Stav. 204. (Posamezna Številka S vinarjev.) V mu, firt», as. iullia H1J Letnik XW* Izha'a vsak dan, tudi ob nedeljah lo praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Fraa«Ska A*i*ke*a SL 20, L xi2dstr. — \'d dop4«l hsj te pošiljajo nredn&vu licta. Nefrankirana pisma se n« sprejemajo in rokoplai ee ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Slefan Oodku Lastnik koaaorcM .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge i or efenim poroštvom v Trstu, ulica St. Franćifika Avlkega it. 20. Telefon uredništva ia uprav« Mer. 11-57. NaroC nI na anala: Za celo leto.......K 31 20 2a pol leta................ , 16-60 ca tri mesece .....................m 7*80 • a aedeljako ladaj. m trni* ktm • • « . • • , 6 30 w pol leta................ . 3-60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po & vi;urjtvk zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v iirokostl ene kolono. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vfn. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—* vsak« na daljna vrsta.............?« ~ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno It upravi .Edinosti* — PlaCa in toii se v Trstu. Up«va In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančlik* Aatfkega it 20. — Poštnohianllničn! račun it '41.652. Kriza premagana. (Oi našega posebnega poročevalca). Jugoslovani in Cehi. Dunaj, 23. Julija. Bett prostor v sobotni »Binosti« Je tudi znak sedanjega nervoznega časa. Ona belma ne znači morda, da sem poročal kaj neresničnega a4i da sem si dovolil kako preostro kritiko. — Narobe: pri teji priliki pomeni to le toliko, da onih zakulisnih poizkusov ne puste v javnost vse dotlej, da bo mogoče poročati o — uspehu ali neuspehu. Kaj je mogel obsegati sobotni beli prostor. so izvedeli pozorni čitatelji v nedeljo takoj na prvem mestu. »Edinost« je edini list, ki |e objavil one podrobnosti, ki so povsem resnične in točne. Medtem se ie Seidlerieva vlada spri-'ar.iila z zakonom o vojnih podporah rodbinam vpoklican cev, kakor ga je sprejela poslanska zbornica. Odgovornosti ni hoda sprejeti nasproti vse* javnosti ter vdovam, sirotam in starcem, zato ie gosposka zbornica odobrila v poslanski 4ioroici sprejeti zakon v polnem obsegu. &*kon stopi v veljavo I. avgusta. Podpora znaša na Dunaju po 2 K, drugod po K T80 in 1*60 za osebo. — Seidlerievo ministrstvo se jc s tem ognilo sporu z obema zbornicama, pj-aljšalo si ie življenje in s tem obenem dalo časa, da se mirneje doženo dogovori in predpogoji za r.ovD stalno parlamentarno^) vlado. — Zaio se >e proglasilo o Beckovili pogajanjih le toliko, da niso še dovršena in se b^io nadalievaia. ko se Beck povrne iz Bad-Oastema. Nič več! In stvar je vendar jako pereča ln zelo, zelo važna! No, pa Soidler >e dal časa dovolj s tun, da le odklonil od sebe in svoje vlade odgovornost za pristriženi za-kon o vo-jaških podporah. — O tej fazi nekake krize. ki je visela v zraku, so govorla le med vrstami objavljena sporočila. N. pr. še potem, ko je odsek gosposke zbornice že sprejel zakon, kakor ga je sklenila poslanska zbornica, je bila objavljena vest. da — !«e bo razprava o tem vprašanju še nadaljevala. Toda nadaljevala se ni prav nič več, marveč se je vlalJa lepo vdala in go noska zbornica ie zakon končno sprega'. ♦ * » Državni zbor — v avgusta. Dne 5. avgusta bo imel odsek za vojno gospodarstvo sejo, v kateri bo obravnaval poročilo pododsekovo o — perečem rremogovnem vprašanju, ki razburja dr-avljane. Z ozirejtm na to in na dejstvo, da je gosposka zbornica izpremenila razne >o-iočbe v zakonih, ki iih je sklenila poslanska zbornica, je pričakovati, da bo Imela poslanca zbornica v avgustu tri seje, v katerih resi označena vprašanja. Sicer pa to še ni vse, kar čaka nujne rešitve. Tudi Graionauerjeva zadeva mora priti v zbornico, ki naj izreče svojo odl^iino besedo! Radovednežev je veliko, ki pričakujejo, kako se bo vedla pri tej priliki zboroma — liudskih zastopnikov. Jugoslovansko vprašanje. Oiomuški »Pozor« je priobčil v nedeljo izvirno »>oročilo z Dunaja, v katerem trdi več čurnih reči. Pravi, da se ustanovi jugoslovansko kraljestvo — »Ilirija«, ki bo napram drugim zaveznim državam monarhije po priliki v takih odnosajih kot doslej Ogrska napram Avstriji. Dalje pravi. da se Madžari sicer silno srdito upirajo združitvi Čehov in Slovakov v eno državo. — da pa so precej popustljivi na-M>TLrii jugoslovanski ideji brez ozira ua Caj sedanje dual i štrene meje. — Končno pravi, da gre nas jugoslovanski apetit celo tako daleč, da bi hoteli priklopiti tej svoji državi tudi dosedanjo — Srbijo in Črno-goro. — Zaključuje z zatrdilom, da se pota oeske in jugoslovanske politike — križajo. Zakaj neki bi se naša pota križala? Saj morda ne radi Jako raklikalne rešitve jugoslovanskega vprašanja, ki ne bi rušilo le mej dualizma, marveč slo — še dalje?! * Edinost« — in Čehi. Moje povsem nedolžne apostrofe v »Edinosti« na bratski narod češki in njegove zastopnike so vzbudile precej prahu v enem čelu češke Javnosti. PODLISTEK. Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Cbaveti*. — O, za koga pa me imate? — je za-klical Hanibal <«orčeno. — Ce torel v resnici obstoje te stopnji-ce, ali ste potem tudi prepričan, da vodijo v stanovanje vašega zeta? — Trdno prepričan. — Šktiia! — je za mrmral de Loze ril zamišljeno. — Zakaj? — Bilo bi mi ljubše, če bi vodile v Pavlin ine sobe. — Glej ga, glej, dovtipneža! Kakor se zdi, niste opustil svojega načrta. Mislil sem, da vam je Briclietova vrnitev pač dala povod, da ste opustil ta načrt Pred vsem na$ omenim, da moja poro- krepko pritiskalo za sovražnikom, zapri- razvili tamkaj novi boji. — Mackenseno- • oklopni avtomobili, odbit ob izredno tež- ' čeli napredovanje na naši fronti. Vsled) va armada: Tudi ob Putni in Seretu je kih izgubah za sovražnika. Ob cesti Bur-naghce dogodkov števila »jetnikov In narastel topovski hoj do znatne sile. Ru- kanov — Podhajce je bil sovražni ci bor množine plena vseh vrst še vedno ni mo-:sko - romunske napadne čete so prešle na istotako zlomljen. Popoldne 23. t goče pregledati in dognati in zbrati vse- več točkah v napade, ki so se razbili v čila z Dunaja niso — oficijelne izjave Jugoslovanskega kluba, pa naj bodo ta še tako čisto tolmačenje i*>litike in taktike naše delegacije. V razgovorih z našimi politiki sem dobil vtise, ki sem jih smatral toliko važne, da sem jim dal duška v javnosti. Ali za nje Jugoslovanski klub ni odgovoren, more jih celo zatajiti, ako bi vmatral to za potrebno ga, kar so morali ostaviti Rusi na divjem beg« iz bojnega pasu. — Armada nadvojvode Jožefa: Z občudovanja vredno žlla-vostjo poizkuša rusko vodstvo razbremeniti svoje poto?čene vzhodno-gališke ar- Povem pa, da so moje besede našle v j n^tfe z napadi r:.z tega obsega na drugih raznih čeških krogih zelo prijazen spre- j frontnih delih. V Karpatih naj bi bil do sejem. — Vplivne osebnosti so mi dejale, Ca j žen ia uspeh najprej z delnimi sunki. V bi bilo treba celo nadaljevati m povedati • trouezeUieni kotu. kv ozemlju Tolgyesa in č. In pisati proti njim tako, preden še so njihovi od-poslanci v Pragi mogli biti »zac'išani«, ko oficijelno :;n!oh še ne vemo, kaj bodo zahtevali (— časnikarske izjave v -žaskem listu pač e morejo še smatrati za obvezno do zadnje črke! —), *n ko ziniti ie ne \ emo, kako bodo reagirali ua razloge -. č. ke sirani ?! Na siploh je »P. L. jako hudo na agrarno poli liko češko »n namiguje, -a bodo češki f.ocilalisti hodiii svojo pot, toda >Cesky S vaz« mora ostati in treba bo, da se razpraviia o t iktiškili vprašanjih — - __4S-! rjeJ dolinama Cas iu :n Putne }e bilo včeraj oubUih več t:A »h s;inkov. Severno do-ihis PiiiRe so pričeli danes zjutraj Rusi, združeni z romunskimi bataljoni nov napad. — Mackensenova armada: Na romunskih tieb so se razbili msko - romunski napadi že v ceniti topov. Italijansko bojišče. — Na kraški piano t i in pri V«ssee in Len-sciii se nadaljuje živahni o^oiij. Na obeh straaeh liuilucha so biii ponočnl izvidni suuki sovražnika brez uspeha. — Armada nemškega cesarieviča: Na Cheminu des Dđfces so Francozi pri Ccrny zopet napadli v boju izkušeno 13. pehotno divizijo, M ni izgubila od osvojenih postojank tudi sedai niti pedi zemlje, iz Westtalcev in Lippencev obsioieči polk št. 55 ie otlbil v zadnjem času 21 napadov. Na tesnem brepji Moze so dne 22. iul?«a deli baden-sklh polkov vdrli v inočiio utrjeni gozd ---* — — javno, i eroristiški prhisk agrarnega »Ve- [ Caul1eres> prizadejali sayražniku ,ežK, izgube in se nato vrnili s številnimi ujetniki. Vzhodno bojišče. — Vsa vzhod- eera bi mogel dovesti Uii--; daleč, da bi jeskn politika lahkonii -jlno pretrgala zvezo z Jugoslovani, Rusini in Poljaki. — Socijalni demokraije so v Svazu vedi: > vplivali na to, da bi — ničesar ne opustiv-Ši v stvari sami — v obliki postopal, če je treba., mirnije, samo la bi drugi mogli korakati ž njim vret-' in bi ne ostal — sam. \grarni Veče-r« pa se zadira pnrti cijii'rro-demokratskemu delu »Ceske^a S\,! i«, se zadira proti sedanjim zaveznikom ter že'ie češko politiko do grde — osamljenosti. Končno prav odločno ob--Oia eno trdo. nzžaljivo in odklanjajoče pisanje proti jugoslovanskim zastopnikom, ki se napravfjajo v Prago, kar bi moglo .vporazum nied Cehi in Jugoslov miselno spraviti v nevarnost. V boljše ume vanje teh sporov raj omenjam na kratko: Takozvani ra likalni življi v Ceskem Svaau vzdržujejo trdno gledč vsebine in masovne izvršitvre svoje državnopravne iz-iave o — češki državi, vključivši ogrske Slovake. Smatrajo sedanji čas za ug(vden, la se to vprašanje reši, in ako ne. se pa !N.-čaks!. kajti dozori samo sebi sredi svetovnih dogodkov. — Je pa tudi mnogo iakih. ki menijo, da bi se dalo govoriti o račinu, kako naj se vse to uredi, in o času, v katerem naj bi sc polagoma izvedlo vse, ~ar češki narod zahteva. -— Torej: program in taktika sta si v laseh! Morda bo treba o vsem tem še govoriti! AVSTRIJSKO. DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razgi iša: 24. julija i 917. Vzhodno bojišče. — Armada princa Leopolda Bav.: Zmaga zapadno Farnopoia :e zlomila ruski odpor med gornjim Seretoui in Tartarskim prelazom. Nemške čete so severno Trembovle prispele na vzhodni breg Sereta. Ruske ma->e, ki so hi!2 pognane v boj, niso mogle nič izpremeniti na tem uspehu. Avstro-ogrske in nemške divizije so med bofi prekoračile ozemlje pr? Podhajcah. Tudi na obeli straneh Dnjestra so zavezniki, ki i*a frr.nta med Baltiškim in Ornim merjeni ic v /namenjn ?h boiev in ^eHkih uspehov nemškega in zveznega orožja! — Trosila princa Leopolda Bav.: Pri Eich-hornovi armadi fo napadli Rusi zvečer v,_ pri Jakobovu, a zaman; jutranji napad na široki fronti je potlačil naš uničevalni ogenj že v kali. Jugozapadno D vinska so poslali Rusi po močni topovski pripravi 6 divizij petkrat in v globokih vrstah proti našim črtam, ki so bile popolnoma ohranjene. Po hudih bojih iz bližine se je moral sovražnik ob velikanskih Izgubah ni 1 umakniti. Tudi pri Krevu so Rusi napadli j -opoldne znova v širini 5 km. Bili so od-| biti. Vas Krevo ie zepet v nsših rokah. V i spiošiiem je sovražnik južno Smorgona napadel z osmimi divizija nekaterih polki so bili skoro vsi dognani t ujetniki in mrtveci na fronti; vrnile so se ie razvaline. — Bohmova armada: Strategični učinek naših operacij v vzhodni Galiciji postaja vedno siinejšl. Rusi se umikajo tudi na severni karpatski frontiv Od Sereta do Goz znatfli Karpatov prodiramo nevzdržno v širini 250 km. Naši zmagoviti ar-roadni zbori so južno Tarnopola prekorači!! Ser-t. Pri Trembovll so bili posamični napadi ruskih mas odbiti. Prekoračili smo Po haice. Hallč in črto Bistrice Soiotvhi-ske. Plena dosedai ni mogoče pregledati. Več divizij Je naznanilo po 3000 ujetnikov. Uplenjeni so številni težki topovi do naj-večiih kalibrov, železniški vlaki polni živil in streliva, oklopni vlaki in avtomobHi, sGteri. barake in vsakovrstno vojno oro-: je, kar priča o naglem begu sovražnika. — Fronta nadvojvode Jožefa: Severno krila se ie Južno Onejstra pridružilo za-pričetemu šibanju. Ob vse| fronti močno topovsko delovanje nasprotnika. Na obeh straneh Bistrice iu ju/no prelaza Tolgyes so bili ruski sunki odbiti. Stopnjevanemu ognju med dolinami Trotusa in Putne so v širokih odsekih sledili poizkusi Rusov in Romunov, da bi prešli v napad. Naš obrambni ogenj Je skoro povsod zadržal sovražnika v njegovih jarkih. KJer se je pokazal, je bil odbit. Danes zjutraj so se — Ravno nasprotno. Stvar se je izpremenila samo toliko, da preden storim I; a j drugega, nastopim ravno pot in zaprosim za Pavlinino roko pri njenem očetu. Hanibal se jc zakrohotal na ves glas. — lia. ha, ha! Ali je to burkasta misel! — Burkasta? — je ponovil de Lozerii užaljeno. — Pojdrte, pojdite, dragi moj, med nama ie pač d-Več, da bi lisjačila drag proti drugemu in si mazala sladke besede drug drugemu pod nos. Sva pač dva sprelju-bezniva malopridneža; toda oba tako uboga kot berač ^redi pota. On je pa. namreč Brichet, eden onih opreznih, varčnih in prekanjenih meščanov, kateri se varujejo Ijuivi našega kova kot kuge. Saj mu je že dovolj takera tasta, kaj šele, da bi si želel še zeta take vrste. Pri prvi besedi, s katero bi mu tudi le namignil vi, kaj name- ravate, bi vam čisto po domače pokazal vrata. — Kaj Še! — k dejal de Lozeril in zmignil z ramami. — Tu vam pač vaš »kaj še« pomaga prokleto malo; starec je prav tak kot konj, ki ga pač lahko pripeljete do vode, ki ga pa ne morete prisilitU da bi pil vorio. — Samo če se pošteno poprimem, pa pojde. Hanibal se je zopet zakrohotal. — Poizkušajte ga šegeta-ti, kjerkoli hočete, pa vendar ne najdete na njem nobenega občutljivega mesta____ ker ga pač nima. — Kaj, da ga ni občutljivega mesta na stran____svojo Ahilovo peto____na kapa drugačnega nmenja, — je odgovoril de Lozerii porogljivo. — Kaj še! — je odgovoril sedaj Hanibal, nekoliko osupel zaradi tona, v katerem je i3e Lozeril izgovoril one besede. našem ognju. M a c e d o n s k a fronta. — Nobenih večjih bojnih dejanj. BEROLIN, 24. (Iv}u so naši podvodniki potopili zopet 8 parnikov in 4 jadrnice. PARIZ, 23. (Kor.) Volni mornarici dodeljeni parnik »Bertholde« je bil dne 12. t. m. v vzhodnem Sredozemskem morju potopljen. 25 mož posadke se pogreša. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo 24. julija. — Jugozapadno Dvinska obojestranski topovski ogenj. V smeri Vilne, v okolišu Kreva in ualie severno so naše čete napadle sovražnika in zasedle del njegovih postojank južno odseka Žarih Nogaričev, kjer so prodrle mestoma tri vrste globoko v sovražne postojanke in ujele nad tisoč Nemcev. Na izrabljanje eventualnoga uspeha pričenjala vplivati pomanjkanje vztrajnosti kakor tudi mora-lična šibkost nekaterih o^klel'kov. Nagla-šati je treba predvsem hrabro zadržanje oficirjev, ki padajo v izvrševanju svoje dolžnosti v masah. Ob gornjem Seretu, od Zalošč do Tarnoi>ola obojestranski ogenj. Južno Tarnopola pri Brijezovict Velki srdito streljanje sovražne* artiljerije. Med Serotom, Stripa m Zloto Lipo je sovražnik nadaljeval svojo ofenzivo in zasedel vasi Nastasov, Bjenjavo in Slaventin. Načelnik divizijskega generalnega štaba, Porilpolkovnih Dold, ki je poizkušal napraviti red med četami, je bil umorjen. Na romunski fronti na črti Kezdi Vasarhely— Focsani in Braila topovski boj. — Na kav-kaški fronti je položaj neizpremenjen. PREDOR PRI ZLOĆO V U. DUNAJ, 23.. (Kor.) Predor pri ZIočovu je bil izvršen na deloma ozki fronti in sicer po načrtu. Cilj prvega dne le bil daleč nadkriljeai. Drugi dan so napadne kolone obvladale že progo in c^sto Tarnopol— Zločov. Sovražnik je bil povsod kjer se je ustavil, takoj vržen. Prihodnji cilj je bila za sovražnika izredno važna proga Br zezan i — Tarnopol, do katere so dospele čete že tretji dan. Naše čete sedaj nadaljujejo zasledovanje umikajočega se sovražnika in so zasedle že tar^opolsko predmestje. Letalci so mnogo pripomogli k temu, da je nastala zmešnjava v ruskih vrstah še večja. Kakor hitro se namreč približa kako letalsko broi-tovje, zbe-že Rusi na vse strani. Tarnopolski kolodvor, kjer so Rusi v vsej naglici spravili vojni materijal v vozove, je bil vnovič upešno obmetan z bombami. Dosedaj je bilo uplenjenih skupno 47 topov. Ujetnikov, ki prihajajo z vseh strani v zbirališča, še ni bilo mogoče prešteti. Pri posamičnih skupinah se kažejo slučaji dezertacij v masah, tako pri volrnjskem gardnem polku, kjer je pobegnilo nič manj kakor 180 mož. V glavnem delu 11. armade se vsled mojstrskega sunka pri Zborovu ruske enote vedno bolj izpraznjujejo. Na njenem Južnem krilu se nahajajoča 7. armada se Je pričela istotako umrkati. LONDON, 24. (Kor.) Kakor poroča Reu-terjev urad, so nemške čete zasedle Tar-nopol. BEROLIN, 24. (Kor.) \Volffov uradi poroča: V vzhodni Galieiji so pritiskale naše čete dne 23. julija neumorno za umikajočim se sovražnikom. Rusko umikanje zavzema vedno večji obseg. Umikajoče se ruske enote se niti ob Seretu južno Tarnopola niso zamogle povzpeti do resnejšega odpora. ŠeJe vzhodno Sereta so se pričele zopet zbirati. Ob cesti Trembovla—Miku- katoliki, Mladočehi in socijalni dcmofcratje iine, 20 km južno Tarnopola. je bil napad! pa so za sodelovanje. Odločitev pripada močnih sovražnih mas, ki so ga podpirali češkemu Narodnemu odboru. Naš dunaj- m. so naše čete južno Dnjestra že na široki fronti prekoračile Lukvo in dospele zvečer v stare postojanke ob Bistrici. Ha»!ič je zopet zavzet in prekoračena Bistrica Solotivn-ska. Ponoči 23. t. m. je padel hud dež, ki so mu sledile tekom dneva srdite plohe. Tudi to naših čet ne zadržuje. Plena ua topovih, strojnicah, minovkah, oklopnih vozovih rn vojnih orcC5i4i ni mogoče prešteti. Na kolodvoru v Kozovl je bilo uplenjenih 15 topov, v gozdu južno Litip-sina f> topov kalibra 28—30 cm Ln en železniški top najtežjega kalibra. V osvojenem ozemlju smo dobili poleg ogromnih mas živil tudi bogato žetev in velike množine živine. DUNAJ, 24. (Kor.) Med Zloto Lipo in ob Seretu v južni smeri proti Doiestru prodirajoči zavezniki so oddaljeni komaj dan hoda od proge Monasterčiska— Bučač. Naše stare postojanke tik zapalio Stanislava so zopet v naši posesti. Tudi rusika sosednja fronta v Karpatih se je pričela majati. Pač pa so Rusi in Romuni izvršili napade ob trodežehiem kotu, na prelazu Tolgyes med dolinami Putne in Ca-sinu. Napadi so bili zadušeni že v kali. Osvojeno ozemlje severno Dnjestra ?e rodovitna črna zemlja, ki je večjidel ne-obfifelana. Na njem bujno raste pleveli. Osvojene ruske postojanke se tehniški ne morejo primerjati z našimi; one so zanemarjene hi tudi ceste niso v redu. SESTANEK OBEH CESARJEV. BEROLIN. 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Cesar Viljem se je na potu na jugovzhodno fronto sestal v Podgorcah pri Krakovu s cesarjem Karlom. Revolucija v IZROČITEV NEOMEJENE OBLASTI PROVIZORIĆNI VLADI. PETROGRAD, 23. (Kor.) Izvršovalna odbora delavsko - vojaškega sveta in sveta kmečkih odposlancev sta imela skupno sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da so vsled dejstva, da grozita položaj na fronti in v notranjosti dežele z vojaškim razsulom, katastrofo revolucije in zma«go protirevolucijonarnih sil, izroči vlaL-i neomejena oblast v svrho vzpostavitve organizacije in reda v armadfr, za boj do skrajnosti proti protlrevolueiji in anarhiji, da se uresniči program, objavljen v predvčerajšnji vladni izjavi. 47 odix>slancev, ined njimi vdčina makslmalistov, se je vzdržalo glasovanja. Izgredi v NIžnem Novgorodu. ROTTERDAM, 23. (Kor.) V Nižnem Novgorodu so izbruhnili resni nemiri. Vojaške tolpe imajo vso oblast v rokah. Delavsko - vojaški svet je pobegnil. Po mestu se pleni. Gibanje ima zna'čaj pogrom:«. Iz Moskve so bile odposlane čete. da zatro upor. V Kijevu je 2000 ukrajinskih vojakov zasedlo smodnišnico in jo imelo pa«* ur v oblasti. Proti večeru je ostala riarni-zija zopet vzpostavila red. V Petrograd prispelo 60.000 mož. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Glasom »No-voje Vremje<£ je prispelo iz Dvinska v Petrograd 60.000 mož pehote in topništva, Ida vzdržujejo red. Moč Lenina še vedno znatna. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Moč Lenina je še vedno znatna. Čeprav je vsled pri-padništva raznih sumljivih elementov Lenin sicer mnogo trpel, vendar se smatra njegova neomadeževanost nedotakljiva. Danes smatra tudi list »Socialdemokra-ten« za potrebno, da rzjavi, da ni niklJar veroval, da je Lenin nemški agent. Nemški zračnh napad na Anglijo. LONDON. 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Sovražno letalsko brodovje je ob-metalo i 'anes zjutraj z bombami Felexto-vve in Har\vich. Sovražna letala so bila razpršena po našem obrambnem ognju ter zasledovana po naših letalih. — Bilo je II mrtvih in 26 ranjenih, škoda neznatna. —• Eno sovražnih letal Je bilo po angleškem letalu pjisiljeno, da se je spustilo na tla. Nov cesarjev amnestijskl odlok, DUNAJ. 24. (Kor.) Cesar je 41 obsojencem, ki jim je biio iz lastnih ali obče gospodarskih razlogov dovoljeno prekinjenje kazni, odpustil ostanefr zaporne kazni, nadalje ie spregledal kazen 1441 obsojencem, v kolikor kazen še ni prestana s preiskovalnim zaporom ali v kolikor poleg zaporne kazni izrečena denarna kazen ni že poravnana. 111 obsojencem pa je dovolil ublažitev in izpremembo kazni. f&azne poSiSRste uesth Čehi in vprašanje sodelovanja za pre-osnovo ustave. V češkem parlamentarnem zastopstvu ni soglasja z ozirom na vprašanje, ali naj Čehi sodelujejo v ustavnem odseku. Nap. moravska stranka in agrarcl so proti sodelovanju, morafski iiarodni Stran u. EDINOST" fccv. 204. V Trstu, dne 25. Jallja 1917. ^ki poročevalec je napisal v tem pogledu resničen^ misli samouprave fia tem uL Settefontane, Pozzi, ul. Settefontane 1, ne hotel izročiti krme aprovizacijski kolesno besedo na adreso Čehov v imenu J polju.« -----1 **r * —--- - slovanske solidarnosti in medsebojnega Na pobudo voditelja urada za ljudsko podpiranja: naj se odločijo za sodelovanje, nai se ne postavljajo na izključno češko stališče in naj se odločijo za taktiko, ki bo služila skupnim interesom. Ta poziv ni ostal brez uuziva v češkem časopisju. »Pravo Lidu« piše n. pr.: »Ta glas slovenskega lista osvetljuje gotovo vprašanje sodelovanja ali nesodelovania Češke Zveze pri razpravah o reviziji ustave z — rekli bi — nekoliko širšega vidika, nego morda z našega specifično Češkega stališča. Gre — in to tudi brez pouka v južno-slovanskem listu — tudi za enotno ali vsaj paralelno črto vseh avstrijskih Slovanov, posebno še, ko so državnopravne proklamacije ob otvoritvi državnega zbora proglasile enake cilje. V vsakem slučaju ne bot:o — po našem mnenju — eventualne razprave čeških politikov, kakor tudi definitivni sik lepi o vprašanju sodelovanja a!i nesodelovania smeli prezirati stališča t|ne razmere so nam odvzele važna proiz- ■ >r rravljencst za m r. .Naj podamo Jaues' ... . . .. . , . _ ' -1 vajalna in privaaalna ozemlja, tako da smo dbo iz čeških hstov, kajti v prvi vrsti las mora zanimati, kako sodijo javna gia-1 navezani v na narodov - naših zaveznikov v našem I n>°s?1 drzave- 2,v,lskema vprašanju veliki meri na dovoz iz notra- kot notrr.nje-poifttičnem " boju, na katerega takemu se torej pridružuje pri nas še pre- V bodo pa vplivali tudi vnanji dogodki. vnašanje v vsem svojem velikem 1% It ' . . . ... obsegu. Tako se torej vkljub vsem priza- Praška »Union« je izgubila vero v resno voljo za demokratiziranje političnega življenja v Nemčiji. Izjava dra. Michaelisa kaž^-, da novi državni kancelar nc misli na devanjem ni bilo vct.no mogoče izogniti zastajanju v dovozu, in ravno te neredno- j sti so bile vzrok, da so se zlasii v prvih! , t. mesecih letošnjega leta pojavile nevšeč-- to. da bi se prilagodil parlamentu, da bi nosti v aprovizajciji, katerih posledice, da-i iTipoznal voljo parlamenta, marveč p se siravno ^ seda) mSLisL nekako zboljšanje, obsiplje z očitanji, ker si je dovolil kriti-[Se vcdno ni50 preTna^ane in so namreč j /.irati Bethinann Holhvega. O tem pnea, ze,Q ob6utIjive v posameznih, prometno-1 tudi način, kakor je razpravljal o mirovni zemIj -sno p^j^ neugodno ležečih de-lormuh večme parlamenta. Kar hoče on, ,Hl PrhnoTiSL9 ie ravno nasprotno od tega, kar hoče mi-- Zelo neug(^no je vplivalo tudi, da je bil v največjem delu dežele pridelek sadja in { vna formula. Dr. Michaelis lioee, :ija sklene mir kot zmagovalka da . mcija SKiene nvr koi zjila^o-.a .a —; zeI,n]ave zelo vs]ed Cesar se je n >ce imru brez kontribucu in aneksij. Se. lem ye- orabilo drKgih ki S{> hila t "tč: on zahteva, naj se meje nemške dr- ^ ža, na razpofajr0 je v p}čli meri. /_a.ve zagotove za vse čase zaiamctio i .. , . .. i Namestnik je poudarjal, da je v vseh naj se zivlienski pogoji^nemške urzave na ] JMSSani:7Jlfh težavah napram uradu zal k< :tmen:u. Jo sta dva zelo nedoločna; — t,.,,- ,v,;ir0a-0;a dta I ob-pred- loge. ■I »Velike so žrtve . je zaključil nato, »ki jih sedanji vdtr-avati s j niem vojne. Kriza n; uglai ila pct» do sve-. taky občudova?lia vredno pnžrtvovalnost- Domate vesti. Draginjska doklada sodnim uradnikom. Z ozirom na dejstvo, da sodni uradniki in uslužbenci doslej še niso prejeli onega dodatka k dravinjski dokladi, ki so ga «Jk>bili že vsi ostali državni nameščenci v Trstu, se je obrnil državni poslanec g. dr. Rybaf na gosr^da namestnika, ki mu je izjavil, da gre tudi sodnim uradnikom in uslužbencem enaki dodatek k dragin-jski dokladi. kot ostalim državnim nameščencem, samo nakazilo se je nekoliko zakasnilo. Vsekakor se jim dodatek izplača v najkrajšem času. Obvezno cepljenje fcozic. — V sredo, četrtek, petek in soboto se vrši cepljenje kožic v po-tročju Starpga mesta. Natančnejši p^dactki so razvidni iz tozadevnih, po mestnih vogalih nalepljenih razglasov mestnega magistrata. Cepljenje kožic v iX>dročju Starega mesta se je sicer že pričelo v torek, 24. t. m., docim se je v ponedeljek vršilo v Skednju. Razglasa pa nismo mogli objaviti pravočasno, ker nam ga je mestni magistrat doposlal Sele v torek dopoldne. Će je vladnemu komisarju na tem, da bo prebivalstvo pravočasno opozorjeno na tako važne stvari, kot je zgorai omenjena, naj poskrbi za to, d. Rakek. A 16 Prtitil zq relo popoldne, ali v soboto. 28. t m t zjutraj zgoJnj v Boršt in bo° ^^ begunka v bližini voja-llClJlIiUIIII škoga trga. P>> možnosti tudi hrano. Prij zne ponudbe pod „Begunka" na Ins oddelek Etiinosti. A 16 EAlnAVflf Anton Jerkič ; 09! uje v »rojem ateljei a rUlIlSlUI v Trstu, Via delle Post« it 10. 407 misiji ali v to poverjenim komisijonarjem, je dolžnost c. kr. okrajnega glavarstva, da si da krmo izročiti prisilnim potom. V takem slučaju se zniža nakupna cena za 10% m se izkupiček eventualno izplača pristojnemu sodišču. Kršenja omenjene naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano kaznuje c. kr. okrajno glavarstvo z globo do 5000 K ali pa z zaporom do 6 mesecev. Ce bi kršitev naredbe zagrešil obrtnik, se mu more tudi odvzeti dotična obrtna pravica.--Tako torej ukaz. Danes naj poudarimo samo strahovito krivico, ki se dela z določitvijo zgoraj nave-•dienih cen pridelovalcem krme. Cena sena — neglede na gorostasnost, da je cena detelje, za katero je treba obdelane njive, semena, setve itd., enaka ceni sena — je določena na 17 K. a -danes se plačuje seno v Trstu po 80 K. Vsa krma je zasežena. Kmet bo moral oddati seno po 17 K, a če bo hotel, da mu ne pogine živina, bo moral potem kupovati in plačevati seno po 80 K! So pač zopet skovali to naredbo bi-rokratje, ki so tako inodrL da slišijo travo rasti, a se jim niti oddaleč ne sanja, kako nai kmet preživlja živino, če se mu odvzame krma, katero naj potem kupuje petkrat dražje. Kmetu ne kaže drugega, kot prodati ali pa zaklati živino. Kako bo potem obdelaval polje, odkcO bo prihajalo mkko. odkod druga živila? Naj sedaj na ta vprašanja odgovore oni velemodri 3-do 17 kronsiki hofratie v prehranjevalnem j ffllKi^i pokrivala, pletenine, cunje \ sa-uradu na Dunaju! ! IVII|'IIII'ke vrste ter plačam do 60 vin. Vojna razstava. Člani generalnega ko- j Žaklje plačam do K 3 50. ACCO, Acquc- miteja so naproseni, da Ovign-ejo svoje iz- ; dotto št. 15.___1242 kaznice v četrtek od 9 do 10 dop. pri bla- i __ . .. gajni v gledališki ulici št. i. Priporocijs^a tvrdks. V pojasnilo tistim, ki se jih tiče. Zadnja »Straža« javlja svojim čitateljem: »Današnja »Straža« je izšla zopet samo na 4 straneh. (Izhaja namreč dvakrat na teden navadno na 6 ali 8 straneh). Dokler ne dobi tiskarna novih delavskih moči, nam Suhe borovnice „F ucius ra rtiili" aa Imer. o l«i. Edinosti. V pismu navesti kolikost in ceno. A 12 fincnnriirnff ' prikupljive znnanjost- Jeli vUjJIUUIUIU rlopi-ovanja z mlađim gos;.odom. Dopisi na Ins. odd. Edino>ti pod .Razposujt noat". A 17 Iščem stanovanju primerno za 3 ose « v bil-žinl Torrente, St dion, Acqii-đotto. — Prostori: • spalno, porofiio aoho, 1 inunj^o ppulno sobo, jedilno sobo, kopeljno sobico, kuhinjo Voda in plin i\li eletrika. I ali II nadstropje. Naj. in-n na ne već od 1'JOl) K. Natančno pismene ponudbe Solventna družina** n.*. In sera'ni oddelek Edinosti. A 15 Brivnica „ * l'a Violetta". Trst, nlicu Torrente 30. Toi-na bigijenična postrežba. — Vodja F. RenČić 7 *2 (?<. is kr. aptst. Mtir.^n 3Z c. Kr. flržu« loterija za skupne vdjaike do^rodelns namene. je pri najboljši volji nemogoče, izdati list jh oWast»!u Kjeg. v starem obsegu. Kralikova tiskarna (v Mariboru je imela v normalnih časih po 7 stavcev, mi pa 111 Danes imamo mi 3 stavce. Kralik pa — 8! Nam je ces. na-! mestnPk razveljavil preii'. tremi tedni o-| prostitev edinega strojnega stavca, na jm denarna loterija vsebnjo 21.146 dobitkov naše prošnje se ne ozira, ker smo sloven-j v gotovini v sknpnem znesku kron 62."»no>. sko podjetje.....! Seveda so pri preklica j _ Glavni dobitek znaSa oprostitve našega strojnega stavca sode-j 200.880 krOVl Iovale razne tajne sile — imeli so svoje; 2rebanjt. sc vrši javno na Dunaju dne 26. julija roke vmes naši mariborski prijatelji! —j 1917. — Srećka stane 4 krone. Ravno, ko je bil vpoklican naš strojni; PO dobivajo v oddelku za dobrode r.e lo- i^o^bilo" posebno dovoljenje, da stavec, vozili so se v vlaku med Maribo- j toSTj ix" * rom in bpielieidom true gospodje V Kil- j glavno ( aiin^ko po-iopje. v loterijskih oabiralni.ab, pejll in SC raztgovarjali Z zadovoljstvom, j tobakarnab, pri davčnih, poštuih 11» ž- leznibkih da »Slov. Gospodar« in »Straža« zdaj ne . uradih v menjalnicah I t. d. -- Valni načrti za bosta mogla izhajati v dosedanjem obse-1 8rečk ^ d°IK>" gu. ker se je že poskrbelo, da tiskarna ^ wp PmmM»nHth>r1 Hpfminih |nfprii izgubi strojnega stavca! Priče o tem raz- uu ^ , OrzaJfiin lOlinj govoru na razpolago! Taka je torej dose-|_ (°dde,ek /a dobr"de,nc ,oleriJc'-danja enakopravnost \ seli narodov in nepristransko postopanje nemških uradnikov.« — Tako poroča »Straža«, svojim čitateljem. Mi ne bomo črtali — ker v hipu nimamo podlage za to — med stanjem naše in drugih tiskaren gle>:'e stavcev, ki ententa tej formuli prizna-iKaKe vrednosti in bo »demokrati-Nemčije le zasmehovala. — ;n c zaključuje: -. Kdor je na krizo v na J .'l z oval kakršne-koli nade. so na razpolago. Konstatujemc le. da smo glede moči za tehurčno izgotavljanje lista stali rano. da gre za tako svobodno nakupovanje, pri katerem se nobenega ne more prisiliti v to, da bi svoje seno proda!, že L avno skrčeni tako, da naši zares pridni Ce:,e sena in Cesarski komisar j in požrtvovalni stavci komaj še in z naj-i LluđsMu Kavarni! Trst unce l. Aiiollinare, Trst soaiahstr bdierdemannove u>ie, ki -lbodisi proizvajalec ali použitnik, v tem vendar dovolie. v- in ^ b«, ? ^ . kanton,sd dosedaniega vladanja - da so . ]jtn IK)jnagati tej celoti ^ hi a| udi ti elementi grenko razočarani po iz- £ »u { CT1%moterf da se zagotovi avi dra. Michaehsa - potem rečemo ze ^ržanje'v na§i ,Jiežeii V tem težkem' lahko da izjava kancelar^ ravno tega m ln ^tod črpani tudi trdno zaupanje, prinesla, po_ ^einiir svet koprni, nade do ^ ^ posv^tovanfa dosežejo usj>eh. Z vse v Avstriji pridelane vrste sena in sicer: travniško seno, o Lava. detelja, proso iid.. in pod ii*wnom slame pšenična, ržena, ovsena, ječmenova slama, koruznima, gra-hovina, fižolovina, lečnica. prosnica, ajdo-\ ica iid. Potemtakem je brez dovoljenja •prepovedano kupfčevanje s senom in slamo. Seno in slama se iz občinskega območja ne smeta oddajati brez privoljenja aprovižacijske kcujisije c .kr. namestni-štva v Trstu, odde!!\a za seno in slamo, ki posluje kot tucželni urad za krmo. Takoj pri\ o ljenje se more izf-ati za največ 20 j Bela kava 24 virarjev 30 ,, Slc.^s: a p&sirežba. nam tc dni enega stavca vpoklicali. In če storjeni koraki ne bi imeli uspeha, boj zadrega največa. Tako visimo že sedaj z listom med nebom in zemljo. Vrhu vsega so še pri nas v Trstu z nabavljanjem papirja veliki križi. Vse to n;ii izvole uvaže-vati tisti, ki vedno pritiskajo na nas, z nasveti, kako naj bi bil urejevali list, kaj vse naj bi bilo v njem in kako naj bi mu obseg razširili. Mari menijo ti gospodje, da mi sami nič ne vemo. česa vsega bi trebalo listu?! Učenci kosilarii slovenske šole v Roja- Hote! In restavracija H : le ^ l%i. is« Trst, ulica S. Itic&to 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- stost. Cene zmerne. bližnjega miru. Aprovizacijsko vprašanje v Primorju, Primorski deželni gospodarski svet. Prva seia novoustanovljenega skega in za Josip Abrani, dr. O*' kar Rvbar in dr. Edvard Slavik. Sejo je otvorit namestnik s pozdravom j v nemškem, italijanskem, slovenskem in i hrvatskem Kziku, posebno podarjajoč' moje strani in s strani vseli organov po-| lirične uprave gotovo ne bo nedostajalo j [ najodkritosrčneišega in najloialnejSega i su.Hiv. V občinskem področju more last- nu naj pridejo danes ob l popoldne v solo ^ nik i>Jstopiti z dovoljenjem županstva dru- po marke za kosila. Redno kosilo se zač- { glin osebam največ 5 stotov knne. Zase- ne jutri, v četrtek, ob 10 prcd-poklne. — V j ženo seno in slama se mora izročiti edino isto svrho naj sc zglase jutri tudi učenci j le komisi.tanariem» ki jih je za to nastavila slovenske ljudsko šole na \r Jeli, ki so se JADRANSKA BANKA aprovizacljska komisija c. kr. namestni- bili vpisali za šolsko refekcijo v tamkajšnji 'sodelovanja, m tćtko smem tudi vas. vele-i šiva v Trstu, oddelek za seno in slamo, in je^hiici (Videla št. 910) iu sicer med 3 in j i cenjeni gospode, prositi Vaše najkrepkej- po cenah, ki jih je določil c. kr. urad za [6 pop. S seboj naj prinesejo zadnja šolska še pod-pore, da zadostimo skupno svojim težkim in odgovornim, pa tudi lepim tn iše dežele in j rrva seja novoustanovljenega pnmor-; nalogam, v blagor na k^agospodarskega sveta se je vršila >3.1 h ^emU prebivalccvU n24. t rn. Poklicani so bih v ta svet kot j o seii sami obiavimo toč zastopniki slovenskega prebivalstva dr. illtr: Ir-eir, \ Kr-.ni D, V..', t -i- vr.i J Ul II. toCno iK>ročilu Asrovizscilske stvari.; GOVEJE MESO. Jutri, v četrtek. 20. t. in., se bo prodaja-, vai losi sodelovanja povabljencev s sve- lo «o\-eje meso proti izkaznici za živila! :om in dejanjem pri tako važni panogi jav- in proii izročitvi izkaznic št. 3 za govedino iR-:a delovanja državne uprave, kot je ži-jbrez ozira na serijo. Na vsako izkaznico; vi -ka preskrba. Namestnik je poudarjal št. 3 se bo moglo dobiti U ktf mesa. —j nato. da si je vedno prizadeval, da si pri- ! ProJaja sc pri-ene ob b zjutraj v nasled-dobi za vsa vprašanja vojnega gospodar- njih mesnicah: siva, posebno pa za vprašanje preskrbe z S'iiigaglia, Barkovije 41. (iodina, iške- j kar najk cvk-Jšc .!. lov;.w§t iz v>eh . denj 50, Gatznig, Skedenj 138^ Bin, prizadetih krogov. Že od začetka vojne jan 9. Dapretto, u!. (jiovanui Boccaccio 6,; z Italijo so se pod njegovim preJ>edstvorn ' Trocca. ul. Commerciale 3, Conciila, ul. | ponovno vršila posvetovanja z zastopniki Benvenutto Cellini 1, Cadorini, ul. nad-j prebivalstva, pri čemer sc je posebno te- vojvoJe Josipa II, Gatznig. wL S. Spiri-meljito razpravljalo o apri»viz:iei?>kem dlone 7, Visintinl. ul. Cavana 12, Rhraftt, vprašanju. »Vehke premetoe težkoee vjul. Massimiliana Fabbro, ul. S. Vito 7, najožjem vojnem ozemlju«, je dejal, «in Montasari, uL C:ivai:a Brona* ul. Bec-tak > razumhva odsotnost več poklicanih! cherie 1, Polacco, ul. Bcsocherie 47 (sa-r seb, so imele, žal, za posledico, da je to, mo za žide), Zadnik, Piazza S. Giovanni 6,! dragoceno sodelovanje moralo ostati v FJasqualini, ul. Marije Terezije, Rumetz, razmeroma ozkih mejah. Vendar i a je iz- ul. Largo Santorio 2, Pintcr, ul. Farnetoj šla odtod marsikatera pobuda, ki je bila ~ ~ "" * — .. - . .. spričevala. — Kdor no bo imel marke, ne more dobiti hrane v jedilnici. Junice za rejo. Kmetovalci iz spodnje okolice, ki bi hoteli kupit: runice za rejo, naj se takoj javijo pri tržaški kmetijski družbi (Dunajska ulica 10.) Našla se ie včeraj, v torek, majhna svota 'jenarja v ul. Alessamdro iManzoni. Kdor ljudsko prehrano na Dunaju. Seno in slama bc mora odirati na kraju m ob -času, kakor določijo komisironarji. Ker mora biti krma popolnoma suha, se sme nakladati. prevažati, izročat, in sprejemati samo o suhem vremenu. Mokra krma se ne bo sprejemala v nobenem slučaju. Zato je potrebno, da se v času, določenem za iz-ročevanje krme, porabijo lepi dnevi za nakladanje in prevoz, da ne bo neprilik in škode na knni, pri ljudeh in živini, kot so se dogajale prošla leta. Seno in slama morala biti zOrava in uporabna za krmo. Teža. kakovost in vrednost sena in slame se določe pri sprejemanju. Za seno in sla- leta 1915. na rdeče listke ser i ve 138 m si mo veljajo naslednje cene in sicer: za 100; cer oO št. 1101 do št. 3200. kg sena (deteljo i*d.) 17 K; za 100 kg po- Pri ccntra!i Živnostenske Banke v Pra- Trs«, Via Csssa df Risparmio 3 {Lastno poslopji) Kapital In rex«rva K 13,299.000.- FILIJALKE: Dupaj Tcfjfthofstiosse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Slnenik, Zada-. VLOGE NA KNJIŽICE 9 - 0 = 3S od dntrTa vlo^o do ducva vzdiga. Kontni dav«U r ačtije banka svojemu Ubre«* o vanjo rlo^ na tekočem iu iiroručunu p i dogovora. - Alciedetlvi. č«ki ia nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. jo jc izgubil, naj se zslasi v isti ulici v iiiši št. 2. vrata 4. - Mestna zastavljalnica. V četrtek, 26. t. m., se bodo ob dop. do 1 rop. in od 31 j do 0 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julij vezane slane 10 K; za 100 kg navadne žitne slame 5 K; za 100 kg koruznice 3 K. SeiK> in slama slairše vrste se bosta plačevala po razmerno nižji ceni. O tem bo odlt.Sevala posebna komisija, ki se bo se-stajala na licu mesta in bo sestavljena otl dveh zaupnikov občine, komisijonarja in e\cntualno tudi vojaškega zastopnika. Za lov oz že pravilno plačane krme se dobi za vsafkih 100 kg teže po K 1*60. m če so bale pravilno povezane z žico, po 40 vin. za vsakih 100 kg. Poleg tega dobi lastnik ali dobavitelj še odškodnino za prevoz, ki znaša za razdaljo 5 kilometrov po 1 K, za razdaljo od 5 do 10 km po K 1'70 in za razdaljo nalu 10 km po 2 K za vsakih 100 kg. Krma. ki se mora izročiti komisijo-narjem. se mora do izročitve dobro hraniti gi in njenih podružnicah ie bilo podpisanih za VI. avst. vojno posojilo skupno kron 150,242.150. KUPU JE IN PRODAJA: vrednostna papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, {»rijorite e, de'nice. *roČke itd - VALUTE IN DEVIZE PREDUJMI na vrednostne papi rjo i u bajfo Iriere v javnih skladtdčih. SAFE DEPOSITS PROMESE. - — ProA.ja sr-^k razredna lote rje Zavarovanje rsakovr-tnih papnev proll kur/ni revizija žrebanja srečk i. t d. I brezplačno. Stavbni kre lit, rembonra krediti. ® Hor*na naročila, — luka-o. MENJALNICA. — — Kis KO M T MENI«'. Telefoni; 14u3, 17"J3 in MIH Uradne ura« od 9 rf> 1 popoldne. Brzojavi: JA DRANSKA. MALI OGLUSUš! M raiunajo po 4 Mast d« tiskan« baieJe najo enk at t«ć. — Najmanji* pristojbina snaia 40 stotini- : _ »«| stot. bese I o. j j—I i iede ee raću- i ^^r] i □Qi OrnflnliKo meč piccoio v-nj nekaj izve^.bano spre.; ie O ivetn k dr. t Lifoli i. Molin 1^47 Spalnica ste .*. 7. dve o-ebi se t u p oje. P-pisarni dr. 1'erfolja, Mo in nudbe v plccolo 12iB ZOBOZDRAVNSK Dr« L termah v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. s-: k Plombiranje. UMETNO ZOSJE Rupo] m ^ . ul. I uto 4, Co>;>cr;i:'ve Upcr.iie, i.i tudi zavarovati proti ogi^u* Cc bi kdo, >te . i cunie po ?0 vin. vrvi. bomb.nževino \ ;n drugo Kapenek ulica deU'1-tria 1-tC ;