-thurja«, bržčas ne bo podvomil v uspeh filmske realizacije tega dela. Ker je literarna predloga zelo obširna, je razumljivo, da se je moral scenarist omejiti zgolj na jedro romana. Izluščil je samo prizore, ki so nujno potrebni za razvoj zgodbe. Seveda pa se je pri te) selekciji mnogo duhovitih prizorov izgubilo, kar je posredno vplivalo tudi na polnokrvnost filmske zgodbe. Kljub temu pa smemo film oceniti kot zelo nspelo in nenavadno komedijsko realizacijo, ki nudi gledalcem skoraj 2 uri sproščene zabave. Če odmislimo dobro režijo, prijetne melodramske interpolacije in posrečeno, rahlo karikirano igro, ki jo poživljata s prijetnimi popevkami znani pevec Bing Crosbv in Rhonda Fleming, sta vendarle težišče in mikavnost filma v Tvvainovi zasnovi zgodbe, kjer se spretno in še bolj duhovito prepletata šesto in dvajseto stoletje. ■a Pred kratkim je Glasbena šola Težišče programa pa je tvo- 12 Kranja obiskala Trbovlje, dne 31. maja pa so gojenci Glasbene šole iz Trbovelj vrnili Kranjčanom obisk. Ob tej priložnosti Prizor iz Gounodove opere Faust Valpurgina noč Zahteven program je obisko- salcev - amaterjev, zares nismo Vak:e sprva navdajal z rahlim nadejali. Seveda moramo pri tem vomom, kajti besedoslovje ba- vrednotenju potegniti ločnico ela Pozna razen brezhibnega ob- med visokokvalitetnim! plesnimi l ladanja kretenj in premikov stvaritvami poklicnega baleta in ^e skladnost gibov, ubranost, hotenja amaterske baletne sku- 3arrn, posluh za lepočutje, ri- pine, ki deluje pod neprimerno Ljudska v Kranju - univerza da ali ne rila znana »Valpurgina noč« iz Gounodove opere »Faust«. — Ta nastop pa je presenetil tudi tiste gledalce, ki so skorajda fanatično verovali v umetniške potence nastopajočih in v končni uspeh. »Valpurgino noč« je ob originalni glasbi koreografsko zelo domiselno in impresivno postavila tov. Japljeva, nekdanja solistka ljubljanskega opernega baleta. Ubranost, lahkotnost in skladnost pri nastopajočih so se zlili v homogeno celoto, kar je bil ponoven dokaz, da so sistematično delo, veselje in požrtvovalnost porok za uspehe sleherne amaterske skupine. V zadnjem delu programa pa se je razživela zlasti kranjska Ob gostovanju trboveljske mladine v Kranju več kot zadovoljivo obiskan. Na- da v impresivno celoto, se ima-kranjskemu občinstvu stopilo je preko 40 gojencev iz jo mladi glasbeniki zahvaliti, da so se predstavili tudi s koncertom. Da bi dobili o tem glasbenem zavodu pravo podobo, ne bo odveč, če bom posredoval nekaj skopih podatkov o tej glasbeni instituciji. \2 leta v leto posvečamo vse pozornost izobraževanju ^•raslih. To ni krik mode ali enutne zainteresiranosti posa-^hikov, temveč je družbena „ulhost, ki jo zahteva današnji ka naglega tehničnega napred-Posebej pa še nujnost, ki jo drekuje socialistično gospodariti0'- To Je Problem> ki DO po" naše delovne ljudi v naj-lzJi bodočnosti pred vprašaji' ali so sposobni s svojo stro-• °Vn° in kulturno razgledanost-^ Vsaj delno obvladati nekatera °§hanja današnje znanosti? Ta Probi Prin em načenja tudi sedanje ClPe šolskega sistema, ki bo io°ra* prej a^ s*ej menJati svo-™ osnovo, če bomo hoteli dovolj godaj dobivati kadre za to ali ° stroko. Mlajši ljudje imajo Pred seboj še neko perspekti- Vo: da bi prišli na katerikoli ^čin do hitrega uveljavljanja in Potrebnega znanja in da bi po Slanih študijah takoj začeli J Praktičnim delom in ne kot rj**aj, ko se po končanem štu-desetletja učijo to, kar bi j™ morala dati že višja šola. S ]?kirn načinom ne bomo prišli ^° hitrejšega razvoja! Drugače Pel - - Že iG,S starejšimi ljudmi, ki so Vo] Voj.^aieč od šolanja in nimajo ((jJe za ponovno redno šolanje str °'. starost itd.), po drugi trebni Pa čutijo, da jim je po-ta 113 nadaljnja izobrazba. In na tern naj bi bila namenje-bclPOSebna "stanova, ki bi skr- y za njihovo izobraževanje. Ust< ^šem mestu nimamo take pa. 11 te metode, dajo lahko cJemu večjo razgledanost. ^rnice in navodila, ki omogo-SJ°'. da skuša vsak zase s po-. Dnim studijom nadomestiti to, J mu manjka. ^ Kranju delamo, žal, zelo na tem področju, saj ima-N., Liudsko univerzo le na pa-Pri?" Lttno priredi eno ali dve tavanji. To je celotno delo te »ustanove«, ki nima prostorov niti materialnih sredstev niti kadra. Tudi mladinska univerza deluje le z nekaj predavanji. Nekaj predavanj, strokovnih in za zaključen krog poslušalcev, prirejajo še nekatera druga društva in ustanove kot Esperant-sko društvo, Planinsko društvo, Trgovinska zbornica itd. Lani in letos je še največ pobud pokazala Izobraževalna sekcija pri DPD »Svoboda« Kranj, ki je do danes priredila 20 predavanj, 5 tečajev šole za tuje jezike in 2 krožka. Z izkušnjami, ki jih ima ta organizacija, bi lahko začeli s posebno ustanovo, katere cilj bi bil samo izobraževanje. Na raznih posvetih in političnih forumih govorijo že nekaj let o ustanovitvi centra za izobraževanje. Debata je sicer dobra stvar, če pa nima konkretnejših pobud, ki bi jih začeli uresničevati, so vsa prizadevanja brezplodna. Ze ustanovitev takega izobraževalnega centra bi bila za Kranj in okolico pomemben korak naprej. Ta center bi bil lahko iniciativni in posredni organizator vsega izobraževanja daleč okrog Kranja, če ne za vso Gorenjsko. Kasneje pa bi se iz tega organa lahke razvila ustanova z vsem potrebnim tehničnim in administrativnim aparatom za velikopotezno akcijo ljudskega izobraževanja, kot jo ima ljubljanski okraj s svojo Ljudsko univerzo, ki razpolaga z raznimi tehničnimi pripomočki in prevoznimi sredstvi. S tem bi odpadel zelo tehten razlog, zlasti na podeželju, ko trdijo, da nimajo sredstev niti kadra za prirejanje posameznih oblik izobraževalnega dela. Take ustanove imata že Celje in Maribor, da ne govorimo o LR Hrvatski. Ljudska univerza naj bi bila ustanova s samostojnim finan-siranjem s primerno družbeno podporo. V njej bi delal profesionalni kader, kot na primer v študijski ali ljudski knjižnici. S tem bi se izognili nesistematičnemu delu kontinuiteta pa bi bila neprekinjena ln v stalnem vzponu. Poskrbeti bi bilo treba le za primerne prostore, ki bi omogočili tej ustanovi neovirano delo. M. 8. razredov za klavir, godala, tro- so bili deležni pri sicer hladni bila in solo petje. Program je kranjski publiki tolikšnih sim-bil razdeljen na dva dela. V pa ti j. Ta ugotovitev velja zlasti prvem so nastopili solisti, kla- za drugi del koncerta, v kate-virski kvartet in godalni kvin- rem so ob spremljavi godalnega tet, v drugem delu pa 20-članski orkestra nastopili tudi solisti: Trboveljska glasbena šola je godalni orkester glasbene šole. sopranistka, basist, pianist, trobentač itd. Na -tem večeru sta nastopila tudi dva izrazita glasbena talenta. Muziciranje čelistke Lučke Kotar iz III. letnika odlikuje mimo brezhibne interpretacije tudi čudovit, žlahten ton. Posebno pa je presenetil 20-letni basist Viktor Dolar, čigar briljantni glasovni material bo moč b smotrnim šolanjem oplemenititi do zavidljivih kvalitet. In končni vtisi poslušalcev? — Čeprav ne gre v tem primeru za visokokvalitetno glasbeno umetnost, temveč zgolj za hotenja in stremljenja mladine, ki ljubi glasbo, moramo v prid bila ustanovljena 1941. leta. Njena rast je bila dokaj nagla, saj obiskuje zavod trenutno 205 gojencev. Solo tvorijo razredi za klavir, godala, trobila, pihala in solo - petje. V okviru zavoda delujejo tudi 80-članski mladinski pevski zbor, baletna skupina in simfonični orkester. Na zavodu poučuje 12 pedagogov, od tega 4 stalne in 8 honorarnih učnih moči. Ne bo odveč pripomba, da so mladi glasbeniki to pot doživeli svoj koncertni krst; to je bil namreč prvi nastop glasbene šole izven Trbovelj. Da je zategadelj muziciranje posameznikov spremljala večja ali manjša trema, menda ni treba posebej poudarjati. Kljub temu pa v vsem programu ni prišlo do večjih spodrsljajev, ki bi resneje ogrožali interpretacijo posameznih skladb in poteka celotnega Medtem ko smo trboveljskega mladina; program je namreč vse- gosta pobliže spoznali, se vrni- programa, boval dva moderna plesa, in si- mo h koncertu! — Čeprav se cer »Havajana« in »Zamorski sezona kulturnih prireditev ples,,. _ v prvem je koreograf močno nagiba h koncu, kar vpli-snretno in tenkočutno zajel fol- va tudi na obisk, je bil koncert vrednotenju koncerta bi morda kazalo spregovoriti prvenstveno o programu. Na takšnih koncertih je I sicer program, kar zadeva avtor- temu glasbenemu večeru pripi- Pred zadnjim nastopom kranjske glasbene šole Konec šolskega Jeta je pred vrati, z njim pa bo končana vrsta glasbenih, nastopov, ki so jih prirejali gojenci tega učnega zavoda v Prešernovem gledališču v Kranju. Peti in zadnji javni glasbeni nastop bo v ponedeljek, 9. junija ob 19. uri v Prešernovem gledališču. To pot bo nastopilo okrog 50 gojencev iz razredov za klavir, godala, trobila, pihala in solo petje. Kot doslej, tako tudi tokrat ne bosta razočarala instru- gram, ki ga bodo gojenci izvajali na tem večeru, je vsebinsko zelo pester in zahteven, ter posega v zakladnico domače in tuje glasbene literature. je, bolj ali manj utesnjen v preizkušene norme glasbenega šolstva: izvajana so namreč dela iz tuje in domače glasbene literature. Važnejša pa utegne biti gradnja programa, s katero so gostje iz Trbovelj zares pri- sati, da je izzvenel toplo, sproščeno in prisrčno. Seveda pa lahko tudi neposrednemu stiku med obema glabenima zavodoma pripisujemo posebne vrednote. O tem večeru pa lahko brez zadrege zapišem, da je jetno presenetili. Prav oblikovni kranjska kulturna kronika zabe-žlahtnosti in pestrosti, ki je ležila lepo glasbeno doživetje, spletla posamezne točke spore- S. S. »Črni biseri« niso razočarali Najnovejši igrani film produ- rekord v primerjavi z obiskom centa »Bosna-film« »Crni biseri* je doživel izreden uspeh. V mentalna sestava tega zavoda — enem samem tednu so ga pred-klavirski kvartet in veliki go- vajali v sedmih sarajevskih ki-dalni orkester — ki sta si že na nematografih. Po nepopolnih po-dosedanjih nastopih pridobila datkih je film doslej videlo pri publiki precej simpatij. Pro-45.000 gledalcev, kar je letošnji Uspeh našega filma na mednarodnem festivalu v Urugvaju Tretji mednarodni festival do- no uporabljenimi risbami in kumentarnega in eksperimentalnega filma v Montevideu je odlično uspel. Na njem je sodelovalo 46 držav s preko 200 filmi. Festivala so se udeležili predstavniki vseh južnoameriških in nekaterih evropskih držav. Med drugimi so prišli: Ar ne Sucks- filmskimi triki film impresionira kot nekaj zares osebnega in vrednega. Filmski trak ima poseben pomen v ekspresivnem izrazu tega filma.« Drugi list »El Dia« imenuje režiserja B. Hladnika »plastičnega umetnika« in zaključuje, dorff (Švedska), L. Kachtik (Če- da sta fotografija in montaža hoslovaška), Thomas Brandon na najvišji ravni filmskega iz-(ZDA), Richard Sperk in Karls raza. Gass (Vzhodna Nemčija). Večerni »Accion« imenuje film Festival se je začel 11. maja. odličen, in svoje obširno in zelo Program za svečano otvoritev ugodno poročilo zaključuje z beso določili z žrebanjem. Imeli sedami: »Ta film režiserja Hlad- najboljših tujih filmov. Film bodo prikazali tudi na telošnjem V. filmskem festivalu v Pulju, ki bo konec julija, v redno distribucijo bo pa prišel šele meseca septembra. Film je režiral mladi režiser Tomo Janič, ki se je, potem ko je posnel vrsto dokumentarnih filmov, lotil tudi igranega filma. Scenarij je napisal beograjski novinar Jug Grizelj, ki je preživel nekaj časa v mladinskem poboljševalnem domu na Badiji pri Korčuli, kjer so film tudi snemali. Zgodba pripoveduje o mladih prestopnikih, ki po prihodu novega vzgojitelja zaživijo novo, lepše življenje. Vloge mladih prestopnikov so zaupali skupini gojencev neke zemunske pobolj-ševalnice. Videti je, da se bo ta film uvrstil med boljše filmske stvaritve naše lanskoletne in letošnje proizvodnje. Zanimivo je tudi to, da na letošnjem festivalu ne bomo srečali znanih imen režiserjev kot so Hanžeko-vič, Pogačic, Soja Jovanovič, temveč bodo prevladovala nova, manj znana imena. Upajmo, da nas ne bodo razočarala. smo srečo, da je bil izžreban naš film »Fantastična balada«, ki jo je za »Triglav-film« Ljubljana režiral Boštjan Hladnik. Hkrati so bili predvajani tudi filmi »Karlovy Vary« (CSR), nika, umetnika z inspirirano in bogato filmsko fantazijo, je treba že sedaj smatrati za velikega kandidata za nagrado za eksperimentalni film.« Seveda je še prezgodaj go- >Stari znanci« (risani, SSSR), voriti in predvidevati, toda če- »Sreda v Harlemu« (ZDA) in »Za zidom« (Francija). Med vsemi filmi je naš film dosegel največji aplavz in kritika ga je.ocenila zelo pohvalno. Časnik »El Diario« pravi: »Z bogastvom fantazije in z odlič- tudi ne bo nagrajen, nas je film »Fantastična balada« odlično reprezentiral in upravičil svojo in našo udeležbo na tem mednarodnem festivalu. Festival je bil končan 4. junija. Prizor iz filma »Črni biseri«. — Milan Ajvaz in skupina mladih prestopnikov na ladjici, ki so si jo sami uredili iz stare, zapuščene ribiške ladje dam Corenj*k* KRANJ, 6. JUNIJA 1958 Vitamini in njihova važnost za naše zdravje sodobni gospodinji niso neznani. Skoro vsaka ve, da določena živila — zlasti sadje, zelenjava in mleko — vsebujejo vitamine, ni pa poučena o tem, koliko jih najdemo v živilih in koliko bi jih morali imeti v naši prehrani, da zdravje ne bi bilo v nevarnosti. Zato o tem nekaj podatkov. Vitamin A ima važno vlogo v človekovem življenju. Posledica pomanjkanja tega vitamina je tako imenovana kurja slepota. Človek ne vidi v temi in to je prvi znak bolezni. Sledijo spremembe na očesni roženici, ki imajo lahko kot posledico popolno oslepelost. Pogosto nastajajo spremembe na koži, ki se suši, spremeni barvo, včasih se pojavijo nekaki mehurčki, tako da govorimo o »Žabji koži«. Lasje izgubljajo sijaj in izpadajo. Ljudje, ki nimajo v hrani dovolj vitamina A, so tudi zelo občutljivi za nalezljive bolezni, kar je zlasti nevarno za otroke. Vitamina A potrebujemo dnevno okrog 1500 do 5000 Internacionalnih enot (I. E.). Količina zavisi od starosti, dela itd. Noseče žene in tiste, ki dojijo, pa potrebujejo dnevno 6000 do 8000 I. E. vitamina A. Največ vitamina A vsebujejo spodaj našteta živila: 100 gramov surovega masla ali vitami-nizirane margarine 3200 I. E., jajčnega rumenjaka 3210, mleka 140, mastnega sira 1980, tuninega olja 500.000 do 8,000.000, jabolk 90, hrušk 20, marelic 2500, sliv 350, bieskev 880, češenj 620, šipka (plod divje vrtnice) 5000, grozdja 80, robidnic 170, kosmulje (agras) 290, ribezlja 120, jagod — gozdnih ali vrtnih 100, malin 130, svežih smokev 80, pomaranč 170, visenj 620, dateljev 180, banan 430, zelenega (svežega) graha 680, leče 100, korenja 12.000, kolerabice 350, redkvice 10, čebule 50, špinače 9420, cvetače 90, svežega zelja (belega) 100, peteršilja 30.000, paradižnika (svežega) 700, zelene paprike 290, rdeče pese 20 internacionalnih enot. Vitamin bt je del takozvanega B kompleksa. Bolezen beri-beri, ki je posledica pomanjkanja tega vitamina, je razširjena zlasti v deželah daljnega vzhoda, kjer se hranijo skoraj izključno z luščenim in poliranim rižem. Pojavlja se v obliki živčnih motenj, vnetja živcev, težkih motenj v krvnem obtoku in zadrževanju tekočine v telesnem tkivu zaradi slabosti srca. — Dnevno potrebujemo 0,3 do 2 mili-grama vitamina B!. Najdemo ga pa v naslednjih živilih: 100 gr koruze 0,15 mg, riža 0,05, rži 0,41, kruha 0,06, črnega kruha 0,28, kvasa od piva 9,69, kvasa 0,45, govedine 0,06, govejega srca 0,54, suhe govedine 0,78, jajčnega rumenjaka 0,32. V sadju so manjše količine vitamina B, — le nekaj stotink miligrama. Ravno tako tudi v zelenjavi. Več ga je le v zelenem grahu (v 100 gr — 0,36 mg, leči 0,5, krompirju 0,1, kolerabicah 0,15, špinači 0,11, ravno toliko v karfijoli in v svežih gobah 0,1 mg). Vitamin bt — Nezadostne količine tega vitamina povzročajo vrsto sprememb, največ na ustni sluznici in okrog ust, kjer se pojavijo krastice in razpoke. Jezik pordeči in oteče. Pojavijo se tudi spremembe L.a koži. Dnevno potrebuje človek 0,7 do 2,5 mg vitamina Bj. Največ ga najdemo v žiujlih: 100 gr pšenice 0,14 gr, govejega mesa 0,16, govejega srca 0,90, jeter 3,3, ledvice 1,95, mleka 0,18, šunke 0,19, sardin 0,13. Vitamin C je med našimi ljudmi najbolj znan, ker o njem največ govorimo in pišemo. Vsled pomanjkanja tega vitamina krvavijo dlesni. Kasneje se pojavijo tudi razna podkožna obolenja in bolezni sklepov. Te pojave spremljajo precej hude bolečine in splošna telesna oslabelost. Pojavi se znana bolezen skorbut. Dnevno potrebujemo 75 do 100 mg vitamina C. Največ ga najdemo v živilih: 100 gr jabolk 5 mg, hrušk 4. marelic 6, sliv 5, breskev 8, češenj 8, šipka 550, grozdja 4, robidnic 24, kosmulje 33, ribezlja 36, jagod 29, malin 24, sveže fige 2, pomaranče 50, limone 50, višnje 18, banane 10, zelenega graha 26, leče 3, kmorpirja 10, korenja 6, kolerabice 61, redkvice 30, čebule 9, špinače 59, moto- vileč 32, špargelji 33, cvetače 69, belega zelja 50, peteršilja 106, kumare 8, stročnice (sveže) 17, paradižniki 24, zelena paprika 103, rdeča pesa 10, sveže gobe 5, solata (glavnata) 7 in v 100 gr buče 2 mg. Vitamin D — preprečuje rahitis — to je bolezen, ki je med našimi najmlajšimi zelo razširjena. V človeški koži je snov, ki se pod vplivom sončnih žarkov spremeni v vitamin D. Sončenje je izredno koristno, ker preprečuje, da bi do rahitičnega obolenja sploh prišlo. Največ vitamina D je v ribjem olju, manj ga je v mleku in v jetrih morskih rib, zlasti tune. Vsak dan rabimo okrog 400 internacionalnih enot tega vitamina. Nosečnice in žene, ki dojijo, ga potrebujejo še enkrat toliko, to je 800 I. E. Vitamin D je važen tudi zato, ker naš organizem brez njega ne more izkoristiti kalcija, ta pa je potreben za razvoj in obstoj kosti in zobovja. V živilih, kjer je kalcij, je običajno tudi vitamin D. ločitev pred vrati in vendar... Sestanek komisije za abortuse. »Pa me res zanima, koliko je tu resnice,« pravi mladi ginekolog kolegu med glasnim branjem prošnje tovarišice Fran-cekovičeve, ki želi prekiniti nosečnost. »Bomo videli,« odgovori predsednik komisije dr. Revma in pokliče prosilko iz čakalnice. Vstopi negovana žena srednjih let, oblečena po zadnji modi. V trenutku je vsa v solzah. »Teater se je že začel,« šepne predsedniku zdravnik, ki je pravkar bral njeno Z ažirjem olepšamo prtičke Čeprav danes ažur ne uporabljamo več za krašenje posteljnega perila, ker je zamuden in netrpežen, pa ga še večkrat potrebujemo. Posebno pri raznih okrasnih prtičih, kjer zadostuje že nekaj originalnih ažurnih črt in tkanina je okrašena, se ga radi poslužujemo. Ubod moramo poznati tudi pri delanju resic, ki je praktičen in cenen obrobek posebno prtov iz debelega platna. Na naših skicah je nazorno pokazano, kako ga delamo, in sicer: 1. skica: Nitke izvlečemo v poljubni širini iz tkanine. Širši ko je ažur, manj je trpežen. KOZMETIKA MASLO — ODLIČNO SREDSTVO ZA NEGO KOZE Surovo maslo prištevamo med najboljša sredstva za masažo vseh slojev kože. Daje ji žametni videz, posebno priporočljiv pa je za ustnice. Če jih namažemo z maslom, se svetijo in postanejo gladke. Suhe ustnice dobijo sijaj, ako denemo košček masla na konec jezika, počakamo, da se stopi in obližemo z njim ustnice. Sele nato se našminkamo. MODA Za plažo Pred muhami in drugim mrčesom zavarujemo živila z mrežastimi zvonci, s štiri-oglatimi mrežastimi pokrivali, z zamreže- Sadne sokove hranimo v steklenicah na lesenem stojalu, ki ga kaže slika. — 2. skica: Tako zadelamo ažur na koncu črte. Obzankamo gosto, nitke porežemo. 3. skica: Tako vbadamo pri šivanju azura, nitke štejemo. 4. skica: Ažur naredimo še na drugi strani izvlečenih nitk. 5. skica: Na ta način izdelamo vogal. Pajka v sredi lahko izpustimo. 6. skica: Tudi na ta način, da na drugi strani vzamemo na šivanko le pol niti, spremenimo videz ažura, delo se pa v bistvu ne spremeni. 7. skica: Na ta enostaven način dosežemo lahko prav lep učinek. Praktični nasveti Plesen na usnju odstranimo s krpico, namočeno v razredčenem alkoholu, nato pa usnje namažemo z dobro kremo in z mehko krpo osvetlimo. Madeže od česen) in črnega vina očistimo z vročim mlekom. Osušeni sir postane zopet mehak, če ga položimo za nekaj časa v sveže mleko. Kadar mešamo moko s tekočino, z vodo ali mlekom, se rade narede grudice. To preprečimo, če še suhi moki primešamo nekaj zrn soli. Prav tako lepše umešamo kakao, če mu dodamo sladkor. nimi visečimi ali s stoječimi omaricami. Hranimo pa jih tudi v posebnih prozornih posodicah iz umetne snovi. Steklenice so tako dobro zavarovane in jih lahko veliko.namestimo na majhnem prostoru. Številčnica 1. 13 8 7 12 1 5 2 6 7 16 8 1 4 3. 2 5 4 1 4. 10 3 1 4 1 5. 13 1 4 11 1 6 14 12 1 6. 7 10 2 9 1 7. 20 1 8 12 7 10 8. 3 9 5 1 15 13 14 6 9. 4 3 1 19 1 8 1 10. 11 2 6 7 16 3 18 1 11. 11 2 5 8 1 12. 2 10 10 1 13. 17 2 15 6 11 1 14. 2 4 5 14 17 3 1 9 5 15. 8 2 15 8 13 1 4 10 5 16. 9 1 3 4 5 6 7 14 3 9 17. 12 1 6 3 11 18. 7 9 1 12 1 Besede pomenijo: 1. vrsta blaga, 2. letovišče pri Opatiji, 3. ognjenik na Siciliji, 4. boginja lova, 5. mesto v severni Bosni, 6. glavna luka SSSR ob črnem morju, 7. mesto v SSR Ukrajini, 8. največje mesto v Turčiji, 9. reka v Severni Ameriki, 10 najvzhodnejša planota Julijskih Alp, 11. največja žleza telesa, 12. zbirka skandinavskih narodnih pesmi, 13. eden izmed deset sončevih planetov, 14. zanesenjak, 15. nizozemski slikar, 16. mesto v državi prošnjo. 2enska pa se trudi, da bi na prisotne »napravila vtis«. Približno takole poteka njena izpoved: »Življenje mi je prineslo huda razočaranja. Z možem se ne razumeva že od prvega leta zakona. Imava triletno hčerko in zdaj sem drugič noseča. Drugega otroka si ne želim, ker imam na sodišču vloženo tožbo za ločitev. Skrbi za dva res ne bi mogla prevzeti nase, kajti že zdaj je slonela vsa vzgoja na mojih ramah. Mož se za dom ni nikoli zanimal in tako sem bila vsa leta zakona prava mučenica.« »Vse to razumemo,« se je oglasil dr. Revma, »le to nam ni jasno, kako ste kot nesrečna žena mogli zanositi z možem, s katerim se ločujeta. To vendar ne gre skupaj.« Odgovor je imela tovarišica Franceko-vičeva že pripravljen. »Človeku se vse lahko pripeti,« je dejala. »Pričakovala sem, da bo morebitna nosečnost prinesla v družino slogo, pa sem se globoko prevarala. Mož me je tudi tokrat opeharil in nadaljuje razmerje z drugo« »Toda, vi imate vendar dobro službo in ob vaših dohodkih ne bo težko vzdr- ževati še enega otroka,« jo je prekinil dr. Revma. »Saj ne rečem, toda če upoštevate moje rahlo zdravje, boste prišli do drugačnega zaključka. Če zbolim, bodo vendar trpeli otroci.« »Tovarišica, zboli lahko vsakdo. TO prav gotovo ni zadosten razlog za abortus, če ste socialno zavarovani,« je dejai predsednik komisije in jo prosil, naj se za 10 minut odstrani. »Kaj sodita o tem primeru vidva,« se je po njenem odhodu obrnil k ostalima članoma komisije. »Predlagava, da se abortus odkloni.« Tudi jaz menim tako,« je zaključil predsednik, »saj je to v štirinajstih dneb že drugi primer, ko dobro situirana meščanka želi abortus zaradi nerazumevanja z možem.« »Bilo bi res zanimivo preveriti vso zadevo,« je dejal dr. Revma, preden je predsednik sporočil prosilk« stališče komisije. Gospa v vrečasti obleki je ob njegovih besedah spet bruhnila v jok, vendar njene solze niso nikogar ganile. Besno Je obstala pred zaprtimi vrati. Brez podpisa RECEPTI JEDILNIK KOSILO Kolerabična juha Spinačni zrezki Jagodova krema - Juha: 6 mladih kolerabic, 2 krompirja, */« čebule, žlico masti, strok česna, sol, drobnjak, 2—3 žlice smetane. Sesekljano čebulo opraži na masti, dodaj na kocke narezane kolerabice, dolij malo vode, dodaj na kocke zrezan krompir in kuhaj do mehkega. Juho izblojšamo s sesekljanim drobnjakom, petersiljem, kislo smetano ali raz-žvrkljanim jajcem. Spinačni zrezki: V« kg špinače, 1 čebula, žlico masti, V^iža, zelen peter-šilj, 2 jajci, poper, sol, drobtine, olje ali mast za pečenje. Spinačo skuhamo v slanem kropu, kuhano odcedimo in seskljamo. Riž zakuhamo v slanem kropu. Mehkemu rižu primešamo sesekljano špinačo, opraženo čebulo, sesekljan zelen peteršilj, soli in popra po okusu, jajci in drobtine. Iz mase oblikujemo hlebčke in jih pečemo v masti ali olju. Jagodova krema: Vi kg zrelih jagod, četrt skodelice vode, 2 žlici medu, sok V2 limone, Vs 1 stepene sladke smetane. Jagode ali maline dobro zmečkamo in zmešamo, dodamo vodo, limonin «ok in med. Dobro premešano stresem v skledo in okrasimo s stepeno sladko smetano. VEČERJA Skutina musaka Solata Skutina musaka: V pomazano kozico deni plast kuhanega in na lističe narezanega krompirja in plast skute pomešane s soljo, drobnjakom in V°~ prom, po vrhu klast zrezanega krompirja. Jed prelij z razžvrkljanim jajcem ali kislo smetano in postavi za Vi ure v pečico. Na rnizo jo postavi s solato. Tri preproste zelenjavne jedi GRAHOVA OMAKA Svetlo prežganje zalijemo z vodo ,dodamo grah, pokrijemo in skuhamo-Vmes večkrat premešamo. Na koncu solimo, sladkamo in zboljšamo s smetano. \ SPINACNA SOLATA Mlade špinačne liste operemo, odcejene osolimo, okisamo in nato se prelijemo s smetano. Namesto smetane lahko damo tudi olje in po okusu tudi žličko sesekljane čebule. SKUTA Z MESEČNO REDKVICO V21 skute zmešamo s 4 žlicami smetane, s sesekljano čebulo in z zre' zano mesečno redkvico, sesekljanim petersiljem — to je dober namaz za na kruh. (»Več zelenjave, več zdravja«) Za krajše večerne urice Missouri (ZDA), 17. element, 18. mesto in Pri pravilni rešitvi vam bodo črke pristanišče na Japonskem. prvi in četrti vrsti navpično dale pet irneP poznanih letoviških krajev na Gorenj' skem. Samo dve vžigalici lahko prestavite, vendar morate iz petih kvadratov, ki so na sliki, potem dobiti samo štiri enake velikosti. Z2 Iz petih vžigalic sestavite dva kotnika. tri' 1235^32475393013 8V KRANJ, 6. JUNIJA 1958 Glas Gorenjske 7 Ekonomija na Bledu uredila Telik ribezov nasad Na »Ekonomiji« na Bledu so že lani uredili velik ribezov na- Svečanost ob tekočem traku Te dni pričakujejo v »Iskri« sad. Na dva in pol ha površine milijonski električni števec. Kaso zasadili več tisoč sadik, tako teri bo tisti števec, katera bo da nastaja nasad, kakršnega ni tista izmena in katere bodo ti-na Gorenjskem. Predvidevajo, da ste delavke, ki bodo na ohišje bo v četrtem ali petem letu sta- stvaljale kolesca, vzmeti in pri-rosti dal vsak grm povprečno trjevale vijake in bo števec na MILIJONSKI ELEKTRIČNI ŠTEVEC V »ISKRI« - SAMO In vrednost teh števcev? Ne- ^^S^^g ŠTEVCEV ZA 2 MILIJARDI LETNO - DESETLETNE TEŽA- posredno s količino raste tudi fi,^vyW>AvA^......*38«**............. VE IN IZKUŠNJE — DOBRI OBETI vrednost izdelkov. Se pred leti, čeprav že na tekočem traku, so stali so po raznih tujih strokov- ugotavljali sproti, razpravljali o izdelali malo nad 100 000 kosov SREDIŠČE ŠENČURJA nih revijah, pregledovali tuje iz- njej in jo skušali takoj odpra- letno pa so se že približaii JE ZANEMARJENO rosti dal vsak grm povprečno trjevale vijake in bo števec" na delkein delali načrte za našo, viti^ Toda plan za proizvodnjo 9koraj 200.000 kosom (193.741). Se Središče Šečurja pri Kranju bi okrog 4 kg sadeža To jesen bo- koncu tekočega, gumijastega tra- domačo Proizvodnjo, za nase 30 000 števcev se jim je zdel pre- večjo vnemo so pokazali v prvih bilo lahko zelo prijetno za oko, do imeli na razpolago tudi ku zaznamovan kot milijonski možnosti in potrebe. velik, nedosegljiv. Kljub temu štirih mesecih letos> saj so ^ če. .. 30 tisoč ribezovih potaknjencev, izdelek, morda danes ni niti to- Začeli so. Toda veselje je bilo ^ £1 c j^u, ž^^a. sredi najvecjin naporov veiiko, doma, pa tudi iz inozem- no vso skrb, je plantažni na- začela prve poizkuse za izdelavo uvedli še strožje prijeme za iz- pa .g spet zastoj v pro- stva Taka ietna proizvodnja pa sad jablan, ki obsega 5 ha povr- števcev. Težav je bilo —liko. Li- delavo. Vsako pomanjkljivost so ^ Ni §lo Spet naporii skrb, se ^ pribMala po vred šine. Prve plodove jablan pričakujejo šele po kakih 5 do sedmih letih, tudi od njih si obetajo bogat pridelek, saj nasad zelo ugodno leži in ga skrbno negujejo. »Ekonomija« Bled se čedalje bolj prilagaja razmeram, ki jih narekuje blejski turizem: nuditi čimveč sadja in zelenjave tamkajšnjim hotelom in turistom. °d tega pa si lahko obeta tudi največ dohodkov. Tako ima med drugim tudi nasad jablan, veliko vrtnarijo, pridelujejo pa še krompir, ječmen in oves ter rede živino. Nudijo pa tudi mleko in razne usluge, predvsem z vprež-no živino. Nameravajo pa še urediti plantažni nasad visenj, seVeda kasneje, ko bodo sedanji nasadi že donosni. Vrtnarija, ki meri okrog 1,4 ha, je vrgla lani nad 600.000 din dohodka. Precejšen dohodek pa imajo tudi od živinoreje. Krave - rodovnice dajejo povprečno po 3.250 litrov mleka, nerodovnice pa kakih !000 litrov manj. Zelo uspešno gojijo tudi mlade prašičke. Letos so imeli povprečno 17 mladičev na svinjo, kar je pravzaprav svojevrsten uspeh. 102 pujska so prodali, lahko pa bi jih 5°0 in še več, če bi jih imeli. Na Gorenjskem je vedno več snimanja za rejo prašičev, posebno v zadnjih letih, ko je do-&^ krompirja. «. Skupno obdeluje blejska »Eko-n°rnija« 27 ha njiv in travnikov. Lani je imela nad 2,782.000 dinarjev bruto-prometa. Za ureditev plantažnih nasadov po so najeli kredit. -k daji. Ni šlo. Spet napori, skrb, se približala po vrednosti preurejanje in kmalu so bili skoraj 2 milijardama dinarjev, spet na konju. Povpraševanja v ^e lanska vrednost števcev je deželi in izven nje je bilo do- bila milijarda in 356 milijonov volj. Izboljšali so način izdela- dinarjev/seveda je to šele maj- ve, povečali proizvodnjo in že nen delec vrednosti proizvodnje 1953. leta izdelali 140.000 štev- >vTSkre «in tudi majhen del ko- cev. Poleti 1955 so začeli izdela vo na pravem tekočem traku. Od takrat, pet let je od tega, teče v »Iskri« tekoči trak, na katerem vešče ženske roke sestavljajo električne števce. Tudi kakovost je zdaj neprimerno boljša. Kontrola, ki je zdaj znatno strožja in zahtevnejša kot trofazne Pa se vedno lektiva v tem oddelku. Ob jubilejnem uspehu pa se v »Iskri« pripravljajo na še večji naskok — na priprave za proizvodnjo tudi trofaznih električnih števcev. Sedanji so enofazni in z njimi so že zadostili domačjm je bila pred 10 leti, povprečno najde in odkloni samo še enega pomanjkljivega na vsakih 300 ali 600 pregledanih števcev. uvažamo. K sedanjim in bodočim uspehom jim iskreno čestitamo. K. M. V „Plamenu" so poskrbeli za letovanja delavcev Delavke ob tekočem traku A Vse kaže, da bo letošnja turistična sezona živahnejša kot prejšnja leta. Ne bo torej napak, če bomo dali našim krajem, zlasti mestom, čim lepšo podobo. Ni dovolj, če so očiščene samo ceste, Poskrbeti je treba tudi za Parke in bolj skrite kotičke, kamor pogosto zaidejo tudi tujci. — Ondan me je zaneslo v Prešernov gaj v Kranju. Nasad je lično urejen, lepo podobo pa kvarijo kosi papirja, ki leže raztreseni okrog klopi. Ime parka, s katerim smo hoteli počastiti spomin na našega Prešerna, se pa s tem smetiščem na moč slabo ujema. — Se slabše je na Pungratu, kamor tujci zelo pogosto zahajajo. Klop ob stopnicah, ki vodijo s Pungrata k Mestni klavnici, je dobesedno Nametana s papirjem in drugimi odpadki. Človek, ki mu ni vseeno, kakšen je Krnnj, Se ob pogledu na to smetišče Zgrozi. Kakšne vtise pa bo odnesel tujec domov s svojega potovanja, si lahko mislimo! A Leto bo tega, kar se je Šahovsko društvo Kranj vse-Wo v stavbo na cesti Iva Jokla, kjer je imelo pred Časom SD Triglav svoje društvene prostore. Do sem je Vse v redu. Hudo me pa zanima, kdaj bodo šahisti sneli 8 poslopja napisno desko šPortnega društva Triglav Kranj in jo zamenjali s tablo Šahovskega društva. Bojda so Vrli šahisti vedno tako zaposleni s šahovskimi problemi, da takšne malenkosti sploh ne opazijo. Njih seveda tista tabla ne moti, silno nerodno pa je za ljudi, ki ^Čejo športno društvo, v hiši Pa nalete na šahovsko društvo. A Zvečer prideš domov in zavrtiš vodovodno pipo. Morda malo zapiha ali pa kvečjemu priteče iz pipe nekaj kapljic vode. Vode je premalo, da bi se napil, kaj šele za umivanje. Preklemansko nerodna stvar! Seveda so pa pomanjkanja vode v Kranju nekateri otroci zelo veseli, saj se jim pred spanjem ni treba umivati. Da bi pomanjkanje vode ne postalo preveč občutno, bi bilo prav, če bi potrošniki svojo porabo čimbolj omejili. V tem smislu sta pred časom opozarjala prebivalstvo tudi radio in tisk. Pa gre menda ljudem to opozarjanje pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Ljudje še kar zalivajo vrtove, kjer se porabi največ vode. 2e res, da suša letos močno ogroža pridelek, vendar bi se dalo morda tudi zalivanje vrtov v nekaterih primerih opraviti bolj ekonomično. Pri vsakem gospodinjstvu gre namreč precej vode v nič, ki bi jo bilo sicer moč porabiti za zalivanje. Ne bo napak, če bodo vrtičkarji bolj »stiskali« z vodo. Volumen kranjskega vodovodnega rezervoarja je premajhen, da bi zmogel tolikšno potrošnjo vode! A Kranjčane je obiskal tudi živalski vrt »Bauer« iz Gradca. Ker ima okrog 200 najrazličnejših živali, je povsem razumljivo, da ne manjka obiskovalcev — mladih in starih. Od jutra do večera se tlačijo krog kletk in prodajajo zijala. Seveda je najbolj živahno pred kletkami z opicami. Cesa vsega ne počno opice, da o ljudeh ne govorim! Tudi jaz sem -jih zadnjič opazoval — ne opice, temveč ljudi. Brez pretiravanja lahko trdim, da je bilo obnašanje ljudi mnogo bolj smešno od opičjega. Prav čedno jih je bilo pogledati, kako so se opicam spakovali, jim kazali jezike, pihali vanje in jih na razne načine dražili. Kako zanimivo bi bilo, če bi opice znale govoriti! Kaj vse bi vedele povedati o ljudeh? Na splošno pa imajo opice, pa tudi ostale živali tega živalskega vrta, o ljudeh najbrže zelo, zelo slabo mnenje. A Zadnjič bi se na Dovjem kmalu prelomil od smeha. Pred blagajno za kino vstopnice sta stali »v vrsti« dve tujki. Samo poldrug meter od blagajniškega okenca. Po petih minutah potrpežljivega čakanja sta se prestopili — pa ne za korak naprej, ampak samo z ene noge na drugo. Pa še enkrat pet minut. Se vedno poldrugi meter od okenca in — vstopnice. In šele po desetih minutah sta revici, ko sta že izgubili živce — ugotovili, da ljudje na Dovjem ne pridejo do vstopnic s čakanjem v vrsti, temveč z drenjanjem in suvanjem pred blagajno, ali pa kar z vstopom v samo blagajniško svetišče (menda do rezerviranih vstopnic v vrsti ne bi prišli... ali pa?). Zato sta se še sami z izrazom obupa v očeh spustili v • neenak boj z nadebudno mladino in stasitimi fanti. Verjemite, da sem ob tem prizoru skoraj bolj užival kot v sladkobni ljubezenski zgodbi na filmskem platnu! Vas pozdravlja Vaš Bodičar! Delovni kolektiv tovarne vi- lansko leto preživelo svoj do-jakov in žebljev »Plamen« iz pust ob morju, letos pa je zani-Krope je zgradil za svoje delav- manje še večje. 2e prve dni se ce lansko leto v Pacugu pri je pri sindikalni podružnici pri-Portorožu počitniški dom. javilo nad 300 delavcev in nji- kar zasluži grajo. Tik ceste Je Letos je DS sklenil, da bodo hovih družinskih članov. Zaradi namreč nekaj kanalov, katerih oddali dom v upravljanje sindi- velikega števila prijav in ugod- prtme so zelo »domiselno« pokri-kalni podružnici. Ker je okoli nega vremena bodo pričeli z fe- te z velikimi skalami. Eno teh doma tudi 700 m2 zemlje, so že tovanjem že 8. junija. Celodnev- ianko vidite tudi na naši sliki. Da zgodaj spomladi zemljo obde- na oskrba za odrasle bo 200 din, so te skale zares »kamen spoti-lali, tako da bodo delno preskr- za otroke pa po 100 din. ke« Vam vedo povedati tudi do- bljeni s svojimi pridelki. C. mačini. Ker leže skale skoraj na cesti, resno ogrožajo promet, zlasti v poznih urah, ko je križišče le slabo razsvetljeno. Koliko padcev so povzročili ti kamni, o tem pa kronika molči! KAJ JE S »FUKSOVO BRVJO«? »Fuksova brv« prek Save veže Radovljico z naselji Kamna gorica, Kropa in Dobrava. Brv je zelo potrebna, saj skrajša pot po prašni cesti za dobro polovico. Zadnja leta so pot čez brv tudi lepo uredili, tako da ima človek občutek, da je v lepem naravnem parku, kar so posebno znali ceniti turisti, saj je bila brv tudi zgrajena večidel turizmu v prid. Zal pa so brv pred dobrim mesecem, menda zaradi dotrajanosti, zaprli in nobenega znamenja ni, da jo nameravajo popraviti in spet odpreti. Nas, okoliške prebivalce pa seveda zelo zanima, kakšna bo nadaljnja usoda te brvi. P. Počitniški dom kolektiva tovarne »Plamen«, Kropa v Pacugu pri Portorožu V domu je poleg kuhinje, je----— s* - mJS. SSS, Pred I5.obletnico ustanovitve Prešernove brigade ostali pa imajo montažne hišice (7) in šotore. Veliko število delavcev in njihovih družinskih članov je že Ostal fe Kadar se srečam s kakim sobor- Hvaležno me je pogledal. Takoj cem iz Prešernove brigade, mi je sem naročila nekaj tovarišem, naj Po več letih so se vendarle toplo pri srcu. Ob takih srečanjih gredo po nosila, jaz pa sem ostala izpolnile želje Posavcev in oko- se kaj rada spominjam težkih in pri ranjencu. Minute so tekle po-ličanov. Dobili so novo špecerij- lepih dni, ko se je rojevala naša časi in zdelo se mi je, da tovari-sko trgovino. Ze promet prvega svoboda. Rada se spominjam, kako šev z nosili celo večnost ni nazaj, meseca dokazuje, da se ni bati sem rešila ranjenca v borbi. Odločila sem se, da grem sama izgube in ker so potrošniki za- Bilo je konec aprila 1945. leta, ponje. Komisarja sem prepustila dovoljni, je to dokaz, da je bja- ko je Vojkova brigada, okrepljena tovarišu, ki je bil tudi ob njem go dobro, cene pa zmerne. Tr- z našo četo minometalcev, napada- in tekla v smer, od koder naj bi govina je prevzela tudi oskrbo la sovražno postojanko v Lokovcu prišla pomoč. Mudilo se je. Pre-okolice s kruhom, kar je zado- na Primorskem. Bil je lep pomlad- skakovala sem skale in krogle so voljstvo prebivalstva še pove- ni dan. Med drdranjem strojnic, mi žvižgale okoli glave. Čimprej čalo. Tistih nekaj ljudi, ki so se treskanjem bomb in oglušujočimi moram priti do cilja, kajti ranje-trgovine branili, mora nazadnje detonacijami min se je komisar nec je bil nujno potreben zdravni-le uvideti, da je namen trgovi- XXX. divizije tov. Iztok (Franko ka. Tedaj, me je opazil naš četni ne preskrbeti potrošnika z do- Ivan) povzpel na skalo, da bi ugo- komisar Demidov in me poklical: brim in cenenim blagom, pa tudi tovil potek borbe. Sovražnik ga je »Vanda, kam bežiš — ali ne veš, to, da zaradi te trgovine za- opazil. V naslednjem hipu ga je da greš sovražniku v roke?« Obr-druga ne bo nič na slabšem, že zadela sovražna krogla in mu nila sem se in prišla do njega, ki temveč bo trgovina le vzpod- predrla pljuča. Ker sem bila v je hitel na naš položaj. Tedaj pa buda za izpolnjevanje zadruž- njegovi neposredni bližini, sem ta- sem zagledala tudi borce z nosili, nih nalog. koj skočila k njemu, da mu nudim Hitro smo odšli do ranjenega ko- Prejšnjo nedeljo so v bivšem pomoč. Njegov obraz je bil smrt- misarja, ga položili na nosila in okrevališču Posavec odprli tudi no bled, toda lesk njegovih oči in odnesli na javko. Tu ga je prevzel novo gostilno. Vsi prostori so jeklena volja do življenja sta mi zdravnik, ki ga je poslal v bolnico, lepo prenovljeni, tako da so razodevali, da mora živeti. Hitro Po osvoboditvi sem bila še ne-prav prikladni za svoj namen, sem mu odpela bluzo, prerezala kaj časa v Prešernovi brigadi. Bili Z otvoritvijo te gostilne bo, srajco. Iz rane mu je vrela kri in smo v Starem trgu na Notranj-upajmo, tudi konec časov, ko polzela po telesu. Obvezala sem skem. Nekega dne sem pred staje tamkajšnji potrošnik moral ga. S pomočjo še dveh tovarišev bom brigade zagledala znanega popiti, kar je prišlo na mizo, smo ga prenesli s področja ognja oficirja. Spogledala sva se — in ker ni bilo konkurence. V novi na ravnico in ga položili na tla. spoznal me je. Lepo se mi je za-gostilni se pogosto ustavljajo Ker sem videla njegove izsušene hvalil, jaz pa sem bila vesela, da domači, pa tudi inozemski tu- ustnice, sem mu dvignila glavo in je ostal živ. risti. K. J. mu vlila požirek vode v usta. — Štefka Ažman » Stanovalci in stanovanjsko npr a vi janje v Angliji Nad 3 milijone stanovanjskih enot — Uradni »obiskovalci stanovalčeva in sanitarni inšpektorji — 5% najemnine za stroške upravljanja stanovanj Krajevne uprave v Angliji kažejo veliko delavnost v reševanju stanovanjskega vprašanja. Med drugim so tudi v času med obema vojnama organizirale gradnjo stanovanj. Po drugi svetovni vojni pa se te krajevne uprave pojavljajo kot prvi investitorji stanovanjske izgradnje v Angliji. Tako so bile krajevne uprave že konec 1956. leta lastniki okoli 3,250.000 stanovanjskih enot, v katerih je bilo okoli 11 milijonov prebivalcev. Krajevne uprave rešujejo stanovanjsko vprašanje na svojem področju predvsem za tiste prebivalce, ki sami niso zmožni rešiti tega vprašanja s svojimi sredstvi ali na kakršenkoli drug način. Prav tako pa tudi kot lastniki stanovanjskega fonda skrbe za pravilno izkoriščanje stanovanj, in to po svojih stanovanjskih organih, uslužbencih občinskih uprav in izvršnih organov odbora za stanovanjsko dejavnost, ki ga sestavljajo stanovalci sami, izbrani na občinskih volitvah. Le-ti redno obiskujejo najemnike in pregledujejo njihova stanovanja vsak teden enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Ob takšnih obiskih stanovanjski organ — ki v enem tednu obišče 300 do 600 stanovanj — kontrolira pravilnost uporabe stanovanja. V nekaterih primerih stanovanjski organi dajejo stanovalcem tudi nasvete z drugih področij: kako uporabljati družinske dohodke, uporabljati socialne pravice, vzgajati otroke itd. Zaradi takšne dejavnosti teh organov pa je vsekakor potrebno precejšnje število izurjenih uslužbencev. Razen uslužbencev, ki jim je edina naloga pobiranje najemnine, so tudi drugi specialni uslužbenci — »obiskovalci stanovalcev«, katerih prvenstvena naloga je obiskovati tiste stanovalce, ki nepravilno uporabljajo stanovanja ali povzročajo nered v naselju. »Obiskovalci stanovalcev« v takšnih primerih podučijo stanovalce o pravilni uporabi stanovanj, tistim, ki so preje živeli v nehigienskih razmerah, pa dajo primeren pouk o higieni med drugim vzpostavljajo tudi dobre odnose med sosedi itd. Poleg že omenjenih stanovanjskih organov ima vsako naselje tudi svojega sanitarnega inšpektorja, uslužbenca krajevne uprave, ki skrbi za pravilne higienske pogoje življenja v naselju in jih tudi kontrolira. Kljub vsem raznim prijemom pa so krajevne uprave večkrat prisiljene, da se lotevajo še drugih ukrepov, da bi zavarovale stanovanjski fond pred nerednimi najemniki. V nekaterih primerih ravnajo tako, da družine, ki se selijo iz zelo slabih stanovanj, najprej premeste v začasna — nekoliko boljša stanovanja, da bi se tu pripravile in navadile na življenje v modernih, sodobno opremljenih stanovanjih. V primerih pa, ko slabega stanovalca na nikakršen način ni moč spreobrniti, krajevna uprava prek sodnije izda prepoved o nadaljnjem uporabljanju stanovanja — odpovedni rok je 4 tedne. Stanovanjski bloki, zgrajeni v Angliji po II. svetovni vojni NA SVETU JE NAD 70 MILIJONOV TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV Televizija se zadnja leta naglo širi, celo hitreje, kakor svoj čas navadni radijski sprejemnik. Na našem planetu je zdaj že 1087 te-vlzijskih oddajnih postaj, televizijskih sprejemnikov pa je nad 70 milijonov. Najbolj razširjena Je televizija v ZDA, kjer imajo 529 televizijskih postaj in 47 milijonov sprejemnikov. Sovjetska zveza ima 56 postaj in okoli 20 milijonov televizijskih sprejemnikov. ZA noVe SATELITE Ameriški znanstveniki so pred kratkim sporočili, da pripravljajo načrte za umetni satelit, s katerim bi proučevali Luno. Ta umetni satelit bi imel kakih 30 m premera, izdelali pa bi ga iz aluminijastih plošč. Sicer ta postopek kljub temu, če je še tako opravičljiv, večkrat ni izvedljiv zaradi pomanjkanja stanovanj ali pa zato, ker takšen postopek lahko povzroči tudi hujše posledice. Z dosedanjim delom so si krajevne uprave v Angliji nabrale že bogate izkušnje. Zato imajo tudi stanovanjske nprave močan in izkušen kader, ki je zmožen, da z uspehom opravlja številna, še tako zamotana vprašanja s področja stanovanjske problematike. Vsekakor pa bi bil obstoj teh stanovanjskih uprav že davno onemogočen, če ne bi bili za njihovo dejavnost zainteresirani stanovalci sami. Prebivalci so se že navadili, da organe krajevnih uprav lepo sprejmejo in da ne iščejo od njih le nasvetov o vzdrževanju in načinu uporabljanja stanovanj, temveč tudi razne nasvete o družinskih vprašanjih. Tudi vse ukrepe, ki se jih loti krajevna uprava zaradi boljšega vzdrževanja in eksploatacije stanovanjskega fonda pa tudi povečanje najemnine — čeprav večkrat ne gre brez prigovorov k zvišani najemnini — sprejmejo stanovalci kot nekaj normalnega in nujnega. Ce vemo, da najemnino plačujejo enkrat tedensko, kot tudi prejemajo plače, nam mora biti jasno, da morajo krajevne uprave vzdrževati številen aparat uslužbencev, če hočejo opraviti vse posle okoli stanovanjskega upravljanja in vzdrževanja z uspehom. Kljub temu pa zaradi tega stanovanjski organi in organi krajevnih uprav nimajo nikakršnih težav, ker stanovalci plačujejo polno ceno za koriščenje stanovanj, prav tako pa tudi vse stroške za upravljanje, ki relativno niso veliki, vendar pa znašajo okoli 5 odstotkov najemnine. (Po »Komuni«) Rekord v krupu ima Tokio Kdor pozna Japonsko samo is HlmoT, knjig in fotografi), si }e ostvari! vizijo dežele tihe lepote, češnjevih cvetov, igličnih vrtičkov in svojevrstnih čistih hišic iz lesa, ki imajo privihane strehe in so polne svetlobe. Po sobah neslišno drsijo v živopisne nošnje oblečene Japonke in vam čepe servirajo ča). No, ta idila, če naj verjamemo poročilom, se je Japoncem izneverila, če ne Japoncem na splošne, pa vsaj prebivalcem glavnega mesta Tekija. Baje je Tokio postal najbolj hrupno mesto na svetu. Krivdo za to neljubo prvenstvo si delita preteklost in sedanjost Preteklost zato, ker je v Toki]« še vedno največ lesenih hiš izredno lahke gradnje, ki težje izolirajo hrup, sedanjost pa zato, ker je po vojni promet na tokijskih ulicah tako močno narastel. Kranjčani sicer še ne poznamo hrupa reakcijskih letal. Toda če naj povzamemo izjave časopisov, so v mestih, ki jih nad-letafo taka letala, bile ie pravcate demonstracije in da se je število živčnih bolezni v njih zelo povišalo. Londončasi pravijo, da je ta hrup, ki znaša 112 fonov, neznosen za človeško oho. No, in v Tokljn znaša cestni hrup samo 13 fonov manj. V moderni priredbi opere »Madame Butterflva bi lahko nastopili gluhonemi, ker bi spričo tolikšnega hrupa prometa s cest ne mogli slišati niti Carusovega tenorja. Objavljamo sliko japonskega vrta, ki Je za Tokijca postal tudi ie vizija preteklosti. Tih vrt, poln lepotičnega drevja, bele negovane stezice in ločni mostlčki čez bistre vodice. Kaj hočemo, romantika se povsod poslavlja. Toda za hrup v Tokljn je baje kriv tudi predpis, ki dovoljuje trobentanje vseh mogočih siren in klaksonov. TRAMK OW£N: EDDIE CHAPMAN PRI POVED UJE » S c h e i s s E n g 1 a n d e r « so imeli navado kričati. »S i e k d n n e n mich am A r s c h lecke n«. Niso dovolili, da bi jih zaklepali; sprehajali so se pa zaporu, kolikor se jim je ljubilo Vse osebje se jih je balo. Naposled so poslali v kaznilnico nemško vojaško stražo, da bi vzdrževala disciplino in zaščitila čuvaje. Moja kazen se je bližala koncu. Odslužil sem dve leti in osem mesecev svoje kazni, in v tem ko sem bil v jet-niški celici, je vojna spremenila podobo in usodo stotin milijonov ljudi. Niti sam se nisem mogel odtegniti udarcu tistih strašnih let. Pa tudi moji nazori so se spremenili. Niti denarja nisem imel niti prijateljev; toda v moji glavi je začel zoreti bojni načrt. Britanija je bila moja domovina in v njej je bilo življenje, kot je kazalo, dasi je bila 1941 obkoljena, prijetno. V Londonu sem spoznal stvari, ki sem jih imel v življenju rad; to je bilo nedvomno slabo življenje, toda bil sem ga vesel, kakor tudi družbe in prijateljev. Želel sem se vrniti domov, pa čeprav bi me tam čakala kazen, čakaj no! Nemara bi lahko kaj storil, s čimer bi se oddolžil onim tam. Mar ne bi mogel začeti znova, storiti svoji deželi uslugo, ki bi mi omogočila, da bi se povrnil v njeno naročje in nehal biti večni begunec? Vse to zveni zdaj kot lepo blebetanje, morda je bilo to tudi tedaj prazno pleteničenje in mimo tega ne prikrivam, da je šlo še za druge stvari, ko sem jel spreminjati svoje mnenje. Ti načrti niso nastali hipoma, kar čez noč. Snoval sem jih mesece in mesece v urah osamljenosti v svoji celici. Vsekakor pa sem začel kovati načrt, kot boste videli. S slovnico v roki sem se naučil brati in pisati francoski in nemški. Potrebno je bilo še, izuriti se v konverzaciji. In potem ... ? Oktobra leta 1941 sem zarana segel v roko čuvajem in zapustil kaznilnico. V. PRIDRUŽIM SE NEMCEM Pred vrati kaznilnice sem srečal nekega moškega. »Zdravo, Eddie,« je vzkliknil. »Slišal sem, da pojdeš danes ven. Si že zajtrkoval?« Bil je kraljevi posredovalec pri stavah na konjskih dirkah in v zaporu je sedel nekaj časa zaradi nekega črnoborzijanskega prekrška. Ko sem ga spet videl, sem bil presenečen in razve-seljen. Odšla sva k njemu domov in tam sem celo uro jedel slanino in ocvrta jajca. Sandy, znan pod tem imenom na otoku, je kmalu postal moj dober prijatelj. Dal mi je dvajset funtov in mi priskrbel delo na črni borzi. Tisto popoldne sem začel izpolnjevati svoj načrt. Šel sem k poveljniku Jerseva — Herrn von Stulpnaglu. Ko sem prispel v Komandaturo, me je stražar ustavil in me vprašal, kaj želim. Odgovoril sem, da sem prišel na razgovor s poveljnikom in da je to »g e h e i m« — skrivnost. Stražar me je napotil v pisarno nemškega majorja. Ta tip z bikovskim obrazom me je prosil, naj sedem in naj mu povem, za kaj gre. Rekel sem mu: »Želel bi se vključiti v nemško obveščevalno službo.« Bikovski obraz se je dobrodušno nasmehnil in me vprašal, kakšne so moje zmožnosti. »Ste bili kdaj v I. R. A.?« me je vprašal. Odgovoril sem mu s tem, da sem privlekel na dan časopisne izrezke s poročili o moji zadevi, nato pa sem mu na kratko opisal svojo minulost; pripomnil sem še, kaj me čaka, če pridem britanski policiji v roke. Častnik se je čedalje bolj zanimal zame, posebno še, ko sem mu dejal, da sem željan maščevanja nad družbo za vse tegobe, ki mi jih je, tako sem zatrjeval, prizadejala. Tudi nekatere osebne račune imam, ki bi jih želel poravnati. Major je poklical svojo tajnico, in potem ko jo je opomnil, da je »a 11 e s s t r e n g g e h e i m« (vse strogo zaupno) in da ne sme nikomur niti črhniti o tej zadevi, je zabeležil vso mojo zgodbo, kolikor sem mu jo utegnil povedati, pri čemer sem naštel vse podtalne zveze ki sem jih imel v Londonu. Izrekel je nekatere pripombe in pristavil, da bi bil po njegovem mnenju bržkone pripraven za sabotažo. Zatem sva zvrnila čašico ali dve in major mi je ponudil cigaro. Ob slovesu mi je obljubil, da me bo obvestil o uspehu moje prošnje. Na Jersevu se mi je dokaj dobro godilo. Sandy je imel brivski salon, s katerim je prikrival svoje črnobor-zijanske posle. Kadar so v brivnico prišli Nemci, sem jih nagovoril in predlagal, naj kupijo, ko bodo šli na dopust ali če jih bodo premestili v Francijo, za okupacijske marke čimveč pijače in raznega drugega blaga. Ceno sem podvojil in blago prodajal izredno dobro. Oni pa so tedaj oskrbovali malone vse krčme v St. Helieru s črnoborzi-janskimi pijačami. Cigarete so blie tedaj po sedem šilingov in šest pennijev in kupil si jih lahko samo na črni borzi-Za deset zavojčkov cigaret si lahko dobil 45 dek čaja. Da bi povečal svoje premoženje, sem se z nji spoprijateljil. Često sem v spremstvu častnikov razni rodov vojske odhajal v njihov bordel — klub »Belle Amie« Nekega dne sem se vozil na kolesu po levi strani ceste (Nemci so zahtevali vožnjo po desni strani) in vame se je zaletel nemški kurir. Njegovo kolo se je pri padCB razbilo, on je padel v jarek, jaz pa sem jo srečno odnesel z nekaj praskami. Tudi motorno kolo je bilo poškodovano-Prišli so policaji in zapisali moje ime in naslov. Čez nekaj dni je prišel k meni na stanovanje nemški vojaški policaj in mi sporočil, da se moram oglasiti v komandaturi-Mislil sem, da gre za omenjeno trčenje.