Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K' 6'bO mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 144.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, 28. Junija 1910.
Čekovni rafnn 48.817.
Leto II.
Pred odločitvijo.
V Celju, 27. junija.
Jutri bode naznanil ministerski predsednik Bienerth zastopnikoma jugoslov.. vseučiliškega odseka, posl. dr. Ploju in dr. Šusteršiču vlad. odgovor na jugoslovanske vseučiliške zahteve, natančno formulirane v znanem memorandumu jugoslov. poslancev. Koresp. »Centrum« kakor nemški listi že zatrjujejo, da bo Bienerthov odgovor negativen. In navajajo obenem vzroke. Najprej seveda »stvarne« proti slovenski pravni fakulteti in proti reciprociteti izpitov na zagrebškem vseučilišču. Graška »Tagesp.« piše: »kar se tiče merituma te zadeve, ne more vlada pri vsej naklonjenosti kulturnim željam in stremljenjem Slovencev niti razpravljati podrobno o teh zahtevah, ker še ni za nje predpogojev. Kar se specijelno tiče reciprocitete izpitov na zagrebškem vseučilišču in študij istotam, bi se dalo pod gotovimi kautelami doseči razširjenje sedaj samo za Dalmacijo veljavnih tozadevnih določil — vendar pa je to vprašanje, ki je potrebno temeljitega stvarnega prevdarka in se torej ne more rešiti potom političnih koncesij.«
Ni skoro nobenega dvoma, da se ne bi vlada postavila na to skrajno krivično in šovinistično nem-škonacijonalno stališče, v katerem je vsa logika postavljena na glavo in ki nas znova spominja na vse bridkosti in krivice, ki smo jih pretrpeli zadnja desetletja ne le v boju za vseučilišče, temveč tudi za naše srednje šole. Vlada nam ne mara dati istih pod nobenim pogojem — vsaj v zadostni meri ne. Najprej nam teh zavodov ne dovoli — in ko zahtevamo slovensko pravno fakulteto — se sklicuje vlada, da nimamo slovenskih srednjih šol! in — saj ne zahtevamo niti takojšnje ustanovitve slov. pravne fakultete! Zahtevamo samo. da se nam za naš davčni denar ustvarijo predpogoji! Naši poslanci so bili celo tako kratki in skromni, da niso niti zahtevali roka za ustanovitev slov. pravne fakultete! In za — ustanovitev docentur ni treba samih slov. srednjih šol. — Eno nam postaja jasno: z enim šolskim vprašanjem, z eno šolsko zahtevo dirnemo v vse ostale in vlada se bode morala počasi baviti z vsemi. Morda bo bolje za njo. a jemlje te grenke krogljice le počasi, drugo za drugo — če ne pride cela porcija naenkrat!
Ravno tako krivično in hinavsko je nemškona-cijonalno stališče glede reciprocitete zagrebških izpitov. Upamo, da ga Bienerth pri svoji širokovest-nosti in nemškonacijonalni zagrizenosti vendar ne bode upal povedati v tej obliki v obraz jugoslovanskim poslancem; saj ve, da je zagrebško vseučilišče spolnilo že davno vse tozadevne zahteve avstrijske učne uprave in da dela edino še ovire akadem. senat dunajskega vseučilišča z deželnimi upravami vred, ki vale že menda dve leti svoje »strokovne izjave« o reciprociteti. Vlada teh izjav vkljub svojim obljubam seveda ne urgira in tako se vleče cela stvar kot
morska kača naprej — menda edino za to, da služi vladi v hinavske in razdražilne izgovore ...
Bienertha in Nemcev pa ne vodi proti jugosl. Vseučiliškim zahtevam samo prirojeno sovraštvo proti nam Slovencem — vodi jih tudi skrb za lastno večino. Dr. Šusteršič je, kakor se nam poroča danes iz Ljubljane, povedal popolnoma pravilno, da smo vsled znanega junktima, na katerega se vlada noče ozirati, prisiljeni boriti se ne le proti vladi, ki nam noče dovoliti vseučilišča, temveč tudi proti ustanovitvi italj. pravne fakultete sploh. Ako po hudem boju zmagamo obstrukcijskim potem v proračunskem odseku in preprečimo sprejem vladne predloge — se bode sedanja vladna večina razbila, ker bodo skoraj gotovo izstopili iz nje Italjani. Ali — ako vlada ugodi našim vseučiliškim željam, gredo Nemci skorai gotovo v opozicijo — in Bienerth mora de-misijonirati. Iz čisto kulturnega vprašanja se je razvilo torej zopet po stari avstrijski navadi politično. Zaradi take samoobsebi umevne šolske zahteve, ki bi budget le malenkostno obtežila, se je razvil najhujši parlamentarni boj, katerega povzroča le nemška nenasitnost in pa diktat tistih Vsenemcev, ki stoje na stališču, da se mora male slovanske narode v Avstriji za vsako ceno ponemčiti.
Jugoslovanski poslanci so pripravljeni na boj. Tekom debate v proračunskem odseku se bode stavilo več sto rezolucij in spreminjevalnih predlogov, za katere se bode zahtevalo v parlamentu poimensko glasovanje. »Blazno je misliti, da bi mogla večina streti našo obstrukcijo«, je rekel kakor se nam poroča, dr. Korošec v Št. Ožbaldu ob Dravi. Jasno je, da se vlada ne bode udala, ker se ji gre za življenje; premagati obstrukcijo bo tudi težko in tako bodo šli državnozborski poslanci že začetkom prihodnjega tedna na počitnice. Kriza se bode pa zavlekla do jeseni. Vlada naj bo prepričana, da se bodo jugoslov. poslanci vrnili tudi takrat v parlament z isto trdno voljo, da se bodo borili do zadnjega za naše vseučilišče.
Politična kronika.
VSESLOVANSKI KONGRES V SOFIJI.
Iz Sofije poročajo: Priprave za vseslovanske prireditve v Sofiji so v polnem teku in bodo prihodnje dni že dovršene. Za vsesokolski zlet je že pripravljeno ogromno telovadišče; tribune so 10 sedežev visoke in jih je dala zveza bolgarskih sokolov v najem za 30 tisoč levov. — Konečno so se vendar odločili tudi poljski zdravniki, da se udeležijo zdravniškega kongresa v Sofiji; verjetno je, da ostanejo tudi na vseslovanskem shodu. — Bolgarska vlada je odredila, da imajo vsi inozemski udeleženci vseslovanskega in pa vsesokolskega zleta prosto vožnjo po bolgarskih železnicah.
ŠPANSKA VLADA PROTI KLER1KALIZMU.
Zdi se vendar, da ne bodo imeli prav tisti, ki niso prisojali sedanjemu Canalejasovemu ministerstvu zmožnosti, da bi energično nastopilo proti pre-potentnemu klerikalizmu na Španskem. Vendar pa je boj sedaj v teku. Madridski listi poročajo, da je Vatikan v posebnem pismu protestiral proti »verski politiki«, kakor jo je zapovedal kralj v prestolnem govoru in jo je začela izvrševati vlada. Gre se sedaj najprej za to, da se bodo obdačili samostani in da se bodo spravili pod državno kontrolo. Ministerski svet je že pozval okroglo 250 samostanov, da predložijo civilnim oblastim izkaze o njihovem osebnem stanju. Več duhovnikov je zaradi svoje državi nevarne agitacije v preiskavi. — Prejšnji ministerski predsednik Moret je obljubil vladi podporo za proti-klerikalno politiko. Duhovščina, zlasti visoko plemstvo se z vso močjo trudi, da vrže sedanjo vlado in ukine njeno antiklerikalno politiko.
GOSPOSKA ZBORNICA
je včeraj sprejela zakone o prepovedi ponočnega dela žensk v industrijalnih podjetjih, nadalje postavo o ročnih tiskarskih strojih, spremembo določil o reviziji razsodb, pozivu in rekurzu, zakon o varstvu mladine in o mladinski vzgoji in konečno znano predlogo o lokalnih železnicah. — V tajni seji se je sklenilo izročiti grofa Syla-Tarouca sodišču, katero ga zasleduje zaradi neke nesreče pri vožnji z avtomobilom.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Zaprli so v Petrogradu zastopnika dunajskega korespondečnega biroja, barona Ungerna-Sternber-ga. Izdal je baje neki tuji državi ruske vojaške tajnosti. Ungern je ruski podanik.
Aneksijo Koreje bode Japonsko proglasilo najbrže že 15. julija. Sedanjemu korejskemu cesarju bode odkazano bivališče kje v notranjosti enega izmed japonskih otokov.
Bančni privilegij. Med avstrijsko in ogersko vlado so se pričela včeraj predpogajanja zaradi podaljšanja bančnega privilegija.
Bojkot grških trgovcev se nadaljuje nespremenjeno po celi Turčiji. V Smirni in Solunu je položaj tako kritičen, da se je bati izgredov in napadov na grške trgovce. Smirenski trgovci izjavljajo, da bodo ustavili vsa plačila, ako se bode bojkot nadaljeval. — Po Macedoniji se zopet pojavljajo grške bande.
Štajerske novice.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Občinski odbor kokarski je v svoji seji z dne 26. junija 1910 sklenil soglasno sledečo resolucijo: Slovenski narod ima silno škodo od tega. ker
LISTEK.
Oče <Kondelik in ženin Vejvara.	ei
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Bilo je okoli devetih, Vejvara se je po valčku ravno sprehajal s Pepico in jo je pihal s pahljačo dvorlji-vo, ko je prihitel k njemu oni lakaj in mu je po-šepetal:
»Dovolite, ali ste vi gospod Vejvara?«
»Da, kaj je?«
»Blagorodje, zunaj vas čaka neki gospod — ako bi prišli na besedo ...
Vejvara se je opravičil Pepici in je šel ven. Na hodniku Besede pred dvorano Kaskovo se je sprehajal nestrpno mlad mož. Brž ko je zagledal Vejvaro, je skočil k njemu.
»Havrda!« je zaklical Vejvara začuden. »Kaj pa ti tu delaš?«
Tovariš Havrda je odgovoril na vprašanje:
»Ali je tam Malka Miškova, Vejvara?«
»Miškova? Jaz res ne poznam vseh teh dam po imenu ...«
»Moraš jo poznati. Ona je znanka gospodične Kondelikove,« ie hitel Havrda. »Ona je tudi med aranžerkami...«
»Aha, že vem — v tej sivi obleki. Je tukaj, da«, je odgovoril Vejvara. Kaj pa--«
»Vejvara, jaz moram z njo govoriti. Veš, midva sva se nekaj sprla — rekel sem, da ne pojdem k Na-
geljem, mislil sem, da ne bo šla tudi — toda šla je, tu je. Da boš vedel — nekdo mi dela pri tem zgago — to je gola neumnost, kar sva napravila — toda ravno zato moram z njo govoriti, gre se mi za jutrajšnji dan — za Malko — za vse —«
»No tak pojdi tja!« je nasvetoval hitro Vejvara.
»Pojdi! To se lahko reče«, je jezno odgovoril Havrda in je odpel površnik. »Poglej, imam karirane hlače! Vsi ste v črni obleki — bilo je predpisano — toda jaz se nisem pripravil, ker sem sklenil, da ne pojdem. Črno suknjo sem vzel le slučajno in telovnik tudi, ovratnik sem si kupil sedaj — toda v sivih kariranih hlačah ne morem tja zlesti ...«
»Torej pojdi domov in se preobleči ...« je svetoval Vejvara.
»Domov, bodi pameten! Letel bom na Pohorelec, ne? Predno se vrnem, bo venček končan!« je hitel Havrda. Naglo je zgrabil Vejvaro za ramo. Vejvara, France — ali me imaš samo malo rad — ti veš, kako je — ti si na konju, si pred poroko — toda meni se gre za Malko — veš, koliko me je veljalo, predno sem tja prišel — sedaj mi hodi v zelje oni sladčičar-ski mojster — prokleti sladčičarski mojstri! — danes je v Pragi, tukaj je! Peha se za Malko — on jo preslepi, ako ne pridem ob pravem času — Vejvara, France —« Havrda se je sklonil k Vejvarovemu ušesu — zakaj neke postave so prišle iz gostilniške šobe — in mu je zašepetal nekoliko besed.
Vejvara ga je debelo pogledal.
»Toda oprosti — Havrda — kaj naj pa jaz delam potem ...?«
»Cez deset — čez pet minut se vrnem — France reši me ...«
»Toda kje pa bi to ...« se je obotavljal Vejvara.
»Nič lažjega, Vejvarka«, je hitel kolega. »Glej,
tamle je hišnik, za dobro besedo to napravi---
takoj se vrnem, nihče ne bo ničesar opazil...«
In že je vlekel Vejvaro v hišnikovo stanovanje v pritličju Besede.
Vejvara je zelo nerad uslišal to burno prijateljevo prošnjo, toda upreti se ni mogel. Šel je kakor brez volje, Havrda je rekel nekoliko besed hišniku, stisnil mu je nekaj v roko, hišnik je peljal oba gospoda v zadnjo, temno sobico svojega stanovanja, razsvetlil je stearinko, pustil je gospoda in je zopet odšel. Imel je veliko dela, zdolaj in zgoraj; v Besedi je bil koncert.
Cez nekaj časa je šel Havrda v plesno dvorano med Nagelje. Sedaj je že lahko šel.
Cas je potekal. Deset minut, četrt ure, preteklo je že pol ure — Havrda se ni vrnil. Vejvara je sedel v hišnikovi sobici in nekaj zelo neljubega mu je prišlo na misel —- — — — — — — — — —
V Kaskovi dvorani je zazvenela predigra k če-tvorki.
Pepica se e nestrpno ozirala, kje se pojavi Vejvara. Pari so se že vrstili — Vejvare nikjer. Raz-mišljeno je gledala okoli, niti zmenila se ni, da je prišla k nji Malka Miškova in ji zmagonosno zašepeta-la: »Havrda je vendar prišel!« Kaj jo briga Havrda! Ona hoče Vejvaro — in Vejvare ni od nikoder.
Prva figura je bila dokončana, »preplesana« — Pepica je sedela. Poigravalo ji je s trepalnicami, v kotu ustnic, toda še vedno se je držala na smeh, kakor otrok, ki se brani spustiti se v jok.
Gospa Kondelikova se je nemirno obračala na stolu.
nastavlja vlada med nami — nemške uradnike, ki niso slovenskega jezika popolnoma, večkrat celo nič, zmožni. Prosimo nujno vse slovenske poslance, naj napnejo v državnem zboru vse moči, da dobimo v Ljubljani v najkrajšem času slovensko vseučilišče in da se naj da zagrebškemu vseučilišču reciprociteta. Tem načinom bi dobegel slovenski narod ua svojem ozemlju uradnike svoje narodnosti.
Slovenci! Slovenke! Dne 3. julija obhaja Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 25 letnico plodonosuega delovanja med Slovenci. V proslavo se priredi popoldne v Tivolskem gozdu velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da pokažemo svojo hvaležnost družbi in svojo narodno zavednost napram zunanjemu svetu z ogfomno udeležbo. Veselica bo v tako ogromnem obsegu, kakoršne Slovenija še ni videla ter bo nudila vsakemu raznovrstne zabave. — Vsi Slovenci in Slovenke na pobratimstvo v Ljubljano dne 3. julija. — Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabirajte jubilejne darove za družbo!
v Šuntauje na shodih. V nedeljo zjutraj je imel duhovniški kandidat Verstovšek shod pri Budjanu v Družmirju. Terglav je tam po svoji stari navadi blatil učiteljstvo — saj kaj boljšega ta človek, ki zna komaj podpisati svoje ime, tadi ne razume. Pozneje je prijel neki učitelj g. Ver-stovška, zakaj se tako grdo in brez vzroka napada na shodih učiteljstvo, posebno ker je Verstovšek sam itak tudi učitelj. Verstovšek je na to rekel pred pričami: „E, veste mal' našuntati se mora ljudi.." To je jako čudno mnenje o shodih, katerega so g. profesorju kmetje v Družmirju zelo, zelo zamerili. Kaj porečejo inteligenti k temu, o tem raje molčimo.
v Žebotova smola. Minulo nedeljo je bil napovedan Verstovškov shod pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu v Ropičevi gostilni. Shod so pa domači kmetje, ki nočejo ničesar slišati o profesorja Verstovšku, razbili. „Mučenik" Žebot in neki Požgan od Sv. Križa na Mariboru sta na to „zborovala" z nekaterimi fanti in kakimi 5 imi volilci v farovža. — „Straža'1 poroča, da bode teh 5 možev z „vnemo volilo" dr. Verstovška! To bomo sicer še-le videli, vendar pa privoščimo za sedaj Žebotu vsaj to tolažbo. Iu ali ni bil nič napaden kakor običajno po ponesrečenih shodih?
v Iz Celja. Tukajšnjemu imetelju rastlinske destilacije „Adam" F. S. Lukasu se je priznalo na letošnji mednarodni razstavi v Parizu „Grand Prix" prvo in najvišje odlikovanje za njegove priznano izborne rastlinske izdelke.
v Povišan bo katehet na celjski višji gimnaziji gospod Josip Kardinar prihodnje dni v 8. plač. razred.
Krotki »obstrukcijonisti«. Pred nekaterimi dnevi smo pisali v »Nar. Dnevniku« o žalostnih posledicah, katere bode imelo ex-lex stanje za celo deželo, posebno pa še za slovenski del, ker bodo nemškonacijonalni zagrizenci v štajerskem deželnem odboru odslej še bolj prikrajševali slov. Štajer, deloma zaradi tega, ker jim ne bode gledal nikdo na prste, deloma pa ker se bodo sklicevali na pomanjkanje denarja. In neglede tega: vsaka stranka, ki je demo-
»Kje je Vejvara?«
Pepica ni odgovorila. Trdno je stisnila ustna in zobe. Vedela je, da bi takoj začela ihteti, kakor hitro bi odprla usta.
Druga figura — tretja, četrta — šesta — promenada — Vejvaro kot bi zemlja požrla.
Polka, valček, beseda — Malka je bila vedno v kolu in je kar žarela — Vejvara se ni vrnil.
Pepica je sedela nepremakljivo — odklonila je vse plesalce in je topo gledala to vrvenje. Nič več ji ni grozil jok — njeno lice je bilo kakor okamenelo, samo v očeh so se ji tresle solze, toda tekle niso. Gospa Kondelikova je bila razburjena — stala je pred nečuveno uganko. Da bi se takole zgubil plesalec in ženin od neveste — to se menda še ni zgodilo.
Ob pol dvanajstih se je gospa Kondelikova zopet ozrla na hčer — ne, to ne sme tako pustiti. Vstala je molče in je šla k lakaju pred zaveso.
»Slišite, gospod, pojdite gori v Besedo, pokličite našega očeta, gospoda Kondelika, naj pride takoj sem. Toda takoj razumete?«
Čez pet minut — kako dolgih minut za gospo Kondelikovo! — je bil mojster na mestu. Kaj je?
S kratkimi besedami je povedala gospa Kondelikova vse. Ob devetih je bil Vejvara poklican, šel je ven — in se ni vrnil. Menda vendar ni to kak napad, umor, za boga živega!
Kondelik na lakaja. Ali je poklical Vejvaro? Da. Čemu? Neki gospod ga je hotel imeti. Kam je šel oni gospod? Lakaj ni vedel. Bil je nekam poslan, potem se ni več brigal. Kam je šel gospod Vejvara? Lakaju se je zdelo, da je zavil z neznancem k hišnikovem stanovanju. Gospod Kondelik na hišnika. Ali sta bila pri vas dva gospoda. Toda kedaj že! Kaj sta hotela?
kratična in ki drži kaj na naše ustavne pravice, mora biti odločno proti nepostavnemu stanju v dež. gospodarstvu — posebno, če ga ni zakrivila ona, kakor vsaj trde o sebi naši klerikalci. Ali ni torej čudno, da klerikalci sedaj z nemškimi nacijonalci vred molče? Ko so prišli glasovi o raznih Linkovih posojilih iz Gradca, so klerikalci trdovratno molčali... To mnogo govori. Jezijo se sedaj na — nas, ker jih na to opozarjamo ... Krotkejših »obstrukcijonistov« si Nemci zares ne morejo želeti. Samo, žal, da ti ne-značajni obstrukcijonisti ne izpodkapajo v Gradcu samo naše narodne časti in ugleda, temveč nam tudi povzročajo težko gospodarsko škodo. Zato se »Str.« o teh zadevah ne upa spustiti v nobeno stvarno polemiko — temveč se prav otročje izgovarja na vse naše resne očitke.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v nedeljo, dne 3. julija t. 1. ob 11. uri dop. v okoliški šoli v Celju. Vabijo se odposlanci h glavni skupščini ..Zaveze". Na dnevnem redu so med dragim važne društvene zadeve in predlogi ter podavanje o naši stanovski gospodarski organizaciji. Radi važnosti točk, ki so na dnevnem redu in ker je to zborovanje zadnje pred sklepom šolskega leta, pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Kdor bi pa utegnil vendarle biti zadržau, naj blagovoli vposlati mal prispevek v društveno blagajno. Za odbor: Franc Brinar, t. č. predsednik.
Taka ignoranca! G. drž. posl. dr. Benkovič je vložil pred kratkim v drž. zbornici nujni predlog za podporo posestnikov v občini Galicija pri Žalcu. Prvič občine Galicije v celjskem okraju sploh ni. drugič pa so imeli v kraju, katerega krščuje Benkovič z občino Galicija, le malo toče, kar se nikakor ne da primerjati z nesrečo, ki je zadela žalsko okolico. Pa — Benkovič ,'.izborno pozna okraj in težnje prebivalstva."
Velika Ciril in Metodova jubilejna slavnost dne 17. julija t, L v Žalcu. Pnprave za to veliko slavnost se pridno nadaljujejo. Krasen venec gospa iD gospodičen iz Žalca in okolice se je pretečeno nedeljo sešel k posvetovanju in je vse potrebno odredil glede šotorov in vsega kar spada zraven; narodna godba je najeta; k sodelovanju sa je do danes prijavilo pet pevskih društev; vstopnice so se že začele razprodajati. Vsa zavedna Savinska dolina mora biti ta dan zbrana v Žalen, tako bo to zares ljudska slavnost v pra- ( vem pomenu besede. Upamo, da privabimo na to ljudsko slavlje tudi veliko množico cenjenih ro-doljubkinj in rodoljubov iz vseh drugih slovenskih pokrajin.
Umrla je včeraj v Žalcu gospa Helena Kve-der, roj. Škraber, mati znanega trgovca g. V. Kvedra. Pogreb se vrši jutri na Petrovo, ob pol 4. uri pop. N. v m. p.!
Prestavljen je namestniški konceptni praktikant Viktor Kastner-P5hr iz Slovenjgradca k mariborskemu glavarstvu.
Za Družbo sv. Cirila ln Metoda nam je poslala že drugo zbirko po 5000 rabljenih poštnih znamk gspdč. Natalija Vabičeva, učiteljica v Ptuju, Marljivi rodoljubni gosodični prisrčno zahvalo!
Zidanmoška podružnica Jugosl. železn. zveze ima danes, 28. iunija shod v Zidanem mostu in ne jutri 29. t. m. kakor smo pomotoma poročali v „Nar. Dnevn.".
Za nekaj časa v sobico. Kam sta šla? Hišnik je mislil, da najbrže v dvorano. Kje je ona sobica? Tam-le. Hišnik je peljal gospoda Kondelika noter.
Tu je sedel — model vreden kiparja, ki bi hotel vstvariti delo »tihi up« ali »resignacija« ali »obup« — Vejvara v suknji, v telovniku, z belo ovratnico v svetlih lakiranih čevljih, toda — brez hlag.
»Vejvara, kaj pa tu delate!« je vzkliknil mojster Kondelik.
»Čakam, gospod...«
»Kaj?«
»Na hlače...«
»Kam pa ste jih dali?«
»Posodil sem jih za pet minut kolegi Havrdi.«
»Kam je šel?«
»V dvorano.«
Mojster se je obrnil. V dvorano, k lakaju.
»Naj pride sem gospod Havrda — je med plesalci! Takoj naj pride sem!«
Čez dobro minuto je pripeljal lakaj Havrdo.
»S čim naj postrežem?« je vprašal začuden gospoda Kondelika.
»Menda ste si že postregli, oprostite gospod!« je zaklical mojster in je vlekel Havrdo v hišnikovo sobico.
Čez nekaj časa se je zopet premenilo. Ko je Havrda slekel Vejvarove črne hlače in so se pod njimi prikazale sive, karirane, je rekel mojster zbadljivo:
»Vi ste pa res imeniten paradnik, gospod Havrda, vi greste na bal kar v dvojih hlačah! Ako bi bili vsaj te Vej vari pustili!«
Čez deset minut je pripeljal Kondelik nesrečnega ženina razburjeni ženi in trpeči Pepici.
Vejvara se je vrnil kakor poparjen, toda v dvo-
Iz Zidanega mosta. To vam je bilo veselja in smeha včeraj pri nas! I pa kako tudi ne, sajfSD skrbeli za zabavo »prvoboritelji našega naroda« — čuki iz celega Posavja. Z dopoldanjšnjim vlakom so prihrumeli — govorilo se je že par dnij, da jih bode kot listja in trave — no, našteli smo jih takole 70 do 80 z onim gospodom vred, ki je prišel raje po domače oblečen z belim klobukom iz bele Ljubljane — nadzorovat in motrit svoje bojne vrste! Da, da, v vlaku jih človek že še »vkup drži«, a zunaj je križ! Ne vemo, je-li hotel načelnik pokazati one®tu gospodu z belim klobukom, da je svoje »fante«,(že- navadil stati, hoditi in razločevati, kje je leva, . kje,desna stran, ali mogoče nam Zidanmoščanom pokazati, kaj vse čuki znajo. Kratkomalo, pred postajo je ko-mandiral — da se je tresel stari »Klausenstein« —• nastop in nekaj okretov. To vam je bil prizor — vreden čukov —; eden se je obrnil na levo, drugi na desno, tretji se je zazibal naprej, četrti stal in gledal. Zmešnjava, kakor jo opisuje sveto pismo v Babilonu, samo da je tam udaril po ljudeh Bog za kazen,,a tukaj načelnik po svojih čukih — da bi se skaza4r2a zabavo okolistoječih otrok in ljudij, ki so §er$lgsno smejali in delali dovtipe. Gospod šo potegnili Jbeli klobuk na oči, načelnik zakomandirali, čuki pohesili sramu glave in odšli spremljani od glasnega smeha in pomilovanja vseh navzočih. Hudomušneži trde. da se jih je smola držala celi dan: pijače je bila^cž-kone tudi malo. Edino veselje so jim napravili' zvečer pred odhodom kolodvorski Stollwerk-automati. Znabiti so si hoteli posladkati in pregnati grenkosti napornega dneva — upamo, da je pomagalo. O sprejemu v Radečah, konjičku gradiškega župnika, telovadbi, veselici in drugih raznih zabavah v kratkem kaj več!
Iz Ivanjkovec pri Ormožu. Tukajšnja kmet. podružnica je imela v nedeljo dne 12. junija ob 3. uri popoldne v gostilni g. Kralj svoj občni zbor. Udeležba je bila povoljna z ozirom na člane kakor tudi druge zanimance. Vendar se je pogrešal marsikateri. Načelnik je poročal kot delegat o glavni skupščini c. kr. kmetijske družbe, katera se je vršila 16. in 17. t. m. s posebnim ozirom na točke zadevajoče toftaj- : šnje kraje. Naznanil je tudi, da dobi podružnje§;-70 kron subvencije za čistilnik za zrnje, ter da je dobila celo brezplačno 4 škropilnice proti peroritfspori. Podal je natančni načrt o porabi podružiffčnega orodja, ki obstoji danes iz 1 travniške brane, ^drevesnih škropilnic. 4 vinogradniških ter 2 požifalni-kovih cevi, kar je pri šele enoletnem obstoju podružnice tako lep uspeh. Poročilo se je vzelo enoglasno na znanje. Po istem je predaval g. deželni vinarski pristav Anton Puklavec izborno o poletnih opravilih v vinogradih ter nekoliko tudi o kletarstvu, z&ktero stroko se žalibog ravno pri nas ljudje premalo zanimajo. Njegovo predavanje je zadovoljilo izvanre<Jtjg vse poslušalce, več istih je stavilo razna vprašanja, katere je g. predavatelj vse natančno razjasnil. Načelnik se je zahvalil g. predavatelju kakor tudi vsem navzočim za njihovo prisotnost ter s tem zaključil občni zbor.
Iz Dobove. Pri nas je veliko zanimanje za čebelarstvo. Vsak, kdor vidi, kako krasno se če-belari z umetnimi panji, si želi dobiti roj, da počne ž njim čebelariti na umeten način. Drugi pa, ki že imajo čebele, so se navdušli in odločili, da si nabavijoRh-inetne panje. Znidaršičev eksportni panj je jjes tako pripraven, da mu ga ni iskati para. Vsak začetnik lahko čebelari ž njim, ko pa se že izuri, mu je'.delo še veliko lažje in se lahko ž njim okoristi v največji meri. _ Kdor je čebelar ne more biti hudoben čfoVek. Vsi čebelarji so dobrodušni ljudje, katerim sospodiVT janost, surovost in sovraštvo popolnoma tuje l^stpg-sti. Zakaj? Poglejmo, kaj pravi čebelar A. Zdol|ek: Pogledati je treba le v panj, v življenje čebetnega ljudstva! Ali ti tukaj ne vpade takoj v oči red* katerega najdeš le v najbolj uravnanih državah? Se nikoli nisem videl, da bi se bili sprijeli dve čebeli(»ste-
• -'
rani ni na srečo nihče zvedel pravega vzroka njegove odsotnosti. Ko so ga videli prihajati s Kondeli-kom, so vsi mislili, da je bil gori s tastom pri koncertu. Zamudil se je sicer tam precej dolgo — toda morda sta se kaj važnega razgovarjala.
Gospa Kondelikova je hotela iti takoj domov, toda mojster se je uprl:
»Sedaj pa nalašč ne. Sedaj bom pil pivo in^sta-nemo tu do konca.«
To se je tudi zgodilo. Težko je bilo sicer stradanje Pepičino do pol dvanajstih — toda odškodovala se ie za to po polno'či. Ostali so tam do štirih zjutraj.
' Medtem je vlekla Pepica iz mamice tajnostVej-varove odsotnosti in komaj je zadržala smeh kadarkoli je pogledala Vejvaro.
Ko so vstopili ob štirih v voz in so odrčali proti domu — Vejvara jih je spremljal, seveda — mu je rekel Kondelik, katerega je bila sama židana vpija, vkljub tej nezgodi:	<bn
»Vejvara, ali nimate vi dveh parov črnih
hlač?«
»Sedaj ne, gospod, toda krojač mi šiva že nove
za poroko ...«
»Ko jih bodete imeli«, je nadaljeval Kondelik, «bi vam svetoval, da nosite vedno oba para naenkrat s seboj. Ako bi se zopet pripetilo, da bi hoteli komu postreči...«
Gospa Kondelikova, ki se je sama premagovala, je zakrila z dlanjo soprogu usta, toda s tem ni zadušila gromečega smeha Kondelikovega, ki je oglušil drdranje koles.	„ .
Dalie prihodnjič.
f!
i'7 . ..
ga panja, ampak nekako neverjetno složno delujejo, bodisi daje ljudstvo veliko ali majhno. Deliti si znajo delo, ne da'jim zaostaja dnevno opravilo. Kako uva-žujejo snažnost, kako se znajo braniti proti sovražniku in kako pokorne, udane so svoji vladarici — matici, dokler taista redno spolnuje svoje dolžnosti, kako se'ji uklanjajo, kadar si odpočije od trudapol-nega dela^>kako ji delajo pot, kadar se izprehaja po satih. Zdolšek pravi dale: »Človek količkaj mehkega srca se-polagoma navzame teh lastnosti. Čebele ga vlečejo vedno v svojo bližino, da presedi po cele ure pri njih in -jih opazuje«. — Očetje, ki hočete imeti dobre sinove in ki nečete, da bi pohajali brez posla po vasi in^se potikali po gostilnah ,dajte jim priliko, da čebelarijo in tako sami sebe vzgajajo. Zdolšek pravi: »imel boš vedno več prijateljev, namreč pravih prijateljev, ki te bodo ljubili zaradi tvojih lepih lastnosti. Obiskovali bodo tvoj čebelnjak in ne bo ti treba iskati zabave in družbe v gostilnah, pri kvartah itd. Mladeniči,'Upoštevajte i vi to, da si kmalu lahko napravimo-svoje čebelarsko ognjišče, ob katerem se bodemo zbijali.	Dobovski čebelar,
IzDobove. Ne dolgo tega je tožil naš župnik več žensk'r^di raznašanja lažnjivih novic. Šlo se je namreč žžriiek žegen (potice itd.). Sicer si s tem ni pridobil prijateljev, preje morebiti sovražnikov, vendar moramo priznati, da v marsikaterem slučaju ni mo-goče prezreti vsega, kar zneso razne babje klepetulje skupaj. Tako izvrstno znajo lagati in opravljati člo-vekii'. tla naposled same sebi verjamejo. Po dve ali tri se spravijo skupaj ter opravljajo in klepečejo, da jih je hujše slišati kot klepetec na veliki teden. Revež^1, kogar vzamejo na piko; niti dlačica ne ostane celi' tla njem. Škoda, da še ni nihče iznašel kake priprave za prirezavanje tacih opravljivih jezičkov. Celemu svetu bi napravil neizmerno uslugo. Precej na-mira in jeze pa bi prešlo iz fare, če bi gospod župnik obesil nad vhodom v župnišče korobač z napisom: »Vsem opravljivcem«. — Takih klepetulj je tudi nekaj, ki nosijo hlače. Da jih ni sram!
v Umrl je v Gradcu odvetnik in obč. odbornik; diu K. pl. Artens. Bil je jeden izmed najbolj zagrižžbih nacijonalcev v graškem obč. odboru; na ije^ov predlog se je ustanovil v graškem obč. svetu,jZnani „obiambni" odsek grašk. nemštva, ki ima namen zasledovati in uničevati slovenski živelj v meStff. •.
v v ;Stare, bledordeče 20 kronske bankovce
je tre|4 še sedaj hitro zamenjati, ker jih dižava od,L jiijjja naprej ne bode več sprejemala in zamenjavala.
1111^3 Ijj' Ponikve ob J. ž. nas vprašajo nekateri raiift^dneži, ali je dovoljeno z vilicami loviti ribe
t> IS i t'.
po potoku kakor dela to tamošnji kaplan? To je namreč zelo vzpodbudno za mladino, če vidi svojega kateheta pri takem delu.
Iz Ptuja poročajo, da je začelo včeraj dopoldne goreti v Pirichovem mlinu za hrastove ježice. Ogebj so še delavci pravočasno zadušili takft da požarni brambi, ki je bila hitro na licu mesta?! mi trebalo gasiti. V Pirichovib tovarnah pa ^eš mSogokrat gori. Ali je to nesreča, ali pa kdd' naj^č užiga ?
. ,J,z ( Radgone. Pred nekaterimi dnevi se je igral H letni posestniški sin Jakob Vakaj v Na-sovi/ieqisom posestnika Šleimerja. Pri tem je pes dečktt^gornjo ustnico popolnoma pregriznil.
Msreča na mariborskem koroškem |kolo-
: fTTSi
dvoru... Vj^soboto opoldne je stisnil nenadoma prihajajoči- voz delavca Pulka tako ob steno, da mu je zdrobilo desno roko in oprsje. Mož je bil na mestmnrtev.
Iz Maribora. Na vsestransko povpraševanje „zakaj, da ni slov. godbeno društvo igralo pri sokplski slavnosti v „Narodnem domu"* (doma v Mariboru) bodi povedano: Slovensko godbeno društvo bi bilo dragevolje igralo, tako pri telovadbi kakor tudi pri plesu, ako bi se ga bilo naprosilo, toda žalibog je bil „Sokol" mnenja, da ne bi igralo pri plesu, ter si je drago godbo naročil; da bi se take neprijetnosti za mlado in vrlo društvom 3ie ponavljale, se slavna slovenska drnštva opozarjajo, da slov. glasbeno društvo rado sodeluje pri prireditvah, samo če se pravočasno naprosi. — Glasbeno društvo priredi v praznik sv. Petrauin Pavla 29. t. m. vrtni koncert in upa, da se^bode slavno občinstvo brez ciganske reklame obilno udeležilo ter s tem dokazalo, da zna uva-ževati potrebo in zanimanje za res dobro godbo.
v iZ zvišanjem učiteljskih plač agitirajo klerikalci v slovenjgraškem volilnem okraju. Povejte, zaupniki, ljudem, ki bi se morda dali premotiti s tem, dvoje: 1, Odločuje o učiteljskih plačah deželni in ne državni zbor. 2. So stavili predlog za zvišanje.,'učiteljskih plač, nvidevši njegovo potrebo, tudi klerikalni poslanci Robič, Korošec, Roškar in Verstovšeki
v Umor ali nesreča? 22. tm. proti 5. nri zjutraj so našli pri Sv. Roku ob Sotli 44letnega pastirja Franca Herica na Prahovem travniku
mrtvega. 21. junija popoldne je pasel umrli še krave — potem pa je nenadoma zginil. Rane ni na mrliču nobene — vendar pa bo sodna komisija določila vzrok smrti, ker ni izključen umor.
Obrtniški shod na Vranskem se vrši v nedeljo 3. julija popoldne. Natančno uro in prostor se še naznani. Slovenske obrtnike na Vranskem in v obližju ter daljni okolici opozarjamo že danes na shod ter jih prosimo mnogobrojne udeležbe.
Shod v Otiškem vrhu minolo nedeljo je bil obiskan od 70—80 volilcev šentjanške in otiške občine. Ob velikem navdušenju so o državnem zboru, o gospodarskih vprašanjih in o volitvah razpravljali gg. Verdnik, Stibler in dr. Karlovšek. Shod je v krasnem razpoloženju volilcev trajal nad tri ure. Kaceva kandidatura je bila soglasno sprejeta in se pri protigia-sovanju ni dvignila niti ena roka .
v Dvakrat je udarila strela v Trstenjakovo hišo na Lesniškem vrhu pri Ormožu, 23. prvič in takrat je hiša tudi deloma pogorela; 24, pa je udarila drugič in uničila še ostali del hiše.
v Iz poštne službe. Poštna praktikanta abs, jurista gg. Maks Pavlič in Fran Janžekovič sta imenovana za poštna konceptna praktikanta. — Poštni kontrolor Gschiel v Zidanem mostu je prestavljen na lastno prošnjo v Gradec.
v Grozna toča je uničila popolnoma lužansko okolico. Toča je bila zelo gosta in debela ter je pobila poleg žetve tudi neštevilno šip. Prizadeta je tudi hudo slovenska občina Gradišče. Poslanci, na pomoč!
v Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Vrat si je prerezal 23. junija z britvijo Franc Kari, posestnik na Kukavi. — Zadnje dni ni bil pri zdravi pameti.
v T Cirkovcih je pogorela stara hiša kmeta Jož. Beraniča z gospodarskim poslopjem red. Zgoreli so tudi vsi vozovi, nekaj sena in perutnine.
Jabolko ne pade daleč od drevesa! Iz Ponikve ob J. ž. nam pišejo: V torek se je zgrudil 8 letni sinko železnišk. čuvaja Deučmana na potu iz šole in sicer od slabosti. Vzrok je to, da mora fantič hoditi 7 km daleč v šolo — a za obed ne dobi druzega s seboj ko suh kruh. Fant mora zjutraj že ob 7. od doma, da pride do 9. v šolo, isti dan je pa šel zaradi šolarske maše že ob 6. uri. Ko se je fant zgrudil, so ga vlačili drugi šolarji za noge, hoteli so ga bojda obdelovati s kamenjem; posebno surovo se je vedel z njim sin patentiranega klerikalca Bergleza, po domače Za-ložana. Sreča je bila, da se je za fanta zavzela Drobnakovica, katera ga je vzela s seboj na dom in ga okrepila, drugače bi se morda lahko tako zgodilo ko v eni izmed sosednih občin, kjer so otroci znanih »katoliških" starišev ubili svojega tovariša.
Druge slov. dežele.
v Značilni elementarni znaki. Ako za večje elementarne pojave merodajna teorija to pot ne sloni na zamenjavi (drugega vzroka in za isti pojav), imamo prav v kratkem pričakovati poročil o večjih vnanjih elementarnih izgredih. V teh znakih tiči velika gotovost za večje potrese, viharje, deloma tudi za ognjeniško delovanje. Smer severo-zahod-jugovzhod.
v Zanimiv priroden pojav. V pondeljek večer se je v gorenjski kotlini (med Kranjem in Bledom) pojavila čudovito lepa snežno bela megla, ki je najpreje valovila ob savski strugi, potem pa se spojila v velikansko gorski kopi slično gmoto, kateri vrh je segel do sredine Stola. Cela gmota se je proti 8. uri dvignila ob pobočjih Karavank ter se porazgubila. Pravijo, da taka megla v takem času navadno ne prinese nič dobrega.
v Vremenska prognoza za 28., 29. junij. — 28. junij bo prevzel nekaj slabih zaostankov 27. junija. Ker pa bodo .vremenski izgredi skoro gotovo le krajevnega značaja, se torej tudi to pot ne bo še pošteno izlilo, bo 29. junij istotako prevzel večino zle zapuščine 28. junija. Sv. Peter na svoj imendan že itak rad strelja in izletnikom nagaja s škropilci. Edino jugozahod nam za oba dni obeta lepo, če tudi ne popolnoma stanovitno vreme. Izletniki naj uvažujejo: Ako 28. junij prinese večje nevihte, oz. padavino; lepa večerna in jutranja zarja brez oblakov; konsta ten sever-nik ali vzhodnik; rose bogata noč 28.—29. jun.; ako se 29. junija zjutranja megla poleže; ako solnce že dopoldne ne pripeka in ne čutimo nadležne sopare; tedaj brez skrbi, brez ozirov na vse vremenske prognoze, le ven v prosto naravo! K večjem če nam na praznik popoldne vnanji vplivi prineso kako malo presenečenje ki
pa bo le mimoidočega značaja. Brez teh „ako" pogojev pa nikar ne hodite ne predaleč, ne previsoko in če tudi pri najlepšem dopoldanskem vremenu (29. junija) greste le iz mesta rna deželo", nikar ne pozabite — dežnika seboj.
v Višek nesramnosti dosezajo ' ljubljanski kazinoti. V Kazioi imajo namreč sestavljen neki poseben odbor, ki ima nalogo stilizirati in redi-girati razne novice, ki jim je namen blatiti slovensko deželo in tarnati nad sužnostjo Nemcev. Temu bi se nadalje ne bilo čuditi, ali sedaj se je izvedelo,»da so člani tega odbora tudi ckr. deželni Kranjski uradniki, ki lažejo o deželi, katera jih redi. Nemški listi prinašajo o Kranjski take vesti, da je te dni neki Nemec, dospevši v Ljubljano, vprašal postrečka, če bi mu bilo varno hoditi po ljubljanskih ulicah. Dasi ga je ta skušal potolažiti, je oni vendar vzel voz in se vozil po Ljubljani samega straha pred Slovenci.
v Vihar na Gorenjskem. V nedeljo popoldne je po severozapadnem Gorenjskem, zlasti v Bohinju, divjal velik vihar z nalivom. Vihar je trgal deske s streh ter ponekod povzročil zdatno škodo. (Torej tndi 26. junij na Kranjskem ni tako gladko izpadel, kakor se je splošno mislilo). Z ozirom na po vseh večjih potresnicah z dne 24.jun. javljeni večji daljni potres, dalje z ozirom na neurje po po vzhodni Štajerski dne 25. pop. in končno z ozirom na silno neurje po Kranjskem v noči od 25. na.26. ter ciklonski vihar po Gorenjskem dne 26. pop. se je progaoza vsestransko obnesla.
v V Borovljah so na občnem zboru konzum-nega društva zmagali socijalisti v zvezi s Slovenci in so propadli nemški nacijonalci, ki so imeli društvo doslej v rokah. Društvo dobi tudi sloveuska pravila in se bo dvojezično registriralo.
v Železniška nesreča se je zgodila včeraj zjutraj v Boh. Bistrici. Osebni vlak iz Trsta je trčil ob tovorni vlak. Pet vozov je lahko poškodovanih. Škode je krog 100.000 K.
v Pri nadomestni državnozborskl volitvi v Gorici je izvoljen laški liberalec Ussai z 2677 glasovi. Laški klerikalec dr. Bugatto je dobil 222, socijalist Callini pa 253 glasov.
Po svetu.
v Hofrichter. V nedeljo je Hofrichterja obiskala žena. Sestanek je bil nad vse pretresljiv. Hofrichter je bil silno potrt. Včeraj so ga odpeljali v kaznilnico. Cnje se, da bo Hofricher zahteval obnovitev procesa.
v Bojkot mesa so proglasile gospodinje v Kremsu, ker so mesarji povišali cene mesu. Bojkot se izvršuje s strogo doslednostjo.
v Jeklena peresa za pisati se izdeljujejo najbolj na Angleškem v Birminghamu. Vsak teden se izvrši do 80,000.000 peres, ki se razvažajo potem po vsem svetu. Sedaj je že morda na svetu do 100.000 različnih vrst.
Morilca egiptovskega prvega ministra bodo obesili početkom prihodnjega tedna v Kahiri.
Tržite cene.
Dnnaj, 27. junija. B o r z a za kmetijske pridelke. Iz Amerike in Angleške so došla boljša poročila, vendar pa niso vplivala na tendenco tukajšnjega trga, pri splošni rezervi je došlo le do malega prometa. Rrž in pšenica sta obdržali cene od prejšnje sobote. Oves je bil miren, ječmen je bil slab in za 15 vin. cenejši ko v soboto.
Budimpešta, 27. junija. Ž i t n a borza. Pšenica za oktober K 9 51, rž za oktober K 6 92, oves za oktober K 7"17, koruza za julij K 5'25, koruza za avgust K 5 39. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca se drži, promet 10 tisoč stotov, pšenica v efektivu za nekaj višja, ostalo je bilo mirnejše. Termini, ki so bili spočetka trdni, so popustili, a so si zopet pomogli vsled poročil o dežju. Vreme deževno.
Trst, 27. junija. S1 a d k o r. Centrif ugal pilčs prompt K 38% do K 391/4, za dobavo K 39— do K 39 y2- Tendenca stalna.
Praga, 27. junija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34'—, nova kampanja K 25 60. Tendenca: stalna, vreme hladno.
Budimpešta. 27 junija. Svinjsk-i se j m. Ogrske stare težke 134—136. mlade težke 143—146, mlade srednje 148—150, mlade lahke 145—146 v kg. Zaloga 39.143 Komadov. Prignano 575, od-gnano 492 komadov, ostane 39.236 komadov. — Tendenca nespremenjena.
Budimpešta, 27. junija. Mast. Sviiij.iira mast 162'—, namizna slanina 158'—.
Dunaj, 27. junija. Goveji sejem. Prignanih je bilo 5124 komadov, med njimi 1217 glav suhe živine. Plačevalo se je za stot žive teže: prima ogrski pitani voli K 77 do 84 - ga-liški K 86 do 90, nemški K 89 do 96 . Tendenca se drži.
Najnovejša brzojavna tn telefonična poročila.
ODGOVOR MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA BIENERTHA NA ZAHTEVE JUGOSLOVANSKEGA VSEUCILIŠKEGA KLUBA.
Dunaj, 28. junija: Zastopniki jugoslov. vseučili-škega kluba so naznanili pred nekaterimi dnevi mi-nisterskemu predsedniku sledeče želje: 1.) Priznanje veljavnosti spričeval in diplom za v državnem zboru zastopane kronovine. 2.) Ustanovitev slovenskih učnih stolic za pravne znanosti na češkem vseučilišču v Pragi in poljskem v Krakovu. 3.) Garancije za ustanovitev jugoslov. vseučilišča v Ljubljani in sicer najprej za ustanovitev juridične in teologične fakultete; ustanovitev bi se morala izvršiti v 5, največ v 10 letih. 4.) Glede italjanske pravne fakultete se mora postavno odločiti, da se ne sme kasneje preložiti v kako mesto na Primorskem. Danes dopoldne je sprejel min. predsednik posl. dr. Šusteršiča in dr. Ploja in jima v navzočnosti naučnega ministra izjavil sledeče: »Vlada polaga največjo važnost na skorajšnjo rešitev zakonskega načrta o italj. pravni fakulteti, ker so znanstveni pogoji za ustanovitev te fakultete že dani danes in ker se pravzaprav ne gre za ničesar novega temveč samo za povrnitev posestnega stanja pripadnikom italj. narodnosti. Vlada je vložila v ta namen zakonski načrt, kateri se ne tiče nobenih opravičenih interesov drugih narodnosti, posebno še, ker je za to preskrbljeno, da se fakulteta nikakor ne bode ustanovila v interesnem okrožju Jugoslovanov. Vlada mora zahtevati, da se razpravlja o predlogi glede italj. pravne fakultete brez zveze z drugimi visokošolskimi željami; zastopala je to svojo željo enakomerno na vse strani in ne more odstopiti od nje. Ako so si zbrali Jugoslov. sedanji trenutek za to, da zastopajo še svoje visokošolske želje, tedaj mora vlada izreči, da je sicer tudi istim naklonjena, vendar pa ne more sedaj razpravljati o njih, temveč si pridrži preskušnjo in prevdarjenje o njih za tisti hip, ko bode rešeno italj. vseučiliško vprašanje.
KREČANSKA KONFERENCA.
Carigrad, 28. junija: Listi poročajo, da bode Turčija vprašala Nemčijo in Avstrijo, če se želita udeležiti konference, v kateri se bode definitivno določil način vlade na Kreti.
PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER NE GRE V SOFIJO.
Belgrad, 28. junia: Na merodajnem mestu izjavljajo, da so vse vesti, ki se tičijo potovanja princa Aleksandra na vseslovanski shod v Sofiji, izmišljene.
Obrambni veslnik.
v V posnemanje. Skupina slovenskih dijakov I. drž. gimn. so se priglasili obrambnemu sklada; in takoj plačali znesek 50 K.
v Opozarjamo še enkrat na obrambni tečaj, ki se priredi dne 1. in 2. julija ob 9. uri dopoldne v prostorih »Narodnega doma" v Ljubljani.
v 0 delovanju družbe sv. Cirila in Metoda v letu 1909 se ravnokar razpošiljajo vsem podružnicam bilance s proračunom za 1. 1911. Kdor se izven podružnic zanima za plemenito delovanje družbe, lahko dobi oboje v družbini pisarni. To je najboljše zrcalo o potrebi dražbe. Nekateri so sprožili misel, naj bi se o priliki jubileja napravila nekaka razstava o družbinem delovanju ter bi se pritegnili tadi otroci drnžbinih zavodov. To bi bilo združeno z prevelikim i stroški. Ako je kdo med Slovenci še tako malomaren, da ne ve kake namene ima družba in kako je delala dosedaj in dela danes, tega bi tudi vse razstave in vse žive demonstracije ne mogle ogreti za družbo. Pregleda si naj bilanco, saj družba dela z odprtimi računi.
v Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 724. Novomeško okrajno učiteljsko društvo (plačalo 50 K); 725. Podružnica v Toplicah; 726. Narodno ženstvo od Sv. Lovrenca po gosp. Mini Pernatovi (plačalo 138 K); 727. Mala družba v gost. pri Kovačn v Starem trgu (plačala 100); 728. Dr. Stanko La-pajne dvorni in sodni svetnik, Dunaj (plačal 200 K); 729. III. razred mestnega liceja (plačal 100 K); 730. Županstvo v Središču; 731. Podružnica Dobrnnje plačal 200 K); 732. Skupina dijakov I. drž. gimn. v Ljubljani (plačali 50 K); 733. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Sv. Ivan poleg Trsta.
Zagrebški

'; ™™»ooooooooooooooo kot tovarniško znamk
"iporocujemo f-atpriznano
* l&S, J: ta J
pridatek b m za kavo!
v V proslavo jubileja družbe sv. Cirila in
Metoda je založil in poklonil družbi g. Fortunat Kurnik epopejo: „Kralj Rastislav ter Ciril in Metod", ki jo je zložil njegov oče Vojteh Kurnik, znani ljudski pesnik in pisatelj v dobi „Novic". Pesem izide v obliki knjižice ter že sedaj opozarjamo, da se bo prodajala na veliki veselici. Hvala blagemu dobrotniku! Slovenci pa naj sežejo po knjižici, da dobi družba zopet en kamen v spomin zaslužnemu pisatelju.
v Vino na veliki Ciril Metodovi veselici bo zastopano iz vseh slovenskih goric. Pripeljejo ga Slovenke iz Ptuja, Gorice, Krškega, posebno mnogo pa požrtvovalne Novomeščanke. Žeje torej ne bo treba trpeti. Darovalke bodo prodajale vsaka svoje vino v lastnih šotorih, tudi na kozarce. Vendar pa se rodoljubi že danes prosijo, naj se ne zbirajo le okrog svojih domačih šotorov, temveč naj po-časte tudi marljive CM prijateljice po drugih šotorih, njim v počeščenje, seb'i v veselje.
v Zglasnice, glasovnice in vabila za jubilejno skupščino so razposlane vsem p. n. zastopnikom in pokroviteljem, kojih naslovi so družbini pisarni znani. Ce kak opravičenec teh tiskovin ni prejel naj se ne huduje, pride naj le ob priliki skupščine v pisarno dr. sv. Cirila in Metoda, ker se mu bo radevolje postreglo. Nekaterim zastopnikom se omenjene tiskovine radi pomanjkanja naslovov niso lemog dostaviti.
Mdorieli dobro jesti
privošči naj si večkrat izborne Pekatete, ki naj bodo pripravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v II. Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 153 17
iz boljše rodbine se vzame s prihodnjim šolskim letom v popolno oskrbo.
„Yila Kairo", Minlavžki hrib štev. 6
poleg Celja.	382 2-1
Spretnega
381 3-1
mlinarskega pomočnika —
sprejme takoj Anton Polanc, valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu. — Vstop takoj, plača po dogovoru.
Noto zidana lepa
hiša
z zraven spadajočo dobro zemljo, je naprodaj na Sp. Hudinji. Natančneje poizvedbe pri grobokopu slovenskega pokopališča istotam.
379 3 2
PT Nepregorljive lončene
samotne
peči
v različnih barvah in cenah, samotno opeko in plošče priporoča
Em. fiuketz, Žalec.
Okoli 1000 komadov lesa za sušenje hmelja ima na prodaj po 50 v komad
Em. Kuketz, Žalec.
378 3-3
Nikdar več
ne menjam mila. odkar uporabljam Berginanuovo Steckenpferd • lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Rergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo. ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-.rijah in parfumerijah. 120 40-20
Učenec
iz dobre hiše in z dobro šolsko naobrazbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini
R. Stermecki, Celje.

konfeti, serpentine, umetne cvetlice itd. priporoča
po nizkih cenah tvrdka
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
Na debelo.	Na drobno.
177 88-34
Poštne hran. raiun št. 54.366. - Telefon St. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
- pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
.LASTNI DOM1
©S
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju. na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©