Predsednik Tito v Sloveniji — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito je v sredo, 14. decembra, v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča in sekretarja izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca pripotoval v Slovenijo. Na kranjski železniški postaji so dragega gosta pozdravili voditelji naše republike in predstavniki kranjske občine in družbenopolitičnih organizacij. Najdražjega gosta, ki bo dlje ostal na Brdu, sta pozdravila tudi pionirja osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Leto XXX. Številka 96 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 16. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, tki januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja .1964 kot> poltednik ob sredah in sobotah, od jurija ' 1974 pa ob torkih in petkih; ZA GORENJSKO Bojanov in jugoslovanski največji uspeh $$$$ ste Za alpskimi smučarji v slalomu in veleslalomu je prvi del tekmovanj za točke v dvanajstem svetovnem pokalu. Medtem ko bodo smu-kači nadaljevali v Val Gar-deni in Cortini d'Ampezzo, pa bodo ostali s slalomom nadaljevali 5. januarja v Oberstaufnu (ZRN). Našim alpskim disciplinam pa so prvi trije nastopi, dva veleslaloma in slalom, v Val dTseru in Madoni di Campigliu prinesli doslej največji uspeh v zgodovini jugoslovanskega alpskega smučanja. To še posebno v torkovem slalomu v Madoni di Campigliu. Tu v Dolomitih je mladi Tržičan Bojan Križaj s tretjim mestom dosegel eno najvidnejših uvrstitev v svetovnem pokalu. Bil je izvrsten tretji, takoj za Švedom Stenmar-kom in Avstrijcem Heideg-gerjem. In če k temu dodamo še osmo mesto v Val d'Iseru in deveto mesto v Madoni v dveh veleslalomih, je Križaj več kot odlično začel to smučarsko sezono 1977/78. V vseh treh nastopih je zbral v SP 20 točk, pet več kot vso lansko sezono. Več na športni strani. -dh Linhartova proslava Drevi ob 19. uri v dvorani kina Radovljica svetovna javnost seznanila Radovljica - V počastitev 221. obletnice rojstva prvega slovenskega dramatika in prosvetitelja ter radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta bo drevi ob 19. uri v dvorani kina Radovljica proslava. Po slavnostnem govoru predsednika zbora izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Radovljica prof. Nikolaja Rupla bodo svečano podelili najvišja priznanja kulturne skupnosti Radovljica — Linhartove plakete. Za leto 1977 bodo ta visoka priznanja prejeli: Godba na pihala Gorje za 70-letno uspešno delovanje na področju širjenja in uveljavljanja glasbene amaterske kulture, Janez Vari iz Gorij za več kot 30-letno požrtvovalno delo na področju amaterske kulture; zlasti na področju glasbene dejavnosti ter za organiza-torske zasluge pri vodenju godbe na pihala, dr. Janko Golias, rojak z Bleda, za življenjsko delo, in sicer za angleški prevod prvega slovenskega teksta Linhartove Zupanove Micke. S tem je pripomogel, da se je tudi Linhartom in njegovimi dramskimi deli. V nadaljevanju proslave bo gledališče Linhartov oder pri KUD Radovljica uprizorilo premiero Linhartove igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Alenke Bole-Vrabče-ve. Predstava bo hkrati namenjena tudi delovnim kolektivom iz radovljiškega območja v okviru kulturne akcije. JR Danes otvoritev sejma Kranj — Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš bo danes, 16. decembra, ob 10. uri v Savskem logu v Kranju odprl osemnajsti mednarodni novoletni sejem. Bogato in zanimivo izbiro blaga in izdelkov bo tokrat predstavljalo blizu 70 razstavljalcev. Prireditelji so letošnji sejem popestrili tudi s prodajo smuči in smučarske opreme, ter z razstavo proizvodnje in razvoja smuči ter reprezentančnih dresov. Med zanimivostmi, ki bodo prav tako prispevale k prijetnemu novoletnemu razpoloženju, velja omeniti popoldanske obiske in prireditve dedka Mraza, predvajanje risank in smučarskih filmov, prodajo novoletnih jelk, obiske nekaterih naših reprezentantov (Križaja, Norčiča in drugih), ki bodo ljubiteljem dajali avtograme, izredno ugoden nakup raznovrstnih sirov in mesnih izdelkov itd. A. 2. Slovesna podelitev odličij KRANJ — Pokrajinski odbor in pokrajinski štab za teritorialno obrambo Gorenjske bosta v počastitev dneva JLA pripravila v kranjskem domu JLA svečanost pod nazivom »S Titom v boju — s Titom v svobodi«. Na prireditvi, ki bo v soboto, 17. decembra, v domu JLA v Kranju, pa bodo podelili tudi priznanja za eno od vojaških vaj, ki je bila v letošnjem letu na Gorenjskem. Slavnostni govornik bo sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar, v kulturnem programu pa bodo sodelovali akademski pevski zbor iz Kranja, člani kulturno umetniškega društva iz Škofje Loke ter godba na pihala iz Kranja. -jg DOGOVORIMO SE 5. stran: SEJE ENOT IN SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Naslednji teden bodo najprej v sredo, 21. decembra, seje enot skupnosti po vseh občinah, nato pa v sredo, 27. decembra, še skupščina skupnosti za zaposlovanje Kranj z enakim dnevnim redom. Na 5. strani objavljamo povzetke gradiva, pripravljenega za vse omenjene seje, med drugim kratkoročno analizo zaposlovanja za tričetrtletje, opravljeni program dela skupnosti za zaposlovanje, analizo o gorenjskih gimnazijcih in drugo. piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadilly - piccadil ■y — piccadilh — Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke "UM piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadil/\ - piccadilh - piccadilh - Praznik vseh nas Radovljica — »Novi republiški in zvezni zakon o ljudski obrambi sta prinesla mnoge odlične rešitve s področja obrambnih priprav,« mi je dejal pred praznikom dneva JLA komandant štaba za teritorialno obrambo v občini Radovljica Slavko Staroverski, komandant ene od najboljših teritorialnih enot v Sloveniji. »Zakon ni pomemben le za našo občino, ampak za vso Jugoslavijo. V prihodnje bomo lahko mnogo laže uresničevali dokaj zahtevne naloge. In to še predvsem na področju izobraževanja članov enot in štabov ter poveljstev enot teritorialne obrambe. Pa tudi mnoga vprašanja na področju naših obrambnih priprav bo mogoče reševati mnogo hitreje.« Potem je Slavko Staroverski poudaril, da mora na vsak način pohvaliti odlično sodelovanje med štabom za teritorialno obrambo ter ostalimi dejavniki splošnega ljudskega odpora, sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in JLA. »Na izredno veliko in vsestransko razumevanje smo naleteli povsod,« pravi Slavko Staroverski. »Delovni ljudje in vsi prebivalci so nam vedno pripravljeni pomagati. Za naše delo imajo neverjetno veliko razumevanja. Požrtvovalno zasledujejo vsa dogajanja pri nas. Za vse to jim je treba dati iskreno zahvalo. Kajti tako smo lahko pri svojem delu lahko še veliko bolj uspešni.« • Delo občinskega štaba enot teritorialne obrambe je kajpada izredno zahtevno. Od človeka zahteva veliko odgovornosti. »Na koncu koncev pa je prav spričo tega izredno zanimivo,« pravi Slavko Staroverski. »Predvsem zaradi dela z obvezniki in starešinami enot teritorialne obrambe. Moram povedati, da z velikim veseljem opravljamo vse naloge, ki so nam postavljene. Zato želimo, da na področju obrambne usposobljenosti dosegamo čimboljše rezultate. To pa je mogoče dosegati le v tesnem sodelovanju z našimi starešinami in vojaškimi obvezniki. In to sodelovanje je zares na zavidanja vredni višini. Ugotavljamo, da je skrb za obrambo že zares stvar vseh nas, stvar vsake- Zdravje v mreži ga člana delovnega kolektiva, krajevne skupnosti in ne navsezadnje tudi občine kot celote. Na osnovi takega dela, na osnovi skupnega dela, v radovljiški občini »teritorialci« že vrsto let dosegajo odlične rezultate. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje z JLA, s fanti v sivih uniformah in njihovimi starešinami. »Odlično sodelujemo z vojašnicama v Radovljici in na Bohinjski Beli,« pripoveduje Slavko Staroverski. »V imenu vseh mojih fantov bi se rad zahvalil za to sodelovanje. Pomembno pa je tudi sodelovanje z organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin in mladino. Mladi so se odlično vključili v prostovoljne enote teritorialne obrambe. Fantje in dekleta. Z njimi izvajamo, seveda to skrbno pripravimo, redne rutinske vaje. Le-te vedno odlično uspejo.« Tudi letos je bilo tako. Enote teritorialne obrambe iz radovljiške občine so se vedno odlično odrezale. Pa naj bo to na strelskih, taktičnih, mo- Nadaljevanje na 3. strani Vsi za samoprispevek Žiri — V Zireh se bodo prebivalci te krajevne skupnosti v nedeljo, 18. decembra, na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Z zbranim denarjem naj bi uredili šolske prostore, prostore doma TVD Partizan preuredili v družbene prostore, uredili pa tudi dohod do pokopališča in uredili parkirišče ob njem. Prebivalci, ki so na podlagi samoprispevkov, ki so jih imeli doslej, že rešili marsikateri krajevni problem, so tudi tokrat prepričani, da bo akcija uspela. -jg predlogov 24. stran XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: Nagrade AVNOJ V dvorani ZIS so v torek podelili nagrade AVNOJ za leto 1977 enajstim posameznikom in 5 predstavnikom delovnih organizacij s področja gospodarstva, znanosti in kulture. Nagrade je izročil predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov ob navzočnosti uglednih jugoslovanskih političnih, kulturnih in znanstvenih osebnosti. Izrazil je posebno zadovoljstvo, ker izroča nagrado AVNOJ v letu Titovih jubilejev in dejal, da je prispevek nagrajencev k splošnemu napredku velik in spodbuden. Med posamezniki je nagrado dobil tudi Slovenec Gab rije l Stupica. Usklajena stališča V odboru zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno-monetarni sistem so uskladili večino stališč glede vprašanj, ki se nanašajo na urejanje denarnih in kreditnih razmerij v naslednjem letu. Delegati so podprli stališča skupščine SR Slovenije, da denarna masa v prihodnjem letu ne sme rasti hitreje od družbenega proizvoda. Slovenska delegacija pa še ni dobila odgovora ZIS na pripombe glede stališč o ciljih in nalogah skupne emisijske in devizne politike ter o osnovah kreditne politike. Odmera davka po novem Neobdavčen del skupnega dohodka je letos v Sloveniji 110.000 dinarjev. Hkrati so nekoliko večje tudi olajšave za občane, ki bodo zaslužili več in morali plačati davek. Olajšava za vsakega družinskega člana bo znašala 33 tisoč dinarjev. Če kdo vzdržuje otroka, ki je moten v telesnem ali duševnem razvoju, se ta znesek poveča na 49,5 tisoč dinarjev. Denar za borčevsko-invalidsko zaščito Za leto 1978 je predvidenih 11,9 milijarde ali 15,5 odstotka več denarja za borčevsko-invalidsko zaščito kot letos. Ta sredstva naj bi zadoščala za povečanje življenjskih stroškov v letu 1978. Tri milijone potnikov Te dni je JAT prepeljal trimi-lijontega potnika in s tem izpol nil letošnji plan. Doslej so prepeljala Jatova letala 24£ milijona potnikov ali nekaj več kot ima Jugoslavija prebivalcev. Tito sprejel Cetinića Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel vršilca dolžnosti predsednika zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Marina Cetinića. Marin Cetinič bo na čelu delegacije SZDL Ju- foslavije odpotoval v Romunijo, amor ga je povabila fronta socialistične enotnosti Romunije. Kakšne dnevnice Republiški izvršni svet je sklenil, da ne gre z zakonom urejati višine in meril o določanju višine osebnih prejemkov, ki gredo na račun materialnih stroškov in so zapisani v letošnji sindikalni listi. Izvršni svet predlaga naj bi višino dnevnic doma in v tujini, terenskega dodatka in nadomestil še naprej urejali po samoupravni poti. Zadnjo besedo bodo imeli sindikati, ki bodo pretresali sindikalno listo za prihodnje leto. Regres za dopust Regres za dopust ni v vseh republikah enak. Letos so ga v Sloveniji izplačevali od 1100 do 1400 dinarjev, na Hrvatskem je znašal 2258 din, v BiH,1911 din, v Črni gori 1800 din, Makedoniji od 862 do 1724 din, v Srbiji 1962 din in na Kosovem 1939 din. JESENICE Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice se že dalj časa pripravljajo na ustanovitev koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva, ki so po kongresnih dokumentih kolektivni člani ZSMS. Sklicali so že iniciativni odbor za ustanovitev koordinacijskega odbora s predstavniki vseh družbenih organizacij in društev v občini. Dogovorili so se o ustanovitvi koordinacijskega odbora, o programu skupnih sestankov z družbenimi organizacijami in društvi v krajevnih skupnostih ter o zasnovi uveljavljanja kolektivnega članstva. _ J.R. KRANJ V sredo, 14. decembra, dopoldne se je na osmi redni seji sestal Medobčinski odbor gospodarske zbornice za Gorenjsko. Razpravljali so o srednjeročnih razvojnih programih tistih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela, ki jih Še niso sprejele, in o ponovitvi akcije za sprejemanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v Sloveniji za obdobje od 1976. do 1980. leta. Ustanovili so tudi strokovno ekipo za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin. Sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Jože Kavčič je v sredo, 14. decembra, popoldne sklical 36. sejo komiteja. Obravnavali so priprave in gradivo za volilno konferenco. Prva seja občinske konference zveze komunistov Kranj, na kateri bodo med drugim izvolili organe občinske konference in člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16. uri. A. 2. V torek, 20. decembra, ob 12. uri bo seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati bodo obravnavali poročilo o poslovanju stanovanjske skupnosti, uresničevanje družbenega načrta občine Kranj do leta 1980 na področju stanovanjske gradnje, predlog odloka za izločanje in združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo, s katerim se zadolžuje TOZD in druge samoupravne organizacije, ki niso podpisale sporazuma, o ustanovitvi skupne strokovne službe in še nekaterih drugih aktualnih vprašanjih v stanovanjskem gospodarstvu. V sredo, 21. decembra, ob 13. uri bo seja obeh zborov izobraževalne skupnosti. Delegati bodo obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi strokovne službe SIS, poročilo o učnovzgojnih uspehih v preteklem šolskem letu, resoluciji o uresničevanju družbenega plana kranjske občine in predlog za valorizacijo osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu v kranjski občiiji. L- B. RADOVLJICA Po programu krajevne konference SZDL Radovljica je izvršni odbor v sodelovanju s potrošniškim svetom pri krajevni skupnosti Radovljica pripravil javno tribuno o problematiki preskrbe in storitvenih dejavnosti za občane radovljiške krajevne skupnosti. Tribuna bo v ponedeljek, 19. decembra, v kino dvorani v Radovljici. Na vprašanja v razpravi bodo odgovarjali razen občanov potrošnikov tudi predstavniki trgovskih in storitvenih delovnih organizacij, zasebniki in lastniki gostinskih lokalov ter inšpekcijski in upravni organi občinske skupščine. «JR Na prvi redni seji oziroma volilni konferenci se je v sredo, 14. decembra, popoldne sestala občinska konferenca zveze komunistov Radovljica. Na seji so pregledali in potrdili dosedanje delo organov in občinske konference ZK in sprejeli programska izhodišča za bodoče delo. Izvolili so tudi rove organe občinske konference ZK in člane medobčinskega sveta ZK za iiorenjsko. A. Ž. ŠKOFJA LOKA Skorja Loka — V sredo, 14. decembra, so v Poljanah odprli novo proizvodno dvorano za proizvodnjo armiranih poliestrov s površino 1600 kvadratnih metrov. V novem obratu bodo delavci Termike proizvedli trenutno 33.00 kvadratnih metrov poliestrov, kasneje pa kar 45.000 kvadratnih metrov. Poleg tega bodo v njej izdelovali še nekatere druge proizvode. Celotna vrednost investicije znaša 20 milijonov din. -jg Krajevna skupnost Škofja Loka praznuje prihodnji teden krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo imeli v gosteh delegaciji krajevne skupnosti Smederevska Palanka in Kočevje. Gostje se bodo v torek, 20. decembra, udeležili proslave ob loškem krajevnem prazniku v sredo pa si bodo ogledali Dražgoše in se s predstavniki škofjeloške KS pogovorili o delu in programih krajevnih skupnosti. L. B. Krajevni praznik Mojstrane Mojstrana — Danes, 16. decembra, praznujejo krajevni praznik v krajevni skupnosti Dovje-Mojstra-na. Ta datum spominja krajane na mrzle decembrske dni leta 1941, ko so se tudi v tem delu gornje savske doline množično uprli okupatorju in odšli v partizane. Tudi letos so družbenopolitične organizacije in društva pripravila pester spored praznovanja. Najprej se je zvrstilo več športnih tekmovanj. Strelska družina Janez Mrak je organizirala tradicionalno strelsko tekmovanje, osnovna organizacija ZSMS tekmovanja v malem nogometu, šahu in v namiznem tenisu. Osrednja proslava je bila 15. decembra v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Krajevna konferenca SZDL Dovje-Mojstrana pa se je odločila, da letos v okviru krajevnega praznika prvič podeli bronaste značke OF zaslužnim krajanom v družbenopolitičnih organizacijah in v društvih. Priznanje so prejeli Tončka Ancelj, Mirjam Fišar, Vuko Lešnjak, Jože Miklavčič, Srečko Zima in osnovna šola 16. december Mojstrana. Skupščina ZZB NOV Radovljica — Danes, 16. decembra, popoldne bo v Radovljici redna seja skupščine občinske organizacije zveze združenj borcev NOV. V občini je trenutno 3050 članov organizacije ZZB NOV. Delegati se bodo na seji seznanili z gradnjo in adaptacijo stanovanj za borce, s posojili za gradnjo, z rezultati akcije za priznavalnine članov in dosedanjim delom občinske organizacije. Poročilo o delu bo podal predsednik Janez Strgovšek. Na seji bodo izvolili tudi novo občinsko vodstvo in delegate za republiški odbor ZZB NOV Slovenije C.Rozman Razen tega bodo v okviru krajevnega praznika učenci osnovne šole v Mojstrani pripravili priložnostno razstavo z naslovom Življenjska pot maršala Tita. Poleg Titovih slik pa bo na ogled tudi več zanimivih izdelkov učencev. Razstava bo odprta od 19. do 25. decembra. Praznovanje pa bodo sklenili z ugankarskim tekmovanjem Naš kraj v miru in v NOB. Tekmovanje bodo pripravili člani kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič, na njem pa bodo sodelovale ekipe mladih. J. Rabič Javna razprava o novostih v zdravstvu Radovljica — Po sklepu predsedstva občinske konference SZDL Radovljica bodo krajevne konference SZDL v vseh krajevnih skupnostih organizirale od 15 do 20 decembra javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in iz enotnega programa, ki v prihodnjem letu prinaša vrsto novosti, zlasti na področju denarne soudeležbe zavarovancev. Javna razprava za območje krajevne skupnosti Radovljica bo v torek, 20. decembra, ob 18. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Radovljica. Osnutek samoupravnega sporazuma in njegove posebnosti, ki najbolj zanimajo občane bosta razložila predstavnika strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti Svetozar Pezdič in članica izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Anica Ježek. Pričakujejo, da se bodo vabilom odzvali člani uličnih odborov Socialistične zveze. JR V gorenjskih vojašnicah je v teh dneh, pred praznikom dneva JLA, izredno živahno. Kranjsko so, denimo, obiskali tudi gojenci vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane iz Ljubljane ... Številne prireditve ob dnevu JLA Kranj — V teh dneh se bodo po številnih krajih Gorenjske zvrstile slovesne proslave v počastitev dneva JLA. Največja bo prav gotovo v Kranju, kjer bo sklepna prireditev tekmovanja »Odličje ,22. decembra'« ter »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Le-ta bo drevi ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju. Pripravljata jo republiška konferenca ZSMS Slovenije ter poveljstvo ljubljanskega armadnega območja. V Škofji Loki ter tudi po drugih gorenjskih občinah se v teh dneh vojaki množično udeležujejo obiskov po delovnih organizacijah. Tu si ogledajo proizvodnjo, se seznanijo z delom v njih, in marsikateri fant v sivi uniformi se potlej tudi odloči, da se bo v eni od delovnih organizacij zaposlil. V teh dneh pa je tudi po vojašnicah Gorenjske pravi živžav. V njih se zbirajo pionirji, mladi iz delovnih organizacij, mladi kmetje. Skratka, prav vsakdo se udeleži teh prisrčnih snidenj. Na njih se vsakdo lahko seznani z najmodernejšo oborožitvijo, z delom pripadnikov JLA. Iz Podnarta so nam sporočili, da bo proslava v počastitev dneva JLA jutri ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu. Pripravljata jo odbor za splošni' ljudski odpor in družbeno samozaščito ter osnovna organizacija ZRVS Podnart. Na njej bodo sodelovali moški pevski zbor, dramska skupina ter pionirji osnovne šole Ovsiše. Naj spregovorimo še o nekaterih prireditvah, ki bodo v teh dneh po drugih slovenskih krajih. V domu JLA v Ljubljani bo, denimo, v ponedeljek, 19. decembra, slovesna podelitev odlikovanj Briško-beneškemu odredu, Cankarjevemu bataljonu, Kamniškemu bataljonu ter Koroški grupi odredov. Svečanosti se bosta udeležila tudi komandant ljubljanskega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok ter predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf. Poveljnik ljubljanskega armadnega območja general polkovnik Franc Tavčar-Rok pa bo v ponedeljek, 19. novembra, priredil tudi tradicionalno srečanje novinarjev ob dnevu JLA. J. Govekar ter učenci osnovne šole iz Mavčič — Foto: F. Perdan GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka zaposli: — elektrikarja jakotočnih naprav s poznavanjem industrijske elektronike, kot vzdrževalca električnih naprav in instalacij — kurjača s pooblastilom za upravljanje kotlovnih naprav Interesenti naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe do 31.12. 1977 na naslov: GIP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Medobčinski svet SZDL o Glasu Kranj — Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari je za torek, 20. decembra, dopoldne sklical razširjeno sejo predsedstva medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Tokrat bo predsedstvo obravnavalo problematiko časnika Glas, in sicer bodo razpravljali o sistemski rešitvi financiranja časnika, o vsebini in vlogi Glasa, nadalje o vlogi izdajateljskega sveta in o samoupravnih aktih, ki urejajo medsebojne odnose v delovni skupnosti CP Glas. Razen tega bo na dnevnem redu zasedanja predsedstva tudi razprava o dogovoru za enotno oblikovanje delegacij in delegatskih razmerij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. A. 2. Praznik nas vseh Na&tljevđnje s 1. sfrani bilisacijskih ali združenih taktičnih vajah. Pa naj bo to na vajah z enotami JLA in vsem prebivalstvom. »Te vaje so bile izredno zahtevne,« pravi Slavko Staroverski. »Kajti nekatere so bile izvajane v težkih razmerah, kakršne bi bile le v primeru morebitne vojne. Ugotovili smo, da prebivalci povsem dojemajo zasnovo našega splošnega ljudskega odpora, da se zavedajo, da je naša moč v enotnosti prebivalstva, da je enotnost porok za trajno ohranitev naše neodvisnosti in vrednot naše socialistične družbe. Dokaz za to je predvsem nedavna vojaška združena taktična vaja na našem področju. Tu so se naši prebivalci, od pionir- jev, mladincev, gospodinj, do pripadnikov JLA odlično izkazali. V teh dneh bodo najzaslužnejši prejeli tudi posebna priznanja. »V prepričanju, da naši uspehi niso ravno majhni,« je dejal komandant enot teritorialne obrambe radovljiške občine, »pričakujemo tudi letošnji 22. december, dan JLA, ki je postal praznik vseh naših oboroženih sil. Praznik vseh nas. Zato naj ob našem skupnem prazniku zaželim, da tudi v prihodnje naši terito-rialci in naši fantje, ki so v enotah JLA, tudi v prihodnje dosegajo take uspehe. Za to smo na najboljši poti. Poskrbeli smo in še skrbimo za usposabljanje in vedno boljšo tehnično opremljenost naših enot.« J. Govekar Borci deležni večje družbene skrbi Za novega predsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Tržič je bil izvoljen Tone Stritih — Borčevska priznanja najmlajšim Zveze borcev gorenjskih občin. Na skupščini so tržiški borci opozorili na nujnost pospešenega razvijanja tradicij NOB in na potrebnost Tržič — V petek, 9. decembra, je bila v Tržiču redna skupščina občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Tržič, ki so se je razen predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij udeležili tudi zastopniki republiškega borčevskega odbora in organizacij VAŠA PISMA LE 70 ODSTOTKOV NADOMESTILA ZA NEGO? V torek, 6. decembra, je vaš časopis objavil tudi predloge sprememb v zdravstvenem varstvu. Kot mati dveh otrok sem najbolj prizadeta ravno ob predlogu, da naj bi se nadomestilo OD za čas nege bolnega otroka zmanjšalo na 70 odstotkov oziroma naj bi ga začeli izplačevati šele po 3 dneh bolniške. Utemeljitev tega predloga: taka restrikcija bi silila uporabnike i v racionalno uporabo te pravice in iskanje tudi drugih možnih oblik varstva, lahko pa bi imela tudi vpliv na dodatne , oblike organiziranega otroškega varstva. Ob tem predlogu (še bolj pa ob taki utemeljitvi predloga!) se mi vsiljuje mnogo vprašanj, vendar bi želela od sestavljavca predloga odgovore vsaj na naslednje: 1. Kaj o takem predlogu menijo otroški zdravniki? A U ne odloča otroški zdravnik, koliko dni mora biti otrok v domači negi? Kolikor vem, si te pravice drugače ne moremo jemati. Vem tudi, da je otroški zdravnik že do sedaj raje dal manj dni za nego kot preveč, tako da gre otrok v jasli, vrtec ali šolo še preden dokončno ozdravi. Seveda je potem spet hitro bolan, ampak vse kaže, da se tako splača »varčevati«. 2. Predlog je, da bi iskali druge oblike varstva za nego bolnega otroka. Sestavljavec tega predloga najbrž nikoli ni imel otroka v varstvu, če pa ga je imel, je pa bil ta otrok na srečo vedno zdrav. Sicer bi vedel, da bolnega otroka ne moreš dati niti v vrtec niti v jasli, pa tudi varuške in stare mame se jih otepajo. Končno, ali ni ceneje za družbo in bolj humano do bolnih kakor tudi do zdravih otrok, da bolnega otroka neguje mati, kot pa da bi ga dala v ne vem kakšno »obliko« družbenega varstva. Vemo tudi, da družbenega varstva ne moremo urediti niti za zdrave otroke. 3. Ob takih predlogih so lahko resnično veseli tisti starši, ki imajo ob sebi ali vsaj v bližini dobre starše ali kakšne druge sorodnike, ki jim bodo v dneh otrokove bolezni ostali na strani in prevzeli dnevno varstvo bolnega otroka. Mati mu bo ponoči dajala zdravila in čaj, zjutraj pa haj d z njim v avto ali peš do najbližjega sorodnika. Mati bo sicer v skrbeh za otroka in neprespana na delu, ampak saj to je vseeno, glavno da ne narašča število primerov in dni potrebnih za nego otroka. Precej nas je pa takih, ki smo prišli iz oddaljenih krajev in si ustvarili družino, pa ob sebi nimamo staršev ne sorodnikov — imamo pa vseeno otroke, ki kdaj pa kdaj zbolijo. Kam naj z njimi? Rada bi povedala, da nas je večina staršev najbolj srečnih, če so naši otroci zdravi in da verjetno nihče ne hodi iz dolgočasja posedat v čakalnice otroških dispanzerjev. Zato ne razumem, zakaj naenkrat take restrikcije. M. B. Kranj vsestranskega seznanjanja mladih z izročili naše borbe. Zato niso dovolj le proslave in ure zgodovine po šolah, temveč je treba najti tudi druge oblike seznanjanja mladih z značilnostmi boja naših narodov. Družbena skrb za borce se je povečala. To ni le posledica boljšega dela borčevske organizacije, temveč imajo za to veliko zaslug tudi upravni in skrbstveni organi občinske skupščine. V prihodnje se bo treba še bolj prizadevati, da ostareli in osameli borci ne bodo prepuščeni samemu sebi in da bodo deležni še večje zdravstvene nege. Pomagati je treba tudi članom pri uveljavljanju pravic borca in aktivista NOB. Borci so na skupščini sklenili okrepiti družbenopolitično delo, v katerega sodijo še posebej priprave na volitve in na partijska kongresa. Tržiški borci so na skupščini podelili, posebna priznanja za vzorno sodelovanje in ohranjevanje tradicij NOB osnovni šoli heroja Bračiča, osnovni šoli heroja Grajzerja in osnovni šoli Kokrškega odreda Križe. Priznanj za sodelovanje so bili deležni tudi Pihalni orkester Tržič recitatorska skupina Pobratenje in vodja pevskega zbora osnovne šole Kokrškega odreda iz Kri-žev Anka Ahačič. Za novega predsednika tržiške borčevske organizacije je bil izvoljen Tone Stritih, za kandidata za člana republiškega odbora ZB dosedanji predsednik Andrej Pehare, za delegata republiške skupščine ZB pa Tone Stritih in Rudi Hrovatič. J. Košnjek Nove osnovne organizacije Škofja Loka - V soboto 10. decembra so v Gorenjski predilnici ustanovili koordinacijski svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine, ki bo usklajeval njihovo delo. Osnovne organizacije, v vsaki od temeljnih organizacij združenega dela po ena, so bile ustanovljene nekaj dni pred tem. Ustanovili so jih potem, ko se je delovna organizacija na novo organizirala L. B. Svet osnovnih organizacij Škofja Loka — V Železnikih je bil ustanovljen svet osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Selške doline, ki bo povezoval in usklajeval delo osnovnih organizacij v TOZD in KS. Za predsednika sveta so izvolili Lojzeta Nastrana iz Alplesa. L. B. Pregledujejo delo Škofja Loka — V osnovnih organizacijah ZSMS po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter šolah ta mesec potekajo program-sko-volilne konference, na katerih člani sprejemajo programske usmeritve svojih organizacij za prihodnje leto in ocenjujejo dosedanje delo ter volijo nova vodstva. V škofjeloški občini je 19 osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela pa je 64 osnovnih organizacij. Število osnovnih organizacij stalno narašča, ker v delovnih organizacijah nastajajo nove TOZD. Osnovne organizacije ZSMS so tudi v vseh šolah. L. B. Podpora zamejskim rojakom Radovljica — Koordinacijski odbor za sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi- jugoslovanskimi narodi pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je na zadnji seji 8. decembra ocenil svojo dejavnost v letošnjem letu. S Slovenci na Koroškem in na Tržaškem so sodelovale razne kulturne skupine iz Radovljice tako komorni zbor Stane Žagar iz Krope, Glasbena šola Radovljica, ZKO Radovljica, deloma pa tudi športno društvo Bled, medtem ko ni bilo dovolj drugih organiziranih stikov drugih skupin in posameznikov. Hvale je vredna skrb za naše rojake v vrstah koroških partizanov in borcev za severno mejo, ki tudi materialno pomagajo šolam in društvom. Pogrešajo zlasti pobud iz delovnih organizacij in posebno iz turističnih potovalnih posredovalnic. Znova so opozorili na nepravilen odnos naših ljudi, ki odhajajo na Koroško ali v Italijo, kjer živijo zamejski Slovenci. Namesto v slovenske trgovine, menjalnice, gostinske in druge lokale še naprej silijo k tujim, kjer zanemarjajo slovenski jezik. Na seji so obsodili tudi tiste posameznike, ki še kar naprej vztrajajo z javnimi dvojezičnimi ali tujimi napisi v jiaših krajih. Čeprav je koordinacijski odbor o pripombah občanov že opozoril predsedstvo Socialistične zveze in medobčinski svet SZDL za Gorenjsko, še ni dosti posluha za odpravo teh pomanjkljivosti. O teh problemih bi morali spregovoriti na svojih sejah in obsoditi takšna početja. Na *seji so obravnavati tudi kršenje človeških pravic koroških Slovencev, s številnimi političnimi procesi proti pripadnikom naše manjšine, razpravljali pa so tudi o nerazumljivem odnosu koroških deželnih oblasti do postavitve TV pretvornika na Peči. Za nadaljnje sodelovanje s Slovenci v Avstriji in Italiji se bodo še naprej zavzemali in pritegnili k delu vse družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti v občini. JR Prospekt spomenikov NOB? Na četrtkovi seji sveta za ohranjanje tradicij NOB pri občinski konferenci SZDL Kranj, ki je obravnavala osnutek navodil za izvajanje zakona o grobiščih in grobovih borcev, je bilo sproženo tudi vprašanje, zakaj v Kranju nimamo prospektov spomenikov in spominskih obeležij NOB. Tujci, ki prihajajo v Kranj, bi si nemalokrat radi ogledali prizorišča naših partizanskih bojev, vendar, na voljo ni nikakršnih napotkov. V knjigi Pomniki NOB občine Kranj, ki jo je pred časom uredil profesor Črtomir Zoreč, so sicer zbrani vsi spomeniki in spominska obeležja, vendar informacija v tej obliki za tujca ni primerna. Zato so predlagali, naj se v kranjski občini Čim prej izdela prospekt z vsemi pomembnejšimi pomniki. Za Okroglo, ki velja za izjemen, enkraten dogodek v zgodovini naše borbe, pa naj se izdela poseben prospekt. Da pa ne bi bili čisto praznih rok, ko pride turistična sezona, naj se izdelajo vsaj razglednice posameznih spomenikov in spominskih obeležij NOB v kranjski občini. D. D. Proizvodno montažno podjetje ffl inštalacije ŠKOFJA LOKA Kidričeva 80 razpisuje prosti delovni mesti 2 KV MONTERJEV CENTRALNE KURJAVE Pogoji: 1. dokončana poklicna šola ustrezne stroke 2. 3 leta delovnih izkušenj / na enakem delovnem mestu ali KV ključavničar z dokazilom o znanju avtogenega cevnega varjenja, 5 let delovnih izkušenj Prošnje sprejema kadrovska služba do 31.12.1977. /O ljubljanska banka podružnica Kranj poslovna enota škofja Loka obvešča občane Selške doline, da bo od 19. 12. 1 977 dalje ekspozitura v Železnikih poslovala v novih prostorih blagovnice ABC Loka Na kresu delovni čas: ponedeljek, torek, od 1 2 ure do 1 8. ure sreda od 6.30 do 17 ure četrtek, petek od 6.30 do 1 2. ure Na podlagi sklepa razpisne komisije zbora delavcev tozd Izobraževalni center, kadrovsko splošni sektor delovne organizacije Sava uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov ponovno razpisuje prosto vodilno delovno mesto: DIREKTORJA TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER Poleg pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje pogoje: — visoka izobrazba pedagoške, andragoške, filozofske, ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 3 leta prakse na področju vzgoje in izobraževanja odraslih, — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili, — sposobnost za vodenje in organiziranje dejavnosti tozd, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s prakso na področju izobraževanja v .gumarski stroki. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema do 31.12. 1077 kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, s pripisom »za razpisno komisijo«. Istočasno objavljamo naslednja prosta delovna mesta v: sektorju priprave prodaje VODJE ODDELKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTJO Pogoji: — zaključena visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na enako zahtevnih delovnih mestih, — poznavanje proizvodnega programa, — poznavanje zahtev trga, — sposobnost kontaktiranja s poslovnimi partnerji, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov. VODJE RAZISKAVE TRGA Pogoji: — zaključena visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na enako zahtevnih delovnih mestih, — poznavanje proizvodnega programa, — poznavanje ekonomskih raziskav trga, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov. razvojno tehnološkem inštitutu VODJE ODDELKA ZA INDUSTRIJSKO LASTNINO IN STANDARDIZACIJO Pogoji: — zaključena visoka strokovna izobrazba tehnične smeri s 5-letno prakso na enako zahtevnih delovnih mestih, — poznavanje inovacijske dejavnosti in standardizacije, — obvladanje dokumentacijsko informacijskih metod in tehnik dela, — aktivno znanje enega od svetovnih jezikov. Za omenjena delovna mesta se od kandidatov zahtevajo še: — organizacijske in vodstvene sposobnosti, pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov, — uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili, — poskusno delo 60 delovnih dni. službi tehnološke priprave proizvodnje TAP RAZVOJNEGA KONSTRUKTERJA Pogoji: — zaključena visoka strokovna izobrazba strojne smeri s 3-letno prakso na področju konstruiranja, — aktivno znanje nemškega jezika, — poskusno delo 60 delovnih dni. K sodelovanju vabimo več STRUGARJEV. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, do 31.12.1077. SS Cetta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J E T JE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Drugi dan zasedanja komisije skupščine SFRJ za spremljanje zakona o združenem delu in stalne konference mest Jugoslavije, ki je bilo v začetku tedna v Kranju in ga je vodil Roman Albreht, je bil posvečen mestu in vlogi občin v sistemu združenega dela. Razprava naj bi odgovorila na vprašanje, koliko nam je uspelo Marxovo zamisel komune in ekonomsko osvoboditev dela že doslej uresničiti, hkrati pa seveda pokazala na najbolj kritične točke, v katerih se uresničevanje zakona o združenem delu zatika. Ugotovili so, da občine kljub nekaterim novim kvalitetam še niso zaživele kot usklajevalec interesov združenega dela in občanov, ki tam žive. (Ib) — Foto: F. Perdan V ospredju delitev in dohodkovni odnosi V zadnjem času povsod izredno razgibano delo pri iskanju meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov in pri vzpostavljanju dohodkovnih odnosov Komisija skupščine SFRJ za uresničevanje zakona o združenem delu, ki je v ponedeljek in v torek zasedala v Kranju, je obravnavala aktualna vprašanja in probleme pri uresničevanju zakona o združenem delu in skupaj z organi stalne konference mest Jugoslavije vlogo občine v sistemu združenega dela. Poudarili so, da se je po sprejetju zakona aktivnosti pri vzpostavljanju novih družbenoekonomskih odnosov močno povečala. Čeprav se v vsaki republiki in pokrajini srečujejo z vprašanji in problemi, ki so značilni za določeno področje oziroma panogo, je vendar tudi precej vprašanj, ki veljajo za vso državo. Tako je v zadnjem času povsod izredno razgibano "razčiščevanje vprašanj v zvezi z merili za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Zakon namreč določa, da bodo v tistih delovnih organizacijah, kjer ne bodo sprejeli sporazumov o izplačevanju po delu, po novem letu prešli na izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov. Drugo izredno pomembno področje, ki se mu prav tako v vseh republikah in pokrajinah posveča veliko pozornosti, je vzpostavljanje novih dohodkovnih odnosov. Pri temi so v nekaterih panogah že veliko naredili, drugod pa so šele na začetku. Počasi se odvija vzpostavljanje sodelovanja med proizvodnimi in prodajnimi organizacijami združenega dela. Precej je že samoupravnih sporazumov, s katerimi urejajo vrsto vprašanj, ki so skupnega interesa, vendar pa največkrat manjkajo določila, ki ;bi urejevala odnose oziroma delitev skupno ustvarjenega dohodka na osnovi dolgoročnega sodelovanja in skupnega poslovnega rizika. Pray~ tako je šele na začetku uresničevanje svobodne, menjave dela. JDenar za delo delovnih skupnostih oziroma skupnih služb se še določa tia osnovi stroškovnega principa in ne v ćdvisnosti od kvantitete in kvalitete. Podobno je tudi pri določanju »proračunov« družbenih dejavnosti. Ocenjujejo se potrebe in ne programi dela posameznih interesnih skupnosti. Največjo spremembo pa prav sedaj predstavlja dosledno nagrajevanje po rezultatih dela. Čeprav bo že konec leta potekel rok za izplačevanje osebnih prejemkov po starem, se še sedaj pojavita vrsta slabosti. Med njimi so člani komisije posebej opozorili na formalno usklajevanje starih samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu, medtem ko naj bi odnosi ostali enaki. Še vedno se tudi pojavljajo trditve, da vsakega dela ni mogoče izmeriti. L. Bogataj Tri skupine delegatov Premalo evidentiranih možnih kandidatov — premalo žensk — kmetje kooperanti in obrtniki še niso evidentirali — tri skupine delegatov Skorja Loka — Evidentiranje delegatov za volitve, ki bodo prihodnje leto, se končuje. Tako tudi v škofjeloški občini. Ko so te dni na občinski konferenci SZDL pregledovali rezultate evidentiranja možnih kandidatov, so ugotovili, da so evidentiranje opravili v vseh temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ugotovili pa so tudi, da so se pri evidentiranju pojavile nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Tako so nekatere, predvsem manjše krajevne skupnosti in tudi temeljne organizacije evidentirale premalo možnih kandidatov; ali le toliko kot naj bi jih bilo v delegaciji ali pa enega več. S tem so praktično r NA DELOVNEM MESTU V Kranjski gori je te dni gneča, Se več obiskovalcev pa napovedujejo novoletni prazniki in zimske šolske počitnice. Kranjskogorski gost obiskuje smučišča in drsališča, prenočuje in se hrani po hotelih in po zasebnih sobah, nujno pa zahteva tudi vse druge storitve. Trgovina povečuje svoj promet, ob tem ima znatno več delovnih opravil in nalog tudi delavec na posti. Na kranjskogorski poŠti, ki je lepo opremljena in zadovoljivo velika, je zaposlena 27-letna Kranjskogorka Maja Dole/., ki že osem let dela kot uslužbenka. »Tudi poleti je dobra sezona in imamo kar precej dela, seveda pa je nekaj mesecev zimske sezone najbolj .natrpanih'. Goetje, nate stranke, zahtevajo vae poštne storitve, prometa je dovolj, zato pozimi navadno zaposlimo več- delavcev. Veliko je telefonskih opravil, pogovorov na mednarodnih JSiJna in prav ob tem je največ nejevolje. Stranke ao strpne ali pa tudi ne, vedno je treba biti pripravljen na jaso in ugovor, čeprav neupravičen. Trebi ee je zadržati, pomiriti jezo in ne vsJdpeti ter obdržati aoliden, vljuden oda«« do atrank. Tudi potem, ko je običajno delo a strankami mimo, nas čaka obračun in priprava dela sa novo izmeno ali za prihodnji dan.« Zaradi večjega prometa pozimi je tudi a do«t« v o poste na dom nemalo tatov in ao z sto »poslih tri poštarje, medtem ko sta poleti zaposlena dva. V zima bih mesecih ao odprti vai hoteli, tudi bolj oddaljeni kot Krika in drugi, ki sprejemajo goste. Delo raznatalcev pr*—* v kranjskogorskem okolišu in drugje, pa je m prej kot prijetno. »Osebni «' »hodek prejemamo po ustvarjenem prometu, dobim okoli 3800 dinarjev mesečno, nagrajena sem za M-odstotno prekoračitev preko nor-malne obveze, kar pa je več, je plačano sa polovico.« Maja Oolez in tudi vsi drugi postni uslužbenci, ne le na kranjskogorski posti morajo precej in stalno delati, da zaslužijo svoj dohodek in čeprav imajo dela čez glavo, se morajo obvladati tudi do najbolj sitne in neprijetne stranke. Njihovo delo je odgovorno in raznovrstno in morda tudi ne tako nagrajevano in vrednoteno kot bi si zaposleni želeli. Na vsakdanje njihovo delo s strankami, ki povzročajo kup dodatnih težav, pa često pozabljamo mi vsi, ko stojimo v vrsti pred okencem in nestrpno godrnjamo, če nismo prav tisti hip in takoj prvi na vrsti. D. S. onemogočile izbiro, niso pa tudi upoštevale načela SZDL, da naj bi se vsake štiri leta zamenjala vsaj polovica delegatov. Opazili so tudi, da se pri evidentiranju kandidatov za zbore občinske skupoščine, dobesedno »bo- iijo« žena. Zlasti to velja za ;rajevne skupnosti. Je pa zato med možnimi kandidati za skupščine samoupravnih interesnih skupnostih veliko več žena. Med evidentiranimi kandidati je veliko mladih ljudi, starejših od 55 let pa skoraj ni med možnimi kandidati. Združenje zasebnih obrtnikov, ki se je že pri prejšnjih volitvah potegovalo za svoie delegatsko mesto v zboru združenega dela pri občinski skupščini, sedaj, ko ima to možnost, še ni evientiralo kandidatov za delegacijo. Evidentiranja tudi niso opravili kmeti kooperanti, ki imajo štiri delegatska mesta v občinski skupščini. Na podlagi dosedanjih izkušenj, ki so pokazale, da so delegati splošnih delegacij preobremenjeni s sejami, so se v škofjeloški občini odločili, da bodo v prihodnje imeli tri skupine delegatov. V prvi skupini bi bili delegati, ki bodo hodili na seje občinske skupščine in na tiste, ki obravnavajo sorodno problematiko — to so seje interesnih skupnosti za izobraževanje, kulturo, zdravstvo, raziskovanje in socialno varstvo. V drugi skupini bi bili delegati za skupščine otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja, inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. V tretji pa delegati drugih interesnih skupnosti kot so požarna, kmetijska, komunalna, telesno kulturna itd. Za samoupravne interesne skupnosti, ki so značilne za področje gospodarstva, kot so vodna skupnost, skupnost za energetiko, nafto, plin, železniški in luški promet in podobne, bodo delegata za skupščino predlagali v krajevnih skupnostih sveti krajevnih skupnosti in zbori dele- Satov. V delovnih organizacijah pa elavski sveti. V vsaki skupini bi bilo od 5 do 15 delegatov in ker bodo delali deljeno oziroma se bo bolj točno vedelo, kdo je odgovoren za določene seje, bodo tudi laže spremljali njihovo delo. L. Bogataj proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom n.sol.o. Ljubljana objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD notranja trgovina — prodajna mreža o.sub.o. Ljubljana za Lesnino — trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd. Kranj — les Primskovo naslednja prosta delovna mesta: 1. poslovodje Pogoji: visoko kvalificirani ali kvalificirani delavec trgovske stroke in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati za to delovno mesto morajo predložiti potrdilo, da niso v kazenskem postopku. 2. nekvalificiranega delavca in 3. snažilke Za vsa delovna mesta se zahteva poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Pismene ponudbe sprejema Lesnina trgovina Kranj — les, Primskovo do vključno 26. decembra 1977. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. almiici Odbor za medsebojna razmerja delavcev SDS SS pri Almiri alpski modni industriji Radovljica razpisuje za prosto delovno mesto evidentičarja v skladišču gotovih izdelkov Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima dokončano 2-letno administrativno šolo, praksa na delovnem mestu zaželena. Prejemki in nagrajevanje po obstoječih pravilnikih. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi je treba poslati v 8 dneh po objavi oglasa na naslov Almira - alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2. Odbor za medsebojna razmerja Central Kranj TOZD Delikatesa objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom za samopostrežno prodajalno Delikatesa na Maistrovem trgu 11 1. več prodajalcev-k 2. delavke — dopolnjevalke — 2 delovni mesti Pogoji: pod 1.: končana trgovska šola, poskusno delo 30 dni, pod 2.: končana osnovna šola, poskusno delo 30 dni. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe v 10 dneh od dneva razpisa na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. Ljubljana TOZD Tapetništvo Radovljica objavlja po sklepu sveta za medsebojna razmerja prosto delovno mesto poslovnega sekretarja TOZD Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj Za objavljeno delovno mesto se zahteva poskusno delo 3 mesece. Zasedba delovnega mesta je možna -takoj ali po dogovoru. Temeljna organizacija združenega dela nima na voljo stanovanj. Pismene ponudbe sprejema Lesnina TOZD Tapetništvo Radovljica, Gorenjska c. 41 do vključno 30.12.1977. O izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ 13. seja skupščin enot zaposlovanja Jesenice, Kranj, Tržič, Radovljica in Skorja Loka sreda, 21. decembra 1977 13. seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj torek, 27. decembra 1977, ob 16. uri sejna dvorana št. 16. Skupščine občine Kranj Dnevni red 13. seje skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj obsega poleg ugotovitve sklepčnosti in poročila Izvršilnega odbora ter potrditve zapisnika prejšnje seje: — kratkoročno analizo o zaposlenosti in zaposlovanju v devetih mesecih, — poročilo o izvajanju programa dela od 1. 1. do 30. 9. 1977, — programska izhodišča za leto 1978, — primerjalno študijo o dijakih gorenjskih gimnazij, — dopolnitev statuta skupnosti in imenovanje komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — samoupravno organiziranost, — izvolitev delegacije za zasedanje skupščine zveze skupnosti SRS, — delegatska vprašanja Zaposlovanje ne sega čez planirano V primerjavi z lanskim letom se, kot kažejo podatki za devet mesecev, v gorenjski regiji zaposlovanje umirja. Čeprav je bila letos planirana stopnja zaposlovanja na Gorenjskem 2,5, pa primerjava poprečno zaposlenih v septembru in januarju kaže na to, da je bila rast zaposlenosti še nižja od planirane. Primerjava absolutnega števila zaposlenih v januarju in septembru sicer kaže večjo stopnjo — kar 3,4, vendar pa ta podatek vsebuje tudi sezonska nihanja v zaposlovanju. Spremembe gibanja zaposlenosti od januarja do septembra 1977: -t Indeks Občina IX. 77 1.77 sept. jcn-ix. 77/jan. 77 77/1. 77 Jesenice 14.490 14.056 103,1 102,7 Kranj 30.064 29.649 101,4 100,7 Radovljica 12.001 11.414 105,1 102,5 Sk. Loka 13.542 12.899 105,0 103,7 Tržič 5.952 5.561 107,0 105,0 SKUPAJ 76.049 73.579 103,4 102,2 Na Gorenjskem je bilo v prvih devetih mesecih letos poprečno zaposlenih 75.205 delavcev, od tega v gospodarstvu 65.738, v negospodarskih dejavnostih pa 8097. Med zaposlenimi je bilo 47 odstotkov žensk. Po občinah se je zaposlovanje gibalo dokaj različno. Največji porast zaposlenosti je v tržiški občini, ki ji sledi škofjeloška, približno enak porast zaposlovanja pa sta imeli radovljiška in jeseniška občina: največje umirjanje v zaposlovanju pa je za devet mesecev razvidno v kranjski občini, kjer je naraslo le za 0,7 odstotka. Kot že rečeno je kljub večjim razlikam med občinami v zaposlovanju v teh mesecih za regijo vendarle značilna umirjenost v zaposlovanju, kar se pričakuje tudi od zadnjih treh mesecev letošnjega leta. Z gotovostjo se že da reči, da zaposlovanje na Gorenjskem planirane rasti ne bo preseglo in da bodo družbenoekonomski plani verjetno realizirani ob planiranem zaposlovanju. Zanimivi so tudi podatki o iskalcih zaposlitve za devet mesecev letošnjega leta. Že proti koncu lanskega leta se je število iskalcev zaposlitve dvignilo, v letošnjem devetmesečju pa je bilo poprečno v regiji nezaposelnih 760 delavcev; to pomeni 1 odstotek od zaposlenih, kar je dosti manj od republiškega poprečja. Največ iskalcev zaposlitve je v jeseniški občini — 1,5 odstotka, najmanjši odstotek — 0,6 pa v škofjeloški. Poročilo o izvajanju programa dela ob tričetrtletju DOGOVORIMO SE Skupnost za zaposlovanje Kranj je v devetih mesecih letošnjega leta, na kar se nanaša poročilo, izvajala naloge enotnega, skupnega in dopolnilnega programa, razen tega pa še nekatere neprogramirane, ki pa so se pokazale kot nujne. Naloge so obsegale tale delovna področja: zaposlovanje in strokovno usposabljanje, poklicno usmerjanje in štipendiranje, plan, analize in statistiko, splošno pravne posle in socialno varnost ter finačno tehnična opravila. ANALITIKA, PLAN IN OPERATIVNA EVIDENCA Analitična skupina je spremljala zaposlenost, izdelala analizo zaposlenosti za pol leta in za tričetrt-letje, analitično spremljala podatke o potrebah po kadrih, ugotavljala usklajenost med ponudbo delavcev in povpraševanjem po njih ter opravila vrsto nalog s področja samoupravnega planiranja ter vrsto specifičnih statističnih nalog. Razen tega pa je analitična skupina sodelovala pri uvajanju novih nalo'g skupnosti za zaposlovanje, kot je na primer nova dejavnost usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter tudi pri aktualnih regionalnih nalogah, ki zadevajo informiranje in drugo. ZAPOSLOVANJE To področje dela obsega ugotavljanje in spoznavanje ponudbe delavcev: v devetih mesecih je bilo pri skupnosti prijavljenih 1270 delavcev, od tega je bilo v delo vključenih 1073, prijavljenih iskalcev zaposlitve Ea je 796; 151 pa je bilo kandidatov, i so iskali premestitev. Med iskalci zaposlitve je bilo posebej obravnavanih (psihološko, zdravstveno, socialno, teamsko) 213 kandidatov. Naloge so obsegale tudi zaposlovanje delavcev iz drugih republik, teh je bilo 415, pomoč pri iskanju delovnih mest za invalide in druge težje zaposljive ter zaposlovanje delavcev v tujino in zaposlovanje vračajočih se iz tujine, poklicno usposabljanje ter seveda kontaktiranje z organizacijami združenega dela. IZVAJANJE NALOG PO ZAKONU O USPOSABLJANJU IN ZAPOSLOVANJU INVALIDNIH OSEB Naloge, ki jih skupnostim za zaposlovanje nalaga novi zakon, so se začele izvajati v drugem polletju, ko 60 bila dogovorjena sredstva za izvajanje teh nalog. Do sedaj je znano število oseb, ki imajo po tem zakonu pravico do usposabljanja in zaposlitve, imenovana je bila prvostopenjska komisija, ki bo obravnavala invalidne osebe, na delo pa je bil sprejet tudi rehabilitacijski svetovalec. V delu je že tudi študija o možnosti ustanovitve zavoda za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseh v okviru konfekcije Mladi rod. SPLOŠNE PRAVNE ZADEVE IN SOCIALNA VARNOST V letošnjem tričetrtletju je vložilo 59 delavcev zahtevke za denarna nadomestila in denarno pomoč, od tega največ, in sicer 44 iz Kranja. Služba je ugotovila, da je do denarnega nadomestila upravičenih 28 delavcev, ki jim je delo prenehalo po izteku pogodbe o delu za določen čas in 12 delavcev, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini. V tem obdobju je bilo 7 začasno nezaposlenim delavcem priznana pravica do denarne pomoči po izteku pravice do nadomestila. Služba se je ukvarjala tudi z zahtevki za gmotno pomoč ter povračilo prevoznih in selitvenih stroškov; od 27 vloženih zahtevkov je služba ugodno rešila 23 zahtevkov. Zdravstveno varstvo je v tem obdobju uveljavljalo 444 brezposelnih delavcev, 424 pa je ta pravica prenehala. POKLICNO USMERJANJE . Skupina poklicnega usmerjan ja pri Skupnosti za zaposlovanje je v tričetrtletju tega leta imela največ dela s poklicnim delom na osnovnih šolah: ugotavljala je neusklajenost med namerami mladine in kadrovskimi potrebami združenega dela na osnovi uvedenih pred vpisov v srednje šole. Skupina je pripravila posebne Informacije s podatki o štiriletnih srednjih šolah, kamor se lahko preusmerijo učenci. Prizadevali so si tudi preusmeriti večje število učencev na prosta učna mesta: rezultati preusmerjanja še niso znani, ker še niso znane vse vključitve osmošolcev. V tem času je prišlo na razgovor 1199 učencev. Opravljeno pa je bilo tudi ostalo delo s poklicnim usmerjanjem: izvedena so bila predavanja za učence in za starše, v delu je anketa o izbiri poklica med osnovnošolci, prav tako tudi testiranje. Prav tako je bila nudena strokovna pomoč pri usmerjanju v poklice za učence posebnih osnovnih šol in seveda za gimnazijce ter dijake srednjih strokovnih šol. Dosti manj kot z mladino pa je bilo dela s poklicnim usmerjanjem odraslih. Razen ostalih evidenčnih in statističnih nalog je bila izdelana tudi analiza priliva strokovnih kadrov ter dopolnjena evidenca za vse gorenjske študente za letošnje študijsko leto. Omeniti je treba še obširno študijo o dijakih gorenjskih gimnazij, ki jo na tej strani še posebej prikazujemo. ŠTIPENDIRANJE Po začrtanem programu nalog je potekalo tudi izvajanje štipendijskih nalog za skupne komisije podpisnic. Služba je kontrolirala uspešnost študentov in izločala vse neuspešne, teh je bilo 723, tako da je ostalo štipendistov iz solidarnost nih sredstev v gorenjski regiji 1560. Število sedanjih štipendistov pa še ni dokončno, ker je bil določen nov višji cenzus, ni pa znano, kako s starimi štipendisti, ki ta cenzus presegajo, ali so ali niso upravičeni do štipendije. Skupaj s kadrovskimi štipendijami, teh je na Gorenjskem 678, prejema torej štipendije na srednjih, višjih in visokih šolah 2194 štipendistov. Za štipendije pa je v regiji potrebno 1,44 milijona din. Primerjava z lanskim letom kaže, da so se poprečne štipendije letos občutno znižale. FINANČNO POROČILO Po podatkih o pritoku sredstev do 30. 9. skupnost za zaposlovanje finančnega plana — razen v Kranju — ni dosegla. Po planu naj bi se doteklo 11,156.241,(K) din, kar pomeni 74 odstotkov realizacije. Zaradi novih prispevnih stopenj, ki veljajo od avgusta dalje, pa lahko zanesljivo pričakujemo, da bo do konca novembra plan dosežen. Sredstva, ki se bod o natekla nad enotno stopnjo 0,26 se zavezancem vračajo. V tričetrtletju je bilo od planiranih sredstev porabljeno 7,593.599,00 din. Samoupravna organiziranost po novem Štiriletno delovanje samoupravne skupnosti za zaposlovanje Kranj je pokazalo nekatere prednosti v delovanju samouprave na področju zaposlovanja, ne manjka pa seveda tudi pomanjkljivosti, ki pa naj bi jih odpravila nova samoupravna organiziranost. Morda je bila sedanja regijska skupnost za zaposlovanje nekoliko preveč odmaknjena od interesov združenega dela, enote po občinah pa so morda premalo obravnavale in reševale tiste probleme, ki so bili za posamezno občino, delovno organizacijo in delavce aktualni. Sicer pa v regiji v te"m času glede zaposlovanja ni bilo kakih večjih problemov. V dokumentih o novi samoupravni organiziranosti so predlagane nekatere novosti. Ustanovile naj bi se občinske skupnosti za zaposlovanje /. originarnimi pravicami, v delo skupnosti za zaposlovanje pa naj bi bili vključeni tudi delegati krajevnih skupnosti. Medobčinska skupnost pa naj bi bila organsko vgrajena v sistem zaposlovanja v najširšem smislu med občinske skupnosti in republiško skupnost za zaposlovanje. Predlagan je nov naziv — Medobčinska skupnost za zaposlovanje Gorenjske. O vseh teh spremembah samoupravne organiziranosti, ki bo predmet temeljite razprave na naslednji skupščini, pa se bo opredelila tudi javna razprava. Študija o dijakih gorenjskih gimnazij Zadnja leta se vse več mladine vključuje v štiriletne srednje šole, tudi gimnazijo, ki pa ne usposablja za določen poklic — V čem je potlej tako velika privlačnost gimnazij, v katere se praviloma vključujejo najsposobnejši učenci? — Večina le-teh se po maturi usmeri v družboslovne poklice, manj pa v tako iskane tehnične — Študija ugotavlja različne kriterije za sprejem, enaka pa tudi ni zahtevnost gimnazij nazij, je tudi vprašanje o možnostih vključevanja v gimnazije. Zadnja leta je na Gorenjskem veliko več kandidatov, kot pa je možnosti za vpis na gimnazije, posebno pa je to izrazito na kranjski, manj pa na jeseniški in škofjeloški. Po podatkih za obdobje od 1970 do 1976 se na Gorenjskem vključuje v gimnazijo poprečno 18,7 odstotka osnovnošolcev, kar pomeni četrto mesto med devetimi slovenskimi regijami, na enakem mestu pa je tudi vključevanje osnovnošolcev na pedagoške gimnazije. Vendar pa kot ugotavlja študija, nastaja razlika ne med namerami, pač pa med možnostni realizacije teh namer med mladino, ki se vpisuje v gorenjske gimnazije. Najmanj možnosti za vpis imajo kranjski učenci, na gimnazijo se jih vpiše 13 odstotkov, na Jesenicah 17,4 odstotka, medtem ko se na škofjeloško gimnazijo, ki praktično ne omejuje vpisa, vključuje kar 20,7 odstotka učencev zaključujoče generacije: to pomeni, da imajo največ možnosti za vključevanje v gimnazije Škofjeločani, najmanj pa Kranjčani. Možnosti se sicer zdaj, ko so ustanovljeni oddelki pedagoških gimnazij, povečujejo, vendar spet bolj za učence jeseniških in radovljiških osnovnih šol kot pa kranjskih in tržiških. Morda bi kazalo izenačiti možnosti vključevanja gorenjskih osnovnošolcev v tri gimnazije na ta način, da bi izenačili kriterije za sprejem, seveda pa bi bilo prav tako dobro vedeti, kolikšen je potreben odstotek vključevanja mladine v gimnazije v taki regiji kot je Gorenjska. Osnovnošolci se po zaključenem obveznem šolanju vse bolj odločajo zadnja leta za šolanje na štiriletnih srednjih šolah in še posebej na gimnazije. Gorenjska pri tem ni nobena izjema, saj se vsako leto odstotek vpisa na srednje šole dviguje: na gimnazije in na pedagoške gimnazije se vsako leto vključi 21 odstotkov gorenjskih osnovnošolcev, na druge štiriletne srednje šole pa 31 odstotkov. Naraščanje vpisa gre predvsem na račun večanja kapacitet in odpiranja novih oddelkov pri srednjih šolah na Gorenjskem. Vendar pa vpisovanje mladine, ki tako množično želi nadaljevati šolanje na srednjih šolah, ne gre brez težav. Prav zato je skupina za poklicno usmerjanje Skupnosti za zaposlovanje Kranj podrobneje proučila vključevanje mladine v srednje šole, še posebej pa zato, ker smo v lanskem šolskem letu zabeležili največje zanimanje za vpis na gorenjske gimnazije doslej. Gimnazija je sedaj prav gotovo institucija, okoli katere se najbolj sučejo razprave glede usmerjenega izobraževanja, in ni dvoma, da bo v tem procesu gimnazija kot splošno izobraževalna šola, ki ne usposablja za noben poklic, morala doživeti pomembno preobrazbo, to je v šolo, ki bo lahko usposabljala za delo in poklic. Dosedanje gimnazije tega, namreč vključevanja v delo in poklic, ne zagotavljajo, pa kljub temu tako privlačijo mladino. Zakaj? Vzrokov je več: prevladuje mnenje, da v poklicih, ki zahtevajo dolgotrajnejše šolanje, ni treba fizično delati in so torej delovni pogoji ugodnejši, razen tega pa je v dosedanjem sistemu izobrazba odločilno vplivala na osebni dohodek. Tudi možnosti nadaljnjega Šolanja so z gimnazijo brez dvoma bolj »direktne« kot pa na primer z dvo- ali triletno srednjo šolo, po kateri je treba za prehod na višje šole opravljati izpite. Prav zaradi takšnih širših in lažjih možnosti za nadaljevanje študija mladina, čeprav je morda poprej usmerjena v poklicne šole, izbira raje štiriletne srednje šole. Brez uskladitve mreže srednjih šol in pa planiranja izobraževanja kadrov pa seveda ni mogoče izpeljati zaželene politike. Mladostnik pri 15 letih tudi še ni dovolj zrel za pametno poklicno izbiro kljub pomoči staršev, šole in strokovne službe, zato se nedvomno večkrat odloča za štiriletno srednjo šolo in s tem tudi za gimnazijo, da bi tako poklicno izbiro odložil za kasneje. Takšnih odločitev »po sili razmer« bi bilo vsakakor manj, če bi učenci že zgodaj v osnovni šoli dobili več poklicne vzgoje in prosvetlje-vanja, ne pa šele zadnje dve leti pred zaključkom obveznega šolanja. Da bi olajšali vključevanje nove generacije v srednje šole, smo zdaj uvedli predvpis, vsekakor pa bo manj poklicnih dilem šele z uvedbo usmerjenega izobraževanja, ki bo poklicno odločitev premaknilo na 17. leto, ko je mladostnik tudi bolj zrel. Namere in možnosti vključevanja Eno od vprašanj, ki jih ugotavlja študija o dijakih gorenjskih gim- Različna zahtevnost šol? Študija prihaja do zaključka, da imajo dijaki kranjske gimnazije in jeseniške nižji uspeh kot škofjeloški kljub temu, da so bili boljši po učnem uspehu na osnovni šoli in da so dosežki na testih intelektualnih sposobnosti višji. To verjetno kaže na razlike v ocenjevanju na omenjenih gimnazijah, vendar različni kriteriji vsekakor niso edini vzrok; sem je treba šteti tudi motivacijo za učenje ter tudi odnose med dijaki in profesorji. Sicer pa so sposobnosti gimnazijcev na vseh treh gimnazijah nad poprečjem sposobnosti dijakov drugih srednjih šol na Gorenjskem: okoli 70 odstotkov dijakov namreč dosega na sposobnostnih testih nadpoprečne rezultate. Opaža pa se, da imajo gimnazijci višje verbalne sposobnosti in sposobnosti abstraktnega mišljenja, kar jih verjetno usmerja kasneje v študij družboslovja in naravoslovja, manj pa v tehnične poklice. O tem priča tudi izbira študija po maturi, saj se več kot polovica maturantov usmerja v družboslovni študij: temu poleg omenjene usmeritve botruje tudi dejstvo, da se za take usmeritve odločajo predvsem dekleta, ki med dijaki gimnazij prevladujejo. Kljub razlikam v učnem uspehu se gimnazijci vseh treh gorenjskih gimnazij kasneje v študiju po uspešnosti bistveno ne razlikujejo. Pripravila L. Mencinger Razstava gorenjskih fo to ama te rje v Tržiški fotoklub prireja ob 40-let-nici svoje ustanovitve in v počastitev Titovih in partijskih jubilejev razstavo fotografij gorenjskih fotoamater jev, ki jo bodo odprli v trtiškem paviljonu NOB v petek, 16. decembra, ob 18. uri. Ta razstava črno-bele fotografije je že enaindvajseta v vrsti podobnih prireditev. Na njej sodeluje 32 avtorjev iz sedmih gorenjskih fotoklubov (Bohinjska Bistrica, Gorenja vas, Jesenice, dva kranjska kluba: Janez Puhar in Iskra, Radovljica in Tržič). Pokrovitelj razstave je predsednik občinske konference SZDL v Tržiču. Raz- stavljena dela še niso bila na ogled na nobeni dosedanji razstavi, predstavljajo pa izbor izmed številnih poslanih fotografij, ki jih je odbrala žirija. Sestavljali so jo mojster fotografije FSJ Janez Korošin, kandidat mojster FSJ in član AFIAP Jože Mallv in akademski slikar Kamilo Legat. Gorenjski fotoamaterji so se s svojo umetniško fotografijo že večkrat uveljavili doma in v tujini. Saj so razstavljali ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi ne samo v raznih evropskih državah, temveč tudi po drugih kontinentih. Za svoja dela so prejeli številna visoka priznanja in nagrade; pa tudi naslove mojstrov fotografije in kandidatov za mojstra fotografije. Vsi vemo, da fotografija ne služi samo novinarjem, znanstvenikom, športnikom, da že dolgo časa ni več samo obrtna dejavnost, temveč, da nam more posredovati tudi občutja lepote in veselja, pa seveda tudi žalosti in razočaranj, razmišljanj in različnih doživljanj. S tem je postala polnovredno umetniško izrazno sredstvo in dobila v družbi pomembno kulturno nalogo. ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjig, vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno strokovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij — skratka, tudi na Slovenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige NOVA ŽEPNA KNJIGA JE ODGOVOR SLOVENSKIH ZALOŽB NA TO ZAHTEVO ČASA Sedem slovenskih založb ponuja najzanimivejše knjige iz svojih programov po izredno nizkih cenah Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba 20 din Kranjec: Lepa Vida Prekmurska 20 din Kosmač: Pomladni dan 30 dim din Lem: Nepremagljiva 40 din Konsalik: Kirurginja 40 din Tvoj otrok od A do Ž 40 din Ivačič: Kuharska knjiga 50 din Ellis: Ljubezen kot umetnost in znanost 50 din Higgins: Orel je pristal 50 din MacLeah. Polarna postaja Zebra 50 din Piekalkievvicz: Agenti, vohuni, vojaki 50 din Remargue: Slavolok zmage 60 din Te knjige, ki jim bo že čez nekaj mesecev sledil nov naslednji komplet z novih zanimivih področij, dobite na 200 prodajnih mestih v vsej Sloveniji, v večjih samopostrežnih trgovinah, večjih kioskih in v vseh knjigarnah POVPRAŠAJTE PONOVI ŽEPNI KNJIGI, OGLEJTE SI JO! Tistim, ki bi radi imeli doma vse te knjige, dajejo slovenski založniki izredno priložnost: 12 knjig za enkratno nizko ceno 400 din. To priložnost lahko izkoristite samo v primeru, če izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljete na naslov ŽEPNA KNJIGA 61000 Ljubljana, Šubičeva 3. NAROČILNICA: (Q Nepreklicno naročam komplet 1 2 žepnih knjig za 400 din PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Ime in priimek: .............................. Poštna številka: ........................... Kraj:.................... ........................ Ulica: ...................................... Reg. št. osebne izk.......kje je izdana: Plačal bom po povzetju. Podpis: ............... KJE ŠE DOBITE TAKO ZANIMIVE KNJIGE ZA TAKO MAJHEN DENAR? Tudi gorenjski fotoamaterji nas s svojimi fotografijami navajajo k podoživljanju spoznanj, resnic in lepot. Pokazali so nam, da poleg tehnične dovršenosti odlikuje in oblikuje njihovo umetniško fotografijo plemenit okus, poseben talent in čut za vse lepo in dobro. Zato je njihovo kulturno poslanstvo dragoceno in je samo želeti, da bi ga še naprej uspešno opravljali. Tržiškemu foto-klubu, ki je pred 40 leti nastal iz skromne sekcije domačega planinskega društva, ob prazniku naše iskrene čestitke z željo, da bi še v bodoče s svojim delom spremljal utrip dela in življenja tržiškega delovnega človeka in dogajanj okrog njega. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 18. ure, odprli pa jo bodo s predvajanjem filmov tržiških kino-amaterjev. S. R. Moste pri Komendi — središče jugoslovanskega otroškega ekslibrisa Osnovna šola Komenda Moste je postala v zadnjih letih poznana po izdelkih, ki jih otroci naredijo v okviru likovnega in tehničnega pouka. S svojimi izdelki so dosegli več priznanj in nagrad in pred kratkim je tej šoli revija Pionir poklonila kot nagrado za različna prizadevanja zanimivo geološko zbirko. Zato ni slučaj, da je Društvo Exlibris Slovenije predlagalo tej šoli, naj prevzame povezavo z jugoslovanskimi šolami v akciji »otroški ekslibris«. Ravnatelj Janez Sitar in delovni kolektiv sta predlog z veseljem sprejela. Skrb za akcijo in za povezavo z društvom slovenskih ekslibristov pa bo imela likovna pedagoginja Stana Pibernik. Zanimivo je vedeti, kako je prišlo do te obsežne jugoslovanske akcije. Društvo Exlibris Sloveniae in revija Pionir sta pred leti organizirala akcijo za izdelavo otroških eksl i brisov po slovenskih šolah. Neverjeten odziv — poslanih je bilo nad 800 ekslibrisov — in kvaliteta izdelkov sta dala misel na širšo takšno akcijo. Leta 1974 so razstavo ekslibrisov slovenskih otrok pripravili v okviru mednarodnega ekslibris kongresa, ki je bil na Bledu. Več kot 200 ekslibristov iz različnih evropskih dežel in nekaterih izvenevropskih je bilo presenečenih nad zamislimi mladih ustvarjalcev. Zato so že na tem kongresu sprejeli sklep, naj slovensko društvo pripravi mednarodno akcijo za izdelavo otroških ekslibrisov. Vendar se je domače društvo odločilo najprej za jugoslovanske šole, v naslednjh letih pa želi akcijo razširiti v mednarodnem merilu. Razpis, ki je bil nekaterim likovnim središčem in posameznikom že poslan, objavljen pa bo še letos po osrednjih jugoslovanskih otroških revijah, vabi otroke, naj pod vodstvom mentorjev izdelajo ekslibrise v linorezni ali lesorezni tehniki. Ekslibrisi na slovenskih osnovnih šolah niso več neznanka, manj so poznani drugod po Jugoslaviji. Izdelke bo sprejemala šola Komenda Moste, ki tako postaja središče otroškega ekslibrisa v Jugoslaviji. Predvidoma proti koncu maja bodo pripravili izbor najboljših izdelkov in jih pokazali na razstavi v Mostah. Na končno prireditev pa bodo povabili mentorje in učence-pred-stavnike vseh sodelujočih šol. Akcija za otroški ekslibris nima samo kulturnega pomena, ampak bo brez dvoma veliko prispevala k spoznavanju mladih iz najrazličnejših koncev Jugoslavije. Pričakujejo, da bodo prav s Kamnikom pobratena mesta posebej aktivno sodelovala. Pomembno je to, da so že sedaj na začetku akcije pokazali zanimanje zanjo narodnosti v Makedoniji in v Vojvodini pa tudi slovenske šole v Trstu in Gorici. Posebej je razveseljivo, da so se z akcijo temeljito seznanile, jo preučile in podprle Skupščina občine Kamnik, Izobraževalna skupnost Kamnik, Tovarna Stol Kamnik, revija Pionir in druge jugoslovanske otroške revije, Zavod za šolstvo SR Slovenije, Zveza likovnih pedagogov Jugoslavije pa je akcijo sprejela celo v svoj program. O akciji je razpravljal tudi Izvršni svet SR Slovenije, ki je ugodil prošnji organizatorjev, da bo njegov podpredsednik dr. Avguštin Lah predsednik častnega odbora. Pred nami je torej silno zanimiva akcija. Njen pomen je kulturen, saj je z ekslibrisom ozko povezana ljubezen do knjige. Nadalje ima pomen na likovnem področju, saj se bodo številni otroci še bolj spoznali z grafičnimi tehnikami in rezultat teh prizadevanj lahko praktično uporabili s tem, da bodo svoje ekslibrise lepili v knjige. Velik pomen bo imela akcija tudi pri zbliževanju med narodi, v spoznavanju mladih med seboj. In tu se zopet lahko ozremo na geslo blejskega mednarodnega ekslibris kongresa, ki je bilo »Knjiga zbližuje narode«. dr. Rajko Pavlovec V četrtek, 15. decembra 1977, je Prešernovo gledališče uprizorilo svojo tretjo letošnjo premiera. Krstno uprizoritev bo doživela nagrajena otroška komedija Matije Logarja: KRALJ V ČASOPISU. Režijsko je uprizoritev pripravil Albert Kos, scena Saša Kump, kostumi Mojca Smerdu, glasba Vasja Repinc, lektor Ferdinand Miklavc. Igrajo: Biba Uršič, Tone Dolinar, Janja Štefe, Milan Štefe, Cipe Dušan, Ravnikar Lojze in Peter Bogataj. — M. Pajk RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Jesenice — Fotoklub Andrej Prešern z Jesenic je v mali dvorani delavskega doma odprl že 4. razstavo fotografij pod naslovom Človek in jeklo. Razstavo so pripravili v počastitev letošnjih partijskih jubilejev, pokroviteljstvo pa je prevzela osnovna organizacija sindikata Železarne Jesenice. Za razstavo je prispelo 260 fotografij 60 avtorjev iz 21 fotoklubov Jugoslavije. Izbrali so 140 fotografij 50 avtorjev. Žirija je najboljšim podelila nagrade. Za kolekcijo jo je prejel Franc Kolman iz Fotokluba Andrej Prešern. J. Mrovlje 30 let projektira proizvaja instalira prodaja servisira Elektrotehniškega podjetja Kranj KRANJ Ko so julija 1947 ustanovili podjetje pod nazivom Mestno elektrotehniško podjetje Kranj s sedežem Jahačev prelaz 2 z začetnim kapitalom majhne zasebne delavnice, je bilo treba prijeti za vsako delo. Izredno težke razmere po osvoboditvi so namreč narekovale podjetju celo vrsto dejavnosti, od opravljanja elektroinstalacij, servisnih storitev na raznih električnih aparatih in strojih, fi-nomehanike, popravila dvoko-les, galvanizacije do trgovine na drobno z električnim materialom. S prehodom na plansko tržni sistem so se potem odločili za donosnejše panoge: opustili so popravilo dvokoles, galvanizacijo in finomehaniko, odprli pa prodajalno v Kranju leta 1952 in 1957. leta v Tržiču. Tudi prostori v Gregorčičevi, ki so jih usposobili leta 1957, so bili hitro premajhni. V našem gradbeništvu in industriji se namreč v tem obdobju kažejo vedno obsežnejše in zahtevnejše potrebe po elektroinstalacijskih delih. Kolektiv se zaveda tega, širi inštalacijsko dejavnost in v drugem desetletju svojega obstoja posveča veliko pozornost rednemu in dodatnemu izobraževanju kadrov; najprej na mojstrskih in tehničnih šolah, kasneje pa tudi na višjih in visokih šolah ter si tako znatno izboljšuje kadrovski sestav. Spričo velikega tehničnega napredka in rasti življenjskega standarda prebivalstva je tudi servisna dejavnost iz dneva v dan pomembnejša. V letih 1965 — 67 krepijo servisno dejavnost z ustanovitvijo dveh mikro servisov v Škofji Loki in Tržiču, ponudbo na tržišču pa dopolnjujejo ie s prodajo na debelo. Število zaposlenih je tedaj že okrog 100 in nujno je spet misliti na nove, večje prostore. Z velikim lastnim deležem so leto 1971 dokončali gradnjo novih prostorov na Koroški cesti: z novimi, modernimi prostori so dobili solidno podlago za še večje uspehe. Že v letih 1970/71 je podjetje sprva za Ustne potrebe, kasneje pa tudi to zunanje naročnike ustano- vilo projektivni biro in obseg poslovanja razširilo na zastopanje tujih firm. Vseskozi pa podjetje namenja velika sredstva za izobraževanje svojih ljudi, kajti vse boij zahtevna instalacijska dela in servisiranje vse popolnejših aparatov in naprav zahteva tudi večje znanje. Solidna kadrovska politika in naravnanost na kvaliteto, po kateri zahteve vsak dan rastejo, so dali lepe rezultate. Dejavnost podjetja se je z razvojem tehnologije na področju stanovanjske gradnje in vedno večje angažiranosti pri velikih industrijskih investicijah vedno bolj širila. Spet so utesnjeni in spet raste potreba po novih prostorih. V letu 1973 so odkupili 8166 kv. m zemljišča v Komunalni coni na Prim-skovem, leta 1975 je že stekla gradnja obrata I, v letu 1976 pa so bili že preseljeni glavno skladišče, maloserijska proizvodnja in tehnične službe v novi obrat. Kar 56 % sredstev celotne vrednosti investicije so predstavljala lastna sredstva. Zdaj se že kažejo slabosti dislociranih obratov in čim prej bo treba zgraditi na Primskovem dodatne prostore. Prostora za širjenje je na pretek. Po tem planu naj bi na Koroški cesti ostala samo trgovina, ki je s posodobitvijo in razširitvijo v lanskem letu dobila vse pogoje za zgraditev potrebnega asortimenta in kvalitete postrežbe. Tu je tudi RTV servis, servis gospodinjskih aparatov ter servisiranje elektromotorjev in vzdrževanje elektrotehniških naprav. Na Primskovem pa naj bi se razvijala predvsem montažna dejavnost — maloserijska proizvodnja in elek-troinstalacije, ki že presegajo občinske in republiške okvire. S svojimi elektroinstalacijami so prisotni po vsej Sloveniji. Tudi akcije v Posočju so se udeležili: v 170 jelovških hišicah in šolskem centru so napeljali vso elektroinstalacij o in se pri tem odpovedali vsakemu dohodku. Skrb za človeka je v podjetju vseskozi prisotna. Ne samo pri izobraževanju. Posebna skrb gre tudi za stanovanja delavcev. Poleg 4 stanovanj, ki jih je podjetje kupilo v letih 1961/62, ter 3 stanovanj, ki so jih kupili lani, je podjetje namenjalo znatna sredstva za individualno gradnjo, za katero je bilo vsa leta v kolektivu največ zanimanja. Poskrbljeno pa je bilo tudi za delavčevo rekreacijo. Za počitnice svojih delavcev so kupili nekaj kamp prikolic, ki jih premeščajo po želji. Dopust v njihovih prikolicah je še posebej regresiran. Socialno Šibkim in bolnim članom kolektiva pa je omogočen tudi brezplačni dopust. Ves dosedanji razvoj podjetja je odraz dobrih samoupravnih odnosov v podjetju in dobr*' gospodarjenja. Trenutno gre pri samoupravljanju seveda največji poudarek usklajevanju samoupravnih aktov podjetja z zakonom o združenem delu. Celo jesen so tekle razprave in se analizirale možnosti za ustanovitev tozdov, vendar se je izkazalo, da za zdaj še ni pogojev zanje. Zelo aktivna postaja v podjetju tudi novoustanovljena mladinska organizacija. Tudi številčno je močna, saj je Elektrotehnično podjetje nasploh mlad kolektiv, poprečje sega pod 30 let, še mlajši je pa zaradi svojih 30 do 40 vajencev, ki jih imajo vsako leto v uku. Vprašanje likvidnosti je podjetje v zadnjih desetih letih reševalo z vedno večjim obsegom vrednosti proizvodnje in vedno večjimi vlaganji v lastna poslovna sredstva. Za ilustracijo naj navedemo, da se je v tem času število zaposlenih povečalo za 136%, realizacija pa za 5-krat več nasproti številu zaposlenih. Tako se je realizacija na zaposlenega delavca v preteklem desetletju povečala za 376 % ali 4,8-krat, celotni dohodek pa za 98 % ali za 10,8-krat. In kako bo v prihodnje? Osnovne usmeritve tega 170-članskega kolektiva ne bodo spremenjene. Osnovna dejavnost bodo še vedno elektroinstalacije, večji delež v njih vedno bolj zahtevne industrijske instalacije, povezane z elektroniko in drugimi novimi tehnologijami. Predvidevajo še močnejše vključevanje v montažah specialnih naprav za čiščenje oz. zaščito okolja, tako na področju vodočistilnih naprav vodovodnih naprav in naprav za čiščenje agresivnih odplak. 30 let trdega dela in odpovedovanj je za njimi. Uspehi so vidni. Njihov srednjeročni program predvideva v letu 1980 že okoli 200 zaposlenih, ki naj bi skupaj ustvarili 80,2 milijona dinarjev. In s svojo široko dejavnostjo in prizadevnostjo jim bo to zagotovo tudi uspelo. Trgovina na Koroški cesti je ena najbolje opremljenih trgovin z elektro materialom na Gorenjskem Mercator Vse poti vodijo k Mercatorju! zato tudi vi ne pozabite obiskati novoletni Gorenjski sejem in paviljon Marca-torja v hali A. — pohištvo — stroji za gospodinjstvo — TV aparati v črno-beli in barvni tehniki — mali gospodinjski strojčki, primerni za novoletna darila. Vse to in še mnogo lepega dobite v paviljonu Marcatorja v hali A. Ugodnosti novoletnega nakupa v paviljonu Mercatorja so: nakup na potrošniški kredit do 5 milijonov S din brez porokov, brezplačna dostava na dom, novoletni sejemski popust pri nakupu, strokovni nasveti prodajalca. Za obisk in nakup se priporoča Mercator v hali A, obenem pa želi vsem cenjenim potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1978. vin, žganih pijač, slaščic in konzerv ŽIVILA Novi obrat na Primskovem Merkur vas vabi, da obiščete naš paviljon na novoletnem sejmu, kjer vam nudimo sejemski popust in druge ugodnosti pri potrošniških kreditih, Merkur Veleželeznina Kranj, Koroška cesta 1 — posredujemo vam tehnične in ostale informacije — brezplačna dostava na dom — Merkur vas vabi in se priporoča za obisk Poslovna enota Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 51-566, Kranj, Savski log, tel.: 24-590 51-881 NA XVIII. NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 16. do 26. XII. 1977 T 0 j ::SP * * • 1 m SEJEMSKI POPUST DOSTAVA NA DOM UGODNI KREDITNI POGOJI BOGATA IZBIRA STANOVANJSKE OPREME IN DEKORATIVE: • dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo • talne obloge in preproge • bela tehnika, radio in TV sprejemniki • jogi vzmetnice vseh velikosti ■ Znan je najboljši glas jeseni 77 Jeseničanka Helena Blagne in Celjan-ka Ksenija Tacer sta zmagovalki letošnje slovenske glasbene karavane pevcev amaterjev Glas jeseni 77. A ci Šivic Na finalni prireditvi slovenske glasbene karavane pevcev amaterjev GLAS JESENI 77, ki je bila v petek, 9. decembra, v kinu Center v Kranju, se je občinstvu še enkrat predstavilo vseh 16 pevcev. To je bil že dvanajsti koncert karavane, ki jo organizira DPD Svoboda Šenčur. Prej so se pevci že predstavili v desetih slovenskih krajih in v Trstu, kjer jih je ocenjevala žirija občinstva. Na petkovem finalnem koncertu pa je pevce čakala še težja naloga, ker jih je ocenjevala posebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali glasbeniki Tadej Hrušovar, Vasja Repinc in Sašo Grašič. V drugem delu prireditve v kinu Center smo nato izvedeli najprej rezultate občinstva, in sicer je prvo mesto zasedla štirinajstletna Helena Blagne z Jesenic, ki je zapela skladbo Zvezda srebrna. Helena obiskuje 8. razred osnovne šole na Koroški Beli in je zelo dobra učenka. Njen najljubši hobi pa ji je petje. Sodelovala je že na prireditvah Glas Gorenjske in Glas Goriške. »Na prireditvi Glas jeseni bom še sodelovala, ker mi je bila karavana všeč,« je povedala vedno nasmejana Helena. »V redu se mi je zdela tudi organizacija. Priznanje, ki sem ga dobila za doseženo prvo mesto, pa mi pomeni mnogo, ker tega ne dobiš vsak dan in se moraš zanj potruditi.« Drugo mesto je po rezultatih občinstva dosegel prav tako štirinajstletni Aci Sivic iz Škofje Loke, ki je na glasbo znane Makijeve skladbe napisal svoje besedilo in dal skladbi naslov Ljubezen med štirimi očmi. Tretje mesto pa je zasedel Aldo Zerjal iz Trsta, ki je zapel skladbo tržaškega komponista Marjana Kra-vosa Srce se spominja. Strokovna žirija pa se je odloČila, da prvo mesto pripada Kseniji Tacer iz Celja. Zapela je evrovizij-sko popevko 1, 2, 3, za katero je sama napisala slovensko besedilo. Ksenija Tacer obiskuje ekonomsko srednjo šolo v Celju, drugače pa je pela že pri različnih ansamblih po Sloveniji. Trenutno poje pri ansamblu Agave. Povedala je: »Priznanje mi veliko pomeni, še posebno, ker ga sploh nisem pričakovala. S karavano pa sem izredno zadovoljna in mi je kar malo žal, da se je že končala. Vleč mi je, da lahko v karavani slišiš različne pevce, ki pojejo pač vsak po svoje, in se med seboj lahko takole spoznavamo.« Golobi za šport in razvedrilo Kranj — Vzreja in tekmovanje z golobi pismonoši je v svetu precej razvito, pri nas pa je šele v povojih, čeprav ta dejavnost v razumnih mejah, ni za nikogar prevelika obremenitev. Pri nas veliko nepoučenih ljudi vidi v golobih le onesnaževalce okolja in prenašalce najrazličnejših bolezni, skratka nadlogo, ki je vsakomur odveč. Samemu sebi prepuščeni mestni ali vaški golobi res nimajo nič skupnega s pravilno gojenimi golobi, ki prebivajo v svetlih, čistih in urejenih ter zračnih golob-njakih ali zamreženih prostorih (vo-lijerah), katerih bivanje na prostosti je odvisno od volje gospodarja. Golobji šport je zelo razvit v industrijsko razvitih državah zahodne Evrope. Vzrejo golobov poznajo tudi v Ameriki in v deželah daljnjega Vzhoda. Začetki vzreje segajo v Belgijo, kjer so že v začetku preteklega stoletja pripravili tekmovanje golobov pismonoš. Danes ima Belgija okrog 130.000 rejcev golobov. Dosti manj pa jih ni na Nizozemskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji. Na tekmovanjih sodeluje več kot sto rejcev s tisoč golobi, ki morajo v enem dnevu preleteti tisoČ^ in več kilometrov, in se šele potem vrnejo v svoje golobnjake. Vzreja in vzgoja golobov pismonoš ima tudi gospodarski pomen. Nekatere družine živijo na ta račun izredno udobno, sa je cena posameznih letačev vrtoglavo visoka. Tudi s pri- pravo hrane za golobe, izdelavo zdravil in golobnjakov je za marsikoga v teh državah poklic. Občnih zborov rejcev golobov pismonoš se udeležujejo tudi visoki predstavniki vlad. V Jugoslaviji število rejcev golobov pismonoš narašča. Imamo Zvezo gojiteljev golobov pismonoš Jugoslavije, ki ima v tem mandatu sedež v Kranju, Titov trg 5. Republiške zveze delujejo v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Naša država je članica mednarodne zveze FCI s sedežem v Bruslju. Naši predstavniki se redno udeležujejo manifestacij in tekmovanj mednarodne zveze. Lani so naši predstavniki v angleškem Black-poolu med 16 reprezentancami sveta zasedli 5. mesto. Tudi slovenska zveza gojiteljev golobov pismonoš ima sedež na Titovem trgu 5 v Kranju. Njeni najaktivnejši klubi so Kompas Maribor, Kurir Kranj, Titov trg 5 in Sel iz Ljubljane. Letos je bil na novo ustanovljen klub v Kamniku, prihodnje leto pa bosta ustanovljena tudi kluba v Novem mestu in Sežani. Dejavnost klubov v Škofji Loki, Zagorju in Kočevju pa je nekoliko zamrla. Kdor se zanima za ta šport, ki je obenem tudi prijetno razvedrilo, naj se včlani v enega od omenjenih klubov. Radi vam bodo svetovali in pomagali. J. Lakner um mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih ji in ljudje nadaljevanka ki ka izbrali sn ta teden na t ASOVA emzJP^« I LOGA inc jblem in še marsikaj drug *ski škrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in Helena Blagne Drugo mesto je strokovna žirija prisodila Ladu Brnotu iz Kamnika, ki poje pri ansamblu Nika Zajca. Tretje mesto pa je zasedel stari znanec karavane Glas jeseni in podobnih festivalov, in sicer Stane Mam iz Kranja, ki je zapel znano skladbo ansambla Prelom z naslovom Ljubezen iz šolskih klopi. Vsem pevcem je DPD Svoboda Šenčur podelila priznanja za sodelovanje v karavani, prvi trije pevci po ocenah strokovne žirije in žirije očinstva pa so prejeli tudi nagrade. Prvo nagrado občinstva je v imenu revije Antena mladi Heleni Blagne podelila lanskoletna zmagovalka občinstva Vida Sitar. Prvo nagrado strokovne žirije, ki jo je prispevala revija Stop, pa je Kseniji Tacer podelil novinar Stopa Mitja Volčič. Drugo in tretjo nagrado občinstva in strokovne žirije je v imenu OK ZSMS Kranj podelil Sašo Lap. Slovenska glasbena karavana pevcev amaterjev GLAS JESENI 77 se je kljub številnim težavam dovolj uspešno končala. Za uspeh te največje glasbene amaterske prireditve v Sloveniji ima zasluge tako organizacijski odbor kot tudi vsi nastopajoči pevci, saj so se nekateri izkazali tudi kot organizatorji. Mogoče je bilo premalo narejeno le pri kvaliteti pevcev in izvedbi programa. Poudariti moramo tudi, da RTV Ljubljana kaže premalo zanimanja za to prireditev. Edino kar organizatorje najbolj tare, je finančni problem. Na koncu naj zapišemo še besede, ki jih je izrekel glasbenik Vasja Repinc iz Kranja: »Zanimalo me {e, kako je s to prireditvijo in ahko rečem, da je to dober način, ker se mladi pevci lahko edino po tej poti predstavijo javnosti, in tako se odkrijejo tudi novi pevski talenti. Mislim, da je takih prireditev pri nas premalo. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi bila kakšna podobna prireditev tudi spomladi.« F. Erzin Star sem že Foto: J. Zaplotnik Vztrajna putka Bukovščica — Debelo je pogledal Rantov Luka, ko je stopil v hlev in opazil dokaj nemirno putko, šel za njo in posegel'z roko v gnezdo. Odšel je brez jajc, nemalo presenečen, kajti v gnezdu je čivkalo in se stiskalo dvanajst piščančkov, ki so se komaj izvalili. Vztrajna putka, ki je na domačiji poskrbela za prvovrstno presenečenje, vsaj takšno, kot če bi sredi decembra začela na vrtu češnja cve-teti, je tiste vrste, ki jo zaradi svoje pritlikavosti domačini imenujejo »cverglc«. Res je majhna, ta nenavadna putka, ki ji ni mar za letni čas in niti ne za zimski mraz, ko stopica po vrtu, za njo pa piščeta, ki se na moč boje na novo zapadlega snega. In kaj naj bi še rekli? Putkina četica ni pravzaprav nič nenavadnega, običajno pa vendarle ni, da bi se sredi decembra piski zvalili v hlevu in še tako nenadejano prikukali na svet. Vsekakor se je malo uštela, vendar zato še ni putka tutka, četudi je majhna in četudi vali pozimi. Prav potrpežljiva kokoška je kot toliko drugih, ki so zdaj sicer kaj krmežljave in sitne in se ogibajo gnezd, spomladi pa bomo vse koristne dvakrat pohvalili... D.Sedej Za spomin in za družinski album in za vas, da boste verjeli, da je Rantova putka res decembra izvalila dvanajstpiščet... Foto: J. Zaplotnik Trofejni ulov - Ervin Anke rs t in Jože Stanovnik iz Srednjih Bitenj v kranjski občini sta v soboto, 10. decembra, popoldne v Sori na Trebiji ujela 83 centimetrov dolgega in 6£ kilograma težkega sulca. Utrujanje tega lepega in za oba člana ribiške družine Kranj trofejnega »kralja« salmonidov je trajalo na 0,7 milimetra debeli najlonski vrvici slabih deset minut. Ribiči v Žireh so jima potem povedali, da ne pomnijo tako velikega sulca v tem delu Sore, čeprav menda na območju Žiri »kraljuje« še večji. Ervin Ankerst, ki je že sedem let član kranjske ribiške družine, običajno lovi v Savi in Kokri. Na lov sulca je šel za zdaj le dvakrat in že pri drugem poskusu se mu je nasmehnila sreča. Obema članoma ribiške družine Kranj želimo tidi v prihodnje dober prijem. — A. Ž. - Foto: F.Perdan »Veliko vas je danes,« je dejal Emest v Jelovici v obratu Sovodenj. Pa čisto nič se nas ni ustrašil, kajti takrat se je ravno pripravljal, da počisti proizvodne prostore. Na svojem delovnem mestu je še kako vesten. Tudi inšpektorja Slavka Kavčiča, ki je za kratek čas zapustil vratarnico, je šel zasledovat. Ne, tako pa ne gre. Delovne organizacije, ki ima v svojih delovnih prostorih tako »svinjarijo«, tokrat ne bomo imenovali, vendar pa upamo* da se bodo odgovorni tovariši prepoznali kar sami. Prav bi bilo. Kajti poleg vnetljivih tekočin nikakor ne gre imeti peči in še tekočin ter drugih odpadkov povrhu. Bo šele požar dal znamenje za alarm. Toda to bo mnogo prepozno. Kaj se zgodi, če vratar zaspi... Pa če ga presenetijo nepričakovani obiskovalci. Nerodna zadevščina je to. Mož, ki je malo prej sladko »zadr-nohal«, skuša »nepovabljene« prišleke na vsak način prepričati, da •nu ponoči ustreza tema, da luč pri-ge le v primeru, kadar dobi goste. Toda tokrat se je zbudil malo prepozno ... Na delovnem mestu vratarja je treba biti vesten in natančen. Drugače ne gre. Spoznati se je treba na marsikaj. Kako pogasiti morebiten požar, pa koga poklicati, če pride do požara ali druge nesreče. Zal za vratarje in čuvaje delo ni vedno lahko, saj v delovnih prostorih po zaslugi sotovarišev mnogokrat vlada velik nered. • JI in tJudJ« nadaljevank« a Solaklh ljudj« nadaljavanka Jiorai^™ '"' ebraU ir« Vratarji, nočni čuvaji, imajo na svojih delovnih mestih posebne ure, ki so precej podobni tahografom v avtobusih. Kajti ure natančno registrirajo, če so vratarji pri svojem delu natančni in vestni, če opravljajo svoje delo tako kot je treba. In Andreju Demšarju v Alplesu ni kaj očitati. Pravkar se je bil vrnil z obhoda in kljub pozni uri je bil popolnoma svež. »Tule v Alplesu se možje zavedajo, da čuvajo veliko družbeno premoženje, da imajo veliko odgovornost, saj bi morebitni požar v trenutku uničil tovarno,« pravi požarno varnostni inšpektor pri skupščini občine Škofja Loka Slavko Kavčič. »Oh, kaku tu paše!« Kavica in Grajska črnina. Ampak tale prizor ni niti malo »odgovarjal« požarno varnostnemu inšpektorju Slavku Kavti-ču. Kajti kuhalnik med papir ne spada. Naj bi ga kdo pozabil izključiti ob. koncu »šihta«, pa bi zagotovo prišlo do katastrofe. Do katastrofe, ki bi imela neverjetno velike razsežnosti. Škode bi bilo za okroglo 70 milijonov, 800 ljudi pa bi ostalo brez kruha. Po mnogih delovnih organizacijah že imajo aparate za javljanje požarov. Toda kaj takega kot kaženašpo-snetek, se vsekakor ne bi smelo dogajati. PlaAč nikakor ne sodi na tako občutljivo aparaturo. Tega se ne zaveda niti vratar, ki ga je obesil nanjo. Toda nekateri si kot vse kaže vso stvar predstavljajo popolnoma drugače. Jih bo treba bolje poučiti. Za krepitev varnosti in družbene samozaščite Kako priti do aparata za gašenje in do hidranta? To bi bilo najbrž mogoče ugotoviti šele v primeru požara. Takrat, ko bi bilo mnogo prepozno. Zato, dragi tovariši, če ste se prepoznali na posnetku, čimprej na delo. Čimprej »odprite« pot do hidranta in gasilnega aparata. Škofja Loka — Meglen večer je bil prejšnji četrtek. Luči avtomobila, »plavega« avtomobila s škofjeloške postaje milice so »rezale« gosto meglo po Škofji Loki, po cestah Selške in Poljanske doline. V Škofji Loki, v eni od loških delovnih organizacij, prva zanimivost. Bencin v »kanti«, zraven pa kajpada blago, tekstil. Kaj bi bilo, če bi se bencin vžgal, kaj bi bilo, če bi potlej zasmodili ognjeni zublji vse naokoli, smo se spraševali; miličnik škofjeloške postaje milice Tone Je-kovec, požarnovarnostni inšpektor pri skupščini občine Škofja Loka Slavko Kavčič in vodja delovne enote delovne organizacije Varnost iz Ljubljane v Škofji Loki Pavle Prevodnik. Iz Škofje Loke smo krenili v Selško dolino. Oglasili smo se v prvi delovni organizaciji. Vratar je bil na svojem mestu. Ura je bila zgodnja. Kazalci so se pomikali malo čez deseto. Zato je bilo v vratarnici še dokaj živo. Delavci so v »toplem zavetju« čakali na avtobus. »Svoje ,cajte' je bila .fabrka' lepo urejena,« je dejal požarnovarnostni inšpektor pri škofjeloški občinski skupščini Slavko Kavčič, »danes pa ni tako. Samo poglejte: tamkaj imate kuhalnik na kartonu. Pa lakirnica ni urejena. Vanjo ne spadajo taki predmeti kot jih lahko opazite. Jn še to lahko pristavim, da bi gasilci le težko prišli na kraj požara, saj so transportne poti popolnoma zapolnjene z razno navlako.« Potlej smp imeli svojevrstno »zabavo« še v vratarnici. Kajti vratar nikakor ni mogel poiskati izredno pomembnih dokumentov. Miličnik s škofjeloške postaje milice Tone Jekovec je že pisal prijavo za sodnika za prekrške, a mu je potlej ni bilo potrebno oddati, saj je kasneje dokumente le našel. Našel po zares velikih mukah. Pa tudi tega ni mogel zanikati, da je ograja na več mestih strgana in, »da ima zato kajpada še posebno v večernih urah obilo dela.« V drugi delovni organizaciji, nova proizvodna dvorana je bila zgrajena pred nedavnim, vratarja nikakor nismo mogli dobiti. Sprehodili smo se okoli tovarne, skorajda odprli vrata, a uspeha ni bilo. Morda se je že odpravil na počitek? Več sreče smo spet imeli v tretjem primeru. Čez polnoč so se takrat že pomikali kazalci. Vratarja sta bila budna. Še kako budna. In tako je menda vedno. Pogovorili smo se, sprehodili po tovarni, kjer je nekaj »ponočnjakov« še vedno delalo. Rahlo nas je že premagoval spanec. Pred seboj pa smo imeli še dolgo pot. Zato smo se oglasili le še v enem od obratov v Selški dolini in že zaviju-gali prek Škofje Loke proti Poljanski dolini. Prišli smo na poljanski konec in že so nas vratarji pozdravljali: »dobro jutro«. Ura je bila namreč že kar več kot dve. To pa je čas, ko marsikoga »zvije« spanec. Tudi nam je uspelo prebuditi enega od takih »zaspan-Čkov«. Prebuditi ali ne? Kajti možak je trdil, da sploh ni spal, da je rad v temi, da luč navadno prižge šele takrat, ko opazi, da pridejo obiskovalci ... Toda mi smo prišli kajpada preveč nepričakovano ... Dež je sicer neusmiljeno padal, tri je bila ura, vendar smo vratarja v eni od delovnih organizacij v povsem zgornjem delu Poljanske doline našli še kako budnega. Cisto nič zaspan ni bil. Še celo za šale je bil pripravljen. »Danes vas je pa veliko,« je dejal. In potlej, ko je inšpektor Slavko Kavčič zapustil vratarnico, je takoj odhitel pogledat »kam je šel ta tovariš«. Nato smo se še sprehodili po obratu, ki ga je moral Emest tisto noč še pospraviti. V eni od delovnih organizacij so bila potlej štiri dekleta z »vratarjem na čelu« na malici. Navsezgodaj zjutraj, takrat je bila ura že skoraj pet, smo poskušali »presenetiti« še vratarja v eni od škofjeloških delovnih organizacij. Bil je popolnoma buden. Prav na obhodu po tovarni je bil. »Stanje na tem področju se je v delovnih organizacijah v zadnjem času precej izboljšalo,« pravi Slavko Kavčič. »Kajti prej smo odkrivali še dosti težje primere.« Tako sta pritrdila tudi Tone Jekovec in Pavle Prevodnik. Istočasno pa je bilo mogoče ugotoviti, da gre za veliko večjo osveščenost prebivalstva, za osveščenost, ki je iz dneva v dan večja, za vedno večjo skrb vseh prebivalcev za krepitev varnosti in družbene samozaščite. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1— 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ * 18 ■ 1 20 ■ 22 23 J ■ 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 45 ■ 1 47 ■ 48 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. namen, cilj, 7. mesto v srednji Italiji, rojstni kraj Frančiška Asiškega, 13. kaljenje, 15. kdor ustvarja umetniška dela, 16. resa, tudi žensko ime, 17. kratica nekdanje francoske tajne armade: Organisation Armee secrete, 19. značaj, 20. moštvo, delovna skupina, team, 21. presežnik prislova »elo, 24. kratica za Jugovzhodno Azijo, South East Asia, 25. starorimska boginja plodnosti in žetve, 27. veiiko finsko jezero, Enare, 28. kratka za sekan*, 29. ime »Jovenake slikarij Kobilice, 31, letopis, kronika zgodovinskih dogodkov, 33. osmi mesec Židovslega koledarja, 34. South, sever, 35. ime slovenskega skladatelja in dirigenta Srmonitija, 37. upad morske vode, 38. kraj pri Ljubljani, Šmarje 7 • •40. nekdanji japonski premier, Havato, 42. kratica za British Motor Corporation, 43. v poetiki stopnjevanje misli ali izraza, postopno vzpenjanje, 46. sintetično dobljena spojina, ki povzroča halucinacije, 47. kratica za Izvršno enoto, 48. posamezni glas pri javkanju, 49. robec, tudi pot, smer poti, 51. avtomobilska oznaka za Leskovac, 52. kot vrabec ali kos velik nočni ptič odprtih morij, 54. švicarski pisatelj romanov »Via Mala«, »Tereza Etienne« itd., John, 56. središče Kastavščine, severovzhodno od Reke, 57. Jadran. Navpično: 1. pisatelj povesti »Miklova Zala«, 2. ime slovitega ameriškega tenorista pevca italijanskega rodu, Lanza, 3. tekmovalec na olimpiadi, 4. indijski hrast, ki raste v jugovzhodni Aziji, 5. gorljiv plin, ki je sestavina nafte, 6. znak za kemično prvino renij, 7. Anton Medved, 8. obalno mesto v Hrvaškem Primorju, nad katerim je Nehaj grad iz 16. stoletja, 9. kratica za stran, 10. ime in priimek nemške pesnice, katere ime je večkrat v križankah, 11. siv človek, siv konj, osel, 12. vzhodnokitajsko mesto južno od velike luke Hangchovv, 14. oborožen spopad držav, bojevanje, 15. levi pritok Bosne blizu Doboja, 18. grobo domače orientalsko platno, 22. departma v vzhodni Franciji z glavnim mestom Bourg-en-Bresse, 23. redko moško ime, Lino, 26. sestrain mož, 28. zeliščna ovijalka, lepotna vzpenjalka, 30. južnoameriško mesto na severu Gvajane, 32. atenski državnik in vojskovodja Aristeides, 33. muslimansko žensko ime, Isa, 34. ameriško moško ime, Samuel, 36. od zdaj, 37. prihod v goste, 38. kratica za Srednja industrijsko-kovinarska šola, 39. urejen javni nasad s sprehajališči, 41. tuje žensko ime, 44. pokrajinsko središče v Ukrajinski SSR, 45. roparska žival vitkega telesa in kratkih nog, cenjena zaradi krzna, 48. kratica jugoslovanskega letalskega podjetja, 50. Andrija T. Radovič, 53. Rado Simoniti, 55. znak za kemično prvino titan. Rešitev nagradne križanke z dne 9. decembra: 1. prst, 5. maser, 9. Anaa, 13. Saracen, 15. paktant, 17. iverica, 18. Ibrahim, 19. IB, 20. kenotaf, 22. OM, 23. pora, 25. namet, 26. Adam, 28. sloga, 30. sol, 31. Skiti, 32. Ti, 33. Nor, 35. prt, 36. Ot, 37. Danes, 39. natič, 41. rovt, 43. Bojan, 45. Voss, 48. epi, 49. celesta, 51. Ria, 52. mantika, 54. teleban, 56. stavbar, 57. Aravali. Prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Lojze Bavdek, 64000 Kranj, Planina 25; 2. nagrado (60 din) Zdenka Grebenšek, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 48; 3 nagrado (50 din) pa Rozika Kern, 64000 Kranj, Slovenija avto — centrala. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 20. decembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. OD VSEPOVSOD Nevaren alkohol Nosečnice, ki vsak dan popijejo več kot dva kozarčka alkoholne pijače, tvegajo, da bodo rodile otroka z večjimi ali manjšimi hibami oziroma duševnimi motnjami. Ameriška uprava za hrano in zdravila bo zato predlagala, naj bodo v prihodnje vse steklenice z alkoholnimi pijačami opremljene z napisi, da je alkohol nevaren nosečnicam. V ZDA se namreč vsako leto rodi okoli 1500 otrok s povsem izrazitim sindromom, nekaj tisoč pa jih ima ta ali oni simptom. Kojak režiser Ameriški igralec Telly Savalas se poskuša kot vsestranski filmski ustvarjalec. Napisal je scenarij za film Mati, ki ga je tudi režiral in v njem nastopil v glavni vlogi. Scenarij je napisal v osmih dneh, pri režiji pa so mu pomagale izkušnje, ki sijih je pridobil, ko je sam režiral pet zgodb policijske serije Kojak, s katero je zaslovel. Ni miru za NLP Kaže, da neznani leteči predmeti ne vznemirjajo samo ljudi. Prav poseben NLP je menda povzročil kratek stik na portugalski ladji v vodah jugozahodne Afrike, nato pa na nepojasnjen način vključil še alarmne naprave. Skrivnostni leteči predmet je oddajal slepečo svetlobo, nad ladjo se je zadrževal celih osem minut, nato pa odletel z veliko hitrostjo. Knjiga nenavadnih nasvetov V newyorških knjigarnah se je pojavila knjiga Barryja Tarshisa »Kolika kaj stane«. Zagoneten naslov je privabil kupce, tako da se je knjiga čez noč povzpela med uspešnice. Za kaj gre? Tarshis na primer svetuje: Če bi radi nov nos, pripravite vsaj 800 dolarjev. Kirurg, ki že uživa sloves na tem področju, bo zahteval do 1500 dolarjev, newyorški velemojster svoje stroke pa je dr. Diamond, zato mu boste plačali za nov nos 2000 dolarjev in bolniške stroške zraven. In tako dalje ... Traktorji v mestu Okrog 6000 nezadovoljnih farmarjev je s traktorji vozilo po cestah okrog skupščinske stavbe v Atlanti v ameriški državi Georgia. Farmarji, ki so tako zaustavili ves promet v središču mesta, so zahtevali višje cene za svoje poljske pridelke. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Kashdanova rešitev V končnici trdnjave in kmeta proti trdnjavi mora branilec težiti k temu, da je njegova trdnjava na tisti strani kmeta, na kateri ima večje možnosti šahiranja, oziroma na osnovnici belega (gl. diagram 79). S tem v zvezi je tudi odločitev o premiku kralja, kadar ga moramo umakniti izpred nasprotnikovega kmeta. Kralja vedno igramo na ožje krilo in tako prepustimo trdnjavi več prostora za saniranje na drugem krilu. Diagram 79 V položaju na diagramu 79 je ena od kritičnih pozicij, ki jo lahko razrešimo po napotkih analize Kashdana (1933). 1. Kb6! Namen te poteze je odtegniti črno trdnjavo s kraljevega krila; sedaj ne gre 1. .. . Tf6 + ??, zaradi 2. c6 Tf8, 3. Tc7 + itn. z zmago. 1. ... Tel!! Najmočnejše; z napadom na kmeta, kar je v nekaterih podobnih položajih lahko odločilno. Manj zanesljivo in včasih nezadostno (gl. diagram 80) je 1. ... Tbl + , 2.Kc6 Kb8!! (2. ... Kd8?, 3. Tg8 + , Ke7, 4. Kc7 itn. z zmago belega), 3.Tg8+ Ka7, 4. Kc7 Thl!, 5.Tg7 Th8!!, 6. c6 Ka6!!! z ohranitvijo ravnovesja. 2. Kc6 Kb8!! 3. Tg8 + Ka7 4. Tc8 Thl! 5. Td8 Tel! 6. Td5 Kb8 7. Kd7 Kb7 in črni je ohranil vse možnosti za remi. Diagram 80 Občutljivost prve poteze črnega pri rešitvi naloge na diagramu 79 lepo dokažemo z razpletom položaja na diagramu 80. Črni lahko remizira, po prejšnjem vzorcu, če igra 1. ...Tal!!, medtem ko 1. .. .Tel + ?? izgubi. Poglejmo: 1. ... Tcl + ?? 2. Kd6 Kc8 3. Th8+ Kb7 4. Ke7 Tel + 5. Kd7 Tgl 6. d6 Tg7 + 7. Ke6 Tg6 + 8. Ke7 Tg7 + 9. Kf6!! Td7 10. Ke6 Tg7 11. d7 in črni mora žrtvovati trdnjavo za kmeta. dr Srdjan Bavdek r — Kaj? Nimaš več filma? Rojstni dom pesnika in politika dr. Lovra Tomana v Kamni gorici it. 37 (49. zapis) V središču Kamne gorice stoji lepo urejena nadstropna hiša št. 37, na kateri je vzidana (tudi ta previsoko!) spominska plošča, ki pove: V tej hiši je bil rojen 10. avgusta 1827 dr. Lovro Toman, pesnik in domoljub slovenski. Umrl je v Rodaunu 15. avgusta 1870. Soseda tej mogočni fužinarski hiši je rojstna hiša Mateja Langusa, o katerem je stekla beseda že v prejšnjem zapisu. Tudi pesnik Lovro Toman se je dotaknil sence velikega Prešerna, kar dvakrat! FU2INARJEV SIN Deveterim otrokom je dal življenje kamniški (kamnogo-nški) fužinar Janez Toman v zakonu z Blejko Heleno Hribarjevo. Lovro je bil najmlajši, a najbolj nadarjen. Še ne desetleten je vstopil v ljubljanske šole in se izkazal vseskozi za odličnega dijaka. Kot šestošolec je 29. junija 1845 javno, na proslavi, pred veliko množico, deklamiral Prešernovo pesnitev v čast takratnega ljubljanskega župana Janeza Nepomuka Hradec-kega. Biti je moral to res pomemben dogodek: prvič slovensko govoriti na javni, uradni proslavi 25-Tetnice žu-panovanja priljubljenega moža. Doktor Janez Bleivveis je namreč pred proslavo zvedel, da šestošolec Lovro Toman iz Kamne gorice slovi kot neki prav posebno dober, celo izvrsten deklamator in govornik. Zato je prireditveni odbor — na Blei-weisov nasvet — določil mladega gimnazijca, da pove pesnitev — čestitko. Dr. Lovro Toman (1827-1870) Verjetno je, da je v zvezi s tem izborom prišel Toman v stik s Prešernom. Kajti pesnik, tankočuten kot je vselej bil, je gotovo hotel slišati, kako bo njegov gorenjski rojak izgovarjal in naglašal njegove besede. Saj je šlo za prvi primer, ko se slovenska umetniška pesnitev sme tako javno slišati v Ljubljani. Bržčas je bil na proslavi, ki so jo organizirali na mestnem strelišču, tudi Prešeren sam. Hudomušno radoveden, kako bo njegova pesem, ki ni bila prav nič petolizniška, sprejeta pri ljubljanski gospodi... Resnično, Prešeren ni v pesmi le hvalil županove naklonjenosti do Ljubljane in dežele Kranjske, četudi je hkrati podčrtal tudi Hradeckega ljudomilost, socialni čut in njegova dejanja za omilitev bede v Ljubljani. PREŠERNOVA PESNITEV Danes šele lahko trdimo, da je ta dan doživela triumf tudi slovenska umetniška beseda in čvrsto Prešernovo domoljubje. Slavospev je pesnik namreč združil z visoko hvalnico domači zemlji in slovenskemu ljudstvu. Izmed 26 kitic sem jih izbral »za pokušino« le petero, ki vse navedene . le potrdijo: Kak' Tvoje je bilo srce goreče za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, Ljubljane, ljubice nebes in sreče! Ozri se na snežnikov velikane, kijih najmlajši žarek zore zlate pozdravi, k' iz iztoka post'lje vstane; daleč okrog poglej ravni bogate, visocih žit na njih poglej valove, nje reke breg, okrog zelene trate; poglej nje čvrste, bistrih glav sinove, ki vnema v srcih se jim želja sveta, obrnit' v doma čast vseh zgod osnove; in zvestosrčne nje poglej dekleta, lic rajskih zor, oči poglej nebesa, in sramožljivost, ki je var'h njih cveta! Spričo te čudovite pesnitve je v nemščini napisana čestitka Korde-scheva, ki so jo hkrati s slovensko deklamirali na slavnosti, kar zbledela. Toman je neki tako imenitno recitiral Prešernovo pesnitev, da so vsi prisotni — tudi trdi Nemci in prikriti nemškutarji — za njim povzeli slovenski klic na koncu pesmi: »BogTe živi!« Blesteč govorniški dar je Tomana spremljal tudi še na Dunaju, kot študenta-revolucionarja in pozneje kot slovečega politika. LOVRO TOMAN - PESNIK Marčna revolucija 1848 je našla Tomana kot visokošolca na Dunaju. Že tedaj pa je veljal za nadebudnega mladega slovenskega pesnika — nekateri so celo trdili, da bo zavzel svoje mesto tik za tedaj tako slovitim Koseškim! 2e res, da je bil naš Kamničan (Kamnogoričan) v svojem idealizmu ves vnet za svobodo in slovenstvo. Otrok revolucionarnih idej, je v bistvu živel (in pesnil) v nekakih romantičnih sanjah. Ni spoznal resnične situacije svojega revnega, a v temi živečega ljudstva. L. 1847 so izšle njegove izbrane pesmi Glasi domorodni. Pesmi so bile v prejšnjih letih že objavljene v časopisju. Tako da jih je utegnil Prešeren še v letih 1847 in 1848 sam čitati. Če pa je bil kaj vnet za Tomanovo muzo — ni gotovo ... No, že 1. 1853 je Lovro Toman izdal svojo drugo pesniško zbirke Milotinke. Knjižica je bila posvečena pisateljici Josipini Urbanči-Čevi-Turnograjski, njegovi poznejši ženi. Seveda so bile vse Tomanovf pesmi le tako imenovane milopojkt pisane v nekakem luninem jeziku Zato Tomanovo ime ne navaja no bena slovenska pesniška antologija Bile so le nerodno jecljanje brez pravega pesniškega duha. •ki krat Rorvnjak« Poskrbimo za lačne in prezeble ptice in jim nasujmo zrnja v ptičnico ali na okensko polico, kamor tatinske mačke nimajo dostopa. Ostanki hrane ali krušne drobtinice pticam škodujejo, zato jim take krme ne dajmo. Če smo se odločili za krmljenje naših pernatih prijateljic, moramo pri tem vztrajati vse do zgodnje pomladi. Ptice bodo iskale hrano vedno le na mestu, kjer smo jim začeli nasipati zrnje. OKRAS ZA MIZO Iz skrivenčene korenine, ki ste jo pobrali na sprehodu po gozdu, pričarajte za okrasitev mize ob izteku starega leta v novo skromen, prikupen okras. Korenino postavite na umetne žične noge zaradi stabilnosti. K tankim, dolgim svečam poljubne barve razporedite storže, smrekove vejice ali podoben naraven, neizumetničen okras. Sveče naj stojijo na nizkih stojalih. Opreznost pri brazgotinah Brazgotine, nastale zaradi ureza, uboda ali ugriza, dalje abscesi, operacije, zlomi, cepljenja in podobno lahko privede do bolezenskih sprememb v telesu. Kronično vzdraženo živčevje ob brazgotinah škodljivo vpliva na drupa mesta v organizmu. Navadi.) prizadenejo »šibko točko«, torej že napaden ali poškodovan organ. Organizmu često uspe taka moteča središča dolga leta uspešno varovati. S pojemajočimi odpornimi silami postane telo za škodljive vplive dojemljivejše. Celo brazgotine iz otroštva, katerih nastanka se niti ne spominjamo več, lahko izzovejo nepredvidena obolenja ledvic ali vzbude različne alergije. Ko nastopi bolezen, kateri ne moremo dognati pravega vzroka, pomislimo na brazgotine. Ukrepanje na svojo pest lahko privede do nezaželenih zapletov, zato poiščimo strokovno pomoč. _ l.Judj* n/iđnlj«v«uiti» » '.otokih c ASOVA ,Pa*ToGA MARTA ODGOVARJA Olga: Rada bi imela nov plašč. Je blago, katerega vzorec vam prilagam, primerno zame oz. za plašč. Stara sem 17 let, visoka 166 cm, tehtam pa 54 kg. Odgovor: Plašč je udoben, ima kapuco, katero lahko odstranite, zapenja se enoredno, žepa sta vrezana. Rokava so nekoliko širša z zavihkom. Zadaj na hrbtu je sedlo v konico in od tu spuščena guba po sredini. Manjši otroci si še brez večjih ceremonij pustijo postaviti na glavico toplo pokrivalo. Z njihovimi starejšimi vrstniki je že huje. Bi poizkusili z modro-rumeno športno čepico iz antigliss materiala s ščitnikom ali smučarsko pleteno kapo v rdeči barvi z belo obrobo i napisom iz acrylne-ga pletiva? eroblo Čeravno po svojem stilu ne sodimo ravno k svetovni smučarski eliti, se bomo vseeno radostno zapodili po domačih holmih praktično in modrno oblečeni. Prikazani model moškega smučarskega kompleta je krojen iz stoodstotnega polvamida v živih kontrastnih barvah. H kombinaciji eno barvnih hlač spada anorak s pri lagodljivim stoječim ali polože- Slani jetrni kolački DRUŽINSKI POMENKI Pečene krvavice V sezoni kolin večkrat pripravljamo domače ali kupljene krvavice. Povprašali smo mesarja za nasvet, kako pripravimo krvavice za peko, da bodo čim okus-nejše. Krvavice pred pečenjem za deset minut položimo v vrelo vodo. Močno zabelje-ne krvavice pečemo z zelo malo maščobe na zmerni vročini. Med peko jih obračamo, da so lepo popečene z vseh strani. C as peke je odvisen od debeline črevesa, vendar velja staro pravilo, da krvavica ne sme iz Sečice, preden skorja ne za-rustlja. Pri krvavicah v zelo debelih črevah se čas pečenja lahko raztegne do dve uri. Ne bodimo nestrpni, ker so premalo pečene krvavice neokusne in škodljive. Potrebujemo: 15 dkg moke, 10 dkg telečjih jeter, 16 dkg surovega masla, 2 jajci, pol žličke pecilnega praška, čebulo, majaron, sol, poper, mast za proženje. Izpeljava: V testo za kolačke pognetete moko s polovico količine surovega masla, celo jajce, sol in pecilni prašek. Ko je četrt ure počivalo, testo razvaljajte. Izrežite kolačke in jih na pomaščenem pekaču specite. Pred pečenjem kolačkepomažite z raztepenim jajcem. Za nadev na masti opražite 2 žlici sesekljane čebule, pridenite na majhne koščke zrezana jetra, malo majarona, popra in soli. Maso za nadev pretlačite skozi sito, da dobite pire. Ohlajenemu primešate preostalo surovo maslo in namažete na prej spečene in pravilno temperirane kolačke tako, da po dva in dva kolačka stisnete. Jed, pripravljeno po zgodnjem receptu, posebno priporočamo malokrvnim. Vlažno zidovje Kdo si ne želi ustvariti toplega domačega ognjišča? Zal te sanje ne morejo vedno postati stvarnost, ali pa veselje nad lastnim domom zasenčijo nepredvidene skrbi zaradi napak in pomanjkljivosti, ki se pokažejo šele čez čas. Pri današnji ponudbi gradbenih materialov in nenehno napredujoči tehnologiji ob strokovno izvedenih gradbenih delih skorajda ne bi smeli priti do težav. Vseeno se soočamo s problemi, ob katerih si ne vemo pomagati dalje. Tokrat bi se pomudili ob vlagi, nastali zaradi pomanjkljive zatesnitve zidovja v notranjščini in na zunanjih zidovih v predelih ob nivoju zemlje. Kako si v tem primeru pomagamo? Iz prakse poznamo kopico več ali manj uspešnih načinov za drenažo. Omejili bi se tokrat le na izsuševanje s tekočo kremenčevo kislino. Poizvedbe so nas privedle do tega, da je nabava kremenčeve kisline več ali manj prepuščena iznajdljivosti, ker je ta kemikalija deloma odvisna od uvoza. Toda vrnimo se k osnovnemu problemu, vlagi v zidvolju. Da ne bi gradbincem delali krivice, moramo omeniti, da tudi v primeru solidno izvedenih betonskih del v poslopje mestoma lahko prodre voda. Ob stiku dveh, ob različnem času betoniranih betonskih delov (npr. tal in stene) lahko med njima nastane neopazen, za vodo pre- Zdravilna črna redkev pusten stik. Često temu zlu ne moremo priti do živega, ker do zunanje, pod nivojem zemlje ležeče stene nimamo dostopa. Če bi se lotili izkopavanja, bi naleteli na zahtevne tehnične probleme, obenem bi bila prizadevanja lahko tudi brezupna, ker bi voda še nadalje prodirala pod tlemi stavbe skozi temelj v poslopje. Prevelikim izdatkom in sitnostim se poizkušamo izogniti tako, da škodo odpravimo z notranje strani s tekočo kremenčevo kislino (Kiesel-saure). Ob stiku med steno in tlemi skopljemo nekako tri centimetre širok in pet centimetrov globok žle-bič, ki ga večkrat zapored napolnimo s tekočo kremenčevo kislino. Mokro kamenje ali beton posrka kislino, ki tako prodre globoko v notranjost. Ko je stik nasičen, ga zapremo z mešanico malte in peska in cementa. Če ostane še kaj kremenčeve kisline v žlebiču, tja natlačimo mešanico peska in cementa, ovlaženo kot za zemeljska dela. Če se zgodi, da pri prekopavanju žlebiča prodre voda skozi stik (fugo), moramo ravnati drugače. Najprej počakamo, da pritisk vode popusti. V nasprotnem primeru se dela lotimo postopoma. Najbolje storimo, da v žleb natlačimo cunje in si v neposredni bližini pripravimo na tla kup mešanice iz peska in cementa. Pripravimo tudi manjšo posodo s tekočo kremenčevo kislino. Sedaj velja hiteti! Izvlečemo cunje, napolnimo žleb s tekočo kremenčevo kislino in vanj natlačimo pripravljeno mešanico. Delo nadaljujemo po etapah z zaščitnimi rokavicami na rokah. Če ste nagnjeni k tvorbi ledvičnih ali žolčnik kamnov, ne zavlačujte obiska pri zdravniku. Preventivno pa si kdaj pa kdaj pripravite majhen napitek iz soka črne redkeve in medu. Črni redkvi odrežite pokrovček in izdolbite prostorno odprtino. Postavite jo v primerno veliko posodico tako,, da stoji pokonci in vsebina ne bo mogla iztekati. V vdolbino dajte žlico medu. Po preteku nekaj ur — odvisno od sočnosti redkve - bo izcejeni sok prepojil med. Nekdaj je veljala sodba, da je smučanje slovenski narodni šport. To so radi izrekali športni strokovnjaki drugih bratskih republik. Vendar se je pri nas in v drugih državah, kjer goje ta šport, veliko spremenilo. Izpopolnil se je način smučanja, ki ga določajo vodilne šole in smeri, posebno pa se je izpopolnila oprema. Le-ta rabi edino smučanju, razen rokavic in pokrivala, ki navzven še izkazujeta smučarsko pripadnost. Nekdanje smuči so bile bolj vsesplošne uporabnosti. Ob premikanju stremen in naravnavanju okovja jih je bilo moč prilagoditi za hojo, tek, vzpon in za smuk. Uporabne so bile tako za klasične kot za alpske panoge. Smučarska oprema, to je čevlji in obleka, je bila primerna za zimski vsakdan, čevlji z značilnimi smučarskimi zakovicami pa so bili primerni tudi za planinarjenje. Danes je vse drugače, razvoj je prinesel svoje, poti nazaj ni. Romantično smučanje, če tako rečemo, goje le še posamezniki, ki se z lastnim naporom vzpenjajo v strmino in se poganjajo skozi zimsko krajino. Finančna priprava za smučanje Razvoj smučanja, ki ga v veliki meri spodbuja tekmovalno smučanje je povzročil pravo smučarsko nalezljivost Neti jo bolj ali manj uspešna propaganda o koristnosti smučanja za krepitev organizma, ta govori o tem, kako je smučanje beg iz dnevne enoličnosti, kako človeka sprošča, mu vrača delovno moč, vnemo ipd. Športno razvedrilnemu namenu širjenja smučanja se pridružujeta še industrijska turistična reklama in ponudba. Turistične organizacije so že določile cene dnevnih kart, ponujajo smučarske »pakete« in vabijo goste, da bi se na-užili bele opojnosti. O pripravi na smučanje beremo in slišimo veliko poučnega. Smučarski strokovnjaki in drugi izvedenci nas vsako leto skrbno opozarjajo, da je že med letom potrebno misliti na zimo, da je potrebno pridobivati smučarsko kondicijo, ohranjevati in utrjevati smučarsko ravnovesje z raznimi načini hoje, teka, poskakovanja, počepanja itd. Lepo je pisati o vsej tej pestri pripravi, teže pa je razčleniti finančno pripravo, ki prav tako poteka preko leta, saj smučanje zahteva veliko denarja, vsi vemo, da je ta šport v današnjih pogojih razmeroma drag in prav za to marsikomu ni dostopen, čeprav je gibalno in kondicijsko nanj pripravljen. Smučarske želje so, denarja pa ni. Stroške smučanja bi najbolje in najbolj natančno prikazal finančni strokovnjak. Moral bi uvesti nov pojem tako imenovano »smučnino«. Podobno kot govorimo o kilometrini, tj. o ceni prevoženega kilometra vozila, bi smučnina zajemala ceno presmučanega kilometra. Koliko bi ta znašala ob naložbi za opremo, ob stroških prevoza, bivanja itd., v bolj ali manj znanih, oddaljenih ali bližnjih smučiščih1? Nadaljevanje in konec prihodnjič Jože Ažman L •Ji in ljudj« nadaljevank« a «olakih ttftj^trajt ln ljudj« »adaljavanka Premislim in napišem Železniki — Zoran Trojar, učenec 8. a razreda osnovne šole v Železnikih, je po naši oceni napisal najboljši spis v zadnjih štirih tednih, zato ga je uredništvo nagradilo s knjigo pisatelja Pavla Zidarja Crni trn. V njegovem sestavku so se prepletale misli, izkušnje in nagnjenja mladega fanta, ki se mora po končani osnovni šoli odločiti, po kateri poti naprej v življenje. Sestavek je bil odličen zaradi svoje izvirnosti in lepega besednega oblikovanja ob ideji, ki ponuja mladim dovolj snovi za premislek in razmišljanje. Zoran Trojar je bil nagrade vesel: »Kot član literarnega krožka na naši šoli pišem in tudi objavljam prispevke v šolskem glasilu Naše poti. Redkokdaj pa sem sestavke kam poslal, zato sem te nagrade še bolj vesel. K pisanju me ne vleče pogostokrat, moram že prej imeti neko idejo, ki jo oblikujem in nazadnje spravim na papir. Vem, kako naj bi izzvenelo, zato pišem hitro in v enem večeru sestavek tudi končam. Šolske naloge z že imenovanimi naslovi mi ne gredo prav od rok, veliko raje si sam izmislim naslov in vsebino. Čeprav kar rad pišem pa si po osnovni šoli in najbrž tudi pozneje ne bom izbral poklica, v katerem bi se kakorkoli že ukvarjal s pisano besedo.« Praznik šole 11. decembra pred 104 leti se je v vasi Grad na Bledu rodil Josip Ple-melj, znanstvenik, učitelj matematike, začetnik slovenske matematične šole in prvi rektor slovenske univerze. Ponosni smo, da je bil Blejec in da naša šola nosi njegovo ime. Vsako leto počastimo njegov praznik. Letos smo si ogledali sobo, kjer je živel in položili lovorov venec pred spomenik, odkrit leta 1973, na katerem piše: »Matematika mi je bila življenjska potreba in umetniški užitek.« To je napisal Plemelj sam. Želimo, da bi med nami zrasel še kakšen tak človek, matematik, ki bi nasledil Josipa Plemlja. Majda Pongerc, osn. šola Josipa Plemlja, Bled Narobe svet Zajček čivka čiv, čiv, čiv, kaj bom pa v kljun dobil? Mravlja laja hov, hov, hov, jutri grem pa spet na lov. Ptiček meka me, ke, ke, rad bi jedel travice. Slonček črika čri, čri, čri, jaz sem pa v luknjici. Zdravko Božnar, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka ;:.:-.-;r. - i^/.r .- ■■ S ŠOLSKIH KLOPI ASOVA I LOGA ■ in 5« amrsikaj dr\ r«portaia i robU« u £0A PTIČKI POZIMI - Nataša Cej, 2. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Skrbimo za ptice Jeseni smo se v šoli učili o sadovnjaku. Že takrat smo se zmenili, da bomo postavili ptičjo krmilnico takoj, ko bo priti snil hud mraz. Nekega mrzlega jutra sem presenetil učiteljico in učence. V šolo sem prinesel ptičjo krmilnico. Vsi smo ugibali, kam bi jo namestili. Sklenili smo, da jo bomo obesili na češnjo. Poklicali smo hišnika. Prosili smo ga, če bi nam jo obesil na češnjo, ki raste pred oknom našega razreda. Hišnik se je strinjal. Odšel je v svojo delavnico in prinesel žico. Vzel je hišico in šel k češnji. Takrat smo vsi planili proti oknu in opazovali, kako jo bo pritrdil. Nataša in Tatjana sta iz Globusa prinesli ptičjo hrano. Nasuli smo jo v krmilnico. Ptice nam bodo našo skrb poplačale, ko bodo na pomlad pele in uničevale sadne škodljivce. Da ptički pozimi ne bodo lačni, smo v šoli naredili ptičjo pogačo. Kupili smo loj, v šolo smo prinesli jogurtove in cvetlične lončke. Sošolka Tatjana je nesla loj v kuhinjo, kjer ga je kuharica scvrla. Ko je bil pripravljen, ga je učiteljica prinesla v razred. Nato smo vanj stresli zrnje in ga dobro premešali. Potem smo v lončke dali palice in jih napolnili z lojem in zrnjem. To je bila pogača! Ko se je strdila, smo na palčko privezali žico in lonček obesili na vejo. Ptički hodijo pridno zobat hrano. Boštjan Marenčič in Simona Požar, 2. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj 2iri — Tudi najmlajši iz Žirov so se vključili v priprave na izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v Zireh. V prostorih osnovne šole Padlih prvoborcev so uredili pravcato tiskarno. Izdali so že dve številki glasila, v katerih so učenci žirovske šole in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Škofja Loka in krajevne skupnosti Žiri s pisano besedo spregovorili o pomenu podaljšanja samoprispevka, (jg) — Foto: F. Perdan Tudi to je moja domovina Rjavo listje bukev in hrastov kroži po zraku in naletava na grobove tistih, ki so padli za našo svobodo. Piš vetra se zaletava v komolčaste hraste, visoke bukve, pod katerimi je mnogo grobov neznanih borcev. Veter se umiri in začne eno od svojih tihih pripovedi. Toda to ni pripoved, ki jo slišimo vsak dan. To je zgodba o padlem partizanu. V mislih zagledam razoran, krvav obraz in razpokane blede ustnice, ki tiho šepetajo: »Odhajam. Sovražnikova krogla me je zadela in omahnil sem, omahnil za domovino. V poslednjem trenutku svojega življenja sem še enkrat trdno stisnil puškino kopito, pripravljen se še enkrat Nastop v Avstriji Na tamburaških vajah smo nekega večera zvedeli, da bomo šli prihodnjo soboto v Avstrijo s folklorno skupino Sava iz Kranja. Naslednji teden smo imeli večkrat vaje, tako da smo se bolj utrdili v igranju. V soboto smo odšli zgodaj dopoldne z avtobusom proti Kranju. V Kranju so se nam pridružili še folkloristi in skupaj smo nadaljevali proti meji. Kmalu smo bili v Avstriji. Ustavili smo se v Celovcu, kjer smo si ogledali mestne znamenitosti in trgovine. Ob dvanajstih smo odšli iz Celovca proti Vrbskemu jezeru, kjer smo imeli tudi nastop. Oblekli smo se v noše naših narodov in odšli najprej na sprevod, ki so se ga udeležile vse folklorne skupine. Bilo jih je okoli šestdeset. Dosegli smo drugo mesto in dobili tudi nagrado. Popoldne smo priredili nastop in šele pozno zvečer odšli proti domu. Z nastopom smo bili zadovoljni. Veseli smo, saj smo dobro zastopali našo Jugoslavijo. Mojca Igličar, 8. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Ko sem še majhna bila Moj spomin ne seže daleč, zato sem z zanimanjem poslušala starše, ko so mi pripovedovali o rojstvu bratca. Bila sem stara dve leti, ko mi je mamica rekla, da bo morala kmalu v bolnišnico. Pogladila me je po laseh in me peljala spat. Ko sem se drugega jutra prebudila, mamice ni bilo več v sobi. Šla sem pogledat, če je morda v kuhinji. V kuhinji je bil očka. Vprašala sem ga, kje je mamica. Odgovoril mi je, da je šla v bolnišnico. Dnevi, ko ni bilo mamice, niso bili prijetni. Čez teden dni se je mamica vrnila, ampak ne sama. V naročju je imela nekaj povitega. Vprašala sem jo, kaj ima. Odgovorila ni nič, ampak me je prijela za roko in me odpeljala v sobo. Tam je »tisto« odvila in položila v zibelko. Gledala sem začudeno. Dobila sem bratca. Zdaj je bratec star že devet let in se dobro razumeva. Helena Gros, 6. r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič boriti za svobodo naroda, ki je že stoletja vkovan v verige zatiranja. Zadnji dih in utrip svojega srca sem posvetil tebi, domovina.« Takšnih in podobnih zgodb je mnogo. To je cena za našo svobodo. Prav zato mislim, da moramo tisti, ki uživamo svobodo, ljubiti svojo domovino, se biti pripravljeni bojevati zanjo, četudi za ceno naših življenj. Nekje je zapisano: Bolje umreti stoje kot umirati kleče. Brigita Galičič, 4. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka V krožku Letos sem član novinarskega krožka. V njem je veliko učencev. So iz vseh razredov. Zadnjikrat smo se pogovarjali o domovini, o partizanih in o tovarišu Titu. Ogledali smo si diafilm Pot v Jajce in še nekaj diafilmov o partizanih. Na koncu pa je vsak napisal nekaj o domovini. Jaz sem napisal tole: »Domovino imam rad, ker je svobodna. Osvobodili so nam jo partizani. Zelo rad poslušam, kako so se borili proti sovražniku. Domovino moramo vedno imeti radi. Če nam jo hoče kdo vzeti, jo moramo braniti. Naša domovina je zelo lepa. Imamo tovariša Tita, ki nas varno vodi.« Branko Mrak, 3. r. osn. šole 16. december, Mojstrana Zelenica Sem zelenica kot oaza sredi betonske puščave z zadušljivim vetrom. Sem kot otrok življenja v morju ljudi, vozil in nesreč, sem upanje mnogih. A konec bo z mano, saj prihaja nasproti polom mi, nova nesreča. Postajam gradbišče, postajam nov dom, nisem več, kar sem bila, ker sem obsojena na propad. Milena Šušteršič, 8. b r. osn. šole L. Seljaka, Kranj KOLEDAR 18. decembra 1970 je umrl veliki slovenski igralec in pedagog Stane Sever 19. decembra 1922 se je rodil partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh 21. decembra 1821 se je rodil francoski pisatelj Gustave Flaubert 22. decembra 1825 je umrl koroški pisatelj Andrej Suster Drabosnjak 1944 je umrl slovenski pisatelj France Kozar Kjer se začne Orient ali vtisi o Istanbulu Istanbul ali Carigrad ali Bizanc ali Konstantinopel je mesto, ki je z burno preteklostjo vrezalo svoje ime v svetovno zgodovino, z lesenimi hišami, s tlakovanimi ulicami, mesto, ki se neopazno spaja z zeleno vodo bosporskega kanala, mesto, ki je kot svetovna zakladnica, pisan muzej, mesto, ki živi 24 ur, kjer se ne opazi, kdaj zaide sonce in se prižgo pisane reklamne table nočnih restavracij in luksusnih hotelov, to je mesto, ki ostaja zanimivo in privablja ljudi vseh starostih in poklicev iz vseh krajev sveta. Mesto, ki vse bolj izgublja svoj orientalski obraz in postaja turistična metropola, ki odira obiskovalca na vsakem koraku — to je Istanbul. Staro mestno jedro je na evropski strani Bosporja. Je polno ozkih ulic, ki so obdane z napol zidanimi, napol lesenimi hišami. Na vsakem koraku lahko najdete ali trgovinico ali restavracijo ali hotel; od ekskluzivnih primerkov za debelejše denarnice pa vse do naj-zakotnejših. Posebno poglavje so hoteli, ki jih je v Istanbulu praktično brez števila. Boljši so oddaljeni od mestnega vrveža, slabši, kjer vam za 16 lir (približno 16 dinarjev) ponudijo le ležišče na pogradu, pa najdete običajno v zakotnih ulicah mestnega središča v neuglednih stavbah. Ko vstopite v tak hotel, vas že ob vhodu hišni red opozori, da ni čistilca, ki bi skrbel za hotelske sobe, torej skrbite za higieno sami, če si ne želite viš$h cen. Taki hoteli so poleti polni mladih ljudi " svata, največ jih je iz Evrope, ki si ne morejo dragega udobja Hiltona ah Sheratona v bolj- 9f» , čaršija, ki se razprostira na nekaj tisoč kva-metrih, je bila nekoč v časih velikih turških jušnica turških sultanov. Danes pa je eden največjih bazarjev na svetu, gotovo pa tudi eden izmed tistih, ki kažejo res pravo podobo starega orientalskega trga samo še v zakotnih, neuglednih uličicah. Tu je toliko zlata, da bi lahko kupili srednje veliko državo, vendar pa tudi blišč trgovinice in lepo zveneče ime farme, niti množica prepričljivih pečatov na zlatem nakitu ne morejo biti porok, da ste kupili res pravo zlato. Množica ljudi se pomika od ene do druge prodajalne, cene pa se sproti določajo po videzu kupčeve obleke. Na vsakem koraku vam sekajo pot mladi fantiči in vam v več svetovnih jezikih ponujajo najboljšo kupčijo. Lastniki, za katere ti fantiči delajo, pa medtem neza-vzeto sedijo pred trgovinico, kadijo čibuke in pijejo čaj. Tu imate možnost dolgotrajnega barantanja, in ko boste presenečeni nad svojo trgovsko žilico — s kupljenim blagom — zadovoljni odšli, boste nekaj metrov naprej zagledali enako blago še nekajkrat cenejše. Čeprav vam pri kupčiji trgovec jadikuje, da še ni naredil tako slabega posla, se zavedajte, da ste vi oškodovana stran. Ce ne pri količini, pa pri kvaliteti. Pogostokrat se zgodi na ulicah Istanbula, da ljudje sumljivega obnašanja ponujajo hašiš in druge narkotike po zelo nizkih cenah, včasih tudi desetkrat nižjih. Marsikateri novinec v Turčiji je že nasedel, in v upanju, da je kupil kvalitetno drogo, dobil nekakšno barvo za lase, ki je po barvi in vonju podobna hašišu. Vendar to še ne pomeni, da je za kupca konec težav — nasprotno. Skoraj vsak ulični prodajalec droge je povezan s policijo in neprijetno boste presenečeni, ko vas bo samo nekaj trenutkov po uspešno opravljenem poslu presenetila policija in vas aretirala zaradi ilegalnega posedovanja droge. Verjeli ali ne, toda, če pri vas najdejo le en gram hašiša, vas lahko zaprejo za tri leta, za preproda-janje pa lahko dobite od 20 do 30 let. Prave, profesionalne preprodajalce zelo redko ujamejo. Preiskovalni postopek traja šest mesecev, pa četudi vas na koncu obsodijo le na denarno kazen. V preiskovalnem zaporu je na zidu napisano: Tu ni boga, kar pomeni, da boste živeli ob kruhu in vodi od milosti ali nemilosti paznikov. In če nimate prijateljev v Istanbulu, ki bi skrbeli za vašo dodatno prehrano, boste do konca postopka dobro shujšali. Marsikumo se je že zgodilo, da je ostal brez dokumentov, ki so se preselili v žep spretnega zmikavta. Novi lastnik potnega lista pa bo postal kdo, ki mora spremeniti ime in državljanstvo, ker ga preganja policija. Sultan Ahmed ali Plava džamija je ena izmed največjih in najlepših na svetu in kot ostale bogato okrašena z arabeskami in kameljimi kožami s citati iz korana. Sedem let je vsak dan dva tisoč ljudi gradilo to veličastno stavbo, ki ima tako globoke temelje kot so visoki njeni minareti. La ila ilaha Alah, Mohamed ras ul Alah, kar v prevodu pomeni Alah je edini bog in Mohamed je njegov prerok, so besede, ki jih morate v prisotnosti hodže trikrat ponoviti in postanete eden izmed nekdaj fanatičnih privržencev Alaha in njegovega preroka. Nekdaj, pravim, saj fanatizem ugaša, vsaj v Istanbulu. Začudeno pogledate služabnika Plave džamije, ki vam zatrjuje, da je bil Mohamed blodnik in prevarant. Topkapi, nekdanja rezidenca turških sultanov, ki je tik ob obali bosporskega kanala, je danes muzej in zakladnica, kjer lahko vidite vse bogastvo, ki so ga Turki naropali v času svoje vladavine na starem kontinentu. Zlato posodje, nakit, pohištvo okrašeno z zlatom, najredkejši primerki dragega kamenja, pozlačeno, z dragimi kamni posuto orožje ... Na koncu sprehoda po tem veličastnem muzeju vas čaka luksusna restavracija s pogledom na cel bosporski kanal. Takoj ob vhodu opazite lepak, ki ga je restavraciji za prisrčen sprejem poklonila filmska družba Metro Goldvvin Maver. Tu je snemala film o Jamesu Bondu. In še nekaj vas bo presenetilo — visoke cene. Istanbul ima še nekaj, česar ne gre prezreti. To je Kara K6y — Crna vas. Turki so bili že od nekdaj vroče krvi, željni dobre zabave in lepih žensk. Prav tako pa je Turčija strogo moralna, če ne že kar zelo konzervativna dežela, kjer vas lahko policaj zaradi nezlonamernega ogovarjanja žensk spravi v zapor. Džamija sultana Ahmeda poklic. Janko Lubej 8 Kemal paša Atattirk, oče nove Turčije, je na periferiji Istanbula ustanovil Četrt Kara K5y, največjo javno hišo na svetu. Majhna, neugledna vrata, brez kakršnegakoli napisa, vas pripeljejo v istanbulski raj, kot turisti še imenujejo Kara Koy.. Takoj pri vhodu je policijska postaja, katere edina naloga je, da skrbi za red in mir v tej četrti in odstrani vse tiste, ki ga kalijo. Ženskam je vstop strogo prepovedan. Kamniti tlak vas vodi' po ozkih ulicah, kjer so hiše nekako simetrično razporejene. Poleg vsakega vhoda je ■ okence, skozi katerega lahko pogledate v notranjost. B Dekleta in ženske od 15 do 60 let, izzivajoče oblečene in 3 v najrazličnejših vabečih pozah ponujajo svoje draži. ■ Cene so nizke; od 12 do 36 lir. ^ Znotraj vas bo pričakal gorila, ki mu plačate tarifo. I Ko se s svojim dekletom povzpnete v nadstropje, vas bo * popeljala v sobico, kjer je samo postelja in umivalnik z vodo. To je vse. Bodite prepričani, še tak Casanova kot ste, ne boste se zadržali več kot deset minut. Dekleta obvladajo svoj S LOTERIJA j le N-din IJ 11 oo • «0t3 30 30 00 40 5710 500 19690 1.000 03180 2.000 534660 10.000 1 20 94971 1.000 2 20 00152 1.000 42392 1,000 296662 10.000 075872 10.000 354142 10,000 502272 10.000 382382 10.000 589242 100.000 23 30 213 80 991 £00 •- ■i | "33 M V o 11 £j3 C/5 a 00 T3 95 30 45 40 915 80 5065 400 79035 1.000 72695 5.000 417205 10.000 557195 10.000 202465 400.000 06 30 76 40 86 30 14186 1.000 134776 10.000 27 50 657 J00 2137 500 23017 1.000 40737 1.000 84987 1,000 mini ■■■■■■ 69713 1.000 338 80 165673 10.000 688 100 191963 10.000 0145« 1.000 303973 10.00Q 35368 2.000 346583 10.000 57768 2.000 98688 2.000 74 50 95178 5.000 ^ 54 70 507138 10.000 05564 1.000 577898 50.000 47934 1.000 50574 1.000 69 40 83814 1.000 6849 400 467734 10.000 68619 5.000 017889 10.000 35 30 464929 10.000 85 30 UMRLI SO V TRŽIČU Zmitek Stanislav, roj. 1927, Krs-nik Marija, roj. 1908, Naglic Frančiška, roj. 1894, Gros Grega, roj. 1977 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 11,90 do 30 din, cvetača 13,52 din, korenček 9 din, česen 53,10 din, čebula 6 din, fižol 16,70 do 29,13 din, pesa 6,79 din, kumare 12 din, paradižnik 25,30 din, paprika 35,17 din, jabolka 6,50 do 11 din, grozdje 16,06 din, pomaranče 11,05 din, limone 15,40 do 17,25 din, ajdova moka 18,57 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 18,16 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 6,90 din, orehi 173,53 din, jajčka 1,70 do 2,60 din, krompir 3,65 din KRANJ Solata 12 din, špinača 20 do 22 din, cvetača 20 din, korenček 10 din, česen 45 din, čebula 12 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, slive 26 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 12 din, grozdje 15 din, radič 30 din, pomaranče 13 din, limone 15,60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 70 din, smetana 28 din, skuta 18 din, sladko zelje 4 do 5 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 3 din, krompir 3 din, med 60 din KINO Kranj CENTER 17. decembra amer. barv. grozlj. GRIZLI ob 16. uri, premiera amer. barv. vestema KONJENICA BREZ KONJ ob 22. uri 18. decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA ob 10. uri, amer. barv. grozlj. GRIZLI ob 15.. 17. in 19. un, premiera sovjet, barv. ljub. drame CIGANI ODHAJAJO" V NEBO ob 21. uri 19. decembra sovjet, barv. ljub. drama CIGANI ODHAJAJO V NEBO ob 16., 18. in 20. uri 20. decembra sovjet, barv. ljub. drama CIGANI ODHAJAJO V NEBO ob 18. in 20. uri 21. decembra amer. barv. risanka ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra amer. barv. risanka ROBIN HOOD ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽI Č 16. decembra franc. barv. GOSPOD KLEIN ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA ob 16. uri. franc. barv. GOSPOD KLEIN ob 18. in 20. uri 18. decembra špan. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 14. in 18. uri, hongkon. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 16. uri, Sremiera sovjet, barv. glasb, komed. IELODIJE VERIJSKE ČETRTI ob 20. uri 19. decembra ital. barv. vestern TU NI BOGA oh 16., 18. in 20. uri 20. decembra ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 21. decembra sovjet, barv. glasb, komed. MELODIJE VERIJSKE ČETRTI ob 16., 18. in 20. uri 22. decembra hongkon. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 17. decembra amer. komed. SINOVI PUŠČAVE (STAN IN OLIO) ob 16. uri, hongkon. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 18. in 20. uri 18. decembra amer. barv. risanka TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA ob 15. uri, amer. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 17. in 19. uri 19. decembra hongkon. barv. pust. ZBOGOM, BRUCE LEE ob 17. in 19. uri 20. decembra ital. barv. vestem TU NI BOGA ob 17. in 19. uri 21. decembra ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 22. decembra ital. barv. drama NOČNI PORTIR - za filmsko gledališče ob 17. uri, ob 19. uri nastopa ANDREJ ŠIFRER S SVOJIMI GOSTI Kamnik DOM 17. decembra amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 16. uri, premiera špan. barv. pust. TARZAN IN ČRNI PANTER ob 22. uri 18. decembra amer. barv. pust. KAZEN NA GORI EIGER ob 15., 17. in 19. uri 19. decembra amer. barv. ljub. LJUBEZENSKA ZGODBA: GAB-LE IN LOMBARD ob 18. in 20. uri 20. decembra ob 18.30 nastopa ANDREJ ŠIFRER S SVOJIMI GOSTI, ob 20. uri ital. barv. film RIM, MESTO NASILJA 21. decembra ital. barv. RIM, MESTO NASILJA ob 20. uri, ital. barv. drama NOČNI PORTIR ob 18. uri za filmsko gledališče 22. decembra ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Skorja Loka SORA 16. decembra amer. barv. zgod. ČRNI ŠČIT FOLWORTHOW ob 18. in 20. uri 17. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V IMENU PRAVICE ob 18. in 20. uri 18. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V IMENU PRAVICE ob 18. in 20. uri 20. decembra Šved. barv. komed. DEKLE IN NJEN FANT ob 20. uri 21. decembra Šved. barv. komed. DEKLE IN NJEN FANT ob 18. in 20. uri 22. decembra amer. barv. voj. NAJDALJŠI DAN ob 20. uri Železniki OBZORJE 16. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V IMENU PRAVICE ob 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 16. decembra, ob 15. uri - M. Logar: KRALJ V ČASOPISU; zaključena predstava za VVZ Kranj; ob 17. uri ponovitev predstave za osnovno šolo Simona Jenka Kranj. 17. decembra amer. barv. zgod. ČRNI ŠČIT FOLVVORTHOVV ob 20. uri 18. decembra ameriška barvna drama NASLEDNJA POSTAJA: GREENVVICH VILLAGE ob 17. in 20. uri 21. decembra angl. barv. komed. VRNITEV PINK PANTERJA ob 20. uri Radovljica 17. decembra ital barv. krim. KOMORA - KBAPELJSKA MAFIJA ob 18. in 20. uri 18. decembra jug. barv, mlad. HAJDUŠKI ČASI ob 16. uri, amer. barv. vestern ZANDIJEVA NEVESTA ob 18. uri, jug. barv. IZGANJALEC ob 20. uri 19. decembra amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 20. uri 20. decembra jug. barv. mlad. HAJDUŠKI ČASI ob 20. uri 21. decembra jug. barv. IZGANJALEC ob 20.15 22. decembra amer. barv. vestem VALDEZ MAŠČEVALEC ob 20. uri Bled 16. decembra ital. barv. krim. V BREZNU STRASTI ob 20. uri 17. decembra amer. barv. ŠOLA ŽIVLJENJA ob 18. uri, amer. barv. voj. ORLOVO GNEZDO ob 20. uri 18. decembra amer. barv. voj. ORLOVO GNEZDO ob 15.30, angl. barv. krim. GOLDFINGER ob 18. in 20. uri 19. decembra jug. barv. IZGANJALEC ob 20. uri 20. decembra amer. barv. vestem ZANDIJEVA NEVESTA ob 20. uri 21. decembra jug. barv. mlad. HAJDUŠKI ČASI ob 20. uri 22. decembra jug. barv. IZGANJALEC ob 20. uri Jesenice RADIO 16. decembra amer. barv. melodrama ODRSKE LUČI ob 17. in 19. uri 17. decembra jug. barv. voj. HAJKA ob 17. in 19. uri 18. decembra jug. barv. voj. HAJKA ob 17. in 19. uri 19. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 17. in 19. uri 20. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 17. in 19. uri 21. decembra franc.-ital. barv. melodrama BORA - BORA ob 17. in 19. Jesenice PLAVŽ 16. decembra amer. barv. fant. SKRIVNOSTI PLANETA MAJ-MUNOV ob 18. in 20. uri 17. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 18. in 20. uri 18. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 18. in 20. uri 19. decembra jug. barv. voj. HAJKA ob 18. in 20. uri 20. decembra jug. barv. voj. HAJKA ob 18. in 20. uri 22. decembra amer. melodrama ODRSKE LUČI ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 17. decembra franc. barv. krim. MOČNEJŠI OD STRAHU ob 19. uri 18. decembra amer. barv. akcij, drama MARATONEC ob 19. uri Kranjska gora 17. decembra amer. barv. akcij, drama MARATONEC ob 20. uri 18. decembra ital. barv. komed. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 21. decembra mehiški barv. akcij. DOLINA BEDNIH ob 20. uri Petek, 16. decembra 1977 RADIJSKI SPORED Glas — IS. stran Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, rasen nedelje, ob 4.S0, 6.00, 6.90, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; . na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.60. 17. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Gospodarski pomen življenjske dobe krav 12.40 Veseli domači nape vi 13.30 Priporočajo vam 14.06 Glasbena abeceda 14.26 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji 16.30 Glasbeni intermezzo 16.46 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Gremo v kino ' 18.45 Zabaval vas bo orkester The Hollvridge Strings 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom AtiSoss 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naSih krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 V narodnem tonu 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Dragi program 8.00 Sobot« na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 16.00 16.15 16.40 17.40 18.00 18.40 18.50 Z vami in za vas Na« podlistek -Lo Livong: Starec iz Usumbure Z majhnimi zabavnimi ansambli Glasbeni casino Popevke jugoslovanskih avtorjev Vročih sto kilovatov Z ansamblom Jože Priviek Svet in mi Tretji program 19.06 Stereofonski operni koncert 20.36 Zborovska glasba v prostoru m času 21.00 Nove prevodne strani: Boris Vian 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 1«. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Riba, raca, rak 8.37 Skladbe za mladino 9.06 Se pomnite, tovariši 10.06 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Posaarskega radia 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — F. Durbridge: Skrivnost Jonathan 19.35 Lahko noč, otroci 19.46 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Beograd 23.05 Literarni nokturno - I. S ar a j lić: Stihi za lahko noč 23.16 Plesna glasba za vas 0.06 Glasbene miniature 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Glasba za godala 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.36 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.06 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.36 Knjižni klub 23.00 F. Chopin: Preludiji in impromptuji s slovečih posnetkov pianista Alfreda Cortota 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 10. DEC Prvi program 4.30 8.08 9.06 9.20 9.40 10.15 Dobro jutro Glasbena matineja Ringaraja Izberite pesmico Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Zakaj potrebujejo krave v krmi dodatek rudninskih snovi in vitaminov 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.06 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročilo tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Kulturni globus 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — M. Slana-Miros: Raztelešenje 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Knjževnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 V gosteh pri Komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Skladatelj Uroš Krek med godali in trobili 20.15 Ekonomska politika 20.35 BelaBartok: Rapsodija za klavir in orkester, op. 1 21.00 Naš eksperimentalni studio 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Anton Foerster 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za srednjo stopnjo: Bila je jedro naše armade 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Prostornina čebeljega panja 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.06 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza: Družba in čas 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Žnidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Od premiere do premiere 21.30 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno - E. Bryl: Umivanje nog 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestorv 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Dunajska univerza in Slovenci 14.33 16.00 16.06 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Z vami in za vas Pet minut humorja Moderni odmevi Diskomentalnost Z ansamblom Andrej Amol Ljudje med seboj Lahka glasba na našem valu Popevke slovenskih avtorjev Minute za kulturo Tretji program 19.05 Umberto Giordano: Andre Chiener — odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 Igor Stravinski: Trije stavki iz baleta Petruška 20.35 Koncert za besedo 21.00 Deseta muza 21.20 S tujih koncertnih odrov 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 21. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Nenavadni pogovori: Vse imaš, kar potrebuješ 9.25 Žapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Prvi »Vrtnarski dnevi« na Biotehniški fakulteti 12.40 Pihalne godbe 1330 Priporočajo vam 14.06 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — B. Friedan: Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska: Tadeja Perkavec, klavir 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom A ti Soss 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov iazza 23.05 Literarni nokturno — A. (sakovič: Ogenj ni praprot 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Punk ročk koncert v Kranju Novi stil — punk ročk, ki se z neverjetno naglico širi po Angliji, je končno zašel tudi k nam. Glasba, katere vzdušje spominja na tistega v začetku šestdesetih let, ko so se pojavljali ročk and roll ansambli, je tudi tokrat predvsem hrupna, vendar ima eno pomembno odliko. Besedila punk ročk skupin so veliko naprednješa od preteklih. Tako je bilo tudi v soboto, 10. decembra, v baru hotela Creina, ko je klub ljubiteljev glasbe pripravil koncert ljubljanske punk ročk skupine Pankrti. Ker do nastanka te skupine pri nas punk ročk še ni bil r-~~~~ IZBRALI SMO ZA VAS tako uveljavljen, dosega skupina vidne uspehe. Pred koncertom v Kranju so se namreč predstavili tudi v Beogradu na Dnevih slovenske kulture. Medtem ko večina angleških punk ročk skupin dokaj slabo ali povprečno igra inštrumente, se ljubljanski Pankrti tudi z glasbene strani lahko kosajo z večino že znanih angleških skupin. To so prikazali tudi v svojem nastopu, ko so poleg lastnih skladb izredno dobro zaigrali že znane uspešnice punka. Besedila so predvsem prosta, ne manjka raznih »nespodobnih« izrazov, ki pa so sestavni del tega novega vala. Po drugi strani pa ne- nehno kažejo na kruto resnico, s katero se nenehno srečujemo. Žal pa se je kranjsko občinstvo v sobotnem večeru precej pozno ogrelo, zato je skupina na koncu začela ponavljati svoje skladbe. Poleg tega tudi prostor ni bil primeren za tak koncert, vendar klub ljubiteljev glasbe ni imel druge izbire. Skupina je v svojem kratkem delovanju dosegla velik uspeh in sedaj lahko pričakujemo tudi druge mlade glasbenike, da se ojunačijo, kajti led na Slovenskem je punk ročk že prebil. M. Jenšterle mM *0 Če želite svojo družico za novo leto bolj bogato obdariti in že malo mislite na zlatnino, poglejte na Kokrin oddelek zlatnine v GLOBUSU, kjer imajo nekaj zelo lepih izdelkov Zlatarne Celje: ovratnice, medaljone, uhane, obeske, broše, zapestnice, verižice itd. Vse 14-karatno zlato. Cena: Od 520 do 7000 din Pri ŽIVILIH v GLOBUSU pa imajo že pripravljene darilne košare, ki imajo v svojih trebuhih spravljene vseh vrst dobrote. Seveda vam košaro napolnijo tudi po vaši želji. Cena: od 100 din dalje 0.06 Belokranjske pisanice 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Dve simfonični pesnitvi 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij .4.03 Lahke note velikih orkestrov Dragi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Bila je jedro naše armade 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki: altistka Ruža Pospiš- Baldani 21.40 Sodobni literarni ^ortret: Mihajlo Lalič 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.35 Jakob Jež: Dva nomosa za ansambel in duo 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK m. dec Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Dunajska univerza in Slovenci 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Rezultati sortnih poskusov s sladkorno peso v Sloveniji 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.06 Kaj radi poslušajo 14.40 mehurčki 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 18.06 19.35 19.46 20.00 21.00 21.40 22.20 23.00 23.30 0.06 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Studio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Milan Ferlež Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer . Lepe melodije Majhen koncert stare češke glasbe Obisk pri tujih radijskih postajah Naš nocojšnji gost Lahka kn Pop, ročk, beat Koncert po polnoči Kaleidoskop zabavnih melodij Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Dragi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori: Vse imaš, kar potrebuješ 16.15 Instumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in po ustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 22.00 Tri glasbene pravljice za odrasle otroke 23.55 Iz slovenske poezije 1*1. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za nižjo stopnjo: Otroci skladatelji 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Izboljšanje pogojev gozdnega dela na Gozdnem obratu Radlje ob Dravi 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.06 Glasbena pravljica: Tri basni 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.36 Glasbeni intermezzo 15.46 T4ai gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci 19.46 Minute z ansamblom Gorenjci 20.00 Stop pop« 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.06 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.06 Ples do enih 1.03 Koncertantna glasba za violončelo in violino 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Pastoralin simfonična pesnitev 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Otroci skladatelji 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Topslbumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra - DonTreston: Zvok nima teže 20.10 Kitara, harfa in klavir 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23,15 Ansambelska glasba srbskih avtorjev 23.55 Iz slovenske poezije »Rib'nčanje« Umetne novoletne jelke z močnim kovinskim zložljivim podstavkom, ki jih bomo lahko imeli na leta in so videti kot naravne, se že dobe v GLOBUSU na Kokrinem oddelku papirnice. Seveda so pa tudi bogato založeni z vsem, kar gre zraven: raznovrstni okraski, lučke itd. Cena: jelka od 120 do 230 din okraski od 4 do 16 din lučke od 90 do 160 din Imate namen vašo boljšo polovico obdariti z lepo srajco? V ELITI-NEM KLUBU v Kranju jih imajo res v bogati izbiri. Cena: od 170 do 270 din Darilne zavitke z DROGESAN kozmetiko so pripravili v drogeriji ŠINKOVEC na Prešernovi c. v Kranju. Da se boste zanje lažje odločili, morda le še pripomba, da ima ta njihova kozmetika že 60-letno tradicijo. Zavijejo vam tudi po želji. Cena: od 40 do 199 din Škofja Loka — Pred dnevi je priljubljeni ansambel domače zabavne glasbe, ansambel Franca Miheliča, godci in pevci so doma iz »dežele ribniške«, prejel lepo priznanje. Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana mu je namreč podelila srebrno kaseto. Tako priznanje dobi pri nas le malokateri glasbenik. Kajti »v promet« je treba spraviti kar 10.000 kaset. To pa niso mačje solze. »Ja, v teh dneh .špilamo' pa po Gorenjskem,« mi je dejal pred dnevi ob najinem snidenju v Škofji Loki vodja ansambla Franc Mihelič. »Nastopili smo v Žireh, imeli koncert v Škofji Loki, zdaj pa smo se odločili še za nastop v Železnikih. Gorenjci so nas prisrčno sprejeli. Zares prisrčno! Povsod smo imeli polne dvorane.« Ansambel Franca Miheliča je stopil iz anonimnosti pred nekako šestimi leti. Po tistem se je njegova pot začela vzpenjati strmo navzgor. Doslej so Miheličevi godci in pevci izdali dve veliki in eno malo ploščo, dvojni album ter štiri kasete. To je zares veliko. Kajti prva velika plošča je izšla komaj pred štirimi leti. »Veliko nastopamo,« je pristavila potlej pevka Bernarda Mihelič. »Tja do pomladi prihodnje leto nas čaka še veliko koncertov in nastopov. Najdlje v spominu pa nam bo ostal nepozaben nastop na letošnji prvomajski praznik. Takrat smo namreč igrali pred- sedniku Titu na Brdu pri Kranju. Ne, tega nastopa ne bo pozabil nihče od nas.« In kdo so člani priljubljenega Miheličevega ansambla? Predstavimo jih! Vodja ansambla je harmonikar Franc Mihelič, strune na kitari »prebira« Ludvik Trškan, bas pa ima »na skrbi« Milan Mihelič. Da pa melodije Miheličevih fantov še lepše zvenijo, skrbita pevca Bernarda Mihelič, Francetova boljša polovica seveda, in Franc Lovšin. Za pristno »ribniško govorico« pa na koncertih skrbi igralec Brane Ivane. Če Franceta Miheliča povprašaš po načrtih, mu obraz kar zažari. »Veliko jih je, veliko!« pravi. »Prihodnje leto imamo v načrtu daljšo turnejo po avstrijski koroški, kjer smo ie nastopali, pa po južni Tirolski... V načrtu imamo pot med naie rojake v ZDA in Kanado. Pa malo in veliko ploščo bomo izdali. Toda kaj bi našteval. Se naprej želimo razveseljevati ljubitelje naiih napevov.« J. Govekar mkt Kor.nJ.ki kraji Ir. IJuoJ« nad