avgust " f Hljacint 18 P Helerr.i IJS Ludovik " N 12. poblnk. P Ivana Fianč. J « T Timotii J« S Filip Bonicij *« C Jernej jf P Ludovik. kralj* gliLGenetIJ__ N 13. poblnk. II P AuguStin ,„ J Janez. obgl. £ l, ! Rozalija 81 C Rajmund AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v JOLIErU; s. p. družbe sv. mohorja v 4 chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations)t 1 ~;; NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., TOREK, 29. AUGUSTA — TUESDAY, AUGUST 29, 1939 LETNIK (VOL). XLVHI« , grozi Hitler - Kaj stori Italija? Hitler izrazil direktno zahtevo, da mora Poljska vrnit* Nemčiji Gdansk in koridor, drugače se bo srečal^ Nemčija s Francijo ponovno na bojnem polju. — Ra^-j mere na Poljskem označuje kot "macedonske raz- mere". bese- kaj so njegove obenem tudi ena- pari!z, Francija. — Min. Daladier je prejel ^ nedeljo od Hitlerja pis'mo, v *aterem je ta z jasnimi povedal, Zahteve, jasno povdaril, da se boste državi (Nemčija in Fran-ClJa) srečali zopet na bojnem ako ne dobi tega, do ^sar je po njegovem mnenju 1 Gmčija v polni meri upravi-c'ena. Njegovo zahteve se gla-Se> da mora Nemčija dobiti od . °'jske mesto Gdansk in pa akozvani koridor, namreč ^ a s ozemlja, ki loči vzhod-110 Prusijo od prave Nemčije, katerem pa ima Poljska °hod do morja. Hitlerj evo pismo je bilo f0vor na Daladierjevo ki od-noto, je bila poslana Hitlerju dan preJe. V tej noti je Daladier Ponovno skušal vplivati na Hiti = ZAGONETKA ZJTALIJO Zdi se, da se zadnje čase Mussolini odtujuje od Hitlerja. — Možnost, da ostane Italija nevtralna. Rim, Italija. — Italija je sicer sklenila z Nemčijo trden vojaški pak, vendar se v sedanji krizi ne smatra, da bi bilo tako trdno, da bo Mussolini v resnici šel v vojno na strani Hitlerja, ako bo seveda sploh do vojne prišlo. Z večjo sigurnostjo se domneva, da bo skušal Mussolini zastaviti še zadnji trenotek vse svoje moči, da spopad prepreči. Ako pa kljub temu pride do njega, obstoja velika možnost, da ostane Italija nevtralna. Eno znamenj, ki kažejo, da Italija nima posebne želje, da bi iz Jugoslavije Hrvatski pretepači, so na Fali v maščevalnem pretepu pO nedolžnem ubili mladega posestnika in družinskega očeta. — Nesreča pri nabiranju planik. — Druge vesti in novice iz Slovenije. , ^ Zločin na Fali Ullerja, nai cdneha m ponudi „. . . , . . . Drini, , "sla v vo,ino iz vzroka, ki ,ie iz- "iko, da se spor poravna z ... v , . , .. . , spor poravna ^''Himi direktnimi razgovori Nemčijo in Poljsko, ter Je Ponudil samega sebe za po-Jedovalca, da pripravi pot ta-"ft razgovorom. Na to ponud-Pa je Hitler odvrnil, da je °'jska, zanašajoč se na svoji Veznici, Anglijo in Francijo, ®°stala popolnoma nedostop-a za njegove predloge, in da, .aftiesto, da bi skušala omiliti Racijo, jo še poostruje z zadnjem nemškega prebival-. a v svoji državi. Zato se on f^i dolžnega, da reši ta pro-Jei*i na ta ;'li drugi način in ^Varuje čast Nemčije. "Stavil '.etn jasno zahtevo Poljski," je 6Jal. "Gdansk in koridor mo-^a nazaj k Nemčiji. Mace- do Vhodni gnitij ^ekom nedelje je bila tukaj .Po vseh prestolicah evrop-velesil živahna aktivnost ključno le interes nazijev, je to, ker je Mussolini zadnje dni prevzel popolno vodstvo italijanskih zunanjih zadev; sklepa se iz tega, da svojemu zun. ministru, Cianu, ne zaupa, kajti ta je znan, da je z vsem srcem vnet za r.pzije. Dobro znamenje je tudi v tem, ker je fašistično časopisje zavzelo zmeren ton v pisanju o Franciji, Angliji in Poljski. Zdi se, da si je Nemčija tudi s svojim paktom s sovjetsko Rusijo v znatni meri odtujila Italijo, ki je znana kot odločno pro-tikomunistična. °nske razmere na naši 'meji se morajo od- iti in k .note so se izmenjavale vse To je dajalo upanje, a se utegne kriza vendar le ,a miren način odstraniti. Ka- 10 Pa bo do tega prišlo, je bi- Vsakomur zagonetka. Polja- ' namreč povdarjajo, da to, ** Hitler zahteva, pomeni za [l3'*1 državo nekako "življenjsko njih Koč. žilo," brez katere bi bil samostojni obstoj nemo-in zato odklanjajo vsako dajanje, potom katerega bi "orali odstopiti to ozemlje PARNIKI BILI USTAVLJENI) SREDI OCEANA Washington, D. C. — V Evropi bivajoči Amerikanci, ki so bili tako srečni, da so dobili prostor na raznih ladjah, s katerimi so upali, da se umaknejo pred grozečo vojno nevarnostjo preko Atlantika v domovino, so doživeli neprijetno presenečenje. Vrniti so se namreč morali nazaj v Evropo takorekoč s srede oceana, ko so razne evropske države poklicale domov svoje ladje. Ta ukaz je prizadel zlasti nemške ladjo V petek zvečer je namreč dala nazijska vla'da j povelje, da se vsi nemški par-niki, ki so namenjeni v kako tujezemsko pristanišče, enostavno obrnejo in vrnejo domov. Med drugimi se je mo- SPRAVA SE DOSEGLA Jugoslavija na delu za preureditev države. Belgrad, Jugoslavija. — Kakor je bilo že pbročano, se je vršila zadnji teden na Bledu konferenca med princem Pavlom, min. predsednikom Cvet-kovičem in hrvaškim voditeljem, dr. Mačkom. Kakor je razvidno, je bil rezultat konference doceia ugoden in se je končno rešil 20 letni spor med Hrvati in Srbi. Cvetkovič je takoj po konferenci odhitel v Belgrad ter pričel z načrti za reorganiziranje vlade, da bodo vanjo lahko stopili tudi Hrvati. Vzelo bo sicer nekaj časa, pridno se bo izpeljala da-lekosežr.a nova preureditev države, toda pričakuje se, da bo v smislu sporazuma to delo gladko potekalo. -o- SOCIJALIST OŽIGOSAL KOMUNISTE New York. — Vodja socialistične stranke, N. Thomas, je zadnji petek v nekem govoru ostro ožigosal sklenjeno prijateljstvo med komunisti in fašisti. Povdaril je, da so ameriški komunisti postali s podpiranjem Stalina njegovi sokrivci in jih pozval, ako se hočejo oprati te krivde, naj v jasnih besedah obsodijo n'em-ško-rusko nenapadalni pakt. PO K AT. SVETU nik Bremen, ki je bil že dva dni daleč od Cherbourga proti New Yorku, in na katerem je bilo 1700 Amerikancev. 'tier nalsprctno trdi, da je to ral temu ukazu pokoriti par-krivic, naloženih Nemčiji „ Mirovni pogodbi, in, da mo-a biti odstranjena zlepa ali _^da, ter je pri tem v pismu Galadierja povdaril, da je .opravljen i:a skrajnost, re- i j „Ako bo najinima dvema ..^avama (Nemčiji in Franci-' ' usojeno, da se boste zaradi zopet srečali na bojnem 0l-)u, bo m^d njima razlika v b0t'vih. Jaz, gospod Dalladier, vodil svoje ljudstvo v boj, k Popravim krivico, dočim se £0(Jo drugi bojevali, da obdr-6 tist0 krivico." azvidno je torej,da bo motiti predlog, ki bi zadovo- FUNT IN FRANK PADLA New York, N.Y. —Na med-narodne'm denarnem trgu je angleški in francoski denar doživel zadnji petek znaten padec. Angleški funt je dose gel nižino, na kateri je stal > letu 1933. ljil obe stranki in obenem preprečil spopad, skrajno moder. Dokler pa do spopada ne pride, obstoja če vedno možnost, da se najde :'zhod. RAZGOVORI V MOSKVI SE KONČALI Moskva, Rusija. — Angle-ško-francoska vojaška komisija, ki je pred par tedni prispela v Rusijo, da sklene obrambno zvezo med temi tremi državami, je zadnji petek ponoči odpotovala Po paktu, ki ga je sklenila Rusija z Nemčijo, bi bilo namreč povsem nesmi selno, da bi se vršili še kaki razgovori. Člani komisije so izbrali za povratek pot pseko Finske, da se na ta način ognejo nemškega ozemlja. Istočasno pa se je v Moskvi izdal poziv za zasedanje parlamenta, ki naj bi potrdil pakt z Nemčijo, in je bilo v ta namen poklicanih 1,143 poslancev v Moskvo za ta ponedeljek. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' — Vatikan. — O vatikanskem glasilu, Osservatore Romano, so se zadnji čas razširile govorice, da ga je italijanska vlada zaplenila, češ, da je pisal veleizdajniške članke. Vatikan pa je proglasil, da so te govorice docela neresnične - New York, N. Y. — A-meriško društvo za propagando vere ima, prve dni tega tedna tukaj svoje zborovanje. Namen voditeljev je, da pripravijo k večji gorečnosti ameriške katoličane za podpiranje misijonov, namreč, da bodo opravili vsak dan molitev v ta namen in pa, da bodo darovali vsaj po 5 centov na mesec. — Milwaukee, Wis. — Tukajšnjih 450,000 katoličanov si je izbralo 10. september za molitveni dan za mir. Dopoldne se bodo vršile molitve pri mašah, zvečev pa bo primerno zborovanje v Marquette stadiju. — London, Anglija. — Te dni je v Edinburghu umrl dr. Stuart Grey, ki je pred 54 leti prestopil iz anglikanske v katoliško cerkev. Mož se je odlikoval po svoji pobožnosti ter je skozi zadnjih 39 let izmolil vsak dan po šest rožnih vencev. NOV ANGLO-POLJ SKI_P AKT Državi se obvezujete, da »i medsebojno pomagate. London, Anglija. — Min. predsednika Chamberlaina je parlament na svojem zasedanju zadnji četrtek poveril s skoraj neomejenimi diktator skimi pravicami. Prvi čin, ki ga je Chamberlain izvršil v tem novem položaju, je bil ta, da je sklenil in podpisal s Poljsko pakt, s katerim , se uradno potrjujejo vse obljube za pomoč, ki jih je doslej dala Anglija Poljski. V paktu se namreč obe državi izrecno obvezujete, da boste priskočili druga drugi na pomoč takoj, Kko bi se katera od njih zapletla v sovražnosti s kako tretjo državo. Pakt je sklenjen za dobo petih let. V; i -o- FRANCIJA ZATVORILA "PALAČO MIRU" Versailles, Framcija. — Palača, v kateri se je podpisala pred 20 leti takozvana verzaj-ska mirovna pogodba, s kaite-ro se je sicer končala svetovna vojna, ki pa je, kakor se trdi, vsebovala vzroke za vse spore tekom dveh desetletij, kateri so dosegli višek tekom teh dni, se je z »tvorila zadnji petek s parkom, ki palačo obdaja,vred. Obenem so se ukrenile varnostne priprave, da se palača zavaruje pred zračnimi napadi, razne zgodovinske dragocenosti pa so se odstranile iz nje na varnejši prostor. Pailača leži blizu enega največjih francoskih letališč. -o- Prireditve, ki so oglasane ▼ "Am. Slovencu" so vedno u-apesne. Mairibor, 7. avg. — Iz Ruš gradijo po desnem bregu Drave novo banovinsko cesto. Pri težkih delih na Falski peči, kjer morajo lomiti v živo skalo, je zaposlenih tudi več Hrvatov iz Like, Med temi so štirje bratje, ki so po vsej okolici znani zaradi svoje nasilnosti in je med njimi in domačini že večkrat prišlo do prepirov in tudi spopadov. Kolovodja te nasilne družbe je Fran j o Zaje iz Ogulina. Njega se je na Fali in okolici vse balo, ker je imel za vsako malenkost takoj nož v rokah. Preteklo nedeljo se je pa domačim fantom posrečilo, da so Zajca v Selnici ob Dravi dobili v roke, da jim je komaj ušel. Takrat je pa Zaje prisegel maščevanje, zaradi sramote. — Sinoči je Zaje zagledal v gostilni na Fali delavca Franca Burjo iz Činžata, ki je bil prejšnjo nedeljo med njegovimi nasprotniki v Selnici. Z Zajcem so bili njegovi štirje tovariši, ki so takoj začeli splošen pretep, pri katerem je izgubil življenje 30 letni posestnik in delavec pri falski elektrarni Jernej Lam-preht. Vračal se je z ženo in otroci iz Maribora in so se spotoma ustavili v gostilni, raVno v nesrečnem času, ko je izbruhnil pretep. Zaje je navalil nanj, četudi ga ni poznal, ga vrgel na tla in ga o-suval, da mu je stri več reber, naikar mu je zasadil nož naravnost v srce, da je bil takoj mrtev. Šele tedaj je Zaje uvidel, da je zaklal popolnoma nedolžnega človeka, pa je nato .planil na Franca Burjo ter tudi njega nevarno obdelal z nožem. Zadal mu je več glo-l^G^h ran v hrbet in v desno roko ter ga zelo hudo ranil, tako da se v 'mariborski bolnišnici, kamor so Burjo prepeljali, boje za njegovo življenje. Po tem dvojnem zločinu so se morilci in pretepači raz-bežali v noč. v demoliranih gostilniških prostorih pa! so o-stale samo njihove žrtve. Bil je res pretresljiv prizor, ko so Lamprehtova žena in njegovi otroci klečali okrog mrtve žrtve ter klicali moža oziroma očeta ter mu skušali pomagati, pa je bib vendar vse zaman. Domačini so hitro poslali po orožnike v Št. Lovrenc na Pohorju, ki so že okrog polnoči prispeli na Falo ter so se takoj podali za zločinci Štiri so že ponoči aretirali, petega- pa so prijeli zjutraj. Franjo Zaje priznava dejanje, pravi pa, da obžaluje, ker je usmrtil nedolžnega človeka. Obenem pa, da mu je žal, da ni smrtno zadel Burje, kateremu je namenil to krvavo maščevanje. -o-- nedeljo so pokopali v Kranjski gori novo žrtev naših lepih planin. Dijak učiteljišča Srdan Svetek-Budinek je o-mahnil s skale, ko je z večjo družbo nabiral planike. Srdan se je povzpel od tovarišev najviše in je hotel odtrgati neko-iko krasnih planik. Ves vesel, da se mu je to posrečilo, je skoraj pozabil, v kako nevarnem položaju je, in hotel je pokazati tovarišem lepe planike. V te'm se je nagnil nekoliko nazaj, toda izgubil je ravnotežje in krik nesrečnega Sr-dana se je čul. Padel je vznak na dve, tri terase, nato pa obležal v produ pod stenami. Tovariši so vsi zbegani pritekli, toda niso mu mogli več pomagati. Takoj so javili žalostno vest v Kranjsko goro, kamor so ga prenesli vsega zasutega v planinskem cvetju. Lice mu je ostalo tako nepoškodovano z angelskim smeh* ljajem, da bi skoraj mislil, da nesrečni Srdan le spi. ■ ~ i -o- Huda nesreča Huda nesreča se je pripetila pri gradnji novega tovarniškega pofelopja v Melju v Mariboru ko je hlapec Anton Ko-letnik, ki je v službi pri prevozniku Veroniku, pripeljal voz opeke v tovarno, so se konji naenkrat splašili in potegnili. Voz je hlapca pritisnil ob steno, ročica pa mu je potegnila z glave lasišče, kakor; da bi ga skalpiralo. ^ Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Mihael Turnšek, prevžitkar iz Gomilskega star 47 let. — V mariborski bolnici je umrl Matej Zorko, bivši trgovec pri Sv. Juriju. — V celjski bolnici je umrla Marija Linhart, učiteljica iz Gradca stara 64 let. Vagon lesa ukradel Orožniki v Račah so zalotili 27 letnega Rudolfa Koražijo, Res čudni ljudje so ti Slovenci in Slovani. Ko vrata v Ameriko odprta, so se praznile kar cele vasi^Vem-ški kraji, kjer je bilo kaj dela, so bili kar natrpani s Slovenci, v Beljaku jih je bilo do pet tisoč, drugje do sto tisoč; po vojski so šle trume na Francosko, v Belgijo . . na vse kraje. Ali res ni bilo kruha doma? In če ga ni bilo. Niti politike ni mogoče kar čez noč izpremeniti. Pravijo, cla je polovica Slovencev v tujini. Zdaj bi šlo vse v Nemčijo, pod Hitlera celo bi vse šlo, ko bi ne bilo nekaj zaprek na meji. Ali res le za kruhom? In kaj lahko še pride? Poglejte med Cehe. Podjetja, ki so bila v čeških rokah, so prešla v nemške, ker so Čehom nastavili nož na vrat; kjer so bili podjetniki Judje, so Nemci za par centov dobili ta podjetja v svoje roke. Kaj šteje češki delavec, ko je podjetnik Nemec? Pa mora celo češki delavec nemškemu de« laveu narediti prostor, in oditi s trebuhom za kruhom in ponižno služiti Nemcu. Namenoma pošiljajo na sto tisoče čeških delavcev v Nemčijo, da jih tako lažje ponemčijo, in jih bodo. In za Slovence in Jugoslovane pridejo lahko prav iste žalostne razmere, isto — suženjstvo, ako — prikorakajo s kljukastim križem, > ' Vse, kar odide je vsaj pri Slovanih izgubljeno. Pet tisoč Slovencev v Beljaku ni štelo niti za deset Slovencev. Nemec pa ima prav vladno in narodno in politično mašino, da niti enega izseljenca ne izgubi. Slovenci nimajo skoroda ničesar, da bi omilili izgube pri izseljenih, le nekaj požrtvovalnh ljud se peha tam okoli "Izseljeniškega Vestnika" in skuša rešiti, kar se rešiti more, in samole opoz&r- a i-i. i i. ,a li. la i-si n sem in vedno takrat, kadar pojde g. Zakrajšek. To bi iz srca priporočala vsakemu, ki namerava v domovino, da z njim potuje. Potem pa, niti predstavljati si ne morete, kako brez zaprek smo bili na železnici. Vedno je prišel že v naprej povedat, kadar je bilo dati potne liste vidirati. Pripravite potne liste (pose,) nam je rekel in vse je bilo v redu. In v Parizu. — Komaj smo pojedli in popili, kar so nam dali za popotnico. — Tako smo jo srečno primahali na našo domačo rodno zemljo. — Kako vse drugače sapa piha. Kar po udih te nekaj spreleti, neka prjjetnost in jezik se ti začne obračati, ali beseda kar ne more na dan. Preveliko je veselje. Samo Jože je vriskal, da je dal duška svoji veseli narajvi, medtefm ko smo drugi kar dih zadrževali. Tako smo bili jirečni, ko smo se Springs tukaj poznani i"°J Mr. Joseph Radovanich, 1 Ave. M. Kakor sporoča svoji«1 pripeljali na Jesenice,kjer nas prijateljem, je tam prav Dogodki i med Slovenci jpo Ameriki 1 Poroka Cleveland, O. — Zadnjo soboto 26. avgusta sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila Miss Josephine De'beljak hčerka Mr. in Mrs. Frank Ds" beljaka s Hale Ave. in John Polanz, z Jennie Ave' Poroka je bila s sv. mašo. Obilo sreče in zadovoljstva! Na zapad So. Chicago, 111. par tedni se je pad in sicer __ Pred podal na 'zf v Colorafl0 iak celo tr>i tisoč dinarjev. Po košnji pojdejo zopet nazaj v Nemčijo. Tudi je povedal, da pravijo, da jih bo vzel Ne-rhec. — Ta fant je torej prišel k meni. Mrs. Lukas, oziroma njen mož mu je preskrbel afidavit in prošnjo,jaz sem' pa preskrbel za rajžo. Tako smo ga po dolgih dveh letih dobili gem- Deset dni je ostal pri meni, nato se je podal na Wil-lard in sem šel še jaz z nj'im. Ko smo prišli na Fairchild, nas je tam že čakal Mr. William Lukas ter nas potegnil z lepo karo do Willarda, kjer so nab že od zunaj pričakovali. Lepo smo se pozdravili in si veliko povedali. Zlasti oni so imeli veliko povedati, kako so začeli pred 30 leti farmati. Sem -si lahko mihlil, da so morali imeti močna srca, daj so zdržali toliko časa. — Drugi dan sem šel obiskat Mrs. Gregorčič, kjer smo bili lepo sprejeti in postrežem z raznimi dobrotami, tudi z onim od Zida. Zvečer smo se podali k Icllvu uuij$u, ua * ! Kako smo se imeli na izletu, katerega nam je priredil g. Zakrajšek in kako je bilo na Bledu na novi maši, katero je daroval č. g. novomašnik Gabrijel Rus iz Clevelanda in katere sta se udeležila tudi njegov oče in mati, ki sta bila potovala med nami, bom pa že o priliki opisala. ■— Pozdrav vsem mojim znancem in prčija,-teljem. K. Triller voljen in se bolje počuti kot doma v South Chicagi. PraVi' da bo tam kakih šest do osejj tednov. — Želimo mu, da , tf' nas m zaP»d se zdrav vrnil med mu ne bilo treba več na zarad|i zdravja. Smrt rojaka TU" Los Angeles, Cailif. —• kaj je umrl vojak George nik, v starosti 66 let. Doma ^ bil iz Ribnice na Pohorju. 11 Štajerskem in je bival ki že skoro 35 let. Zapušča ze" no in sina. Nov priseljenec Cleveland, O. prišel za stalno _ Te dni Je v Ameriko Ve' Frank Kopina. Prišel je 12 :ke vasi pri; Krškem na . stanoval 1} Joe Vene lenjskem in bo svoji materi Mrs Calcutta Ave. Lepo potovanje Chicago, 111. — Metka ^ lo potovanje v Slovenijo s V&] nikom Paris izvrstno. Vo/j1' lepa, hraj želez"10 NENAVADEN ALARM V Bordeauxu je neke noči divjala silna nevihta. Sredi bliskov in gromov pa so se nenadoma oglasile po mestu sirene kot ob napadu sovražnega letalstva. Prebivalstvo, ki je bilo saradi treskanja že itak zelo prikrajšano v spanju, je preblašeno planilo pokonci, na poveljstvo orožništ-va, policije, uredništev listov so deževala telefonska vprašanja, kaj prav za prav je, toda nihče ni vedel pravega odgovora. Tisoči pa so stali po strehah in iskali po nebu, od kod bo prišel tisti sovražnik, ki ga napovedujejo sirene. Slednjič je le prišel pravi odgovor. Strela je udarila v sirenske naprave neke tovarno, sirena jo sama od sebe začela tuliti. Za njo so tudi po vseh drugih obratih odprli sirene in kmalu je bil po mestu po morju je bila prvovrstna. Tudi po do Ljubljane, je bilo lep°-Z istim pairnikom je P®tO)j0 tudi Jožef Hafner iz Sk^, Loke. Vse potrebno za P°,oN j. nje je poskrbel g. L. Zak ^ šek in so mu potniki prav 11 ležnj. Nagrade za vrtove Cleveland, O. — Tuka.l^_ "The Cleveland Press" je ^ pisala nagrade za najlePse tove. Tega kontesta, se je u , ležilo tudi več- naših, in dobili so nagrade slc ujs John Lokar E. 162nd st-;^vifl-Sterle, Dibble A.; Ch.aS. tar, Bona Avo mogel pomagati Gonfali.. ' A,-' ' N-^f 29. augusta 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 -wmmm........................................... DENARNE POŠILJATVE » nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- < j lijo in vse dele sveta po dnev- J » nem kurzu. Prejemniki dobijo j | lenar na dom po pošti. Včeraj , • lo bile naše cene: > [ ZA DINARJE: i ! Za Ž 2.30................ 100 Din J ! Za $ 4.S0____________ 200 Din [I Za $ 6.60................ 300 Din J »j Za $10.25................ 500 Din < [ Za $20.00................10C0 Din J • Za $39.00................2000, Din | ZA LIRE: i »| Za $ 6.30________________ 100 lir !j Za $12.00________________ 200 lir S Za $29.00_______________ 500 lir !; Za $57.00................1000 lir } »! Vse pošiljatve naslovite na: i JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, !; CHICAGO, ILL. i< > \ so zdravniki ugotovili, da mu je kamenje prebilo lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. -o- KRATKE NOVICE Stotisoč ton skalovja so raz-gnali z eno samo m,ino v se-sljanskem kamnolomu. V kamnolomu so izkopali dve skoraj po 20 m dolgi vodoravni luknji in še nekaj metrov globok jašek. Napravili so dve celici za mino, v kateri so naložili 9 ton razstreliva. Mino so pognali v zrak z električnim tokom. Veš tako pridobljen apnenčasti kamen, ki ga bodo še nadalje razdrobili v kamnolomu, bodo prepeljali v beneško industrijsko luko Marghero, kjer ga bodo žgali v apno. * Novi grobovi. V Pod gori pri Gorici je pred kratkim umrla gospa Terezija Klančič vdova po Antonu Klančiču, ki je bil dolga leta župan v Podgori in član goriškega deželnega odbora. Dosegla je visoka starost 80 let. V Gorici pa so pred dnevi umrli upokojeni državni nameščenec Frahce Gorkič v starosti (56 let. posestnik Peter Brajnik, star 50 let, in uradnica Ivana Črnigojeva. * Popolna gimnazija v Postojni. Pred leti so na posebno prizadevanje krajevnih oblasti v Postojni ustanovili nižjo gimnazijo, ki je imela posebno nalogo, širiti italijanski kulturni vpliv po vsej Pivki. Pred kratkim pa je vlada sklenila dopolniti to srednjo šolo, tako da bo Postojna imela že letos popolno gimnazijo. * Zaradi bega čez mejo je bil prijavljen goriškemu sodišču 36 let stari Florjan Lukežič iz Števerjarfa. Ugotovili so, da se je brez potnega lista v bližini Godoyiča nad Idrijo podal čez mejo. Odpravil se je z doma že v preteklem aprilu. Doslej se'še ni v vrnil. * Požar v Mirnu. V hiši Josipa Mozetiča v Mirnu je nastal PRIPRAVE ZA RESEN SLUČAJ srrr. V Londonu so se vršili pred kratkim zračni manevri, pri katerih je bilo udeleženih 1,200 aeroplanov in 20,000 mož. Na sliki se vidi, ko protiaeroplan-ski topovi odbijajo namišljeni zračni napad. požar, ki je uničil del stavbe. Na pomoč so priklicali gasilce iz Gorice, ki jim je uspelo ogenj spočetka lokalizirati, ker je ogražal tudi sosednje h(iše, in končno pogasiti. Gasili so dobre štiri ure. Požar je Mozetiču uničil precej žita in poljsko orodje. Napravil je skoraj za 10.000 lir škode. * Iz Bazovice. 23. julija t. 1. je praznoval v Bazovici 25 letnico nove maše tamošnji župnik Josip Kocjan, ki je prej dolgo let župnikoval v Predlo-ki v Istri. Župnik Kocjan je eden izmed redkih nekdanjih dijakov hrvatske gimnazije v Pazinu, ki je ostal na svojem mestu v Istri. * Aretacija. V Idriji so aretirali 19 letnega Petra Grudna, ki se ni odzval pozivu k naboru. Karabinjerji so ga oddali sod(išču. TO IN ONO IZ DOMOVINE Nevarna nevihta Iz Litije poročajo, da je koncem julija nastala tam okolu huda nevihta, s točo, ki je napravila po vinogradih in nekaterim posestnikom precejšnjo škodo. Še dobro, da so se oblaki s točo ustavili tik pred Primskovim in pred Moravsko goro, kjer so naši največji vinogradi. Gpspodarji pripovedujejo, da bo letos rekordna trgatev, če le ne bo uim. -o- Žrtev ognja Posestniku Ivanu Mravljaku pri Sv. Antonu na Pohorju je zgorela žaga. Ogenj je uničil tudi veliko zalogo desk, tako je škode nad 50.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, ni zna- n0- « .1* ——o-- Elektrika V Dolenjske Toplice so koncem meseca julija dobili elektriko. Ob tej priliki so bili primerni govori in je vladalo veselo razpoloženje med ljudstvom. — Vavta vas in okoliške vasi pa so še v temi. Nesreča kolesarja Pri Vavti vasi pri Novem mestu sta na cesti trčila dva kolesarja drug v drugega. Oba sta bila v silnem diru. Trk je bil tako silen, da sta oba padla po tleh Vendar se je eden takoj pobral, sedel na kolo in se, ne zmeneč za svojega so-ponesrečenca, odpeljal dalje. Domačini so, nezavestnega kolesarja,'ki je bil Josip Gramer, 31 letni posestnikov sin s Poljan pri Črmošnjicah pripeljali v kandijsko bolnico, kjer je drugi dan umrl. Kmalu po pogrebu je prišel v bolnico 34 . letni Franc Griča? iz Gornje Straže, ki je tožil o bolečinah, katere je dobil ko se je v Vavti vasi zaletel vanj neki kolesar in ga podrl na tla. Šele tukaj je Gričar izvedel, da so tega, ki je trčil vanj v Vavti vasi, pokopali. Vino v Dravo Na podlagi analize, ki je izkazala pokvarjenost vina, so oblastva zaplenila 1000 litrov vina, ki bi moralo v Nemčijo. Vseh 1000 litrov s šmarnico pomešanega vina so zlili v Dravo. Nov prosvetni dom Na Vranskem so pred kratkim z velikimi slavnostni proslavili 35 letnico ondotnega Katoliškega prosvetnega društva. Ob tej priliki so tudi slovesno blagoslovili novi dom prosvetnega društva. •-o- Cerkev obnavljajo V Ljubljani so začeli obnavljati notranjščino cerkve sv. Jakoba. Obnovitvena dela vodi slikarski mojster Peter Že-leznik. Cerkev ima znamenite( slike, ki so ob enem velike umetniške vrednosti, zato morajo pri obnovitvi posvečati veliko pažnjo zlasti tem slikam. Ob enem napeljujejo tu» ČISTIMO K ženske in moške klobuke. WM. LEBEN 1904 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Canal 8682. Po naročila pridemo na dom in izgotovljena prinesemo nazaj. PISMA P RIMSKO V SKEG A GOSPODA V. Čadež. m m di elektriko na novo in bo vsa v ceveh in položena v z;id, da bo tako varno pred vsako nesrečo. -o- 'i/SmS Usoden padec S kozolca je padel 53 letni Tomaž Trofenik iz Male Nedelje. Zvečer je šel spat na kozolec v Žalcu, pa je ponoči padel doli in se nevarno pobil, da so 'morali odpeljati v bolnico, v Celje. -o- . Umrla po 13 porodu V mariborski boln'ici je umrla 41 letna Marija Ledenik, rojena Verdonik iz Sv. Križa nad Mariborom. Mlada vdova s 4 otroci se je v drugič poročila in je v drugem zakonu rodila devet otrok, skupno 13, od katerih jih še živi 10, ki objokujejo prerano smrt svoje dobre mamice. -o- Nov dom Gasilci v Lutvercih, blizu Gornje Radgone v Prekmurju, so si pred kratkim sami postavili nov gasilni dom. Zadnjo nedeljo v juliju je bil blagoslovljen in izročen svojemu namenu. Slovesno blagoslovitev cldma je izvršil župnik iz Apač g. Ivan Cilenšek, kumovala je pa Ana Probstova, gostilničar-ka iz Lutvercev. -o- Prijeta tolpa Tolpi, ki je ropala potnike v nočnih vlakih med postajama Mirkovci in Vinkovci, so prišli na sled. V vlaku so orožniki prijeli nevarnega žeparja Ilijo Galoviča 'iz Županje, ki je še z drugima dve'ma žepar-jema organiziral^ prave geng-stersks podvige v nočnih vlakih. Cela tolpa se je vtihotapila na vlak in naglo pregledalo vse vagone, iščoč primerne žrtve, na katero so se spravili. Ob neki taki priliki so bili zasačeni in tako je konec njihovega nepoštenega dela. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspehi KAR BLIŽNJEMU STORIMO IZ LJUBEZNI DO BOGA Ljuba Filomena, da si mi zdrava! Tvojo dopisnico sem prejel. Kar je odloženo, še ni opuščeno. Ce zdaj ni mogoče iti na Bavar sko, bo pa pozneje. Doslej nisem mcgei dobiti duhovnika, ki bi zaporedoma dve nedelji mesto mene opravljal. Mislil sem, da ga v Ljubljani dobim, kadar hočem, in je tudi v Ljubljani več d hovnikov v pokoju, a vsak ima kak tak opravek, da ne more ii. Do nekega sem se obrnil, s katerim sva prav znana — sva bila skupaj V semenišču, pa mora vsak dan imeti sv. mašo pri sv. Jakobu ... (Do tega potovanja ni prišlo, ker H. ni dobiti namestnika.) Bavarska je katoliška dežela, Prusija pa večji del luteranska. Luterani nas ne sovražijo ... in sami pravijo: luteransko je lažje živeti, katoliško pa bolj srečno umreti. Enkrat sem z nekim luteranom skupaj prišel in sem mu dejal. "Ne vem, kako bo kaj za nebesa." Je pa dejal: "Vi pridete gotovo." Sem rekel: "Upam, pa vendar ne vem, se bojim." Je pa dejal: "Jaz jamčim, da pridete v nebesa; v nebesa pridem tudi jaz, vi pa še prej." Luterani pridejo tudi k naši maši in molijo pri maši in pravijo katoliča r.om: le ubogajte, le ubogajte, kar vas duhovniki uče. Ce jih boste ubogali, boste za nebesa še več storili, kakor je treba. Jutri (Prvi del pisma je bil gotovo pisan dva dni prej ko drugi del.) je očetov god, jutri 14 dni bo pa Jernejev. Voščim jima vse dobro za njiju godova. Še bogastvo jima želim, dasi-ravno človek na tem svetu ne potrebuje nič drugega ko živež, obleko, stanovanje, dobro ime, zdravje, pobožno življenje in u-panje v Boga. Ce ima vse to, je orečen, bogastva mu ni treba. Pa jima tudi bogastva želim in to zato, da bi mogla storiti več dobrega. Ce človek ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor samega sebe, mu je tudi bogastvo koristno, če tudi ne potre h »o. Koristno mu je, ker more. z njim več dobrega storiti. Zato si mora človek prizadevati tudi za časno, da bo več dobrega storil. Na Turškem je bil neki revni Turek; je pa rekel svojemu cesarju, ^ci ga je srečal: "Ali je res, kar turško sv. pismo govori, da smo si vsi Tiu'ki bratje med seboj ?" Cesar pravi. "Res." Je pa rekel revni Turek cesarju ; "Daj, ti bogati brat, dar meni revnemu bratu!" Nato mu je cesar dal en turški tolar. Revni Turek je pa rekel: "Ali je ta dar bogatega brata revnemu bratu?" Nato je cesar odvrnil: "Ko bi jaz hotel vsakemu bratu raz deliti svoje premžoenje, da bi vsi enako imeli, bi mi ti moral še nekaj nazaj dati." Mi vsi delamo in želimo, da bi kaj imeli, imeti pa zato želimo, da bi sebi in bližnjemu v potrebi dobro storili iz ljubezni do Boga. Kar bližnjemu storimo iz ljubezni do Boga, to Bog sprejme, kakor da njemu storimo. to želim očetu in Jerneju in Lebi in vam vsem tudi veliko premoženja, če je božja volja. Ce pa ni božja volja, da bi nam Bog veliko premoženja dal, imejmo želje dobro storiti; bo pa tudi želje za dejanja sprejel, če storimo kar moremo. Zato bi rad šel s teboj na Bavarsko, da bi te naučil zdraviti. Z ozdravljanjem boš storila še več dobrega; kakor ko bi denar de-Zdaj dokler tukaj živimo, imamo želje, pa moči ne, dobro storiti, po smrti bodo pa dopolnjene v nebesih vse naše želje, imeli bomo tudi moč storiti dobro, to bo veselje! Tukaj dobro storimo, pa nas stane veliko truda, tam pa bomo storili dobro brez vsega truda; to bo veselje, bomo takorekoč vsemogočni. Le zdravite doma, kolikor morete, da boste imeli več dobrih del. Pomagajte ljudem tudi glede tatov. Pred nekoliko dnevi je bila pri meni žena, ki je rekla, da tistemu vinogradniku ni več vino ukradeno, prej so mu ga pa vsako lelo ukradli. Dejala je žena: "Zdaj mi mož vselej da piti in mi pravi: "Ti ga pij namesto tatu!" Tako sem tudi pri Ljubljani nekomu pomagal, da mu ne kradejo več krompirja na njivi. Tu in tam slišim, da ne pijan-čujejo več . . . Zdravi bodite in Bog vas obvaruj ! 11. 8. 1884. (Brez podpisa.) (Dalje prili.) Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da so nanj na« roče! Listen fo and Advertise over PHIAMS YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tarnoarliza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 530 S. Clark St„ Chicago — Har. 3006 Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. iininiininiiiinniMiiiia M. KLARICH l M STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 S«. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6S09 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave. 'ffiBgVR Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERM "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena g%š\ In stane samo: HP * ■' " W:W Naročila sprejemat ^IjJfP Knjigarna Amerikanski Slovenec......... 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoii NeiSeif^ki kotiček J. M. Trunk. PRVA NEDELJA 'Si li videl človeka, nagle-ga k govorjenju? Pričakuj od ^)ega prej neumnost, kakor Zboljšanje (Preg. 28, 20)". i To ni sodba kakega človeka. iako sodi sam Duh božji, in soclba je popolnoma pravilna, re«nična. Blebetač, ki ne ve, KaJ jezik govori, in bedak, ki nikoli ne misli na poboljšanje, sta si v vsem enaka. Ako pa |)azi Človek, da ve kdaj je r~ba govoriti, in zna toraj tu-molčati, držati svoj jezik v °Plasti, zasluži tako čast in ^znanje, da enako ista božja pesnica zatrjuje o njem: "Tu-1 bedak velja za pametnega, j^dar molči (Preg. 17, 28)". °yek pa, ki se je v zatajevanju in duhovni borbi po-UsPel še višje, na še bolj čed-ttostno stopnjo popolnosti, ta-da s svojim jezikom nikoli lle greši in se z nobeno besedo ne Pregreši, je po sodbi sv. pi-Popolen kristjan, svetnik, m,mm»mmm mmt T atenbah as ZGODOVINSKA POVEST / Spisal Dr. O. Ilaunig " "Predložiti morem," začne Lilienberg ter se globoko prikloni, "Vašemu Veličanstvu moža zaupanja, ki ga poznam že več iet, za katerega zvestobo jamčim, ki ga smatram kot prijatelja, kakor je tudi on sam prijatelj pravice in resnice in zvesto vdan služabnik najvišje cesarske hiše." "In kako je ime temu toliko hvaljenemu," vpraša cesar. "To je," odgovori pl. Lilienberg, "grof Ivan Erazem Tatenbah, renskega poko-Ijenja, sin cesarskega svetnika Gotfrida.'' "Ce se prav spominjam," poseže vmes cesar ter se pogladi z roko čez čelo, "je ta Tatenbah lastnik grada Račje in Fram pri Mariboru. Poklonil se je Nam ob priliki bivanja v tistem mestu ter smo slišali, da se poteguje za višje mesto v državni službi." "Njegovo Veličanstvo ga tedaj že po znate," reče Lilienberg ves presenečen. "Moža sta Nam," pripomni cesar, "priporočila relctor kolegija očetov jezuitov p. Sienten, ki je bil nedavno na Našem dvoru, in tudi namestnik dvornega kanclerja Wiirzburga. Zato hočemo spoznati tega zvestega služabnika Naše hiše, naj se Nam predstavi, kadar pride na Dunaj." "Veličanstvo," odvrne pl. Lilienberg, da tudi drugi možje priporočajo moža, ki ga toliko spoštujem, me potrjuje v mojem prepričanju. Zato si upam zaprositi v vsej ponižnosti, da ga, ker je ravno prišel k jutrišnji slavnosti, takoj predstavim Vašemu Veličanstvu. Pridružil se je namreč deputaciji štajerskih deželnih stanov, ki so došli, da se jutri poklonijo Vašemu Veličanstvu ter izrečejo v vsej vdanosti čestitke zvestih Štajercev." "Dobro," odvrne cesar, "naj se ga Nam predstavi jutri ob priliki avdijence v Našem gradu Laksenburgu." Po teh besedah se dvigne cesar ter stopi proti vratom, a še enkrat se obrne ter reče skoraj oznevoljen: "Mi hočemo, da vlada pravica in milost v Naši državi. Kdor misli, da se kuje zarota zoper Nas, naj to dokaže in tedaj hočemo rabiti meč pravice, ki ga je Nam dal Gospod kot strogi in vedno pravični sodnik. Na same govorice, to še enkrat ponavljam, pa se nobenemu ne sme kriviti las." Knez Vaclav Lobkovic je mislil drugače, nego je mislil njegov visoki gospodar. Poročila, ki jih je dobival iz Carigrada, so zahtevala največjo pozornost. Molče je stopal za svojim gospodom, o katerem je vedel, da ni zaupal svoji lastni moči ter se je vedno bal odgovornosti, da ne bi vsled strogih izvajanj njegovih vladarskih pravic trpel blagor njegove duše. Knez Lobkovic pa ni bil samo mož prev-darka, ampak tudi dejanja in je znal porabiti pravi trenutek, če je bilo treba kaj doseči. , t, • ■ IV. " V LAKSENBURGU. Tu gospoda kralju vsa zavpije: Bog ti slavo hrani večne čase! Svetlim vnukom tvojim dneve srečne! Hrum veseli po dvoranah bije. Levstik. V krasni dvorani cesarskega grada La-ksenburga pri Dunaju je sedel na dan sv. Leopolda 1. 1667 cesar Leopold I. na zlatem prestolu. Nosil je velik plašč, pretkan z zlatimi nitmi, ki je imel tudi na notranji strani vdelano najdražje blago. Ob cesarjevi strani je stal cesarski državni minister Vaclav Evsebij knez Lobkovic. Ob levi strani se je postavil Krištof Abele pl. Lilienburg ter čakal na povelje svojega vladarja. V neki oddaljenosti so se postavili.najplemenitejši dvorjani cesarja, ki so se zbrali v tej uri v dvorani. Bila je to ura kratke avdijence, ki jo je dovolil cesar izjemoma različnim deputacijam, došlim iz raznih pokrajin, da izrazijo na dan cesarjevega godu svoje vdane čestitke. Po deputaciji plemenitašev iz Zgornje Avstrije je prišla Štajerska. Bili so Ivan Friderik baron Tyrudl, Ivan Kašpar pl. Kellersperg, cesarski grajski stotnik v Gradcu Filip grof Brenner, grof Ivan E-razem Tatenbah ter župan graškega mesta Melhior Gelb. Tudi te odposlance je sprejel cesar posebno milostno ter jih odpustil po preteku četrt ure. Na poseben migljaj plemiča Lilienberg sta ostala oba grofa Brenner in Tatenbah v preddvorani, poklicana sta bila še enkrat k cesarju. "Mi smo vas, gospodje," reče cesar prijazno, "še enkrat pozvali k Nam, ker imamo z vami še nekaj posebno zaupnega govoriti." Oba plemenitaša se priklonita globoko in cesar nadaljuje: "Vas grof Brenner, poznamo že dolgo kot Našega vedno zvestega grajskega stotnika mesta Gradca, kateremu tudi čisto mirno prepustimo naše štajersko glavno mesto; Vi pa, grof Tatenbah, ste nam bili posebno v zadnjem času od več spoštovanih oseb tako toplo priporočeni, da vas ravno tako smatramo kot enega naj-zvestejših plemenitašev Naše države in tako mislimo dati vama poseben dokaz Naše cesarske milosti in Našega posebnega zaupanja, da vaju določimo kot previdne in tajne čuvaje v štajerski deželi, kjer hočejo, kakor se je Nam poročalo, nasprotniki Naše vlade iz Ogrske in Hrvatske po veleizdajniškem načrtu zanetiti upor." Cesar je prekinil svoj govor, gledal obema grofoma v obraz, na katerih se je bralo, da so napravile besede različen utis. Dočim je kazal grof Brenner presenečenje in osupljenost, je zaigral okoli usten grofa Tatenbaha rahel smehljaj, kakor bi bil v zadregi in njegov obraz je postal bled. Cesar je to opazil in ga pogledal pozorno. Grof Tatenbah najde hitro mir in samozavest, se globoko prikloni ter reče: "Veličanstvo, ako bi ne slišal besed o veleizdajalskih načrtih sovražnikov, ki hočejo razširiti zaroto celo po Štajerskem, iz usta Njegovega Veličanstva, bi jih moral na vsak način zavreči, ker le blaznost in predrznost bi mogli roditi take načrte. Ker pa ima Njegovo Veličanstvo zanesljiva poročila, moram le zagotoviti, da se čuti grof Tatenbah neskončno počaščenega in odlikovanega radi premilostljivega zaupanja prevzvišenega cesarja in gospoda. (Dalje prih.) VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Zaradi slinavke in parkljevke so oblasti v nekaterih okuženih farah odredile, da ostanejo do nadaljnjega cerkve zaprte. Med drugim je prepovedan dostop v cerkev v Svečah in v Slovenjem Plajberku. Ni izključeno, da bodo sledile še nadaljnje odredbe. Drugi javni prostori, kakor so gostilne, pa zaenkrat še niso uradno zaprti. V Dobu pri Pliberku je ob mogočni udeležbi faranov obhajal svojo novo mašo slovenski novomašnik g. Mesner. Med sv. mašo je pela vsa cerkev v ubranem ljudskem petju, kar je dalo slovesnosti prav poseben značaj domačnosti in povezanosti ljudstva s slovenskim duhovnikom. Po šematizmu krške škofije, ki je pred kratkim izšel, posnemamo, da je na Koroškem (skupno 374.561 katoličanov, 28.074 protestantov in 4622 oseb brez veroizpovedi. Iz Drave so potegnili pri Ti-n j ah slabo oblečenega moškega v starosti do 45 let. Utopljenca je voda skrivala cele tri tedne. Doslej niso mogli dognati njegovega imena in so truplo pokopali na tinjskem pokopališču. Po najnovejših podatkih je na Koroškem skupno 27.000 radijskih naročnikov, v vsej Avstriji pa 776.000. Slinavka se je pojavila tudi v okolici Škofič, zato so oblasti odredile, da se zapre tudi škofička cerkev. Na Koroškem je zaenkrat po živinski kugi okuženih 27 kmetij in pet planin. V Žitari vasi so izkopali truplo delavčeve žene Katarine Jernej, ker so se širile govorice,da je bila žena zastrupljena. Zdravniška preiskava po ekshumaciji pa je ugotovila, da so bile govorice neosno-vane in da je bilo vsako sum-ničenje brez podlage. V Gorjah je umrl 79 letni Rutnik. Bil je marljiv gospodar, ki je z zgledno pridnostjo slovenskega kmeta priboril sebi in svojim potomcem lep kmečki dom. -o-- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina 1 I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poslcusite In prepričajte sel > 1849 West CermaE Road, $L CHICAGO, ILLINOIS MOLITVENIKI ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Kaclar naročate molit v enike, vedno omenite, kakšno vezavo želite in pa točno ime molitvenika. Z večjim tiskom so tiskani samo tisti mo-litveniki, pri katerih je to omenjeno. Drugih se ne dobi v posebnem večjem tisku. . > SLOVENSKI MOLITVENIKI: praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem masne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ----------------------------------------------------- 85c Lepo vezan, zlata obreza _________________________________________________________________$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza------------------------------------ 75c Zlata obreza ...................................-------------------------------------------------51-00 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...................................................................................... NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ...................-......................................................... 95c Lepša vezava, zlata obreza ...............................—.......-...................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza..............-................-............................$1.50 Rdeča obreza ....................................-.......'....................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stan? .................................-------------------------------------------------$1.50 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza..........................................-.................................. 75c Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčrie platnice, zlata obreza---------------$1.25 Umetno usnje, zlata obreza..............................................................$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo-----------------------------------------$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudtfča obreza.................. 85c Zlata obreza __________________________________________________________________________$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepnt> bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ___________________________________________________________________________________$1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike--------------------------15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana.................................................................................. 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ......................................................-.................. 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza..................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza....................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza...............................-...................$2.50 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza _______________________________________________________________ 50e Boljše vezane, zlata obreza_________________________________________________________$1.50 Fino vezane, zlata obreza______________________________________________________________$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani, trdno vezan............................................................................$2.50 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan..................................................................................$2.75 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois r" "" * IVERI. Silno občutljiva roba pa je postal zdaj — antisemitizem. Bodi previden. Ako omeniš, da je bil Marks Jud, si že v grdem antisemitizmu, in še hujši antisemit bi bil, ako bi povedal, da je znani Harry Bridges Jud, ali Judinja Odvetnica Carol King, ki ga zagovarja. Baje res zadostuje za antisemitizem že judovska narodnost, in to celo tam,kjer so drugače silno hudi na antise-mite, ako ji'm kaže. General Krivitzky hudo kuri stalinov-cem za hrbtom, kakor veste. Pa udarijo komunisti sami tega nadležnega Krivitzkyja s tem, da ga pokazujejo kot — Juda. Sni o k Ginsberg je, pravijo, iin celo iz Galicije ali Avstrije, in že radi tega, da je Jud, je najmanj sumljiv in še veliko več.- Prav ti naši komunisti so mene grešnika opominjali solzavih oči, da bi bil lahko frdaman, ker setoi antisemit, in isti komunisti operirajo zdaj z najhujšim in najmanj opravičenem, pač rasnem antisemitizmom, ker jim Jud Ginsberg kuri za hrbti, pa nočejo nekaj slišati o tem, ali morda prav ta Jud nima morda prav, ko kuri in stoka stalinovce pod nos. Neki ljudje imajo same sebe za prave svetnike, druge pa za prave peklenščke. Oderwos. * Naši slovenski "kntropolo- gi" preiskujejo in prepisujejo zdaj prav pridno nekaj o — preteklosti človeštva. Sajj veste, kaj najdejo, ko ničesar ne preiskujejo, in kaj najdejo, ko prepisujejo. Vse polno je opica—človekov. Pravijo, pa: če je, pa je. In tako se celo jaz z njimi strinjam, ako je, ker bi pač ne moglo biti drugače. Kaj bi se kavsali, ako tudi še nekaj upanja, in tu prihaja celo naša Amerika n® dan. Bomo videli. O Roosevel-tu sodi pohvalno. Pa se oz*e tud! malo še po ostalem svetu, ker razvalin danes še ni. ® Chamberlainu slabo sodi, Slo* vani mu v marsičem lahko P1'1" trdijo. Hitler mu je "an qualified horror — nepriiner' na groza," kar je, Mussolini J® "vain, rhetorical and immen' sely energetic — šemast, ra gobcuje. .odločen pa tudi" k** je prav enako kakor Hiti®1' Statin je Wellsu, se zdi, hud° pri srcu. Wells je pokazal to že prej. Sicer meni, da "as n° of overwhelming intelligence —nima preveč soli v glavl> ampak sodi dalje, da je "'l0' nest, strong and human —P0' šten, odločen — človeški." *. je pač človeška sodba, in k sreči ne bo obveljala za k011' čno, ker bo še nekdo drug s0' dil. Morda je Stalin res ^ pošten, subjektivno pošten P*1 novem redu; da, je strog, 0 ločen, o tem nitii kak člove« ne more podvomiti, ampak sto "human,' da bi bil človeški, nak.kri in toliko krvi Pre' več upije. Lah pravi: "Qui vivra, Vve.' dra — videl boš, ako do*1' dO' . ta viš.." Tudi po Wellsu je zdaj ta homo salpiens razumni č lovek slabo fur' lahko bo zafural celo v valine, ampak na vozu sedi al raZ" Š« nekdo drug, katerega P Wells in z njim naši doma^ antropologi ne vjdijo, in Pr' ta drži vajeti v rokah, ne m« da le ta ali druga človes« reva, naj bo potem že berlain, Hitler, Musso ali °c Stalin. Nic bat. pravi Ceh. AVSTRALIJA BO POMAGALA ANGLIJI pri Sydney, Avstralija. - ^ je"? Tu pa je pes pokopan. Ne zborovanju avstralskega gre za zdaj za to. Isti slovenski? antropologi vihajo nosove, ker se vrstno človek označuje kot "homo sapiens — razumen človek." Pravijo in vihajo nosove, da je to gola ošabnost in še pleharija, ker baje za tisto "razumnostjo" ni ničesar. Glava hudo po-koncu, v glavi pa slama, kakor kaka moderna punca na ulici, ki je vsa pomalana, pa še srajce ni. Nič na tem. Ampak znani (?) H. G. Wells, katerega isti slovenski preiskovalci človeške preteklosti hudo pošacajo, je spisal prav tedni knjigo in ji dal naslov "Tke Fate of Homosa-piens." Morda je tudi le hotel zavihati nos? Bomo videli? ko ' idimo, kaj je v knjigi. Vsaj nekaj pa vidlim že danes. Malo ga je strah, da človeštvo, "ki se je pričelo v jami (saj razumete. . .) utegne končati v razvalinah sluma, prepojenega z bolezni*." To bi bil res neslaven konec — razumnega človeka. Sicer ima pa Wells nega kabineta je min. P*"® sednik Menzies v sredo oW vil," da Anglija lahko rac^. na popolno podporo od str Avstralije v slučaju vojne- POSLUŠAJTE . vsako nedeljo prvo in starejšo jugoslovansko dio uro od 9. do 10. ure poldne na WGES postal 1,360 kilocycles. NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. ' * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugosl« 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Consulate General of Jugoslav" 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. 'ŽIVI IZVIRI J m t0& je krasna knjiga, ki govori o trdn Brjanov. Zanimiva povest, ki more v ^ ga zanimati. Spisal jo je znani slo pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knJ "Na krvavih poljanah". ei" fin1 Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na ^ knjižnem papirju, platnice klasično m° no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNI*0 $2.00 , > Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1649 W. Cermak Rd. -:- Chicago, lUin°iS