Naročnina listu : =
Celo leto .	. K 12'—
Pol leta .	•	„ 6-—
Četrt leta .	.	,,	3'—
Mesečno .	.	„1‘—
Zunaj Avstrije : == Celo leto .	. K 17-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inseraii ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko Ifndsivo
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Bol jg a r i j a prosi Rusijo za p o s redo vi a n j e in je p r :i p r a. v Ì j; e n a, s e p odvreči njeni r a z s o; d b i, to je najnovejša laza Vj kaleidoskopično se spreminjajočih dogodkih: na Balkanu. „Viele Hunde sind des wasen Tod'“, io občuti sedaj tudi hrabra Bolgarska na svojem telesu. Zma,-goslaivha dejanja, ki so jih doprinesli Bolgari že pri Lozeugradu in Liile Bur gasu, bodo ostala zapisana z zlatimi črkami v zgodovini Balkana in slovanstva. Neoporečeno je, da je v prvi vrsti zasluga Bdlgarije, če je danes Turčija potisnjena iz Evrope. Bolgafri so se izkazali za nevstrašene in žilah e junake, toda izmučili so se. Ko je bil konec turške vojske, so bili potrebni počitka in sicer med balkanskimi državami na/j)bolj„ ker so največ pretrpeli. Spustiti se pa v novo vojsko z idvema skoro enako močnima nasprotnikoma brez zavarovanega hrbta, je bilo drzno. Bil je boj brez upa zmage. Ne bomo rekriminirali, če je bila nova vojska neobhodno potrebna, tudi ne, kdo jo ie zakrivil, ampak mi hočemo samo ugotoviti, da je bila pozicija Bolgarije od Vsega, pričetka dvomljiva. Razun Avstrije, ki je lavirala med njo in Rumenijo, ni imelaj nobenega prijatelja, a celo vrsto nasprotnikov. Razun Srbije in Grčije je začel brusiti svoj meč proti njej tudi grabežljivi Rumun in gibati se je začel celo poraženi jTurčin. Samo če bi bila v hitrem vojnem pohodu zlomila moč Srbije, bi lahko računala z vspehorn. To se pa ni zgodilo. Deloma še neizčrpana moč srbske armade .se je izkazala za večjo, kot so računali bolgarski generali. Na macedonskero bojišču Bolgarijja ni priborila nobene odločilne zmage in si drže obe armadi celo ravnotežje, če ni vsled prodiranja Grkov bolgarska pozicija celo neugodnejša in nevzdržna. Med tem je pa prišla rumunska nevarnost vedno bližje. Vedno bližji je dan, ko stopi še lahko par stotisoč neporabljene rumunske armade na bolgarska tla. In nasproti tem stotisbčem so Bolgari brez moči. Ves heroizem jih ne reši, ker lo presega, že nadčloveške moči. Uvideti bi morali tudi slepci, da je nadalnje vojskovanje nesmiselno, glupo. Bolgari bi prelibali svojo in svojih rodnih bratov kri zato,
da bi odnesel tujec-Rumun kolijkor mogoče velik — plen. Pod silo teh argumentov so se morali ukloniti tudi bojeviti bolgarski generali, zmagal je dr. Da-new, ki je bil cel čas za mirni sporajzum: Bolgarija je zaprosila Rusijo za posredovanje ! Brez dvoma je, da bo Rusija, kateri pomaga Francija, pričela posredovati z vso odločnostjo. Sicer pravi neko, današnje poročilo, da Grčija in Srbija ne bosta mirovali, dokler ne bo Bolgarija uničena, .toda to so le otročja širokoustenja. Ruska posredovalna akcija bo gotovo dosegla vspeh, kajti tudi Srbi si želijo miru. Krvavi dosedanji boji so zahtevali na tisoče žrtev, srbske bolnišnice so prenapolnjene, vojskine grozote — o-gTajšati se je začela že kolera — so hujše, kot so bile v prejšnji vojski, dežela je iizčrpana, njene moči porabljene, za to ni čuda, če si žele tudi Srbi miru. kljub temu, da jih spremljal ' na bojišču precejšnja sreča. Iz vseh teh vzrokov smemo pričakovati s precejšnjo sigurnostjo, da bo prišlo v kratkem do premirja.
Onemoglost in nesposobnost naiše politike se je pokazala pa tudi v tem slučaju. 'Mi smo se za Bolgarijo zelo izpostavili in so bile vse naše oficijjelne simpatije na njeni strani, celo poročanje fv1 liste se je uredilo v njenem smislu, a Bolgarija ne prosi zai posredovanje Avstrije, temveč gre v Petrograd. Tam jo sprejmejo seveda z odprtimi rokami, ker se zopet nudi prilika, da se obnovi Avstriji tako osovraženo — Balkansko zvezo. Avstrija pa naj skrbi, da si pribori nazaj simpatije Rumunije, 'ki smo jo vsled podpiranja Bolgarije ozlovoljili. Ruska diplomacija nam je zopet zadala diplomatičen poraz in naši nerodnosti se bo zopet smejal cel svet.
Poročila, ki jih prinašamo o vojnih dogodkih, si Še vedno zelo nasprotujejo. 'Sodbo naj si napravi vsak sam. Pripomnili bi samo, da jih je treba presojati v smislu dejstva, da je Bolgarija zaprosila za premirje, kar je najnovejše. H. Wajgnerjev zmagoslavni optimizem je doživel liasko. Srbski odpor je močnejši in so ostale napovedane bolgarske zmage v — zraku. Napadena od toliko strani ne more Bolgarija
misliti na konečni vspeh in se mora; odreči nadaljnjemu bojevahju, kajti tudi morebitne zmage bi bile samo Phyrove, bi pomenile samoumor.
Bolgarija prosi Rusijo za posredovanje.
Pariz, dne 10. julija. „jA g e n c e H a-vas“ poroča iz Petrograda:	Bolgar^
s k a vladaše je i z j a V: i? 1 a, da se po-polnomaj podvrže in zaupav Rusijo, ki naj posreduje, da prepe-h a k r v e p r e 1 i t j e in se ustavijo sovražnosti.
*
» *
Iz macedonskega bojišča.
Iz Skoplja se poroča: 'Osemdnevna bitka ob reki Brjegalnici se je končala z bolgarskijm porazom. Četrta bolgarska armada ( je bila prisiljena, umakniti se v dolino reke Strame. Bitka je bila najbolj krvava in najstrašnejša, kar jih pozna svetovha zgodovina.
Si o f i j a, dne 9. julija. (Kor.) Razpravljajoč o dosedanjih operacijah na bojišču, pripominja oficijo-zni „Mir“: Iz poteka dosedanjih bojev, na bojišču je sklepati, da bo vojna trajala dalje časa nqgo se je prvotno mislilo. Odločilnih všpehov je pričakovati še Ie v par dneh. Do tega časa naj bdi javjnost potrpežljiva in naj zaupa v zmiaigohosno bolgarsko orožje. Ker so operacije popolnoma tajne, se do konečnega zmagoslavja ne smejo izdajati nobena podrobna poročila. Popolen molk je danes potrebnejši, kakor med vojno s Turčijo, vj kateri je naše orožje dosegjlo ita-ko sijajne vspehe.
Guna j, dne 9. julija. Iz Belgrada so došle semkaj zanesljive vesti, da je grška armajda ob Vardarju že v stiku z desnim srbskim krilom in da bosta sedaj obe armadi pričeli skupno prodirati. Bolgari se nahajajo radi tega v obupnem položaju in nevarnost se bo še povečala, če se Srbom posreči — prebiti bolgarski centrum. Srbi očiviidno hočejo to tudi doseči. Stip se namreč že nahaja, v njihovih rokah in sedaj nadaljujejo s svojimi operacijami proti jugozapajdu, da obkolijo bolgarski centrum. Vesti, ki so govorile o bolgarskem vpadu v južno; Srbijo, kjer so baje že zasedli Vranjo in razdrli progo Vlranjai— Niš, .so čisto navadna izmišljotina.
A t e n e, dne 9. julija. (Kor.) „Agenco d” Athe-nes“ poroča: Po neki privatni vesti je en grški bataljon prodrl pri preganjanju Bolgarov proti severa, že do mesta Strumica. Most čez reko je bil razdrt. Bataljon se je prepeljal čez reko z barkami in nato
Premirje?
Bolgarija prosi Rusijo za posredovanje. — Srbi prebili bolgarske obkolje-valne operacije. — Bolgari potisnjeni nazaj, — Srbi in Grki so se združili? — Bolgarija, politično in vojaško osamljena, ni kos tolikim nasprotnikom. — Njena vojna pozicija se je poslabšala.
PODLISTEK.
Ob Veltavi in Visli.
(Konec.)
Popoldne sem šel v okolico, da vidim krepke postave ponosnih „Krakusov.“ Na cesti sem srečaval vozove, podobne našim gnojnim košom, v katerih so se peljali judi, ponajveč pia judinje, na popoldansko zabavo iz mesta. Judovski tip je nekaj nesimpatičnega, nekaj kar vzbudi ,v človeku nezaupanje do vsega, kar spominja na nesrečno palestinsko ljudstvo. Sicer so pa judinje finega, in nežnega obraza in se ne razlikujejo mnogo od jafetitskega ženlstva.
„Krakusi“ so močni ljudje in zelo ponosni na to, da bivajo v bližini kraljevega mesta. Dobro se jim poda narodna noša, katero so večinoma še o-hranili.
Krakovske cerkve so vse lepe in čiste. A med vsemi pa je najlepša Marijina cerkev s tremi ladija-mi, ki so v drznih obokih združene med seboj. V njej je vse polno dragocenih spomenikov in raznovrstnih zanimivosti.
'Omenim naj le še cerkev sv. Mihaela, pod katero so pokopani zaslužni možje poljskega naroda.
Stopil sem tudi v narodni muzej v Sukiennica-mi, kjer je shranjeno marsikaj za radovednega tujca. Tiu se vidijo tudi izvirne slike Jana Matejkaj, kakor bitka pri Grünwald'u, Koseirtszky v bitki z Rusi in drage.
V spomin bitke pri Griimvaldu so postavili Poljaki na enem najlepših trgov krasen spomenik, ki priča o zmagi slovanstva nad germanstvom.
Zadnji dan sem šel pogledat v Kazimierz, judovski del mesta, kamor sem slučajno zašel že prvi (večer. V'idei nisem nič posebnega,, tudi sinagoge ne od znotraj. Oidkar sem Itako srečen, da sem smel že
prestopiti v Linču prag izraelskega svetišča, ne hrepenim več po židovskih ceremonijah.
Se par misli o Poljakih.
Kolikor sem mogel spoznati za ! časq svojega pajrdnevjnega bivanja ob Vlisli, so Poljaki nalrodno zelo zavedni, pa tudi verni. Moj spremljevalec, neki vestfalski teolog, katerega je njegov Škof poslal čez počitnice v Krakov, da se priuči poljskemu jeziku za poznejše delovanje med priseljenimi Poljaki, se je kar čudil pobožnosti vernega ljudstva. Poljaki so zelo prijazni in postrežljivi. Večkrat me je ta ali oni, katerega sem vprašal za kako ulico, naravnost pospremil do tja. Omikanci razodevajo izredno plemenitost srca, ki je, kakor-pravijo, last poljskega naroda. Le eno napako sem opazil in mislim, da nisem krivičen, če povem, da, se mi zdijo precej — nezaupljivi !
Hladno je bilo ob tistem večeru, ko sem odhajal. Na kolodvora sem imel še enkrat priliko, poslušati zategnjeno in ob enem živahno govorico krakovskih Poljakov. Kupil sem si par časopisov za dolgo vožnjo, nakar me je odpeljal poštni vlak iz poljske prestolnice ...	Ivan Podržaj.
Mirko na potovanju.
Pijše dr. Ivo Pregelj.
Mirko se je slično vplikim ljudem čudovito 'bal Šole v petek. In tisti petek je bil zopet usoden zanj. Prišel je bil gospod nadzornik in Mirko je,bil' prvi, ki iga je pokjical gospod učitelj, češ, da so zadnjo uro govorili o sesavcih in bi li Mirko vedel poveda‘r ti kako žival, ki je sesavec.
Mirko ni imel tiste odločnosti, ki je /sicer baš lastna onim, ki o gotovi stvari najmlanj razumejo in vedo vendar največ povedati. Za to je Mirko posnemal tistega diplomata, ki je že za dobo faraohov dejal nekaj, da je govoriti srebro, molčati zlato.
Gospod nadzornik so priskočili malemu možu na pomoč:
„Kaj pa kokoš? Je-li sesavec?“
Me“, .je sveto verjel in ponovil 'Mirko in dokazal, da skepsa vsaj v otroško srce ne prodre tako lahko.
Gospod nadzornik očividno niso vpoštevali; dečkove pozitivne metode in se pošalili:
„/Tak velikan, pa še ne ve, da kokoš ni nikak sesavec!“
Tisto noč potem je Mirko snival, da je velikan in da je stavil za pet starih peres, da obhodi zemljo v pol uri.
In bi jo bil res prehodil*, da ni vstal mahoma, ko se je nahajal Mirko nekje sredi Tihega oceana; do kolen v vodi, na malem otoku pred njim pritlikavec in zavpil:
„fJe-li sesavec kokoš?“
In velikan Mirko se je vstrašil tega pritlikajv-ea, ki se mu je rogal, da je tak velikan in se je od striahu zbudil in torej izgubil pet starih peres.
T;e sanje je premišljeval Mirko v soboto popoldne v travi ob domači njivi. V*znak je ležal v senci in strmel tja gori v modro nebo in posnemal' slavne romantike in sploh velike genijalne ljudi, kapcor mi bo vsakdo potrdil, ki je študiral literaturo in pa bral Eichendorfovega „nepridiprava“, ali vsaj Chamisso-vega „moža brez sence.“
In glej — tu začenja potovanje —i hipoma je bilo Mirku, da je utonilo petje murno|v v siffnf dalji. Oh sam pa je lezel in sestopil v nekak nič, v nekako neznlathost. Silno prijetno je bilo Mirku in od same miline je zajprl oči.
Ko je hipoma zopet odprl oči, se je zelo začudil brez ozira na zlato knjigo lepega vedenja, ki pa prepoveduje vsako čudenje in celo strah in še drage slične patetične slabosti našega nervoznega stoletja.
Mirko, se je torej začudil. Stal je do pasu v
takoj naskočil tamkaj se nahajajoče Bolgare, ki so se v neredu umaknili.
Velika bitka pri S tipu.
Belgrad, dne 8. julija. Srbski tiskovni u-rad poroča:	Danes zjutraj se je pričela* pri'Stipu
velika bitka, ki še vedno traja. Po vesteh, ki so do-sedaj došle, se bitka, v kolikor se sploh more javljati o toku bitke, razvija za Srbe ugodno.
Belgrad, dne 9. julija., Srbske čete so zavzele Stip. Bolgarske čete se v največji naglici umikajo čez Radovište proti Pečevu. Srbi so napravili velik plen.
B e 1 g r a d, dne 9. julija,. Srbski^ tiskovni u-rad poroča, še dalje: Stip je bil zavzet včeraj zjutraj zgodaj. Ko so bili Bolgari dne 2. julija pognajni na drugi breg reke Brjegalnice, so pričele naše čete 8. julija na celi fronti z odločilnim napadom. Dne 6. julija so izvojeVali Srbi eklatantna! zmjajgo pred Koča-no, kjer je bilo desno bolgarsko krilo, 50 bataljonov z več kot 100 topovi, popolnoma (?) uničeno. Desino bolgjarsko krilo je bilo ločeno od levega, ki obstoji iz 60 bataljonov s 120 topovi. Levo bolgarsko Krilo je bilo vrženo za Carevo Selo, 35 km za onimi pozicijami, v katerih se je nahajalo pred vojno. Bolgarskemu centrumu se je posrečilo oštati v svojih pozicijah in kriti umikanje levega ikrila, med tem ko so se srbske čete pripravljale na zasledovanje levega krila. Zavzetje Štipa dokazuje eklatajntno zmago srbske armada na vsej črti. Po padcu Stipa so se Bolgari umaknili sedaj proti Radovišti in Pečevu. Naše čete in grška armada, ki prodira od Sltrumice, jih neprestano zasledujejo. Bitka ob reki Brjegalnici je najbolj krvava izmed vseh bitk tekom balkanske vojne in bo imela radi velike besnosti in silnih izgub odlično mesto v moderni vojni zgodovini.
Ì	Boji na stari meji.
Belgrad, dne 9. julija,. 'Srbski tiskovni u-rad poroča: Daines je močen bolgarski oddelek] z vso silo napadel Zajječar od juga. Srbi,so počakali tam sovražnika na Ttrešnjevem brdu. Bolgari so bili pa premagani, odbiti z velikimi izgubami in so se umaknili čez mejo. Danes so ponovno tudi napadli Vlaši-njo med višinami Pirota in Vranje na stari meji, a so bili na vseh točkah odbiti. Močen bolgarski oddelek je prekoračil pri Kadi Bogazu in Sv. Nikoli srbsko mejo, potisnil maloštevilne srbske predstraže 3. poziva v notranjost, prodrl do Kraljevega Sela in zasedel Knjaževac.
Po pojasnilu .„Samouprave“ Bolgari nimajo na tem terenu nikakih izgledov za kak važnejši vspeh, ker ne morejo niti naprej, niti na levo, niti na desno. Zamorejo se samo umakniti, čim pridejo srbska ojacenja, bodo morali zopet čez mejo.
Po nekih privatnih vesteh so bili Bolgari resnično že pognani čez mejo.
Bolgarski pöraz.
Belgrad, dne 9. julija. Boji pri ZajeČarju so se končali s popolnim porazom bolgarskih čet. /Ta borba je trajala sinoči do 11. po noči. Bolgari so se umaknili preko meje, zasledovani od srbskih čet. Srbski voji so zajvzeli prvotne bolgarske pozicije na bolgarskem ozemlju. V okolici Piirota je opažati živahno kretanje srbskih vojaških oddelkov.
O položaju na bojišču.
Specijalni korespodent dunajske <„Rie Zeit“ je poslal svojemu listu iz Belgrada to-le z dne 7. t. m. datirano brzojavno poročilo:
Poročila semkaj dospelih dunajskih listov vzbujajo tu veliko začudenje. Povsod, kjer sem se na merodajnih mestih zglasil, so mi z največjo odločnostjo izjavili, da so bolgarska poročila absolutno neresnična in da se v obče niso niti vršile one bitke, v katerih so baje Bolgari zmagali. Tudi na privatnih mestih, kjer imajo navadno dobre informacije iz bojišča, mi zagotavljajo, da je položaj čisto drugam-čen, kakor ga slikajo Bolgari in da srbska vlada v prvi vrsti zategadelj molči o neugodnem položaju bolgarske armade, ker se boji intervencije.
Po teh informacijah sta se srbska in grška* armada že združili. Obe armadi obkoljlata bolgarsko vojsko v polkrogu. V trenutku se vrše boji pri Carskem Selu, kamor so že prodrli Srbi.
Bolgari so imeli načrt, preprečiti združitev Srbov z Grki in vdreti po premiaganju srbske armade v Srbijo ter se pri Pirotu združiti z bolgarsko sev. armado.
V koliko te informacije, ki so se doslej izkazale za zanesljive, odgovarjajo dejstvom, ne morem kontrolirati, povdarjati pa moram, da kažejo vße oficijelne osebe vkljub temu, da so danes vesti iz bojišč zelo redke, zelo veliko zaupanje in tudi v občinstvu ne vlada niti najmanj nervoznosti.
Se več : neki vodilni diplomat trozveze se je Še danes izrazil, da je vojaški položaj Srbov do sedaj zelo ugoden in da stališča dunajskih listov ne razume, ki se dajo bolgarskim poročilom .Voditi za nos. Tudi neki tu akreditirani vojaški ataše se je zelo priznajno izrazil o srbski armadi, pri kateri se tako v drugi, kakor tudi v prvi vojni vse vjerna, dočiim pa pri bolgarski armadi marsikaj ni v redu.
Pripomniti je treba, da smejo belgradski listi priobčevati o vojni samo uradna poročila]. To pa zato, ker so ti listi večkrat pretiravali, vUada pa hoče, da se izkaže srbsko poročanje kot zanesljivo in zaupanja vredno.
„Neue Freie Presse“ piše v članku „IO|dločilni boji v Macedoniji“ med drugim to-le: .„Odločila bo na bojišču hitrost bolgarskih vojakov. Med temi in med grškimi preko GjeVgelija • na ozemlje zapadno od Strumice prodirajočimi četami se vrši tekma, ki bo rgorda donesla odločitev v celi vojni. Usoda Bolgarije se nahaja v rokah slovečega odrinskega zmagovalca generala Ivanowa, ki je že v prvi vojni odločilno sodeloval pri veliki zmagi nad Turki.“
Na jugu.
D,	u n a j , dne 9. julija.; „Neue Freie Presse“ se brzojavìja iz Sofije:	Bolgarski general Ivanov,
ki se je moral dosihdob boriti s trikrat močnejšo, grško armado in se je vkljub temu izvrstno držal ter je zadajl Grkom ogromne izgube, je dobil novo oja,-čenje. Deseta divjizija, ki se je nahajala ob Katald-ži, mu je dana na razpolago. Dohod divizije se pričakuje vsako uro. Ko dospe to ojačo(nje^ ■ bo pričel general Ivainow z energično ofenzivo.
Vojna proklamacija kralja Petra.
Belgrad, dne 9. julija. Kralj Peter je izdal vojno proklamacijo, ki se glasi: („Dragi Srbi! Z,go-
dilo se je, česar nismo nikoh pričakovali. Bolgari, naši bratje po krvi in veri ter naši zavezniki, so pogodbo z nami z mečem uničili, se! prijateljstvu in bratstvu odpovedali in masakrirali naše ranjence! Že osem dni se v'rše v Macedoniji/, na Oivčjem polju in na starili mejah krvavi boj;i, jv katerih se bratska kri preliva. Srce junakov se krči in pred Odri-nom parili Srbi se zgražajo ,v svojih grobovih. Bolgari so pozabili na bratsko srbsko pomoč, na kri, ki so jo Srbi zanje v T raciji prelili in nujajo slovanstvu ter celemu izobraženemu svetu grd zgled nehva-ležnosti in lakomnosti. Nebratsko postopanje Bolgarov me je hudo užalostilo in žalilo moje slovansko čustvovanje. Ta zločin proti slovjajnstivu in človečnosti pade nazaj na tistega, ki gai je storil. In zakaj? Ker se ni hotel spor za razdelitev .zemlje bratsko in mirno poravnati, ampak so nas hoteli oropati naših osvojitev, zibelke naših pradedov, zemlje Nempnji-če,v, ki ste jo vi Srbi' s svojo krvjo namočili, osvobodili in srbstvu vrnili. Grobovi teh junakov kličejo vas, da jih maščujete. Zjato branimo sebe in svoje zveste grške zaveznike proti temu nasilju! Hrabri črnogorski Sokoli so na naši straini. Življenjski interesi domovine me silijo, da apeliram, na svojo hrabro armado, da se izkaže vredno junakov Kumano-va, Prilepa in Bitolja. Bog naj stoji na naši strabi v tej žalostni vojski, ki mi je bila vsiljena.“
Grki bombardirajo Kavalo.
„Agence Havas“ poroča iz Belgrada: Grki so danes zavzeli mesto Seres. Grško brodpvje bombardira Kavalo.
Poslaniška konferenca v Londonu.
Londonska konferenca veleposlanikov dne 7. t. m. se je vršila popolnoma pod vtiskom nove vojne na Balka;nu, za to se tudi ni sklenilo nič pozitivnega. Avstro-ogrski poslanik je vložil protest proti temu, da baje srbske čete zopet prodirajo iz Debrava na albansko ozemlje.
Pomiloščenje v Crnigori.
Glasilo črnogorske vlade .„Glas Črnogorca]“' objavlja uradno:
„Njegovo veličanstvo kralj gospodar je blagovolil potom najvišje milosti dati amnestijo vsem kaznjencem iz bombaške in kolašinske afere. Tja velikodušni in milostljivi čin njegovega veličanstva kralja gospodarja, se tem potom daje na znanje vsem zain-teresovanim osebam.“
Ta kraljevski ukaz je datiran z dne 5. t. m. Bombajško afero je povzročil, kakor je znano, vohun Gjorgje Nastič, ki je bil glavna priča tudi v zagrebškem „veleizdajniškem“ procesu.
Kaj stori Turčija?
London, dne 9. julija. („.'Times“ poročajo iz Carigrada, da je bolgarska vlada odredila,, da imajo bolgarske čete zapustiti marmarsko. obrežje, vsled cesar ostane Turčija nevtralna. Isti list poroča, da je carigrajski vojaški guverner pozval vse' častnike, zdravnike in vojake kataldške armade, ki se nahajajo sedaj , na dopustu, naj se takoj vrnejo] k svojijm četam.
Kolera v Macedoniji.
Kot zvesta spremljevalka vsake dalje časa trajajoče vojske se je tudi tokrat pojavila na macedon-skem bojišču kolera med srbskim vojaštvom. Iz Bel-grada se uradno javlja, da se je med ranjenci, ki
nekaki visoki krhki travi. Ljubi Bog, je pomislil, saj to je kakor mah, kakor tisti ob naši njivi. Ampak mah, mah, ki gre čez pas* človeku. Mirko bi se bil najraje ob tej misli nasmejali, da ga ni obhajala nekaka groza. Kajti, ne lje, da je v s/vetu,, pj} se je bogvedi kako vanj izgubil, rastei mah čez pas, bilo je v tem svetu vse nekam veliko, silno.
Od nepoznanih silnih glasov je drhtelo vse o-zračje, ogromni prašni drobci so legali na obraz, in žarki solncav so bili kot zlate vrvi.
Po solncu se je ozrl Mirko. In res ga je zagledal, ali v neznano večji dalji, tako, da si je segel čez oči, li ne gleda skozi tiste naočnike svojega Študiranega brata in vidi svoj palec na nogi| petdeset klafter pod seboj. Ne, nikakih naočnikov ni otipal Mirko. Svet je bil res tolik, kakoršnelga, je videl.
Tedaj je Mirka zaskrbelo in sklenil je, da mora čimpreje odtod domov. S teža|vo je brodil pred’ se po „mahu“, ki ga je obsipal z oblaki rumenega prahu. Po dolgi muki se je preril do nekakega sip as tega holma.
„Ce ni to krtišče, naj . . .“ je Mirko skoro zaklel, ali se pravočasno domislil, ria še ni mož in ne sme kleti.
Parodoksna misel mladega fanta, ki Rousseau gotovo ni mislil nanjo, kakor je tudi sicer pri svoji vzgojni misiji marsikaj spregledal.
,,/RaVno prav!“ je mislil na glas — abstraktno povedano — Mirko. „Bom imel s hriba vsaj razgled domov ! “
Vstragno je spel po sipini navkreber. T/rikrat se je moral oddahniti, Čela si ni brisal. Toda motfj. se je. S holma se mu je odprl pogled v novo polje zelenega) pra.gozdovja. ki je začenjalo takoj onstran holma.
Daleč nairi holm se je peld nebrojno vitkih orjakov in se zibalo in zaganjalo globoko doli Še nad Mirkovo glavo.
Ob enem je Šumelo in šelestelo kot orkan, da je Mirko nehote sedel in stislnil glavo med noge> Se le, ko je za hip utihnilo šumenje in se je gozd u-
miril, je pogledal v dremotnost pod seboj in polmrak ob sebi. In iz tega polmraka gori je videl polzeti ve-; liko, nepoznano žival.
„IZlata mimica“, je kriknil, dasi je vedel, da ta čevelj visoka in poldrugi seženj dolga žival ne more biti zlata mimica.
Žival pa je drobila po sipini sem gori. Dromo jo je bilo videti, ko je drobila z ostudnimi nogami in strigla z nekakimi kleščami okolji ust. 'Žival je pokrivalo dvoje kovinasto svetlih peruti, noge in spodnji del života je preraščala dlaka, ki se je ježila in se je otresal prah raz njo.
Hipoma je zarezal v ozračje predirljiv ropot, podoben onemu, ki ga povzroča zračni propeler. Velikanska ’mimica se je izvila v zrak in utonila nekje v silni dalji.
Sitoprav si je upal Mirko dalje. Nazaj he, je še rekel nekonkretno in se spustil onstran raz holm v ono zeleno gozdovje.
Opojni vonji so mu zavaldv|ali mimo nosu, sa-mi znani duhovi, le neprimerno močnejši, kakor da je ta zemlja vsa prepojena mraMljihske kisli k e, tr-potčevega soka, murinskega ozračja in še raznih zemeljskih parfumov, ki vsak pastir diši po njih in ne ena gospodična.
Videč, da solnce leze čez te ogromne, nepoznane gozdove,, je pojmoval Mirko, da mora — hočeš, nočeš — v to smer, če hoče domov.
Pri tem potovanju je imel priliko, opazovati Še rastlinske velikane, ki so tvorili gozd. Bili1 so čudno znani in neznani plodovi. Zdaj je preskočil deblo, čigar krona je sličila stoklashi travi, zdaj je zopet že preskočil bahate ( in tolste liste nekakega velikanskega trpotca.
Isti hip, ko se je čudil cvetovom divje kamilice, ki so bili kot njegov slamnik veliki, je,, čudeč se, ugibal, kakšni morajo biti neki konji in voli v tej-ie deželi, kjer so cvetne uši tolike*, kot žabe, ali vsaj tolike, kot polži.
Prihodnji korak ga je potrdil v mnenju in docela prepričal, da je v deželi tistih svetopisemskih
grozdov, ki so jih na drogovih prinesli odposlanci Mojzesovi, kajti tolike jagode, kakor Mirkokja glava, so zardele in zaduhtele dečku prav pod nos. Bil je sladkosned, ampak bal se jih je, ker v svoji nedolžnosti še ni vedel, da so tudi jagode tolike,, vsaj v Mauthnerjevi reklami.
Isti hip je zagledal visoko nad seboj pe&trokri-lo žival, za las podobno metulj^, samo da je bil ta metulj izredno velik, nič marnji, nego samozavest pe-tošolca, ki so mu prvo pesem tiskali v „/listnici uredništva.“ Mirko je, čudeč se, opazoval metulja, ki je izvil svoj rilec V cvet vin pla/butal s krili., da je od-letalo luskinasto barvilo na vse strani1 in je Mirko srečno nekaj tega ujel in si zajdel za läolhuk namesto oguljenega Sojinega;perja.
V tem hipu je prestopil Mlirko v nekako preseko.
Kolikor mu je Šel pogled na levd in. desno, je bila narava podobna poseka/nemu gozdu. Pred seboj pa je videl Mirko še veličastnejše gozdove. Krenil je ob zelenju na levo, /ali že po par korakih mu je prešel pogum. Cela jata nekakih zelenih živali je skakala ob njem, mimo njega in čezenj.
„Kakšne kobilice!“ je rekel že dokaj bolj stoično Mirko, ali dokaj nestoično mislil, da bo/ v („gozdu“ vis-a-vis .vendar morda vjarneje.
Pot skozi te velikane stvarstva! / je bila dokaj prijetnejša. Vjitka debla so kar bolj redko stala tu. K večjemu je prepletal tla nekak silno plodovit (slak, ki se je deloma pelf po deblih in so veliki cvetovti -valseli doli, kaikor prav ogromne kitajske kape. Mirko si je iz hudomušnosti celo eno del na glavo.
Cim bolj pa je ugibal Mirko, kaj-li naj bi bilo to vitko drevesje, ki je rži podobno in zopet tako mah lo podobno, tem jasneje mu je biilo, da bi s tolikim žitom, najsibode potem že rž ali pšenica, v eni noči rešil socijalno vpralšanje in je tako brez dvoma zasnoval najznamenitejšt utopizem vpričo raznih La-sallovih in Markovih, in ob enem dokazal kot bodoči poslanec ■ svojo elementarno aigrarsko smeri, i r ,	(Konec prih.)
so došli iz.macedonskega bojišča, v dveh. bolnišnicah pojavila kolera. Srbska vlaida je odredila vse potrebno, da se ta grozna bolezen ,ne razširja.
Slovenski zdravniki v Srbiji.
V Belgrad so odpotovali iz Ljubljane zdravniki: d'r. Edo Šlajmer, dr. Ivan Oražen in dr. Mirko Černič, . da posvetijo) svojo zdrahtniško pomoč srbskim ranjencem.
O ruski mobilizaciji.
„Lokalanzeiger“, oficijozno glasilo nemške vlade, piše:	Vesti o ruski mobilizaciji je treba progla-
siti kot tvorbo senzacije. Tjako ruska, kakor avstro-ogrska vlada se zavedata, da bi imela vsaka vojaška izjemna odredba za posledico veliko vznemirjenje vse EVrope.
Zadnje vesti.
Srbska poročila.
Belgrad, dne 10. julija. Pressbureau brzojavlja:	Bolgari nadaljujejo z umikanjem;
naše čete jih zasledujejo brez odmora. Glasom nekega oficijelnoga poročila so se Bolgari na, svojem umikanju iz Stijpa ustavili pri Radovi-stu na odpor„ toda, ko so se približale naše čer te, so zapustili Radovjisto, katerega so Srbi zasedli. Raidovistai, važna vojglšika postojanka,, je bila do sedaj sedež štaba četrte bolgarsko armade. Ljudstvo je pozdravljalo naše čete. Na svojpm naglem umikanju so vzeli Bolgari samo najpotrebnejše reči seboj. Puške z municijo, živila in celo municija za artilerijo nam kažejo njihov beg.
Belgrad, dne 10. julija. (K. b.) Srbski Pressbureau brzojavlja: Vsi napadi Bolgar rov na srbsko-bolgarski meji med Zajec arom in Pirotom šobili popolnoma odbiti. Napad na Knjazevac je bil vsled šibke posadke mesta izvedljiv, toda ko smo poslali ojačenja, so bili Bolgari odbiti in poraženi. Ukrenilo se je vse potrebno, da se ti napadi ne bodo več mogli ponoviti. Pri Vlasini smo odbili bolgarski napad. Ziajeli smo oddelek mitraljez in 80 konjenikov. 'Trenutno ni na srbskih tleh nobenih bolgarskih vojakov.
Bolgari se umikajo vsled pomanjkanja municije.
(Po graškem Volksblaittu.“)
Bel g r a d, dne 10. julija. Danes ponoči se je končal devetdnevni boj ob Brje|gainici. Ker je Bolgarom zmanjkalo municije in vsled onemoglosti so zapustili svoje pozicije ob Brje-Igalnici in so se umaknili proti Demirfcapu ob Vardarju.
To umikanje je tudi strategične važnosti, ker se gre za to, da se na vsak način zabrani združenje grških čet s srbskimi četami. Grki prodirajo pri Gjevgeliju že navzgor ob Vardar rju ter proti Dojranu in Strumici.
Da so imeli Srbji! veliko ' delnih vspehov, se ne more tajiti, če tudi so imeli velikajnske izgube. V Sfcoplju je na,-tisoče ranjenih brez vsadke postrežbe in pomoči. Bolgarski navidezni napad na Vranjo je bil odbit. Knjazevac je Še vedno v bolgarski oblasti.
Srbske in grške čete združene.
B e 1 g r a d, dne 10. julija. Pressbureau javlja: Prednje srbske čete, ki zasledujejo bolgarsko armado, so prišle istočasno vi Radavisto, ko so zasedli Grki Stranico«. Vsled tega veliko število ujetih, ki pravijo, da so bolgarske čete zelo onemogle in utrujene. Grki prodirajo proti RadoVisti in združenja o-beh armad ne ovira nič več. Na vojnem1 pozorišču je položaj srbskih in grških čet tari e : V Ruajuu, v Kočani, RadoVisti, nadalje ob Strumici, pri Dojranu in ob stari meji V|lazina, Pirot,- Sv. Nikolaj, Knjazevac in Zajecar so bili Bolgari vsepovsod po trdih bojiih potisnjeni nazaj. Bolgari so popolnoma zapustili — Knjazevac. Vspehi operacij grških in srbskih čet so tedaj trenutno zelo ugodni. Izgube so na obeh strar neh zelo velike, ker so se bili srditi boji.
Vzrok bolgarske kapitulacije so zahteve» Rumimi je.
Dunaj, dne 10. julija. (Zjasebna brzojavka.) Na tukajšnjem bolgarskem poslalniišjtvu še do zadnje ure niso nič vedeli o koraku Bolgarije iv/ Petrogradu, da se ustavijo sovražnosti. Mislijo si pač, da je vzrok tega naglega bolgarskega koraka ta, da je„ kakor je tukaj znano, danes izročila/ Rumunjija v decidirani obliki svoje zahteve. Kake so, to zahteve, se še ne ve. Toda so bržčas tako važne, da je zaprosila Bolgarija Rusijo za posredovanje, ker je uvidela, da bi bilo brezvspešno, se boriti proti trem frontam in če se vzame še Turčijo, celo proti — Štirim frontam!
Bolgarska poročila.
Sofija, dne 9. julija:. Bolgarske čete so imele danes na celi bojni črti veliko vspehov. Vsi napadi Srbov ob fronti Sultan Tepe -Patariea. so bili odbiti z velikinfi izgubami Srbov. Ndjto so prejšli Bolgari k protinapadu ter so pognali: Srbe v beg, ki so se umaknili proti Egri Palapki. Pri Koča/ni se bije hud boj. Tudi tukaj so bili Srbi potisnjeni nazaj in so i-rneli velike izgube. Bolgarskja divizija je nato pričela z ofenzifvo.
'Napadi levega grškega krila proti severu nad Dojrajnom so bili istotako odbiti. Grki so imeli velike izgube. Na /vshodu, ob desnem bregu Strame, so grški operacije slabe. (Poročilo je od dne 9. t« m.!)
Položaj.
Dunaj, dne 10. julija. V tukajšnjih poučenih krogih se trdi, da se bo še le tekom rusko posredovalne akcije pokazalo, kakšne bodo zahteve Srbije in kaj bo priznala Bolgarija. Na Vßak način se mora sedaj na to opozarjati, da bo Avstrija, kakor je to izjavil ogrski ministrski predsednik Tisza, vairovala svoje interese pri določitvi nojve meje na Balkanu.
Vest na cesarskem dvoru v Išlu.
I š 1, dne 10. julija. (Zasebna brzojavka«-) V najbližji cesarjevi okolici se je raznesla vest, da so se glasom poročil, ki so došla, dvoru, ustavile vse sovražnosti na podlagi nekega premirja. Oficijelno ta vest še ni potrjena.
Brki pred Seresom.
„Agence d’ Athenes“ poroča: Grška kavalerija je prodrla do Seresa, ne da bi zadela na kak, odpor. Domneva se, da, so Bolgari mesto zapustili.
Narodna zmaga v ptujski okolici.
R q 'g o z ;n (i c a pri Ptuju.
Pri občinskih volitvah, katere so se vršile1 dne
30.	junija t. 1. v Rogoznici pril Ptuju,j je Slovenska kmečka zveza na celi črti zmnjgala. Katoli(ško-na,rodni možje so pošteno obračunih s Štajerci jamči [m ru-dečkarji, tako da bo gotovo en čas) ' raznim Hajdukom, Kekcom in Arnugom šumelo po ušesih.
V L ra/zredu so bili izvoljeni: Brenčič Mihael starejši, Anžel Mihael, Vilčnik Pavel, Marčinko F.; namestnika: Klinc Frape 'in Mahorič Martin. V IT. razredu-: Petrovič Anton, Brenčič Jožef, Kolarič A., Majerič Franc; namestnika: Rašl Franc in Lesjak Jakob.. V III. razredu: Brumen Jožef, Plohl Franc, Arnuš Simon in Brenčič' il v an ; na,mesf;n;ika: Kukovec Anton in Brmež Matija. Bili so' z vjeljjko večino oddanih glasov izvoljeni.
Tukaj so možje pokazali, jkako znajo tik pred Ptujem svojo narodnost in svojo lastno zemljo proti nasprotnikom častno braniti. Možje., le tako naprej, da tudi liberalno-slogaško bralno društvo strmoglavite in si izvolite iz* svoje sredine na čelo tega društva katolišSko-ii arod noga. moža. Delo vas čaka tudi pri Narodni godbi. Naprej!
Nova šolska postava v Belgiji
Pred kratkim, je predložila vlaida belgijski državni zbornici nov šolski zakonski predlog, ki ga je sestavil belgijski minister za uk in bogočastje, bivši profesor prava na katoliški univerzi v Loevenu, Po-uliet, in ki obsega 105 strabi. Tla, zakonska predloga je pa naletela na najhujšii odpor od strani libe-ralncHSOci‘.;^listične koalierte. Ijiberjalnai stranka, se je izjavila, da se bo z vso eneržijo borila «zoper! to novo šolsko zakonsko predlogo ter bo skušala isto z vsemi sredstvi zabraniti. Socijalisti se pa po dragi strani poslužujejo obstruktoijske taktike na ta način, da zahtevajo pri vseh glasovanjih navzočnost vseh poslancev. Zdi se pa, d‘a obe opozicijomelni( strapki vkljub širokpustnim besedičenjem njenih poglavarjev novo šolsko zakonsko predlogo niti prav ne poznajo, kajti še celo ,ateistični list „jlnstituteurs“1 piše, da je ta nova šolska predloga ,„popolnoma «dobra.“ Medi še dragim piše tudi to-le: „Minister Poulliet se je resno potrudil, da se zvišajo plače In da se odpomore pomanjkanju učiteljstva,.“ V istini bi znašala v bodoče temeljna plača najnižjega učiteljskega osobja) za učitelje 1200 frankov, za učiteljice pa 1100 frankov. Vrhu tega bi še dobili učitelji 15 t^koZvAnih bienij po 100 frankov, učiteljice pa 10 bienij po 100 frank. Tudi je v zakonskem osnutku preskrbljeno, da dobi učiteljsko osobje stanarin/sko odškodnino, ki bi se pa odmerila po velikosti dotične občine.
Tega zakonskega najčrta se vesele vsi učitelji. Najvažnejše določilo novega, šolskega osnutka je pa to, da se upelje šolska, obveznost. Zla katoliča/ne ni to določilo važno, kajti radodarnost belgijskih katoličanov je brez teh odredb ustajnovjila ogromno število šol ter pospeševala Splošno ljudsko «om|iko. In sploh je v Belgiji le prav malo takih otrok, ki bi' ne imeli nobene šolske izobrazbe. (Mstotki vojaških no-vincev-ianUlfabetov so istotako zelo nizki.
L ib e r ali n o-s o c i j alis tičina koalicija se najbolj u-pira onim določilom tega zakonskega, osnutka, ki se tičejo preskrbo,Vanja s hrano, obleko, bivanja v počitnicah itd., reči, ki bi se odslej odvzele vplivom občin in bi se izročile varstvu centralnih oblasti. Te stranke vidijo v tem osnutku napad' na njihovo komunalno in provincijalna avtonomijo. Novega šolskega, zakona vlada sicer ne smatra za tako idealnega, da bi se na nfem ne dali nič več izpopolniti in; pa zboljšati. Vzrok te vladne predloge, ki bi naj uredila šolstvo, je isikati v velikanski razliki med stroški za oficijelne državne šole in za katoliške ljudske Šole. Za 511.000 otrok, ki obiskujejo oficijelne državne šole, izda država na leto 36,500.000, frankov, to je 71 frankov na vsakega učenca; za katoliške ljudske Šole, katere «obiskuje 419.000 otrok, pa izda država le
9,000.000 frahkov, ali 20 frajnkov na enega učenca. Pravično je torej, da, če plačujejo katoličani za vzdrževanje dragih občinskih šol tako ogromne svote, tudi nekatoličaini nekaj več prispevajo za vzdrževanje katoliških šol.
Politični pregled.
Francosko.
Na Francoskem je vlada zopet za/prla 58 katoliških redovnih šol, ki so jih večinoma vodili šolski bratje. Pri tem pa vlada ni poskrbela za. nadomestilo, dasi so državne šole že doslej bile veliko premajhne. K sreči so bili katoličani pripravljeni na ta vladni korak in so v mnogih občinah takoj odprli nove zasebne šole z redovnimi učiteljskimi močmi.
Dalmacija.
Iz Šibenika poročajo:
Spor v dalmatinski Stranki prava je našel odmev v seji šibeniškega občinskega odbora. Ker je načelnik dr. Krsielj, ki z dr. Drinkovičem gre za • tem, da razbije Stranko prava ter deluje proti poslancu dr. Dulibiču, mu je večina občinskega odbora, to je 29 od 36 odbornikov, izročila pismeno nezaupnico. Občinski odbor je pravaški in je s tem politično delo dr. Krstelja in dr. DrilnJkovliča — obsojeno!
Za Konstantinov jubilej. V letošnjem programu mariborske gimnazije je objavil profesor gospod dr. Anton Medvjed širšo in ternöljito razpravo „ID,as Edikt von Mailand und seine, Bedeutung“! (Milanski ukaz in njegov pomen), v kateri je opisalna predzgodovina toli važne Konstantinove izjaive leta 313 v Milanu. Objavljen je tudi njen grški in ladinski tekst. Program se dobi pri gimnazijskem ravnateljstvu.
Iz šolske službe. Stalni učitelj pri ,Sv. Pavlu pri Preboldu Feliks Pečar je imenovan za nadučitelja. — Provizorična učiteljica pri Sv. Bolfenku iv Slovenskih goricah Marija Drobnič je imenovana za stalno učiteljico. — Provizorični učitelj v Rogaški Slatini Makso Zollneritsch je imenovan za stalnega učitelja v Stanzu na Gornjem Štajerskem.
Osebna vest. Na mesto velečastitega gospoda Fr. Tropa,, ki je prevzel župnijo Rimske toplice, je imendsvan za stolnega kapelnika vfelečastiti gospod J. Trafenik, priznan muzik in dirigent.
Slovenke, posnemajte! O binkoštih se je vršil v Krakovu splošen shod poljskih žen iz vseh poljskih pokrajin, na katerem se je razpravljalo vprašanje, kako bi najlažje in najpopollnejše izpolnjevale svojo narodno dolžnost. Med mnogimi dragimi pa so sprejele sklep, v katerem se poljske žene obvezujejo, da bodo svoje otroke od prvih hipov življenja vzgajale po narodnih načelih brez vsakega tujega v-pliva. Nadalje so sklenile, da se bodo vsikdar in povjsod držale in razširjale geslo: .„ISvoji k svojim!“ Lep opomin Slovenkam!
Čudna nemščina. Pred kratkim sem dobil v roke neko razglednico, na kateri je bilo to-le pisano: „,Libe bruder. Herclihe griise šennk dir das ali hite hin,ain in plajici saine unfergesllühe brüder Mihael.“ Božji ljudje, pišite vendar rajši slovieniski, kakor pa da delate s tako spakedramo nemščino sramoto sebi in svojemu jeziku.
Dr. Gorišku na poti je gospod Bosjna. Rad bi imel njegovo takojšnjo premestitev. V „.«Slovenskem Narodu“ se huduje nad mariborskim gospodom kne-zoškofom, kako Še more nadalje pustiti gospoda Dosino v St. Juriju, ravno pred nosom dr. Goriškovim. To je res škandal, da se katoliški škofje tako« malo ozirajo na, želje liberalnfih advokatov!
Kaj je z rezervisti? Iz 'Budimpešte poročajo listi: Grof Tisza se je dne 8. t. m. vrnil iz Dunaja, kjer je imel dolgotrajno konferenco z grofom Bercn-toldom. Iz Tiszine okolice javljajo, da Avstro-Ogrs-ka za enkrait svpjik rezervistov še ne bo odpustila, in da bo nadaljevala akcijo za sporazum med Bolgarsko in Rumunijo. Grof Berchtold je dobil od cesarja popolno pooblastilo glede nadaljevanja dosedanje zunanje politike.
Nove dopisnice. S 1. julijem t. 1. so prišle v promet dopisindce, ki stanejo 10 vinarjev. Namenjene so iztirj,atva|nju zneskov do 10 kron.. tRazlikaj med iz-tirjatvijjo po navadni dopisnici in po naloženi dopisnici je ta, 'da prejme iztirjevalec gotovo potrdilo o svoji tirjatvil; če ne prejme zneska, dobi vrnjeno {dopisnico. Vsaki dopisnici je priklopljena nakaznica. Ko • strainjka izpopolni oba dela, to je proistor, ki je obdan z debelo rudečo črto, odda isto lahko kot navadno poišiljj ate v v poštno šlkrinjjico. Zla vplačani z-nesek dobi prejemnik levo stran dopi sinice kot potrdilo. «Ojd zneska si odtrga poštni urad 20 v/inarjev za bdpošliljajteiv den, ar j a. Dopisnice ultegnejo biti velike važnosti pri vsakem gospodarstvu, kjer se redno vršijo blagajniški računi.
Sijajna poroka. Na Vrhniki na Kranjskem se je poročila hčerka veleposestnika in deželinejgaj posl. Josipa Lenarčiča z hrvaškim grajščakom Avrelijem Bauerjem. Poročal ju je zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, ki sé je na/lašč za to pripeljal na Vrhniko. Poroka je bila nad vse sijajna.
Pogumen in žilav turist je gorijški nadškofijski kancelar velečastiti gospod Fran Setničar. Kakor poroča zadnji „«Planinski Vestniki, temu gospodu 20-do BOurne zimske ture po najnevarnejših potih in še brez vsajkega vodnika ne prizadevajo nobenih posebnih težav. Gospod Setničar si je stavil naljdgo, da se tekom vsakega meseca v zimi vspne na vrh Tiri-
glava, do prouči tamkajšnje snežne razmere. Glavno merilo mu je pri tem Aljažev stolp, ki se v zimsldih mesecih Je malo vidi iz snega. „Plajninski Viesftnik“ priobčuje več fotografičniih slik, ki jih je gospod F. Setničar ob svojih zimskih obiskih posnel s triglavskega vrha.
Iz šolske službe. Na petrazrednici pri Sv. (Jakobu v Slovenskih • goricah, tretji pl^pilni razred, je oddati službo stalne učiteljice; prošnje do dne 1. avgusta.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje iz Brežic gre dne 28. julija ob pol 8. uri zjutraj, in se vrne dne 29. julija ob 8. udi zvečer zopet v Brežice. Natalnčneji vozni red in cene priobčimo še prihodnjič.
Na slovenski zemlji. V nedeljo priredijo nemški Schulverein veselico v, Poberžu in združenaj pragerska nemška društva veselico na Prajgerskem. — V Slov. Bistrici se ustanovi dne 19. t. m. nemško delavsko društvo. Rodoljubi, pazite!	<
Učitelji medseboj. V Zidanem mostu je bila 5. t. m. učiteljska konferenca.. Lijberalni župain trbovlj-ski in okrajni šolski nadzornik s gospod Vodušek je na tej konferenci obljubil, jda bo na merodajjnem mestu „.energično“ zagovarjal, naj se kmalu skliče štajerski deželni zbor. No, sedaj bo šlo! A pomenljivo je naslednje:	Dopisnik obtožuje nekatere slovenske
učitelje in učiteljice, da so šli v nemško gostilno o-bedovat, če prav so slavenske na razpolago in sklepa svojo filipiko:	„Pa kaj narodnost, kaj tovariši,
kaj vsa slovenska zavednost,, samo 'da, je heimiš.“ Nimjamo ničesar dostaviti, gospodje se poznajo. pied-seboj. Toda narod čuti velikansko škodo: narodno brezbarvno vzgojo otrok. Zia to toliko nemškutarjev, toliko izdajic.
Prusi pi*idejo. Da naši nemškutarji res delajo za protestantske Pruse, glejte dokaza! Okoli 15. septembra pride, kakor poročajo nemški listi, posebna družba Prusov v naše dvojezične kraje, da si o-gledajo napredovanje nemštva in protestantstva. Pridejo pa v St. lij, Maribor, Celje, Ljubljano, Kočevje, Postojno, Opatijo, Pulj, Trst, Bled, Belo peč, Trbiž, Beljak, Celovec, Rožno dolino, Železno Kapljo. Nemškutarji se že pripravljajo na sprejem. Menda ne bo škodilo, da se tudi Slovenci pripravimo. Za naše nemškutarje mora biti ta obisk poniževalen, kajti sedaj, ko jih prihajajo njih gospodje inšpicirat, lahko uvidijo, da so res sami hlapci — protestantovskih Prusov.
Vrl junak. „Slovenski Narod“ je bil ta teden konfisciran. Da je na konfiskacijo hud, je njegova stvar in prafvica. Vrlo smešno pa je, ako nazafdnje vsklikne: .„Toda parlament se bo zopet sešel in tedaj se bomo videli in z državnim pravdnijfcom in s Ho-chenburgerjem.“ Na to svidenje s Hochenburgerjlem slovenski svet ni nič več radoveden. Dr. Ravnihar je dosedaj še vsakokrat, ako je bil na Djunaju, glasoval za Hochenburgerjeiv budfget. Kühn ist das Wort, weil es die Tat nicht ist.
Geld se pripeljejo v Ljubljano na katoliški shod s posebnim vlakom. Med Cehi vjlada veliko za,-nimanje za naš katoliški shod.
Za poljske in češke goste na katoliškem shodu bo izšel .vodnik po Ljubljjani in na|lepŠ|ih' krajih Kranjske v poljskem in češkem jeziku. Gotovo lep način reklame za naše slovenske kraje.
„Cas.“ 1913. VII. letnik. Zvezek 4. Vsebina: Ali še moremo biti kristjani? Dr. Aleš! Ušeničnik. — Naše izseljevanje v številkah. Ivan Mulaček. — Iz-lam. Franc Terseglav. — Determinizem volje. Dr. A. Zupan. — Delavsko vprašanje in umetnost. Alojzij Res. — Idealizem v politiki. Dr. Aleš Ušeničnik. — Obzornik. — ,,'Cas“ izhaja kot dvomesečnik. Naročnina znaša 7 K, za dijake 4 K. Za, člafne Leonove 'družbe je naročnina plačana, iz letnino. Naročnina se pošilja na Leonovo družbo ali „Cas“ v Ljubljani.
Koledar Slovenske Kmečke Zveze. Rok za nabiranje udov K. Z. in naročnikov na koledar se je podaljšal do 1. avgusta, ker še mnogi zaupniki niso vpo-slali nabiralnih pol. Za vzgled, kako je treba delati za našo organizacijo, naj bo vsem zaupnikom naš vrli zaupnik pri Sv. Juriju v Slov. gor., ki nam je vposlal nad 130 udov.
» Rodbinski — blagoslov. Iz Norimberka poročajo: Tvorničarja öttmanna v Schönfajlu je obdarovala pred 14 meseci žena s četvorčki, samimi deklicami. Pred tremi dnevi je dobil zopet trojčke, same dečke. Vsi otroci so zdravi.
Mariborskega via sa k Mariji Pomagaj ne bo! POZORI Tistim romarjem, ki so se hoteli peljati k Mariji Pomagaj z mariborskim vlakom, naznanjamo, da se je mariborski vlak odpovedal, ker se ni oglasilo zadostno število romarjev. Tisti, ki so denar že poslali, ga bodo po nakaznici zopet dobili nazaj. Ako hočejo, se lahko pridružijo celjskemu vlaku, za katerega bodo dobili karto še v pondeljek zjutraj v Celju.	Romarski Odbor.
Avtomobilna nesreča. Pri Eibenstocku je trčil neki avtomobil, v katerem je bilo šest oseb, v vojaški tovorni voz. Sunek je bil tako silen, da sta razbita skoro popolnoma oba voza. Izpod razvalin so potegnili tri mrtvece in tri osebe, ki so smrtno nevarno ranjene. Kdo da je povzročil to nesrečo, pa Še ni znano.
Ponesrečena izletnika. Bogat nemški tovarnar Steinlad je padel, kakor poročajo iz Rima pri Tbrre Anmünziata, kjer se je sprehajal v spremstvu svoje
soproge, v morje. Soproga je skočila za njim, da bi ga rešila, toda bilo je že prepozno. Odneslo ga je valovje daleč v morje, kjer je neri,adorna izginil. Žena se je rešila.
Velika nesreča na Dravi — pet vojakov utonilo.
Ptuf, dne 11. jul.
V četrtek, dne 10. t. m.., zjutraj, so imeli pijo-nirji, kakor navadno svoje vaje ob Drajvi- Imeli so med drugim izdreti pilote, na katerih sloni most. A vsled velike vode pa je bilo to delo težavno,, vojaki enega pontona so se silno trudili]. Pri tem napornem delu se je nagnil čoln in se prekupicnil; vseh deset vojakov je padlo v vodo. iT/akoj so jim V drugih čolnih prihiteli na pomoč; petero so jih rešili, druge petorice niso mogli najti; našli so smrt v hladnih valovih! Velikokrat se tu dogajajo smrtne nesreče. Preìskapa bo dognala, ali in kdo je kriv te grozne nesreče.
Utopili so se: desetnik Wohlgemuth, poddesetnik Jud, in pijonirji: Klaps, Steininger in Pessel; poročnik Macepkowitsch se je rešil.
Zopet druga velika nesreča.
Grozna nesreča se je prigodila [včeraj, dne 10. t. m., na lajterjšberški cesti. Tam kjer zavije lajterš-berška cesta proti Kodriču, je pos. Kolmaniču iz Šetarjeve pri St. Lenartu popustila pri vozu zavora in je vsled tega začel voz dirjati, ker konj ni mogel sam zadrževati. Konečno še je voz Še preyrgel in je pokopal pod sebe gospodarja, kije bil pri priči mrtev, ter dve drugi osebi iz St. Lenarta), 1^ sta5 precej težko ranjeni. Moža so prepeljali v mrtvašnico, drugi dve osebi pa z rešilnim vozom v bolnišnico. Nek mož iz Slantihcev pri Sv. Jjuriju ob Sčavlnici, ki je bil tudi na vozu, je ostal nepoškodovan.
Stajersk©*
Mariborske novice.
Samoumor poštnega oficijala. V Gradcu se je ustrelil tukajšnji poštni oficijal Anton Korp. Vzrok je baje iskati v službenih razmerah. Mož je bil hud nemški nacionalee.
Izlet na Pohorje. Podravska podružnica Slov. planinskega društva v Rušah priredi v nedeljo, dne
13.	t m. izlet na Pohorje. 'Zbirališče v Mariboru: železniški podvoz na Frana Josipa cesti. Odhod: točno ob /45. uri zjutraj mimo kadetnice, čez Sv. Bolfenk k Ruški koči pri Sv. Arehu (1250 m). Izlet se vrši pri vsakem vremenu! Pri Sv. Arehu služi ob 9. uri doDoldne velečastiti gospod dr. A. Medved iz Maribora sv. mašo. — Opozarjamo na Arehofvo nedeljo, ki se vrši dne 20. t. m., torej teden kasneje.
Wastian županuje. Zupan dr. Schmiderer je odšel na- večtedenski dopust ; hadomestuje ga] ! prvi podžupan Wastian. Srečni Maribor, ki imaš tako odličnega. župana. Pa ne, da bi nas Bog vsled tega o-srečil z neprestanim deževjem?!
Smrt v valovih Drajve. Včeraj, dne 10. t. m., ob 4. uri zjutraj, je skočil raz tukajšnji stari dravski most v Dravo 29 let stari, brezposelni kočijaž Fr. Mešiček, doma od Sv. Eme, okraj Šmarje, in je utonil. Predno je skočil v vodo, je vrgel nekjemu delavcu svoji klobuk, v katerem je bil listič z nekaterimi poslovilnimi besedami.
Samoumor vojaka. Včeraj se je ustrelil s službeno puško infajnterist Franc Kožuha. Vzrok: mala kazen. Je to v kratkem že drugi slučaj. Pred par dnevi se je obesil v vojajškem zaporu infanterist H. Supanz. Kaj naj pomenijo ti zaporedni vojaški samo-umori ?
Štrajk. Slikarski in pleskarski pomočniki so stopili v Štrajk. Dosedanja pogajajnja med njimi in mojstri niso imela vspeha.
Ptujske novice.
Nemška slavnost. Pretečeno nedelje smo imeli turnarsko slavnost. Hajjlalo se je, vpilo in pilo po stari germanski navadi. V imenu mesta je pozdravil turnarje pek Ornig, ki ima. slovensko kri in nemško mišljenje. Za Slovence bo zdravo, ako se ob tej priliki spomnimo, da nam slovenske fante, ki so pri Orlu, zapirajo v ječe. To se dogaja na slovenskih tleh. Seveda dična naša nalroidna inteligenca] nadalje spi, pije in zabavlja čez klerikalce.
Krčevinsko bralno društvo ponalvlja v nedeljo, dne 13. t. m., na splošno željo, krasno igro i„|Mari-jin otrok“ in sicer v gostilniških prostorih gospođa Brmeža v Budini. Ker so na sporedu tudi šaljivi nastopi in lepi mešani zbori, Vabi uljudno na obilno u-deležbo društven odbor. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
Celjske novice.
Velika tatvina na pošti. Listi poročajo: Dne 2. t. m. je neka dunajska banka poslala' celjski podružnici češke Union-banke, s 30.000 K. Pismo je bilo oddano kot navadno priporočeno pismo brez opazke „vrednostno nismo“, vsled česar tudi] ni bilo posebej vpisano. Tega pisma v Celju niso dobili, ,„|iz-gubilo“ se je nekje na poti med Dunajem in Celjem. Ker se z navadnimi priporočenimi pismi sumiarično postopa,, se pri Štetju pisem na pošti ni moglo opazi-
ti, da tako pismo manjka, ker se je namesto „izgubljenega“ pisma vrinilo drugo, Zlato bo tudi uvedena obširna preiska]va težko kaj dognala. Škodo bo moral trpeti dunajski denarni zavod sam, ker bo pošta plačala le običajni znesek za izgubo navadnega priporočenega pisma, to je 50 K.
Celje. Sicer je znano, da so liberalci spravili fšoŠtaJhjsko posojilnico v težkoče, ;z nah o nadalje, da se liberalna Zadružna zveza v Celju Vkljub svoji krivdi ni hotela brigati za sa;hira|nje, dokler je niso naši možje v interesu ljudstva k ,temu prisilili, emendar vsled tega še nimajo Nemci in nemškutarji nobenega povoda, se vmeševati v šošitahj|skoj zadevo. Ako se že hočejo baviti s tatovi in goljufi v posojilnicah, naj si potem vz ajme j o Sv. Lenart in Laško ! Z liberalci, ki nosijo krivdo pri šbštajnjški posojilnici, s falzifikatorji bilanc itd., bomo že imi sami obračunih, ne potrebujemo nemškutars'ke pomoči zravien.
Na celjski višji gimnaziji je bilo koncem leta 296 učencev, med njimi 78 Slovencev. Učni vspeh je bil dober.
Celje. Vlada je voljna pomagati liberalcem, da izvozijo s svojo šoštapjsko posojilnijco iz blata, v katero so zavozili. Dr. Kukovec je pridno antišambri-ral pred c. kr. namestnikom. S sanacijsko akcijo bo namreč sanirana tudi liberalna Ziadmžna zveza, ki dobi denar nazaj. Za politično javnost bo važno, kako se bo javljala liberalna hvaležnost naprajm Vladni naklonjenosti. Slovenska kmečka zveza se zopet lahko pripravi na serijo liberalnih zborovanj, na, katerih se bo hujskajo proti slovenski obstrukciji. — Grof Clary: Direktion: [Obstruktion! Dr. Kukovec: Befehlen, Herr Statthalter. Grof Clary: Abtreten!
Trboveljske novice.
StavMnska zadruga Lastni dom v Trbovljah
vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne, v Društvenem domu z navadnim vsporedom. Vabljeni so vsi člajni zadruge.
Drugi kraji.
Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi 1 skupno s podružnico 1 Slovenske Straže v nedeljo, dne 13, t. m., ob 3. url popoljdne, v hiši Jožefa Maček a na Šobru št. 8, slavnost lOSOletpice zmage križa med Slovani po sv. Cirilu in Meitodu. Na vsporedu je slavnostni govor, deklajmacija, petje in gledališka predstava. Ker je čisti dobiček namenjen Slovenski Straži, se KrižeVčaJni, kakor tudi sosedje, bližnji in daljni, uljudno vabijo :k prav mnogoštevilnem obisku ter se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina znaša 20 Vinarjev.
Hoče. V nedeljo, dne 13. t, m., ima naša Dekliška zveza poučno zborovanje. Dekleta, pridite v obilnem številu, posebno zaradi katoliškega, shoda in zaradi velikega dekliškega shoda, ki bo dne 27. julija v Framu.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Najsrečnejši trenutek v življenju dr. Goriška le bij pač ta, ko je napisal za „Slovenski Narod“ poročilo o obsodbi povsod velečislahega gospoda Bosina. Njegova 'duša se koplje v samem veselju in dobro rejeni' obraz žari od notranje radosti. Zares blag človek! Nazadnje pozove še mil. gospoda knezošikofa, 'da sedaj takoj prestavi gospoda Bosino. Seveda naš gospod knezo-škof je že komaj čakal na bla/goliotnii ;poz;i;v liberalnega odvetnika.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu ima v nedeljo, dne 13. t. m., popoldne ob 3. uri, v veliki dvorani Arnuševe gostilne svoj redni občni zbor z navadnim vsporedom. Udeležite se ga v obilnem številu, zlasti pa pridite fantje, da se,; pogoivorimo o naši organizaciji.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Za dičnega voditelja liberalnih Slovencev v našem okraju in iskrenega prijatelja nemškutarjev dr. Gorišeka je nastalo sedajj po končani pravdi BosinaHKoser usodepolno vprašanje, na katero stran naj odda, svoje simpatije. Ni dolgo premišljeval, odločil se je v „Slov. Nar.“ za Koserja. Pri mladem Koserju je sedaj njegovo srce in njegov prostor. Stari Koser, zvest varuh krajno-šotskega denarja, z vso dušo blagoslavlja to simpatično zvezo Koser-Gorišek. Nazadnje še resno besedo! Naše ljudstvo pozna; gospoda Bosino in pozna mladega Koserja. Javno pozivljemo, 'da se oglasi o-ni, ki je sedaj po obsodbi izgubil Spoštovanje do g. Bosine in začel spoštovati mla/dega Koserja. Ni ga in ga ne bo. ’Mogoče, da drugod, kjer ne poznajo blagega značaja g. Bosine, 'drugače mislijo, v našem okraju temu ni tako. Dr. Gorišek ima v našem okrasju veliko zaslug za svoj žep, 'gospod Bosina veliko zaslug za svoje ljudstvo. To je razloček!
Sv. Benedikt v Slov. gor. V sredo okrog poldneva se je zgodila' pri nas grozna nesreča. V hišo dobroznapega posestnika po domača Valentina v Trotkovi je udarila strela ter je vsled tega’! najptali požar upepelil celo poslopje. 'Žena’ ,se je . vslpd tega tako prestrašila, da je kmalju na to umrla., N. v m. p.! — Podružnica mariborskega Irgovjca Sumerijaika prav, dobro napreduje. Ljudje so jz 'dobrim blagom, kakor tudi s točno postrežbo zadovoljni' In se tudi polnoštevilno poslužujejo te slovenske trgovine. Zakaj] bi tudi nosili denar raznim najspro^nim trgovcem v druge kraje, čet so doma dobro postreženi. Svoji1 k svojim !
Slov. Bistrica. Liberalni Lo,recipient dr. R. v pisairni slovenskega, odfvie'jtn'ika ;dr. Lemeža si je dovolil v („[Slovenskem Narodu“ tai-le neokusen napad: „Govorit pride — na občne zbore slov!enjiebistriš|kega političnega društva — navadno najbolj neumen klerikom poslanec. Kako hoče tajk (člpvek, dajati politično izobrazbo, ki je sam nima; kajti s kričapjem se ne da dokazati, da je človek pameten.“ Ta, napad je tem drznejši, ker je znapo, da smo Slovenci pri zajd-njih volitvah v okrajni zastop propadli samo1 in edinole zaradi nedostatne bistroumnosti najših tukajšnjih slovanskih juristov. Sapienti sat. Dr. Liemež pa se jako moti, ako misli, da mora v svoji pisarni ič meti vedno ljudi, ki po listih in v privatnih k|rožbih napadajo našo katoliško-narodno ljudstvo in njegovo politiko.
Ormož. Nemški Volksrat za Spodilje-Stajersko ima res veliko skrb za ponemčenje slovenskega o-brtništva po slovenskih pokrajinah. Po nemških listih ponuja svoje posredofvianje posameznim nemčur-skim obrtnikom za naraščaj nemških in nemčurskih vajencev, ki bi naj izpodrivali slovenske obrtnike po spodnještajerskih mestih in trgih ter tako Še tudi nadalje pomagali nemčurski kliki zapovedovati domačinom Slovencem na slovenski zemlji. Slovenci v nemčurskih gnezdih, na noge! Kar je tujcem Nemcem med nami dovoljeno, to nam Slovencem na naših domačih tleh po nobeni postavi ne more biti prepovedano. Namreč, skrbeti za to, da se naselijo med usimi slovenski trgovci in obrtniki in da se naše ljudstvo drži < gesla Svoji k svojim." 'Ce bodo- tudi potem nemški obrtniki, trgovci in vajenci med nami potrebni, to bomo videli? Nemškemu Volklsratu v (Ormožu povemo, naj se v prihodnje obračal samo na nemške trgovce in obrtnike, če hoče živeti med nami, ne pa da stika za slovenskimi groši, živi edinole od Slovencev, a jih za uslugo izkoriščal in jih hoče izpodriniti iz rodne grude.
Sv. Primož nad Muto. Tukajštnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 13. t. m., ob ,3- uri popoldne, pri gospodu Paihtenifku, svoj letn(i občni zbor. Govorit pride gospod Franjo Žebot iz Maribora;. Pri-možani in sosedje ste ulj,udno vabljeni, da se tega zborovajnja udeležite v obilnem Številu.
Galicija, pri Celju. Prijatelj, kam greva v nedeljo, dne 13. t. m. ? Nikamor drugam, kot na Goro k Sv. lederti, kjer se bo obhajala lepa nedelja. Popoldne ob treh pa priredi izobraževalno društvo veselico v Cesarjevih prostorih. Na vsporedu bo govor, petje, gledališka igra „!T;ri sestre“ in pa prosta zabava. Pridite !
Griže pri Žalcu. V nedeljo, dne 13. t. m., zjutraj ob pol 8. uri, se vrši pri gospodu Fikjnu javen društven shod J. S. Z. Somišljeniki, krščanski delavci! in vsa zavedna slovenska mladina ter kmetje, ste uljudno vabljeni. Poroča V. Zajc.
Ljubno. Prostovoljna požarna bramba v Ljubnem ob Savinji obhaja v nedeljo), dne 20. t. m. slovesno 25,letnico svojega obstanka. Ob tej priliki bode več članov odlikovanih.
Sv. Ema. Kmetijsko društvo pri Sv. Emi nar znanja, da bode imelo svoj izvanredni občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m., ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Molitev nadzorstva. 3. Z arridi oddaje posestva in rar zno. — Odbor.
Sladkagora. Pri nas se bo vršil velik mladeniški shod v nedeljo, dne 20. t. m. jOb enem praznujemo prvotno patronjo cerkve: sveto Marjeto s procesijo sv. Rešnjega telesa. Veliko mlaideniš|ko zborovanje bo združeno s telovadbo Orlov od Sv. Petra na Medv. selu.
Sv. Florjan ob Boču. Pri Loženski Materi božji v župniji Sv. Florjfjna ob Boču se Vrši v nedeljo, dne 13. t. ,m-, veličasteh dekliški shod v proslavo 16001etnice cerkvene svobode ter lOßjOletnice prihoda sv. Cirila in Metoda na Slovensko. Dekleta rogaške dekanije in Dravinjske doline, na Veselo svidenje. na Ložnem !
Razbor pri Slovenjgradcu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m., 'ob 3. uri popoldne, na vrtu pri Zuželu dve gledališki igri ,in sicer „Kajzen ne izostane“ in „Pri gospodi.“ V .slučaju slabega vremena se igri predstavljata naslednjo nedeljo, dne 27. t. m.
Šmartno pri Velenju. V nedeljo, dne 13. t. m., se vrši občni zbor Orla, oziroma Mladeniške zveze, v Društvenem domu ob 3. uri popoldne. Mladeniči in stariši ste vabljeni k polnoštevilni udeležbi. — Odbor.
Šaleška dolina. V nedeljo, dne 20. t, ne., priredi J. S. Z. troje zborovanj in sicer zjutraj ob pol
8.	uri v Šoštanju v cerkveni hiši. ,Ob pol 12. uri v Skalah v gostilni 'Ane 'Jerič poleg cerkve. Popoldne ob 3. uri pa v Velenju v Društvenem domu. Na Vseh shodih poročajo gg. Ivan Zupan iz Trbovelj, dr. Veble iz Celja in V, Zajc.
Slovenjgradec. Čudne priprave se delajo za sokolsko slavnost. Sprejem Sokolov bo Štirikrat (!) v Slovenjigradcu, potem skupen odhod liberalcev in nemškutarjev z DežmanoMimi grabljami iz Slovenj-gradca v Kacovo gostilno. Tlelovadba pri pivu in vinu. Čudne razmere., da se učiteljice trudijo in beračijo povsod, tudi pri naših pristaših. Ljudi nadlegujejo, da se jih skoraj ne morejo ubraniti.
Golavabuka. Šolski otroci ni>so za to tukaj, da bi hodili pomagat vence plest in pa cvetlice donaŠat za sokolske slavnosti. Ali se učiteljstvo kedaj trudi
in šolske otroke nagovarja*, da bi se pri cerkveni slavnosti kaj storilo?
Dobrna. V nedeljo, dne 13. t. m., priredi bralno društvo .s pomočjo Dekliške zveze igro „Dekla božja“ v štirih dejanjih, govor; i in več deklamacij. Prav prijazno in uljudno vabimo vse prijatelje in pa prijateljice.
Dobrna. Od dne do dne pričakujemo topliške goste: Junija je že bilo precej topličhrjev tukaj in sicer izkazuje tretji seznam gostov od dne 22. junija 281 gostov. Največji naval je redno ob sklepu šol, toda dajnes smo že 7. julija, a v top|l%3;ab, je le malo nofvfih gostov. Nekaj je sicer že vreme krivo, največ je pa kriv deželni odbor, pravzaprav dežela. Reklame za Dobrnske toplice pogrešamo. Se) celo „ileib-žurnali“ naših deželnih gaspojda|rjev nimajo za lastne toplice dežele toliko reklame, kot na| primer za Laške ali za Rimske toplice. Pravijo, da reklama — preveč stane. O ti moj Bog! Štajerska, dežela naj le raje pove, koliko stotisočajkov je fže po svoji nespameti zametala, posebno v na;ših toplicah ! Lajni so zidali takoimenovanij „Fremdenbad“ ali toplice za domače. Že ime, kaka neumgost! Prave toplice, ki so za tujce, so v Kurhaiusu, toplice za domačine pa na-zivljejo: Fremdenbad. Domači se pa 'letos ne morejo kopati, ker ni tople vode za nje. iTb toplice ležijo višje, kot prave toplice in se moral voda napumpati, kar stane za uro 3 K. ’Ne bi bilo li p abietti ejš e, te toplice za domape pustiti na starem prostoru, kamor je voda sama dotekala in jih le samo lepše! in večje napraviti? Dežela naj ve, da imamo mi domačini Še pravico po naravni postavi do vrelca) ’ in mi glasno zahtevamo, da se nam da priložnost se' kopati. iTu je dežela zavrgla najmanj 10.000 K! Kako stoji pa* z elektriko, vodovodom in Še s čem drugim, vam poročamo prihodnjič. Samo toliko v naglici: pri nals ni vse v redu, če ni Panama, je pa vsajj prav blizu!
Mozirje. Gad je pičil nekega liberalnega časti-hlepneža, zato pljuje svoj srditi strup v „Slov. Nar rodu“ na klerikalce in imenuje nekoga za farovške-ga faJlota, ker ga sumniči, da je pisec vseh dopisov v „Straži.“ Ce bi hoteli, odgovarjati z enakimi robatimi psovkami, bi morali reči, da zasluži dopisnik „Slovenskega Naroda“ žgorajšinjo titnlaturo, posebno še, ker se kaj rad po lisičje ^vito prismuka skozi farovška vrata po Savinjski dolini in mnogokrat dobi kaj dobrega na vilice in gladkega v kozarec. Kaj ne, moj gospod!? „’Slovenski Narod“ piše: „Dopisnik v „Straži“ z dne 27. junija previdno po ovinkih dolži občinski zastop v Mozirju, da občinski denar naravnost krade.“1 To je seveda zavijah je. Gospod župan vprašamo Vas, ali spoznate tudi Vi besedo: nekaj se „zašuštra“, za enakoVeljavno z besedo „krade“ ? Da, ponavljamo, nekaj se zašuštra, Če drugega ne, pa — paragraf. 'O tatvini pa nismo govorili. Dopdsnik v „Slovenskem Narodu“ z dne 1. t. m. vprašuje, ali je gospod nadučitelj Praprotnik zadovoljen s tem, 'da ga list („Straža“ za njegove zasluge hvali. Gospod Praprotnik vam na vaše blebetanje ne bo odgovarjal, mi pa rečemo: po naših čar sopisih se hvali, kdor hvalo zasluži! V ,„Narodu“ se tudi navaja, da se v „Straži“ napafđ'a poštene ljudi; tu pa pustimo Vašemu mnenju prosto pot. Liberalnemu 'dopisniku povemo samo to, 'da se nahaja nebi popis dogodkov trga Mozirje, iz katerega je razvidno, da so se pri liberalni požarni hrambi, pri rokodelski iin trgovski zadrugi in tudi pri občini delale velike računske pomote, katere so nekaternijki pozneje izdafjno občutili. Seveda, bilo je neprijetno, pa pomota je pač pomota, Pika! Vprašajmo pa tudi mi: Gospod župan, ali ste s tem zadovoljni, ako javno v-prafšamo, po katerem paragrafu sme župan samovoljno razpolagati z občinskim denarjem? Ali je Vam vse eno, ako Vas vprašamo, pri kateri občinski seji lanskega leta se je sklenilo, naloženi 'denar dvigniti in občinski 'dolg plačati? Gospod župajn, ali je Vam vse eno, ako Vas vprašamo, kdo je Vam 'dovolil, v posojilnici dvigniti svoto po 3277 K, kdaj je*bil zato sklep občinskega odbora? Gospod župan, ali Vam je vse eno, ako Vas vprašamo, zakaj niste te svote postavili v račun lanskega letaj, ne v 'dohodke, ne v stroške? Gospod župan, ali je Vam vse eno, ako bo govoril o tem deželni odbor-?! Pa, kaj, saj gospodarstvo je vzorno in kdo mora kaj zato, če se kakšen paragraf zašuštra. Ali hočete Še kaj več? Ne, saj gospod župan pravijo, da ni treba, d'a bi se vse obesilo na' veliki zvon.
Sv. Janez na Peči. Diibdvniikf Šaleške d opne so darovali o priliki paštorajlne konference v Skalah 10 K za Slovensko Stražo. Prisrčna hvala!
Dol pri Hrastniku. Zadnjo nedeljo, dne ,6. t. m., je imel v tukajšnjem katoliškem izobraževalnem društvu poučno predavanje gospod dr. Veble iz Celja. Pojasnil je v poljudnem gdvjoru visebino naše avstrijske ustave in važnost ustavnega življenja ter se je v tem oziru zlasti nana [šal na novejši čas. In vspodbujal nas je tudi k izobrazbi naj [katoliškem temelju. Med poslušalci smo opazili tudi zavedne pristne iz sosednih župnij. Gospodu govorniku srčna hvala!
Šoštanj. Kakor se nam javi,, je bil poslanec dr. Verstovšek v torek in sredo zopet v Gradcu in na Dunaju pri gi*ofu Claryju in ministrskem predsedniku grofu Stürgkhu radi šojšltajnjjiske posojilnice in njenega saniranja. Daj se ljudstvo, ki je še vedno vznemirjeno, pomiri, javljamo, da je državna podpora zasigurana, da se bo sajoacija gotovo izvršila, samo treba je Še določiti natančni načrt in od strar
ni vlade odobriti predloge asajnacijskega komiteja. Da vlada resno misli z rešitvijo naših kmetov, dokazuje najbolj dejstvo, da je te dni že bil iz Dunaja odposlan dr. Neudorfer, ki se je posvetoval s cesarskim namestnikom in bo pregledal natančno celo poslovanje posojilnice ter stavil primerne predloge. E-dina zasluga, da se odvrne od šošta/njskega okraja velikanska nesreča, gre, kakor priznavajo vsi, državnemu poslancu dr. Verstovfšeku.
Braslovče. Dian; sv. Cirilla in Metoda, ostane nepozaben za našo mladino. Dolga vrsta ovenčanih voz se je pomikala iz Braslovč proti Gornji Savinjski dolini. Na njih so igrali godci narodne komade in med „2ivio“-klicanjem so prepevali učenci braslovške šole narodne pesmi. Ta dan je priredilo naše učiteljstvo v zvezi s krajnim šolskim svetom šolski izlet in veselico v Nazarjih. Po sv. maši, ki jo je služil č. g. kaplan, so se otroci prav veselo zabavtk m bdi pri g. Turnšeku dobro pogoščeni. Prva zahvala gre pri tem g. nadučitelju Lorberju, ki se je zares mnogo trudil za dober izid te veselice. Mnoge ljudi sem slišal govoriti, ko so videli to, tako dobro uspelo veselico: „Pri nas pa to ni mogoče“. Mislil sem si: V Braslovčah, kjer delajo naši najboljši kmetje skupno s častito duhovščino in našim učiteljstvom, tukaj je marsikaj mogoče, kar drugod ni. — Prisrčna hvala vsem, ki so kaj pripomogli k tej otroški veselici, saj je bilo vse le za blagor otrok, in kakor vas spoštujemo sedaj, spoštovali vas bomo vedno, če boste ostali tako naklonjeni naši mladini in upoštevat, mišljenje kato-liško-narodpih Braslovčanov.
Sv. Barbara v Halozah. Po vsem Slovenskem so kljub slabemu vremenu goreli kresdjvf na predvečer goda svetih bratov Cirila ,in Metoda. Tudi mi barbarski Haložani nismo zaostali. Po vseh gričih so bili videti kresovi, kar jasno kaže, j da mi Haložani spoštujemo spomin na slovanska blagovestnika. Zlasti v Gruškovcu na Voglarjevem hribu je bil res krašen kres, ki ga je priredilo naše slovensko katoliško izobraževalno društvo. Nas predsednik, gospod Anton Arbaijter, in Janez Mjislovič staj krajsno razsvetlila hrib v podobi križa in; Škofove kape. Vse je bilo visoko narejeno, da se je lepše videlo. Na zemlji pa sta bila še dva kresa, da je ,bil res krasen pogled. Prišli so na hrib tudi' paš, čalstjiti gospod kaplan Janko Baznik in kaj mislite, kdo še dirugi? — naiš dičili državni poslanec gospod Mihael Brenčič! Bil je v Piarladižu pri svojih goricah in je prišel ta večer, da nas je razveselili, h kresu, če prav je bilo vreme skrajno slabo. Calatiti gospofd kaplan pa je nam v daljšem govoru razlagal, kaj sta prinesla sv. Ciril in Metod v naše kraje našim pradedom. Priporočal je čitanje dobrih časopisov tin knjig, ki se dobijo v našem izobraževalnem drušjtlvh. Poudarjal je tudi, da se ne smemo sramovati svojega materinega jezika, kakor se to žal le prevečkrat zgodi, zlasti po mestih. Svaril nas je tudi, da naj ne pijemo alkoholnih pijač, zlasti ne šnopsa, ki napravi toliko nesreče na svetu. Ob koncu se je zajivallil v imenu društva gospodu poslancu, da se je potrudil k nam ob tako slabem vremenu in zaklicali smo tpipratni : „Bog živi našega poslanca Brenčlpa mnogo let!“ G. poslanec Brenčič se je nato zahvalil gospodu kaplar nu za lepe besede in nas pozval, naj lepe nauke, ki nam jih je dal gospod kapi an, ohrajnjimo tudi v srcu in naj po njih živimo. Ob kopcu svojega golvora je izrekel gospod' poslanec srčno željo, da, bi se tudi še 'drugo leto in sploh vsako leto zbrali na tem visokjem griču ter tu proslavili naša slovjajnska apostola. — Sedaj pa še nekaj, gospod ureldn|ik! Pri kresu smo imeli celo našo 'društveno godbo, ki je pod vodstvom kapelnika gospoda Kranjca ves večer do polnoči svirala vesele komade. Prisrčna zahvala našim godcem, ki so daleč na okoli znalni kot najboljši. PrisrČtaa zahvala pa tudi Jjanezu Mislovieu in Antonu Arbaj-terju, ki sta kres tako lepo priredila. Z'ahvala pa še tudi posestniku hriba, gospodu Voglarju, ki nap je dovolil na svojem posestvu ta, zabavni večer. Sedaj pa še hvala našemu častitemu gospodu kaplanu za lepe besede, rayno tako tudi gospodu 'državnemu poslancu Mihaelu Brenčiču. Tudi mi vsi želimo, da bi se drugo leto zopet še bolj razveselili in bi se uresničila njegova želja, da se drugo (leto zbere _ večje število ljudstva, kajkor letos, kar je pač v- prvi vrsti zakrivilo slabo vreme. Zahvaljujemo se pa tudi še posebno tistim, ki so tako; lepo trjančili_ pri farni cerkvi in pri Sv. Katarini, naši nekdanji farni cerkvi. Lepa hvala vsem, ki so pripomogli, da je tako lepo vspela; sla^vp013* v Čast sv. Cirilu In Metodu.
Sv. Jurij ob južni železnici. V nedeljo, 'dne 20. t. m., priredi tukajšnja kmetijska podružnica svoje zborovanje. Zborovanje se vrši ob 3. uri popoldne v telovfadnici ljudske šole.
Razgled po svetu.
Bavarski vojvoda Ljudevit še hoče od svoje žene ločiti. 821etni bav. vojvoda Ljudevit, najjstareji princ bavarske kraljevske rodbine, se hoče od svoje 40 let mlajše druge žene, gospe Antonije pl. Bartoli, ločiti. Baje bi rad poročil intimno prijateljico svoje žene, neko gledališko igralko. Prvi narok o ločitvi zakona pred sodiščem je bil dne 25. junija.
Ponesrečen Dunajčan. Na Felbertauernu so potegnili iz vode, kakor se poroča iz Solnograda, truplo ponesrečenega dunajskega okrajjnega_ svetnika 'Antona 'Mandla in ga prepeljali v Mittersill.
Nevarne muhe. Muha ni samo nadležen in pa gnusen mrčes, marveč tudi jako nevaren prenašalec kužnih bolezni. Saj je na prvi pogled jasno, da, če poseda muha krog bolnika ali kjerkoli drugod, kjer imajo razni kužni bacili svojo zalego, ali so ondi slučajno raztreseni, se njenih nog in druge dlakaste površine lahko prime cel roj bacilov, ki, jih potem raztresal in pušča, kamorkoli sede: na človeku, na jedilih, posodi itd. Pa ne samo to. Dognalo se je že marveč, da muha bacile, ki jih je s hrano vsrkala v sebe, izložuje še žive in tudi na ta način tvori vedno nevarnost za okuženje. Dr. Lebocui je v Novi-Kaledoniji deloval med gobavci in po natančnih preiskavah dognal, da so ravno muhe najnevarnejše prenašalke te najstrašnejše bolezni na zemlji. Tudi v Evropi se že nahajajo ognjišča gobave bolezni in so pred nekaj leti celo sredi Nemčije odkrili tako ognjišče. Pozor tedaj pred muhami!
Cigani milijonarji. „Nar. Hlas“ poroča:	V
Margitto v biharskem okraju se je naselila, cigans-ka| karavana, obstoječa iz 25 članov. Cigani ,so baje milijonarji. Vse plačujejo z zlatimi novci ter pijejo iz srebrnih kelihov. Samo za dovoljenje,, da so se še smeli tam naseliti, so plačali 5000 K.
Nemški cesar se zahvaljuje papežu. Pruski poslanik pri Vatikanu je v soboto' izročil pe^pežu lastnoročno pismo cesarja Viljema, v katerem se ta papežu zahvaljuje za njegove'čestitke povodom 251et-nice vladanja.
Roparji zadržali ekspresni vlak. Londonski listi'poročajo iz Chicage: Sest malskiranih roparjev je ustavilo in oropalo ekspresni vlak Illinos- Railvaja. Dobili so 5000 dolarjev. To je že drugi napad v teku 14 dni.
Ulilsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu oft Labi
je in ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmancicva lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Casi so se spremenili! To je postala žalostna, ali pa tudi vesela pesem, kakor se pač smatra. Gotovo je pa, da ljudje dandanašnji niso vedno tako doma, kakor svoj čas. Avtomobili drve po cesti in pa spravljajo prah kvišku in vsak šport vsebuje {nevarnosti prehlajenja. Prijatelj, nam priporoča rabo minef-ralnih pastilj pri športih in veselicah, izmeid katerih so priznano najboljše Faysove pristne sodenske, ki znižajo nevarnost nahlajenja, so priročne in prijetne ter se zagotavljaj, da se jih ne more več pogrešati, če si jih že kedaj rabil.
Beg mestnega tajnika. Iz Berolina poročajo, da je pobegnil s svojo soprogo mestni tajnik v Char-lottenburgu, Riese, in odnesel 200.000 mark občinskega denarja.
Novi pomočki proti mrčesjemu piku. Kot povsod, je tudi tukaj bolje odvračati), nego zdraviti. In najboljše za to so močno dišeče snovi, na, primer kafra, metno olje, citronov sok, jesihovo ali kotranovo olje, karbolna vazelina, lavjendeljevo olje itd. Dober pa je tudi izvleček iz perzijskega mrčesjega praška, tinktura Pyrethri rosei, ki pomata za 4 do 5 ur. A priporočljiv pripomoček pa je tudi alkoholni ekstrakt iz znanega Zacherlina, ki si ga vsak lahko napravi sam. Steklenica) se en centimeter visoko nasuje s iZa-cherlinom, n)ato nalije s 70% Špiritom ter tekom 1— 2 ur večkrat potrese. Stvar se pozneje skozi blago, ali filtrirni papir filtrira. S tem lahko dobro odganjamo mrčes.
Zdravljenje zoper debelost. Pred kratkim so izvajanja dr. Kaufmanna v Halu o poizkusu z novim „Liptinon“ imenovanim sredstvom zoper debelost Vzbudila opravičeno presenečenje, tako da lahko gledamo z .napetostjo nadaljnim poročilom o vspehih tega sredstva nasproti. Sedaj je dr. Kaufmann obelodanil nove poizkuse s tem sredstvom, ki je neke (vrste paladium-preparat in se vbrizga v telo. Od zadnjega četrtletja sem,so s tem preparatom napravili že čez 200 poskusov, izmed teh je imel dr. Kaufmann sam 30 slučajev. Skoro izjemno ugodni vspehi so se dosegli pri takih slučajih največje debelosti, pri katerih se je bilo strogo držati hrane. Pogosto se je pa dognalo, da so začetniki shujšali na teden od treh do petih kil, ne da bi to vplivalo na splošen počutek. Posebne važnosti pa so počutki po izbrizgapju, ki omogočajo, da se zmanjšanje hrane razmeroma lažje prenajša, po največ slučajih se celo vidno opaža pojemanje lakote. Mnogo pacijentov zatrjuje, da morajo živeti od zraka in se postiti brez vsalkoršne težave. Tudi ne tožijo več o prejšnji lahki utrujenosti. Osebe, ki so prej lahko hodile po pol ure, so po v-brizgalnju prehodile lahko po 30 Kilometrov na dan, kar je seveda pri zmanjšanju teže zelo merodajno. Pri suhih ljudeh je treba manj paladija. Da je to sredstvo neškodljivo, se najbolje razvidi iz tega, ker je dr. Kaufmajnn med tem časom samemu sebi vbrizgal čez en gram paladija in se pri tem kar najbolje počuti.
Ruski roparski glavar Howaczyk v Prusiji a-retiran. Glavar ruske roparske tolpe Howaczyk, ki jo zadnji čas v okolici Kalisza povzroči)! 68 roparskih napadov, ob katerih je bilo osem oseb ubitih in 18 nevarno ranjenih, je padel v roko pravice. Ruska policija je v Knievoju obkolila roparjevo hišo, a Howaczyku se je posrečilo, da je ušel in pobegnil čez mejo iv Prusijo, kjer ga je pa na meji prijel — pruski orožnik, ko je mejo prekoračil. Pruski orožnik je Howaczyka izročil ruski policiji, ki je hitela za bežečim Howaczykom.
Kristalna palača v Londonu. (Znano kristalno palačo iv Londonu hočejo prodati, podreti ter prostor parcelirati. Da bi ne prišlo do tega, je zlačel časopis „'Times“ z javno zbirko. Treba bo 4,600.000 kron, toda i„Tiimes“ trdno upa, da bo ta znesek že kmalu nabran.
Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru p« o-pravfku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem hodil po mestu in si ogledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovenske trgovtine. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a 'napise nad vhodi sem videl samo — nemške. Odločil sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis J. N. Sosta r i č. Ogledam si to trgovino, Videl sem najlepše blago razsitapljeno. V .trgovini si nakupim raz nega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd'. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko 5. N. Šoštarič, Maribor, ^Gosposka u -lica.št. 5. Vredna je, deu, se jo priporoča!
„Snegulčica“, „Pastirica“, „Kanglica“, se ravnokar razpošiljajo. Naročajo se lahko kar po dopisnici pri Glasbeni Matici. Glasbena Matica dalje javlj.a, da sta najpriljubljenejša dva zvezka Bajukovih slovanskih narodnih pesmi, ki sta bila že dvajkrat razprodana, zopet izšla v tisku. Slovenska pevska društva in oni, ki so po tej razprodani zbirki povpraševali, ju lahko naročijo pri Glasbeni Matici v Ljubljani ali po knjigarnah. — Odbor Glasbene Matice.
Vsaka ura 14 dni la poskušajo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
WR- Velik cenik brezplačno. (Jamstvo S leta.)	
14 karatni zlati prstani . , 14 karatne zlate ura za gospode	»
	„40--
Srebrne ure .... ...	K B-BO
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi	„ 9-50
Pristne tula ure dvojno pokrovo	MS'-
Ploščnate ure iz kovine . . .	» 6'-
Srebrni pancer-verižice . . .	n 2‘-
14 karatne zlate verižice . . .	n 20 —
Amerikanske zlate double-ure .	„10--
Goldin Roskopf ure		»
Prave železničarske Roskopf-patent.	
Prava nikeln. točno na min. idoče	K 5---
14 karatne zlate ženske ure . .	„19--
Viseče stenske ure na nihala. .	„ 10-80
Kuhinjske ure		n 2-40
Budilke	 • •	v
Budilke 2 dvojnim zvoncem	„ 8-50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Trr-iTiiTirfirn~fni¥mnii~''iiMiiwiBiiiTBiiMiiiiiiiwiiiiMM«iB[HMMMiiiwiMiwiiiiiiiAiiiiiiiiiiii)Biiiinwn'''
Koroško.
Kaznovana nezvestoba. Iz Celovca poročajo: V soboto je prišel na zacjasni dopust rezervpi topničar Teodor Vogl. Ker ni našel doma svoje žene, ki je plačilna natakarica v celovlški restavraciji „Blumen-stöckl“, se je pojavila pri njem ljubosumnost. Dal je odpreti s silo posebni predal svoje žene in je našel v tem predalu več pisem, ki dokajzujejo, da je imela njegova žena skoro cel č'asK kar je bil on odsoten — bil je sedem mesecev na južni avstrijski meji — ljubavno razmerje z nekim stražnikom iz Beljaka. Ko-nečno je našel Vogl svojo ženo v restavraciji. Napadel jo je po kratkem prerekanju z bajonetom in jo težko ranil na spodnjem delu. Točaj,a, ki je hotel ženo braniti, je vrgel v omaro za pivo in ga precej poškodoval. Žena. je tekla v kuhinjo, kjer se je zgrudila nezavestna. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali težko poškodbo, kateri bo žena bržkone podlegla.
cvetočo lipo
ni nič manj nevarnosti, kakor v Viharnem decembru, da se najhlaidiš, kar še le opaziš, če se ti je nagloma pojavila 'jhripavost, kašelj itd. Kako nemaren zna biti tudi poletni večer. Ce imaš pri rokali Faysove prijstne sodenske mineralne pastilje, potem ni ravno velika nevarnost, ker so izborno zdravilno sredstvo. Imej jih tedaj, vselej pri rokah. Skfatljica stane le 1 Ki 25 vin. Posebno znamenje: Urajdno potrdilo županstva Sodena ob T. na belem pajpirčku.
Književnost in umetnost. ?
Glasbena Matica v Ljubljani javlja svojim člar nom in vsem slovenskim pevskim drušitvom, da je priljubljena dr. Schwabova) skladba „jZla.ta kanglica“ za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija ravnokar v tisku izšla. Ta vesela, sveža in ljubeznjiva skladba se je tako priljubila, da drušitva po nji povprašujejo in jo žele izvajajti. Ona društva, ki hočejo to delo, ki se je v Majtfičfaih koncertih v Ljubljani, v koncertu podružnice v ITVstu, po celjskem pevskem društvu v Celju in po izobraževalnem društvu na Jesenicah z najlepšim vspehem izvajala, v svojih nastopih izvajati, je lahko naroče pri „Gl. Matici.“ Izvaja se lahko s spremljevanjem klavirja in harmonija, ali pa orkestra. Partiture 3 K. Glasovi za) zbor se dobivajo, orkestralna partitura in orkestralni glasovi pa izposojujejo s skladateljevim dovoljenjem pri Glasbeni Matici v-Ljubljani.. Članom se dopošlje ta skladba skupno z muzikalijami, ki so namenjene za društveno leto 1913-14. Clalni dobijo poleg te skladbe klavirsko partituro, ene najlepših in najvrednejših skladb slovenske moderne glasbe: A. Sajovičevo „Gozdna samota“, ki je zložena za ženski zbor in orklester in ki se je pred 9. leti in v pretečeni koncertni seziji z največjim vspehom izvajala v Mati(činih koncertih, ter se ženskim zborom v izvajanje najtopleje priporoča. Kot tretje delo dobe člani malo zbirko moških in mešanih zborov, med njimi Še prav lepe „Tri večerne pesmi“ Adamičeve, izvrstno in efektno Schwabovo „'Se ena“, dramatično balado za moški zbor:	Michlov JAtila.in ribič“ in druge.
V tisku so dalje: Koroške slovenske narodne pesmi Svikaršičeve in pripravlja se tudi znamenita izdaja narodnih pesmi beneških 'Slovencev. Muzikalije Glasbene Matice za leto 1912-13:	„Ajlbum 25 slovenskih
pesmi za gosli“ in trije znameniti samospevi Devovi
Narodno gospodarstvo.
Hmelj. V Savinjski dolini hmelj radi hladnega vremena zadnjih tednov zelo zaiojstaja v razvoju. Rastlina je splošno zdrava in brez mrčes. Glede vi-j Šine je hmelj letos zelo zaostal. Le na malo krajih je dosegel vjišino drogov, pon al več ,se je prispel do dve tretjini navadne višine v sedanjem času. Posebno pa opažajo hmeljarji, da zgodnji hmelj letos ni nastavil toliko stranskih poganjkov, kot druga leta. Pozni hmelj kaže večinoma bolj ugodno. — Na Srednjem Štajerskem kažejo hmeljišča baje zelo ugodno. Mrčesa ni nikjer opaziti. — Na Gornjem Avstrijskem je hmelj že v cveltju, na Češkem pa tožijo hmeljarji o listnati uši in hladnem vremenu, ki zelo zadržuje u-godni razvoj rastline. — Izborna bo baje letos letina na Moravskem. — V Galiciji, na Ogrskem in na Nemškem pa so hmeljarji zelo nezadovoljni z rastlino, ker jo je hladno vreme v rasti zadrževalo.
Kako je krmiti kunce belgijske pasme? Kunci belgijske pasme ne potrebujejo drugačne krme, kot kunci drugih pasem ali domači. Pogjlavitno je, da se pazi na snago in kolikor, mogoče na veliko izpre-membo krme. Zjutraj in zvečer jim je dati vsakemu pest sena. Poleg sena naj dobi kunec zjutraj enako množino trave, detelje ali kaj podobnega ip po zimi namesto tega zelen jadnih odpadkov. Namesto zelene klaje se morejo pokladati zeljni štori, korenje, p«esa, mlado vejevje od bukev, jablan in hrušek. Zelena klaja ne sme biti nikdar mokra od dežja ali rose in ravno tako ne že ovenela. Opoldne se kuncem daje gosto kuhana kaša iz krompirjevih olupkov in otrobov, zvečer pa kako žito, na primer oves, ječmen, pšenica, turščica ali pa tudi ostanki kruha. Pozimi se lajhko med kašo kuhajo tudi odpadki zelen jadi in takrat ni potrebno posebej poklajdati surovih ostankov zelenjadi. Na primeren pridevek soli ni pozabiti. Redno je skrbeti za svežo in čisto pitno vodo. 'Samice, ki doje, naj dobivajo kuhano mleko ali oblodo iz moke ter nekoliko kuhanega ovsa). iTiakim samicam ne sme čez dan nikdar manjkati sena. Kuhano mleko in obloda sta tudi za mlade kunce. Kunci se krmijo dva do trikrat na dan. Pri vsakem krmljenju je korita izprazniti ostankdv popolnoma in jih je o-snažiti. Po potrebi je dnevne deleže zmanjšati, da se prepreči potrata krme. Krmo je ,po možnosti izpiremi-njati. Po zimi je paziti, da nimajo živali nikdar zmr-zie krme. Za poslado hodi v poštev listje raznih zelišč, kakor od rmana, trpotca, vinske trte, mladi poganjki črnega trna in enake reči. Sicer pa kunec vse tisto je, kar na,vadno dobivajo koze, ovce in goved. 'Mlečnost samic pospešuje pokladanje osata in regrata. Dorasel kunec- potrebuje na (dan: pol1 kilogram ma sena in četrt kilograma zelenjadi ali pese, korenja in drugih podobnih krmil. Varovati se je pokla-danja škodljivih rastlin, zlasti vseh čebulčnic in pa istotako listja) črešenj in češpelj.
V varstvo ptic. V mehikanskem zalivu, nasproti obali Louisiane, leži otok Marsh Island, na katerem gnezdijo ali vsaj počivajo <ogromne jate ptic selivk. Zlasti priljubljeno prezimovališče je bil ta otok dolgo let divjim, racam in gosem. To so izvohali agenti kupčevalci s ptičjim perjem ter pobili že na milijone ptic. Da se napravi' konec temu uničevalnemu lovu na ptice, je ameriška! milijonarka Russel Sag, ki sploh veliko deluje za Varstvo ptic, kupila cel otok za 700.000 K in ga izročila v državno varstvo Louisiani; na otoku so nastavljeni državni čuvaji., ki skrbno pazijo, Ida nihče ne vznemirja ptic. Ista dobrotnica milijonarka je v splošne dobrodelne svrhe darovala do sedaj že nad približno 110,000.000 mark.	( 1
Dijaka
iz boljših hiš sprejme na sta novanje in hrano R Lešnik,i Mlinska ulica 32, I. nadstr. v Mariboru.	143-
Za birmo!
Točna iiostrežMi
Doliro. Po cini!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke ! Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3’50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasi. Oietinger
Ttieod. Feimbach
urar in Očalar Maribor, Gosposka dica 26 Kupujem zlatnino in srebro.
Vsa dihalnih.
ih organov, Pljučne bolezni,
A	«I «	_ J ! ^nAion ITTliV ATT • . _ 15—	a ^ ^ Izvrstni, blaarodeini nfiinek
influenco in neduho
Sirolin „Roche
Izvrstni, blagodejni učinek tega zdravilnega sredstva
zdravi mnogo zdravnikov in-profesorjev vsak dan s
se prav kmalu pokaže. Potenje po noči neha. Tek se vzbuja, teža trupla narašča. Zdravilna moč Sirolin „Roche“ seže izkazuje skozi celih 15 let. Manjvredna ponarejenja in tako zvane nadomestilne preparate odklanjaj ter izrecno zahtevaj Sirolin „Roche v izvirnem zaboju.
*■	" ’ “ se dobi v vseh lekarnah za ceno K
Sirolin „Roche“


Un
Krasno posestvo
je naprodaj v pray lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Mi treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kalj iva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
fl\ilan Hočevar Celje
file farne cerkve.
Franjo Duchek
svečar in meditar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
ES
PLANINKA.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
Sezija od'I. junija do 15. septembra.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica oh koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
St#S!XS$i$St$$%S$3$#Ä
Svoji k svojim !
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip 'znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar, zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Mfe* Najnlfle ceiel postrežba tožna! m®» dobiček! Dobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec saj zahteva moj affivi veliki cenik, katerega dobi tasteri in poštnine prosto.
Ni tisoče »hvalnih p-#em sem prejel vsled dobre bi poštene postrežbe.
naicenelši* klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PM*
Hšnorifskl trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačni e hranilnica g%ma ter ga né odteguj o vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
4'
o
2
0
sko in Gornjigr&i in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim ačaitn zavod srn in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnico ustanovivši® okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Spodnještajersko ljudska posojilnica v Maribora
registrov. zadruga z nzoinzjeuo zavezo

Mmrnim Tfloöß se sPreJemaj0 vsakega in se obrestujejo: navt-d^e |rO 4 V* %, proti trimesečni odpovedi po 4s/«%- Obresti se “ pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaceg* ’v* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PflSDÜlü SO dö!EfQ *e ^anom *n sicer; na vknjižbo proti pnpiiarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 51/4°/o, na vknjižbo in i J Im SB uuj J poroštvo po S3/*0/? in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. ®ss@@ja©@i3@©s®@®sass@aBSis@
llrOdnO uns 80 vsa^° sred° in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V liluUilu Uiti njenih urah ge sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo	wmi« In tudi na razpolaga domača hranilna nabiralnik.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Naznanilo otvoritve.
Čast mi je, naznaniti cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice, da sem otvoril v nedeljo, dne 6. Julija 1913 v Kekošinekovetn drevoredu Karčovina št. 112 kavarno imenovano
Promertade-Café
Prizadeval si bom, da najbolje postrežem svojim cenjenim gostom z izvrstno pijačo. Točna postrežba, zmerne cene.
Pričakujoč obilnega obiska bileži z odličnim spoštovanjem
A. Löschnig.
Najboljše in najmodernejšo sukno za mošk« in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
R. Stermeckl » c* 301
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Poz©r! URE
reß astrane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7‘—
Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2’— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Malisno štupo, suhe gobe»
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, rrso!sstsu:w.-sr rr-.-r
smrekove storie, vinski temen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Wefieirgfiwigsa s špecerij® in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc
draška ulica št« 22*
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoIoseus-štediSniki in manj vredni izdelki naj se rračajo. Ceniki zastonj.
Orl 1Ä7Ä I Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče,
KJ IX IO (O. Pri večjih naročilih zdatno znižane cene.
K»' A. TEEEER Y_A BALSAM
edine pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko, Oblastno varovan.
Vsako ponstrejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega bakama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
Zlata ura
K28-
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
panio Bureš MtäSsr
Tegetbofova cesta št. 39.
Karol Tratnik
sq priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monitranc, kelihov itd.
Maribor,
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
ceatifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 8*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
riébUendllitir* j« * ffigf
Darujte za Slov. Stražo !
Edina Majevska narodna sfa&lwrwkai
18« debel® I .	Mas dl8Belsag@i
Franc Strupi, Celje
Hruška ©©sta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejža ia točna postrežba.
Velika narodna trgovina
KsisiVanic,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktura ega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
Vzorci na razpolago I
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Goričar & Lei Graška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja in aluminija. Zn Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampfjofti, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje žnlca Rotovška ulici 2. Tovarniška zaloja šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba,	
Trgovina i moko in detel, pridelki
Solidna, postrežba.!
Ewan Ravnikar, Celje
Graška cesta št. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčenj domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Mauthnei*.
Na drobno in na debelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga h ■ Glavna zaloga suhih in olnat. baiv
——————............
registrov, zadrugo n |f$ofglf hlšj z neomejeno zavezo M Idili III Hilli
lijidshi Mine in posojilnica v Celju
obrestuje hranilne fe# / (Hotel „Pri belem voiu“) v Celju, Orašha cesta štev. 9
U/ ------------------------prvo nadstropje------------:------
počenši s L januarjem 1913. Rentni daveli plačuje posojilnica sama.
vloge po
od dne vloge do dne ozdiga
Založnik in izdajate]; • Konzorcij „Straža“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.