>
X "E
4-f
O
o o
-l
O |_
«J
"A o
m ^
O L (ti E —
< = o
s
PODNEBJE
Na zahodu države in v večjem delu severovzhodne Slovenije je padavin primanjkovalo
VREME
V začetku zadnje tretjine oktobra je Pohorje obilno zasnežiio
MEDNARODNA KONFERENCA
Stekle so priprave na mednarodno okoljsko konferenco Brtdging the Gap
VSEBINA
METEOROLOGIJA	3
Podnebne razmere v oktobru 2007.............................................................................................................3
Razvoj vremena v oktobru 2007................................................................................................................25
Ozonska luknja nad južnim polom oktobra 2007 ...................................................................................... 32
Meteorološka postaja Dražgoše................................................................................................................34
MEDNARODNA KONFERENCA BRIDGING THE GAP: ODZIVANJE NA SPREMEMBE V OKOLJU - OD BESED K DEJANJEM	38
AGROMETEOROLOGIJA	42
HIDROLOGIJA	48
Temperature rek in jezer v oktobru...........................................................................................................48
Višine in temperature morja v oktobru.......................................................................................................52
Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2007....................................................................... 56
ONESNAŽENOST ZRAKA	60
POTRESI	68
Potresi v Sloveniji - oktober 2007.............................................................................................................68
Svetovni potresi - oktober 2007................................................................................................................ 70
Fotografija z naslovne strani: V oktobru so gobe dobro uspevale (foto: Slavko Guštin)
Cover photo: Rainy weather in October was favourable for mushrooms growth (Photo: Slavko Guštin)
Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ
UREDNIŠKI ODBOR
GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR
Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH
METEOROLOGIJA
METEOROLOGY
Podnebne razmere v oktobru 2007
Climate in October 2007
Tanja Cegnar
Oktober je osrednji jesenski mesec in pogosto ga zaznamuje jesensko deževje, ki ga prinese topel in vlažen jugozahodni veter s Sredozemlja. Po nižinah in kotlinah ob mirnem vremenu pogosto nastane megla, vendar so sončni žarki oktobra še dovolj močni, da jo razkrojijo. Bolj trdovratna kot megla je nizka oblačnost, ki občasno že vztraja tudi ves dan. Včasih pa nas oktober razveseli tudi s toplim in sončnim vremenom, ki poudari bogato paleto toplih jesenskih barv. Svetli del dneva se hitro krajša in moč sončnih žarkov že opazno pojema. Povprečna dnevna temperatura se v osrednji Sloveniji od začetka do konca meseca običajno zniža za 6 °C.
10
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
O
>
2 o
■s -4
o
> 2 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
O
4
><T £
iS o
o
iS o
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
4
-8
Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2007
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Že drugi mesec zapored je bila povprečna mesečna temperatura nižja od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Opazno hladnejši kot tokrat je bil oktober leta 2003. Najmanj padavin je bilo na obali in severovzhodu države, največ pa na jugu Dolenjske. Glede na dolgoletno povprečje je padavin primanjkovalo na zahodu države in v večjem delu severovzhodne Slovenije. Ponekod na Dolenjskem so dolgoletno povprečje padavin presegli za tri četrtine. Ob prodoru hladnega zraka se je meja sneženja v začetku zadnje tretjine oktobra spustila precej nizko, na Pohorju je zapadlo za oktober izjemnih 80 cm snega, snežno odejo so zabeležili tudi v Ratečah in Kočevju. Več sončnega vremena kot običajno je bilo le v Ljubljani in na Primorskem.
Hladnejši od povprečja so bili dnevi predvsem v drugi tretjini oktobra in na začetku zadnje tretjine ter v posameznih dneh prve tretjine oktobra, na Kredarici tudi zadnja dva dneva. Na Kredarici je bila povprečna dnevna temperatura 20. oktobra kar 12 °C pod dolgoletnim povprečjem. Drugod je največji negativen odklon dosegel 5 do 6 °C. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo 5. oktobra, v Ljubljani in Novem mestu je bilo topleje kar za 7 °C, v Murski Soboti in na Goriškem je odklon presegel 4 °C, na obali 3 °C, na Kredarici pa je bilo 16. oktobra dolgoletno povprečje preseženo za 8 °C.
na Kredarici v mesecu oktobru
Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961-1990
V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 10,4 °C, kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju. Najtopleje je bilo v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2004 13 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,9 °C, kar presega dolgoletno povprečje za 0,3 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15,2 °C, kar je 0,6 °C pod dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature.
Tako kot drugod po državi je bil oktober 2007 tudi v visokogorju nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 0 °C, kar je 0,8 °C manj od dolgoletnega povprečja. Najmanj hladno je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledi mu leto 1995 s 4,6 °C, oktobra 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leti 1977 in 2005 s po 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (-6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (-2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura -1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici.
4
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
0
LJUBLJANA
10
0
LJUBLJANA
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006	1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961-1990
Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961-1990
3
8
2
6
4
2
Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Brez takih dni so bili na obali, Krasu, v Mariboru in Ljubljani. V Ljubljani sta sicer oktobra v povprečju dva taka dneva (slika 4); od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni še v sedemindvajsetih oktobrih, največ jih je bilo v oktobrih 1971 in 1973, in sicer po 8. Po en hladen dan so imeli v Lescah in na Goriškem; največ hladnih dni so zabeležili na Kredarici, in sicer 21, v Ratečah 9, na Kočevskem 5, dan manj v Beli krajini, drugod po tri.
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Največ toplih dni so zabeležili na Goriškem, in sicer tri, enega na Krasu. Drugod toplih dni ni bilo. V Ljubljani je bilo največ takih dni v oktobrih 1970 in 1985, in sicer po dva, osem oktobrov je bilo s po enim takim dnevom.
Absolutna najnižja temperatura je bila v pretežnem delu nižinskega sveta izmerjena 20. oktobra, v Lescah 15., v Postojni 16. oktobra, na Krasu 19. oktobra ter v Ratečah in na Goriškem 21. oktobra. V Ratečah je bila najnižja temperatura -6,6 °C, -2 do -3,5 °C je bil absolutni minimum v Postojni, Kočevju, Beli krajini, na Celjskem, Slovenjgraškem in v Prekmurju. V Lescah, na Goriškem, Bizeljskem in v Novem mestu so zabeležili 0 do -1,4 °C. Najvišji je bil absolutni minimum na obali, in sicer 2,6 °C, na Krasu je znašal 1,5 °C, v Mariboru 0,5 °C. Tudi v Ljubljani so zabeležili 0,5 °C, kar je precej več od najnižje temperature v oktobrih 1973 (-5,4 °C), 1997 (-5,2 °C), 1971 (-4,3 °C) ter 1991 (-4 °C). Na Kredarici so izmerili -13,1 °C; v preteklosti so oktobra na Kredarici že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1997 je termometer pokazal -17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z -15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil -15,6 °C, leta 1970 pa -14,1 °C.
Najvišjo oktobrsko temperaturo so v večjem delu Slovenije izmerili 3. oktobra, v Mariboru in Slovenj Gradcu 2. oktobra. Na Kredarici se je 15. oktobra živo srebro povzpelo na 10,9 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 1976 s 15 °C, 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). Najbolj se je ogrelo v Vipavski dolini, kjer so dosegli 25,9 °C, in na Krasu (25,5 °C). Najmanjši so bili absolutni maksimumi v Slovenj Gradcu (21,5 °C), Lescah (22,5 °C) ter v Mariboru in Slovenj Gradcu (v obeh po 22,8 °C). Drugod se je živo srebro povzpelo na 23 do 24,6 °C. V Ljubljani so izmerili 24,6 °C; najvišja temperatura je bila oktobra izmerjena v letih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 (25,6 °C).
5
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
KREDARICA . J[	A- SrU i M
V fj\ f 1 T	
	T" \ M
}	
	
	
1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004
1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004
O 26
MURSKA SOBOTA	
f\l* N	hMW
Hip)	n» 1/ f—
	
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
22
E 18
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961-1990 normals
Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2007 od povprečja 1961-1990
Figure 6. Mean air temperature anomaly, October 2007
12
ra 8
ra 4
0
30
ro 22
18
26
6
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Povprečna temperatura je bila oktobra povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, izjema je bil le Kranj z okolico. V večini Slovenije je bilo do 1 °C hladneje kot običajno. Največji negativni odklon je bil na Kočevskem, kjer je bilo za 1,3 °C hladneje kot običajno, in v delu Štajerske.
16 14
O
"m 12
:
2 N
2 10 ZD
<D „
4
1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004
16 n
O
to 12
:
2 N
ra 10
2
<1> „
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
18 n
O ro
ro 14
N
U
2 12 (D
E
(D ~ 10
4 ......................................................... 8 4
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006	1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
16-, 16-
PORTOROŽ			
i .A k n hrML i			1
			
J v			
			
14
O
to 12
:
ra
N
ra 10 ffl
4
14
O
^ 12
2 N
<5 10
4 4
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 7. Mean air temperature in October
Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966, na obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004.
V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi.
6
14
16
6
8
8
6
6
7
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
dan	dan
dan	dan
dan	dan
Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), oktober 2007
Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2007
8
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2007 170 mm Figure 9. Precipitation amount, October 2007
Slika 10. Višina padavin oktobra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 10. Precipitation in October 2007 compared with 1961-1990 normals
160% 130% 100% 70%
Oktobrske padavine so prikazane na sliki 9. Največ padavin, nad 170 mm, je bilo na območju južne Dolenjske (Nova vas 203 mm). Najmanj dežja, pod 80 mm, je padlo na obali in v večjem delu severovzhodne Slovenije (Veliki Dolenci 53 mm). Pod dolgoletnim povprečjem so bile padavine v večini zahodne polovice Slovenije ter v večjem delu severovzhodne Slovenije. V Novem mestu je padlo tri četrtine več padavin kot običajno, na Slovenjgraškem dve tretjine več. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo v zahodni Sloveniji (Žaga 45 %), na Jezerskem z okolico in v Slovenski Bistrici, in sicer pod 70 % običajnih padavin.
600
500
400
Slika 11. Padavine v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 11. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990
c
>
to
T3 tO
tO
C
>
300
200
d 100
0
LJUBLJANA												
												
												
												
												
,1	1	ll	J.il			In	i	■	i	1	i	u
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Oktobra je v Ljubljani padlo 138 mm padavin, kar predstavlja petino več od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter v letih 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm.
9
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
500
I 300 ra
100
KREDARICA															
															
															
															
1	1	ll		ll.Hi	1	il				ll	■		1		
400
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005
400
MURSKA SOBOTA										
										
										
							i |			
.ll	ll		.1	Ihlll.l	lili		L.lil.l	1.1	1	,1
300
■6 200
PORTOROŽ
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 12. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 12. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990
Povprečje padavin je bilo oktobra preseženo v Novem mestu. V Novem mestu in Celju je bil oktober 1965 povsem suh, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992. Na Kredarici je bil najbolj namočen oktober 1992, brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na obali je bil s padavinami najbolj obilen oktober 1980, suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992.
Slika 13. Jesenski utrinki s Štajerske (foto: Zorko Vičar)
Figure 13. Štajerska region autumn landscape (Photo: Zorko Vičar)
0
10
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Jeruzalem Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje
Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje
Kneške Ravne Kobarid Zaga Soča Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik
Kamniška Bistrica
100
200
300
0
□ povprečje 1961 - 1990 ■ oktober 2007
Slika 14. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2007 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in October 2007 and the 1961-1990 normals
30
25
20
¥ 15
10
0
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 15. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow)
5
Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, po 12, je bilo na Kredarici, Kočevskem in v Kamniški Bistrici. Najmanj, samo 7, jih je bilo na Goriškem, po dan več na obali, Krasu, v Kobaridu in Slovenskih Konjicah, po 9 v Lescah, Mariboru, Murski Soboti, v Soči in Žagi, Jeruzalemu, Lendavi in Velikih Dolencih. Drugod so zabeležili po 10 oz. 11 dni s padavinami vsaj 1 mm.
Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature.
11
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 16. Tople jesenske barve in dežne kaplje (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Warm autumn colors and rain drops (Photo: Iztok Sinjur)
Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2007 Table 1. Monthly meteorological data - October 2007
Postaja		Padavine in pojavi		
	NV	RR	RP	SD
Kamniška Bistrica	601	144	69	12
Brnik	384	96	81	10
Jezersko	740	131	67	11
Soča	487	109	50	9
Zaga	353	135	45	9
Kobarid	263	128	51	8
Kneške Ravne	752	129	47	10
Nova vas	722	203	155	11
Sevno	515	154	151	11
Slovenske Konjice	730	46	52	8
Jeruzalem	332	110	146	9
Lendava	345	76	127	9
Veliki Dolenci	195	53	88	9
LEGENDA:
RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m)
LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m)
Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2007 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990
Figure 17. Bright sunshine duration in October 2007 compared with 1961-1990 normals
100%
Na sliki 17 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Več sonca od dolgoletnega povprečja je bilo na območju Ljubljane z okolico ter v jugo-
12
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
zahodnem delu Slovenije. Na Goriškem in obali je bilo do 10 % več sončnega vremena kot običajno; najmanj glede na dolgoletno povprečje je sonce sijalo na Štajerskem in v Prekmuiju, dobrih 80 % običajnega sončnega vremena.
250
250
200
^ 150 o
100
50
novo mesto
lr
1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 250 t
200
1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005
^ 150
JD
1 100
50
250 -
200 -
^ 150 -
J 100
portorož -
—
50
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005
Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration
250
200
> CD
150
100
50
0
LJUBLJANA
......................
i
...........
Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 19. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961-1990
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Sonce je v Ljubljani sijalo 121 ur, kar je 5 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen oktober doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri v letih 1983 in 1989 (po 162 ur) ter leta 1965 (158 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur), med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur).
Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na obali, in sicer 10, po 8 jih je bilo v Ratečah in na Krasu, 7 na Goriškem, 6 v Novem mestu in po 5 v Lescah, na Kredarici in v Beli krajini. Drugod so zabeležili 2 do 4 jasne dneve. V Ljubljani sta bila dva jasna dneva, kolikor je tudi oktobrsko povprečje (slika 22); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 18 oktobrov. Največ takih dni je bilo leta 1971, zabeležili so jih 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla.
0
0
0
13
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
50
40
"E
Ji 30 <u
C
>
ra 20
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
40 Ji 30
J 20
4 ¡=
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
50
E
J= 30
I 20
ra
4 tj
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
50
40
E
Ji 30 <u
-g 20 ra
10

MURSKA SOBOTA

10
E
J= 30
BILJE
8
a>
6 o o
C
>o
4 Si
(A
2
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
50
«o 20
4 F
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
E
Ji 30
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
4 .R
40
1=
Ji 30
«o 20
0
r 12
PORTOROŽ

10
"aT
8 Ji
iO
.o
6 o o
C
>o 4 c o
(A
2 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2007 (Opomba: 24-urno
višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve)
Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October
2007
10
50
12
10
8
40
6
4
20
10
2
10
0
0
0
50
10
10
8
40
8
6
30
6
10
2
10
2
0
0
0
10
50
40
8
40
8
6
6
20
4
10
2
10
2
0
0
0
0
50
8
6
10
2
0
0
Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji.
14
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 21. Jesensko sprehajališče (foto: Peter Habjan) Figure 21. Autumn promenade (Photo: Peter Habjan)
LJUBLJANA
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 22. Število jasnih dni v oktobru in povprečje ob- Slika 23. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje
dobja 1961-1990
obdobja 1961-1990
Figure 22. Number of clear days in October and the Figure 23. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961-1990	mean value of the period 1961-1990
Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 20, jih je bilo v Beli krajini, dva dni manj na Kočevskem, po 16 v Murski Soboti in na Bizeljskem. 15 takih dni so zabeležili v Slovenj Gradcu, po 14 v Mariboru, Celju in Novem mestu, 13 v Lescah in 12 na Kredarici. Tudi v Ljubljani je bilo 12 oblačnih dni (slika 23), kar je toliko kot v dolgoletnem povprečju; največ oblačnih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Najmanj oblačnih dni je bilo na Goriškem, in sicer 6, dan več na obali, 8 na Krasu in 9 v Ratečah.
Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7,5 desetinami. Na obali in Goriškem so oblaki v povprečju prekrivali 4,8 desetine neba, na Kočevskem pa 7 desetin in pol. Jeseni nekaj k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah prispeva tudi megla.
8
25
20
6
c 15
4
S 10
2
5
0
0
15
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2007 Table 2. Monthly meteorological data - October 2007
Postaja					Temperatura								Sonce		Oblačnost					Padavine in pojavi						Pritisk	
	NV	TS	TOD	TX	TM	TAX	DT	TAM	DT	SM	SX	TD	OBS	RO	PO	SO	SJ	RR	RP	SD	SN	SG	SS	SSX	DT	P	PP
Lesce	515	8,5	-0,1	14,0	4,6	22,5	3	-0,5	15	1	0	332			5,9	13	5	106	79	9	1	3	0	0	0		
Kredarica	2514	0,0	-0,8	2,9	-2,5	10,9	15	-13,1	20	21	0	621	127	86	6,1	12	5	129	69	12	1	15	31	69	31	751,9	4,4
Rateče-Planica	864	6,1	-0,5	12,7	1,5	23,4	3	-6,6	21	9	0	409	137	93	5,1	9	8	100	73	10	0	4	1	2	21	921,2	7,5
Bilje	55	12,1	-0,2	18,4	7,2	25,9	1	-1,0	21	1	3	1 79	180	109	4,8	6	7	85	59	7	1	1	0	0	0	1013,3	10,3
Letališče Portorož	2	12,9	-0,8	18,9	8,5	24,1	3	2,6	20	0	0	1 37	181	106	4,8	7	10	59	61	8	4	0	0	0	0	1019,4	11,0
Godnje	295	10,9	-0,3	16,9	7,5	25,5	3	1,5	19	0	1	209			5,1	8	8	80	60	8	0	0	0	0	0		
Postojna	533	8,6	-0,8	13,6	5,1	24,0	3	-3,0	16	3	0	316						149	1 00	11	0	5	0	0	0		
Kočevje	468	7,8	-1,3	13,5	4,1	23,9	3	-2,8	20	5	0	355			7,5	18	3	172	1 24	12	1	13	1	1	22		
Ljubljana	299	10,4	0,0	15,2	6,9	24,6	3	0,5	20	0	0	257	121	105	6,9	12	2	138	1 20	10	1	11	0	0	0	986,6	10,1
Bizeljsko	170	9,6	-0,6	14,5	5,8	23,4	3	-1,4	20	3	0	277			7,3	16	2	132	1 48	10	0	15	0	0	0		
Novo mesto	220	9,4	-0,5	14,0	6,1	23,2	3	-1,0	20	2	0	298	111	85	6,6	14	6	173	1 76	11	1	15	0	0	0	993,4	10,4
Črnomelj	196	10,1	-0,4	14,7	5,6	24,4	3	-3,5	20	4	0	252			7,3	20	5	166	1 50	11	1	8	0	0	0		
Celje	240	9,2	-0,3	14,8	5,0	23,6	3	-2,0	20	3	0	301	117	97	7,1	14	2	109	113	11	0	13	0	0	0	993,7	9,9
Maribor	275	9,5	-0,6	14,1	6,4	22,8	2	0,5	20	0	0	279	114	81	6,7	14	4	71	82	9	0	0	0	0	0	989,2	9,6
Slovenj Gradec	452	7,9	-0,5	13,4	4,3	21,5	2	-2,3	20	3	0	351	112	81	7,1	15	3	169	1 67	11	0	9	0	0	0	9,3	
Murska Sobota	188	8,9	-0,5	13,9	5,1	22,8	3	-2,4	20	3	0	301	110	81	6,8	16	4	56	90	9	0	9	0	0	0	1000,0	9,9
LEGENDA:					
NV	- nadmorska višina (m)	SX	- število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C	SD	- število dni s padavinami ž 1 mm
TS	- povprečna temperatura zraka (°C)	TD	- temperaturni primanjkljaj	SN	- število dni z nevihtami
TOD	- temperaturni odklon od povprečja (°C)	OBS	- število ur sončnega obsevanja	SG	- število dni z meglo
TX	- povprečni temperaturni maksimum (°C)	RO	- sončno obsevanje v % od povprečja	SS	- število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas)
TM	- povprečni temperaturni minimum (°C)	PO	- povprečna oblačnost (v desetinah)	SSX	- maksimalna višina snežne odeje (cm)
TAX	- absolutni temperaturni maksimum (°C)	SO	- število oblačnih dni	P	- povprečni zračni pritisk (hPa)
DT	- dan v mesecu	SJ	- število jasnih dni	PP	- povprečni pritisk vodne pare (hPa)
TAM	- absolutni temperaturni minimum (°C)	RR	- višina padavin (mm)		
SM	- število dni z minimalno temperaturo < 0 °C	RP	- višina padavin v % od povprečja		
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C).
n
TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C ,=1
16
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2007
Postaja			I. dekada							II	. dekada						III	. dekada			
	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5
		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs
Portorož	15,6	22,5	24,1	10,8	7,3	8,3	3,5	11,6	18,7	23,1	6,5	2,6	3,9	-1,8	11,7	15,8	20,3	8,2	3,7	5,5	-1,0
Bilje	15,4	22,2	25,9	10,4	4,8	8,8	2,7	10,8	17,9	22,2	5,5	1,6	3,6	-0,5	10,3	15,4	20,6	6,0	-1,0	4,6	-3,0
Postojna	12,5	18,2	24,0	8,6	6,4	6,9	3,8	7,7	13,8	18,5	3,3	-3,0	1,3	-4,2	6,0	9,1	15,0	3,6	1,0	1,5	-1,4
Kočevje	11,7	18,5	23,9	7,8	2,8	7,0	1,4	6,4	14,6	20,3	1,4	-2,8	0,2	-5,2	5,5	7,9	11,9	3,2	0,0	2,5	-0,8
Rateče	9,9	17,5	23,4	4,8	0,0	1,7	-3,2	4,9	13,6	18,6	-0,4	-4,1	-5,2	-11,3	3,8	7,7	12,8	0,2	-6,6	-0,7	-5,4
Lesce	11,8	18,2	22,5	7,5	3,4	6,4	2,2	7,1	14,1	17,1	2,4	-0,5	1,1	-1,5	6,8	10,1	16,5	4,0	0,3	2,8	-1,0
Slovenj Gradec	11,4	18,3	21,5	6,4	2,3	4,3	-0,2	6,7	13,9	18,6	2,2	-2,3	-0,7	-5,8	5,9	8,5	13,0	4,2	1,0	3,4	0,3
Brnik	12,2	19,5	23,8	6,8	2,3			7,6	15,1	19,2	2,2	-1,4			7,1	10,4	15,6	4,4	0,0		
Ljubljana	13,8	19,8	24,6	10,0	6,8	7,4	3,0	9,4	15,3	19,9	4,9	0,5	2,0	-3,0	8,1	10,9	15,0	5,9	2,4	4,2	-1,4
Sevno	13,3	17,4	22,5	9,5	6,4	7,8	3,5	8,3	13,4	18,5	4,7	-0,6	2,4	-3,7	5,5	7,9	13,3	3,5	0,4	3,0	0,6
Novo mesto	13,3	18,9	23,2	9,1	4,9	7,1	2,1	8,4	14,7	20,4	4,1	-1,0	0,8	-5,6	6,9	9,1	12,8	5,3	2,6	4,3	1,4
Črnomelj	13,6	19,2	24,4	8,8	3,5	7,5	2,0	9,4	16,1	21,3	2,8	-3,5	1,5	-4,0	7,6	9,4	13,4	5,2	3,0	4,6	2,0
Bizeljsko	13,4	19,4	23,4	8,5	4,0	7,7	3,4	8,3	15,3	19,2	3,5	-1,4	2,6	-3,0	7,4	9,4	12,6	5,5	3,0	4,1	1,0
Celje	12,5	19,5	23,6	7,4	4,0	6,7	2,5	8,1	15,4	20,7	2,9	-2,0	1,1	-3,9	7,2	10,1	14,4	4,9	0,5	4,2	-1,0
Starše	12,7	19,0	23,8	7,6	3,6	6,5	1,5	7,8	14,5	19,5	3,0	-1,7	1,6	-3,2	7,2	9,7	14,4	4,9	2,7	4,2	0,3
Maribor	13,2	18,8	22,8	9,4	5,4			8,6	14,6	19,5	4,7	0,5			6,9	9,4	14,6	5,1	3,0		
Jeruzalem	13,8	18,3	23,0	10,1	7,2	8,9	5,0	8,6	14,3	19,0	5,2	0,0	4,2	-1,0	6,1	8,0	12,5	4,5	2,0	4,0	0,0
Murska Sobota	12,5	18,9	22,8	7,5	2,8	5,4	0,5	7,2	14,2	17,7	2,2	-2,4	0,0	-4,9	7,2	9,0	13,5	5,5	2,0	4,8	-1,1
Veliki Dolenci	13,3	17,8	22,1	8,8	6,1	5,1	0,6	7,8	13,0	17,2	2,8	-1,0	0,1	-4,2	6,6	8,5	12,0	4,3	1,0	3,5	-3,0
LEGENDA:
T povp	- povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmax povp	- povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmax abs	- absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost
Tmin povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin5 povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
Tmin5 abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
LEGEND:
T povp	- mean air temperature 2 m above ground (°C)
Tmax povp	- mean maximum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmax abs	- absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value
Tmin povp	- mean minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin abs	- absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin5 povp	- mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
Tmin5 abs	- absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
17
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - October 2007
Postaja				Padavine in število padavinskih dni					
	I.			II.	III		M		od 1. 1. 2007
	RR	p.d.	RR	p.d.	RR	p.d.	RR	p.d.	RR
Portorož	23,7	2	17,8	1	17,2	6	58,7	9	714
Bilje	25,5	5	8,0	1	51,2	5	84,7	11	900
Postojna	66,9	3	18,6	1	63,5	9	149,0	13	1191
Kočevje	39,7	6	21,3	2	110,9	10	171,9	18	1230
Rateče	40,2	2	0,0	0	59,4	10	99,6	12	1235
Lesce	54,8	2	3,2	1	48,0	8	106,0	11	1131
Slovenj Gradec	41,3	2	15,2	1	112,7	10	169,2	13	1315
Brnik	48,5	3	7,1	1	40,6	7	96,2	11	1172
Ljubljana	70,4	2	18,7	1	49,2	8	138,3	11	1112
Sevno	71,0	2	15,4	1	68,0	10	154,4	13	1024
Novo mesto	53,5	4	12,5	1	107,4	10	173,4	15	982
Črnomelj	47,3	3	16,5	2	102,4	10	166,2	15	1171
Bizeljsko	45,5	2	8,7	1	78,1	8	132,3	11	933
Celje	38,6	2	10,8	2	59,3	10	108,7	14	967
Starše	13,7	1	17,6	1	69,4	9	100,7	11	898
Maribor	13,9	1	10,8	2	46,6	10	71,3	13	892
Jeruzalem	3,4	1	7,0	2	100,0	9	110,4	12	982
Murska Sobota	3,2	1	7,7	2	45,0	9	55,9	12	742
Veliki Dolenci	5,0	2	5,0	2	42,5	9	52,5	13	703
LEGENDA:
I., II., III., M RR p.d.
od 1. 1. 2007
LEGEND: I., II., III., M RR p.d.
od 1. 1. 2007
■ dekade in mesec
-	višina padavin (mm)
-	število dni s padavinami vsaj 0,1 mm
-	letna vsota padavin do tekočega meseca (mm)
-	decade and month
-	precipitation (mm)
-	number of days with precipitation 0,1 mm or more
-	total precipitation from the beginning of this year (mm)
Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2007
1200
C
>
m
T3
m cp
>w >
800
400
LJ	UBL	JANA							
									
									
0
l.jan l.febl.mar l.apr l.maj l.jun l.jul l.avg l.sep 1 .okt
18
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Ljubljana
Maribor
Kredarica
001«/ 65 %	50 %
SSW 11 m/s	58 % SSE 12 m/s
S 13 m/s
Novo mesto
Portorož - letališče
Bilje
««!«/ 0 9 %	.„ 2 7 %
SSW 15 m/s	11 % SSE 2 1 m/s
S 14 m/s
19 %	15 %
SSW 0 9 m/s	15 % SSE 0 7 m/s
S 0 6 m/s
Slika 24. Vetrovne rože, oktober 2007
Figure 24. Wind roses, October 2007
5 6 % N 0 8 m/s
9 6 % N 4 8 m/s
N 17 m/s
4 7 % NNW 07 m/s
21 6 % NNW 5 1 m/s
NNE 0.8 m/s
NNW 1 4 m/s
NNE 1 9 m/s
NNE 2 7 m/s
3.0 % NW 0.7 m/s
MC 142 %
NE 1.0 m/s
. ..,.34 4 %
NW 1 8 m/s
MC 3 0 % NE 1 6 m/s
MC 14 %
NE 2.2 m/s
9.3 %
WNW 13 %/s
CMC 3 2 %
ENE 1.0 m/s
1.3 % WNW 0 6 m/s
EKie 16 %
ENE 22 m/s
2.1 % W 0.6 m/s
3.0 % E 10 m/s
0.5 % W 0.5 m/s
13.6 % E 2 1 m/
3 9 %
E 2 1 m
1.0 % WSW 0 4 m/s
3.0 % ESE 0.8 m/s
0 2 % WSW 1 2 m/s
4.0 % ESE 2.0 m/s
WSW
0.6 % SW 0 4 m/s
3.8 % SE 1.1 m/s
4.8 % SW 1 8 m/s
cc 73 % SE 1.2 m/s
0.2 % SW 2 2 m/s
13.3 % SE 3.6 m/s
11.7 % SSE 2.0 m/s
SSW 0.6 m/s
0.3 % SSW 13 m/s
ccc 73 %
SSE 4.0 m/s
5 0 % S 11 m/s
0.9 % S 2 1 m/s
3 8 % N 0 9 m/s
0 5 % N 2 4 m/s
1 4 % N 2 6 m/s
2 2 % NNW 02 m/s
4 5 %
NNE 10 m/s
NNW 0.7 m/s
NNE 32 m/s
NNW 2.1
NNE 5.0 m/s
2 6 % NW 0 7 m/s
15.6 % NE 1.7 m/s
MC 4 0 %
NE 2.5 m/s
Kie 112 %
NE 6.5 m/s
NW 1.2 m/s
3.0 % WNW 0 6 m/s
2.2 % WNW 1 2 m/s
9.9 % ENE 5.9 m/s
ENE 1.6 m/s
ENE 2.2 m/s
8.0 % W 0.7 m/s
2.0 % W 17 m/s
4.6 % E 4 0 m/s
3.2 % W 0.9 m/s
E
E 2 4 m/s
10.8 % WSW 0 7 m/s
ESE 2 0 %
ESE 0.7 m/s
WSW 17 %/s
ccc 133 %
ESE 3.0 m/s
26 0 % ESE 2.4 m/s
WSW
10.0 % SW 0.8 m/s
SE 2 6 %
SE 0.6 m/s
0.9 % SW 1 9 m/s
36.7 % SE 3.4 m/s
5.6 % SW 1 1 m/s
40 %
SE 0.8 m/s
7.4 % SSW 0 7 m/s
ccc 42 %
SSE 0.7 m/s
7.7 % S 0 7 m/s
19
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje.
Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadla polovica vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku 21 %. Najmočnejši sunek vetra je 22. oktobra dosegel 23 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s in 2 dneva z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 15 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dneva z vetrom nad 20 m/s; 31. oktobra je najmočnejši sunek dosegel 20,3 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v slabih 58 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 13. oktobra dosegel 14,6 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši vzhodseverovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v dobrih 39 % vseh primerov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa je pihal v dobrih 19 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 22. oktobra 13,6 m/s; v štirih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 8 dneh presegel 20 m/s; v sunku je 27. oktobra dosegel hitrost 26,3 m/s. Severseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo slabih 57 % vseh terminov, jugo-vzhodniku in jugjugovzhodniku pa slabih 21 %. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo slabih 53 % vseh primerov, jugjugovzhodniku in južnemu vetru pa slabih 17 % terminov. Sunek vetra je 22. oktobra dosegel 14,7 m/s; bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v slabih 44 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku in severovzhodniku je skupaj pripadlo slabih 27 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 18. oktobra dosegel 11,9 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 21. oktobra dosegel hitrost 21,6 m/s, bilo je 16 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dneva z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 5 dni z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je 22. oktobra dosegel 25,8 m/s.
V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, le na obali taka kot običajno. Največji pozitivni odklon je bil v Sevnem (1,4 °C). V Slovenj Gradcu, na Štajerskem in v delu Prekmurja je bilo topleje za 0,7 do 0,9 °C, drugod je bil odklon med 1 in 1,3 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo v večjem delu države preseženo; v Sevnem je padla 1,9-kratna količina običajnih padavin. Najmanj padavin glede na dolgoletno povprečje je bilo v Jeruzalemu, le 13 % povprečja, v Murski Soboti pa 15 %. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, z izjemo Slovenj Gradca in Maribora. Na Goriškem je bil presežek 27 %, v Slovenj Gradcu pa je bilo sončnega vremena le dobre tri četrtine toliko kot običajno.
Osrednja tretjina meseca je bila temperaturno povsod hladnejša kot običajno. Negativni odkloni so bili v večini Slovenije od -1,5 do -2,5 °C; največji je bil v Kočevju, kar -3,4 °C, najmanjša pa v Ljubljani (-1,3 °C) in v Mariboru (-1,8 °C). Padavine so povsod zaostajale za dolgoletnim povprečjem, v večini Slovenije niso dosegli polovice dolgoletnega povprečja; v Ratečah padavin ni bilo, najbolj pa sta se dolgoletnemu povprečju približala obala (62 %) in Starše (65 %). Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, sonce je sijalo do 32 % več časa kot običajno; najmanj so od povprečja odstopale Rateče, kjer je bil presežek 15 %, največji presežek pa je bil v Ljubljani in na Goriškem, tam je sonce sijalo tretjino več časa kot običajno.
Temperatura zadnje tretjine meseca v večjem delu države ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja, večinoma je bilo nekoliko hladneje kot običajno, le v Lescah, na Brniku in v Murski Soboti je bilo nekoliko topleje. Nekoliko večja negativna odklona sta bila v Sevnem (-2,4 °C) in Jeruzalemu (-2,3 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo povsod preseženo, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le na obali, kjer je padlo 57 % običajnih padavin. V Jeruzalemu je padla dobra štirikratna količina običajnih padavin, v Slovenj Gradcu in Novem mestu približno 3,4-kratna količina povprečnih padavin. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo; na obali in Goriškem so dosegli po 70 % dolgoletnega povprečja, v Murski Soboti komaj 15 %, v Novem mestu 18 %.
20
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, oktober 2007
Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, October 2007
Postaja	Temperatura zraka I. II. III.			M	I.	Padavine II. III.		M	Sončno obsevanje I. II. III.			M
Portorož	-0,1	-1,9	-0,2	-0,8	63	62	57	61	115	131	70	106
Bilje	1,2	-1,9	0,0	-0,2	46	18	117	59	127	132	70	109
Postojna	1,3	-2,1	-1,5	-0,8	113	42	142	1 00				
Kočevje	0,6	-3,4	-1,6	-1,3	74	48	272	1 24				
Rateče	1,2	-1,9	-0,7	-0,5	83	0	152	73	114	115	47	93
Lesce	1,1	-1,7	0,4	-0,1	109	8	117	79				
Slovenj Gradec	0,7	-2,1	-0,2	-0,5	117	46	344	1 67	78	121	40	81
Brnik	1,2	-1,5	0,7	0,1	108	19	108	81				
Ljubljana	1,3	-1,3	0,0	0,0	161	50	143	1 20	111	132	68	105
Sevno	1,4	-2,2	-2,4	-1,1	192	47	212	1 51				
Novo mesto	1,3	-1,8	-0,7	-0,5	142	43	337	1 76	103	127	18	85
Črnomelj	1,0	-1,5	-0,7	-0,4	117	48	281	1 50				
Bizeljsko	1,1	-2,2	-0,6	-0,6	140	32	264	1 48				
Celje	0,8	-1,7	-0,1	-0,3	115	35	186	113	118	121	43	97
Starše	0,7	-2,4	-0,4	-0,6	51	65	271	1 27				
Maribor	1,0	-1,8	-1,0	-0,6	49	36	163	82	95	116	27	81
Jeruzalem	0,9	-2,5	-2,3	-1,3	13	27	413	1 46				
Murska Sobota	0,9	-2,5	0,2	-0,5	15	37	230	90	101	117	15	81
Veliki Dolenci	1,3	-2,3	-0,8	-0,5	24	25	225	88				
LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M
■	odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C)
■	padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%)
■	trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec
■	mean temperature anomaly (°C)
■	precipitation compared to the 1961-1990 normals(%)
■	bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month
Slika 25. Na Rogli 24. oktobra 2007 (foto: Matej Ogrin)
Figure 25. Rogla mountain on 24 October 2007 (Photo: Matej Ogrin)
Na Kredarici so 31. oktobra 2007 zabeležili 69 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm).
21
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Oktobra 2007 je sneg Kredarico prekrival ves mesec. Po ves oktober je sneg obležal še v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996 in 2002, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960, 28 dni oktobra leta 1982. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dni v oktobrih 1977 in 1995, po 4 dni pa v letih 1958 in 1959.
80
60
E
ra 40
>
20
KREDARICA
i
Slika 26. Višina snežne odeje v oktobru 2007
Figure 26. Snow cover depth in October 2007
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
dan
Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redkost. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na obali, in sicer štirje. Ljubljana je z enim nevihtnim dnevom za dolgoletnim povprečjem zaostala za en dan; brez nevihtnih dni je bilo 18 oktobrov, največ pa jih je bilo leta 1992, in sicer 10. V Novem mestu je bilo oktobra 2007 enako kot v Ljubljani; od sredine minulega stoletja je bilo največ nevihtnih dni v oktobru 1992, kar 11, brez neviht pa so bili v 14 oktobrih. V Murski Soboti so brez nevihtnih dni za en dan zaostajali za povprečjem; brez nevihtnih dni je bilo še 25 oktobrov, največ, po 5, pa so jih imeli v oktobrih 1982 in 1992. Po en tak dan so zabeležili še v Lescah, na Kredarici, Goriškem, Kočevskem in v Črnomlju. Drugod dni z nevihto ni bilo.
15 n
10
ljubljana
II
15
10
0
murska sobota

I I III II lili
tn-rr
i lil i
15 !
10
0
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
0
novo mesto	
	
■ 1 1 - 1 1 1 1......II -1	.i ill
■nininrrrTiinniiiviiiiii	iiiiniiir
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
15
10
0
rateče
lili 1111
Ihta
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 27. Number of days with thunderstorms in October
0
5
5
5
5
22
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Na Kredarici, Bizeljskem in v Novem mestu so zabeležili 15 dni z meglo, na Celjskem in Kočevskem po 13. Brez takih dni so bili na obali, Krasu in Mariborskem, enega so zabeležili na Goriškem, 3 v Lescah, 4 v Ratečah. 5 takih dni so zabeležili na Postojnskem, 8 v Beli krajini, po 9 Slovenj Gradcu in Murski Soboti.
Slika 28. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961-1990
30 25
'EE 20
T3 O
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006
Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2007 11 dni z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, po 6 dni z meglo so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969.
Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni pritisk je izmenično padal in rasel, 14. oktobra je bila zabeležena najvišja vrednost meseca, in sicer 991,6 mb. Nato je povprečni dnevni zračni pritisk ponovno padal in 22. oktobra dosegel minimum z 976,9 mb. Sledil je hiter porast zračnega pritiska, po 27. oktobru pa ponovno upadanje, ob koncu meseca je zračni pritisk ponovno naraščal.
995
990
p 985
980
975
LJUBLJANA	
	v\ \i
	v / v
	
20
JE
«e 15
10
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
Slika 29. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2007
Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2007
Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen pritisk vodne pare je na začetku meseca naraščal, 5. oktobra je bila vsebnost vlage v ozračju s 17,2 mb največja. Vse do 20. oktobra je parni pritisk večinoma padal, takrat je bil dosežen minimum meseca, in sicer 5,9 mb. Nato je do 28. oktobra sledilo naraščanje parnega pritiska ob koncu meseca pa rahlo upadanje.
5
23
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 30. Zgodnji sneg je presenetil divjad. Na sliki sta objedena ohrovt in zelje na Pernicah (1160 m) 26. oktobra 2007 (foto: Iztok Sinjur)
Figure 30. Snow was quite a surprise for wild animals (Photo: Iztok Sinjur)
SUMMARY
The mean air temperature in October was below the 1961-1990 normals with exception of Kranj and its surrounding. Negative temperature anomaly was mostly between 0 and 1 °C. The most pronounced temperature anomaly was in Kočevsko region, where it reached -1,3 °C, and in part of Štajerska region, but it didn't exceed the limits of normal variability.
Precipitation in October 2007 was the most abundant in southern Dolenjska region with more than 170 mm (Nova vas got 203 mm). Less than 80 mm was registered on the Coast and in most part of north-eastern Slovenia (Veliki Dolenci got only 53 mm). Below long-term average was precipitation in most part of western half of Slovenia and in most part of north-eastern Slovenia; the biggest exceed-ence was in Novo mesto (1,8 times the normals) and Slovenj Gradec (1,7 times the normals). Compared to the long-term average the least precipitation, below 70 % of the normals, fell in western Slovenia (Žaga 45 %), Jezersko with surrounding and in Slovenska Bistrica. On Kredarica the snow cover persisted during the whole month; that happened only in six Octobers since the measurements started. On 31 October 69 cm deep snow cover was registered. A cm of snow or two was observed also in Rateče and Kočevje. On Pohorje snow cover was quite exceptionally deep for October.
Above the long-term average was sunshine duration in Ljubljana with surrounding and south-western part of Slovenia, up to 10 % more sunny weather occurred in Goriška region and on the Coast. Elsewhere was observed between 80 and 100 % of the normal sunny weather.
Abbreviations in the Table 2:
NV	- altitude above the mean sea level (m)
TS	- mean monthly air temperature (°C)
TOD	- temperature anomaly (°C)
TX	- mean daily temperature maximum for a month (°C)
TM	- mean daily temperature minimum for a month (°C)
TAX	- absolute monthly temperature maximum (°C)
DT	- day in the month
TAM - absolute monthly temperature minimum (°C)
SM	- number of days with min. air temperature <0 °C
SX	- number of days with max. air temperature >25 °C
TD	- number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours
RO	- % of the normal bright sunshine duration
PO	- mean cloud amount (in tenth)
SO	- number of cloudy days
SJ	- number of clear days
RR	- total amount of precipitation (mm)
RP	- % of the normal amount of precipitation
SD	- number of days with precipitation >1 mm
SN	- number of days with thunderstorm and thunder
SG	- number of days with fog
SS	- number of days with snow cover at 7 a.m.
SSX	- maximum snow cover depth (cm)
P	- average pressure (hPa)
PP	- average vapor pressure (hPa)
24
Razvoj vremena v oktobru 2007
Weather development in October 2007
Janez Markošek
1.-3. oktober
Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, zjutraj megla, toplo
V	območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Prevladovala je visoka, koprenasta oblačnost. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C.
4.	oktober
Pretežno oblačno, le občasno ponekod rahel dež
V	šibkem območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od zahoda pritekal bolj vlažen zrak. V noči na 4. oktober se je pooblačilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah še megla. Čez dan je bilo pretežno oblačno, le ponekod je občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C.
5.	oktober
Delno jasno, predvsem v severovzhodni Sloveniji pretežno oblačno z rahlim dežjem
Severovzhodno od nas je bilo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je nekoliko vplivalo tudi na vreme pri nas. Delno jasno je bilo, v severovzhodni Sloveniji pa pretežno oblačno z občasnim dežjem. Padlo je do 2 mm dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24 °C.
6.	oktober
Oblačno s padavinami, suho v severovzhodni Sloveniji
Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je zadrževala nad našimi kraji (slike 1-3). V noči na 6. oktober in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami, vmes so bile tudi nevihte. V severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme. Največ dežja, lokalno tudi do okoli 80 mm, je padlo v osrednji Sloveniji. Proti večeru se je na Primorskem delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16 °C, na Primorskem do 22 °C.
7.	oktober
Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod postopne razjasnitve
Vremenska fronta se je iznad naših krajev pomaknila proti jugovzhodu. V višinah je začel s severnimi vetrovi pritekati spet bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo sprva oblačno, čez dan se je postopno jasnilo. Najpozneje se je razjasnilo v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17 °C, na Primorskem do 21 °C.
25
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
8. oktober
Jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla
V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal razmeroma topel in suh zrak. Prevladovalo je jasno vreme, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22 °C.
9.-11. oktober Zmerno do pretežno oblačno, povečini suho, šibka burja
Nad osrednjim delom Evrope, od Biskaja do Črnega morja, je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bilo nad zahodno Evropo, zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter Jadranom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 4-6). Prvi dan se je oblačnost spreminjala, občasno je bilo delno jasno, občasno pretežno oblačno. Drugi in tretji dan je v večjem delu Slovenije prevladovalo oblačno vreme. 11. oktobra je ponekod v osrednji in vzhodni Sloveniji padlo nekaj kapelj dežja. Nekaj jasnine je bilo le na Primorskem. Tam je vse dni pihala šibka, predvsem drugi dan občasno zmerna do močna burja. Zadnja dva dni je bilo hladneje, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16 °C, na Primorskem od 17 do 21 °C.
12.-13. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno
Iznad zahodne se je proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo delno jasno, zjutraj in dopoldne v jugovzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Proti večeru se je povsod prehodno pooblačilo. Drugi dan je bilo največ jasnine na Primorskem, predvsem v vzhodni Sloveniji pa je bilo pretežno oblačno. Predvsem drugi dan je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20 °C, na Primorskem do 23 °C.
14.-17. oktober Jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla
Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Prevladovalo je jasno vreme, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. 17. oktobra je ponekod pihal jugozahodni veter, dan pozneje pa je bilo občasno delno oblačno. Jutranje temperature so bile ponekod že pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile prva dva dni okoli 14, na Primorskem do 20 °C, zadnja dva dni pa od 17 do 21 °C.
18.-19. oktober Pooblačitve, dež, razjasnitve, plohe, burja
Območje visokega zračnega pritiska je nad območjem Alp prehodno oslabelo. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih 18. oktobra popoldne pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad srednjo Evropo spet krepilo območje visokega zračnega pritiska. Drugi dan je bila nad Alpami, našimi kraji in zahodnim Balkanom v višinah še dolina s hladnim zrakom (slike 7-9). Prvi dan se je pooblačilo, popoldne je pričelo deževati. Na Primorskem je zapihala burja. V noči na 19. oktober je dež ponehal, čez dan se je delno razjasnilo. Pojavljale so se še krajevne plohe. V večjem delu Slovenije je padlo od 10 do 20 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 10 do 13 °C, na Primorskem do 17 °C.
26
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
20.-21. oktober
Na Primorskem jasno, burja, drugod pretežno oblačno, občasno padavine, vetrovno, hladno
Nad srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa cik-lonsko območje. V višinah je bilo nad srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem in Balkanom obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka. K nam je od severovzhoda pritekal precej hladen zrak. Prvi dan zjutraj je bilo delno jasno, ponekod so bile še snežne plohe. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, tudi snežnimi. Pihal je okrepljen severni do vzhodni veter. Tudi drugi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno z burjo, drugod pa pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 10 °C, na Primorskem do
13	°C.
22.-24. oktober Oblačno in vetrovno z občasnimi padavinami, burja, hladno
Nad južnim Jadranom je bilo središče območja nizkega zračnega pritiska, ki se je počasi polnilo. V višinah pa je bilo tam središče jedra hladnega in vlažnega zraka, ki se je počasi pomikalo proti Alpam (slike 10-12). Nad nami je pihal močan severovzhodni do vzhodni veter. Prva dva dni je bilo oblačno z občasnimi padavinami. Najmanj padavin je bilo na Primorskem, tam je pihala zmerna do močna burja. Največ padavin pa je bilo na Kočevskem in vzhodnem delu Notranjske ter na Pohorju. Na teh območjih je snežilo, drugi dan pa se je meja sneženja dvignila na okoli 1000 metrov nadmorske višine. Na Rogli je zapadlo za oktober rekordnih 80 cm snega. V notranjosti je pihal okrepljen severni do severovzhodni veter, ki je ponekod podiral drevesa in odkrival strehe. Zadnji dan je bilo na Primorskem zmerno oblačno, burja je slabela. Drugod je bilo oblačno, občasno je ponekod še deževalo. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11 °C, na Primorskem do okoli
14	°C.
25.	oktober
Sprva ponekod delno jasno in po nižinah megleno, čez dan spremenljivo do pretežno oblačno
Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Sprva je bilo predvsem ponekod v zahodni polovici Slovenije delno jasno, po nekaterih nižinah je bila zjutraj megla ali nizka oblačnost. Čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 13 °C, na Primorskem do 18 °C.
26.	oktober Oblačno s padavinami
Nad severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah je bilo zahodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. Nad nami je pihal vlažen južni veter (slike 13-15). V noči na 26. oktober in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami. Meja sneženja se je dvignila na okoli 2300 metrov. Najmanj padavin je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ v gorskem svetu zahodne Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 8 °C, na Primorskem od 12 do 17 °C.
27.	oktober
Na Primorskem občasno delno jasno, drugod pretežno oblačno
V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal precej vlažen zrak. V noči na 27. oktober je še deževalo, do jutra je dež ponehal. Čez dan je bilo na Primorskem občasno delno jas-
27
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
no, drugod je prevladovalo oblačno vreme, le dopoldne je bilo na nebu nekaj jasnine. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 13 °C, na Primorskem do 21 °C.
28. oktober
Oblačno s padavinami, ki popoldne ponehajo
Manjše višinsko jedro hladnega zraka se je iznad srednje Evrope pomaknilo proti Alpam in našim krajem. V noči na 28. oktober je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so se dopoldne okrepile. Popoldne je dež ponehal in v severozahodni Slovenije je bilo zvečer pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 11 °C, na Primorskem od 15 do 19 °C.
29. oktober
Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj megla
Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je od severozahoda bližala Alpam. Pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal prehodno bolj suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C.
30. oktober Pooblačitve, padavine
Nad severno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, drugo ciklonsko območje se je poglobilo nad severnim in osrednjim Sredozemljem. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. Višinska dolina je segala proti severnemu Sredozemlju in se izostrila (slike 16-18). Nad nami je prevladoval južni do jugovzhodni veter. Pooblačilo se je, sredi dneva, popoldne in zvečer je deževalo. Največ dežja, okoli 20 mm, je padlo v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 10 °C, na Primorskem do 13 °C.
31. oktober Postopne razjasnitve, severovzhodnik, burja
Iznad zahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega pritiska. Ciklonsko območje je bilo nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem ter Jadranom. Višinsko jedro hladnega zraka je imelo središče nad zahodnim Sredozemljem in severno Afriko. Sprva je bilo pretežno oblačno, čez dan se je postopno zjasnilo. Več oblačnosti je bilo v jugovzhodni Sloveniji. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 14 °C, na Primorskem do 18 °C.
28
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 10. Slika 2. Satelitska slika 6. 10. 2007 ob 14. uri 2007 ob 14. uri
Figure 1. Mean sea level pressure on October, 6th 2007 at 12 GMT
Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 10. 2007 ob 14. uri Figure 3. 12 GMT
Figure 2. Satellite image on October, 6th 2007 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on October, 6th 2007 at
Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10. 10. Slika 5. Satelitska slika 10. 10. 2007 ob 14. uri
Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 10. 2007 ob 14.
2007 ob 14. uri
Figure 4. Mean sea level pressure on October, 10th 2007 12 GMT
at 12 GMT
Figure 5. Satellite image on October, 10 2007 at uri
Figure 6. 500 mb topography on October, 10th 2007 at 12 GMT
29
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19. 10. Slika 8. Satelitska slika 19. 10. 2007 ob 14. uri
2007 ob 14. uri
Figure 7. Mean sea level pressure on October, 19th 2007 12 GMT at 12 GMT
Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 19. 10. 2007 ob 14 Figure 8. Satellite image on October, 19th 2007 at uri
Figure 9. 500 mb topography on October, 19th 2007 at 12 GMT
Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 22. 10.	Slika 11. Satelitska slika 22. 10. 2007 ob 14. uri	Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 10. 2007 ob 14.
2007 ob 14. uri	Figure 11. Satellite image on October, 22nd	2007 at uri
Figure 10. Mean sea level pressure on October, 22nd	12 GMT	Figure 12. 500 mb topography on October, 22nd 2007 at
2007 at 12 GMT	12 GMT
30
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 26. 10. 2007 ob 14. uri
Figure 13. Mean sea level pressure on October, 26th 2007 at 12 GMT
Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 10. 2007 ob 13. uri
Figure 16. Mean sea level pressure on October, 30th 2007 at 12 GMT
Slika 14. Satelitska slika 26. 10. 2007 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on October, 26th 2007 at 12 GMT
Slika 17. Satelitska slika 30. 10. 2007 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on October, 30th 2007 at 12 GMT
Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 26. 10. 2007 ob 14. uri
Figure 15. 500 mb topography on October, 26th 2007 at 12 GMT
Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 10. 2007 ob 13. uri
Figure 18. 500 mb topography on October, 30th 2007 at 12 GMT
31
Ozonska luknja nad južnim polom oktobra 2007
Ozone hole above South Pole in October 2007
Maja Zupančič
Tudi oktobra je bila ozonska luknja nad Antarktiko manjša kot lani, kar pa ni znak obnavljanja ozonske plasti, temveč je posledica razmeroma mile zime v stratosferi Antarktike. V zadnjih 12 letih je bila ozonska luknja nad južnim polom najmanjša leta 2002, največja pa leta 2006, ko je bila tudi največja doslej. V primerjavi z letom 2006 je ozonska luknja manjša za 30 %. V začetku oktobra je izguba ozona znašala 27,7 milijonov ton, lani je znašala 40 milijonov ton.
Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 1., 6. in 11. oktobra 2007 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 1st, 6th and 11t of October 2007 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada
Slika 2. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 16., 21. in 26. oktobra 2007 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 2. Total ozone on 16 , 21th and 26t of October 2007 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada
32
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
15. oktober 1999	15. oktober 2000	15. oktober 2001
15. oktober 2005	15. oktober 2006	15. oktober 2007
Slika 3. Odklon debeline ozonske plasti v ozračju 15. oktobra v %; povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 3. Deviations from the normals in % on 15th of October 2007; source: Meteorological Service of Canada
33
Meteorološka postaja Dražgoše
Meteorological station Dražgoše
Mateja Nadbath
N
a severozahodu države, visoko nad Selško dolino, so Dražgoše, razloženo naselje pod planoto Jelovica, imenovano Dražgoška gora. Padavinska meteorološka postaja se nahaja v kraju od leta 1924.
Lanco^o'
Preddvor
Bohinjska Bistrica
Črna pra t -
¡¿4 -\ : Podbrdo
r ~ .J^Ka. Novaki J BllSgoi (
Slika 1. Geografska lega naselja Dražgoše (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Dražgoše (from: Atlas Slovenije)
Slika 2. Lokacija meteorološke postaje Dražgoše (levo) (vir: Atlas Slovenije) in ortofoto iz leta 2000 (desno) (vir: Interaktivni naravovarstveni atlas)
Figure 2. Location of meteorological station Dražgoše (left) (from: Atlas Slovenije) and ortophoto from year 2000 (From: Interaktivni naravovarstveni atlas)
Meteorološka postaja se nahaja na jugozahodnem pobočju pod strmim, gozdnatim robom Dražgoške gore, na nadmorski višini 860 m. Opazovalčeva hiša je izven strnjenega dela naselja; ombrometer je postavljen na travniku, oddaljen je 20 m od opazovalčeve hiše v smeri proti zahodu. Postaja je na tej lokaciji od februarja 1981, pred tem se je postaja večkrat selila.
34
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Slika 3. Lokacija ombrografa v Dražgošah, slikano proti severovzhodu marca 2000 - leva in oktobra 2005 -desna slika (foto: F. Štucin)
Figure 3. Ombrograph's location in Dražgoše, photo taken to the northeast in March 2000 - left photo and in October 2005 - right photo (Photo: F. Štucin)

' it
>funi i—
uI
v^ ČufJL,
JAM}
Slika 4. Skica lokacije meteorološke postaje v Dražgošah iz leta 1937, z modro je označena lokacija meteorološke postaje v času 1930-1937, z rjavo v obdobju 1937-1941; narisal jo je opazovalec Anton Habjan Figure 4. Sketch of meteorological station in Dražgoše from 1937; with blue circle is marked location of it from period 1930-1937 and with brown from period 1937-1941, drawn by Anton Habjan, the meteorological observer
Ob ustanovitvi meteorološke postaje v Dražgošah je bila to padavinska postaja le z meritvami padavin; leta 1938 smo na postaji začeli tudi z meritvami snežne odeje. Po drugi svetovni vojni, od junija 1948, na postaji merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave.
Decembra 1924 smo v Dražgošah začeli z meteorološkimi meritvami in opazovanji; brez prekinitve so potekale do druge svetovne vojne, do marca 1941. Meritve in opazovanja so ponovno stekla junija 1948 in potekajo brez prekinitve še danes.
Prvi meteorološki opazovalec v Dražgošah je bil Anton Pfajfar, maja 1930 je meritve in opazovanja prevzel Anton Habjan, leta 1934 ga je zamenjal Janez Habjan, ki je opravljal meteorološke meritve do marca 1941. Od januarja do julija 1947 je delo meteorološkega opazovalca opravljal Franjo Šmid, junija 1948 je delo prevzela Ivanka Lotrič, meritve in opazovanja je opravljala do 15. septembra 1963. Takoj naslednji dan je z meritvami začela Veronika Šolar, meteorološka opazovalka je bila do konca oktobra 1971; novembra 1971 jo je zamenjala Albina Šolar. Februarja 1981 je prostovoljna meteorološka opazovalka postala Ivanka Habjan, njeno delo je nadaljeval mož Drago Habjan.
V referenčnem obdobju 1961-1990 je povprečna letna višina padavin 1881 mm, v obdobju 1971-2000 pa je omenjeno povprečje 1813 mm. Od letnih časov pade v povprečju najmanj padavin pozimi (v referenčnem obdobju 380 mm), največ pa jeseni - 553 mm (slika 5, temno modri stolpci). V zadnjem
35
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
30-letnem obdobju (1971-2000) je višina padavin v primerjavi s prejšnjima tridesetletnima obdobjema upadla pozimi in spomladi, poleti in jeseni pa je na približno isti ravni (slika 5).
700 600 500 400 300 200 100 0
pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter
400 350 300 250 200 150 100 50 0
J F M A M J JASOND
Slika 5. Dolgoletna povprečna višina padavin po letnih Slika 6. Dolgoletna (1961-1990) mesečna povprečja in časih* v Dražgošah	mesečna višina padavin leta 2007 v Dražgošah
Figure 5. Mean seasonal* precipitation in Dražgoše Figure 6. Long-term 1961-1990 mean monthly precipitation and in year 2007 in Dražgoše
V obdobju 1949-2006 je bila jesen 2000 v Dražgošah daleč najbolj namočena, v treh jesenskih mescih smo namerili kar 1017 mm padavin. Najbolj suha je bila jesen 1977, nameijenih je bilo le 301 mm.
Med meseci je v referenčnem obdobju v povprečju najmanj namočen februar s 109 mm padavin, najbolj pa november, z 214 mm (slika 6).
Najvišje mesečne vrednosti padavin v obdobju 1949-2007 so v Dražgošah izmerjene v jesenskih mesecih, izstopa marec 1975, ko smo namerili kar 456 mm. Septembra 1965 smo nameril 482 mm, septembra 2007 pa 392 mm, kar je tretja najvišja izmerjena vrednost za omenjeni mesec; oktobra 1964 je padlo 600 mm in novembra 2000 kar 665 mm padavin.
Oktobra 2007 smo namerili 132 mm padavin, kar je 40 mm manj od povprečja referenčnega obdobja, ki je 172 mm. Najbolj sušen oktober niza 1949-2007 je bil leta 1995, ko smo v Dražgošah namerili zgolj 2 mm padavin, le 1 mm več smo namerili oktobra 1965.
Najvišja dnevna višina padavin je bila v Dražgošah izmerjena 19. septembra 2007, namerili smo kar 216 mm padavin, kar je 87 mm več od prejšnje najvišje dnevne vrednosti in celo 50 mm več od višine padavin, ki v povprečju padejo septembra. Pred 19. septembrom 2007 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 7. novembra 2000, 129 mm.
V Dražgošah sneg zapade vsako leto. V dolgoletnem povprečju (1961-1990) je na leto povprečno 89 dni s snežno odejo. Kljub temu, da ima postaja sorazmerno visoko nadmorsko višino, je trajanje snežne odeje v povprečju komaj dan daljše od trajanja v Železnikih, kar je posledica lege Dražgoš na prisojnem pobočju. Najzgodnejši mesec s snežno odejo je oktober, najpoznejši pa maj. Najvišja oktobrska snežna odeja je bila izmerjena 24. oktobra 2003, 45 cm; le 4 cm manj pa je bila debela najvišja majska snežna odeja, izmerjena 6. maja 1957.
*	Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar
*	Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February
36
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
I višina snežne odeje / snow cover depth •trajanje snežne odeje / snow cover duration
^(Ni^OO.-H^t^Om^.O^iNi/^OO.-H^t^Oco^.O
^i/^i^i/^^o^o^ot^t^t^t^oooooo^^^ooo
220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0
Slika 7. Letno število dni s snežno odejo in najvišja letna snežna odeja v obdobju 1949-2006 v Dražgošah Figure 7. Annual snow cover duration and maximum depth of total snow cover in 1949-2006 in Dražgoše
120 100 80 60 40 20
0
Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Dražgošah v obdobju junij 1948-oktober 2007
Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in Dražgoše in period June 1948-October 2007
	največ	leto/datum	najmanj	leto/mesec
	maximum	year/date	minimum	year/month
letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm)	2542	1965	1296	1949
mesečna višina padavin (mm)	665	november 2000	0	januar 1964
monthly precipitation (mm)				februar 1993
dnevna višina padavin (mm)	216	19.9.2007	0	/
daily precipitation (mm)				
najvišja višina snežne odeje (cm)	215	15. 2. 1952	18	27. 2. 1989
maximum snow cover depth (cm)				
letno število dni s snežno odejo**	139	1965	9	1989
annual number of days with snow cover**				
SUMMARY
In Drazgose there is a precipitation meteorological station. It is located in northwestern part of Slovenia; at elevation of 860 m. Meteorological station was established in December 1924. Precipitation, snow cover and new snow cover have been measuring and meteorological phenomena have been observing. Nowadays Drago Habjan is a meteorological observer. On September the 19th 2007 216 mm of precipitation fell in 24 hours.
** dan s snežno odejo je dan, ko snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora
** day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow
37
MEDNARODNA KONFERENCA BRIDGING THE GAP: ODZIVANJE NA SPREMEMBE V OKOLJU - OD BESED K DEJANJEM
INTERNATIONAL CONFERENCE BRIDGING THE GAP: RESPONDING TO ENVIRONMENTAL CHANGES - FROM WORDS TO DEEDS
Tanja Cegnar
V organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje bo od 14. do 16. maja 2008 v Portorožu potekala četrta mednarodna konferenca Bridging the Gap, z naslovom Odzivanje na spremembe v okolju - od besed k dejanjem.
Namen konference
Na področju okolja se zbira veliko podatkov, potekajo številne raziskave, vendar so pri prenosu informacij med okoljskimi strokovnjaki, med javnostjo in oblikovalci okoljskih politik ter gospodarskimi subjekti še vedno prisotne ovire. Namen konference Bridging the Gap je premoščati ovire v pretoku informacij, znanja in razumevanja procesov. Prav po raznolikosti udeležencev in pristopu se te konference razlikujejo od ostalih okoljskih konferenc. Prva Bridging the Gap konferenca je bila pred desetimi leti. Ideja o konferenci se je porodila navdušencem, ki so spoznali pomen združevanja in sodelovanja oblikovalcev politik, raziskovalcev, strokovnjakov in javnosti ter nevladnih organizacij pri reševanju okoljskih problemov.
Skozi desetletje je konferenca pridobila ugled in prepoznavnost ter s tem preko Eioneta in Evropske agencije za okolje pritegnila k sodelovanju širok spekter strokovnjakov, ki delajo na področjih okolj-skega raziskovanja, ocenjevanja, spremljanja stanja okolja in poročanja.
Slika 1. Panorama Portoroža (levo) in ena izmed konferenčnih dvoran (desno)
Figure 1. Panorama of Portorož (left) and one of the conference halls (right)
O čem bomo govorili
Konferenca se bo osredotočila na pet področij z visoko prioriteto, da bi premostila ovire v pretoku informacij, znanja in razumevanja procesov. Namenjena bo vrzelim v politiki, raziskavah, tehnološkem razvoju, sposobnosti družbe, da se odziva na dogajanje in bodoče negotovosti ter pripravljenosti na možna prihodnja presenečenja na področju okolja.
Vodilne teme konference Bridging the Gap 2008 bodo:
•	zbiranje in posredovanje informacij,
•	energetika in okolje,
•	trajnostna potrošnja in proizvodnja,
•	prilagajanje na podnebne spremembe ter
•	biotska raznovrstnost in ekosistem.
38
Agencija Republike Slovenije za okolje
Dotaknili pa se bomo tudi drugih tematik:
•	spodbujanja sprememb in prehodov na področju upravljanja, politike in institucij,
•	raziskav na področju projekcij, ki vodijo k novim znanstveno podkrepljenim ocenam,
•	dialoga in komunikacije med znanostjo in političnimi akterji,
•	vplivov na ekosistem,
•	gradnje možnosti razumevanja in ukrepanja,
•	pregleda dosedanjega napredka in natančnega ovrednotenja politik,
•	vrzeli blaginje (regionalne raznolikosti),
•	regionalnih in globalnih vidikov,
•	uporabnosti scenarijev.
Kako bo konferenca potekala
Da bi zagotovili visoko raven predavanj, smo se odločili, da bodo vsa predavanja na konferenci vabljena, udeleženci pa so pozvani, da svoja mnenja prispevajo v razpravah, ki bodo sledile predavanjem, in v obliki posterjev. Pričakujemo, da bodo podjetja, lokalne skupnosti in institucije predstavile primere dobre prakse. V konferenčnih publikacijah bodo poleg prispevkov predavateljev objavljeni tudi razširjeni povzetki posterjev. V Portorožu pričakujemo približno 500 udeležencev.
Prve tri konference
Konferenca bo četrta v nizu Bridging the gap konferenc. Prva, z naslovom Bridging the Gap - New needs and perspectives for environmental information, je potekala leta 1998 v Londonu. Udeleženci so se osredotočili predvsem na prepad med potrebnimi in razpoložljivimi okoljskimi informacijami.
Leta 2001 je bila v Stockholmu izpeljana druga Bridging the Gap konferenca, Bridging the Gap -Sustainability research and sectoral integration, ki se je dotaknila vrzeli med raziskavami v trajnost-nem razvoju in sektorsko integracijo okoljskih zahtev na različnih področjih odločanja. Poleg tega so obravnavali svetovanje končnim uporabnikom raziskav in razvojnih potencialov.
Tretja Bridging the Gap konferenca se je odvijala leta 2004 v Dublinu. Bridging the Gap -Information for action je izpostavila boljše povezave procesov oblikovanja politik z monitoringom, poročanjem in raziskovanjem. Želeli so zapolniti vrzeli med znanostjo in ukrepi.
Kdo so naši partnerji
Agencija Republike Slovenije za okolje pripravlja konferenco v sodelovanju z Evropsko komisijo (European Commission - DG ENV, DG RTD, DG JRC), Evropsko agencijo za okolje (The European Environment Agency), Irsko agencijo za varstvo okolja (The Environmental Protection Agency of Ireland), Agencijo za okolje Velike Britanije in Walesa (The Environment Agency for England and Wales) ter Švedsko agencijo za varstvo okolja (The Swedish Environmental Protection Agency).
Organizacijski odbor:
•	Birgit de Boissezon, Evropska komisija (European Commission DG Research)
•	Ian Clark, Evropska komisija (European Commission DG Environment)
•	Erik Fellenius, Švedska agencija za varstvo okolja (The Swedish Environmental Protection Agency)
•	Chris Hunter, Evropska komisija (European Commission DG Joint Research Centre)
•	Tomaž Pogačar, Agencija Republike Slovenije za okolje
•	Frank Raes, Evropska komisija (European Commission DG Joint Research Centre)
39
Agencija Republike Slovenije za okolje
•	John Seager, Agencija za okolje Velike Britanije in Walesa (Environment Agency for England and Wales)
•	David Stanners, Evropska okoljska agencija (European Environment Agency)
•	Larry Stapleton, Irska agencija za varstvo okolja (Environmental Protection Agency of Ireland)
•	Irja Vounakis, Evropska komisija (European Commission DG Environment)
•	Silvo Žlebir, Agencija Republike Slovenije za okolje, predsednik organizacijskega odbora
Kje dobiti dodatne informacije
Dodatne informacije o konferenci posreduje Agencija RS za okolje na naslovu:
Agencija Republike Slovenije za okolje	E-pošta: BridgingtheGap@arso.gov.si
Tanja Cegnar	Tel.: +386 (0)1 478 4424
Vojkova 1 / b	GSM: +386 (0)51 671 721
SI-1000 Ljubljana	Fax: +386 (0)1 478 4053
Slovenija
Informacije o konferenci so objavljene na spletnem naslovu www.bridgingthegap.si.
SUMMARY
The Environmental Agency of the Republic of Slovenia is delighted to organize the 4th Bridging the Gap conference: Responding to Environmental Changes - From Words to Deeds, which will take place in Slovenia, Portorož, from 14-16 May, 2008.
We look forward to welcoming representatives from many countries and European institutions to this exciting event in Portorož. This conference will be the fourth in the series, the previous three Bridging the Gap events were in London (1998), Stockholm (2001) and Dublin (2004).
It is also 10 years since first conference was organized. The activity emerged from out of an enthusiastic engagement of people who recognized the importance of joining forces with diverse actors (policy makers, researchers, experts) and thinking innovatively to solve environmental problems.
While the conferences have been strongly led by countries, they have been substantially supported also from some European institutions (the EEA, DG Research, DG Environment and the Joint Research Centre, the Swedish Environmental Protection Agency) and sometimes also other organisations, such as WHO, have been involved.
During 10 years "Bridging the gap" has become a brand recognized and embraced by a wide network of people beyond the Eionet and EEA working in environmental research, assessment, monitoring and reporting.
The conference will address 5 high priority areas to identify gaps in policy, research, technological development and capacities of society to respond to emerging issues and future uncertainties and to be better prepared to possible future surprises in order to move towards more sustainable development.
The leading themes for the Bridging the Gap 2008 Conference are:
•	Information gathering and sharing
•	Energy and the environment
•	Sustainable consumption and production
•	Adaptation to climate change
•	Biodiversity and ecosystem services
40
Agencija Republike Slovenije za okolje
Cross-cutting issues:
•	Incentives for change and transitions (governance and policy, institutions)
•	Research foresight (towards a new long-term assessment-based research agenda)
•	Dialog and communication between science and policy makers
•	Impact to ecosystem services
•	Building the capacity to understand and respond
•	Evaluating past progress and better evaluation of policies
•	Well-being gaps (regional diversities)
•	Regional and global perspectives
•	Use of scenarios
The conference web page is www.bridgingthegap.si.
41
AGROMETEOROLOGIJA
AGROMETEOROLOGY
Iztok Matajc, Ciril Zrnec
Vinotok, listognoj, bratvin, moštnik, repar in še kar nekaj imen, ki so bila in nekatera še vedno so v rabi ali ljudski govorici in vsa označujejo deseti mesec oktober ter tudi jasno nakazujejo kmetijska dogajanja ta mesec. Pretežna večina dežja je padla med 5. in 7. oktobrom ter v zadnji tretjini meseca. Mesečne količine so se gibale od 60 mm do 170 mm, kar je bilo dovolj, da so se skupne padavine v letošnjem letu na Dolenjskem, Štajerskem, v Savinjski dolini in Prekmuiju do konca oktobra izenačile z dolgoletnim povprečjem med 700 in 1000 mm, močno pod dolgoletnim povprečjem pa so ostale v spodnji Vipavski dolini (padlo je blizu 300 mm manj padavin) in na obali ter v slovenski Istri. Temperature zraka so bile povsod po državi blizu dolgoletnega povprečja, do 1 °C nižje so bile v delu Gorenjske, Primoiju, v delu Bele Krajine in Prekmurju.
Temperature tal na globini 5 cm so se prve dni oktobra še povzpele nad 20 °C, potem pa so se do 21. oktobra spuščale in znižale za več kot 10 °C. Ves čas so bile tudi nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti in jih ujele zadnje dni oktobra, ko so jih za 2 do 5 °C presegle. Temperature globlje v tleh na 30 cm so se ves mesec počasi nižale in na koncu meseca dosegle vrednosti med 9,3 °C na Slovenj graškem in 15,1 °C na Primorskem. Pretežni del oktobra je bila temperatura tal na 30 cm globine do 2 °C pod dolgoletnim povprečjem.
Mesečna poraba vode iz tal in rastlin (evapo-transpiracija) oktobra ni nikjer več dosegla 50 mm, najvišja je bila na Primorskem in na Goriškem s porabo 46 in 45 mm. Najvišja dnevna evapotranspiracija se je v prvi dekadi še dvignila nad 2 mm, v drugi in tretji dekadi pa le 1 do 1,5 mm. Oktober je tudi zadnji mesec v letu, ko še objavljamo tabelo
z dekadnimi povprečnimi, maksimalnimi in mesečnimi vrednostmi evapotranspiracije. Razlog prekinitve je zaključek vegetacijskega obdobja; ta mesec poleg zaključka trgatve, obiranja sadja in pobiranja nekaterih poljščin poteka le še setev ozimnih žit in nekateri s tem povezani agrotehnični ukrepi.
42
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2007
Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman-Monteith's equation, October 2007
Postaja		I. dekada			II.dekada			II.dekada			mesec (M)	
	povpr.	max.	S	povpr.	max.	S	povpr.	max.	S	povpr	max.	S
Portorož-letališče	1.9	2.3	19	1.5	1.8	14	1.1	1.5	12	1.5	2.3	46
Bilje	1.9	2.3	19	1.4	1.8	14	1.1	1.5	11	1.5	2.3	45
Godnje	1.8	2.3	18	1.4	1.7	13	0.9	1.3	10	1.3	2.3	41
Postojna	1.6	2.0	16	1.4	1.7	13	0.8	1.1	9	1.2	2.0	38
Kočevje	1.4	1.9	14	1.1	1.3	11	0.6	0.9	7	1.0	1.9	31
Rateče	1.6	2.0	16	1.2	1.5	11	0.7	0.9	8	1.2	2.0	35
Lesce	1.6	2.0	16	1.2	1.4	12	0.8	1.1	9	1.2	2.0	37
Slovenj Gradec	1.4	1.9	14	1.1	1.3	11	0.7	1.0	8	1.1	1.9	32
Brnik	1.5	1.9	14	1.2	1.4	11	0.7	1.0	8	1.1	1.9	33
Ljubljana	1.5	1.9	15	1.3	1.6	13	0.9	1.1	9	1.2	1.9	37
Sevno	1.7	2.3	17	1.3	1.7	13	0.7	0.9	8	1.2	2.3	37
Novo mesto	1.5	2.2	15	1.2	1.4	12	0.7	0.9	7	1.1	2.2	34
Črnomelj	1.5	2.1	15	1.2	1.4	12	0.7	0.9	8	1.1	2.1	35
Bizeljsko	1.6	1.9	16	1.3	1.5	12	0.8	1.0	8	1.2	1.9	36
Celje	1.4	1.8	14	1.2	1.5	12	0.8	1.0	8	1.1	1.8	34
Starše	1.5	2.2	15	1.2	1.6	12	0.8	1.1	8	1.2	2.2	35
Maribor	1.6	2.1	16	1.3	1.5	13	0.8	1.0	9	1.2	2.1	37
Maribor-letališče	1.5	2.0	15	1.2	1.5	12	0.8	1.0	8	1.2	2.0	35
Jeruzalem	1.6	2.3	17	1.3	1.6	13	0.7	1.0	7	1.2	2.3	36
Murska Sobota	1.5	1.9	14	*	*	*	0.7	1.1	8	*	*	*
Veliki Dolenci	1.7	2.2	17	1.3	1.6	13	0.7	1.0	8	1.2	2.2	38
Vlaga v tleh, ki jo že četrto leto nepretrgano uspešno merimo žal le na dveh lokacijah s TRIME sondami na treh globinah na dveh talnih tipih, je bila oktobra na Goriškem in v Prekmurju 10, 20 in 30 cm pod površino tal ugodna za ozimne posevke in ostala kmetijska opravila. Proti koncu meseca je rahlo padala in se približevala polovici porabljene vode v talnem profilu, a je dež po 18. oktobru ponovno napolnil talni vodni zbiralnik.
Fenološki razvoj rastlin se oktobra zaključuje; najpomembnejši fazi, ki ju opazujemo v tem času pri nekaterih značilnih listopadnih vrstah dreves, sta rumenenje listja in odpadanje listja. Vzroki obarvanja listja zaradi fotoperiodizma in kemičnih sprememb v listju, so bili opisani v lanskoletnem oktobrskem biltenu.
Slika 1. Nastop fenološke faze rumenenje listja pri bukvi (Fagus sylvatica) v Sloveniji v oktobru 2007 in primerjava s povprečnim nastopom faze v 47-letnem obdobju (1960-2006)
Figure 1. The onset of the phenological phase autumn colouring on beech trees (Fagus sylvatica) in Slovenia in October 2007 compared to average onset of the phase for the 47 years period 1960-2006
43
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Rumenenje listja povzroča nastanek barvil karotinoidov ob razpadanju zelenega klorofila. Letošnji oktober, ko je tudi sicer vegetacija zaradi obilo sončne energije in izredno tople pomladi prehitevala, je faza rumenenje listja pri bukvi na primer prehitevala v povprečju 11 dni, največ 22 dni v Podlipju in najmanj 6 dni na Planini pod Golico (slika 1). V preteklem letu je faza rumenenja listja pri bukvi nastopila od enega do sedem dni kasneje v primerjavi z dolgoletnim povprečjem 1960-2006. Rumenenje listja v oktobru je nastopilo tudi pri divjem kostanju, lipovcu, črnem topolu, trepetliki, hrastu in navadni brezi. Pri nekaterih drevesnih vrstah je konec oktobra nastopila tudi zadnja fenološka faza odpadanje listja, opažena pa je bila pri velikem jesenu, lipovcu in pri divjemu kostanju. Odpadanje listja predvsem pri kostanju vsako leto povzroča v mestih velike preglavice komunalnim delavcem, ker je odpadlega listja zelo veliko in se počasi razgrajuje v primerjavi z listjem drugih parkovnih dreves. Posledica tega so pogosto zamašene odtočne cevi in kanali za meteorno vodo.
Proces odpadanja listja je povezan s tvorbo dveh vrst celic, ki nastanejo na koncu listnih pecljev tam, kjer je pecelj pritrjen na vejico ali steblo. Na listni strani peclja nastajajo parenhimske celice, ki so zelo mehke, na stebelni strani pa se razvijejo suberinske - voščene, za vodo neprepustne celice. Njihova naloga je varovanje pred vlago in glivičnimi okužbami. To, kar pričvrščuje liste k drevesu, so listni žilni snopi. Žilni snopi se prelomijo ali pa jih prelomi veter, listje odpade, na njihovem mestu ostane listna ali peceljna brazgotina, s spečim brstom, kjer bo prihodnje leto pognal nov list.
Slika 2. V oktobrski barvni paleti listja opazujemo izraz brezi (Betula pendula) (desno)
Figure 2. We are observing the phenological phase aut (left) and of common birch trees (Betula pendula) (right)
rumeno obarvanje pri bukvi (Fagus silvatica) (levo) in in colouring of leaves of beech trees (Fagus sylvatica)
Kmetovalci so med drugimi poznojesenskimi opravili v začetku meseca potrgali še grozdje poznih sort vinske trte, obrali pozne sorte jabolk in zimske sorte hrušk. Na poljih so ob ravno zadostnem suhem vremenu posejali ozimna žita - pšenico, ječmen in rž, ki so zaradi dovolj toplega vremena in še vedno dovolj toplih tal v setveni globini do konca meseca vzniknila. Pri ozimnih žitih beležimo fenološke faze setev, vznik in tretji list, ki se tudi lahko pojavlja proti koncu oktobra. Setev ozimin je bila močno otežena po 19. oktobru, ko je po vsej Sloveniji vsak dan do konca meseca deževalo ali rosilo.
44
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2007 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2007
Postaja			I. dekada						II. dekada						III. dekada				mesec (M)	
	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5
			max	max	min	min			max	max	min	min			max	max	min	min		
Portorož-letališče	16.3	16.4	23.6	23.3	9.2	9.4	12.9	13.1	21.2	21.0	5.6	5.8	11.0	11.2	17.5	17.7	5.2	5.4	13.3	13.5
Bilje	15.9	16.1	25.7	24.4	8.2	9.2	12.2	12.8	21.5	20.8	4.3	5.8	10.0	10.4	17.3	16.8	2.3	3.3	12.6	13.0
Lesce	14.6	14.3	24.2	20.0	7.1	8.8	10.8	10.6	21.8	17.2	3.8	4.9	8.5	8.6	17.8	15.3	4.1	4.8	11.2	11.1
Slovenj Gradec	13.7	13.7	20.1	18.8	8.1	8.5	9.3	9.3	16.1	14.9	3.2	3.9	7.3	7.0	11.8	11.5	2.8	3.7	10.0	9.9
Ljubljana	15.1	15.1	25.0	22.3	9.8	10.2	10.3	10.9	19.8	18.9	2.5	3.9	8.8	8.9	13.0	12.5	3.5	4.3	11.3	11.6
Novo mesto	15.7	15.5	20.9	19.6	12.1	12.3	12.2	12.1	17.5	16.7	7.4	7.6	9.5	9.5	12.3	11.9	7.3	7.4	12.4	12.3
Celje	13.8	14.1	21.8	20.7	9.1	10.1	9.4	10.2	17.2	16.2	3.5	5.0	8.1	8.5	12.7	12.2	4.6	5.4	10.4	10.9
Maribor-letališče	13.9	14.0	22.2	20.7	6.4	7.7	9.7	10.2	19.4	17.6	1.8	3.4	7.6	7.8	14.8	13.7	3.7	4.6	10.3	10.6
Murska Sobota	13.9	14.0	21.0	18.6	7.2	8.9	9.3	9.7	17.0	15.2	2.4	4.2	7.8	7.9	12.2	11.4	4.1	4.8	10.3	10.4
LEGENDA:
Tz2	-povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C)
Tz5	-povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)
*	-ni podatka
25 -i
_20 o
o
¥l5
D
£10 S
5 0
PORTOROŽ
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
25
20 --
o
o
¥15
3
S.10 s
u
5 0
Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)
Tz2 min	-minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C)
Tz5 min	-minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)
LJUBLJANA
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
25 -1
^20 o
o
¥ 15
D
"S £10 S
5 0
MURSKA SOBOTA
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2007 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2007
45
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2007 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2007
Postaja	I.	II.	Tef > 0 °C III.	M	Vm	I.	II.	Tef > 5 °C III.	M	Vm	I.	II.	Tef > 10 °C III.	M	Vm	> 0 °C	Tef od 1.1. > 5 °C	> 10 °C
Portorož-letališče	156	116	128	400	-58	106	66	73	244	-59	56	20	20	96	-54	4818	3314	1947
Bilje	154	108	114	375	-6	1 04	58	59	220	-6	54	16	10	80	-3	4596	3109	1805
Postojna	125	76	66	267	-26	75	31	15	1 21	-22	25	5	0	30	-5	3665	2248	1146
Kočevje	117	64	60	241	-40	67	20	11	98	-37	19	2	0	21	-16	3494	2116	1055
Rateče	99	50	41	1 91	-14	49	12	4	65	-9	9	0	0	9	0	2871	1672	763
Lesce	118	71	75	264	-7	68	22	20	111	-13	20	0	0	20	-8	3509	2142	1093
Slovenj Gradec	114	67	64	245	-17	64	21	16	1 01	-18	19	0	0	19	-10	3444	2127	1099
Brnik	122	76	78	275	2	72	29	23	1 23	-5	23	3	0	26	-6	3668	2298	1225
Ljubljana	138	94	89	320	-1	88	45	34	1 67	-2	38	9	0	47	-4	4251	2795	1576
Sevno	133	83	60	276	-35	83	36	11	130	-32	33	5	0	38	-1 2	3872	2428	1289
Novo mesto	132	84	76	292	-13	82	35	22	1 40	-16	32	5	0	37	-8	4129	2672	1481
Črnomelj	135	86	82	303	-22	85	38	28	150	-25	35	8	0	42	-1 5	4276	2816	1602
Bizeljsko	133	82	81	297	-19	83	33	26	1 43	-22	33	6	0	39	-9	4143	2686	1497
Celje	124	81	79	284	-12	74	32	24	1 30	-17	25	5	0	30	-11	3989	2561	1408
Starše	125	78	77	280	-25	75	30	22	127	-28	25	5	0	30	-1 5	4059	2621	1479
Maribor	132	86	76	294	-19	82	38	21	1 42	-20	32	6	0	38	-1 0	4169	2713	1540
Maribor-letališče	125	79	78	282	-31	75	32	23	129	-33	25	4	0	29	-1 9	3970	2537	1402
Jeruzalem	138	86	67	291	-41	88	38	15	1 42	-38	38	7	0	45	-1 7	4158	2707	1518
Murska Sobota	125	72	79	276	-14	75	25	24	124	-19	25	3	0	28	-1 2	3996	2568	1447
Veliki Dolenci	133	78	73	284	-17	83	30	20	133	-19	33	2	0	35	-8	4031	2583	1432
LEGENDA: I., II., III., M Vm
-dekade in mesec
-odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94)
Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C
-vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C
46
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL
Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje de-kadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h.
VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C
ABBREVIATIONS
Tz2	soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5	soil temperature at 5 cm depth ( °c)
Tz2 max	maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5 max	maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c)
Tz2 min	minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C)
Tz5 min	minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c)
od 1.1.	sum in the period - 1st January to the end of the current month
Vm	declines of monthly values from the averages ( °C)
I., II., III. M	decade, month
SUMMARY
During October the vegetation period is coming to its end and the nature becomes like painters palette in his hand due to yellow and all red combinations of colours of tree leaves. The phenological phase of autumn colouring of beech trees this year was 6 to 21 days earlier than long-term average, but sowing of winter cereals this October took place at the same time as usual. Sowing was possible only until 19 October, as later it was raining every day until the end of the month. Soil temperatures and soil water content at sowing depths were high enough for the cereals to emerge a week to 10 days after sowing, but still during October. First leaves also begun to fall from some observed deciduous trees such as horse chestnut and lime tree. The evapotranspiration rate was lower than 50 mm in the country this month.
47
HIDROLOGIJA
HYDROLOGY
Temperature rek in jezer v oktobru
Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October
Barbara Vodenik
Oktobra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 9,7 °C, obeh največjih jezer pa 12,9 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C, temperatura obeh največjih jezer pa 0,3 °C nižja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke ohladile v povprečju za 2,4 ° C, jezeri pa za 4,9 °C.
Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru
Prve dni oktobra so najvišje dnevne temperature zraka presegle 20 °C, zato so temperature rek in jezer naraščale ter dosegle najvišje mesečne vrednosti 6. oktobra. Zaradi padavin, neviht in ohladitve ozračja so se takoj zatem temperature rek z manjšimi nihanji zniževale vse do začetka zadnje tretjine meseca, nato pa proti koncu meseca spet rahlo narasle. Podoben temperaturni potek je mogoče opaziti pri Bohinjskem jezeru. Pri Blejskem jezeru je dvig temperature na začetku meseca komaj opazen, nakar je temperatura jezera vse do konca meseca upadala in je bila konec meseca v povprečju za 4,6 °C nižja kot v začetku. Blejsko jezero se je s 17 °C ohladilo na 12,4 °C, Bohinjsko jezero pa z 12 °C na 9 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 4,3 °C.
-MURA - G.RADGONA	- - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE
25
0 -J-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 2 5 27 29 31 -SAVA-RADOVLJICA	--SAVA - ŠENTJAKOB
Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2007
Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2007, measured daily at 7:00 AM
48
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -LJUBLJANICA - MOSTE	- - SOČA - SOLKAN I
3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I	-KRKA-PODBOČJE	- - SORA-SUHA	I
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —REKA-CERKVENIKOV MLIN	I
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO • • BOHINJSKO J. - SVETI DUH I
25
25
20 --
20 --
A15
A15
10
10
5
5
25
25
20
10
Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2007
Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2007, measured daily at 7:00 AM
Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem
Najnižje mesečne temperature rek so bile 0,1 °C višje, temperature obeh jezer pa 0,1 °C nižje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 6 °C (Reka v Cerkvenikovem mlinu) do 9,5 °C (Soča v Solkanu). Najnižji temperaturi jezer sta bili 12,4 °C (Blejsko jezero) in 8,6 °C (Bohinjsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Reki v Cerkvenikovem mlinu, za 1,9 °C, in pri Soči v Solkanu, za 1 °C.
Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,3 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 10,5 °C (Sora v Suhi). Povprečna temperatura rek je bila 9,7 °C, in je za 0,5 °C nižja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 15,0 °C, Bohinjskega pa 10,7 °C.
Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,5 °C, temperaturi jezer pa za 0,3 °C nižje. Najvišje temperature rek so bile od 9 °C (Idrijca v Podroteji) do 14,4 °C (Savinja v Velikem Širju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 17,4 °C, Bohinjskega pa 13,6 °C.
49
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju
Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period
TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES			
REKA / RIVER	MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION	Oktober 2007 Tnk °C dan	Oktober obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C
MURA	G. RADGONA	7.6 24	4.1 7.6 10.5
SAVINJA	VELIKO SIRJE	9.1 23	3.0 8.1 11.0
SAVA	RADOVLJICA	7.3 22	3.5 6.3 8.7
SAVA	Šentjakob	7.9 21	5.0 7.8 10.4
IDRIJCA	PODROTEJA	8.5 21	7.8 8.3 9.1
K. BISTRICA	KAMNIK	7.4 20	4.1 7.3 10.0
SAVINJA	NAZARJE	6.1 21	0.0 6.0 8.4
SAVINJA	LAŠKO	7.9 22	1.0 7.1 10.0
LJUBLJANICA	MOSTE	9.0 22	8.0 9.9 12.9
SOČA	SOLKAN	9.5*	5.8 8.5 11.0
KRKA	PODBOCJE	9.0 23	6.0 9.1 10.8
SORA	SUHA	7.9 21	3.3 6.9 10.3
REKA	CERKVEN. MLIN	6.0 22	4.2 7.9 14.3
		Ts	nTs sTs vTs
MURA	G. RADGONA	10.1	9.3 11.0 14.0
SAVINJA	VELIKO SIRJE	11.5	9.2 11.5 16.4
SAVA	RADOVLJICA	8.8	4.3 8.3 11.8
SAVA	ŠENTJAKOB	9.3	8.0 10.0 12.7
IDRIJCA	PODROTEJA	8.8	8.2 8.8 9.7
K. BISTRICA	KAMNIK	8.3	5.1 8.8 11.6
SAVINJA	NAZARJE	8.7	6.2 8.9 12.1
SAVINJA	LAŠKO	10.4	7.5 10.6 15.5
LJUBLJANICA	MOSTE	10.5	9.3 11.9 14.8
SOČA	SOLKAN	10.2*	8.8 10.3 12.7
KRKA	PODBOCJE	10.4	9.3 11.7 17.3
SORA	SUHA	10.5	7.9 9.9 13.9
REKA	CERKVEN. MLIN	9.1	8.8 10.9 17.4
		Tvk	nTvk sTvk vTvk
MURA	G. RADGONA	13.0 6	11.1 14.1 16.4
SAVINJA	VELIKO ŠIRJE	14.4 6	12.0 15.1 20.0
SAVA	RADOVLJICA	11.3 6	7.9 10.5 13.3
SAVA	ŠENTJAKOB	11.7 6	9.6 12.1 14.4
IDRIJCA	PODROTEJA	9.0 6	8.4 9.2 10.2
K. BISTRICA	KAMNIK	10.7 6	6.6 10.4 15.2
SAVINJA	NAZARJE	11.4 6	9.2 11.6 14.0
SAVINJA	LAŠKO	14.1 6	11.0 14.3 18.0
LJUBLJANICA	MOSTE	12.2 6	11.6 14.2 18.8
SOČA	SOLKAN	10.9* 6	10.2 12.1 15.2
KRKA	PODBOCJE	12.7 4	11.0 14.4 18.0
SORA	SUHA	13.9 6	9.4 12.6 15.1
REKA	CERKVEN. MLIN	12.2 6	11.2 13.8 20.1
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES			
Legenda:
Explanations:
Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature
nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period
sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period
vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period
Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature
nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period
sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period
vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period
Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature
nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period
sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period
vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period
* nepopolni podatki / not all month data
Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob
7:00 uri zjutraj.
Explanation: River and lake temperatures are
measured at 7:00 A.M.
50
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
JEZERO / LAKE	MERILNA POSTAJA/ MEASUREME NT STATION	Oktober 2007 Tnk °C dan	Oktober obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C
BLEJSKO J. BOHINJSKO J.	MLINO SVETI DUH	12.4 30 8.6 24	11.2 12.8 14.6 5.6 8.4 11.8
			
BLEJSKO J. BOHINJSKO J.	MLINO SVETI DUH	15.0 10.7	14.2 15.7 19.8 6.3 10.8 14.6
		Tvk	nTvk sTvk vTvk
BLEJSKO J. BOHINJSKO J.	MLINO SVETI DUH	17.4 6 13.6 5	15.8 17.8 19.8 9.8 13.7 17.3
SUMMARY
In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in October were 0,5 and 0,3 °C lower, respectively.
51
Višine in temperature morja v oktobru
Sea levels and temperature in October
Mojca Robič
Višina morja v oktobru je bila povprečna. Srednja mesečna temperatura morja je bila nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, najvišja in najnižja temperatura v mesecu pa sta bili nekoliko nadpovprečni.
Višine morja v oktobru
Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo večino meseca višje od povprečja, le v obdobju med 14. in 22. oktobrom je bila srednja dnevna višina morja povprečna ali nekoliko podpovprečna.
Legenda: Explanations:
SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A	amplitude / the amplitude
Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja oktobra 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of October 2007 and the reference period
Mareografska postaja/Tide gauge:				
Koper				
	okt.07	o	kt 1960 - 199	0
		min	sr	max
	cm	cm	cm	cm
SMV	220	206	220	238
NVVV	299	274	303	370
NNNV	152	131	147	166
A	147	143	156	204
Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti
Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in October 2007
"Odkloni višin morja
Odkloni zračnih pritisko'
Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 26. oktobra 2007 ob 8. uri in 30 minut, ko je bila izmerjena višina 299 cm. Najnižja gladina je bila 27. oktobra ob 15. uri in 30 minut, 152 cm (preglednica 1 in slika 2).
Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila enaka kot je dolgoletno povprečje za mesec oktober. Najvišja plima v mesecu je bila nekoliko podpovprečna, najnižja oseka pa nekoliko nadpovprečna (preglednica 1).
52
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
e 150 --

Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm
Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2007 and difference between them (Hres)
dP
Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in October 2007
9
Ha
3
5
7
9
Vv
Vs
53
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Predvidene višine morja v decembru 2007
																															3:16				3:09			4:10			16:52		
																																											
60																																											
40																																											
20 0															—		o														-	—	f		4.			ti	—	v			
-20			2	16T					2							2	8					2						3	m						1						2		-V /
-40																																											
-60																																											
-80 -																																1		0:30			20:48		1	2:21		21:55	
80	3:10			14:39			4:01				16:55			4:51				18:28			5:40					19:33			6:31					20:25			7:21					21:10 8:				0921:54				
																																																		
60			-																																															
40																v																					4		\						V					
20									A					t							7								/								f					7	S		/	.J				
0			i	'1	K					t	i"'		v-	TT			fr		/	V					0	i	\					t!	1	-I					H		)	f	—			T			/	
-20																	+9						2											/								1				¡L	3		+	
-40																																															i			
-60																									i																						V'			
-80		9:55			20:34				11:19			21:45					12:19			22:58			13:07				0:10					13:52			1:16					14:34			2:15			15:16				
2:28						13:15																																																																														
					<T																																																																															
60 40																																																																																				
20			v																																																																																	
0				v	/	i		1				/			1	f													O												i	)												t																							6							
-20						i		1								1													2												3	s	>—											i																														
-40																																																																																				
-60																																																																																				
-80																																																																																				
				9:46					19:37																																																																											
Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in December 2007
54
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Temperatura morja v oktobru
Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v oktobru je bila nekoliko pod obdobnim povprečjem. Najvišja in najnižja mesečna temperatura morja sta bili nekoliko višji od dolgoletnega povprečja. Temperatura se je precej enakomerno zniževala od prvih do zadnjih dni v mesecu. Morje je bilo ves mesec najmanj 3 °C toplejše od temperature zraka (slika 5).
Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje
Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v oktobru 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in October 2007
Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax)
Table 2. Temperatures in October 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax)
TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper	
Oktober 2007 °C	Oktober 1992-2006 min sr max °C °C °C
Tmin 1 15.6 Tsr 1 18.4 Tmax 1 21.2	11.2 15.1 18.3 16.6 21.1 21.5 19.1 19.9 23.8
SUMMARY
Sea levels in October were average comparing to long-term period. The highest sea level was measured on 26th of October, 299 cm. Sea temperature was little below average, both minimal and maximal temperature was little higher than periodical mean value.
55
Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v oktobru 2007
Groundwater reserves in alluvial aquifers in October 2007
Petra Souvent
V oktobru se je stanje podzemnih zalog v večini aluvialnih vodonosnikov izboljšalo, izjema ostajajo vodonosniki Vipavsko-Soške doline, osrednji del Dravskega polja in osrednji del Apaš-kega polja ter deli vodonosnikov Krško-Brežiške kotline, kjer še vedno beležimo zelo nizke vodne zaloge. Stanje se je izboljšalo v vodonosnikih Kranjskega, Sorškega in Brežiškega polja, vendar so tu, v delih vodonosnikov, vodne zaloge še vedno nizke. Normalne vodne zaloge so na Dravskem in Ptujskem polju, v osrednjem delu Prekmurskega polja ter v delu vodonosnika Murskega in Apaškega polja, v delih vodonosnika Brežiškega polja, Spodnje Savinjske doline, delih vodonosnikov Kranjskega in Sorškega polja ter na celotnem Ljubljanskem polju. Visoke in zelo visoke vodne zaloge pa oktobra beležimo skoraj v celotni Savinjski kotlini, v delih vodonosnikov Murskega, Prekmurskega, Apaškega in Ptujskega polja, na Vrbanskem platoju, na območju Krakova ter v dolini Kamniške Bistrice (slika 4).
Na območju Ljubljanske, Krške in Celjske kotline so v oktobru izmerili več padavin kot je značilno za ta mesec, na ostalih območjih aluvialnih vodonosnikov pa dolgoletno padavinsko mesečno povprečje ni bilo doseženo. Največ padavin je padlo na območju Krško-Brežiške kotline, kjer je padlo skoraj enkrat več povprečnih oktobrskih padavin. Najmanj mesečnih padavin je padlo na območju Vipavsko-Soške doline in sicer enkrat manj kot je značilno za oktober. Časovno so bile padavine porazdeljene v dve padavinski obdobji, pri čemer je bilo zabeleženo največ dni s padavinami v drugi polovici oktobra.
Obilnejše deževje v drugi polovici meseca je povzročilo zvišanje gladin nekaterih vodotokov, predvsem na Štajerskem, kar je prispevalo k dvigu gladin podzemne vode v delih vodonosnikov pod vplivom rek. Največje zvišanje gladine podzemne vode smo zabeležili na Kranjskem polju na merilnem mestu Moste, in sicer se je podzemna voda dvignila za 349 cm, kar je 22 % razpona nihanja na merilni postaji. To je, poleg merilnega mesta Čatež na Čateškem polju, največji relativni dvig podzemne vode v oktobru. Dvige gladin podzemne vode smo zabeležili na 63 % vseh merilnih mest, na 16 merilnih mestih pa smo zabeležili znižanje gladine podzemne vode. Največje znižanje gladine smo prav tako zabeležili na Kranjskem polju, in sicer na merilnem mestu Britof, kjer je bil upad podzemne vode 146 cm, kar je 20 % maksimalnega razpona nihanja na tej postaji.
Na območju Slovenije beležimo v oktobru izjemno veliko variabilnost vodnih zalog, od zelo nizkih do zelo visokih. K visokim zalogam so prispevale obilnejše lokalne padavine in visoki vodostaji nekaterih rek.
Slika 1. Rogatnica v Podlehniku ob visoki vodi,
23. oktober 2007 (foto: P.Gajser).
Figure 1. River Rogatnica by Podlehnik during
high waters on 23 October 2007 (photo: P.
Gajser)
56
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Žepovci - Apaško polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Tezno - Dravsko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Skopice - Krško polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Britof - Kranjsko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lipovci - Prekmursko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Trgovišče - Ptujsko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Podgorje - d. Kam. Bistrice
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
SOV Meja - Sorško polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Zgornje Krapje - Mursko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Levec - sp. Savinjska dolina
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Kle če - Ljubljansko polje
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Šempeter - Vipavsko Soška d.
100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 2. Odklon izmerjenega nivoja podzemne vode od povprečja v oktobru glede na maksimalni oktobrski razpon nihanja na postaji iz primerjalnega obdobja 1990-2001
Figure 2. Declination of measured groundwater level from average value in October in relation to maximal October span on a measuring station for the comperative period 1990-2001
57
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Mursko polje - Zgornje Krapje
se 179
178 -
177 -
176
175
I ^ ro 3 d.> CZ h; ro =3 d.> CZ h; ro ^ Q.> CZ ^ ro =3 d.>
o 2 p-^aj o a p-^aj o a p-^aj o ro 2 p-^aj o
^P O) CZ 'P O) CZ 'P O) CZ 'P O) cz
Čateško polje - Čatež
2	145
c	144
E	143
■S	142 -j
i?	141 -
?	140
§	139
I	138
o	137
|	136
^	mn mn ininto coco rororo r^7~ r^r^ 1^7-
OOO OOO OO 00 000 00 OOO 00 Oo 00
ro ^p-^ajo a p-^ajoro ^p^ajo a p-^ajo
■ Pc O) CZ P c d) CZ 'Pc O) CZ P c O) CZ
Vipavska dolina - Šempeter
E 61
56
51
46
= m ro 3 c cz ^ ro 3 cz ^ ro 3 c cz ^ ro 3 c
sn
0
100 _ 200 | 300 | 400 f
CL
500 600
0 100 200 f 300 I 400 f
CL
500 600
0
- 100
200
300
400
Sp. Savinska dolina - Levec
0 100 200 300 400 500 600
248
246
244
242 >
= m ro 3 Q-> cz ^ ro 3 Q-> cz ^ ro 3 Q-> cz ^ ro 3
a ju a ju a ju a ju
Ljubljansko polje - Kleče
285
280
275
ro	o - p^aj oro	o - p^aj o
—'P^ D CZ ^E <= CDCZ^Em= CDCZ ^E^ <DCZ
H PWflMlM
nz- res.P75 _PI0-P25
] PT5-PSC' ■ i50 j.rtvPig
r.H- LH-.iniH ■ rvm |:-:-v^'Hr:|i	I PHLliiLHr*-
l.1r:l ih.-| MAUinii ^ll.lil
Slika 3. Mediane mesečnih gladin podzemnih vod (m n.m.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001
Figure 3. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001
Stanje podzemnih zalog je v večini aluvialnih vodonosnikov bolj ugodno, kot je bilo oktobra 2006. Celotna Savinjska kotlina, Kranjsko in Sorško polje, Mursko polje, večina Prekmurskega polja in severni ter južni del Apaškega polja, kakor tudi dolina Kamniške Bistrice imajo v primerjavi z lanskim oktobrom večje vodne zaloge. Manj ugodno je bilo vodno stanje glede na isti mesec preteklega leta v delih vodonosnikov Dravskega in Krškega polja ter v Vipavski dolini.
V oktobru so bili na 16 kontrolnih merilnih mestih od 53 zabeleženi upadi podzemne vode. V severnem delu Kranjskega polja ter v delih vodonosnikov Krškega, Dravskega in Apaškega polja, so se zmanjšale vodne zaloge na raven nizkih vodnih zalog. Povečanje vodnih zalog je bilo zaradi dviga podzemne vode zabeleženo v delih vodonosnikov Savinjske, Krške, Ljubljanske in Murske kotline.
SUMMARY
Normal and high groundwater reserves predominated in October. Groundwater levels were low and extremely low in parts of aquifers of Mura and Drava basins and in Kranjsko, Sorško, Krško and Brežiško polje as well as in Vipava valley aquifers.
58
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves)
Visoke vodne zaloge (high GW reserves)
Normalne vodne zaloge (normal GW reserves)
Nizke vodne zaloge (low GW reserves)
Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves)
merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph
P0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels)
P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels)
P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels)
Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: P. Souvent, V. Savič) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2007 (P. Souvent, V. Savič)
59
ONESNAŽENOST ZRAKA
AIR POLLUTION
Andrej Šegula
Onesnaženot zraka v oktobru 2007 se je glede na prejšnji mesec povečala, nižje so bile le koncentracije ozona zaradi vse nižje poti sonca in nižjih temperatur. Padavin je bilo malo, kot običajno v tem času pa so v notranjosti Slovenije že nastajale izrazitejše temperaturne inverzije, na Primorskem in ob obali pa je bila pogosta burja, zato je bila tam onesnaženost zraka precej manjša kot drugod.
Poleg vremenskih razmer je delni vzrok za porast koncentracij delcev PMi0 v oktobru glede na prejšnji mesec upoštevanje zimskih korekcijskih faktorjev, ki so skoraj povsod za 20 do 30 % višji od poletnih. Mejna dnevna vrednost, 50 pg/m3, je bila največkrat prekoračena na obeh merilnih mestih v Mariboru, Celju ter v Zasavju. Na obeh merilnih mestih v Mariboru, na merilnem mestu EIS Celje in v Zasavju je bilo do konca oktobra že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10.
Koncentracije žveplovega dioksida so bile nizke, občasno so se povišale na območjih, ki so pod vplivom emisij TE Šoštanj in TE Trbovlje, vendar so ostale pod mejno vrednostjo.
Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile kot ponavadi povsod precej pod mejnimi vrednostmi.
Koncentracije ozona so oktobra le še redkokje prekoračile ciljno 8-urno vrednost. Do konca oktobra je bilo dovoljeno letno število prekoračitev ciljne 8-urne vrednosti (25) preseženo povsod razen na prometnem merilnem mestu v Mariboru in v Zasavju (Trbovlje, Zagorje).
Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež:
Merilna mreža	Podatke posredoval in odgovarja za meritve
DMKZ	Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO)
EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB	Elektroinštitut Milan Vidmar
EIS Celje	Zavod za zdravstveno varstvo Celje
MO Maribor	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja
OMS Ljubljana	Elektroinštitut Milan Vidmar
LEGENDA:
DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana
Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica
Ekološko informacijski sistem Celje
Mreža občine Maribor
Okoljski merilni sistem Ljubljana
60
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško
Žveplov dioksid
Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih.
Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka in ni prekoračila dovoljenih mejnih vrednosti. Najvišja povprečna urna koncentracija, 195 |g/m3, in povprečna dnevna koncentracija, 29 |g/m3, sta bili izmerjeni na Dobovcu in sta bili obenem najvišji v Sloveniji v mesecu oktobru.
Koncentracije so bile nizke tudi na vplivnem območju TE Šoštanj. Najvišja urna koncentracija, 256 |g/m3, in najvišja dnevna, 27 |g/m3, sta bili izmerjeni na Velikem Vrhu.
Dušikovi oksidi
Najvišja urna koncentracija NO2, 165 |g/m3, je bila tokrat zabeležena na Zavodnjah, drugod na prometnih lokacijah so koncentracije dosegle slabih 50 % mejne urne vrednosti (preglednica 2, slika 2).
Ogljikov monoksid
Koncentracije CO so bile kot ponavadi povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle le 14 % mejne vrednosti.
Ozon
Onesnaženost zraka z ozonom od oktobra naprej zaradi vse nižje lege sonca in s tem manj obsevanja ter zaradi nižanja temperature zraka upada. Tako je bilo tudi zdaj. Le še redkokje, predvsem v višjih legah in na Primorskem, je bila prekoračena ciljna 8-urna vrednost. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3.
Delci PM10 in PM2 5
Korekcijski faktorji, ki jih dobimo iz primerjalnih meritev koncentracij delcev PM10 z referenčnim merilnikom LECKEL, in s katerimi množimo koncentracije, dobljene z merilniki TEOM, imajo v hladni polovici leta, t.j. od oktobra do marca, praviloma višjo vrednost kot v toplem delu leta. To je poleg vremenskih razmer dodaten razlog za višje koncentracije v oktobru.
Koncentracije delcev PM10 so prekoračile mejno dnevno vrednost skoraj na vseh merilnih mestih, največkrat na mestnih lokacijah, ki so pod vplivom emisij iz prometa (Maribor 12 prekoračitev, Celje 10), pa tudi pod vplivom emisij iz lokalne industrije in individualnih virov ogrevanja v Zasavju (Trbovlje 12 prekoračitev). Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Padec koncentracij je lepo viden v dnevih s padavinami (6., 20., 21. oktober), pa tudi v dnevih z burjo oz. severovzhodnikom (13. in 14. oktober).
Ogljikovodiki
Povprečni mesečni koncentraciji benzena za mesec oktober v Mariboru in Ljubljani sta bili nizki. Koncentracije nekaterih merjenih ogljikovodikov prikazuje preglednica 6.
61
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednice in slike
Oznake pri preglednicah/legend to tables:
% pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data
Cp	povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3
Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3
>MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances
>DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) /
number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances
AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations *	premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only
Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007:
Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007:
	1 ura / 1 hour	3 ure / 3 hours	8 ur / 8 hours	dan / 24 hours	leto / year
SO2	350 (MV) 1	500 (AV)		125 (MV) 3	20 (MV)
NO2	200 (MV)2	400 (AV)			46 (DV)
NOx	30 (MV)				
CO	10 (MV) (mg/m3)				
benzen	6.5 (DV)				
O3	180(0V), 240(AV), A0T40		120 (CV)5		40 (CV)
delci PM10				50 (MV)4	40 (MV)
1	- vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu	3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu
2	- vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu	4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010
Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences.
62
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v oktobru 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in October 2007
		mesec /					3 ure /			
		month		1 ura / 1 hour			3 hours	dan / 24 hours		
						>MV				>MV
MERILNA MREŽA	postaja	% pod	Cp	Cmax	>MV	£od 1.jan.	>AV	Cmax	>MV	£od 1.jan.
	Ljubljana Bež.	89	3	33	0	0	0	7	0	0
	Maribor	96	3	11	0	0	0	4	0	0
	Celje	96	5	52	0	0	0	9	0	0
DMKZ	Trbovlje	84	2	51	0	0	0	7	0	0
	Hrastnik*	59	8	33*	0*	0	0	12*	0*	0
	Zagorje	96	4	78	0	0	0	19	0	0
	Murska S.Rakičan	92	4	18	0	0	0	10	0	0
	Nova Gorica	89	5	26	0	0	0	8	0	0
	SKUPAJ DMKZ	4		78	0	0	0	19	0	0
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	96	3	21	0	0	0	11	0	0
EIS CELJE	EIS Celje*	93	0	20	0	0	0	3	0	0
	Šoštanj	94	2	33	0	11	0	6	0	0
	Topolšica	96	2	49	0	0	0	8	0	0
	Veliki Vrh	95	11	256	0	9	0	27	0	0
EIS TES	Zavodnje	95	5	102	0	0	0	24	0	0
	Velenje	95	3	15	0	0	0	7	0	0
	Graška Gora	95	2	39	0	0	0	8	0	0
	Pesje	90	5	51	0	0	0	10	0	0
	Skale mob.	95	1	34	0	0	0	6	0	0
	SKUPAJ EIS TEŠ	4		256	0	20	0	27	0	0
	Kovk	96	6	68	0	1	0	27	0	0
EIS TET	Dobovec Kum *	79	8	195	0	3	0	29	0	1
	Ravenska vas	95	9	137	0	0	0	24	0	0
	SKUPAJ EIS TET	8		195	0	4	0	29	0	1
EIS TEB	Sv. Mohor	85	4	71	0	0	0	15	0	0
Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v oktobru 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in October 2007
			no2						NOx
			mesec /					3 ure /	mesec /
			month			1 ura / 1 hour		3 hours	month
							>MV		
MERILNA MREŽA	postaja	podr	% pod	Cp	Cmax	>MV	£od 1.jan.	>AV	Cp
	Ljubljana Bež.	UB	92	31	93	0	0	0	52
DMKZ	Maribor	UT	95	34	94	0	2	0	76
	Celje	UB	96	25	74	0	0	0	47
	Trbovlje	UB	96	22	73	0	0	0	44
	Murska S. Rakičan	RB	95	16	75	0	0	0	25
	Nova Gorica	SB	95	28	89	0	0	0	50
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	RB	96	4	22	0	0	0	
EIS CELJE	EIS Celje*	UT			0				
EIS TEŠ	Zavodnje	RB	90	16	165	0	0	0	
	Skale mob.	RB	86	9	33	0	0	0	
EIS TET	Kovk	RB	96	14	75	0	0	0	
EIS TEB	Sv. Mohor*	RB							
Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v oktobru 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in October 2007
			mesec / month		8 ur / 8 hours	
MERILNA MREŽA	postaja	podr	% pod	Cp	Cmax	>MV
	Ljubljana Bež.	UB	96	0.6	1.4	0
DMKZ	Maribor	UT	95	0.6	1.3	0
	Celje	UB	96	0.7	1.4	0
	Nova Gorica	SB	96	0.5	1.2	0
	Krvavec*	RB	52	0.2*	0.2*	0*
63
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v oktobru 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in October 2007
MERILNA MREŽA	postaja	podr	mesec/ month		1 ura / 1 hour			8 ur / 8 hours		
										>CV
			% pod	Cp	Cmax	>OV	>AV	Cmax	>CV	£od 1. jan.
	Krvavec	RB	95	82	122	0	0	127	2	116
	Iskrba	RB	96	35	112	0	0	119	0	61
	Otlica	RB	93	71	126	0	0	152	3	98
	Ljubljana Bež.	UB	95	20	88	0	0	146	2	43
DKMZ	Maribor	UT	96	19	77	0	0	85	0	4
	Celje	UB	96	20	86	0	0	108	0	35
	Trbovlje	UB	95	20	95	0	0	100	0	15
	Hrastnik	SB	96	25	96	0	0	103	0	26
	Zagorje	UT	96	20	83	0	0	78	0	13
	Nova Gorica	SB	95	32	116	0	0	135	2	51
	Koper	SB	96	56	137	0	0	107	0	51
	Murska S. Rakičan	RB	95	27	103	0	0	99	0	34
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	RB	96	49	100	0	0	145	2	72
MO MARIBOR	Maribor Pohorje*	RB	99	55	109	0	0	108	0	42
EIS TES	Zavodnje	RB	95	47	98	0	0	101	0	49
	Velenje	UB	93	25	111	0	0	110	0	61
EIS TET	Kovk	RB	96	40	84	0	0	109	0	41
EIS TEB	Sv.Mohor	RB	96	45	109	0	0	103	0	28
Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v oktobru 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in October 2007
			PM10						PM2.5	
			mesec		dan / 24 hours				mesec	
MERILNA							>MV	kor.		
MREŽA	postaja	podr	% pod	Cp	Cmax	>MV	£od 1.jan.	faktor	Cp (R)	maks.
	Ljubljana Bež.	UB	99	32	65	4	21	1.24	22	48
DMKZ	Maribor	UT	100	43	81	12	66	1.19	27	47
	Celje	UB	97	32	56	6	27	1.12		
	Trbovlje	UB	100	41	72	12	57	1.27		
	Zagorje	UT	100	42	69	11	67	1.39		
	Murska S. Rakičan	RB	100	31	61	3	19	1.22		
	Nova Gorica	SB	100	32	68	3	33	1.20		
	Koper	SB	100	21	56	2	14	1.30		
	Iskrba (R)	RB	94	17	38	0	0		11	30
MO MARIBOR	MO Maribor	UB	98	39	75	10	68	1.30		
EIS CELJE	EIS Celje	UT	84	45	70	10	61	1.35		
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	RB	97	20	54	1	3	1.30		
EIS TEŠ	Pesje	RB	99	23	54	1	2	1.30		
	Skale mob.	RB	99	24	49	0	2	1.30		
EIS TET	Prapretno	RB	93	30	59	1	20	1.30		
Opombe / Notes:
(R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method
Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v oktobru 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in October 2007
MERILNA MREŽA	postaja	podr.	% pod	benzen	toluen	etil-benzen	m,p-ksilen	o-ksilen	heksan	n-heptan	iso-oktan	n-oktan
DKMZ	Ljubljana Bežigrad	UB	45	2.3	7.0	1.4	4.9	1.8	1.4	0.6	0.8	0.9
	Maribor	UT	97	3.2	4.2	1.0	3.7	1.4				
64
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Lj ublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Ve le nj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum * Ravenska vas Sv.Mohor
0
cp(^g/m3) MV-lura(št.primerov) MV-24ur(št.primerov)
Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v oktobru 2007
Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in October 2007
Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje*
I
Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Šlale mob.
Kovk Sv.Mohor*
I
100 120
Mg/m3
Cp 1 Cmax ur.
200 220 r urna
Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v oktobru 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in October 2007
5
10
15
20
25
30
35
40
0
140
160
180
65
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za hidrologijo in stanje okolja
Lj ublj ana Bež.	1 1 1 1		
Maribor	1 1 1 1		
Celje	1 1 1 1		
Velenj e	■ ^^^^ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1		M m T
Trbovlj e	1 1 1 1		Z O
Hrastnik	1 1 1 1		
Zagorj e	1 1 1 1		
Nova Gorica	1 1 1 1		
Koper			
Murska S. Rakičan	1 1 1 1		
Vnajnarje	1 1 1 1		
Maribor Pohorje*	1 1 1 1		P
Krvavec	1 1 1 1 • 1 1 1 1		0 Ž m 0
Iskrba	1 1 1 1		
Otlica	1 1 1 1		
Zavodnj e	^^^m ^^^m 1 1 1 1 1 1		
Kovk	1 1 1 1		
Sv.Mohor	1 1 1 1		
0	20	40	60	80	100	120	140
Cp(^g/m3) i CV-8ur(št.primerov) g OV-lura(št.primerov)
Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v oktobru 2007
Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in October 2007
Lj ublj ana Bež Maribor MO Maribor Celje EIS Celje* Trbovlj e Zagorj e Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Skale mob. Prapretno Vnaj narj e Iskrba
0
g cp(^g/m3) g MV-24ur(št.primerov)
Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v oktobru 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in October 2007
66
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
-■-Ljubljana Bež.	--Maribor	_■_Celje	-■-Trbovlje
Koper	• Nova Gorica	4 Murska S.Rakičan	. . . . Zagorje
Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v oktobru 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (|ig/m3) in October 2007
SUMMARY
Comparing with the previous month, air pollution in October 2007 increased except ozone concentrations, which are lowering due to seasonably less sun radiation and air temperature. Rain was rare, there were quite some periods of steady weather with temperature inversions in inland and a lot of bora wind in Primorska region and on the Coast.
Besides weather, the reason for the increased PM10 concentrations was also the use of the winter correction factors, which are about 20 to 30 % higher than those used in summer. The daily limit value was exceeded most frequently at traffic sites in the cities of Maribor and Celje, and in the cities of Zasavje region (local industry and individual heating, besides traffic).
Concentrations of SO2, NO2, CO and benzene were below the limit values. There were, as usually, some occasional higher SO2 concentrations in the areas influenced by emission of TE Šoštanj and TE Trbovlje.
Ozone concentrations rarely exceeded merely the 8-hour target value.
67
POTRESI
EARTHQUAKES
Potresi v Sloveniji - oktober 2007
Earthquakes in Slovenia - October 2007
Ina Cecič, Tamara Jesenko
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2007 zapisali 109 lokalnih potresov, od katerih smo za 100 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 25 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav.
Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas), v obdobju po 28. oktobru pa za 1 uro (srednjeevropski čas). Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98.
Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč.
ur do1
5<V
¿6' dO'
41" □D'
13f anr
MscjnUuda MLV
ur
15 «v
1S- 30'
■jn" on1
1S-
ocoQ O
12 3 "i"	a
Globina
3 3 ID iS 36
4<J trn
Slika 1. Potresi v Sloveniji - oktober 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in October 2007
68
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Oktobra so prebivalci Slovenije čutili en sam potres, pa še tega zelo šibko. 18. oktobra ob 18. uri in 34 minut (oziroma ob 20. uri in 34 minut po lokalnem času) se je zgodil potres magnitude 1,7 v okolici Brežic. Čutili so ga posamezniki v Črešnjicah pri Cerkljah.
Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2007
Leto	Mesec	Dan	Žariščni čas h UTC m		Zem. širina °N	Zem. dolžina °E	Globina km	Intenziteta EMS-98	Magnituda ML	Področje
2007	10	2	17	3	46,72	13,65	12		1,2	Paternion, Avstrija
2007	10	6	3	4	45,46	15,30	1		1,1	Vinica pri Črnomlju
2007	10	8	2	48	46,06	14,78	7		1,0	Litija
2007	10	9	6	55	45,49	15,78	4		1,0	Šišljavič, Hrvaška
2007	10	11	11	3	45,91	15,29	3		1,2	Škocjan
2007	10	13	6	25	45,69	15,65	2		1,2	Gorica Svetojanska, Hrvaška
2007	10	13	7	51	45,93	15,15	8		1,5	Mokronog
2007	10	13	8	29	45,69	15,64	0		1,3	Gorica Svetojanska, Hrvaška
2007	10	14	2	38	45,53	15,28	9		1,0	Tribuče
2007	10	14	19	27	46,29	13,64	6		1,3	Kobarid
2007	10	18	0	35	46,16	16,20	10		1,3	Ivanščica, Hrvaška
2007	10	18	7	51	46,17	16,18	22		1,3	Ivanščica, Hrvaška
2007	10	18	18	34	45,86	15,58	8	III	1,7	Brežice
2007	10	20	20	42	46,73	13,72	7		1,9	Paternion, Avstrija
2007	10	21	21	31	46,28	13,72	3		1,4	Lanževica
2007	10	21	21	50	46,79	14,07	0		2,0	Bad St. Leonhard, Avstrija
2007	10	23	2	7	45,48	15,90	0		1,1	Desni Štefanki, Hrvaška
2007	10	24	2	55	46,06	14,76	10		1,1	Velika Štanga
2007	10	24	11	13	45,90	15,17	7		1,2	Trebelno
2007	10	25	22	17	45,67	16,05	26		1,5	Donja Lomnica, Hrvaška
2007	10	28	1	22	46,01	14,32	19		1,3	Horjul
2007	10	29	9	40	46,31	13,60	7		1,1	Bovec
2007	10	29	21	36	45,86	15,64	7		1,4	Koritno
2007	10	30	23	27	45,99	14,69	11		1,0	Grosuplje
2007	10	31	14	29	45,89	14,94	13		1,1	Knežja vas
69
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
Svetovni potresi - oktober 2007
World earthquakes - October 2007
Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - October 2007
datum	čas(UTC)	koordinati		magnituda			globina	območje	opis
	ura min sek	širina	dolžina	Mb	Ms	Mw	(km)		
5.10.	07:17:54,7	25,24 S	179,41 E	6,0		6,5	535	južno od otočja Fidži	
15.10.	12:29:39,5	44,75 S	167,49 E			6,8	50	South Island, Nova Zelandija	
16.10.	21:05:43,5	25,76 S	179,52 E	6,2		6,6	511	južno od otočja Fidži	
24.10.	21:02:50,5	3,88 S	101,03 E	6,1	6,9	6,8	20	južna Sumatra, Indonezija	
26.10.	06:50:06,7	35,30 N	76,75 E	5,3	4,8		10	severozahodni Kašmir Pagan, severno	Ena oseba je izgubila življenje, vsaj 12 je bilo ranjenih.
31.10.	03:30:17,6	18,89 N	145,32 E			7,2	224	od Marianskega otočja	
V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev.
magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja)
Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda)
70
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za hidrologijo in stanje okolja
60* ,
Vi, Severnoameriška piosi
30- n %
-30*
-60°
-120' -60*
O oo
6 7 6 Mag ni t uda
Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2007
Figure 2. The world strongest earthquakes - October 2007
60* 120* □ □ ■ ■
0 33 70 200 700 GEobtna [km]
180*
71
Mesečni bilten Agencije RS za okolje
Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika.
Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si
pod bližnjico Mesečni bilten.
Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.
Državna meteorološka služba
Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije.
Climate of Slovenia 1971-2000
Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika.
Živeti s podnebnimi spremembami
Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele.
Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje:
Agencija Republike Slovenije za okolje
Vojkova cesta 1b
Ljubljana