ШтШл KM
ИдГд1РдпкепБо(с
Uprar« Klmgenfurt, PoatfacH lie / UreOnUtvo т Kla*«nfurtu / Naročnin* (ae plača napr«]) meaečno s doitavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za dooaSaloe) / Odjavo naročb«
teja ttita жа prihodnji шсмо ципјше жфгата aamo piraieno tn le do 26. tekočega meaeea / Oglasi RM 0,06 ma milimeter atolpeo
iter. 24.
Krainbnrg, 14. marca. 1943.
Leto 3,
Fflhrer, oborožena sila In narod, se na dan spomina na Innake spomlnfajo nesmrinih naclfe
Nevarnost na Vzliodu je od Evrope odvrnjena
^Da ie bila sedaj zlomljena, je neminljiva zasluga onih vojakov, ki se jih danes spominjamo"*
FOhrer ie govoril pri državnem Ппп
FUhrerjev govor pri svečanem državnem činu v Berliner Zeughaus ima sledeče besedilo:
V četrtič obhajamo v tem prostoru dan spomina na junake našega naroda. Preložen je bil rok zategadelj, ker sem bil mnenja, da lahko šele zdaj z mimo vestjo zapustim mesto svojega dela, ki me je vezalo Več mesecev. Kajti po požrtvovalnosti in junaštvu naših vojakov na vzhodni fronti nam je uspelo, sedaj končnoveljavno premagati krizo, v katero je bila — po nezaslu-ženi usodi—pahnjena nemška vojska, ustaliti fronto in začeti z onimi ukrepi, ki naj mesecem, ki so pred nami, zisigurajo zopet uspeh do končnoveljavne zmage. To, da se pod takimi okolnostmi lahko prevzame odgovornost, da se z današnjim dnem lahko ukine že več mesecev obstoječa zapora dopustov in s tem v bodočih mesecih v vedno večji meri lahko zopet odpre pot našim vrlim možem do njihovih ljubih v domovini, je tudi meni duševno olajšanje, da sem danes lahko tukaj.
Če bi še bilo potrebno, obrazložiti našemu narodu vso resnost tega gigantskega obračunavanja na življenje in smrt na kopnem, na morjih in v zraku, je predvsem zima, ki je za nami, glede tega odstranila vse dvome. Stepe Vzhoda so še enkrat dale valiti proti Evropi svoje milijonske mase, nagnane z bičem naprej po isti sili, ki je že od zdavnaj organizirala vojne, ki se ž njimi okoristi in s tem ravno v današnjem veku uporablja kapitalistične interese in boljše-viške instinkte za iste namene. Kako velika je bila v tej zimi nevarnost, da se pogazi najstarejša kulturna celina sveta, se mora prepustiti opisu poznejšega Zgodovinskega raziskovanja. Da je sedaj zlomljena in s tem odvrnjena od Evrope, je neminljiva zasluga onih vojakov, na katere se danes spominjamo.
Toda že pogled na gigantske priprave; ki so jih delali boljševiki, da uničijo naš svet, naih da z grozo spoznati, kam bi bila zašla Nemčija in vsa ostala celina, da ni dobil nacionalsocialistični pokret pred desetimi leti oblast v državi in da ni z njemu lastno odločnostjo po neštetih neuspešnih prizadevanjih, omejiti oboroževanje, pokre-nil zopetno obnovo nemške oborožene sile. Kajti weimarsko Nemčijo s strankarskim gospodarstvom centrum a, marksistov in demokratov bi ta naval Notranje Azije odpihnil kot orkan pleve.
Neusmiljena vojna
Vedno jasneje spoznavamo, da dobiva obračunavanje, v katerem se nahaja Evropa od prve svetovne vojne, značaj boja, ki se da lahko primerjati le z največjimi dogodki preteklosti. Vojno brez sočutja in brez usmiljenja nam je vsililo večno židov-%tvo; če bi ta vojna ne mogla zadržati elementov uničenja pred mejami Evrope, bi se spremenil ta kontinent v eno samo polje Razvalin. Toda kot najhujša posledica t# Vojne ne bi postala samo zažgana mesta, Uničeni kulturni spomeniki, ampak žrtev ^^8a notranjeazijskega vala bi postale be-"tialno poklane mase ljudi, kot je bil to že ^Okrat slučaj v dobi hunskih in mongolskih ®»Valov.
wjaM im vojaki maAih laveami-ne varujejo e* V*hođ« kimea Ли|*
Berlin, 23. marca. Bolj iskreno kot kdaj koli, toda z vzvišeno glavo je nemški narod v nedeljo obhajal spominski dan za junake, v katerem je svetlo zablestela »lava činov njegovih padlih sinov. Zastave na mestih svečanosti so bile razobcSene na celem drogu: bil je to izraz heroične in ponosno žalosti. Dan spomina na junake leta 1943. je za vedno povezan z najsvetejšimi žrtvami nemške zgodovine, ki nosi ime Stalingrad. Z močnim srcem se zahvaljuje nemški narod ta dan možem 6. armade in vsem njenim junakom, ki so mu z neminljivim zgledom dali nepremagljivo moč, da vztraja v usodnem boju. Visoko posvetitev je dobila ta velika spominska slovesnost za junake nemškega naroda na zgodovinskem mestu v berlinski orožnici s tem, da ji je prisostvoval FUhrer in Oberster Befehlshaber der Wehrmacht.
Tukaj na prostoru slave pruske,nemške zlgodovine in nemškega vojaštva se je FUhrer in ž njim v tej uri ves nemški narod v spoštovanju priklonil pred nesmrtnimi junaki te vojne.
Častitljivi vojni znaki sIa\Tiih bitk so dali visokostno obeležje tej spominski mlovesnosti na junake. Generali in admirali ter mnogi visoki častniki so se po-strojili in tvorili silen vojaški blok pri tej spominski slovesnosti. Na drugi strani tega bloka se je pri tem spominskem činu zbral Fiihrerkorps države in stranke.
Kot predstavniki požrtvovalnega nemškega vojaštva se je udeležilo te resne slovesnosti 300 ranjencev. Spoštljiv molk je pozdravil Ftihrerja, ko je vstopil na častni dvor orožnice v spremstvu Reichsmarschalia Hermanna G o r i n g a, Ge-ncralfeldmarschalla Keitla, GroBadmirala Donitza, Beichsfiihrerja ff H i m m I e r j a, Generalfeldmarschalla M i 1 c h a, Generalfeldmarschalla B o c k a In Reichskrlegsopferfiihrerja Oberllndobra. Heroični zvoki prvega stavka 7. simfonije Antona Brucknerja, ki Jo je igrala Staatskapelle pod vodstvom Staatskapelimeistra Johannesa Scbiillerja, so še izveneli v prostoru, ko je FUhrer z jeklenimi besedami govoril o junaštvu nemških vojakov.
ali socialno in duševno podobo tega kontinenta, ampak večne človeške substance, iz katerih so izhajale že od pradavnih časov vse vrednosti, ki se v njih odražajo ne le današnji videz Evrope in Amerike, ampak preko tega še daleč naprej človeška kultura vobče.
Satanska uničevalnost Poleg tega barbarskega sveta, ki grozi od Vzhoda, doživljamo ne manj satansko
uničevalnost ž njim zvezanega tako zvane-ga Zapada. Vojne cilje naših sovražnikov poznamo iz neštetih publikacij, govorov in javnih zahtev, čenče o Atlantski karti nasprotno pa so vredne ravno toliko kot nekoč 14 Wilsonovih točk primerjajo jih s poznejšim realnim oblikovanjem versajske-ga diktata. Kakor je vojni hujskač Churchill v parlamentarični angleški demokraciji nakazal pot bodočega razvoja v letu
1936., ko še ni bil odgovorni vodja Velik# Britanije, s svojim izrekom, da je trebK Nemčijo zopet uničiti, tako projektirajo t teh istih demokracijah elementi sedanjih mirovnih zahtev že danes stanje Evrope, po katerem stremijo po vojni.
In ti cilji se krijejo popolnoma z demona stracijami njihovih boljševiških zaveznikov, ki smo jih tudi doživeli: iztrebljenje vseli nacionalno zavednih celinskih narodov, in na čelu našega lastnega nemškega naroda« Če pri tem zahtevajo angleški ali ameriški listi, parlamentarci, ljudski govorniki in literati kot prvi vojni colj uničenje Reicha, odvzem otrok našega naroda« sterilizacijo moške mladine itd., ali pa č# boljševizem kratkomalo pokolje cela ple« mena moških, žensk in otrok, je to eno in isto. Kajti zadnja gonilna moč je itak večno sovraštvo one preklete rase, ki že tisočletja kot prava šiba božja biča narode tako dolgo, dokler se ti v časih samozavedanja ne bodo zopet ubranili svojih mučiteljev.
Tega ne izpregovorim za nemški narod, Temu ni treba nobenega prigovarjanja y njegovem moraličnem zadržanju. Fronta dokazuje svoje tiho junaštvo že nad tisoS dni in njej ob strani stoji danes nemška domovina, ki je sama v velikih delih Reicha postala vojno ozemlje. Ne dobavlja samo z delom in ustvarjanjem orožja našim vojakom; ne, prisiljena je, da se bojuje v> svojem posebnem boju, in v prestajanju in prenašanju sovražne uničevalnosti zrašča-jo žene, cel6 otroci, v junake, ki se česta nič več ne razlikujejo od junakov na mnogih mestih fronte.
(Nadaljevanje na 3. atrani.X
Doslej najvNja bilka s konvojem v lej vojni
Vrhu tega je potopljen en rušilec - Napad vzlic najmočnejši obrambi - Soviet! so po nemški protiolenzlvl Imeli velike zgube
Iz FUhrerhauptquartiera, 20. marca. Oberkommando der Wehrmacht je v soboto objavilo posebno poročilo, ki ga vsebuje tudi Wehrmachtbericht z istega dne in ki ima sledeče beesdilo:
V poročilu oborožene sile z dne 19. marca javljene operacije naših podmornic na Severnem Atlantskem morju proti sovražnemu konvoju, ki je težko natovorjen plui proti vzhodu, so dovedle do doslej največjega in najuspešnejšega bojnega čina podmorniške vojne. V večdnevni srditi borbi proti rušilcem, korvetam in letalom sovražne zaščite so naše podmornice iz tega enega konvoja potopile 32 ladij z 204.000 brt in enega rušilca.
Nadalje je Oberkommando der Wehrmacht v tem poročilu objavilo:
Čete vojske in Waffen-^^, ki jim kot vrhovni poveljnik poveljuje Generalfeldmar-schall pl. Manstein, so z odličnim sodelovanjem odredov zračnega orožja, katerih vrhovni poveljnik je pl. Richthofen, v teku nemške nasprotne ofenzive, ki je zopet osvojila mesti Harkov in Bjelgorod, prizadele sovražniku najtežje zgube ljudi in materiala. Sovražnik je po začasnem štetju zgubil od 13. februarja 19.594 ujetnikov, veliko čez 50.000 mrtvih, 3372 topov vsake vrste, 1410 oklopnjakov in oklopnlh izvidnic, 3045 težkega pehotnega orožja vsake vrste, 1846 avtomobilov.
V prostoru Harkov — Bjelgorod niso mogli ne zablatene ceste ne silni protisunki niti deloma trdovratni sovražnikov odpor zadržati nemških napadnih divizij. Na več mestih smo dosegli gornji tok Donca.
.Namesto napadnih •kupin, ki mo ikrva-v#!#, j# Kmraibik ▼ edaak* Orel <— Vj#e-
ma — Staraja Rusa in od včeraj tudi južno od Ladoga jezera in pred Leningradom poslal nove čete za napade. Tudi ti so se zrušili v združenem ognju naše obrambe fronte ali so bili odbiti po trdih obrambnih bojih.
Na severnotunezijski fronti so nemško-italijanske čete zavzele važne položaje in pripeljale 1600 ujetnikov. Uplenile ali uničile so 16 oklopnjakov, 30 topov in številne avtomobile. Nek odred nemških bojnih letal je iznenada napadel luko Tripolis. Pristaniške naprave so bile težko zadete in več ladij zažganih.
Armada v Kavkaza neomajna
Berlin, 23. marca. Na obali Črnega morja 80 dne 17. marca sovjetski brzi čolni znova poskušali južno od Novorosijska napad proti naši obrežni zaščiti; obstreljevanje našega protiletalskega topništva jih je pa prieililo, da bo ae morali vrnitL Strmo-90 gotogill štiri	m
ko tovorno ladjo tako težko, da se je nagnila na stran in obležala.
Dasi se je pričela spomlad in so radi tega ceste in pota vedno bolj suhe, so boljševiki na kubanski fronti zadnje dni izredno mirni. Proti posameznim nared stoječim sovražnim četam se je bojevalo topništvo in jih razgnalo s svojim uničujočim ognjem. Podvzetja lastnih udarnih čet, ki so dovedla deloma daleč za sovjetske položaje, so imela dragocene poizvedovalne izsledke. Zračno orožje je učinkovito preprečilo nasprotnikova prizadevanja, da bi z zračnimi napadi motil naše zveze v ozadju.
Neuspeh, ki ga je imelo sovjetsko pod-vzetje proti položajem ob Kubanu, je zelo zaustavil in na mnogih mestih tudi izčrpal nasprotnikovo napadalno moč. Na desetti-soče boljševikov je od januarja moralo dati svoje življenje pred nemškimi položaji, čeprav so bile često v podrobnostih težke žrtve in pomanjkanja nemških in romunskih čet, je vendar njihova vztrajnost, žilavost in hrabrost napram številčno močnejšemu sovražniku imela za posledico, da Sovjeti tudi ob Kubanu niso mogli uresničiti svojih strategičnih namenov. Nemška armada v Kavkazu, o kateri trobi sovražna propaganda že več tednov, da je uničena, stoji trdno in neomajno. Sedem boljševiških armad, ki so bile poslane, da uničijo to nemško armado, je ona odločilno oalabiki Ш iđeua гшЛЛл,
stran 2. — štev. 24.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 24. marca 1949.
Fiilirer je gomil v Berliner Zenghans
(Nadaljevanj* ■ 1. straol.)
Kar se tiče tako zvanega »nevtralnega sveta«, je pogoj za njihovo tam tako priljubljeno ošabno, zdaj premišljujoče zdaj zopet poučujoče gledanje na dogodke vendarle izključno požrtvovalnost onih, ki jih obvarujejo pred tem, da bi na lastnem telesu sami spoznavali in občutili trdo resničnost
Kajti to je gotovo; V takem časa morejo trajno obstati le narodi z Jasnim vedenjem. Zato smo nasprotnikom samo lahko hvaležni, da lastnoročno izbrišejo ▼ nemškem narodu napačno objektivnost In na nje mesto postavijo naravne instikte: vročo ljubezen do domovine in do našega naroda, prehajajoče preko vseh meja porekla in rojstva, in žgoče sovraštvo do vsakega sovražnika. Ognji v naših mestih in vaseh bodo vedno bolj utrdili ono odločnost našega naroda, ki je ne kale več »ve-tovnodržavljanski občutki, ki Jo hrani spoznanje smrtne nevarnosti in ki je navdana srditega fanatizma, voljna to nevarnost odstraniti enkrat za vselej iz Evrope in od našega lastnega naroda.
In ponavljam svojo nekdanjo prerokbo, da na koncu te vojne ne bodo žrtev boljševizma Nemčija in ž njo zvezane države, ampak one države in narodi, ki se vedno bolj predajajo v roke židovstva in bodo nekega dne po boljševiškem strupu, proti kateremu so — že zaradi svojega zastarelega družabnega reda — najmanj imuni, doživeli svoj polom in s tem svoj konec.
Ne bosta nacionalsocialistični ali fašistični režim tista, od katerih ne bo ostala niti cunja več, ampak stara svetovna država se bo razsula v cunje. Greh proti lastni in sorodni krvi se bo spremenil v nekoč do neba vpijočo bedo in nesrečo v teh državah samih.
Milijoni se vale na fronto
Spominjati se Junakov Je opravičen v vseh očeh le tisti, ki se mu Jih ni treba sramovati. Zima tega leta pa nemškega naroda ni dovedla do defetizma, ampak do še bolj gigantične mobilizacije vseh njegovih sil. Te se tačas tekoče uporabljajo. Proizvodnja vojnega materijala pa trajno narašča. K fronti se vale milijoni mladih vojakov, mož, ki so postali prosti, in vojakov, ki 80 okrevali. Stari letniki In mladi fantje bodo dodatno oskrbovali obrambna orožja domovine, stotisoči in zopet stoti-soči žen in deklet pa jih bodo pri tem pod-porali. Tako se nemška oborožena sila vedno bolj spreminja v bojujoče se nacijo.
Nacionalsocializem, ki je nekoč v lastni srditi borbi — ne da bi se tudi le količkaj udajal najrahlejši misli na kompromis, zatrl svoje sovražnike v notranjosti, bo kot vodeča sila Rei-chadanes in v bodočnosti opravil tudi s svojimi zunanjimi sovražniki. Reich bodo pri tem podpirali oni z nami zvezani narodi, ki so od Evrope pa do Vzhodne Azije odločeni, da branijo svoje krvne substance ravnotako kot svoje kulturne dobrine. Ima sobojevnike zlasti pri onih narodih, ki so si na jasnem o tem, da je njih lastna bodočnost možna le v okviru reda, ki vzdrži uspešno proti boljševizmu kot orodju uresničenja, čim odločnejše je to obračunavanje, čim bolj brez kompromisa, tem trajnejši bo potem mir, ki je za ozdravljenje zlasti potreben naši celinL Značaja te bodoče dobe pa ne bodo odločevali oni ljudje, ki niso spoznali vrednosti minulega miru, ampak so v svoji za-slepnjenosti ščuvali na vojno in s tem do-vedli svoje lastne narode v propast, ampak samo oni državniki, ki so že pred to vojno doumeli, doseči za svoje narode vzlic skromnim zemeljskim bogastvom visoko mero socialnih in kulturnih uspehov.
Bodočnost pravih kulturnih narodov torej ne bo ne židovsko-boljševiška ne židov-sko-kapitalistična, ampak bo v službi nacionalnih interesov povsod vedno bolj stremela za pravim narodnim občestvom kot svojim najvišjim idealom. Nemška nacio-nalsocialistična država, ki je od vsega začetka imela ta cilj, bo stoprav po tej vojni neumf)-no	đ"	program, ki
V«rlai aod Dmdii N9	end Dfadicr«! Mraim
CnbH., KItiKafart — Vtrliuiltittti Di. EmM	(1ш
WahfdiMtQ. — lUiptiMfthitni rritdrfdi HmttMM. м итН M AaMlftaUrtt №. 1 |B^
mora v svoji zadnji konsekvencl dovesti do popolnega izbrisanja razrednih nasprotij in do vzpostavitve pravega socialističnega občestva.
Zadnšnlca naclje
Tako ne bo zaman padlo 542.000 mrtvih mož, ki Jih Je ta druga svetovna vojna za-Aevala doslej od nas, ampak oni bodo živeli v naših vrstah večno kot neminljivi Junaki in pionirji boljšega veka. Vsemogočni, M nam skozi vse te skušnje lU odrekel svojega blagoslova in ki Je okrepil v nas bivajočo moč, naj nam da tudi v bodoče svojo pomoč, da bomo izpolnili to, kar moramo napram našemu narodu storiti do zmage. S tem se zopet s spoštovanjem priklanjamo pred našimi mrtvimi tovariši, pred njihovimi za njimi žalujočimi svojci, pred pomorjenimi možmi, ženami in otroci v naši domovini in pred vsemi žrtvami naših zaveznikov.
Z molčečo pobožnostjo so bile sprejete Flihrerjeve besede. Povelja odmevajo, za-
stave ве vzdigujejo In mogočno zadonita himni naclje.
V tem, ko Bi EHlhrer in njegovi spremljevalci še ogledajo posebno razstavo trofej in slik iz srednjega odseka vzhodne fronte, zapuščajo častni gostje orožnico in se podajo k častnemu spomeniku Unter den Linden.
Ko je Fiihrer zapustil častni spomenik, je pozdravil vojne oškodovance iz prve svetovne vojne in ranjence iz te vojne. Vsakemu posameznemu je stisnil roko, ga čvrsto pogledal v oči in se dalje časa ž njim razgovarjal.
Med tem je bil formiran častni bataljon in mimohod z zastavami pred vrhovnim poveljnikom je zaključil to veličastno slovesnost, ki je kazala visoko vojaško resnost. Vtem ko so v daljavi Izzveneli zvoki god-benega zbora, je Fiihrer vstopil v svoj voz in v spoštljivem molku ter neomajnem zaupanju so ga pozdravljali tisoči in. tisoči, ki so v gostih vrstah obrobili veliki prostor in ulice Unter den Linden.
Prodorni poskusi pri liazmi odbili
Od 18. marca nad 270 oklopnlakov odstreljenili - SUoi boji v Tunezijl
Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. marca objavilo;
V	južnem delu vzhodne fronte pri Bjel-gorodu včeraj ni bilo pomembnih bojev. Nemški napad jugozahodno od Kurska dalje dobro napreduje.
Jugozahodno od Vjazme in južno od La* doškega jezera so včeraj znova spodleteli ob najtežjih zgubah sovražnikovi prodorni poskusi. Samo jugozahodno od Vjazme so naše, po zračnem orožju odlično podprte divizije, uničile od 18. marca nad 270 oklop-njakov.
Težki napadi, ki ao jih Sovjeti vodili Se tri dni jugovzhodno od Leningrada, so bili odbiti z odločno obrambo naših čet ob zelo visokih nasprotnikovih zgubah.
V	Južni in Srednji Tuneziji so močne angleške in amerikanske sila. napadle italijanske položaje. Težki boji na kopnem in v zraku so v teku.
Letala za boj na daljavo so na Atlantskem morju pogodila s težkimi bombami in poškodovala neko večjo trgovsko ladjo.
Pri že javljenem napadu nemških bojnih
letal na luko Tripolis v noči na 20.-marec so bili potopljeni tri trgovske ladje in en varovalni čoln.
Podmornice delnlejo v povišanem števila
Stockholm, 23. marca. Novi veliki uspehi nemških podmornic vzbujajo, čeprav glede njih kot običajno uradni angleški in ameriški krogi ne zavzamejo stališča, veliko pozornost v političnih in strokovnih krogih obeh držav. Neko švedsko poročilo iz Londona pravi, da kažejo vsi znaki na to, da deluje v Atlantiku povišano število nemških podmornic. Zgube v prvi polovici marca so domnevno večja ko v preteklih mesecih.
Severnoameriški- minister Knox je trdil v svoji izjavi pred mornariškim odborom in senatom, da se vse gradnje vojnih'ladij vrše po načrtih, le pri gradnji varovalnih vozil je izjema. To se pravi, da 'so tukaj bile zakasnitve. Ang-leški mornariški minister Alexander je svojim kritikom v Spodnji zbornici odvrnil: »Verjemite mi, mi, ki imamo opravka z bojem proti podmornicam, delamo noč in dan brez prestanka.c
V široki ironli ob zgorniem Doncn
Nove težke sovjetske zgube - 691 oklopnjakov so zgubili v 10 dneh
Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. marca objavilo:
Vtem ko so naše čete dosegle v prostoru Harkov — Bjelgorod v široki fronti zgornji Doneč, jim je uspelo tudi dalje proti severu, odstraniti v prostoru pri Sevsku zadnjo Se obstoječo vrzel in napraviti trdno zvezo z odsekom pri Orlu. Sovražnik je včeraj n% celokupni vzhodni fronti napadel samo še jugozahodno od Vjazme, severno od Ilmenskega jezera in južno od Ladoškega jezera.
Njegovi napadi so se povsod izjalovilL Sovjeti 80 imeli nove težke zgube in znova zgubili številne oklopnjake.
V času od 11. do 20. marca so na vzhodni fronti samo odredi vojske in Waffen-ff uničili, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 961 sovjetskih oklopnjakov. Železniško križišče Batajsk ob izlivu Dona, mesti Vorošilovgrad, Leningrad, industrijske tvornice ob zgornji Volgi ter mesto in
Stockholm, 23. marca. »Anglija je o tem prepričana, da brez Sovjetov ne more zmagati in je pripravljena plačati za sovjetsko podporo vsako ceno, vštevSi bodočo nadvlado nad Evropo.«
Do te poučne ugotovitve pride v najnovejši izdaji znani angleški tednik »New Statesman and Nation«. Vedno ponovno so ве trudili londonski politiki in ^ihovi časnikarji, da zanikajo pravilnost nemške trditve, da obetoji med Anglijo In Sovjetsko unijo poleg obsežnih pogodb še tajen dodatni dogovor, v katerem Anglija iz-reooMi fidbBuvm № gobjuj# W#« ШгојВ«
(miAw саШ
pristanišče Murmansk so bili cilji učinkovitih zračnih napadov.
Napad močnejših sovražnih sil v Srednji Tuneziji smo odbili. Kraj Gafso, ki so ga gibljive varovalne čete začasno zasedle, je bil v teku operacij pred nekaj dnevi po načrtih zopet izpraznjen.
Lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so na Sredozemlju pri treh lastnih zgubah sestrelili 16 sovražnih letal.
Tri slabosti Zedinlenlb držav
Lizbona, 23. marca. Tri fllaboetl izkazujejo napori Zedinjenih držav, tako je ugotovil senatni odbor USA za narodno hrambo : prvič: nezadostno usmeritev in zakasnitev v izvrševanju programa; drugič: spore glede pristojnosti za različne faze vojnega programa; tretjič: obotavljanje vlade, poprijeti se nepopularnih ukrepov. Senatni odbor je opomnil prebivalstvo, naj se pripravi na »najhujše« leto.
Anglija plača Soijelom vsako ceno
Novo angleško >prlznanle o Izdaji evropske celine
boljševizmu. »New Statesman and Nation«, čegar sodelavci, kot vemo, imajo najboljše in najintimnejše zveze z Downing Streetom, napravljajo zdaj vsem tem zani-kalnim poskusom radikalen konec in odkrito izrekajo dejstvo angleškega izdajstva Evrope.
Ne samo za Nemčijo in njene zaveznike, temveč tudi za vse ostale neangleške narode naše celine je to priznanje dvojnega pomena. Na eni strani vsebuje vso politično in vojaško slabost, v kateri se nahajajo sedaj, v četrtem letu te vojne, vojni huj-lokou Whwton* Oiurohill« h хмђцЈИ
Vrhovni poveljnik vojne mornaric* OroO-
admiral Dttnltz je ob tvojem oblaku v Italiji osebno Izročil od PUhrerja podeljeni Rltter-kreuz dea Eleemen Kreuze« A-egatnemu kapitanu Tecla dl CoMatu.
O priliki obtok« vrhovnega poveljnika nenw tke vojne mornarice OroBadmlrala Dttnltza т Italiji dne 18., 16. In 17, marca pri mornariškem podtajnUcu In fiefu admiralnega štaba Rlccardiju «0 «e vršili med obema poveljnikoma tovarldkl razgovori.
Obenwrn z nemškim narodom v mejah Relcha so svečano praznovali. Nemd v in o-zematvu ob prlaotnoatl zavezniških in prlja-teljakih narodov apominaki dan na junake.
Svoj 2000. polet proti sovražniku je javila 19. marca na srednjem odseku vzhodne fronte bojujoča se skupina nemških poizvedovalnih letal. Samo v za^jlh mesecih je Izvršila preko 900 bojnih poizvedovanj ob močni obrambi sovražnih lovcev.
Bivši tajnik velikega mufUja iz Jeruzalema Ale Aref el Gauni je umrl, kot poroča »Tribuna« Iz Ankare, v koncentracijskem taborišču na posledicah po Angležih prlzadejanUi mučenj.
Otok Martinique bodo USA po vseh pravilih izstradale. V vojnem ministrstvu USA označujejo Mantlnlque kot važno oporišče v Za-padni Indiji, ki ga za vaako ceno hočejo dobiti v svoje roke.
Oacopisna aluite Bele hiše razširja članek lista »New Yorker Times«, v katerem se glasi: »Jasno je, da mora imeti Sovjetska unija enako pravico, kot si jo prisvajajo zavezniki zase«.
Pomanjkanje kuriva v Urugvaju je vedlo do burnih protestov prebivalstva zoper USA, ki so ustavile dobave. Ameriški veleposlanik je bil prisiljen, da stavi del zalog na razpolago, ki 80 bile na razpolago v Montevideu za ameriške bojne ladje.
praktično razven tega popoln polom za izbruh sedanje svetovne vojne odgovorne angleške vodilne plasti, ki je izrabila spor glede Danziga in Koridorja za to, da vzpostavi navidezno motnjo evropskega ravnotežja po Nemčiji z vojnimi sredstvi. Da nI mogla Anglija ovirati vodstva osovine v Evropi, temveč da se je tekom let le bolj okrepila, danes tudi v Londonu ne bodo mogli več zanikati.
Tem bplj strašno pa mort vplivati na angleške vojne hujskače z oxirpm na njihov vedno bolj ogrožen položaj, da je London danes celd za to pripravljen, da plača, samo da se reši, za podporo Sovjetske unije ceno bodoče nadvlade Moskve. Samo to je torej ie oetalo od znanega fiirokouste-nja, s katerim so praznovali londonski plutokrati pred kratkim svojo »mikavno vojno«. Angleško Izdajsvto narodov naše celine je danes — »New Statesman and Nation« to dokazuje — zgodovinsko dokazano dejstvo. Nemčija in njeni evropski zavezniki ga vzamejo na znanje.
Armade zapadnih dežel, ki ee bojujejo za obrambo »starega sveta« na Vzhodu, privezujejo svojm čelade trdneje In njene domaČe fronte podvojajo svoje napore za dosego totalne zmage, če bo Moskva poražena, potem tudi ne bo daleč čas, ko bo Evropa zahtevala obračun od onih, ki so ji v času največje stiske pokazali hrbet In se Izločili iz evropske skupnosti s tem, da so bili na zločinski način za to pripravljeni, da radi lastne rešitve prodajo Zapadne dežele boljševizmu.
Stranka In totalna volna
Berlin, 23. marca. Dopisnik nacionaleo-clalistične stranke javlja: V ReichsverfU-gungablattu (državnem naredbeniku) der NSDAP bo objavljenih nekaj naredb, ki jih bo izdal Leiter der Parteikanzlei (vodja strankine pisarne) Reichsleiter Bormana o ukrepih stranke glede ustvaritve pri več pridruženih skupinah.
Tako bodo ustavljeni na pr. das Haupt* amt flir Beamte (glavni urad za uradnike) in njegovi Gau- in Kreis&mter ter Reicha-bimd der deutschen Beamten (državna zveza nemških uradnikov), das Hauptamt flir Erzieher (glavni urad za vzgojitelje) in njegovi Gau- in Kreisamter za vzgojitelje ter NS-Lehrerbund (učiteljska.zveza), das kolonialpolitieche Amt in Reichskolonial-bund. Der Relchsbund deutsche Familie (državna zveza nemške rodbine) ustavi ta? koj odtegljaje za prispevke. Nadaljnjo imovinskopravno upravo teh skupin bo uredil Reichsschabzmeister. NS-VoJks-< wohlfahrt, NS-Kriegsopferversorgung Is NS-Aratebund bodo ustavili velik del svojega upravnega dela. S temi ukrepi bodo postale proste delovne moči In delovna sredstva, ki se lahko uporabijo za naloge državne brambe. Na drugi strani nastopi ■ tem tudi poenostavitev ia koncentradjt strankinega dela v vojni, ker bodo sotroilU nikl, ki so bili zaposleni poglavitno v čast-* nih službah pridruženih akupin. sedal rax
|мк«јМ M iSam MNita MđM iM^
Вм&к ti. тлгел 1948.
KABAWANKKN BOTE
stran 8. — štev. 24.
Topa resiqnacfia Chnrdiilla
Evropa le bila Izročena boljševizmu - Imperij pa USA
►	,	v	/""si:;
,	v	s •• ^	'*>
Berlin, 23. marca. 2e tri dni debatirajo v Angleškem Spodnjem domu o bodoči usodi angleških kolonij. Med številnimi govori pa je značilno to, da nima noben poslanec pri- . jemljivih in pametnih predlogov. Za vsemi njihovimi izjavami pa je stala neprikrita ekrb, da spadajo časi, polni sijaja, angleškega inperija dokončno v preteklost. Marsikatere britke opombe so pri tem izzvenele preko Atlantika, kajti izjave, da naj se ostala posest ohrani, so bile v prvi vrsti namenjene za zaveznika, ki objema z lovkami polipa eno angleško kolonijo za drugo.
Potem ko so nedavno v waahingtonskem kapitolu javno zahtevali, da se ustvarijo na angleških ozemljih na Pacifiku oporišča USA za pripravljanje aneksije, je zahteval sedaj senator Hamilton Fish kot odmeno za zakupno in posojilno pomoč celo odstop vseh angleških otokov na zapadnem Pacifiku od Bermudov do Malvinov. Ko so vprašali Churchilla za odgovor, ni znal proti tem roparskim aspiracijam nič drugega odgovoriti kot lakonski stavek >V 1 a-da je prepričana, da mora ostati uprava angleških kolonij pod edino odgovornostjo Velike Britanije.« Ta izjava ni preveč samozavestna in je še veliko manj odločen izraz volje braniti imiperij na vseh frontah in z vsemi sredstvi. Churchill je že davno opustil tozadevne nade, njegovo stališče v Spodnjem domu ni bilo nič drugega kot topa resignacija.
Resignacija — ta beseda označuje skoro najboljše obupno situacijo Anglije, za katero se izključno mora zahvaliti ravnotako blazini kot zločinski politiki svojega ministrskega predsednika. Kolebajoči med zahtevami Moskve in Washingtona, ne preostaja angleški vladi nič drugega, da v de-fenzivi reši, kar se rešiti more. Danes plačuje zadolžnice, katere je lahkomiselno podpisala. Roosevelt in Stalin pa nasprotno — vsak na svoj način — delata, kot se jima ljubi. Churchill se mora v vsem udati; vesel mora biti, da ga sploh še vprašajo za njegovo mnenje.
Londonski dopisnik brazilskega časopisa >La nacion« je brzojavil svojemu listu ugotovitev, da se boljševiki ne bojujejo za zavezniške, temveč samo za lastne interese. S podajanjem tega mnenja, ki prevladuje v političnih krogih Anglije, potrjuje, kar svet že davno ve. Kdor pa hoče spoznati razloge za zadržanje Anglije napram aktualnim sodobnim problemom do zadnjih vzrokov in učinkov, naj se pouči iz lista »New York Times«, ki je vedno dobro poučen od uradne strani. »V Washingtonu smatrajo«, tako beremo v tem listu, »kot gotovo dejstvo, da je dosežen med Anglijo in Sovjetsko unijo glede evropskih zadev dokončno sporazum in da Anglija namerava usmeriti svojo evropsko politiko sedaj in v bodoče po svojih odnosih do Moskve.«
Ta »sporazum« je bila po Churchillu samem predpisana listina odpovedi Velike Britanije EJvropi, kateri se je odrekla na korist boljševikov, ko jim je izročila s cinično brezvestnostjo narode in zapadne kulture. Da bodo evropski narodi razbili ta









v

C e kdo zastane, mu pomagajo tov ar Hi dalje
(Bild; PK.-ArcMv.)]
zahrbtni načrt z močjo svojega orožja in src, ničesar ne spremeni na njegovem značaju, toda iz tega bodo po dobljeni zmagi izvajali posledice, ko se bo sodilo o angleški krivdi.
Harkov je pozdraiH naše vojake
Zverinska grozodelstva so izvršili bollševlkl. Lakota v mesta
Na Vzhodu, marca 1943. 2e prvi dan po vkorakanju sovjetskih polkov v Harkov so spoznali mestni prebivalci ponovno vso grozovitost boljševizma. Medtem ko je bilo nebroj civilistov ustreljenih radi prijaznega zadržanja napram Nemcem, so ropala poveljstva sovjetskih čet prodajalne in skladišča domačega prebivalstva. Iz trgovin so odnesli obleke, živila in uporabne predmete, ne da bi posestnikom dali le malenkostno odškodnino. Boljševiki se pa nikakor niso zadovoljili z zalogami v trgovinah in prodajalnah, ropali so prebivalcem njihove ure, prstane in ostale dragocenosti. Kdor se je tej oddaji odtegnil, je bil kot sabotažnik ustreljen ali pa odveden na prisilno delo. Vse moško prebivalstvo od 15. do 60. leta se je moralo staviti na razpolago za službo v vojski. Poveljstva za nova-
Bjelgorod iznenada zawzel
Dobro napredovanle napada na bojišču Haritov - Bjelgorod - Kursk
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. marca objavilo:
Na bojišču Harkov—Bjelgorod in severozahodno od Kurska napreduje nemški napad usipećno na široki fronti. Jugovzhodno od Harkova so bili uničeni ostanki tam obkoljenih sovjetskih sil. Odredi Waf-fen-^^ so v presenetljivem napadu osvojili mesto Bjelgorod. Pehotna divizija »GroUdeutschland« je odbila sovražne napade pri Borisovki in nato napravila sunek daleč proti vzhodu. 47 sovjetskih oklopnjakov je bilo uničenih.
Južno od Orla, južno od Vjasme in pri Staraji Rusi so bili Sovjeti pri svojih prodornih poskusih težko poraženi. Poleg mnogo ljudi in številnega materiala so zgubili zgolj v odseku pri Vjasmi 93 oklopnih vozov. Zračno orožje je z močnimi silami v večkratnih napadih podpiralo napadne in obrambne boje vojske.
Na sevemotunezijski fronti je poteklo neko lastno napadno podvzetje uspešno.
Nek odred severnoameriških bombnikov je podnevi napadel severozapadno nemško obrežje. Prebivalstvo je imelo zgube, zlasti v Bremenu. Nemški lovci so sestrelili, deloma že daleč na morju, sedem štirimo-tomih letal, tri druga letala je zgubil sovražnik nad zasedenimi zapadnimi ozemlji.
Po uspešnem podnevnem napadu nemških bojnih letal proti neki luki v Južni Angliji je zračno orožje v pretekli noči napadlo industrijsko mesto Norwich in luko Great Yarmouth. Tri letala pogrešamo.
Na Atlantskem morju so podmornice v težkih bojih proti konvojem. Zelo razsežne operacije so še v teku.
trina nacionalne revolucije, katere učinka ni moči več zanikati, očisti in razčisti«, kot je izjavil Franco pred kortesi. Po pre-tresljajih, ki jih je državi prizadejala državljanska vojna, stremi Španija genera-lisima za notranjo okrepitvijo, po izenačenju in utrditvi srečno pridobljene svobode. Novo izvoljeni kortesi naj bodo v ta namen orodje države. To se vrši z največjim poudarkom stare španske tradicije, katere določajo socialnonacionalno reformirano notranjo politiko. Zunanjepolitično zahtevajo ravnotako brezpogojno naaprotstvo do boljševizma. Ostro je zavrnil Franco načrte Stalina, da uresniči svetovno revolucijo. Španija je vendar eden izmed strahovitih primerov za grozodejstvo, s katerim namerava Moskva uresničiti svoje namere. Z vstopom Sovjetske unije v vojno je na-
čenje so preiskavala dan in noč stanovanja, da dobe mo&ke prebivalce.
Medtem ko se je povrnilo civilno prebivalstvo v normalno življenje pod nemškim vodstvom mesta in je neomejno lahko poslovalo, deloma dobilo celo v nemških uradih plačano zaposlitev, so prisilili boljševiki može, žene in otroke k prisilnemu delu. Dnevno so morali delati okope in barikade. Za to niso dobili nobenega plačila.
Vsem tem mukam, ki so jih prizadejali Sovjeti prebivalstvu Harkova, se je pridružila še stiska za dnevno preskrbo, kajti za prehrano prebivalstva se ni nihče brigal. Samo iz prebivalstva sestavljeni odbori, ki pa niso vživali nobene uradne podpore, so poskušali organizirati preskrbo mesta z na-turalijami. Za prevoz ni bilo potrebnih vozil. Lahko si predstavljamo, kako težka je bila preskrba stotisočev ljudi pri takih okoliščinah.
Mi nemški vojaki zato prav dobro vemo, zakaj nas je pozdravilo prebivalstvo Harkova po zopetni zasedbi mesta kot osvoboditelje. Ko se je polegel ropot orožja, so prišli možje, žene in otroci iz kleti in skrivališč, da pokažejo na cestah svoje veselje radi vrnitve Nemcev. Veseli so obkrožili počivajoče čete in so poročali o prestanih mukah.
||-Kriegsberichter H. Walter Doering.
»tal reenično boj na življenje in smrt ne samo za Evropo, temveč za ves svet. O tem ne sme biti nobenega dvoma, tudi če bo nastal dolgotrajen boj.
Med tema obema poloma — premaga-njem boljševiške nevarnosti in ustalitvijo nove Španije — je zasidrana zunanjepolitična koncepcija Madrida, kateri so burno pritrjevali prokuratorji ob koncu Franco-vega govora.
Kaf iivaiajo TnrhI Iz spora glede Polisbe
Spričevala putokratske brezvestnosti - Okrog nevtralnosti Ankare
Zonanfepollčna smer španlle
Berlin, 23. marca, španski glas zopet poslušajo v zboru narodov izza nacionalne obnovitve. Samozavestna Španija pravi, da priznava k svoji protiboljSeviSki revolu-in iz te zajema svojo moč. ' Xa je združen 2 željo, »da И dok"
•Ankara, 23. marca. Redko bo menda v taboru protiosovinskih sil sledili dogodkom v Turčiji s tako pozornostjo in jih javno obravnavali, kot je to bil slučaj v sporu med boljševizmom in demokracijo glede poljskega vprašanja. Celokupni tisk izraža • brez izjeme turško mnenje, da v tem sporu ne gre za kakšno osamljeno vprašanje, ampak da je treba načeloma vrednotiti in presojati kategorično iznešeno sovjetsko zahtevo in nje potrpežljivo obravnavanje od strani Washingtona in Londona. Od pol-uradnega lista »UluB-a< pa do anglofil-skega »Yheni Sabaha« je v tisku enoduš-no mnenje, da daje moskovska zahteva po vzhodnopoljskih pokrajinah nedvoumen dokaz za to, da se UdSSR na noben način ne čuti vezano po povojnih načrtih demokratov. S tem je po turškem mnenju dan precedenčni primer, ki se tiče centralnega problema tiurške politike, ruskega vprašanja, In sicer v dvojnem pomenu.
Morda so v Ankari manj presenečeni po gofvjetflU lahtevi kot taki, maj inajo
sto let stare tehtne skušnje glede vprašanja načrtov ruske ekspanzije. Moskovsko stališče je torej prav za prav potrdilo le to, kar so vedeli že davno preje; s tem pa nikakor ne postane manjši aktualno-politič-ni pomen te potrditve. Ravnotako daljnosežna pa so raz turškega stališča tudi vprašanja ,ki jih stavi anglosaksonska reakcija na sovjetsko odpoved glede vseh povojnih obveznosti Sovjetski problem je kardinal-nega pomena tudi za razmerje Turčije do anglosaksonskih sil.
Zato vzbuja tukaj posebno pozomoet in se jemlje v vednost, da se niti Washington niti London ne pripravljata, da bi vpaj teoretično zastopala napram Moskvi svoja doslej s tolikšnim hrupom zastopana načela ali cel6 prevzete obljube do svojih manjših zaveznikov. Tudi to dejstvo načenja zopet dvojni kompleks vprašanj, če je turški tisk stavil odprto vprašanje: »To je začetek, kje je pa konec?« in т tej zvezi trezno ugotovil, da Je bilo staro geslo ruake eks^aDzije o »zgodovinskih £ravicah«
na morske ožine od nekdaj velevažnega роч mena, je a tem jasno in na dlani, da zadnji dogodki v demokratsko-boljševiskem tam boru ne vzbujajo samo politi6no-teoretske<< ga ali platoničnega zanimanja.
Posebno tipično za politično ideologijo demokracij glede Turčije je »vrsta spore-« da«, kakor jo sedaj razmotrivajo v angles ško-amerikanskem taboru. Trenutno, tako pravijo, še lahko prenesejo turško nevtralnost. Da se pa misliti, da se v nadaljnjem; razvoju vojnih dogodkov to ne bi več izkazalo kot koristno in da bodo demokracije »prisiljene«, staviti odločilna vprašanja, Ako bi se Turčija temu nasproti odločila, braniti nevtralnost države, jo bo treba 8 poudarkom opozoriti, da bo sama odgovorna za to, če bodo anglosaksonske sile primorane Moskvo prositi za pomoč, torej dati sovjetskim četam povod, da posežejo vmes. Ni važno, v koliko je s tako ideologijo že praktično opremljena demokratska diplomacija ali jo uporablja le kot dojmlji-vo orodje živčne propagande. Odločilen je duh, ki govori iz nje; ta pa da zadostno spoznati, kakšni so v demokratsko-anglo-saksonskem taboru predznaki za stališče in rešitev sovjetsko-ruskega vprašanja glede Turčije. Ne preostaja ravno bogve kaj ozi-rov na turške interese.
Veliki multl ]e govoril v berlinski mošeli
Oster obračun Amina al Hu.sejnija s sovražniki arabskega sveta
Berlin, 23. marca. Na rojstni dan pro-roka Mohameda je imel jeruzalemski veliki mufti Amin al Husejni v berlinski mo* šeji nagovor, v katerem se je obrnil do moslemskega, zlasti pa arabskega sveta.
Opozoril je zlasti, da zahteva prorokov nauk boj proti tlačiteljem in tiranom za. pravičnost. V času, ko so skoro vse mo-slemske dežele trpele po zasedbi in po gro-zovitostih sovražnih tlačiteljev, ko uamr-čajo njihove borce za svobodo in dežele iz-žemajo s kapitalističnimi metodami, je dolžnost vseh moslemov, da se z vsemi sredstvi bojujejo proti tem sovražnikom in pospešujejo ta boj. Sovražniki moslemov mis-* lijo le na to, kako bi s pomočjo Židov do-* segli popolno gospostvo nad sveto deželo Palestino. Kakor že med preteklo svetov«* no vojno, so se za dosego tega cilja poslu-^ ževali istih lažnivih metod in sredstev. V tem se natanko spozna njihov namen, daj hočejo Arabce zapeljati v zmoto in si s tem ustvarjati bazo za predirljivo izžemanje vseh sosednih arabskih držav.
»Atlantska karta«, ta po »zastopnikiK Zedinjenih držav objavljena perfidna spomenica«, dokazuje nevarnost, ki preti ob-* sto ju Arabcev, ako bi zmagale osi sovraži ne sile. Arabci in moslemi imajo dolžnost,, da pomagajo, razbiti židovsko požrešnost in nenasitljivost. Prepričevalen dokaz zal podlo igro Britancev in Severnoamerikan-* cev daje Irak. Ta država ni imela nobe-« nih interesnih nasprotij glede osovinskih sil in si je naložila težke krvne žrtve, ko je poskušala z orožjem v roki braniti svojo čast in svoje pravice. Zdaj mora prenašati britansko nasilje. Najboljše sinove Iraka pa; BO usmrtili, in njegovi sedanji mogotci so napovedali vojno silam osi na ukaz Anglei žev in proti volji prebivalstva.
H koncu je izjavil veliki mufti, da bo pri-i Sel dan obračuna. Takrat se bodo Arabci in Mohamedanci osvobojeni oddahnili in takrat bodo skupno z narodi osovine stopili v boj proti roparjem njihovega imetja, po-žigalcem in uničevalcem njihovih vasi ter skrbeli za to, da bo dokončna zmaga imela za posledico njihovo končnoveljavno osvo-
bojeojeu
Selte 4. — №. 24.
KARAWANKBN ВОТЖ
Slittwocb, 2L Шп 10 :3.
Sonflerausgaben fler Ftlhrerrefle
hw. Stockholm, 23. Mirz. Die Fiihrerrcde let In Schweden. wte man ohne Obertrelbung festatelltn kann, mlt jrofier Spannung aafgenoramen und Is ■weiten Krelscn ab Senaetlon anfgefaBt worden, Ela ■wesentlidiee Verdlenst da ran trug die felndllche A«i-tetlon, die eelt geraumer Zelr berallht war. um ait Person des Flihrers eln Lligcngewebe zo epinnen, das dura seln Erschelnen bef der Heldengcdenkfeier in Berlin nnd seine Ansprache, die la durcb den Rond-funk ilber die ganze Welt vcrbreltet wurde, mlt einwn Sdilagc гегп.чаеп wurde. Die Stockholmer Sonntagabendblattcr gaben neue Auigaben mlt Aua-^iigen «U4 del Rede, an alien Aushingen der groSen . Vorlage warden Zitate angeschlagen In den Ober-echriften steht iro Vordergrunde die Peststellung des I'iihrers: ,,Dlm Krlse iro Osten 1st llberwunden". Der Berliner Etgenberidit dee .Aftonblad" von der Red# Im Zeughaus hebt hervor, weldien EindruA dis Frlsdie and Spamikraft des Fflhrers vermlttelte.
10.000 deutsAe Kinder in Dngarn
am. Budapest, 23. Marz. (Eigener Beridit.) Im vergangencn Jab wurden H).fl(X) reichsdeuttdie Kipder aus luttgefahrdctnn Gebieten Westdeutsch-lands bei den VolksdeutsAen Ungarns aut meh-rere Monete untergebracht. Zum Teil wurden in dent volksdeutschen Siedlungsgebieten Lager er-riditet, wo die Kinder mit ihren Lehrern untergebracht waren. FUr dieses Jahr ist eine ithnlidie Aktion durdigefiihrt. Die ersten Kinder auj dem Reidj sinri inzwisdien sdion in Budapest einge-troffen, wo sie vom Letter der Kinderlandver-sdiickung und der Fiihrung der deutschen Volks-gruppe nerzlich begriifit wurden.
Kopenhagener BolsdiewistonprozeS
|s. Kopcnhagen, 23. MSrz. (Eigenbericht.) Die dreitaglgen Verhandlungen im Kopenhagener BolsdiewistenprozeB sind abgeschlossen. In den nachsten Tagen wlrd das Kopenhagener Stadt-gericht das Urteil in einera ProzeS verkunden, der wochenlang die Aufmerk-samkelt der danl-sdien BevSlkerung gefangenblelt und der als eines der schlimm.sten und widerlidistcn Ver-hrcchen der danischen Kriminalgeschichte be-zeichnet wird.
Mlt der Ermittlung ejner Gruppe diinlscher und estnischer Kommunisten ist der danisdien Polizei eln weiterer Schlag gegen die Moskauer Tcrroristen gelungen. In dem jetzlgen ProzeU liandelt es sich um die Ermordung des von Mos-kau des Verrates beschuldigten Esten Elter-mann, dessen engste Mitarbeiter Lorrlng und Scare vor d cm Kopenhagener Stadtgericht standen.
Kltermnnn wurde Uberfallen, in einer Laube-kolonie in der Umgebung Kopenhagcns aul vlehische Weise vollkommen verstiimmelt und begraben. Die Moskauer Zentrale егкШпе ledoch, dafi alle Spurcn, die auf elnen Mord hinwelscn kftnnten, ausgelSscht wcrden mufiten, und gab deshaib den Befehl, die verstiimmelte Leiche wteder auszugraben, damit sie auf chemischem Wege vernichtet werde.
Aus den Gerichtsverhandlungen, in đenen Scare, nebenbei bemerkt, nur als Zeuge ver-nbmnien wird, weii er in Deqtsdiland wegen anderer Verbrechen verhaftet wurde, geht hervor, dais die ganze Aktion gegen Eltermann auf Weisung Moskaus erfolgte. Der danisdie Staats-anwalt stellte dies in seiner groBen Anklage-rede einwandfret fest und brachte seinen Ab-scheu darliber zum Ausdruck. daB drel Dlinen sich, an diesem bestialischen Mord iJadurch be-teiligt batten, daB sie den beiden Esten bei der Ausftlhning Ihres Auftrages Hilfe geleistet hStten. Der Staatsanwalt verlangte iebensiang-liche Gefangnisstrafen fiir Lorring und eehr strenge Freiheitsstrafen fUr die drel danischen Beteiligten. Dem Urteil dieses in der Tat sen-sationellen Prozesses, das am Montag erwartet wird. sleht die danlsche Offcntiichkeit mlt grflfi-ter Aufmerksamkeit entgegen.
Fortschritt des Angriffs bei Kursk
Sowjetisdie Durđibrudisversuđie abgesAlagen Heltlge ESmpfe In Tuneslen
Deufsthf San«« unH Mdrthaw
Briiderdien und Sdiwesterdien
Brllderchen nahra seln Schwesterchen an der Hand und sprach: »Selt die Mutter tot let, haben wlr kelne ffute Stunde mehr; die Stlef-mutter schiagt una alle Tage, und wenn wlr zu Ihr kommen, sttilJt sie uns mlt den PUQen fort. Die barten Brotkrusten, die Ubrlgbleiben, eind unsere Spelse, und dem Htlndleln unter dem Tisch geht's besser, dem wlrft в1е doch manchmal einen guten Blssen zu. Dafi Gott erbarm, wenn das unsere Mutter wUBtet Котш, wlr wsllen mitelnander In die weite Welt gelien.« Sie glngen den ganzen Tag tlber wlesen, Felder und Stelne, und wenn es regncte, eprach das Schwesterohen: »Gott und unsere Herzen die welnen zusammen!« Abends kamen ale in elpen groBen Wald und waren so mllde von Jammer, Hunger und dem langen Weg, daB ale sich In elnen hohlen Baum setzten und elnschllefen. ^
Am amderen Morgen, als ale aufwachten, stand die Sonne schon hooh am Himmel und Bchicn ћеШ in den Baum blnein. Da sprach das Brllderchen: „Schwesterchen, mkh dUrstet, wenn ich ein Brilnnlein wUBte, Ich glng und trttnk elnmal; ich meln, Ich hCrt elns rauschen.« Brllderchen stand auf, nahm Schwesterchen an der Hand, und sie wollten das BrUnnleln suchen. Die bOse Stlefmutter aber war elne Hexe und hatte wohl gesehen, wle die beiden Kinder fortgegangen waren, war ihnen nachgeechllchen, helmlich, wle die Hexen Bchleichen, und hatte alle Brunnen Im Walde verwUnscht. Als sle nun eln BrUnnleln fanden, das so glltzerlg Uber die Stelne sprang, wollte das Brllderchen daraus trinken; aber das Schwesterchen hSrte, wle es im Rau-schen sprach; »Wet aus mlr trlnkt, wlrd eln Tiger, wer aus mlr trlnkt, wlrd eln Tiger.« — Da rief das Schwesterchen; >Ich bitte dich, BrUderchen, trink nlcht, sonst wirst du eln Wildes Tier und zerrelflt mich.« Das BrUderchen t rank nlchl, 6b e" RloJch so grofJen Durst hatte, und sprach: »Ich will wart en bis виг DtUsbsten Quell*. AJ# ate cum swelUa BrUzm-
Aus dem FOhrerhauptqaartier, 22. Mln. Dti Oberkommindo der Wehrmtdit gibt bekunt!
Im Slidtell der Ostfront bil Bjefgorod fwiden gestern kelne ' K3mpfe von Bedeutong	Der
deutsche Angriff sQdwestlidi and nordwestlidi ven Kunk macfat welter gute Fortidirltte.
Slidnestlidi Wjcsma und sfldlich dem Lidogiteet sdielterten gestern wledenim frlndlldie Dnrdibmdis-versudie unter echwersten Verlueten. Alleln eOdweit-Ilch Wjasma vernlchteten unsere Divislonen, herver-ragend durch die Loftwtffe unteritQtxt, eelt dem 18. Mfirz ilber 270 Panzerkampfwagen.
Die selt drel Tagen sBdSstlidi von Leningrad ge-fOhrtcn echweren Angriff« der Sowfets sind an der entschloesenen Abwehi unserer Tnippen unter eehr hohen Verlueten fiir den Gegner abgesdiagen worden.
In Sfid- und Nittcltuneslen greffcn starke eng-lische und amerikanisdie KrSfte die italicnisdien Stcllungen an, Schwere Kampfe auf der Erde und in der Laft eind im Gang«.
Femkampffiugnage bcadiidlften im Atlantik (In grofiere* Handdstdiiff durdb sdiwere Bombentreffer.
Bei dem bereits gemeidetcn Angriff drntsdier Kampffiugzeuge auf den Hafer von Tripoli« in der Nacht %um 20. MBn warden drči Handelsidiiff« und cin Gejeitboot versenkt
Den dentsđien und flnnlsđien Soldaten
Berlin, 23. Mfirz. Generaloberst Dietl, der Oberbefehlshaber der im hohen Norden kSmpfen-den deutsdien Armee. iibergab am 17, M5r% In Anwesenheit des Reidiskommissart Terboven das neu geschaffene „Haus der Kameradschaft" seiner Besttlmmung. Das Haus 1st den deutschen und finnisdien Soldaten gewldmet und wurde mit einer festiichen Veranstaltung unter Mit-wirkung von Kiinstiern der beiden befreundeten Nationen erdffnet. Mit diesem Haus wurd6 elne Statte errichtet, die den ProntkSmpfern durch kiinstlerische Darbietungen Freude und Entspannung tchenken toil.
Churchill lehnt Kriegslagedebatte ab
Im Vordergrunde der britlsdien Sorgen steht Immer wieder die D-Boot-Frage
hw, Stockholm, 23. Marz. (Eigenbericht.) Churchill hat im Unterhaus die gewiinsdite Debatte iiber die Kriegslage abgelehnt. Er glaube nlcht so erklijrte er, dafi sich der gegenwSrtige Zeitpunkt Hefiir eigne. Wahrscheinlich Ist et abgeschteckt durch die Id der Tat nicht gerade ermuntemde Oberb*n>debatte zo diesem Thcma.
Churchill liBt zwar ganze SchwSnne von Ver-suchsballons steigen und die eigene BevSlkerung In geradezu fieberhafte Erwartung versctzen aber auf der anderen Selte gibt et iwel Tatsachen. die Ihn offenbar verdrieBen. die gerlnge Neigung der be-setzten Geblete. sich In slnnlose blutlge Aufruhr-bcwegungen fiir Engtands Interessen /.u stilr/en, nnd der U-Boof Krieg. In den letzteo Tagen hat London In Hoffnungen geschwelgt. die Franznpen kSnnten England die Aufgabe der Errichtung Iner neuen Front abnehmen, namlich dur* Irgendwelche unbe-dachte Handlungcn. die sich von lokalen Unruhen zu groBen Aktlonen auswachsen sollten Dlese Hoffnungen wurden rasch enttSuscht.
Statt dessen steht weitei das U-Boot-Problem Im Vordergrund. Zahlreiche Zel'ungen er3rtem die See-kriegslage auf Grund der Un'prhnn^erklgrungen und der Washingtoner AntI-U-Boot Konfeienz. .Dally Telegraph' hofft auf eine VerstSndlgung flber die bes ten Methoden den Atlantik u boot sider zu ma-
chen. Auch ..Dailv Mall"	groBe Hoffnungen
auf die Wissenschafter der Verbundeten, die ntch den Anktindlgungen dee Luff- und Marineminlstere ..neue sinnreldic Mittel" ausgehe^t hStten.
Wahrend die Melnungen iibei die Entwlcklung an der Ostfront getellt und die Benrtellung In London wle In New York Infolgedesacn schwankend und zweifelhaft geworden lat, wlrd von den tuneslachen Fronten wachscnde Aktlvitat gemeldet. Die Entwlck-lung habe jedoch immer nodi den Oiarakter del Aufmarsdies. Allgemeln wlrd In Londoner BerlA-ten betont, wle unerhSrt vie! fiir die Verbilndeten auf dem Splele itehe und weldie Scbwlerigkeiten tie ' Infolge der langen Nachschublinien batten Ihr Auf-marsch wlrd ferner durch Schwlerlgkelten In der Komraandovertellung In del Verwsltung behlndert. Trotx eo vielen kiinetlldien Kompromlseen die elne relbungxiose Zusammenarbeit zwiichen den Verbiin-deten gewabrleleten eolle. bcschwerten sich die Franzosen immer no* iiber schledite Ausriistung, die EnglSnder fiber mangelnde Kampferfahrungen de/ Yankee*. Der nodi vor kurzem $o beriihmte General Fredenhall wlrd bekanntlidi rur Strafe fiir die KasBerine-Nlederlage all Befehishaber iiber die USA-Landtruppen abgeietzt und durch General Pat-ton ersetzt, der ale besonders brutal gilt und den Belnamen „Bint nnd GedSrme" flib rte.
la der nordltalinriidien Offratlldikelt Bewnndemn* end Begeletemn« ewgelBit. eo bet elch dieeer £in-drud letzt ent Grand der ereten Einzelheiten liber dleien nngeheoren Erfol® der dentecben U-Boot-Waffe nom verstSrkt.
WShrend die Erfolge der dentechen Anneen as der Oitfront immer wieder troBere Ansmafie an-nehmen entwlAelte eidj die Offensive dee GroB-edmlrale DSnltz. eo hebt ..Gazzette del Popole** fervor, anf alien Meeren der Welt In finer Welles 4afi e u& die optlmietlechiten Erwar-»nngen Đbertrpffen warden. Der IQngete ec&were Sdileg erbdhte die Zahl der in wenlger als drel Wodjen versenkten felndlicbeo Sdiiffe tuf 111 mlt insgesamt 717,000 Tonnen.
Das Friihlahr. dag, wle „Stampe" ansfflhrt. die A di 8 e n in I di t e berelte anf dcm Wegf inr bedlngangiloien Kapitala-, tlon eeben aollte. beglnnt atatt dei' een mlt dem grandiose.s t en Sie g, den die deutsdien U-Boote bisher zu verzeldinen batten. Der Erfolg let cm so groBer. els die Scfalffe elnen fiberens starken Geleitedutz bitten und xum SdilnS audi die englisdie Luftwaffe mlt betrgditlichen Ein-heiten In den KampI elngreifen konnte.
Die wahrhaft Imposenten Erfolge der dentsdien U-Boote werden wte ..Regime Fasciste" unterstreldit, zwelfellos and) in England and den Vereinlgtea Bteaten grSfiten Eindnick madien. wo man bisber ver. gebena anf die Verwirkllchung der von Knox and Alexander so leiditfertig gegebenen Verspreche* wertete. die bereits vor einem Monat ankilndigten. daB die Erfolge der Dreierpaktmichte mlt nenen Ab' wehrmittein nnd MeBnahmen annnlllert wOrden. Vlil-leicht. 10 melnt ..Regime FescUta" ironiedi. glaubtcn sie daB die Versenkungen alleln dnrdi diese Droban-gen zuriickeehen werden. Die Torpedos der Achse Iaf*en sich ledoch weder durd* den Londoner und Washlngtoner Nadirlchtendlenst. nocb durch die liidisch-plutokratieche Precse von ihren Zlelen ab-lenken.
717.00 BRT in zwanzig Tagen
In RiesenUborsđirllten bringen Itallenlsthe Blatter den stolzesten U-Boot-Erfolg
Sdiiffen erfordere mehr Zelt ппЛ mehr Materiel, je-etatte abo nur den Ban einer jerlngeren Zahl von Tranaportem dl* Im fibrlgen, wi» die klinlldi erfoitu Versenknng der .EmpreB of Canada" gerelgt habe. keineewege dem Angriff der U-Boote cntgeheo кбво-ten. Der U-Boot-Krleg werde lidj alao In Immer etarkerem M«6e auf die feindliđi« Sdiiffahrt анв-wlrken mlt Folgen. die ohne welteres klar eind.
Ein nnd dieselh« RleseBttbertchrift beherracht am Sonntdg da* Blld alter norditallenlecheo BIKttar; ,.32 voilbeladene Sdiiffe mlt 204.000 Tonnen ver-eenkt". und darunter die nidit wenijer sagenden Setze: ..Die grSfite und hervorragendet« K« m p f h « n d I un g dee U - B o o t-K r lag at Oberhanpt — 7 1 7.000 Tonnen In den ereten zwaniig Marztagen vertenkt." Hatte edion die Sondermeldung am Sameta^ abend
Rom, 23. MSra, Der In der deutedieo Sondermeldung bekanntgegebene biaber grSBtt Erfolg deut-edier U-Boote wird von der gesamten romlsdien Presse aufe atKrkete hervorgehoben. ..Glornele d' Italia" nnteratreidit die Vereenkung der 32 felnd-lidien Handelsediiffe in einer fiber die ganw Selta gehenden Sdilagzelle. ..Lavoro Faecieta" etelU die Sondermrldung unter die Sdilagzelle: ,,Bleher der grSBte Sieg der U-Boot e". „Tribuna" wld-met der Sdjladit im Atlantik elnen Artikel eelnee Marinesediverstandigen Giuseppe Rota, der feetetellt, dafi die U-Boote beute tateachlidi die Herrediaft der Meere beel txen. dje einat GroPbritannlen eidi ale eln Vorredit an-mafite. Die U-Boot-Gefahr konne unmoglidi durA die Erh&bung der Geediwindigkelt der Transporter vermlndert werden. dena der Bau von (dm«Uer«n
Itallen gedenkt der deutsdien Helden
Msllanđ, 23. MSr*. DcutaAland so fflhrt „Popele d' Ttalia" zum Heldengedenkt«; aue, tiegefat heatt In frnster ond feierlidier Form den Taj lener Helden, dlt al* Symbol de« h^dutin und Ideelsteo Opfer# nnd Glaubcne an dos anstcrblldie Vaterland mlt den ruhmreiAen natlonalen Talen antreonbar wrbunden sind. Bel dem шОћетоПеп Aofatle* %u elncr beMerea Zuknnfi marsdileren dle«e Helden ab das leoditenda VorbiM fiir die gegenwirti^e ап4 komraende Generation an der Spitz« der featjesdilogaenen Kolonnen. Eln ;enzea Volk bekrgftlgt inmltten des gigam-tisdien: durdi den Egelsmns đtr demo-plntokratitdcn Midite ausgelSsten RIngena iwisdien Velkem and Kontlnentea im Gedenken an seine Helden die nn-lerstSrbaren Werte des Gelstes und beknndet In feler-lldier Form. daB das Opfer so vieler Kamertden nldit vergeblld) seln wlrd.
Bel dleser Felerstnnds bt das befreundet« nnd verbiindete Itallen mtf seinen Toten und Lebenden cngegen nnd nimmt an Ihr im Zelchen der gemefn-eamen SiegesgewlBbeit nnd der rniwendelbaren Ge-meinschaft mit lener eol'.darischen Waffenbrfidersdiaft teil. mit der beide VSlker bla %ar Bueltljnmg des letzten Hindemlefeg kSmpfen, des elA dem Frlcden der Welt nnd dem Triumph d«r Gciechtigkeit ant-gegenatellt
KalteDusdie ans den USA TOrStldamerlka
Vigo, 23. MXrz. Wle aui Washington gemeldet wird, erklarte der Prasident der USA Handel«-kammer, Johnston. Preuevertretern nadi einer Rundreise durch die iSdamerikanisdien Vasailen-itaaten der USA, er :el genStigt gewesen, den dortigen Politikern lu erkUren, dafi die USA letzt nodi nidit daru beitragen квпме, die Wirt« sdisftslage der betreftcnden LKnder «i verbesiern. Die USA mQfiten jetit ihr* gesamten Krafte einsetzen, um die eigenen Krlegsbedurfniss« lu befriedigen. Daher mUBten alle tibrigen PUne bit nadi dem Kriege luriidtgestellt werden.
lein itamen, hSrte das Schwesterchen, wle auch dieses sprach: »Wer aus mlr trinkt, wird eln Wolf, wer aus mlr trlnkt, wlrd eln Wolf.« — Da rief's Schwesterlein: »Brllderchen, ichbltte dich, trink nlcht, sonat wirst du ein Wolf und frlasest mlch.« — Das Brllderchen trank nicht, und sprach: »Ich will warten, bis wlr sur nachsten Quelle kommen, aber dann muB Ich trinken, du magst sagen, was du wlllet, meln Durst ist gar zu groB.« Und als sie zum dritten BrUnnleln kamen, bOrte das Scbwesterlein, wle
es Im Rauschen eprach: >Wer aua mlr trlnkt, wlrd ein Reh, wer aus mir trlnkt, wlrd ein Reh.« — Daa Schwesterchen eprach: »Ach, BrUderchen, Ich bltte dich, trink nicht, sonst wirst du eln Reh und laufst mlr fort.« Aber das BrUderchen hatte slch glelch beim BrUnnleln nledergeknlet, hlnabgebeugt und von d«m Wwer getruQken, usd wle die ersten Tiopfea auf seine Lippen gekommen waren, lag ea da als eln Rehkiilbchen.
Nun welnte das Schwesterchen Uber daa arme verwUnschte BrUderchen, und daa Reh-4* waW#	br**ng мћш itan.
Da sprach das Mftdchen endllch: »Sel stili, llebes Rehchen, ich will dich Je, nlmmermehr verlaasen.« Dana band es eeln goldenaa Strumpfband ab und tat ee dem Rehchen um den Hals, und rupfte Blnsen und flocht ein welches Sell daraua. Daran band es das Tier-chen und fUhrte es welter, und glng immer tlefer In den Wald hinein. Und ak »le lange, lange gegangen waren, kamen sle endllch an eln klelnea H&us, und das M&dchen schaute hlneln, und well es leer war, dachte es: »Hier kttnnen wlr bleiben und wohnen.« Da suchte «e dem Rehchen Laub und Moot zu einem welchen Lager, und jeden Morgeo glng es aua und sammelte elch Wurzeln, Beeren und NUsse, und fUr das Rehchen brachte ee aartes Gras mlt, daa frafl es ihm aus der Hand, war vergntlgt und spielte vor Ihm henmi. Abends, wenn Schwesterchen mUde war und seln Oebet gesagt hatte, legte es seinen Kopf auf deu RUcken des Rehk&lbchens, das war seln Klssen, darauf ea sanft einschlief. Und hatte das BrUderchen nur seine menachllche Gestalt gehabt, ee wKre ein herrlichee Leben geweeen.
Daa dauerte elne Zeltlang, dafi ale so alleln in der WUdnis waren, EJa trug sich aber zu, daB der KOnlg des Landes elne groBe Jagd in dem Wald hlelt. Da achallte daa HBmerblasen, Hundegebell und daa lustige Oeschrei der J&ger durch die Balume, und das Rehlein horte ee und wfire gar zu geme dabei ge-weaen. »Ach«, sprach es zum Schwesterleln, »laB mich hinaua in die Jagd, ich kann'a nicht Iftnger mehr aushalten«, und bat bo lajige, bia es einwllligte, »Aber«, eprach ee zu ihm, »komm mlr ja abends wieder, vor den wllden Jtlgem schlieB ich mein TUrlein; und damit ich 'dich kenne, so klopf und eprlch: mein Schwesterleln, lag mlch herein, und wenn du nlcht so sprlchst, so schlieB ich meln TUrlein nlcht auf.« Nun sprang daa Rehchen hinaua, und war ihm ao wohl und war ao luatig in frel*r Luft. Der KSnlg uad Mlaa JOger maham daa achOne Tier und letxten ihm nach, aber sie konnten ea nlcht einholen, und wenn ale meinten, sle batten ee gewlB, da sprang es tlber dae GebUach weg und war verachwundea. AJm M dunM жмА M M « d«
klopf te und sprach: »Meln Schwesterleln, lad mlch herein.« Da ward Ihm die TUr aufgetan, ea sprang hlneln und ruhete slch die ganze Nacht auf selnem welchenLager aue. Am anderenMor-gen glng die Jagd von neuem an, und als daa Rehlein wieder das Hlfthom hOrte und dag ho, hol der J&ger, da hatte ea kelne Ruhe und sprach: Schwesterchen, mach mlr auf, ich mufi hinaua.« Das Schwesterchen Bffnete ihm die TUre und sprach: »Aber zu Abend muBt du wieder da seln und deln SprUchleln aag«n« Ala der Kemg und selne J&ger daa Rehlein mlt dem goldenen Halsband wieder aahen, jagten ale ihm alle nach, aber es war Ihnen zu schnell und behend. Daa wtlhrte den ganzen Tag, endllch aber hatten ea die J%er abends um-zlngelt, und einer verwundete es eln wenlg am F4ifl, 80 daB es hlnken muBte und langsam ■ fortllef. Da achlich ihm eln J&ger nach bls zu dem Hftuschen und h8rte, wle es rlef: »Meln Schwesterleln, laB mlch herein«, und aah, da8 die TUr Ihm aufgetan und alsbald wieder zu-geschlossen ward Der JKger behlelt das allea wohl Im Slnn, glng zum KBnlg und erzfthlte Ihm, wae er gesehen und gehOrt hatte. Da sprach der KOnig: »Morgen aoll noch elnmal gejagt werden.«
Daa Schweaterehen aber erachrkk gewaltig, ala es sah, dafl aeln Rehk&lbchen verwundet war. Ea wusch Ihm daa Blut ab, legte Kr&uter auf und sprach; »Geh auf deln Lager, lleb Rehchen, daB du wieder hell wirst.« Die Wunde war aber ao gerlng, daB daa Rehchen am Morgen nkhta mehr davon apUrte. Und ala ea die Jagdlust wieder drauBen hOrte, eprach es: »Ich kann'a nlcht aushalten, ich muB dabel seln; 80 bald soil mioh kelner krlegen.« Daa Schwesterleln welnte und Ч1>гасЕ: »Nun werden ale dich tOten, und loh bin hler alleln Im Wald und bin verlasaen von aller Welt, ich laB dich nlcht hlnaus.« — »Go aterb Ich dlr hler vor Betrilbnls«, antwortet« daa Rehohan, >wens ltdi daa HUthom Mr*, и mala ich muet aua dea Sohuhaa aprlageal« Da koont* daa Schwesterchen nlcht andera und achloB Ihm mlt schwerem Herzen die TUr auf, und daa Rahohen aprmng gaawnd und <гШ1ећ 4н da#
«
Bređft, 24. marca IMS.
KAHAWANKTSV BOTE
stran 5. — Bter. 84.
Sramotno dejanje, ki govori samo za sebe
Bandltl obstreljujejo, ђоЈпЈШ voz, ki prevaža težko bolnega otrokz
p. H. Kramburg, 23. marca 1943.
Vsak dostojni boj ee ustavi pred ženami !n otroci. Angleži so bili prvi, ki se niso brigali za ta viteški zakon, ki so s svojo blokado v prvi evetovni vojni hoteli zadeti domovino, t. j. torej žene, starčke in otroke. 800.000 ljudi je zaradi tega poginilo za kruto smrtjo od lakote. V tej vojni so s peklenskim sovraštvom pravih povzročiteljev te vojne ,3 sovraštvom Židov, začeli vojno z bombami na civilno prebivalstvo. Ni čudo, da so se tu našli ravno tisti, ki so zgubili vsako spoštovanje pred najprimitivnej« šlnai človeškimi zakoni; boljSeviki in pluto-kratl. Stalin in njegovi mali in veliki tovariši v teku svoje 25-letne prakse niso prizanašali ne ženam ne otrokom. V svoji uničevalnosti, kakršne doslej nihče poznal ni, BO odstranili vse, ki so se njemu ustavljali. Tako je bilo v njegovi lastni državi, tako so hoteli napraviti po vsej Evropi. Niti malo nočemo ugovarjati, če narodi s svoje strani pošiljajo žene v boj ali jih v to zlorabljajo, da začnejo vojno za sovražnikovim hrbtom ali kako drugače posegajo v vojaške dogodke. Vojno pravo mora uporabiti ostrejša merila, in bojujoča se nacija se mora ubraniti vseh, ki se mu poskušajo zoperstavljatl na poti do zmage.
Danes nam ni več treba opozarjati na to, da so boljševiki v Sovjetski uniji docela enaki z onimi, ki se klatijo v gorenjskih gozdovih. Odlikujejo jih ista krutost, iste metode in isti cilj. Umori, ki jih včasi do-živimo na Gorenjskem, so pravcati poosebljeni boljševizem. O tem se je moglo gorenjsko prebivalstvo samo prepričati. V soboto zvečer se je sedaj znova pokazala gnusnost te sodrge. Ob 22.30 uri je bil rešilni voz des Deutschen Roten Kreuzee (nemškega rdečega križa) telefonično pozvan iz Zwisohen vassemm, d* bi od tam prepeljal v bolnišnico Gallenfels otroka, ki je zbolel za težko pljučnico in Imel že visoko vročino. Bila je podana neposredna smrtna nevarnost Šofer in dva spremljevalca so se že nekaj miniut pozneje odpeljali s sanitetnim vozom. Nekaj kilometrov pred Zwi-schenw&ssem pa jih je obstreljevala strojnica. Dasi je bil voz docela razsvetljen in je bil znak Rdečega križa daleč viden, ban-ditov ni .bilo sram, pričeti z obstreljevanje onih, ki 80 se bili odpeljali, da rešijo življenje gorenjskega otroka. Na srečo je bil samo šofer lahko poškodovan. Hrabri možje nemškega rdečega križa pa se v svoji pripravljenosti pomagati, niso dali zmotiti in so M z otrokom peljali dolgo progo nazaj.
To so ravno isti možje, ki dan za dnem prevzemajo nešteto zavojev, ki jih prebivalstvo Izroča DRK v svrho odpošiljatve ujetnikom in civilnim Internirancem v Italiji. Ne samo, da je DRK tudi ves dan gorenj-
skemu prebivalstvu svetovalec in pomočnik, še ponoči se žrtvujejo njegovi možje, kadar gre za izvrševanje civilne rešilne službe.
Vemo, da na pol ljudi, ki se skrivajo v gorah, ne smemo uvrščati med pripadnike kakšnega kulturnega naroda. Saj se oni n e bojujejo, ampak le more, plenijo in skrunijo. Ce bi bili to, za kar se izdajajo, bi vsaj prizanašali onim, na katerih ramah bi slonela država, ki jo oni baje nameravajo ustanoviti, namreč gorenjskemu prebivalstvu.
Iz tega novega dejanja moramo zaključiti sledeče: voz nemškega rdečega križa je bil v službi gorenjskega prebivalstva. Za nas je samo ob sebi razumljivo, da pomagamo vsakomur, ki je v stiski. To stori tudi vojak, ki često v najtežjih nevarnostih še v boju ne odreče pomoči svojemu sovražni-
ku. Toda mi bi lahko postopali tudi drugače, бе kdo proti nam ni dostojnega mišljenj*. Mi pri tem gotovo ne bi zgubili.
Naše vedenje napram Gorenjcem je odvisno od njihovega napram nam. življenje nemškega moža za na« ni manj vredno od življenja Gorenjca, ki naj ga rešimo. Vzdrževati mir na Gorenjskem ni samo naloga nemških na službo poslanih moči, ampak je tudi zadeva prebivalstva samega. Bila bi škoda, če bi na splošno neskaljeno razmerje med prebivalci in tistimi, ki imajo v tej novi pokrajini vršiti dolžnosti, kalilo nedostajanje pomoči od strani prebivalstva. Ako bi bili mi spremenili svoje stališče, bi to v tem primeru otroka neizbežno stalo življenje. In to ne bi bil edini primer, če se zavedamo številnih primerov rešilne službe, ki jih je opravilo Deutsches Rotes Kreuz.
Ta najnovejši gnusni zločin navdaja že danes s sovraštvom zoper te napol ljudi v gorah vse one, ki vedo, da njihova bodočnost nikoli ne sme biti v rokah teh morilcev.
dm (^rcHHpunki đe$
И zanič H dneva
Aus dem Krelse Hralnburg
Kralnbnrg. (Vojna poroka bojevnl-k«, vzhodne fronte.) V) eveianl dvorani stanovskega urada Kralnburg ata se 20. marca vojno poročila Oberfeldwebel Fried rich Wllheltn Marte Iz Nonnenberga pri Lindauu in Marie Auguite Ebner \z Wlena.
Kaler. (Is vaBke kronike.) Pred kratkim je govorila Krelsfraueaschaitslelterln Kronthaler na dobro oblekanem veleapelu v strankinem domu Ortegruppe o snovi »Borimo se za domovino*. Obenem je uvedla Partel-gcnosaln Thereee FUrholzer kot Ortsfrauen-Bchaftalelterln. Mladinska skupina je olepšala apel z nekaj pesmimi pokreta.
ZwUohemvtls«em, (Delavekopredava-n je.) Delavstvo obratov celulozne In tanlneke tovarne v OorlCanah je bilo pred kratkim deležno poučnega predavanja o snovi: Večna Nemčija, Za zanimivo predavanje ee je v Imenu navzočih zahvalil obratni vodja Pg. J. Mahler, — Športno IgrlSče je zopet oživelo kakor mravljišče. Mladina se url In krepi svoja telesa z raznim Športom.
Salracb. (Iz vaškega življenja.) Po novem letu je bilo v Salrach 14 rojstev, 12 smrtnih primerov In 5 porok. — Neko preteklo noč je pogorela bajta delavca Franca Kunza v Starachbergu fit. 12. Sedemčlanska družina je reSlIa le golo življenje. Za lajšanje prve sile so priskočili na pomoč občina, NSV In sosedje. — Ortsgrupipenlelter R&der je odšel k vojakom, začasno ga zastopa Zollsekret&r L a sot-
ter. Nekaj eprememb je tudi prt orožniltvu. BezlrksoberwachtmelBter der Oend. F a b e r Je odšel k policiji. Semkaj je bil prestavljen Hauptwachtmelater d. Oend. Schlms in Rottwm. d. Gend. d. Res. Zenl. Napredoval Je oroinlik Trojer za Hauptwachtm. đ. Oend. Zelo željno se pričakuje avtobusne zveze Salrach—Laak—Kralnburgr, ker je prebivalstvo popolnoma ločeno od sveta,
8t. Vdt an der 8awe. (Delovneskupno-stl »Glaube und SchSnheltc.) 2e pred poldrugim letom se je začelo z dekllAklm delom. Letos februarja se Je tudi moglo Izvesti delovne skupnosti ustanove BDM »Glaube und SchOnhelt« (vera In lepota). NS-Frauenschaft Je dala na razpolago svoje prostore. Dekleta prihajajo rada h kuhanju In šivanju. Ko se kuha, se uče pesmi in veselo Igrajo. Umevno pojo tudi med šivanjem. Dekleta, ki so se prostovoljno javila k delovni skupnosti ,Sport', so vesela, da morejo enkrat na teden po poklicnem delu v načrtnem Športnem delovanju pravilno pretegnltl svoje ude. Uspeh dekliškega dela se bo videl 4. aprila pri tekmovanju,
St. Martin u. d. OroBgallenberg. (Zbirka.) Zbirka 7. darilne nedelje a dne 14. t. m. je znesla RM 414,59.
St. Velt an der Sawe. (Razgovor voditeljev.) Te dni se je vršil v pisarni NSDAP Ortsgruppe St. Volt an der Sawe razgovor vo-dlteljev.
Aus dem Krelse Radmannsdorf
Radmannndorf. (Apel uslužencev Lan dr a t a.) Pri nedavnem apelu uslužbencev je govoril Landrat Pg. drHlnteregger predvsem o snovi »Totalna vojna« In je opozoril na iz tega za vsakega upravnega uradnika In nastavljenca narasle povečane naloge In dolžnosti. Nato je izročil Landrat uslužbencu Reg. Inšpektorju Hanau Buschberger-j u das sllberne Treudienst-Bhrenzeicben, ki ki mu ga je podelil FUhrer za njegovo 26-letno zvesto službovanje, s svojimi in njegovih uslužbencev čestitkami. S počastitvijo FUhrer-ja je bil apel zaključen.
AQUng. (Spomin na mrtve junak#.) Eadnje dni so bila zborovanja v Jauerburgru, Blrnbaumu, Hartu, in Hi. Kreuzu. Poeebno dojmljiv dogodek za Afiiing j« bilo počaMenje junakov dne 21. marca. V »prevodu lo korakali izpred strankinega doma z godbo SA na čelu oddelki policije, Reichakriegerbunda, ga-sllatva, oddelki stranke in Politiachen Leiter na pokopališče, kjer so bili položeni venci stranke na spomenik junakov. Po počaatitvi junakov bo bila izročena na dvorišču strankinega doma svečano ogreka in bolgarska od-
Ab 29. MHrz wieder Sommerzelt
Po 29. marcu zopet poletni čas In Oberkraln wird mit Wirirong vom 29. Mttr* 1948 ebeneo wle im Beichegeblet die Sommerzelt wieder elngefUhrt. Am 29. Mttnt, 2 Uhr wu-hte, mUeeen daher die Vhren von 2 Uhr auf 8 tJhr vorgceteUt werden.
Der Zugverkebr am 28. und 29. MSrz
Promet vlakov dne 23. in 29. marca Infolge EinfUhntng der Sommerzelt In der Nacht vom Z8. zuni 29. Mftrz werden alle Ztige vor dem Umitellungstermln enteprechend der Wlnterszelt nach dem Umstellungstermln enteprechend der Sommerszelt abgefertlgt. Ee let daher nlcht zu vermelden, daB unter Umetan-den Im Vbergangsverkehr Anschlttiwe ver-lorengehen, AVer daher In dleser Zelt elne Relse antrltt, mit der der tJbergang von elncm Ziig auf einen anderen verbunden 1st, wlrd gebeten, slch vorher genau Uber die AnschluB-mttgUohkeiten zu unterrtchtMi,
Der Fllzhotverkan! Im Sommer
Prodaja klobukov poleti Nach etner Anordnung der Relchestelle fttr Kleidung und verwandte OeWete dttrfen In der Zelt vom 16, Mftrz bU 10. August 1948 Fllz-hUte von Verkaufeetellen an den Verbraucher nlcht ahgegeben werden. Auegenommen von dlesem Verkaufzverbot slnd auegeeprochene TrachtenhUte, die Jedoch nur an die elnhel-mlmche Bevttlkerung verkauft werden dUrfen. Felne PaatellhUte dUrfen ab 18. Jul! 1948 ver-kauft werden. Bli zum 81. Mttrz 1948 kOnnen mit Stroh verarbeltete FllzhUte, aogenannte Vbergangahttte, verkauft werden. E* Ut femer verboten, In der Zelt vom IS. Mttrz bl* le. August 1948 von der Kundschaft gekaulte Capellnes In glelchen Materiallen zu verar-belten, dagegen mUseen Umarbeltungen von FUzhUten die Elgentum von Verbrauchera simd, vorgenommen werden. Dae Verbot be-trafft auch den Verkauf von Damenhtlten in Herrenhutgeeohaften mlt odor ohne Damen-hutabteUungen so wle in sonetlgen Kleinhan-delegeschilften, die DanienhUte fUhren.
Frelsvorsdirilten fflr Ausbessernngen
Določbe glede cen za popravila
Der Relohsmbiister lUr die Pi-eleblldung hat elne Anordnung zur Prelsblldung bel Bepara-turarbelten erlaseen. Danach slnd die Prelse und £ntgclte fUr Umarbeltungen und Aus-betserungen von Betdeldungewaren, Haus-holtewaren und verwandten Erzeugnlssen aus Splnnstoffen oder Austauschstoffen. die an die Stelle von Spinnstoffen tre ten, im Inl&ndlschcn Oeschftfteverkehr nach besonderen Rlchtllnlen zu bUden. Dlese RlchtUnlen werden vom Relchskonunlasar fUr die Prelsblldung er-lassen.
likovanja bojevnikom prve svetovne vojne po KreiafUhrerju Refchekrlegerbunda.
ABUng. (Delovanje Ortsgruppe.) Dne 17. marca se je vršil v strankinem domu dobro obiskan apel Amtswalterjev, pri katerem je govoril meščanskoSolski učitelj Pg. Obmann ob spominu na priključitev Ost-marke in ustvanovltve velikonemdkega Reicha o bojnem času nacionalsociallstičnega pokreta v Ostmarkl. Ortsgruppenleiter dr. Klein je pojasnil v svojih izvajanjih aktualna dnevna (Nadaljevanje na в. strani t
Rolf e n u a
VZAKONZNJIMI
Hnmorlstlčen roman
17
Le polagoma izzveni aplavz, in nato se igra lahko nadaljuje.
Z napeto pazljivostjo zasleduje Viktor svoje dialoge.
*
Običajno vsak uspeh krstne predstave primemo praznujejo.
Občinstvo se je že davno razteklo, ko sedi Viktor v krogu igralcev in drugih po-magačev, ki so bili hkrati botri njegovega igrokaza, in voljno prenaša stara vina ter poredne pomenke. Tudi Christa se udeležuje in ima le svetle oči za Viktorja.
Viktor je nenavadno tih. To ne vzbuja pozornosti, ker je mnogo drugih tukaj, ki zadosti govore. Pripovedujejo o ponesrečeni glavni vaji, ki mora biti pred vsako uspešno premiero. In ki jo morajo, če izjemoma uspe, kar je pač zelo redko, umetno pričarati. Nudijo se poudarjeni dovtipi in nabruSene anekdote, in čas mine kot bi pihnil.
Ko se Viktor vsekakor zgodaj poslovi, mu tega nihče ne zameri. Pesniki imajo svoje posebnosti. (Arista ga spremlja. Družba igralcev pa ostane skupaj do zore.
Viktor gre s Christo po ulicah tujega mesta. Ona se vodi pri njem za podpazdu-ho, od vina in od seme mre&e ee je nekoliko opijanila in veselo kramlja tjavendan, da ji je papa obljubil potovanje okoli sveta, kadar м bo zaročila.
Pri vrtljivih vratih hotela ga nenadoma objame In ga z vročimi ustmi poljublja.
»Lahko noč, Viktor, in na svidenje jutri!«
»Lahko noč, Christa.«
*
Gregoriua je med tem v hotelu nekaj ulic naprej opravil vse formalnosti in najel dve sobi začasno do jutri. Gregorius blaženo zaspi:
Viktor pa ne more spati.
Ura na zvoniku bije tretjo uro. Viktor pa še vedno bdi in sanja. Živci so mu raz-rvani. Današnji večer je bil nepozabni tri-umf. Jutri bo stala v časopisu notica;
PESNIK SE DA SPOZNATI
in pojutrišnjem bo celokupni tisk oznanjal in vsak bo zvedel, da je Viktor Holland avtor komedije »Idealist«, ki je imela velik uspeh.
S tem je prav za prav vse prišlo v tir normalnega dogajanja.
Ne, ne vse. Kje je Brigitte?
Med predstavo jo je zaman iskal po gledališkem krogu. Od svoje lože je imel ugoden pregled. Ni je izsledil nikjer.
Pač pa je opazil v razprodani hiši en edini prazen sedež v parketu.
Ko je zastor padel, je moral na oder. Moral se je bogve kolikokrat priklanjati na vse strani, in potem so ga zasegli najrazličnejši ljudje. Ko se je končno mogel ozirati za njo, to že gledališki sluge pre-peli drage sedeže в cenenim platnom, in na ploščati veži so zamrli zadnji koraki. Gledališče je bilo prazno.
Kje je Brigitte?
Poklic nočnega vratarja ni za zaspaneta.
Razumljivo je, da ni lahko bedeti, če se prav nič ne dela. Oleandri v dežah so zadosti zaliti, prah je že pobrisan, muh tudi ni mogoče loviti, ker ni nobene, ko so se vse skrile v kot, in gostje leže lepo v redu v svojih posteljah. Tako bi človek vsaj domneval, saj smo v boljšem hotelu.
Nočni vratar je pred težavnim problemom: Kaj naj človek stori, če nima nobenega opravka?
Izmenoma si privošči vroč poiirek pristne kave iz termossteklenice in hladen po-žirek iz steklenice za žganje. To človeku prežene spanec.
Danes pa odpove tudi kava In cel6 nord-hauserjevec. Naš nočni vratar malce za-dremlje.
Tako ne vidi, da stopa po ozkem tekaču nek gospod v pižami, in tudi ne čuti, ko ga ta gospod udari po levi rami. Leva rama je tudi zaspala.
Gospod ga potreplja za desno — tu je še življenja v njej, in nočni vratar šine kvišku.
»Prosim, gospod, kaj želijo gospod?«
Gospod hoče vedeti, koliko hotelov je т Kasslu.
Takile gostje so pravi, človeka motijo v spanju in potem stavijo taka vprašanja.
Toda dolžnost mu veleva,-da izvršuje svojo službo napram gostom.
»Lepo število jih je, gospod«, odgovori.
Gospod želi, naj poikllče, morda po abecedni vrsti, vse hotele la poizveduje za neko mlado damo.
»Kako? Vse hotele? Prosim, pomislite vendar---«
Srebrn kovanec za pet mark razprši pomisleke hitreje kot bi človek mogel slutiti. Napitnine imajo svoj presenetljiv učinek še vedno in povsod. Tudi ponoči.
»Da, da, gospod, prosim lepo, gospod, malenkost. To bomo takoj opravili«, in že ima slušalko na ušesu in začne s prvim hotelom.
»Ali prenočuje tam gospodična Brigitte Reinhard ?«
»Ali je tam gospodična.. .c
»Je 11 tam...«
»Je li...«
Po petdesetem pogovoru je nočnemu vratarju postalo vroče. Zaužije sladni bonbon.
V	pičli poldrugi uri je opravil z vsemi hoteli. Uspeh: nobeden.
Gospodične Reinhardove ni v Kaslu.
Viktor ve zdaj ravno toliko kot prej.
Kje je Brigitte?
*
Ob 6. uri 18. minuti odhaja vlak FD.
Drvi z bajno hitrostjo skozi temne gozdove, mimo rosnozelenih travnikov in rumenih polj. Drdra preko kretnic in ropota skozi kolodvore. Le na večjih se ustavL
V	vozu prvega razreda sedi Viktor in spi Gregorius. Vožnjo plača Viktor. Dobiček s tantiemami, ki jih daje njegov igro-kaz, mu dovoljuje take ekstravagance.
Gregorius ni ravno skočil iz postelje, ko ga je Viktor ob prvem petelinjem petju vrgel iz postelje in brez tehtnih vzrokov prosil, da odpotujeta. Gregorius Je bil paš pretruden, da bi stavil nadaljnja vprašanja.
(Dalje prihodnjič.Л
Str*n в. — eter. 24.
KABAWАУКЕУ BOTE
Bređm, XL пшгоа 1948,
Dežela siobode pozdravlja germansko mladino
Gauleiter dr. Ralner otvori taborišče za brambno usposobljenje vellkogermanske mladine v Oauu KSrnten
v nedeljo Je otvorll, Gauleiter dr. Ralner taborišče ка brambno uspotwbljenje vellkoger-mannke mladine pri Secbodnu ob Mlllntadter See. To je drugo taborišče v Veliki Nemčiji,
kjer eo združeni zastopniki mladine raznih rodov za brambno usposobijenje. Tu so Danci,
Flamci, Nizozemci, Nor\-ežanl In Valoncl, ki bodo nekaj tednov preWll skupno « preizkušenimi Ktiriitncr Hltlerjungen. Vtisa polna,vojaško kratka nvei-anoet s pesmimi, fanla-randl In reki je predočlla mladeničem pomen skupne krvi In skupne dolžnosti, katero so provzeU kot pripadniki velike germanske družine narodov.
Dežela K&rnten, tako Je Izvajal Gauleiter med drugim, je izpolnjevala že tisočletja evoje germansko-nemSko poslanstvo In žilavo branila mejo germanskega Reicha. Dobra kri, katero so prinesli semkaj mnogi germanski rodovi, si je vedno znova priborila svobodo, zadnjič, ko je hotela vdreti po svetovni vojni slovanska poplava. To v času, ko se je zdelo, da je prišel konec svobodnih In ponosnih germanskih držav. Kajti mednarodno žldovstvo je ostalo resnični zmagovalec takratne vojne. Takrat se je začela preskuSnja, če je Se to-
liko moči v Evropi, da se ubrani tujega vpliva. En vojak naše domovine je v tem času pod vzel preusmerjenje toka zgodovine. Vrnil nam je zopet pojme o rasi in krvi In nas peljal v boj zoper boljševlSko zmedo. Ce ne bi bil vstal Adolf Hitler, ne bi bila ta vojna zmagoslaven boj Hakenkreuza zoper sovjetsko zvezdo, temveč popolno uničenje vse germanske krvi. Kot se je nekoč glasilo: »Nemčija prebudi se!« tako se prebujajo danes germanski rodovi vsega velikega Relchsgebieta. Je vzdlgnjenje mladine zoper pogin in uničenje.


Naše slike o otvoritvi tsborišča za brambno usposobljenje velikonemške mladine kažejo vhod v taborišče in Gauleiterjev obhod ironte nastopivših taboriščnikov.	(Aufnahmen: Tllk, G.ubildetelle)
Aus dem Krelse stein
tfffortni porožcpglcč
Velike smuške tekme na Košuti
Predpreteklo nedeljo so bife Izvedene pod vodstvom KrelssportfUhrerja Iz Radmanne-dorfa na visoki steni Košute velike smuške tekme. Za to zelo zanimivo smuSko tekmo so bill podani najboljši pogoji. Proga je bila dolga leOO metrov. Tudi udeležba je bila dobra, kljub velikim telesnim naporom, ki so jih morali posamezniki premagati.
Tekme skozi vratca so bile razdeljene na tri razrede in so Izpadle sledeče: splošni razred; 1. Alois Lukanz 1:08,4; 2. Alois Schwan 1:20,0. Mladinska skupina A zmagovalec Ludwlg Dornig 1:07 (skrajšana proga). Mladinska skupina B: zmagovalec Johann Krmel 1:58.
Zmagovalci In njim sledeči tekmovalci so prejeli iz rok KrelssportfUhrerja dr. Marchar-ta pomenljiva častna darila.
Rodbinska kronilia iz Gorenjsite
1геГ Krainburg
St. Vdt an der Sawe. Rodila sta se: Josef eeschek v Obergamllng in Marta Skaler v Mednu. — Umrli so: Josef Graschitsch v Gunzle, Alesch Alois v Unter-Gamllng In Alolsla Trpin v Ober-Gamling.
Kreis Radmannsdorf
Wochelner-Fetatritz. Februarja je zaznamoval občinski urad štiri rojstva, en smrtni primer In, štiri poroke.
Imcjitelji „zlate"
Spisal Kari Springenschmid (Dalje in konec.)
»Da« je rekel cestar in niti besedice več.
>In tvoja Majca, sedaj imam poceni moko, če hočeš poslati tvojo Majco!« je so-pihal trgovec in se skoro spodtaknil nad grabljami, tako zelo se тц je mudilo.
»Hm«, si je mislil cestar in zategnil obraz.
»Stari lisjak«, si je mislil za odhajajočim trgovcem, »sedaj naenkrat obstane pred menoj, ko pridejo Nemci. Poprej se ni nikoli ustavil pri meni. In sedaj ima naenkrat za mojo Majco poceni moko. To je vendar preje pošiljal srbskemu učitelju In drugim ciganom!«
Cestar 36 je zopet globoko zamislil. To vse je bilo sedaj samo radi zlate svetinje za hrabrost, to je vedel. O tem se je vendar hudo prepiral z njim, Rabičem, neko nedeljo v gostilni v Zabukovju. Rabič je pijan vpil, da je križ Aleksandra veliko več vreden kot njegova zlata kolajna za hrabrost. Tu je skočil na noge: »Aleksander je samo kralj«, je vpil, »toda Franc Jožef, ki mi je dal.svetinjo za hrabrost, je cesar!«
»Cesar«, je rjovel Rabič, in iz ust mu je i«tela »lina, »kaj pa pomeni cesar napram
. Žene pomagalo volakom
Ustanovitev Kreisstclle dr> Deutttchen Roten Kreuzee Dne 16. marca se je vršil v kinu Steln večer Kreistelle Steln des Deutschen Roten Kreu-zes, čemur so dali novo oblečeni člani DRK v svojih lepih uniformah poseben značaj. DRK-OberwachtfUhrerin In Bereitspchaftsfuhrerln Iz Spittala an der Drau, Pgn. Nelly Dadak Je živahno opisovala delo DRK v domovini in na fronti. Opisovala je doživljaje na Poljskem In v Ukrajini, v bolnišnicah in v vojaških domovih visokega severa. Kjer koli se pokaže sestra DRK, se ji predvsem Izkaže spoštovanje in čast, odprejo se ji na stežaj vrata. Njeno Izpolnjevanje dolžnosti zahteva prav posebnih osebnih žrtev, toda zahvala, ki jo ji Izkazujejo mnoga srca, jo tako bogato nagradi, da ne more nikoli več pogrešati tega poklica. Gospa Dadak je nato pojasnjevala delo v domovini, pripravljenost in ustanovitev krajevne skupnosti. Mesto Steln Ima že popolnoma urejeno reševalno službo, tudi za Domschale In Llt-tal so prva dela topogledno že končana In so na razpolago bolniški vozovi. Šolanje priprav-Ijenostnih skupin v zdravstveni službi se Je že začelo.
Z velikim zanimanjem in navdušenjem sprejete besede DRK-OberwachtfUhrerln Da-dakove so bile še posebno podčrtane s predstavo filma »Pomagajte pomagati!« In »Postanek In delovanje sestre Rdečega križa«.
našemu kralju? Sploh pa Nemci nimajo nobenega cesarja več, niti kralja. Postali so manj kot vsi drugi, manj kot prav najmanjši, ki imajo vendar kneze ali grofe!«
Tedaj je popadel Rabiča za vrat. »To naj mi kdo dokaže, da Nemci niso narod za cesarja!« je za vpil. Skoro bi bil trgovca zadavil.
Potem so ga naznanili, Rabič in ostali, ker vendar ni prav, so rekli, da tako govori cestar Njegovega kraljevskega Veličanstva Jugoslavije o Nemcih in njihovem cesarju. Moral je v Cilli in je moral stati dve uri v neki pisarni. Nato je prišel nek Srb in ga je nahrulil, da ga bo dal ustreliti. Toda cestar je vedel, da je treba v takem trenutku stati samo v pozoru in molčati.
To ni bilo nič hudega. Veliko huje je bilo, kar je pozneje zvedel v mestu. Nemškega trgovca Friedheimerja je vprcšal, če je res, da Nemci nimajo sedaj nobenega cesarja, niti kralja, prav nič. In trgovec Friedhei-mer, medtem ko mu je izročil koso, ki jo je kupil, je samo resno in molčeče prikimal. Tedaj je vedel, da je res, kar je rekel Rabič: Nemci nimajo nobenega cesarja več!
Doma je vzel zlato svetinjo za hrabrost iz okvira in jo zaklenil v naspodnejšem predalu.
Bilo je poldne in hlapec Milan, ki je pri-
»VI ste sledili glasu svoje krvi semkaj!« je zakllcal Gauleiter. »Kdor sedaj stoji kot vojak pred svojo domovino, kdor je sedaj nastopil, bo nekoč vodilen v novem redu. Sedaj se je treba Se boriti. Toda vera v FHihrerja, v zmago In zaupanje v bodočnost sta neugnana In neomajna.«
Nato je Izrekel taborišče za otvorjeno v Imenu Relchsjugendfllhrerja In vprvlč je za-plapolala zastava taborišča.
Dan je bil zaključen s petjem, s katerim 80 peli mladeniči skupno nemške vojaške pesmi In narodne ter bojne pesmi svojih rodov In mladin.skih gibanj. Pri tem kot tudi pri skušnji, se je pokazalo, da je tečaj postal 4e trdno povezana skupnost. Navidezno ločita zastopnike rodov jezik in narodne posebnosti, toda močnejša sta zavest krvne nerazdružnosti In skupno priznanje, polno volje, k poslanstvu germanske mladine.
Zborovanje se je zaključilo z obljubo zvestobe najvišjemu vodji Nemškega Rdečega Križa, Adolfu Hitlerju.
Steln. (Razstava.) Nedavno ae je vršil službeni apel Ortsgruppe Steln. Pg. Marx je govoril o delovni zaposlitvi v totalni vojni In dr. Behrlnger o državljanstvu. Nato Je bil razgovor o umetniški In obrtni razstavi v Steinu v novi šoli, ki bo prirejena od 27. miarca do 4. aprila. Udeležba razstavljalcev je velika in bo razstava veliko lepega nudila. Združena Je s poljedelsko razstavo.
Morautsch. (Slovo od Ortsgruppen-leiterja Heinrlcha Pferschyja.) Ob obilni udeležbi prebivalstva ste se poslovile stranka in država od Ortsgruppenlelterja Pferschyja Na parah Je ležal v ljudski šoli v Domschale. Z zastavami okrašeni svečani prostor ni mogel sprejeti vseh udeležencev. Najprej sta podala Schulrat Stohner In Land-rat dr. D o u j a k življenjepis umrlega, kateri radi svojega sončnega značaja nI bil zelo priljubljen samo pri svojih predpostavljenih In strankinih tovariših, temveč si Je pridobil tudi veliko prijateljev med dobromlslečim prebivalstvom. Nato je izvajal Kreislelter P i Iz, da se Je morala posloviti v kratkem času stranka od dveh starih borcev. Langa In Pferschyjt. Mrtva nas obvezujeta, da vrste Se bolj povežemo In ne mirujemo preje, dokler ne bo zmaga naša. Svečanost sta povečala petje HJ, gole in zvoki godbe SA.
šel mimo, je menil, da Nemci sploh ne bodo več prišli. Toda Milan je imel krivo nogo in ni mogel daleč in ni vedel, kaj se je zgodilo zunaj v velikem svetu.
Cestar je obsedel pod svojo čreSnjo in čakal.
»Gotovo čakaš, da bodo Črešnje zrele«, se je smejal pastir Preloka, ki je gnal ovce na pašo.
»In če bi moral čakati da dozore«, je odgovoril trdovratno cestar.
Naenkrat, ni vedel od kod, se je razlegala skozi zrak pesem, tuja pesem iz grobih moških grl je donela kot koračnica. Ni bila melodija, mehka in ljubka, kot domače pesmi, temveč trda in resna.
Cestar je nekaj časa poslušal, vedel je, da je to nemška pesem. Vstal je, nekoliko trd radi dolgega sedenja, je poravnal svoje sive dolge hlače in si popravil gube na suknjiču. Čepico je naravnal in zavzel strumno pozo, kot se je to učil nekoč v cesarski vojski.
Res, sedaj so prišli po cesti! Tako ni znal nihče korakati kot Nemci! Ni se moglo reči, kako so to ti Nemci delali. Ali jim je prišlo to v meso in kri, ali pa je bilo v njihovi naravi?
Vod je prihajal vedno bliže, že se je lahko spoznalo vsakega posameznega vo-
Rrds Radmamsdnf
(Nadaljevanje.)
vprašanja, naloge Amtswalterja stranke т M« danjem boju In potrebo zastavitve vseh гаж« položljlvlh moči za dosego zmage. Dne 19. marca nam je dojmljtvo govoril na velikem javnem zborovanju v klnskl dvorani strankinega doma Pg. dr. Komposch iz Radmannsdorf a.
Spominska svečanost na Junake v Radmannsdorfn	^
Za spominsko svečanost na junake v okrdU nem mestu Radmannsdorf se je vršilo dojm« Ijivo slavje. Na z zastavami okrašeni glavni trg so ob zvokih godbe SA prikorakali stranka in njeni oddelki in zveze. Kreislelter. dr. H o c h s t e i n e r, Landrat dr. H1 n t e r •> e g g e r sta obšla s svojim spremstvom Iz stranke in države fronto nastopivših formacij, Kreislelter je slavil vse krvne žrtve te vojne In naclonalsoclallstičnega pokreta. Po tiho odigrani pesmi o dobrem tovarišu Je našel svečanih besedi, ki so mogle razvnetl Iz resne počastitve novega borbenega duha. S položitvijo venca na spominski plošči v veži poslopja Landrata in s poslednjim klenim klicom zvestega spomina po Ortsgruppenlelterju Rad-mannsdorfa se Je zaključilo slavje z zvoki pesmi naclje.
„Veselo srce, trdno mišljenje..."
Pod tem geslom se je začelo z jutranjim slavjem šolanje za Flihrerinnen in FUhrer-anw&rterinnen des Bundes deutscher M&del, ki je bilo Izvedeno v nedeljo v Radmannsdorfu. Okoli 70 deklet iz vsega Kreisa se Je zbralo v sejni dvorani Landratsamta, da dobe od Bann-mKdelfUhrerln smernice za delo v bodočih tednih.
Medtem ko je Pg. H of e r iz ABUnga govoril GruppenfUhrerlnnen in pri tem obravnaval rasne In naselJenlSke probleme sedanjosti, ao se pripravljale FHhreranwtlrterinnen ob petju, narodnih plesih in šolanju za bližnje tekme. Popoldne so gojile šport, ki se Je vršil pod vodstvom Gebietssportwartln že na prostem. Ob zaključku Je govoril vsem Pg. dr. Hoc h-s t e i n e r, ki je podal sliko sedanjega položaja, posebno na Gorenjskem in pri tem posebno opozarjal Flihrerinnen na dolžnosti, ki jih imajo pri vzgoji deklet. Šolanje Je bilo začetek prihodnjega poletnega dela (vključno Aport) in obenem sistematično šolanje, predvsem gorenjskih FUhreranwttrterlnnen.
325.000 RM začasen uspeh zadnje darilne nedelje v 6auu sarnten
Zadnjo nedeljo Izvedena zbirka Je znesla v Gauu K&rnten začasen uspeh RM 326.623,82, Temu znesku ustrezno znaša v Gauu kvota na gospodinjstvo povprečno Rpf 210,38. Napram prejšnjemu letu znaša zbirka okoli 87.000 RK več.
Okradel nemško državno železnico
v krelsu Steln na Gorenjskem rojeni, 29 let stari Franz Long ar je bil na delu v delavnici nemške državne železnice v Vlllachu In Izkoristil to priliko, da Je prav izdatno okradel svojo alužbodajalko. V decembru 104i2. L Je ukradel v dveh ugrabkih vsakikrat po dve avtomobilski kolesi z obroči v vrednosti skupno 800 RM In pri tretji, tudi v decembru 1942, Izvršeni tatvini, 18 komadov flanelastih odej v skupni vrednosti 360 RM. Longar Je v 28-letnem Franzu K o t a r J u, avtomehaniku v Klagenfurtu, ki je po rodu tudi Iz Kreisa Steln, našel prijatelja 'enakega mišljenja. Longar In Kotar sta se morala zaradi teh tatvin zagovarjati pred sodnikom poedlncem Landgerlchta v Klagenfurtu. Longar je hotel vse skratka zanikati trdeč, da je ukradene reči kupil od tretjih oseb, ki Jih seveda nI natančneje poznal. V svojem lažnivem zagovoru Je Longar šel cel6 tako daleč, da Je trdil, da pozna Ko-tarja šele malo časa, vtem ko Je Kotar sam Izjavil, da pozna Longarja že pet let. Po končanem dokazovanju sta bila oba obtoženca obsojena po obtožbi na kazen težke Ječe; Longar Je dobil dve leti, Kotar pa eno leto.
jaka v vrsti. Imeli so vsi enak mlad, vesel zagorel obraz — Leutnant, na čelu voda, ni bil videti nič drugačen kot njegovi vojaki.
Sedaj so tu. Cestar je stopil v pozor, je položil roko ob čepico in za vpil: »Dalje služeči podčastnik Jurij Sulevinac e. in kr.< pešpolka št. 87 se najpokomeje javlja!«
Mladi Leutnant je pogledal in se smejoč zahvalil. In sedaj je videl tudi svetinjo, ki si jo je pripel starina na prsi. Leutnant je dobro vedel, da je bilo to najvišje odlikovanje, ki si ga je mogel prislužiti hraber vojak v Avstriji.
Ustavil je vod, podal cestarju roko in jo dolgo in močno stresal. In vsi vojaki so ga pozdravili kot starega tovariša.
Končno se je cestar opogumil in vprašal, kar ga je že dolgo težilo: »Ali imajo Nemci zopet cesarja?« Njegov glas se je nekoliko tresel.
»Cesarja?« se je smejal Leutnant in zmajal z glavo. Cestar se je prestrašil,
»Komu prisegate sedaj?« je vprašal,
»Prisegamo Fiihrerju!« je odvrnil Leutnant.
»Fiihrer«, je izgovoril stari pobožno in poslušal nekaj časa za glasom.
»Fiihrerju«, je resno ponovil in krepko stisnil častniku roko.

Sreda, 24. marcs 1943.
KABAWANKED BOTE
stran 7. — štev. 24.
Gauleiter Erldb Kodi« državni komisar za Ukrajino t
Ukrajina se je obnesla
Državni Kofflisarlat v senci zimske vojne. Sovražna agitacija In resničnost Največje zaupanje do nemške oborožene sile
NSK. Dogodki velike zimske bitke na Vzhodu so zopet približali državni komisa-rijat fronti. Vzhodne meje ozemlja civilne uprave onstran Dnjepra občutijo po več mesecih neumornega, pod varstvom nemške oborožene sile mirnega dela za fronto In domovino, sedaj močneje bližnji dih bitk. Nemški narod ve to tudi iz vojnih poročil oborožene sile. S tem ne razkrivamo nobene tajnosti. Nikomur se ne zdi čudno, da bi lažna agitacija moskovskih časopisnih in radijskih Židov rada potvorila načrtno izpraznitev Harkova, ki, kot znano, ni bil še pod civilno upravo, za osvoboditev Ukrajine, in da bi centrale laži v Londonu in New Yorku radi pomanjkanja lastnih uspehov rade hlastno povzele te izrodke prenapete sovjetske fantazije. Židovske metode te anglo-sovjetske agitacije so le pre-Več znane. Delovni nemški narod ni prav nič verjel vsem tovrstnim vestem razvem nekaj nepoboljšljivih klepetulj obeh Bpolov. Naučil se je v tej vojni misliti v velikih prostorih in razdaljah in je verjel preizkušenim in jasnim ugotovitvam vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile.
PreiskuSnJa v kritičnih tednih.
Eno je gotovo; državni komisarijat Ukrajina je moral prestati preskušnjo v mnogokrat kritičnih tednih ogorčenega boja na južni fronti. Pokazati se je moralo, če je bil skoro poldrugoletni nemški režim zadosti stabilen, da prestane tudi obremenitev. Radi po Flihrerju določene politične linije za vodstvo tega prostora niso mogle povzročiti nobenih sprememb izžarevanja frontnih dogodkov, kaj šele kakih pretres-Ijajev. Upravni voditeljski zbor v Ukrajini, ki je radi pojačanega dela stranke v zadnjih tednih in mesecih nacionaliociali-Btično usmerjen, je ponovno dokazal svoje zmožnosti. Pokazalo se je ravno v dogodkov polnih tednih, da so bili pravi možje na pravih mestih. Življenje je potekalo po starem, red in mir sta vladala v deželi, delalo ee je, ia zopet delalo in zadovoljilo vsem zahtevam domovine in tudi povečani potrebi fronte.
Kajti nemško vodstvo v Ukrajini ni nikdar uravnalo svoje politike po zunanjih ali celo po materialnih trenutnih uepehih. Po poveljih Fiihrerja je bila uvedena dežela s svojimi velikimi agrarnimi in industrijskimi rezervami v gigantski boj, ki niora odločiti in bo odločil o bodočnosti civiliziranega človeštva. Obnslo se je naše politično načelo, da se smatra dežela za objekt izropanja, temveč da se jo gleda kot eno izmed največjih polj moči v evropskem usodnem boju. Ravno kritični zimski dnevi so dokazali s tako očividno stabilnostjo, da ni bil ukrajinski prostor zadnjih tisoč let še nikdar t^o pravično, velikopotezno in moderno upravljan kot pod ve-likonemško-nacionalsocialistično upravo.
Razkrojili poskusi Moskve zastonj
Da so tudi domačini v državnem komisa-rijatu Ukrajina prepričani o vrednosti nemškega vodstva, dokazuje njihovo zadržanje
v teh mesecih zimske bitke. Ni bilo tako, kot pogosto trdi anglo-sovjetska stran, da so vladali upor in ropanje, zmeda in teror. Ukrajinski kmetje in delavci so mimo na-nadaljevali svoje delo. Vedeli so, kaj so pridobili 8 pravičnim in velikopoteznim nemškim vodstvom. Poskusi Moskve, da razširjajo po s padali poslanimi agenti razkrajajoča gesla, da razvnamejo nemire, nikjer niso imeli uspeha.
Nemškemu vodstvu tudi ni bilo treba uporabiti onega policijskega terorja, o katerem so mislili, da morajo pogosto tožiti izobraženci, ki niso imeli pojma. Nasprotno, pokrajinski komisarji vodje poljedelstva in policijski organi so uživali ravno v dneh napetosti in vesti zaupanje in avtoriteto pri prebivalstvu.
Ce je kaj vznemirjalo ukrajinskega človeka, je bil to samo strah pred morebitnim povratkom boljSevikov. Toda preveč so zaupali v nemško dborožno silo, da ta strah sploh ni mogel prevladati. Kjer niso zadostovale skušnje z nemško upravo, da se prepriča prebivalstvo o vrednoetl nemškega režima, je to dosegla boljSeviška praksa tem hitreje v po boljSevikih zopet zavzetih, dozdevno > osvobojenih« ozemljih. Po domačinih, ki so bežali pred Sovjeti is teh ozemelj ,so zvedeli Ukrajinci, kako so delali Sovjeti. Medtem ko Nemčija pravično vlada v s krvjo svojih vojakov zavzetih deželah, je uvedla z agrarnim redom novo oprostitev kmetov ter je odprla cerkve in vzpostavila versko svobodo, so prinesli Sovjeti tem ozemljem znova vlado strahu.
Grozna poročila beguncev
Vse dosedaj doiivljeno je bilo 'Uejansko prekoračeno. Predvsem se usmerja sovra-6tvo zoper del prebivalstva, ki se je za zavarovanje svojega premoženja in življenja lojalno stavil nemškim oblastem na razpolago, posebno seveda zoper cerkve, njih zastopnike in vernike. Begunci so o tem prinesli gnoana poročila, na kak strahovit način so zasledovali komisarji vse vernike in duhovnike. Posebno grcfeovito so postopali v ozemlju Rostova in Vorofiilovgrada. Mno-že se primeri, v katerih je po pričah dokazano, da BO Sovjeti pribili duhovnike na cerkvena vrata, jih križali ali sežgali. Posebno so na najgrozovitejši način mučili do smrti deloma z njihovimi otroci žene, ki so jih boljševiki označili za obiskovalke cerkva,ali katerih mpije ep delali za Nemce. Nov dokaz za to, da je dozdevna Stalinova verska etrpljivost samo agitacljskl trik.
Povečano pomladansko obdelovanje
Po boljgevlkih raztresene tendenčne vesti o dozdevnem resigniranem in obupnem razpoloženju ukrajinskega prebivalstva bo
v celem izmišljene. Vsak Nemec v Ukrajini jih lahko zavrne s praktičnimi primeri. Kmetsko prebivalstvo je popolnoma zadostilo oddajni dolžnosti. V zaščitnih skupinah opravljajo ukrajinski možje slej ko prej svojo službo za zaščito dežele. Zato je lahko nemško vodstvo izvedlo svoje nairte za naloge bodočnosti neovirano, da celo v povečani meri.
V svojem pozivu začetkom leta 1943. vsem Nemcem v Ukrajini se mizjavil, da je bilo zavzetje Ukrajine eden izmed res odločilnih obratov te vojne. Takrat sem pozval vse svoje sodelavce, da še bolj povečajo proizvodnjo in stavijo Flihrerju še več Živil za naš narod na razpolago.
2e prvi meseci tega leta, ki so bili ob-•enčeni z veliko pinuiko bitko, цо potrdili t# besed«. Vkljulb vgej sovražni agitaciji je bila prestama zima preškuinje v Ukrajini.
Tudi za bodoče mesece, v katerih bo začel Fiihrer nove odločilne boje, velja v državnem komisariatu Ukrajini geslo: Vsi pomagajo uničiti boljševizem.
Kozaki se borijo zoper sovražnika Stalina
Zvesto na strani Nemčije - Onerllsko vojskovanje za hrbtom sovražnika
РК. Wehrmachtbericht je pred nekaj časa pohvalil delovanje domačih oddelkov na Vzhodu. S to omembo je javnost zopet zvedela o orožni podpori, ki jo daje del domačega prebivalstva Nemčiji in njenim zaveznikom v boju zoper boljševizem. Veliko mož vzhodnih narodov, Rusi, Ukrajinci, Ta-tari, Estonci, Litvanci in Letonci, je iz lastnega nagiba zgrabilo za orožje, da se bore za domovino in življenjske pravice. Pridružili 80 se jim v tem boju nadaljnji tisoči, ki so hiteli pod orožje za prihodnjost Evrope In ohranitev svojega lastnega naroda. Med temi so posebno kozaki in drugi sinovi step, ki so napovedali svojemu dednemu sovražniku Stalinu In njegovemu sistemu, s katerim je obsodil njih narod na iztreblje-
nje, ogorčen in z gorečim fanatizmom prežeti boj do zadnjega.
Kot rojeni jezdeci v glavnem konjiško delujoči, operirajo kozaki več ali manj samostojno v malih skupinah, vrSe važno zavarovalno In poizvedovalno službo In vodijo zraven še uspešno hajduško vojskovanje za hrbtom sovražnika, razbijejo hipoma se porajajoč, njegove oddelke, občutno motijo njegove nove pošiljke, napadajo manjše enote, napravljajo bunkarje In oporišča, kratkomalo povsod tam so, kjer jih nihče ne pričakuje. S tem načinom bojevanja dosežejo z najmanjšimi zgubaml največje uspehe.
V tej četi, ki se je Sovjeti že boje in ki prime za vsako nakazano nalogo z elemen-
tarno močjo in korajžo, je duh, ▼ k*t#r#W
ee združuje po nezlomljivi veri т zmago Nemčije divje sovraštvo do vsega, kar diši po boljševizmu. Kajti s skoro vsakim izmed teh osvobodilnih borcev je boljševizem grdo ravnal. Pri večini je družina razlasten* In pognana na vse strani sveta. Očetje, matere in bratje žive v pregnanstvu ali so bili Izstradani na prisilnem delu ali pa so pomrli. Njih same so prisilili, da vstopijo ▼ sovjetsko vojsko, a so pribežall k nam in se prostovoljno javili za boj proti tlači-teljem. •
Bord iz tradicije
Spočetka oboroženi samo s sabljo, v naj^ boljšem primeru в samokresom, so si orožje, ki so ga potrebovali, priborili skoro Izključno od sovražnika. Deloma oblečeni т svoje stare kozaške uniforme, s kožuhasto kučmo na glavi, napravljajo dober vtis. In zgrabljiva slika je, če drve na svojih konjih preko poledenele stepe, v polnem galopu streljajoč z eno roko. Vsak vojak to gleda z naslado.
Kozaki so borci. Njihovo vojaško zadržanje In vzgoja sta nedotakljiva. Se danes Imajo smrtno kazen po starem kozaškem pravu za strahopetnost, nediscipliniranost, neposlušnost, tatvino In plenjenje. Oskru-nltev nemške uniforme, če jo nosijo, kaznujejo na enak način. Kozaki imajo spoštovanje do svojih nemških predpostavljenih. Za nje so pojem višje stoječega duhovnega vodje.
Pri sovražnika kot doma
Mnogo kozakov nosi že sedaj svetinjo za hrabrost za vzhodne narode, ki se podeljuje v bakru, srebru ali zlatu. V njihovih vrstah se nahajajo mladeniči poleg že osivelih mož In vsak je pripravljen, žrtvovati se za svoj narod. Nek sedemnajstletnik je bil štirikrat zavrnjen zaradi svoje otroške postave. Vedno se je ponujal, dokler ga le niso sprejeli. Zrasel je na konju, je eden najboljših poročevalcev v stepi, jezdi kot obseden, je hraber In brez bojazni. Ko so mu nekpč, ko je jezdil sam, izpod njega ustrelili konja, se je prebil peš in oddal poročilo. Z ndtim konjem, ki ga je sam vzel > seboj, je prišel zopet nazaj, ne da bi se mu kaj zgodilo. Od starih naj omenimo 49-letnega donskega kozaka, ki se je javil skupno s svojim 19-letnlm sinom. M. je bil že v svetovni vojni In se je v državljanski vojni že boril zoper boljševizem. Od takrat sta mu pohabljeni obe nogi, ki sta mu zmrznili, kljub temu je danes zopet zraven in jezdi proti sovražniku vzlic svojim poškodbam na nogL
Seznam takih mož in njihovih dejanj bi lahko poljubno nadaljevali. Nekateri primeri pa že popolnoma zadostujejo, da označimo kozaka kot izvrstnega borca, ki se je odločil kot eden izmed prvih po sovjetih tlačenih narodov Vzhoda, da se reši izpod jarma krvavega vladanja Stalina in prime za orožje, da se bori na strahl Nemčije zoper skupnega sovražnika »boljševizem« in za boljše življenje.
Kriegsberichter R. Kratsch.
Te dni Je obidialo kmečko odpoeliastvo
Lettgallena po naredbl RelchsmlnUtra za za medena vzhodna ozemlja Reich, da tu spoznajo poljedelske naprave In dela kmečkeg^ ljudstva ter njegovo vojno zaposlitev v proizvajalni bitki.
Dr. F. J. LnkM
AoMdmeMcnt AmfbmwWm*
ФаШЉ mdhćdiSjeh and pzaktiSfh
160. STUNDE Lesong der Aufgabe 1. Vsak človek. 2. Neko blago. 8. Nekateri ljudje. 4. Imate malo časa? 5. Ob določenih časih. 6. Drugi časi — druge navade. 7. Vse mesto. 8. Vsa vas. 9 Nihče ni prišel. 10. Gremo skupaj v gledališče.
Aufgabe: Cbereetzen Sle Ins Slowenlechel
1.	Dieser Keller ist nicht so hell wie jener.
2.	Dieser Wald ist sehr groB, er ist der ■grSBte dee Reiches.
3.	Berlin ist die gr6Bte Stadt Deutsch-lands.
t Der GroBglockner iet der hBchste Berg des Deutschen Reiches.
Karaten hat die wSrmsten Alpeneeen Europaa.
Das Gold 1st teurer ale dae Silber.
2" Die Straflen sind eehr eauber.
Wenn das Wetter schCner wfire, wilrde kh qiazierea gehem
9. Glabst du, daB er heute kommt?
10. Tun Sie mir bitte einen Gefalien!
Wichtige WSrter in gebr&achlichen Satzverbindnngen
1.	Da niemand da war, muBte ich die Kisten selbst heraoftragen.
2.	Ich will wigsen, was los iat! Herans mit der Sprache!
3.	Ich bin Uberzeugt, daB wir schlieBlich doch die Wahrheit herausbekommen werden.
4.	Es war nicht leicht, aus dieser Arbeit alle Fehler herauszubrlngen.
5.	Sein Benehmen war wirklich herans-fordemd.
e. Die Herausgabe dieses Buchee stieB infolge Papierknappheit auf gewisse Schwierigkeiteo.
T. Sofort, nachdem das Hauf гл brennen begonnen hatte, war die Feuervehr herbeigeeilt, um Hilfe zu leieten.
8. Zuetfffid dM Knnlceo bftt eich xer>
schlechtert, Sie milssen sofort einen Arzt herbeirufen.
9.	Eigener Herd ist Goldes wert.
10. Eine ganze Herde Schafe wurde auf dem Plata getetet.
Was wir immer wieder hSren.
1.	Wie spat ist ee? — Koliko je ura?
2.	Ich bin nicht sicher, ob... — Nisem si V svesti..., ne vem za gotovo...
3.	Ich glaube, daB... — Mislim, da.,,
4.	Meine Uhr iet stehen geblieben. •— Moja ura je (ravno) obstala
8. Um wieviel geht Ihre Uhr vor? — Za koliko prehiteva vaša ura?
6.	Ich muB um 3 Uhr zuriick sein — Ob treh se moram vrniti.
7.	Die Vorstellung dauert bis.., — Predstava traja do...
8.	Der Zug geht um... Vlak se odpelje ob
9.	Wissen Sie? Ich welB es nicht — Veste vi? Jaz tega ne vem.
10.	Es ist noch — čas je i«.
11.	Es ist keine Zeit mdir. — M вами
12.	Ich hatte nicht gedacht — Ni W
13.	Wir werden Gelegenheit haben — Lneli bomo priliko.
14.	Dae wird sich Sndem. — To se bo spremenilo.
15.	Es ist wahrscheinlich, daB... — Verjetno je, da..,
WSrter
, herauftragen — (sem) gori neeti heraus — ven
herausbekommen (etwas) — izvleči herausbringen, ich brachte heraus, ich habe
herausgebracht — izvleči, spraviti herausfordemd — izzivajoč Herausgabe (w) — izdaja herbeieilen — prihiteti herbeirufen — poklicati Herd (m) — ognjišče, dom Herde (w) — čreda
Papierknappheit (w)] — pomanjkanj# papirja
Bedewendungen.
auf Sohwlerlgkeiten stoBea — ш teškoč# naleteti
heraus mit der Sprache — govori, red, вм dan's besedo

stran 8. Stev. *4.	K ^ R Л W A N KEN BOTE	SrHa, 24. msrrn
Allgremelne Ortekrankenkaeee fUr den Relchegrau K&rnten In Klapenfurt und SoeleJverslcheningekaMe fUr die beaetzten GeWete Kfirntens und
Kralns In Kralnburg
WMHiNiiitiiuiinmnimiWMiiiinit
A — В 1151, 4060
Klagenfurt, den 13. Marz 1943.
An alle V e г 8 i C h e r t e n !
Der Eintritt von Arbeitsunf&higkeit ist der Krankenkasse jeweils sofort, spatestens biimen drei Tagen, zu melden. Nach dem ErlaU des Reichsarbeitsministers vom 16. Februar 1943 entfailt bei ver-epateter Krankmeldunif das Krankengeld bia zum Tage der Meldung bei der Kasse. Ftir das rechtzeitige Einlangen der Arbeitsunfahig-keitsmeldung bei der Kašse bzw. einer Venvaltungsstelle derselben ist immer und ausAchliefilich der Versicherte selbst, aber niemals ein Arzt oder eine sonstige dritte Stelle verantwortlich.
Der Leiter: gez.: Anton T r o p p e r, Venvaltungsdirektor.
Suche zu kaufen; Rolleiflex- oder Splegel-reflexkamera 9X12, 6X9 Oder 6X6. Zuschrlften an
F. Aparnik, Stein 33, Oberkrain.
mmw
(liiihn Hnhl	dvocevni Mlad obrtniklRdcča denarnic*
olUZO" uODi idaljnoglcd - nov.'icIi v svrho poz-1z manjšo vsoto
ali star. Ponudbcjncjše žcnitvc denarja najden* Z* naso obratno poJ „DaljnogleJ spoznati gospo-v „Bcrutsschule" kuhinjo bi rabili ±>'Л-Ј" na K. uično IS do -'t Krainburg. Dobi
/ 'fafnermeixte/
Josef
NitiastiH
Erzeugi
lede Aw Ofen unci Sfjarhcrc/e
Hannsburg Oberkrain
99
^uno"
jVlenjam
starejso, samo- g Krainburg. stojno kuharico.
Predstaviti se je od 8. do 12. ure dopoldne v pisarni tvrdke ..Merkur"-Maiditsch. Krain-burg, Valvasor platz 4.	1
jlct. Prednost tr-|se pri Franr govke, obrtnice, Kuplcnilt, Sdiul-ev. tudi drugajdicncr, Berufs-dcklcta. Cenjene schule. 244-22
Dobro ohranjen idopise s sliko otročki Športni pod značko ,Sa voziček dam za mostojnost', kakršno koli ■J42-21 na K.. K
protivrednost. jKrainburg. Ponudbe na K
v ponedeljek, 8, marci sem v Al?lingu iz restavracije po peronu v čakalnl-
Sprejmem služkinjo za pomoč
v kuhinji. Prod• Zamenjam dobro
Bote Krainburg lUradnik poroči co, zgubila zlato pod št. 240-1."). ,takoj simpatično, zapestno uro.
dostojno dekle v Sem sirota
nose imajo one, ki so deloma vešče kuhanja. Naslov pod šifro
ohranjen plašč iz balonske svile za plašče od kolesa
m
starosti 23 do M.) zato naprošam let iz podežclji poštenega najdi-Kreisa Stein. Le telja, da jo odda ponudbe јт Afilingu v pro-pisarni,
p. , -	poslati po mož-imetni
,Dobra moč pn Naslov K. BoK. no,s sliko, ka 'proti primerni K. B. krambur*. Kramburg pod t. „ diskretno nagradi. Ura mi
_^.21,Mo -'ol-lo pod „Lepa je drag spomin
tavbeno podjetje Zamenjam prav! pomlad š^v. Ina birmo.
' Klagenturtuidobsr .	K.. B.j______
V četrtek 18.
9еп. mM AescArđnfktfer	ITcumarft#!
Scbđf-, Ziegen- und Kelbsleder, schwerz und /arbfg tur Schuhe, Bikleidung und laschner
SENF
Fabrik C.Wangar KIneniurl
ESSIG
fibrik C.W«nger Kliomturl
Wir Ubernehmen in
Reparalar wollene ^trldisadien!
u. zw. Oberkleldung wle: Jacken, Pullover, Rbcke u. a.
Maria Ogrisek
Strickwaren - Oalunterie
KJRAINBURO BerffatraBe Nr. 2
Sprejemamo:
Volnene pletenine v popravilo!
In sicer jopice, puloverje, krila in sllCno.
Maria Ogrisek
trgovina galanterije
KRAINBURG BergetraBe Nr. 2
(Roženveoskl klanec)

W«r tportom mi*	\\ / y
d«n iHm tug*t«ilt*n (««rn	\\
l»r, Itgt ob und tu «>mo« k*
УатМ
•inmel knopper «w«rd, tinin kttintn Verroti
-i——.............
Lesel den Uarawanken-Bole"!
NIVEA KDRPER PFLEGE
V Klagcnturiw,'----------,	. ,
išče Šoferja /a športni ^ voziček Kramburj;. tovorni Icsn
'baumeiswr MjxisAtk. Trbo,c	bur^i preko Go-
marca sem na iz K rain-
: poti
Schmidt, Klascn-1'ost Flocinjs	^arim IS rcnje Save do
" ' 'do ^ let, Icpt* Wart zgubil list-.Cc nico s Kcnnkar-
furt, Getreide-gassc 4. l.lti? 1
Sprejmem ko-
i j,	jzimanjosti —
cCnifVc Injcnc dopise s 10, Kleiderkarto, slikj'Tabakkarto -
vaSkcga ponioć.'i-'O-Ictni fajt želi	jdrugimi listina-
&}mo(n.g. !n|v ,vrho	Z
t !zdravega. Po-,van)a m pozne še." . !	° i
nudbe Franz Os- icnitve. Slika j-i A^amburg.
Službe Išče denje". 1<J2-2I
pisovati s primerno gospo-
Sollen jie KraKen nickt Dein Saetgut fressen, so vergalle es mit
orhit
IV
»r 1*	"obrtnik, srednjih dično, ki bi У. petek, dne
Trgovsk. pomoč-ieli spoznati'ra^umcla in mu,mar« ), b.la nik išče mesta	primerno ostala zvesta pri.|ZS"bl|ena v pr-
dekle treovsko'jitelj'c*- Le res-ГFT .'"F*",'/™
s ;||.;vt:ku ,z St. Ve,t
Ge n a u lo ei nfacli in derAnwendung wie Ceresan-Trockenbeiie. Keine Keimschadigung CRHMTLICH BCh
Franz Nnpolnik
Eiiia- omd FarkinhaadlnAg Ktlk* nad ZimtBtnitiirUgi
KUgtBlnrt, Krcftldtr Str«e« 9 Ш 3009
trgovini z
blagon^	staro'ne ponudbe b ji.-, ,	„j
Gorenjskem, j j ^5 let.,ko pod „Biser	^ '
...	^ «0 našlo 'samL-, 1186-21 ^Scnfurt, r,ava
iuuuuuc 11«1U	Klaarn-•"")«"» aktovka,
viti, če mogoče na K. B. Klagen
s sliko pod šifrO|furt. ________ dve manjši ta-
pomladanski ški. Najditelja se na K.	nesre-inaproša, da ak-
Kramburg. Za- mladenič iššejtovko proti na-
f ibrik C.Wenger Klagenfurl
Vin%enz favnik
N4IV II I4KTIJ R-tiALAlVTERlE-UiMU SCUVHWAREN
(Radmannsdorf
und Veldea
NURSCHUHWAREN
Kohl# tchof# Wr uns KrofI
2ur HersiQHimg kosmetikchtf Ef» levgniist werden Kroftwertt In #rheWI*em Moft« beontpruđit. — Alto — dos Gebofen« Kout* h6fterl*d» verwen*
den I - He№ mit. Kohl#mklov Zum |o 8 #m|
»ofen# Kout*
Konzoie za trans-misije, rabljene, prodamo večjo količino. Eisen-
groRhandlung šMerkur" Kralnburg. 5l)05-ti
Kupim
Kupim dobro ohranjeno motorno kolo in navadno moško лН damsko kolo. Ponudbe pod ,Ugo-den kup štev. 228-7" na K. B. Krainburg.
nivea-creme nivea-zahn-
pasta. nivea kinderpuder
HAMBUIO- WIIN-POSCN
ZAHVALA
Za obilne dokaze odkritega sočutja, ki smo ga bili deležni ob smrti nafie nepozabne umrle hčere, sestrice Itd.
Josefine Konjar
Izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnej-So zahvalo. Pogebno se zahvaljujemo darovalcem vencev In cvetja, gosp. župniku za zadnji blagoslov in vsem onim, ki so паДо blagopokojnico spremili na zadnji poti.
F1 i> d n i g, 18. marca 1D43.
Xalujote rodbina Konjarjeva
Jiekanntinachung betreffend Aiisgabe von Ziickerwarcn
Das Landenerniihrunmamt Iiat am 16. МНгг 1943 in (1рг '.o	Xeitung" die Aussralie von Kuckorwaren ftir die
18. Knrtenperiofie. das ist vera 3. April Ijis 2. Mai amrpklln-iliKt. Naciidem in den Kreisen Olierlcraius die vorKcselii'iien Al)-sohnitte der Niitirmitteiknrtpn borcits fUr Zwecke der Ruiz- iili't Zwii^MMvurteiimiK verwendet wurdcn, orilne icli folxencle Ui'whmij nn; Die in der 2. ITiiifte <ics Monats April an Kinder mid .hiKenii-liche von 0 bis 18 .laliren zvir Ausxabe Kelanxenden Ziickerwarcn vveroen fiir niie Inliaber der rosa Niilirmittellsarten Klstk. iimi .hiKendiicIie bis 18 Jahre auf den Abschnltt N .33 der 47. Karten-tierlodu vorbestellt. Kinder nnrl .lugendliclie der Seibslversorirer init BrotKetreide ItSnnen die Vorbestellune ebenfalls ahgeben. Da jedoch fUr Juirondliche dieser VersorKtinKseruppe keine eitcene .Viibrmittcikarte besteht, sind von den Gemeinden (KartefisteTlen) die Ahschnitte N 33/34 mit dem (Semeindcsieirel und der Kopf der lietreffenden NHhrmitteikarte rpit dem Geburtsdatum des An-spruchsbcrechtieten zu versehen. Rs dUrten also nur blaue Ab-schnitte N 33 und 34 (zueammenblinKend) als VorbestellunK апке-nommen werden, soweit diese Abschnitte das Dienstsiegel der Geraeinde trajen.
Die Stammabschnitte (also der E^pf) der NUhrmittelkarten filr Kinder und .lusrendliche bis . 18 Janre sind von dch Verbrau-ciicm bis Bnde der 48 Periode eut aufzut)ewahren. Die Verteiler liaben nach erfoleter Abtrennunu der Abschnitte N S3 rosa lie-ziehunesweise N 33/34. blau, auf den Kartenkopf iliren Firmen-stempel nnd den Vermerk zu trebon. Die Ausuabo der Zucker-waren selbst orfolet in der 2. TIKIfte der 48. Kart.enperiode pegen Abtrabe eines Abschnittes. der zugleich mit der abzueebenden Zucknrwarenmenjte noch bekannlireeeben wird.
Bei der Ausgabe der Ziickerwaren muB die Vorhestellurisr durch Vorweisen der mit dem Dienststempel versehenen NUiirmittelkarte Nr. 47 nschttewiesen werden.
Die NUhrmittelkarten blnn dor ansoruchsberechtieten Kinder und Jutrendlichen bis 18 .Tahre inllssen also von den Gemeinden (Kartenstellen) gUltlg gestempelt werden.
Der Landrat — EmihrnnKiamt Kraiaburg.
vrne
na naslov Franz
sel, Tazen ^ P.lelena. ' Cenjcne^ladenič, 2()17^,'KrIinburR,^'Gal-
24'^ ; trgovski pomoč-jlenfclser Str. G, 24.3-1,Kramburg, pod idi do !proti primerni -!..Enkrat na ... ......... , scbi Lrađi. ......
St. Vcit-Sawe.
na
Dopise pod itev. 221-2 na Kar. B. Krainburg.
Prodam
Kupim elektromotor do o Ks. Dopise z opisom motorja na Jo-hann Hudobiv-nik, Kokriz iM, Post Krainburg.
241-7
deva nujna; primerne tolažbe^gridi vrne na Mladenič star v osebi nežne go-jK. B. Krain-lec, icli znanja z	iemke burg. 2.47--ja
dekletom od	C,l, ,el
do 20 let staro-l^kupno občudo-sti. Slika, ki ,e v*")«
diskretno vrne.
Razno
zaželena. Naslov na K. B. K rain burg, pod .Srečno srce '207-i2r. Javijo naj se pred vsem inteligentna dekleta.
tudi ženitev ni 1. Motorno kolo izključena. Slikal„Pudi" 20() cm* diskretno zaže-j zamenjam za lična. Cenjene jelektromotor б dopise pod znač-ido O Ps. ko „Tulipan",'g Otroško poste-239-21 na K. B.j]j,cQ belo, zame-Krainburg.	Injam za d.ibro
Vdova lepe zu-|Oh""j^n kovčeg nanjosti in čiste .	"
preteklosti želi""8a kup,m. znanja z inteli-
Fant, star 26 let,
tehnik. Čedne zunanjost! z dobro in stalno službo,,
želi spoznati [r- gcntn.m gospo-• ■■ ■ dom starim oo
govsko ali obrtno izobraženo, simpatično gospodično od IS do 22 let, mirne
preteklosti v ivrho ženitve. Le resne ponudbe z navedbo poklici in sliko, katera
Išče se za nakup:
nekaj vagonov smrekovega. ,el	vrn^
>T	pod „Resen na-
-ja teka, 19. 24 'п^ ,,,4.,.
do 60 let. Poznejša ženitev ni izključena. Cenjene dopise pod „Srečna ljubav", •247-21 na K.. B. Krainburg.
l7aubljpno
3.	Kupim norfc (Ifilcrlummcr;
it. 3 ali večji.
4.	Kupim elektromotor 6 do 8 Ps, lahko že milo rabljen.
5.	Dobro ohranjeno harmoniko kupim. Ponudbe in naslov pri K. Hote Krainburg, pod
V minulem ted-l„URodna prili-nu se je zatekel ka JW-23".
2Hmm, S do	к: B. Krain-:foxtcrier, bel sjy..
cm, parare no »li , Лгп™: t:. • • 'Dne 18.	marca
, .f . burg. crnimi lisami m , , ,	• •
konično, IZ iagei ®---........ dopoldne	mi je
ali trgovine .^l^dova vesele na-;,^^^
-- - »	'I
vseh kakovostnih rave, lepe zuna-|
razredih. Visoka,njosti žeti v svr-
stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Но1л groRliandel, Kla genfurt, Volker-markter Stralie, Bahniibersetzung.
Kupim enoletno žrebico, če mogoče fuksa. Javiti Domschale, Schiller Strafie 17, Oberkrain.
245-7
ho poznejše ženitve dopisovati z inteligentnim gospodom od HC do 4o let. Tudi vdovci niso izključeni (samo brez otrok). Le resne ponudbe z navedbo poklica in priloženo sliko, ki se diskretno vrne, pod Lepa bodočnost', 246-21 na K. B. Krainburg.
moško kolo Mie-le štev. 52У742
ime „Haindal".
odda proti VIM-,	neob-
I , Л '7 ■ lem pn držalu. Laak a.d. Zaier. i .	,
pred na-
-L-._l^|kupom in dam
V nedeljo, 7. in.,lonemu, ki mi sem zgubil naliv-|kolo vrne alt no pero, zeicnojpove, kje se na-— od GradUke naja, lepo na-Laze do Littai, crado. Andreas
Pošten najditelj naj ga odda v gostilni Sribar, Littai, proti nagradi. 215-5isi
Hribar, Wart '547 bei Krainburg oder K. B. Krainburg.
254-5M .
Seit ober 40 Jahren do» Wohr-zeidien fur unsere wlstensdiaft* lidi erprobten und in all*r Welt praktisdi bewfihrten PrSparate
ChinMoiffabrik
AktlsiifltMliscIiart HiMkNri
FERNUNTERRICHT
Privat« Vorbaraltungskurt* lOr di*
NichtschUlerreifeprUfung
DR. W. HOFINCER, WIEN VII/62. MARIAHILFER STRASSE 8 / RUF B 30458
Vorbereitunj zur Reiteprtlfune. (Auch in Kureen.) 1. An Ober«ohule und Uymnaiium, 2. Zar MltteUehtilBbiehluBpiilfanr d«r 6 klMiigan MitUIschuIe Idr :ehob«n*m BtamUndianat.