Poitnma platana v gotovini Stev. 234 V Ljubljani, sobota 12. oktobra 1940 Cena Mn V- Leto V Turčija in dogodki v Romuniji Uradne izjave o tem, da Turčija ne bo pustila prodiranja čez svoje ozemlje, Nemci nimajo svoje vojske v Bolgariji Ankara, 12. oktobra, o. (United Press.) Turške radijske postaje so snoči med političnimi vestmi prvič pojasnile tudi stališče Turčije do sedanjih dogodkov v Romuniji. To stališče se glasi: Če naj pomeni prihod nemške vojske v Romunijo začetek prodiranja čez Balkan proti angleškim posestim na Bližnjem vzhodu, to se pravi skozi Turčijo in Sirijo proti Egiptu, potem je treba opozoriti, da je ta pot zavarovana z dvema milijonoma turških bajonetov. Ker je bila ta vest oddana med večernimi vojaškimi poročili, jo je treba tudi smatrati kot prvi javni izraz stališča turške vojske. Sicer so v turških uradnih krogih zelo molčeči glede tega vprašanja in pravijo samo, da je treba čakati, kaj bosta prinesla naslednja tedna: ali nenaden zaplet Turčije in Rusije v sedanjo vojno, ali bo pa ostalo pri starem. Po turški sodbi bi za prihod nemške vojske v Romunijo bili dani trije razlogi: 1. Potreba, da se zavarujejo romunski petrolejski predeli pred možnim napadom iz soseščine, ali od angleških letalskih sil. 2. S tem dejanjem si hoče Nemčija ustvariti Oporišče za nadaljnje prodiranje proti angleškemu “ližnjemu vzhodu in priti po tej strani do Egipta. 3. Nemčija hoče pomagati pri italijanski zasedbi Egipta s tem, da bi čez Bolgarijo zasedla Grčijo. Berlin, 12. oktobra. (DNB.) Z nemške strani uradno zanikujejo poročila o dozdevnem bivanju nemških čet v Bolgariji, katera širita angleški tisk in propaganda. V berlinskih političnih krogih poudarjajo, da se prav v sedanjem trenutku na evropskem jugovzhodu širi angleška propaganda z namenom, da bi vznemirila narode tega dela Evrope pri njihovem mirnem delu in da bi preprečila obnovitev, ki je pri nekaterih teh narodih v teku. Vest o dozdevnem bivanju nemških čet v Bolgariji spada v okvir britanske vojne propagande, razen, če v Londonu ne smatrajo navzočnosti nemških filmskih operaterjev v južni Dobrudži, ki slikajo od bolgarske vojske zasedene kraje, za vojaško ogrožanje angleških želja. Bukarešta, 12. oktobra, m. »Europa Press« poroča: Turški poslanik v Bukarešti je posredoval pri romunskem predsedniku vlade ter sporočil, da Romunija ne izpolnjuje svojih obveznosti glede dobav petroleja Turčiji. Poslanik je naredil ta korak po včerajšnjem sklepu romunske vlade, ki je prepovedala nadaljnji izvoz petroleja v Turčijo in Grčijo. Istočasno je turški poslanik tudi sporočil romunski vladi, da je bila Turčija prisiljena izdati podobne ukrepe in ustaviti izvoz bombaža v Romunijo potom kliringa. Romunija bo v bodoče lahko kupovala bombaž iz Turčije le, če ga bo takoj plačala v dolarjih. Grčija vztraja pri prijateljstvu z Anglijo Ure.evanje grških meja. Protest v Romuniji zaradi petroleja Atene, 12. oktobra, o. United Press poroča: Obisk grškega vojaškega odposlanstva v Berlinu je bil včeraj odpovedan. Grške oblasti o odpovedi obiska ne dajejo pojasnil. Grčija z vso pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov v južnovzhodni Evropi, hkratu pa naglo utrjuje meje. Navzlic povečanemu pritisku se zdi, da Grčija ne misli odnehati od svojega prijateljstva z Anglijo- Grški trgovci s petrolejem so poslali romunski vladi protest, v katerem zahtevajo, naj omili prepoved o izvozu petroleja v Grčijo, ker je grško pomorstvo navezano skoraj izključno na romunsko gorivo. Bukarešta, 11. oktobra. Rador. Romunska vlada je dala petrolejskim podjetjem navodila, po katerih pošiljanje petroleja iz Romunije v Grčijo in Turčijo ne sme presegati obsega v mirni dobi. Ugotovljeno je bilo namreč, da so v zadnjih mesecih v Grčijo in Turčijo pošiljali mnogo več petroleja, kakor pa odgovarja normalni porabi v obeh državah. Še več, nakupi od strani grških in turških tvrdk so znašali večkratno količino porabe petroleja v mirni dobi. Višek spora med Anglijo in Romunijo Angleški državljani zapuščajo Romunijo Bukarešta, 12. oktobra. United Press: Angleški poslanik Hoare je pri zadnjem posvetu opozoril voditelja romunske države Antonesca, da so odnošaji med Romunijo in Anglijo dosegli kritično točko, zaradi prihajanja nemške vojske v Ro- Romunija prosi Nemčijo in Italijo pomoči proti madžarskim nasiljem Bukarešta, 11. okt. Rador: Predsednik romunskega odposlanstva v Budimpešti je izročil snoči spomenico svoje vlade predsedniku madžarske delegacije. Spomenica poudarja, da je romunska vlada sklenila, da bo začela izvajati določbe dunajske razsodbe in neposredna pogajanja z madžarsko vlado, da bi tako našla rešitev za pereča vl>rašanja med obema državama. V ta namen je Poslala v Budimpešto posebno zastopstvo. Madžarsko zastopstvo pa je odlašalo s podajanji. Po sporočilu zunanjega ministra grofa Czakyja, po katerem se mora izvajanje zunanjega sporazuma ®ed obema državama smatrati za nekaj nemo-Ročega glede na današnje napeto stanje, je bila rešitev vprašanja o romunski manjšini od madžarske strani končno zavrnjena. Z romunske strani protestirajo proti imenovanju komisarjev pri Vseh trgovskih in industrijskih podjetjih v zasebnem področju, ker ta ukrep ol>soja na propad Vsa ta podjetja. Medtem pa se je — pravi spomenica — začela v o*dstopljenih krajih splošna akcija proti romunskemu prebivalstvu. Z Romuni začeli nečloveško postopati, jih v trumah pobijati itd. Pritožbe romunske vlade glede tega so ostale brez uspeha. Položaj je postal nevzdržen. Romunska vlada še dalje zahteva ustanovitev mešane komisije, ki naj bi na kraju samem proučila posamezne primere ter skušala zboljšati položaj prebivalstva. Romunska vlada je pripravljena dovoliti tudi vrnitev Madžarov, o katerih trdijo, da so jih pregnali. Madžarske oblasti ravnajo z Romuni kot z brezpravnimi ljudmi. Poudarja tudi, da romunska vlada ni dovolila preganjanja Madžarov, ki so sami od sebe izrazili željo, da bi se radi preselili v odstopljene kraje. Na poti do meje jim ni delala nobenih težav in je z njimi ravnala človeško. Temu nasproti pa so Madžari 7. Romuni ravnali kar najkruteje in najbolj nečloveško. Z ozirom na dejstva, ki so podana v spomenici, je romunska vlada prisiljena poslužiti se sklepov dunajske razsodbe in zaprositi pri nemški in italijaski vladi, naj posredujeta zaradi rešitve položaja romunskega prebivalstva v onih krajah, ki go bili pi/iključeni Madžarski, da bi Madžarska takoj in v polni meri izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela z dunajsko razsodbo. Nemški bombni poleti nad London in nad Anglijo nemsti *.11- oktobra. (DNB.) Vrhovno poveljstvo London poroča včeraj: Tudi včeraj je bil številne cili napadov. Videti so bile mnogo- ških bojnih ‘JL’veliki ^žari 'Oddelki nem- važne vojaške owJj0m^nliral1 ‘2?1 I L,J'erP00’11 nacije in so izbruhnili »T i - i | K bregovih reke Mersev v ai" bile z uspehom napadeni Aten^^naprave to-važna ^r^šča za nabavo potrebščin. Bombe, ki so p“ad|e Tvažna srSa letališča na zah^ni .n južni balj ^ • in ki so jih med nizkim letečem vrgli nemški letalci, so uničile hangarje m vojašnice. Požari so uničevalno delo izpopolnili. Pomorsko topništvo ie spet obstreljevalo Dover. Zadete so bile ladie zasidrane v pristanišču, naprave pri vhodu v pristanišče in drugi važni cilji v mestu. Sovražnik ni čez dan pokazal nobene napadalne delavnosti. Ko se je spustila noč, se je nekaj sovražnih letal pokazalo nad Srednjo Nemčijo, Bombe, lei so jih tani vrgla, niso povzročile večje škode. V zahodni in severozahodni Nemčiji je bil izveden napad na več mest in tovarn, ni pa bila prizadejana škoda, ki bi bila v vojaškem oziru v a/na. Britanske bombe so padale na stanovanjske hiše in delavske kolonije. Skupne sovražnikove izgube so včeraj znašale 12 letal, od katerih je eno sestrelila protiletalska artilerija, štiri nemška letala se niso vrnila. London, 12. oktobra, o. Snočnji napad na London in druga angleška mesta je bil le v prvi polovici noči. V glavnem so nemška letala izvedla napade na London in njegovo okolico, na mesta v jugovzhodni Angliji, pokrajini Walles, Škotski in Vojaški poveljniki iz držav Srednje in Južne Amerike so včeraj obiskali Newyork ter svetovno razstavo, kjer jim je župan La Ouaria priredil kosilo 1 severovzhodni Angliji. V Londonu je bilo zadetih več hiš, trg;ovin in industrijskih podjetij. Tvarna škoda ni velika, pač pa je več smrtnih žrtev. V vseh drugih mestih so povzročili manjšo škodo, o številu smrtnih žrtev pa do sedaj še ni podrobjneših poročil. Pri včerajšnjih dnevnih napadih na angleška mesta in London, do katerega se pa Nemcem ni posrečilo prileteti, ker jih je zavrnila protiletalska obramba in lovska letala, so Angleži setrelili 8 nemških letal. Sami so izgubili 9 lovskih letal, 6 pilotov pa je bilo rešenih. munijo in zaradi slabega ravnanja z angleškimi državljani. Poslanik je dobil odgovor, da je bil sporazum o prihodu nemških čet sklenjen pred nastopom nove vlade. Bukarešta, 12. oktobra. Reuter. Vsem angleškim državljanom, ki so pripravljeni zapustiti Romunijo, je bilo nasvetovano, da naj to takoj store. Nekateri angleški državljani bodo zapustili Romunijo že danes ali jutri. Velika večina se bo vkrcala na parnik, ki bo v ponedeljek odplul iz G&nstance v Carigrad. Osebje angleškega poslaništva v Bukarešti bodo zmanjšali, vendar pa še ne more biti govora o odhodu angleškega diplomatskega zastopstva iz Romunije. Bukarešta, 12. oktobra, o. Reuter poroča: Včeraj je 150 letal z nemškimi in romunskimi znamenji letelo nad romunsko prestolnico. Nemški častniki in letalci so napolnili vse bu-kareštanske hotele. Na angleškem poslaništvu že pripravljajo prtljago za odhod. Poročila o letalskih izgubah r Včerajšnje nemško poročilo; 12 angleških letal sestreljenih, 4 nemška letala se niso vrnila. Današnje nemško poročilo: lil angleških letal zbitih, 1 nemško pogrešano. Današnje angleško poročilo: 8 nemških bombnikov uničenih. !) angleških letal izgubljenih, B angleških pilotov rešenih. Popravilo volne škode v Franciji Vichy, 11. oktobra. Havas. Francoski državni tajnik ministrstva za promet je jx>dal izjavo o bližnjih velikih javnih delih, v kateri je podčrtal, da je Francija po letu 1018 dvanajst let popravljala škodo, ki jo je svetovna vojna prizadejala Franciji. Obnova sedanje Francije pa bo izvedena v dveh rokih, da bo v krajšem času. V tej vojni je bilo razrušenih nad 2500 prometnih stavb. Med temi pa je bilo 1000 poslopij ali naprav zelo obsežnih. Za zgraditev in popravilo mostov bo potrebnih 4 milijarde frankov, za obnovo raznih krajev in za uvedbo rečne plovbe pa bo potrebna ena milijarda frankov. Popravila na glavnih cestah bodo začeli izvajati takoj. Napad angleških vojnih ladij na francosko luko Cherbourg Zaradi slabega vremena nocoj Angleii niso prileteli nad Nemčijo London, 12. oktobra, o. Nocoj angleška letala niso izvedla nobenih napadov na Nemčijo zaradi slabega vremena. V pretekli noči so angleška letala bombardiiala nemška mesta, mornariška oj>o-rišča ter mesta v zasedenem ozemlju. V Hamburgu jo bil eden najhujših dosedanjih napadov. V Wilhelmshafenu je trajal najiad dve uri in pol. k”?*** 8 letala so bombardirala tudi železniška križišča v llammu, Soestu in Gelsenkirchenu. Vodna letala pa BO bombardirala Cherbourg, Bou-logne, Le Itavre In Brest. Pri vseh teh napadih, kakor j>oroča agencija Beuter, je bila povzročena ogromna Skoda. V celoti so bili bombardirani naslednji nemški kraji: Hamburg, Reichsholz, Gelsenkrichen, Ki)ln, Calais, Boulogne, Brost, Amsterdam, Sttst, Oberhausen, Hamm, Hannover, Magdeburg, Leu-na, Wilhel'nshafen, Kiel, Le llavre, Vliessingon, letališča pri Klopenburgu v bližini Bremena, Ost- heim na Bavarskem in -nekatera druga mesta. Vsi britanski bombniki so se vrnili nepoškodovani. V noči od četrtka na petek je angleška vojna mornarica obstreljevala pristanišče Cherbourg. Ogledniško letalo je odkrilo v Cherbourgu zbirališče nemških vojnih ladij in zbiranje čet. Tudi letalstvo je pri tem napadu sodelovalo. Letalsko ministrstvo poroča, da so njihovi streli zadeli cilje in povzročili velike požare, ki jih je bilo videti z vojnih ladij Jo 70 km daleč od pristanišča. Sovražnik angleške vojne mornarice pri teh operacijah ni motil, pri odhodu so le obrežne baterije obstreljevale mornarico. Nobena angleška edinica ni bila zadeta. Pri vseh teh operacijah 90 Angleži sestrelili dve nemški lovski letali, medtem ko angleška letala niso trpela nobene škode. Berlin, 12 oktobra. V petek dopoldne so se angloške težke križarke bližale Cherbourgu. Sli- .. ;;v; ■ Vesti 12. oktobra Nemški zunanji minsitev Ribbentrop je včeraj sprejel italijanskega ministra za devizno gospodarstvo Ricciardija. Ameriški poslanik v Siamu je imel razgovor s siamskim zunanjim ministrom in mu sporočil, da bodo Združene države ustavile pošiljanje slehernega orožja v Siam, če bo ta država še naprej vzdrževala svoje zahteve po odstopitvi nekaiterih predelov francoske In-dokine. Kaže, da je siamska vlada že odnehala. Sovjeti so uvedli splošno vojaško dolžnost tudi v zasedeni Poljski. Ta ukrep je v zvezi z vse naglejšimi vojnimi pripravami edine zaščit-niee miru, za katero se bodo morali boriti tudi podjarmljeni mali narodi. Zanimivo pri uredbi je pa dejstvo, da ostajajo poljski vojaki v domačih garnizijah in jih ne pošiljajo v Rusijo. London je imel včeraj 200. letalski alarm od začetka sedanje vojne. Pri včerajšnjih napadih je bila poškodovana canterbctrryjska stolnica, sedež poglavarjev angleške protestantovske cerkve. Dejstvo, da sta bili v zadnjih dneh z bombami zadeti največji svetišči katoliške in protestantske Cerkve v Angliji, je vzbudilo jao vsem Angleškem silovit vtis, katerega angleška propaganda močno izkorišča. Belgijske radijske postaje 60 dale prebivalstvu opozorilo, naj preneha s tihim odporom proti nemškim zasedbenim oblastem in naj se nikar ne spušča v taka sabotažna dejanja, ker bo to prineslo resne posledici. Norveški vseučiliški študentje so v zadnjih dneh priredili demonstracije, zlasti v prestolnici v Oslu proti novi vladi. Zaradi tega so dobili opomin, da bodo vse visoke šole zaprte za leto dni, če bi se demonstracije ponovile. Nemški begunci iz Besarabije pripovedujejo, da so boljševiki ob svojem prihodu najprej pobrali in kdo ve kam odj>eljali krajevne komunistične agitatorje, najbrž zato, da bi jim ne bilo treba dajati pričakovanih nagrad za njihovo uspešno pripravljanje rdečega raja. Ta lahko služi za opoporilen zgled vnetim prijateljem Rusije pri nas, zlasti tistim, ki pošiljajo vdanostne izjave in umetniška dela sovjetskemu poslaniku v Belgrad ... Turske pomorske paivole so opazile v Črnem morju štiri nemške podmornice, poroča londonski radio. Bivši predsednik angleške vlade in konservativne stranke Chamberlain, je snoči imel po radiu poslovilni govor. Dejal je, da so nad ! omikano Človeštvo vedno prihajali hudi časi in hudi dogodki, proti kakršnim se zdaj bori Anglija. Čeprav je Anglija sama, je ne bo nihče mogel podjarmiti. Japonski cesar Hirohito je včeraj prisostvoval paradi čez sto vojnih ladij pred Jokohamo. Parada je bila prirejena v pravoslavo 2600 letnice jajx>nskega cesarstva. Sovjetsko vojno poveljstvo je za nedoločen čas podaljšalo vojaške vaje po južnozahodni Rusiji, zlasti okoli Odese in drugih pristanišč ob Črnem morju, ki morajo odslej biti vsako noč zatemnjena. Madžarsko in nemško gospodarsko zastopstvo sta sklenila sporazum o medsebojni izmenjavi praktičnih skušenj za pridelovanje oljnih rastlin, zdravilnih zelišč in za pospeševanje živinoreje. S tem se bo madžarsko kmečko gospodarstvo močno prilagodilo potrebam jiemškega gospodarstva. Ugodni berlinski dnevnik »Borsenzeitung« znova znova napada švedski tisk, češ da vse bolj odkrito kaže svojo mržnjo proti Nemčiji. List opozarja Švede, naj s tem pisanjem ne rušijo dobrega raizmerja, ki jo dozdaj vladalo med obema državama. Nemškemu gospodarskemu zastopstvu, ki je sodelovalo pri pogajanjih v Belgradu, so včeraj priredili pojedino v vinogradu znanega bel-grajskega gospodarstvenika Živkoviča. Gostje so bili zelo zadovoljni s pozornostjo in očarani nad našo gostoljubnostjo. Nemški komisar za zasedeno Norveško je Izdal uredbo o odpustu in premestitvah norveškega uradništva. Po tej uredbi bodo premeščeni ali odpuščeni vsi uradniki, ki ne marajo sodelovati z nemškimi oblastmi. Italijanske pomorske oblasti zanikujejo angleško poročilo, da bi bile avstralske pomorske enote potopile tri italijanske podmornice in eno križarko. Nemška letala so pr e včerajšnjim vrgla na London 250.000 kg bomb, angleška pa na Berlin samo 30.000 kg, kar jasno dokazuje premoč nemškega letalstva, pravi neko nemško uradno jx>ročilo. Anglija in Fvancija sta se z napovedjo vojne lani sami obsodili na poraz, ker jima je to pot manjkala Italija. Zakaj Italija je leta 1918. omogočila zmago z bitko pri Vittoriu Venetu, v trenutku, ko so Angleži že mislili skleniti ločen mir z Nemčijo. Zdaj je Italija zaveznica Nemčije. Nadaljevanje angleškega odpora bo samo pripomoglo k zmagi Italije in Nemčije, pravi italijanska agencija Stefani v poročilu o vojnem položaju v začetku petega Francoski poljedelski minister Caziot je hnel po radiu govor, v katerem je dejal, da je preskrba Francije z živežem vedno težavnejša, ker ni nobenega dovoza od zunaj. * ^ ' t čen poskus so napravile tudi ponoči. Namen angleških pomorskih sil je bil, da bi lx>mbardirale Čherboug. Ker je streljanje ponoči brez žarometov težko, je bilo zadetih le malo poslopij v Cherbourgu. Nemške obrežne baterije so izstrelile nekaj strelov v smeri proti angleškim vojnim ladjam. Angleške ladje so se takoj umaknile. Agencija Reuter je to dejanje angleških vojnih ladij opisala kot pomembno vojno dejanje. Z nemške merodajne strani pa med tem izjavljajo, da se ta akcija ni posrečila in da ni bila prizadejana nobena škoda vojaškega značaja pristanišču Cherbourg. Prvo vseučilišče so v Ljubljani ustanovili jezuiti Prosvetni večer ob 400 letnici Jezuitskega reda Ljubljana, 12, okt. Ob priliki 400 letnice jezuitskega reda je na snočnjem prosvetnem večeru predaval g. p. Bogumil Remec, ki je uvodoma opisal življenje ustanovitelja reda sv. Ignacija Lojolskega. Nato pa je g. predavatelj prešel na delo jezuitskega delovanja na Slovenskem, kjer je v Ljubljani škof Tkalec skušal privabiti jezuite v deželo in poslal v rimski zavod »Collegium Germanieum« več Slovencev. Leta 1597 so jezuiti pri sv. Jakobu odprli dva pripravljalna razreda gimnazije. Prvo pridigo so imeii na prvo postno nedeljo leta 1597, prvo adventno nedeljo pa so začeli razlagati Krščanski nauk v slovenskem jeziku. Dočim je bilo podeželsko ljudstvo jezuitov veselo, jih sovražni jim protestantje niso bili veseli. Ko je postal ljubljanski škof Tomaž Hren, se je začela protireformacija. Pri tem delu so škofu Hrenu pomagali zlasti jezuiti. Leta 1613 je Hren blagoslovil temeljni kamen za nova poslopja za kolegij in leta 1691 je cerkev sv. Jakoba dobila obliko, kakršno ima še danes. V njej je leta 1732 izklesal Robba čudoviti baročni oltar. Jezuitska gimnazija se je lepo razvijala. Iz jezuitske gimnazije je polagoma postalo prvo slovensko vseučilišče in leta 1701 je bil prvi triletni modroslovni tečaj dopolnjen. Z otvoritvijo Akademije je ljub- ljanska jezuitska šola dosegla višek. V Maribor so prišli prvi jezuitje 1757 in naslednje leto so odprli gimnazijo. Po ukinitvi so se jezuiti vrnili na Slovensko po letu 1643, Poleg dela v svoji šoli so se posvetili poglobitvi Krščanskega nauka med ljudstvom ter širjenju evharistične vzgoje s slovesnimi skupnimi svetimi obhajili. Z ljudskimi misijoni so iztrebili z dežele zadnje ostanke krivoverstva. Zaradi potresa so stari kolegij podrli in znameniti učenjak o. Gabrijel Gruber je z vladnim dovoljenjem sezidal novo palačo. Leta 1:68 je prevzel na ljubljanski akademiji novo stolico za mehaniko in poučeval obrtnike. Palačo si je preuredil v znanstvene namena V njej si je naredil zvezdarno in kabmet za mehanične in hidravlične študije. Po ukinitvi jezuitskega reda do leta 1814, ko je bil red spet obnovljen, je mnogo jezuitov delovalo kot bogoslovni profesorji. Delovanje jezuitov med nami je zapustilo svoj pečat in so mnogo pripomogli k našemu duhovnemu, narodnemu in kulturnemu življenju. Predavanje so spremljale skioptične slike in se je zbralo precej občinstva. Za uvod je zapel dijaški zbor: »Zmagala je«, nato pa je sledila recitacija: »Marija ob poti«. Ljubljanski občinski svet je zasedal Ljubljana, 12. okt. Pred polno veliko sejno dvorano na ljubljanskem magistratu je včeraj pričel zasedanje mestnega občinskega sveta župan dr. Jure Adlešič, ki je najprej odgovoril na skrajno neokusne in krivične »kritike« glede Zal, te velike umetnine mojstra Plečnika. Zale so v kras in ponos našemu mestu in postale skupna last vseh Ljubljančanov, ki so se jih Že oklenili. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da gre zdaj na pokopališče že 85% vseh pogrebov v Ljubljani. Potem je župan prešel na vprašanje delavskih mezd. Poizvedbe so pokazale, da so plače mestnega delavstva v Ljubljani mnogo boljše kakor plače delavstva po drugih mestih naše države, v primeri z delavci v zasebnih podjetjih pa imajo mestni delavci poleg ugodne plače tudi še stalnost, dra-ginjsko doklado po 8 din za vsakega družinskega člana na dan, plačane dopuste, pravico do bolniškega dopusta 26 tednov 8 polno mezdo, boljšo preskrbo glede bolniškega in pokojninskega zavarovanja pri lastni zavarovalnici, cenejšo električno in plinsko razsvetljavo. Ce bi občina ustregla znani resoluciji, bi morala dobiti letno že 4,456.000 din. Brez zvišanja mestnih doklad za 10% pa tega občinski proračun ne bi zmogel. Občina pa je sklenila nove izboljšave za gmotni položaj svojih nameščencev. Tako je sklenila dajati draginjske doklade 3 din za vsakega družinskega člana, in sicer tudi sezonskim ter nestalnim mestnim delavcem. Plače pomožnih delavcev so se prilagodile tudi zadnji banski uredbi o minimalnih mezdah (1. oktobra), čeprav občina zakonsko k temu ni vezana. 2e meseca junija so bile določene izredne draginjske doklade za otroke yot vsem mestnim pogodbenim uslužbencem in dnevni-fcarjem. Zdaj pa so bile vsemu uradništvu te draginjske doklade zvišane od 150 na 200 din mesečno. Uradništvo je izrazilo željo, da bi namesto božičnice denar dobilo že zdaj, da bi se lažje preskrbelo za zimo, zato bo že zdaj dobilo izplačan enkratni izredni nabavni prispevek v znesku 1000 din, za vsakega družinskega člana pa še po 200 din. Vsi ti poviški bodo mestno občino veljali letno skoraj 3,000.000 dinarjev. .Čeprav časi niso ugodni, so javna dela potekala v lepem obsegu. Kanalizacija Opekarske ceste in okolišnih ulic se je že začela, tako da bo kanalizacija Trnovega že v kratkem končana. Začeta so bila tudi kanalizacijska dela od topničarsko vojašnice pa do konca mestne meje. S katranom, ki ga izdeluje mestna plinarna sama, so bile katranizirane Erjavčeva cc a, Igriška ulica in Sv. Jakoba trg. Zdaj katranizirajo Pleteršnikovo ulico. Lani razširjeno Zaloško cesto zdaj utrjujejo, da jo bo mogoče asfaltirati. V gradnji je tudi že brv čez Gruberjev prekop med Streliško ulico in Hradeckega vasjo. Podaljšana je bila tramvajska proga do samostana aa Selu. Dne 6. septembra je bil v Ljubljani odkrit spomenik kralju Aleksandru I. Pri tej priliki je bil slavnostni koncert, čigar čisti dobiček je bil namenjen zimski akciji za mestne reveže. Ta dobiček je znašal 20.035 din. Letos jeseni je bil ustanovljen 12. oddelek, aprovizacijski, ki bo skrbel za rezevno hrano prebivalstva in za zadostno prehrano po zmogljivih :enah. Prodanega je bilo že nad 80.000 kg krompirja, ki ga je nakupila občina, da bi preprečila pomanjkanje na trgu. Aprovizacijski urad bo nakupil še druge vrste živil, da bo tako preprečil Spekulacije. Maksimiral je tudi cene kruhu ter do- segel, da se je enotni kruh v Ljubljani pocenil za 75 par pri kilogramu. Zupan se je nato s toplimi besedami spomnil zaslužnih ljubljanskih pokojnikov. Sporočil je nadalje, da so kraljevi namestniki odlikovali prof. Jožeta Plečnika z redom Jugoslovanske krone 2. stopnje. Prav tako pa so bila visoka odlikovanja podeljena več članom mestnega sveta. Sledila so poročila, pri katerih je bilo najprej podano izčrpno finančno poročilo. Govora je bilo dalje o palači okrajnega načelstva in policijske uprave. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Stele, trošarinskega odseka prof. Derma3tia, perso-nalno-pravnega pa g. Novak. Sledila je tajna seja. Po sklepih tajne seje so napredovali: inž. Guček Ivan, Pirnat Franc, Lukež Jurij, Vider Boris, Sadar Alojzij, Avguštin Josip, Ulčakar Adela, Zadnik Karel, Širc Viktor, Orehek Alojzij, Anžur Tomaž, Musar Alojzij, prof. Kobe Milena, inž. Smole Bogdan, inž. Bleiveis Marko. Upokojeni so bili: dr. Rupnik Janko, Kržič Franc, Dragar Viktor. Na novo nameščeni so bili: inž. Pavlič Emil, inž. Avanzo Stanislav, inž. Musič Marjan, Štrancar Koncilija, Leskovic Roža. Ljubljana od včeraj do danes Filmi Strah z ulice (Kino Union). To j« zgodba o mladih dekletih, ki se borijo sredi svojega dela za svoj obstanek in svojo poštenost. Izvleček žalosfne poti premnogih deklet z zgodbo, ki je splošna in v jedru resnična, toda v filmu premalo doživeta in izrazito pokazana brez posebnih dramatičnih preobratov. Vrsta prizorov, ki so nanizani drug za drugim brez žive zveze. Filmu manjka iskre, ki bi gledalca vsaj včasih vžgala. Igra Hanke Karwow-skwe, nosilke prednje vloge, je dobra, skoraj sijajna postava pa je Dufcenko, zapiti igralec, ki pa je ostal kljub svoji poti navzdol pošten m ki se skuša dvigniti zaradi dekleta, pa mu ne uspe. Film ima dobro plat, da iz dekliške bede ne naredi bordela, ampak kaže na lepši in svetlješi izhod. Vsa zgodba Ježi na meji resničnosti in romantičnosti. Človek odhaja iz dvorane brez posebnih vtisov. Drobne Zagreb, 12. oktobra. Kruh je v manjši teži, kakor je bilo predpisano, prodajal zagrebški pek Ernest Svetec. Mestno tržno nadzorstvo ga je zasačilo in izreklo nad njim obsodbo: tri mesece prisilnega gibanja v Udbini in občutno (denarno) kazen. Razven tega ima tržno nadzorstvo v precepu še nekaj drugih pekov, ki se niso držali predpisane teže, in nekaj trgovcev, ki so verižili. Zagreb, 11. oktobra, j. Uredba, katera omejuje študiran je judov na srednjih in visokih šolah, je najbolj zadela zagrebške jude, ki pomenijo po številu prebivalstva majhen odstotek, vendar je bila med njimi večina študiranih ljudi. Nova uredba pravi, da smejo imeti judje le toliko štu- Popoldne je včeraj nekaj časa kazalo, da se bo zoblačilo do kraja. V opoldanskih urah je bilo hudo soparno. Dolgo ni bilo treba čakati, da so z zahoda začeli riniti na nebo sivi oblaki. Pa jih je do večera le še zadrževal veter. Ko se je znočilo, pa je nenadoma začelo deževati. Šlo pa ni dolgo. Spet se je zvedrilo in luna je posijala. Prot ijutru je pritisnila megla, ko pa se je razgrnila, se je nad nami pokazalo čisto oblačno nebo. Kmalu se je vsul pohleven dež. Nebo je odeto z enakomerno sivino. Dan je pust, taka bo najbrž tudi nedelja. Zakaj je pri nas vedno več železniških nesreč Zadnje čase beremo, da je pri nas vedno več železniških nesreč. Sprašujemo se ,odkod to in zakaj. Odgovor je precej jasen in preprost. Zaradi vojne v drugih državah se je tudi pri nas izredno močno dvignil promet na železnicah. Da se dogajajo nesreče, ni nič čudnega, saj beremo, da se pri povečanem vojnem prometu dogajajo nesreče tudi po drugih državah, ki so vozni park močno ojačile in povišale število uslužbenstva. Tudi pri nas se bo treba pobrigati za to, da bomo izpopolnili vozni park in da bomo namestili dovolj uslužbenstva. Ze leta in leta so z delom strahovito preobremenjeni, zdaj pa skoraj že nemogoče in neverjetno preobloženi zlasti železničarji v Sloveniji. Za svoj veliki trud in ogromno delo, ki ga opravljajo, pa so povrhu še slabo plačani. Na vsak način bo treba v najkrajšem času ti dve vprašanji zlasti pri nas v Sloveniji temeljito razčistiti in rešiti. Tatvine v našem mestu Lekarnar Gvido Bakarčič na Sv. Jakoba trgu št. 9 je zdaj zapazil, da mu je iz kleti izginil velik bakren kotel, ki je služil za destiliranje vode. Kotel je bil vreden 12.500 dinarjev. Lekarnar sodi, da je bil ukraden v zadnjih dveh mesecih. Ženska ročna torbica iz drap-usnja — v njej je bilo 2750 din gotovine — je bila 7. oktobra ukradena s pulta pri Prelogu na Dunajski cesti Angeli GabrovŠkovi. V torbici so bili tudi neki listki mestnega dohodarinskega urada. Gabrovškova je bila oškodovana za 2800 din. Zormanu Francu je bila v kavarni Stritar na Vidovdanski ceati ukradena 7. oktobra moška, nova, temnosiva suknja, do polovice podložena s črno podlogo z monogramom »F. Z.« Suknja je bila vredna 1460 din. V javnem stranišču na Krekovem trgu je bilo čistilki stranišča, Štrukelj Jožefi, ukradenih 9. t. m. 730 din. Še dobro ohranjen, modro pleskan, železen otroški tricikelj, 300 din vreden, je bil ukraden z dvorišča v Predjamski ulici 35 na škodo Slave Lo-bade. V noči na 8. oktobra je bilo Emiliji Pogačarjevi, ki stanuje na Jasni poljani št. 1, ukradenih osem kokoši, ki so bile skupaj vredne 230 din. Razno moško perilo, 20 moških raznovrstnih volnenih šerp, precej tobaka in cigaret, štiri litre žganja, 8 ščetk za obleke, pol litra kclonjske vode Trbovlje Novi vrstni red službe božje v farni cerkvi je sledeč: prva tiha sv. maša ob 5. uri, druga za farane ob 6, nadaljnje sv. maše so: od pol 8 do pol 9 za šolarje meščanske šole, ob pol 10 za ostale šolarje in ob pol 11. Stalno naraščajoča draginja, ki povzroča hude preglavice našim rudarjem in njihovim družinam pri nabavi življenjskih potrebščin, obleke in obutve, je dala povod, da so se zastopniki vseh strokovnih organizacij posvetovali o stališču, ki ga bodo zavzeli pri_ prihodnjih pogajanjih s TPD, ki bodo v Ljubljani dne 15. t. m. Nekateri zastopniki so bili mnenja, naj se Odpove sedanja kolektivna pogodba, ostali so se temu protivili in končen soglasen sklep je bil ta, naj ostane sedanja pogdba; pač pa naj se revidirajo nekatere točke te poadbe. Posvetovanje je vodila I. skupina. Celjske novice dentov, kolikor jih odpade nanje v sorazmerju 8 številom prebivalstva. Ker pa je v Zagrebu okrog 900 judov, se bo smelo na univerzo vpisati le 25 do 30 judov, če se vzame za podlago število lani na univerzi vpisanih študentov. I Izdelava vzornih načrtov za zazidavo kolonije v Medlogu. Natečaj za izdelavo vzornih načrtov za zazidavo kolonije v Medlogu, ki je bil razpisan dne 15. septembra, je podaljšan do 2. decembra. V zvezi s tem je podaljšan tudi rok za vprašanja do 25. oktobra t. 1. II. poravnalna razprava med Tovarno pletenin na Polzeli in delavstvom bo 17. oktobra na okrajnem načelstvu v Celju. Število brezposelnih je po evidenci Javne borze dela v Celju 31/7. Delo dobe: 4 hlapci, 1 zidar, 4 dninarji, 15 rudniških kopačev, 1 klepar, 1 mesar, 1 usnjar, 2 krojača, 2 krojačici, 6 kmetskih dekel, 1 postrežnica, 8 kuharic, 2 služkinji in 1 vzgojiteljica. Kap je zadela na Hribu tv. Jožefa pri cestnih delih 56 letnega mestnega delavca Viktorja Foka iz Lave pri Celju. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Naj v miru počiva! in 15 din v gotovini — vse skupaj vredno 2786 dinarjev — je bilo dne 8. t. m. ukradeno na Ižanski cesti 280 trgovki Josipini Toni. Bukova cepljena drva, 150 din vredna, so bila ukradena Brolih Ljudmili v Streliški ulici št. 24. Iz veže na Miklošičevi cesti 14 je bila ukradena 8. t. m. kromirana dinamo-svetilka znamke »Bosche. Lastnik Snoj Jernej trpi 120 din škode. Slovenec ne pozna Slovenca brata - ali naši umetniki so se vrnili iz Zagreba Te dni je bila v Zagrebu končana razstava slik in kipov, ki so jih razstavili zastopniki sodobne slovenske likovne umetnosti, zbrani v »Klubu neodvisnih«. Ko so se vrnili iz Zagreba, so se pritožili nad nečim, čemer skoraj ne bi bilo mogoče verjeti: zagrebški Slovenci, naša diaspora tako rekoč, je razstavi dosledno kazala hrbet, pač pa je zanjo veliko razumevanja pokazalo hrvaško občinstvo, in tudi stanovski tovariši Hrvatje, Ti se niso mogli dovolj načuditi naravnost zanikrni brezbrižnosti naših zagrebških rojakov. Dočim so zagrebški Srl^i razstavo svojih mladih rojakov iz Belgrada, ki so z našimi vred razstavljali ob istem času v istem paviljonu, prav pridno obiskovali in odkupili izredno mnogo del (že kar prve dni čez 30!) ter tako pokazali svojo narodno zavednost, zagrebških Slovencev s čisto majčkenimi izjemami sploh ni bilo blizu. In srbska kolonija jo v Zagrebu majhna — slovenska pa velika. Da ne spregovorimo še o drugem poglavju: v Zagrebu je nekaj rojakov — Slovencev, ki so težki milijonarji, pravijo, da jih je čez 20 — in nekateri med njimi so pravi Krezi! Ali mislite, da so ti prišli vsaj na razstavo? Kaj še! Pa tudi niti enega samega dela svojih umetnikov - rojakov niso odkupili! Lepo se je spet izkazala slovenska sebičnost pred Hrvati, ki so nas spet enkrat temeljito osramotili! Za zadnji dan razstave je bil napovedan obisk skupine 150 zagrebških Slovencev, da bi se vsaj malo zabrisalo in popravilo prej zamujeno. Iz Ljubljane je prišel umetnik, ki bi bil vodil po razstavi! Ob treh je bila določena ura. O skupini ne duha, ne sluha. Čaka do štirih, potem pa vpraša, kako in kaj. Čuden, pa prav za prav nič presenetljiv odgovor je prišel: snoči je bila »vinska trgatev«! laka nezavednost postavlja vse Slovence v slabo luč_ — in nam tudi pojasnjuje, zakaj nas imajo po državi povsod, kjer nas poznajo, za velike egoiste. Zlasti lepo pa so se izkazali slovenski Krezi v Zasnebu! Res jim vsa čast in hvala! Jabolk fn zelja je bilo dosti na trgu Ljubljana, 12. okt. Kar pet dolgih dvojnih vrst so sestavile kmetice na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Tudi na Vodnikovem trgu je bilo zelo živahno. Vsi prodajni otoki so bili polno zasedeni s prodajalkami, ki so razložile na tržnih klopicah jesenske pridelke s svojih vrtov- in jjolja. ■iM Danes so na Vodnikovem trgu prevladovale kmetice, ki so prodajale zeljnate gla^g. M1’1 belina se je lepo odražala na tržnem prostoru. Prodajale so jih po kosih in je bila cena odvisna od velikosti (od 1—2 din). V večji množini so bile seveda cenejše in jih je gospodinja lahko kupila po 0.90 din kilogram. Precej je bilo tudi čebule, ki je veljala 1 kg 2 din’ Glavica česna je veljala 75 par. Ohrovt I6.'3.11 zadnje čase zelo drag, danes so ga prodaja e prodajalke po kosih, ki so veljali po -—3 din. Zdaj prinašajo prodajalke na trg zelo lepo korenje in peteršilj, ki velja po kosu do 1 din. Mnogo solate so pripeljale na trg Krakovčan-kc in Trnovčanke, ki so jo prodajale po 0.75 do 1 din komad. 1 Na Pogačarjevem trgu je bilo tudi precej kuj>čije. Tam prodajajo kmetje jabolka in gobarji razne gozdne sadeže. Tam iz okolice Cerkelj so prišli z zvrhanimi vozmi in so prodajali res lepa jabolka po 6 din. Izbrane vrste so veljale 7 din. Drugovrstna jabolka so bila cenejša in so veljala po 4.50 din. Kostanja je vedno več na trgu. Danes je veljal liter domačega kostanja že 3 din. Uvoženi maroni so prodajale branjevke po 12 din. Branjevci so imeli kostanj 1 kg po 6 din. Grozdja ze ni vec toliko na trgu kot ga je bilo se prejšnji teden. Belo smederevsko grozdje velja kilogram po 10—12 din. Podražile so se rozine, ki jih je prodajala branjevka kilogram po 30 din. Zelo živahno je bilo na perutninarskem trgu. Jajca veljajo po kosu 1.50 din, piščeta pa od 18—24 din. Mlad fant je prodajal žive domače zajce jx> 16 din. Prodaja mestnega krompirja je kar zastala. Kmetice prodajajo svoj krompir od 1.75 do 2 din kilogram iu ga jo čedalje več na trgu. Van Vyke Mason a|k z Zlate ceste ma zvonil. Catleen je vidci, kako polagoma izgineva barva z Bunt . .vega obraza. »Moj Bog!« jc zamrmral Buntoa in mil k inšpektorju, »Ubili so Kellvja!« »Ona je lepotica. To mi lahko verjamete. Krasna deklica, če*rrav se lahkomiselno ifaa z »Veronalom«. Mnogo bolj mi je simpatična kot oni godrnjavi Grea-ber. Razen Greaberja, Kellyia in Dore to je gdč. Dobrey,.. živita ▼ hifti še Iva čtaveka. Eden je moj mlajši ' at John.« Pri tem se je Buntcoov obraz nado-ma izpremenil in njegv e polete ®o dobile nežen izraz. »John je sijajen d—o,* je nadaljeval Run-ton. »On bo nek _ dne doseg tl še visek položaj.« C 'leen se je priklonil »A drugi?« »To je moj kuhar »Kitajec«. On je že deset 1 t v moji službi. Vang-Su mi je popoln osna vdan. Oh n c-- -ki sera mu rešil življenje in on mi tega ne bo nikdar pozabil.« »Hodi še kdo drugi v Vašo h<5<>?« »Samo dr. Lo*e. Got o s>i; o ..jem že kaj slišali.« »To se razume. On j« najboljši ki najiskrenejši specialist za živčne bolezni. »O.i me zdravi,« je nadaljeval milijonar in si zopet nalil čašico vvhiskija... »Do katerega od slug imate največje zaupanje 7« ga j* nenadoma vprašal Catleen. »Edino v Kel!yja in v Vang-Sua. Drugemu pa nobenemu nič ne zaupam. Niti svojemu lastnemu bratu ne. Ke4ly edini, kateremu lahko verjamem, k ...« V tem trenutku je snet odjeknil #trel. Tišina, ki je strelu sledila, je bik oolna zlih slutenj. »St. II« je komaj elišno zašepetal Bun-ton, in na obrazu se mu je bral strah, »Ostanite na svojem mestu!« mu )e liho zapovedoval Catleen. Toda Bunton ga ni poslušal. ‘k°i skočil z mesta in prtt'«oil >na z . . ■iz slonovine, ki »o bili na *'eki ctfdcalni plošči. S pomočjo teh rfucnbov so se re-gulirali alin^vi znaki. »K«lly! Kellvl oridi takoj goi'.« j® skoraj brez uma kričal Bunton. V istem trenutku se je zaslišal v ori tličju električni zvonec, ki je nepreneho Tretje poglavje, Roger Bunton 6e je oči vi da o zavedel, v kakšnem položaju se nahaja m iz njegovega grla se je začul krik, ki je močno odjeknil v visokem prostoru: »Kel!y je mrtevl« Catleen ni niti svojega revolverja potegnil iz žepa. Za njim s* je --Jul lahen šum, on pa sc je hitro obrnil. Med vrati je stal Greabcr, pripravljen, da priskoči na pomoč. Vprašujoče je pogledal Bunto-na. Nato je vprašal Catleena: »Kaj se je zgodilo? Kje je Ke!ly« »Greaberl Greaber!« j« kričal popol noma obupan bivši bankir, ki je bil ves iz sebe, »Verujte me! Branite me! Osta ciste tukaj pri meni.« Greaber se je ponovno obrnil h Cal -leenu: »Naj grem doli?« ga je vprašal, »Morebiti bi tam lahko kaj koristil-« »Nel Prosim Vaa, rotim Vas, ostanite pri meni!« se je začul Buntonov glas, ki je fciJ strahopetno proseč. Getleen je bil v dvomu. »" 'kaj je Greaber tuko hitel, da bi čimprej prišel v pritličje?« se 1» vprašal in ob.nem mu ni bilo jasno, kako to, da ga je lahko v takem položaju pustil z milijonarjem sa ■ mega. Pogledal je Buntona, ki se je bil »kril za neko veliko miz« in držal revolver v drhteči roki. Njegove oči so kile od strahu kar izbuljene. »Ostanite tu gori pri njem,« je rekel Catleen Greaberju po kratkem ljanju. »Toda, inspelktor . . .« »Prosim Vas, ostanite tu!«- Ves ta dogodek se je odigral v teku nekaj minut. Medtem ko je Catleen tekel skozi sobo proti stopnicam, si jc skuša! razjasniti ves položaj. Kelly, isti človek, ki ga je on sam malo prej oeumnil, da ga j« hotel ubiti, je sedaj ležal mrtev in to, ubit od svoje ali od tuje zločinske roke. Zakaj se je to pripetilo? Ko je tekel po stopnicah navzdol, je začutil duh strelnega prahu. Nekoliko korakov proč od stopnic je ležalo Kcllyjevo truplo. Poleg njega je stal človek jjrde postave. Roke je imel v žepih. Kapetan Catleen se mu je počasi približal. »Vi »te gospod John Bunton, ali ne?« »T;.ko jc. Dobro, da ste Vi tt»kaj, kapetan. To bo vso stvar zelo oniUUo.« John Bunton je bil človek srednjih let. Njegove poteze so bile zelo slične preplašenim potezam Rogerja Buntona, a-terega jc Catleen pustil v prvem nad strooju v družbi njegovega ugega bolni čarja Greaberja. Johnov obraz )e bd leo. Nosil je majhne brčice, oči pa )« imel pr« bližno enake barve kot njegov brat. 1 »Glejte, «edaj leži lul Vsekakor je mislili, da revolver ni bil poki. To je po* polnoma preprosto pojasnilo.« Po tonu popolne ravnodušnosti, kakor je g-vord John, je Catleen takoj uvidel, da ga Kellyjeva smrt ni osebno ' -nemi-rila. Truplo najzvestejšega bratovega slu-ge ni napravilo nanj nobenega vtisa. »Sedaj smo se ga vsaj otresi*;« ' daljeval John z isto ravnodušnostjo. »Nikdar nisem mogel razumeti, z»ka) 1® Koger Bunton sploh imel tega neotesanega člo- »To je strašno grozno!« sc jc odtalila Dora Dabrcy. Padla i« v naslonjač b sc onesvestila. Njen« rdeče ustn.ee »o bije v nasprotju * blednn obrazom, ki je bil skoraj brez barv*. V predsobi i« vladal pop-oletn molk. Catleen je prišel takoj do zaključka « dveh stvareh. Prvo, da sta si Dor* in Da' brcy in John Bunton mislila, da sta se * Kellyjevo smrtjo osvobodila enega bremena in drugo, da vlada med njima neki tajni, tihi sporazum. »Samomor, ali ne, kapetan?« je pfe' kinil John grobno tiiino. Hitro je pog'c' dal od strani policijskega častnika in ** zamislil. »Da, sedaj vse tako kaže. Jaz P®,1!'” sem siguren. Vsekakor se bo na obdukciji to lahiko ugotovilo. Kot, pod kateri je Sel naboj v telo, gre vsekakor v »orl taki domnevi, ali...« Catleen ni končal stavka. »Domnevi?... Kaj ste š« boteti povedati, g. inšpektor?« ©d tu in tam Skupina sadilcev tobaka iz Južne Srbije je dopotovala v Belgrad in se zglasila pri predsedniku vlade Cvetkoviču, finančnem ministru dr. Suteju in generalnem ravnatelju uprave državnih monopolov dr. Markoviču. Predložila je spomenico, v kateri Erosi, da bi monopolna uprava prihodnje leto to-ak odkupovala po višjih cenah. Sadilci opravičujejo svoje zahteve z izjemnimi razmerami in z draginjo živil. Če bo vlada temu ustregla, se bodo prav gotovo podražili tobačni izdelki vseh vrst. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Belgradu je sklenilo kupčijo z Nemčijo in bo začelo dobavljati tja drobnico. Prva partija bo obsegala 20.000 jancev iz Južne Srbije. Drobnico bodo začeli nakladati že prihodnji teden. Kmalu nato bodo sledile še druge pošiljke in bo tako tudi Južna Srbija, ki rogate živine nima, prišla pri izvozu v poštev. Jadralno letalstvo ima zedalje več prijateljev in pristašev. Zadnje tedne so bile v številnih srbskih mestih prireditve, na katerih so blagoslavljali nove jadrnice, ki so bile večinoma izdelek jadralnih šol, oziroma dijakov, ki so se za ta koristni šport navdušili. Prihodnjo nedeljo bodo imeli podobno prireditev tudi v Skoplju, kjer so jadralci izdelali 12 jadernic in jih bodo v nedeljo dali blagosloviti. Skopljan&ka jadralna šola je izdala svojim obisko-Valcem doslej okrog 150 raznih diplom. Obenem bodo to nedeljo priredili tudi posebni jadralni miting. Razna oblastva »o spet izrekla dolgo vrsto kazni nad verižniki. Iz Novega Sada so poslali na prisilno bivanje trgovca Leona Hajona, ker je predrago prodajal drva. Trgovca Konrada Huga pa zaradi tega, ker ni hotel prodajati masti, čeprav je je imel na skladišču. Klausnerja, mesarja iz Iloka, so poslali za tri tedne v Udbino, ker je mast predrago prodajal. Ker je skrival pol vagona olja, so zašili v Splitu tovarnarja Pavla Polineca. Olje so mu seveda zaplenili. V Prokuplju je dobil mesec dni zapora veletrgovec Jovanovič, ker ni hotel drugemu trgovcu prodati sladkorja, v zalogi pa ga je imel eno tono. Trgovca brata Rajkovič iz Kruševca sta dobila po pol leta zapora in po 50.000 din kazni, ker sta skrila 10 ton masti in 7 ton slanine. Ko je prišla komisija pregledat zalogo, pa je dognala, da se je je več kot polovica že pokvarila, Ker sta jo trgovca predolgo hranila in preveč poželjivo čakala na priliko, da bosta krasno zaslužila. Mesec dni zapora pa je dobil nek trgovec v Ložnici, ker je kilogram sladkorja prodal za 18 din. V K ruševcu je sodišče obsodilo hišnega posestnika Kostiča, ker je povišal najemnino za 100 din, čeprav bi tega ne smel storiti. Sedel bo petnajst dni at bo plačal še 500 din denarne kazni. Na Sušaku so zasačili dva trgovca, ki sta predrago prodajala moko in žito. Vsak bo sedel po 20 dni in bo plačal še po 10.000 din denarne kazni. V Belgradu si je končala življenje 20 letna delavka Margita Štefi. Dekle se je zvečer zaprlo v svojo sobo in izpilo strup. Bolečine pa so bile tako hude, da se je valjalo po tleh in se premetavalo, da so slišali stokanje in butanje bližnji stanovalci. Prišli so pogledat in povprašat, toda odgovora niso dobili in so se zato odpravili spet spat. šele zjutraj so prišli ponovno pogledat in s slo vdrli v dekletovo sobo. Nesrečnico so našli v nezavesti. V sobi je bilo vse razmetano, kar dokazuje, da se m l'e :ovod njene smrti, ker sumijo, da jo bila žrtev zločina, kajti dekletce je imelo precej zlatnine po svojih roditeljih in jo je rado nosilo s seboj. Vsesvetska akcija za reveže bo tudi letos Ljubljana, 11. okt. Lanska vsesvetska akcija ie občini ljubljanski pripomogla, da je podprla svoje reveže in mnogim revežem v stari cukrarni dala brano in prenočišča. Med temi je bila zlasti mladina, za katero občina še posebej skrbi. Tudi letos ge ljubljanska občina pripravlja za podbono akcijo In v ta namen je bila včeraj popoldne ob 5 v sejni dvorani mestnega magistrata seja akcijskega odbora vrhovnega socialnega sveta. Seje so se udeležile številne zastopnice in zastopniki raznih ljubljanskih humanitarnih Institucij. Sejo je uredil tajnik VSS g. dr. Kodre, ker sta bila župan g. dr. Adlešič in predsednik socialnopolitičnega odseka stolni kanonik g. dr. Tomaž Klinar nujno zadržana in sta se opravičila. Dr. Kodre je pojasnil, da je ostalo od lanske vsesvetske akcije 84.150 din, s katerimi je občina podprla svoje reveže, ki jih je 10% vsega prebivalstva. Na seji so sprejeli predlog, da bodo letos prodajali tudi vence po 50 din in ne samo po 20 in 100 din, kakor iani. Ker je od lanske zaloge ostalo še nekaj, letos ne bo treba naročiti drugega kakor vence in trakove. V Imenu Društva rokodelskih mojstrov je g. Pimenc vprašal, kaj je z vlogo, ki jo Je Združenje poslalo občini in prosilo, da bi se dobrodelna akcija letos ne priredila, da ne bi bili tako prizadeti vrtnarji. Zastopniki organizacij pa o tem niso razpravljali in bo o tem odločila občina. Na seji so se dogovorili o podrobnem delu letošnje akcije in pripravah. Vodstvo pisarne bo tudi letos na Krekovem trgu 10 kakor lani. Žalostna usoda starega preuiHkarfa Bolnega In onemoglega so zaprli ¥ hlev k ilvlni In ga imeli zaprtega mesec dni Maribor, 12. oktobra. Težka je na deželi usoda starih kmečkih ljudi, kadar jim starost vzame iz rok orodje ter jih prisili, da si poiščejo miru v zapečku. Taki pre-vžitkarji težko Živijo še tam, kjer morajo skrbeti za nje njihovi lastni otroci. Dosti usmiljenja. O takem Žalostnem primeru se sedaj veliko govori v okolici Sv. Antona v Slov. gor. Orožniki pri Sv. Trojici v Sl. goricah so Izvedeli, da Imata zakonca Janez in Genovefa Senčar že nad mesec dni zaprtega v hlevu 80 letnega prevžitkarja Janeza Vogrinca. Omenjeni Vogrinec je na svojo starost, ko ni mogel več obdelovati posestva, prodal imetje po zelo nizki ceni — sam pravi, da ga je napol podaril — zakoncema Senčar, da pa si je izgovoril v hiši prevšitek in oskrbo do smrti. Zadnje čase je bil jako bolan ter je moral ležati v postelji. 2e nekaj časa pa ljudje niso vedeli, kaj je z Vogrincem, ker ga ni nihče videl. Senčar je Imel pri sebi sodarskega mojstra Ludvika VeršlČa iz Cagone, ki mu je v začetku septembra popravljal posodo. Ko so odšli Senčarjev! na njivo, se je začel Veršič ogledovati okrog, da bi odkril kje Vogrinca ter tako pojasnil skrivnost o njegovi usodi, o kateri so krožile med ljudmi razne vznemirljive govorice. Pogledal je v hišo, pa starčka nikjer ni odkril. Nazadnje ga je zaneslo še v hlev, kjer je našel Vogrinca ležati jx>leg živine. Senčarjev hlev je majhen in tesen, tako da ima v njem komaj prostora dve kravi in svinja. Poleg krav pa je ležal Vogrinec na otepu slame. Bil je ves oslabel in Veršič pravi, da ni videl, da bi bil kdo domačih nesel v hlev kakšno jed. O Veršičevem odkritju se je začelo govoriti po vsej soseski ter so prišle govorice na ušesa orožnikom. Te dni je prišla k Senčarju orožniška patrulja ter je zadevo preiskala. V prisotnosti občinskega odbornika Satlerja so orožniki našli starega Vogrinca v hlevu v nepopisnem položaju. Ležal je tik za živino, tako da je vsa nesnaga padala nanj ter se je gnojnica sce-jala jx>d njim. Pod seboj je imel te krpe. Nepopisen smrad se je širil naokrog. Ko je nesrečnež zagledal orožnike, je dvlgnjl roke ter jih « sklenjenimi rokami prosil, naj mu pomagajo, ker bo moral sicer zaradi te revščine in pomanjkanja umreti. Pripovedoval je, da se včasih jx> ves dan nihče vanje ne zmeni ter mu ne da jesti. Leži pa v hlevu že jako dolgo, tako da se več ne spominja, kdaj ga je Senčar prinesel k živini ter ga položil pod krave na slamo. Pokazal je orožnikom tudi za ped veliko odprto rano, katero je dobil od ležanja na slami, premočeni od gnojnice. Sosedje, katere so potem orožniki zaslišali, so povedali, da sta Senčarja že dolgo časa t Vogrincem grdo ravnala in da sta ga imelo zaprtega v hlevu, nikdo pa si ni upal tega javiti oblastem, ker so se bali Senčarjeve maščevalnosti. Ko so orožniki zahtevali, da morata Senčarjeva starčka spet spraviti v njegovo sobo in posteljo, do katere ima kot prevžitkar pravico, sta se oba hudovala, češ da ne bo nihče za njim snažil. Nazadnje pa sta se le udala ter sta ga spravila v njegovo posteljo. Strahovale« domžalske okolice sofen Ljubljana, 12. oktobra. Redkokdaj se v Ljubljani sestane na okrožnem sodišču senat petih sodnikov, da sodi kakemu roparju in morilcu. Včeraj se je po dolgem času sestal veliki senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Kralj in kot sosodniki gg. Ivan Brelih, dr. Julij Fellacher, Rajko Lederhas in dr. Leon Pompe. Sodili so drznega razbojnika Avgusta Ručmana, 26 letnega samskega delavca, rojenega in bivajočega v Domžalah. Avgust Ručman se je izvežbal v kratkem času za pravega rokovnjača, ki. je postal strah in trepet domžalski okolici. Državni tožilec g. Branko Goslar ga je obtožil hudih zločinov, tako zločina poskušenega ropa, prestopka zaradi nečistega dejanja, naposled v 8 primerih zločinstva vlomne tatvine. Domžalski orožniki so se z največjo požrtvovalnostjo trudili, da so končno prijeli tega nevarnega razbojnika. Žtiri dni v začetku julija so bili brez odmora na preži v gozdu Šumberk pri Domžalah, ko so izvedeli, da ima razbojnik v tem gozdu dobro in udobno urejeno skrivališče, pra^ i podzemeljski brlog, v kakor-šnih je v davnini stanoval jamski človek. Dne 3. julija so ga zajeli. Telovaj se je skušal upirati in tudi poskusil pobegniti, toda orožniki so ga zajeli cid vseh strani. Katere zločine je RuČmanu obtožnica naprtila? Najprej, da je 25. maja letos zvečer, ko je šla delavka Marija Ocvirkova iz tovarne v Jeršah do- ŠPORT Jutrišnji športni spored Nogomet: Ligaške tekme. V Ljubljani: Mars : Amater ob 15.15 Predtekma: Mar* jun. proti Moste jun. ob 14. — V Mariboru: Železničar : Bratstvo. — V Celju: Olimp : Maribor, — V Kranju: Kranj : Ljubljana; I. razred: Hermes : Svoboda ob *.3fl na Hermesovem stadionu, kjer bo ob 11 tudi junlorski derby Hermes : Ljubljana.; Moste ; Korotan ob 14.30 na igrišču Moste. A 11 e 11 k n : Meeting ASK Primorja ob 15 na telovadišču v Tivoliju. — Meeting SK Klana v Novem mestu. — Meeting SK Celje na Glaziji. V Zagrebu bodo jutri imeli veliko senzacijo: medmestni nogometni boj reprezentanc Belgradu in Zagreba. Jutri bo tndi druga etapa kolesarske dirke po severni Srbiji* katere se udeležuje tudi 1^ .slovenskih dirkačev, V Zagrebu bo zadnji odločilni boj teniškega tekmovanja med Madžarsko in Hrvaško. - Madžarski boksarji bodo proti reprezentanci Hrvaške nastopili šele v ponedeljek. Hrvaška : Madžarska 1:1. V prvi teniiki igri je Madžar Ashoboth premagal Mitič« v treh setih, in sicer 6:3, 6:0, 6:2. V drugi ig« je Punčec porazil Gaboryja f 6:3, 6:8. 6:0. Stanje je torej 1:1, Danes se dvoboj nadaljuje. Kolesarske dirke po Severni Srbiji Belgrad, 12. okt. m. Davi ob šestih so se žarele dvodnevne kolesarske dirke po Severni Srbiji. Predno so kolesarji krenili s starta, je imel kraji) nagovor nanje minister za telesno vzgojo Pantič in jim zaželel čim večje uspehe. Tekem se je uiUl<*Mlo tudi 11 slovenskih kolesarjev. Belgrajske vesti Belgrad, 12. okt. m. Glavni odbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja obveSča svoje Članstvo, da je občni zbor, ki je bil napovedan za ‘21. in 22. oktober v Novem Sadu, preložen na poznejši čas. mov v Domžale, izvršil nad njo napad z namenom, da bi jo oropal. Čakal jo je v gozdu. Tam jo je ustavil in nahrulil: >Denar senik Delavka je bila silno prestrašena, vendar je denar pravočasno skrila. Rokovnjač jo je nato vso preiskal in jo na krut način pestil. Rabil je proti njej tudi silo za nečisto dejanje. Od aprila do konca junija je izvršil 8 tatvin in raznim ljudem odnesel mnogo perila, obleke, zlatnine in jestvin v vrednosti nad 12.000 din. Avgust Ručman se je pred sodniki na vse načine izmotaval In zvijal. Na predlog drž. tožilca je bil del razprave proglašen za tajen. Predsednik: »Priznate tatvine?« Obtoženec kratko: »Vse priznam, samo tatvine pri Chalupnikovi ne in to, da sem ukradel Podborškovi in Škofiču po 2 kokoši, ne pa 3. Plen sem nosil v skladišče, v gozd šumberk.« Glede poskušenega ropa je trajalo daljše zasliševanje. Predsednik: »Kaj pravite k prvi to£ki obtožbe, da ste napadli delavko Marijo Ocvirkovo in jo skušali oropati?« Obtoženec: »Nisem imel namena jo oropati. Sel sem za njo.« »Zakaj ste šli za njo?« »Da bi dobil denar!« »Ste vedeli, da ima denar?« »Vedel. Bilo je soboto zvečer, ko je dobila v tovarni tedensko mezdo.« »Ste dekle poznali?« »Osebno ne, samo na videz, Če je ona mene poznala, ne vem.t Ručman je nato zatrjeval, da je dekletu rekel, naj mu da 1 kovača. Odvrnila mu je, da nima denarja, da ga je izročila prijateljici. Priznal je, da je Ocvirkovo začel nato preiskovati in pestiti. In priznal je: »Ko bi pri njej dobil denar, bi ga ji vzel. Nel Ne! Ni tako prav! Tako je pravi Ko bi denar pri njej dobil, bi si ga od nje izposodil.« Na zatožni klopi poleg rokovnjača so sedeli še 3 obtoženci, ki so od Ručmana kupovali razne ukradene reči in mlad obtoženec, ki ,e roko-mavhu pomagal pri tatvini 4 cinastlh cevi v vrednosti 1200 din. Priča delavka Marija Ocvirkova |e 8« dokaj razbremenilno za obtoženca izpovedala glede napada in nečistega dejanja. Povedala je, da jo je res proprosll, da mu naj posodi kovača. Po končanem dokaznem postopanju, po govorih državnega tožilca in branilcev je sledila sodba. Avgust Ručman je bil obsojen zaradi treh zločinov na 3 leta iu P mesecev roliije ter v izgubo častnih državljanskih pravie za 4 lete. Sodba je rokovnjača močno potrla. Njegovi soobtoženci so dobili kazni od 2 do 4 mesece zapora in primerno denarno kazen. Razprava je trajala od 11. dopoldne do 15.30. Kraj II OJ tn l-š Tempe- ratura v O n ► 5 g js S 06> 1 O ■Sc S) O Veter (smer, jakost) Pada- vine •3$ □ g ~w 5% a * E | vrsta Ljubljana 764'9 20'4 13-2 95 10 0 1-2 dež Maribor 762-7 170 9-0 90 10 0 — — Zagreb 761*8 23-0 5-0 90 6 0 — — Belgrad 762-8 20-0 12-0 70 0 Es — *— Sarajevo 766-4 22-0 o-o 90 0 0 — — Vis 761-4 19-0 15*0 90 10 SE6 — — Split 761-9 23-0 15-0 70 4 NE, — — Kumbor 761-8 23-0 12-0 70 0 N, — — Rab 762-5 22-0 140 70 4 SSEj — — OubroiDih 761-6 23-0 110 80 0 ESE, — — Vremensko poročilo »Slov. doma« Vremenska napoved: Prevladovalo bo oblsč.io, od časa do časa bo rahlo deževalo. Koledar Danes, sobota, 12. oktobra: Maksimilijan. Nedelja, 13. oktobra: Slavo, Edvard. Obvestila Nožno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska e. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 81. Mestno zdravniško nedeljsko službo bo oorav-ljal v 6oboto od 8 evečer do ponedeljka do 8 ure zjutraj, mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrieva cesta št. 62, telefon št. 27-29. Skladatelj Josip Pavčič je eden najbolj znanih in tudi najpriljubljenejših naših glasbenikov. Uveljavil se je skoro v vseh panogah glasbenega udejstvovanja, a najbolj znani in najbolj priljubljeni so pač negovi samospevi, ki nudijo v dovršeni izvedbi poslušalcu izreden užitek. Čeprav piše Pavčič zelo melodiozno. zahteva pa od izvajalca celega umetnika. Tako v tehničnem kakor tudi v izvajalnem pogledu. Josip Pavčič je obhajal v letošnjem poletju svojo 70-letnleo in zato jo popolnoma prav, da priredi Glasbena Matica Pavčičev večer, na katerem se bodo Izvajala izključno le njegova dela. Ta koncert bo v petek, 18. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ. Učni predmeti: Knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje itd. Prijave se sprejemajo vsak dan. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Informacije, prospekte daje trgovsko učilišče Chvlstofov učni sarod, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 43-82.). Dva mizarska vajenca sprejmem, Trampuš & Trebušak, Št. Vid nad Ljubljana NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA IN DRUGI TUJI JEZIKI. Dnevni in večerni tečaji se pričnejo prihodnji teden na Christofovem nčnem savoda, Ljubljana, Domobranska e. 15. Izbira predmetov poljubna. Posehni strojepisni tečaji. Informacije pri ravnateljstvu. IVamatski odsek Zveze slovenskih skavtov vprizori v nedeljo, dne 13. oktobra ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani pravljično komedijo v 5 dejanjih »Repoštev«. Vljudno vas vabimo, da se udeležite v teh resnih časih te igre, pri kateri boste vsaj za nekaj časa pozabili na svoje skrbi. Ne poeabite pripeljati s seboj tudi svoje otroke, naj imajo tudi oni zabavo. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj. Cene običajne. Vm naročnik« telefonske centrale Ljubljana L, vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. oktobra rok ca plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacij«. Telefone, za katere naročnina ne bi bila poravnana do teja roka, mora polta po predpisih telefonskega pravilnika začaano izključiti iz prometa, ca ponovno vključitev pa mora vftatc naročn& plačati priot&jbmo din 100, CekoMie položnice so bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene Eventuelne refdaroactje v *adevi plačila naročnine naslovite na poito Ljubljana I., ali telefo-nično na itev 43-07. NEMŠKA STENOGRAFIJA. Dnevni in večerni tečaii oričnejo prihodnji teden na Christofovem učnem savoda, Ljubljana. Domobranska c. 15. Posebni strojepisni tečaji! Informacije pri ravnateljstvu. Gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 12 oktobra: »Romeo in Julija.« — Izven Nedelja. 13- oktobra: »Revizor.« — Izven, Ponedeljek, H oktobra: zaprto. Torek, 12 oktobra: »Razvalina življenja«. Red T orek. OPERA — Začetek ob 20 Sobota. 12. oktobra: »Jenuta.« — Red Premierski. Gostovanje Elze Karlovčeve in Josipa Gostita. Nedelja. 13. oktobra: »Grof Luksemburški.* Izven. Ponedeljek, 14. oktobra: zaprto. Naročite koledar fimpreje! Naroiniki »Slovenskega doma” ga dobe po 10 dinl Kdor se na noro naroči na ,,Slov. dom“ n»fn»anj za 3 mesece, dobi koledar Iudi ca 10 din. N e naročniki 28 din. ★ * ★ Mnogi še vedno sprašujejo kako velik bo koledar? Nariiite si ploskev 23 X 30‘5 cm in videli boste, da bo koledar skoraj te velikosti kot polovico „Slov, doma". — Koledar bo obsegal ca 200 strani. »SLOVENCEV KOLEDAR" NAROČITE OfiUSl! Ljubljana, Kopitarjeoa ulica 6. ■' hf. i v« Bombardiranje nemških mest v zadnjih nočeh Podatki, ki jih navajajo poročila nemške uradne agencije Zadnje noči so angleški letalci izvedli veliko število napadov na mestne okraje po mnogih mestih ob Renu ter je bilo pri tej priliki ubitih mnogo civilistov, še več pa ranjenih. V Essenu je bomba zadela štirinadstropno hišo, razrušila stanovanja in sejala smrt med ženskami in otroci. Drugi dve bombi sta eksplodirali na ulici in težko poškodovali nekaj hiš. Pri tej priliki je bila ena oseba ubita, več pa težje ali pa lažje ranjenih. V Rauxelu je bomba razdejala hišo in zasula oddelek, čigar naloga je bila nuditi prvo pomoč. Ubitih je bilo več ljudi, med njimi ena ženska im dva otroka. Veliko število oseb je bilo ranjenih. V nekem predmestju Diisseldorfa je padlo v noči od srede na četrtek več eksplozivnih bomb na stanovanjske hiše, ki so tako poškodovane, da so se ljudje morali iz njih izseliti. Pri tej priliki je bila ubita ena oseba. V drugem predmestju Diisseldorfa je bil zadet blok hiš, in je izgubilo življenje eno dekle. Tudi v noči od četrtka na petek so metali britanski letalci bombe na Dusseldorf, toda te so padle na pokopališče. V noči od srede na četrtek so Angleži bombardirali v predmestju Kolna neko naselje, ki je zelo daleč proč od tovarn. Poškodovanih je bilo 30 hiš, ubita pa ena oseba. Isto noč je bila napadena neka vas v bližini Kolna ter je ena hiša popolnoma razdejana, več sosednih poslopij pa tako težko poškodovanih, da so se ljudje morah izseliti. Ubita je bila ena oseba. Nekaj sovražnih bombnikov, ki se jim je v noči od četrtka na petek posrečilo prileteti nad področje Srednje Nemčije, je letelo nad Leipzigom, kjer so vrgli dve eksplozivni bombi na mestno četrt, kjer so klinike rn tovarne. Težko je bila (»oškodovana zgradba instituta za sodno medicino. V Magdeburgu sta bili razdejani sredi mesta dve hiši, 15 pa jih je težko poškodovanih. Ubit je bil en policijski uradnik, ranjenih pa še drugih pet ljudi. Tudi preteklo noč so britanski letalci napadali posebno gosto naseljene predele Hamburga. Zadeti so bili samo civilni objekti, v katerih bližini ni nobenih vojaških naprav. Najbolj so bile prizadete tri ulice v gosto naseljeni delavski četrti. Tu se v primeru 1 km lahko vidijo posledice eksplozivnih bomb. Veliko štfevilo hiš je razrušenih. Ubite so bile tri osebe. V drugim delu mesta, ki je od omenjenega 2 km oddaljen, se vidi ista slika. Mnogo hiš je porušenih. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Dre b i V okolici Granade so odkrili sledove stron-tiuma. Cenijo, da je v Španiji 8000 ton tega bogastva. Špansko rudarsko ministrstvo je odredilo, da naj se začno takoj dela za izčrpavanje te rude. Ruda ima okoli 50 odstotkov strontiuma. Vojaška filmska kamera, ki naj posname resnično sliko sedanjih letalskih spopadov Nova zavetišča za londonske druiine Po angleških poročilih pripravljajo zavetišča za 20.000 družin iz Londona nekje izven prestolnice, na kraju, kjer ni v bližini vojaških objektov. S tem britanske oblasti priznavajo — pravijo Nemci —, da napada nemško letalstvo samo vojaške objekte' in da se v londonskem območju nahaja veliko vojaških objektov. Zaradi tega nemško letalstvo ne more odgovarjati za trpljenje civilnega prebivalstva o priliki bombardiranja vojaških objektov. Odgovornost nosijo edino britanske oblasti. Markova cerkev v Benetkah je v sedanjih negotovih časih dobila na zunaj tudi čisto drugačno lice. Zaradi nevarnosti, da bi tudi nanjo utegnile pasti sovražne bombe, so jo začeli oblagati s takšnim ščitom Italija misli že na čas po vo;ni Čeprav že kar nič ne kaže, da bi bilo sedanie vojne že v bližnji bodočnosti konec — iz zadnjih poročil, ki govore tudi že o skorajšnjem vstopu Amerike v vojno, o zaostritvi položaja -*a tihomorskem področju in po brenerskem sestanku - ed Mussolinijem in Hitlerjem tudi o neizprosnejšem vojskovanju na evropskih in afriških bojiščih bi mogli sklepati prav obratno — nekatere države, celo tiste, ki se same vojskujejo, že mislijo na to, kako bi poskrbele za čim boljše razmere doma po vojni. Med državami, ki ne zanemarjajo vprašanje bližnje ali daljnje bodočnosti, spada brez dvoma tudi Italija, vsaj tako lahko sklepamo iz kratkega poročila, ki ga je te dni izdala italijanska uradna agencija Stefani, in ki se nanaša na preskrbo raznovrstnega blaga, zlasti tekstilnega, po vojni. Poročilo se glasi: Pri posvetovanju članov korporacije ta preskrbo 6 tekstilnim in drugim blagom ie bilo sklenjeno, da se izvedejo priprave za razširitev tekstilne industrije po vojni, kakor tudi za povečanje izdelovanja izgotovljenih oblek. Številne obsodbe belgijski, beguncev Na belgijsikih sod<ščih so se začele številne razprave proti občinskim uradnikom, ki so meseca maja, torej tedaj, ko so se začele sovražnosti z Nemčijo, zapustili svoja službena mesta in pobegnili. Taiko je na primer sodišče v Brugese začelo z razpravo proti vsemu občinskemu svetu, ki je pobegnil najprej v pristaniško mesto Ostcnde, odtod ^a v Francijo. V Liegeu pa je prišlo pred sodišče 300 učiteljev in učiteljic, ki so ob za ček tu vojne zapustili svoja službena mesta. Obsojeni 60 bili 204. Kakor se iz tega vidi, sodišče ni postopalo prav preveč nvlo. BESEDE POMENJO: Vodoravno: 1. Tak, Iri ni cel 8. Prva ženska 9. Skrajšano moško krstno ime 10. Povratno osebni zaimek 11. Grška črka 12. Besedica, s katero pokaramo 13.Tuja oblika ženskega krstnega imena 15. Povratno osebni zaimek 16. Stevnik 17. Poljska cvetlica 20. Pravi re>če, 21. Travnik, paišnik 23. Nasprotujoči 24. Tuja beseda za polt 25. Poljska plemiška rodbina. Navpično: 1. Poljski sadež 2. Tretja oseba glagola oveneti 3. Pevska nota 4. Za življenje potrebne sestavine 5. Vrba ža.lujka 6. Pogojna členica 7. Tujka, ki pomeni »nov« 11 .Latinski vernik 12 N« kalnica 14.Vernik 20. Stvar, ki jo dam ali doirm zastonj 21. Oblika travniške ali gozdne površine 22. Komad 23. Trgovska kratica.. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Dumas 6. Japonec 8. De 9. Pad 10. On 12. Oče 14. Ino 15 Ano 17. Upa 18.0s 19. Le 20. Oje 21. Jrz 23. Ure 25. Iva 27. Ponovitev. Navpično: 1. Da 2. Upa 3. Moda 4. Ana 5. Se 6. Ječa 7. Cona 8. Do 11. No 13. Gnojen 14. Iperit 16. Ose 17. Ulj 20. Oro 22.Zve 23. Up 24. Sv 26. Av, Program radio Ljubljana Nedelja, 13. oktobra: 8 Jutranji pozdrav, 8^9 Z veseljem začnimo! plošče), 9 Napovedi, cila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franž. cerkve, 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). ^10 Godalni kvartet s kitaro (gdč. Fr. Ornik, gg. Sl. Marin, Avg. Ivančič, Č. Šeldbauer, St. Prek), 10.45 Zbor praških učiteljev (plošče), 11 Nedeljski koncert Rad. ork., 12.30 Objave, 13 Napovedi, 13.02 Pevska družina »Gosposvetski zvon«, 13.50 Preženimo skrbi (plošče), 1)7 Kmet ura: Skrb za zemljo pred zimo (g. Raus Matija), 17.30 Klavirska harmonika (g. Povše Jože), vmes p)oje ruske romance g. Aleksander de Make, pri klavirju g. D. Kaškarov, 19 Najjovedi, poročila, 19.25 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Za dobro voljo skrbijo: Gorenjski trio, g. T. Ahačič (narodne pesmi in Radijski orkester), 22 Napovedi, poročila- 22.15 Pisani utrinki (plošče), Orugl programi Sobota, 12. okt.: Belgrad: 21 Bunjevske pes-P?1.-] Zagreb: 20 Lahka glasba — Sofija: 20.30 Vokal, koncert — Budimpešta: 19.35 Leharieva opereta »Ciganska ljubezen« — Rim-Turin-Flo-renen: 20.30 Simf. koncert — Praga: 19.40 Orkestralni koncert — Beromiinster: 19.40 Sekstet in zbor — Sottens: 20 Bazenova opera »Učitelj Pa-tien«; 21.20 Francoske, španske in italijanske popevke — Atene: 22 Opera. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (40.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini; YUF. YUG (19.96 m): 2.30 in 3.50 Poročil« v slovenščini James Hilton: £bogom mr. Chips 10 »Za naju, ne pa za vas. Še tri tedne Časa imate... Bilo je čudovito!« »Tudi meni... Odnesli bomo domov lepe spomine.« »Najin doživljaj v gorah... Česa se boste pa vi spominjali, mr. Chipping?« Ni imel poguma, da bi ji priznal, in je dejal: »Zares bi vam ne mogel povedati.« »Potem vam bom povedala jaj: Spominjali se boste valčka, ki ste ga plesali na Dunaju, zdaj... z menoj...« Chipping se je silovito prestrašil in vzkliknil: »Oh ne, tega ne morem! Od študentovskih let nisem nikdar plesal.« »Potem je zdaj čas, da spet začnete!« Zdaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega in čudnega: Chipping je na mah planil na noge, zbral vso svojo odločnost in se priklonil Kati: »Ali vas smem prositi za ta ples?« Kati se mu je sladko nasmehnila: »Zelo rada, mr. Chipping.« Od začetka sta plesala zelo previdno in nalahno, no pa kmalu je dekletova bližina, njena lahkotnost in nežnost obvladala Chippin-govo negotovost. Že čet četrt ure je Chipping priplesal mimo Flore in Maksa, ne da hi bilo na njem videti kaj sledu o stari boječnosti in negotovosti. Maksi ni mogel verjeti svojini očem. Začel si jih je drgniti in je vzkliknil: »Ti ljubi Bog! Kaj sem morda preveč pil? Da vidim čuda!« VII. Valček s Kati je čudno učinkoval na Chippinga. Srce mu je začelo močneje utripati, po vsem telesu mu je krožilo občutje srefe in zadovoljnosti. Njegove mišice, ki niso bile vajene plosa, so začele popuščati. Zdelo se mu je, kakor da plava, čutil je nekaj podobnega, kakor tedaj, ko je bil prvič s Katarino na planini, v megli. Nežno je pogledal dekle ter v nasmehu vprašal: »Kaj nama ni lepo?« »Čudovito je. I^epie, kakor sem si mislila. Krasno plešete.c Mnogo pogledov v dvorani je šlo za Katarino in Chippingom, lakaj Kati je bila nenavadno lepo dekle, pa tudi Chippingova po- stava se je lepo podala v posojenem (raku. Profesor je bil visok, vitek ter za pol glave večji od Kati. Maks in Flora sta gledala za njima in se pomenljivo spogledovala. Dvorana sc jo polagoma praznila. Kati in Chipping pa nista zamudila nobenega plesa. Zadnji zasanjani in malce otožni valček sc je bližal koncu. Kati in Chipping sta plesala molče in resno, s slovesnim izrazom na obličjih. Chipping se jo spet ojunačil: >Ali vas smem »prašati, gospodična Kati, na kaj zdaj mislite?« »Mislila sem na jutrišnji dan, na potovanje, na najino slovo...* * ( hipping in Maks sta prišla na postajo spremit Kati in Floro, ki sta se vračali v I^ondon. V hrušču in trušču ter gneči na postaji sta se Kati in ( hipping ločila od ostalih ter šla proti vozu sama. Svoje občutke sta skrivala pod toge poslovilne prazne besede: »Upam, da boste dobro potovali.« »Tudi jaz upnm.« »Kdaj boste prišli v London? Oh, saj to sem P* ▼praSal!« »I)a, kaj ni slovo strašno?« »Je kaj dosti potnikov v vlaku?« »Tudi to sto ie enkrat dejali,« se je nasmehnila Kati. »Kaj res? Gospodična Kati, rad bi vam nekaj povedal...« Tedaj je zažvižgal stroj, sprevodnik pa se je začel na ves glas dreti: »Vstopite, vstopite!« Maks in Flora Nta prišla do Chippinga in ga nstavila v besedi. Flora jo poklicala Kati: »Pojdi, Kati! Zbogom, gospod Chipping!« Stisnili so si roke, Kati pa je še enkrat razburjeno vpral*** Chippinga: »Kaj ste mi hoteli povedati?« »Vi ste mi te počitnice naredili najlepšo v mojem življenju ..« -Žvižg iz stroja je spet ustavil Chippinga. Mogel je reči s«*"« žalostno Še: »Zdaj pa morate iti. Zbogom gospodična Kati!« Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: »Slovenski dom* Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 29 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. 6-II1. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva olie« Maršal Petain o nalogah bodoče Francije Predvsem je treba varovati narodno slogo, izvesti novo socialno revolucijo in uvesti najstrožje nadzorstvo v gospodarstvu Ker o bodoči usodi Francije pač ni mogoče danes še ničesar zanesljivega povedati, je razumljivo, zakaj je vsebina včerajšnje poslanice, ki jo je naslovil predsednik vlade, sivolasi maršal Petain, na francoski narod. Iz nje je razvidno, kako si vsaj zamišljajo bodoči red v Franciji na njenih najvišjih mestih. Maršal Petain je najprej govoril o razmerah, ki so vladale v Franciji, preden je prišlo do vojne, o Vrejšnjem notranjem redu oziroma neredu, ki je bil vojne kriv. Dejal je, da je morala biti ta vojna za Francijo nujno izgubljena. Novi red v Franciji ne bo takšen — je nadaljeval Petain — kakršen vlada v nekaterih drugih evropskih državah, vendar pa tudi ne bo dovolil, da bi se kdaj ponovile napake in zablode. Na našo srečo, maramo izvesti revolucijo kot premaganci, ne pa kot zmagovalci in v mirnem času, ko bi bili vsi narodi med seboj enakopravni. Niti razumeti nismo mogli, kakšni so bili splošni obrisi evropske zunanje politike. Novi režim v Franciji — je nadaljeval Petain — se mora, če naj bo nacionalen, osvoboditi svojih tako imenovanih tradicionalnih prijateljstev in sovražnosti, a takšne spremembe so se v teku zgodovine dogajale na žalost v največjo korist tistih, ki so manevrirali s posojili in onih, ki so prodajali crožje. Novi režim bo predvsem varoval narodno slogo, t. j. Francijo kot matično državo in francoske čezmorske dežele. Tako bo nastal v resnici oni pravi nacionalizem, ki se more roditi ob skupnih naporih iz nas samih ter se povzpeti na raven mednarodnega sodelovanja. Francija bo to mednarodno sodelovanje poiskala na vseh poljilh in z vsemi sosedi. Nihče ne ve, kakšen bo zemljevid nore Evrope, toda naj bo kakršenkoli, naglasiti je treba, da so se v preteklosti prelahko jemali francosko-nem&ki odnošaji. Treba pa je tudi poudariti, da bodo oni tisti, ki bodo v bodoče nad vsem drugim. Ni dvoma, da Nemčija po svoji zmagi nad našimi armadami lahko izbira med tradicionalnim mirom povračila in mirom čieto novega sodelovanja. 3edi, neredom, preganjanjem in brez dvoma tudi sporom, do česar bi prišlo, če bi se ravnali po zgledu preteklosti, bi Nemčija lahko obrnila hrbet in sprejela življenjski mir za posameznika in mir propada za celoto. Kar se tiče vsega tega, ima to izbiro v rokah tako zmagovalec, kakor je enaka izbira odvisna tudi od premaganca. Če nam bodo vsa pota zaprta, bomo kljub temu znali prenesti ponižanje, žalost in razdejanje. Če se zna zmagovalec bradati v svoji zmagi, ee bom znali tudi md v svojem porazu. Maršal Petain se je nato bavil s socialnimi vprašanji in je dejal, da bo novi režim v Franciji »režim socialne hierarhije« ter da ne bo več temeljil na lažni ideji naravne enakosti. Delo pa bo šlo v tej smeri, da imajo vsi Francozi pravico do zaoo-slitve. Rešitev teh vprašanj se bo prilogodila raznim strokam in splošnim načelom, namreč, da bodo organizirane posamezne stroke v profesionalna društva. Prejšnja sredstva, kakor so bile n. pr. stavke, bodo prepovedana, za vsa sporna vprašanja pa bodo ustanovljena posebna sodišča, ki bodo imela nalogo razsoditi o teh vprašanjih. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, se bo uvedlo najstrožje nadzorstvo. Maršal Petain je srvojo poslanico končal s pozivom, naj se visi Francozi zberejo okoli njeita zaradi izvedbe nove socialne revolucije. Pariški avtobusi na plinski pogon Da mora v Franciji res hudo primanjkovati bencina, dokazuje tudi naslednje poročilo francoske uradne agencije Havas, ki pravi: Po uspešnih poskusih z avtobusi, ki jih namesto bencina žene lesni ali pa svetilni plin, so pariške oblasti odredile, da se bo sto avtobusov tako predelalo, da bodo namesto bencina lahko uporabljali kot pogonsko sredstvo plin. Na neki progi v pariškem pred- ! mestju že vozijo takšni avtomobili. Navade v Siamu Siamci so znani kot ljudje, ki nenavadno pazijo na d*užabne običaje, ki so jih prejeli od Kitajcev. Pri tem so izredno pedantni in te običaje v vsakem primeru spoštujejo. Po nezapisanih zakonih ne sme nihče, ki je na družabni lestvici nižji, zasesti mesto višjega. Nekoč so morali visok« siamski uradniki obiskati nekega angleškega političnega predstavnika, ki jih je pričakoval v drugem nadstropju svoje hiše. Ta angleški uradnik je prebil več let na Kitajskem in je dobro poznal šege in navade Vzhoda. Verino je hotel pričakoval siamske goste v drugem nadstropju, da bi videl, kaj bodo oni na to naredili. Siamsko odposlanstvo bi moralo namreč iti pod hodnikom tako, da bi bili vsaj za trenutek »pod« angleškim uradnim predstavnikom in s tem bi bili v položaju družabne podrejenosti. Siamci niso hoteli stopiti na hodnik in nastal je neverjeten položaj. Ker druge poti ni bilo in ker sestanek ni mogel biti zunaj, so morali z drugega nadstropja spustiti lestve, po katerih so splezali Siamci v drugo nadstropje tako, da niso bili »pod« angleškim uradnikom. Križanka