Zgodnja Katollšk cerhven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za čete rt leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., sa Četert leta t gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI. V Igubljani 25. vinotoka 1878. List 43. Praznik vsih Svetnikov. „VeseIite in radujte se, ker je vaše plačilo obiluo v nebesih." _ (Mat. 5, 12.) Svoje žive dni na zemlji rekel je Zveličar svojim učencem, da bo se vernil k Njemu, ki ga je poslal. Oni vsled tega naj ne žalujejo; dobro je za nje, da odide. Kajti če Jezus ne odide, Tolažnik — Duh ljubezni, sv. Duh — ne bo prišel. Ko pa jih Oo zapusti, poslal jim bode tolažbo. — Učitelj nebeški rekel je svojim, da jih njegov odhod naj nikar ne žali. On ide v hišo svojega Očeta. Ondi je veliko prebivališ. Tudi njim hoče take priskerbeti. Kadar bode pa to storil, pride zopet ter jih bo vzel k sebi, da bodo tudi oii tam, kjer je On. Samo malo naj še poterpijo. Le za malo časa ga ne bodo gie-dali. Vsled tega bode j^h sicer prehajala otožnost; ali bode jih zopet videl ter njihovo serce razveselil. Tega veselja jim ne bode mogel nikdo vzeti. Napovedanega učenci niso še razumeli, ker še jih sv. Duh ni bil razsvetil. Dobrotljivi Zveličar ločil se je od njih s smertjo. Vernil pa se je k njim vnovič ter je z njimi prebil 40 dni po svojem častitljivem vstajenju. Tudi ta čas — 40 dni — preteče, in priaveti slavni dan Njegovega vnebohoda. Prišel je k svojim; posvaril jih je zavoljo Djihove slabovčrnosti; zapovedal jim je v Jeruzalemu ostati in pričakovati na prihod obljubljenega Tolažnika. Potem jih odvede seboj na Goro-oljko *), jih blagoslovi ,,et ferebatur in coelum" — in vzdignil se je proti nebesom. (Luk. 24, 50.) Vodja odšel je v nebeško terdnjavo, da jo tudi nam odpre, kajti njene vrata so bile zaperte in nepri-atopne celih 4000 lčt. On je šel pervi, da bi mu mi sledili. Tako je toraj Njegov vnebohod razlog naši nadi, da bomo tudi mi tje prispeli. On je odšel tje z Gore-oljke; iz česar izvira nauk za nas, da tudi mi zamo-remo v nebesa le po Njegovem potu priti. Bog naš in Odrešenik je vsim pred svojim odhodom zagotovil: „Lejte! jaz sem z vami vse dni do skon-Čanja sveta". (Mat. 28, 20.) Podelivši sveti blagoslov zapusti jih ter tako spolni obljubo: „Idem k Očetu svojemu in Očetu vašemu, k Bogu svojemu in Bogu vašemu". (Jan. '20, 17.) Kakor bi jim. rekel: Odpiram nebo ne samo za Bebe, temuč tudi za vas vse. Pripravljam vam pot, po kterem morate hoditi. Kažem vam namen, kamor ste vsi poklicani. Glejte sijajnost, ki vam je vaem pripravljena. Prevdarjajte veličastvene prebi- *) Tako imenujejo v g. pisavčevem kraju »Oljsko goro". vališa, ki vas čakajo. Na to edino naj merijo vse vaše misli in želje! Jaz grem naprej, vi pojdete za menoj. Jas vas ne bodem pozabil; še le: jaz vam pripravljam ondi prostor, da bodete tudi vi tam, kjer bom jaz. Pa vsega tega ni rekel kje samo za one, ki so bili navzoči pri Njegovem vnebohodu. Ne! To ne veljd le tistim, temveč vsem vernikom. To naa uči vera, o tem nam priča sv. pismo, in Zveličar sam govori (Jan. 20, 29): „Beati, qui non viderunt et crediderunt" — Blagor jim, kteri sicer niso vidili z lastnimi očmi, pa vendar verujejo. Da je temu tako, dokazuje nam praznik, ko v duhu gledamo častitljive verste izvoljenih Božjih, iz vseh rodov in narodov je milost božja namnožila njihovo število; izmed vseh ljudstev in jezikov nabral jih "e /Ouh božji. Iz Azije in Atrike, iz Ameriko, Avstralija kakor iz Evrope, i?■ Suj^rsk'?, Koroške, Kracjshe, iz Ljubljane, iz Maribora, Celovca, iz Primorskega, Goriškega, iz Dunaja, Pariza itd., iz vseh dežel vesoljne zemlje so prišli. Gospodujoči Rimec, modri Gerk, ponosni Egipčan, mehkopoltni Azijanec, plahi Arapin (Arabec), stari Nemec, živahni Francoz, domišljavi Italijan, hladnokervni Anglež,, sin hladnega severa, otrok toplega juga, pa tudi gostoljubni Sloven, — vsi ti in ostali imajo zastopnike, priprošnjike in zagovornike pred prestoljem Kralja vseh kraljev. Iz vseh stanov in krajev si je Gospod izvolil službenikov. To so oni, ki so izpirali svoje oblačila v kervi Jagnjetovi. Tukaj na zemlji odrekli so se svetu, živeli za večno čast. Za to terpeli so sasra-movanje in preganjanje; bili so kovani v želesje, sdi-hovali so po ječah; bili so kamnjani, žagani, tergani, vsaktero skušani, kakor samore to umisliti ie peklenska zvijača. V Božjo voljo vdani izdihovali bo duše pod bridkim mečem, prebili v uboštvu, ali so biii sicer stiskani, preganjani in zatirani! Ker jih svčt ni bil vreden, zato je pa Bog njim boljši dobrote pripravil. Tolažile so jih besede božjega Učenika in Odrešenika: »Veselite in radujte se, ker vaše plačilo je obilno v nebesih ! oain )e kupil Zveličar s svojo Bmertjo. Koi?ko ;oiazbo čutili ao judje, zdibovajoči v babilonski u'. Kobko tolažbo, pravim, čutili so, koso ae opouiri|ai. ./uljube, ki jo ;im je bil dal Bog po preroka Izaiju .")'.', -i. li.K h. jim je zagotavljala, da bodo avt ; rj .. ~ i.; i -.t va *ereu .n opru&teni ter se bojo vesele^ - * vrnili n^) \ avojo domovino, kjer bodo poz »bi;J i H 'se ij^Uiv ge. Iv., jo b;»o, Kai so judje imeli dobiti vsled rečene ži bijubeV — Dolgo in dobro življenje, srečna s-v(•"•>..;Jt blaga. Tega so pričakovali. /.<. -»»ij-.liijuba časne sreče Izraelcem de- i*-.. '< '...... j.oliko upanje mora se zbuditi še le pu rvte.-ou u m zagotovljena samo časna, am- pak tuoi »ccoa — n-s le č u soo, temveč večno živ- lj*nje, živijtujri, \teivga ne more smert pokončati; /.ivi|eti| '»eiatio »o oni tuba podpisana a kervjo nebe-- t-. N« ?<» -^iaiiio opominja nas god vseh Svetnikot O d« ozrei!i«» u.. , .tiuke sveta", vidimo, da se ne boj. .. truda nt »kerbi, ako imajo upanje doseči bog.e, to ne sme biti. Nebo mora se prislužiti. Nebesa to je plačilo, ki ga že vživajo oni i/.vu jc«. ., kte:e .. ».u v. Cerkev kaže, da jih posne- L'j -'.mblj-k! orulkosti zadobijo nebeške sladicoati. V .m » •■n-riji pot-; najde ,,obilno plačilo". Tukaj nam k ič:; prerok Baiuh ; i, 24. ): ,,Velika in brezkrajna, visoka • n r cizmei oa jc hiša Božja". Sv. Janez pokazuje nam nadzemeljaki Jeruzalem, — mesto, v ktero ne dospč t« ina; mesto, čegar prebivalci ne potrebujejo ne solnoa ne me.-jca, kajti sijainoat božja jib razsvetljuje, ker njiho.a luč je Jagnjc. Tamkaj ni žalosti, ne sovraštva, ker ni douro pomešano ?> hudim, kakor na semlji. Tamkaj r.i bolezni, ne smerti (Skr. raz. 21, 10.). Ob kratkem ..Nobeno oko ni viuelo, uho ne slišalo, serce ne občutilo, kar je Bog pripravii njim, ki ga ljubijo", — piše sv. Pave: (i. Cor. 2, 9). „Ego merces tua magna nimis"— jaz bom tvoje nezmčrno veliko plačilo. Tako govori Bog sam (Gen. 15, 1.). (Konec sledi.) Pisanje M Jih Svetosti papeia Leona lili do nad* vil. kardinala Nina. (Dalje.) Tudi se Naši čujočnosti niso mogle odmakniti jutrove dežele; pretehtne dogodbe, ki so se ondi veršile, verskim koristim morebiti pripravljajo boljši prihodnost. Od strani sv. Stola 6e nič ne bo opustilo, kar je zmožno te koristi pospeševati. Zraven tega nas navdaja upanje, da slavne cerkve ondotnih okrajin se bodo poslednjič vernile k rodovitnemu življenju in se svetile v nekdanji luči. Ti kratki zaznamki, gospod kardinal, Vam zadostno kažejo Naš namen, ki je, dobrodeljno djanje Cerkve in papeštva v obilni meri razširiti na vae dandanašnje družbinstvo. Tudi Vam bode vse Vaše razsvetljenje, vse djanje obračati na to, da se izpelje ta osnova, ki Nam jo je Bog navdihnil. Verh tega Vam bo naj reBnobniae gledati na drugo reč naj vikši tehtnosti, namreč na čezmerno težavni Btan, kakoraen se je storil naj vikšemu poglavarju na Laškem in v Rimu, potem ko je bil oropan svojega svetnega gospostva, ktero mu je Previdnost v bram^o za prostost njegove duhovne oblaBti dopušala že od veliko let. Nočemo se delj č*sa pri tem muditi, da bi po-vdarjali, kako je žaljenje posvečenih pravic av. Stola in rimskega papeža ailo neva.no tudi za blagor in mir narodov; zakaj če vidijo, da se naj starodavniši in naj svetejši pravice celo v osebi Kriatuaovega namestnika brez kaznovanja kerčijo, potem se pri njih zavednost dolžnosti in pravice globoko pretrese, spoštovanje postave zginja, in poslednjič se razdčre sama podlaga der žavljanakega aobivanja. Tudi nočemo postajati pri tem prevdarjanji, da katoličani raznih deržav nikoli ne morejo biti mirni, dokl-.r njih naj višji poglavar, učenik njih vere, vodnik njih vesti ni obdajan z resnično prostostjo in pravo samostojnostjo. Ne moremo pa si kaj, ter omenimo, kako da Naša duhovna moč zarad avojega božjega začetka in svojega višega namena, kakor tudi zarad rabe svojega dobrotnega vpliva v prid človeškega družbinetva naj popolniši prostosti neogibno potrebuje; da pa je ravno nasproti, po sedanjem stanu ta duhovna moč tako zaderževana, da Nam je silno težko vesoljno Cerkev vladati. Ta je povsod znana in z vsakdanjimi dogodki poterjena zadeva. Slovesne pritožbe, ktere je Naš prednik Pij IX bhizega spomina povzignil v spomina vrednem ogovoru, v konzistoriji 12. aušca 1877, se morejo z enako pravico ponavljati tudi od Nas, in pridjati imamo le-tčm še druzih ne manjših pritožb, ki isvirajo is novih zaderžkov, kakoršni ae delanju Našo duhovne oblasti na pot mečejo. V resnici, kakor Naš presvitli prednik, moramo ne le obžalovati odprave cerkvenih redov, s čimur je papežu odtegnjena mogočna podpora v zborih, v kakoršnih se obravnavajo naj tehtniši cerkvene zadeve; ne le moramo svojo britkost razodeti nad tem, da a postavo o vojaškem novačenji, ki vse brez razločka v vojaštvo sili, se Božji službi jemljejo njegovi služabniki; da se Nam in duhovstvu v Rimu grabijo naprave, ki ao jih rimski papeži ali katoliški narodi v prid ljubezni do bližnjega ali dobrotnosti vstanovili in jih podvergli cerkveni brambi; ne le da smo v neizmčrno grenkost svojega serca kakor Oče in pastir prisiljeni pred očmi viditi napredke, ki jih nekaznjeno dela krivovera v samem mesta Rima, srediia k&toliike vere, kjer se krivoverski templi in šole v velikem števila vzdigujejo; viditi is tega isvirajočo spačenost, slasti tolikega dela mladine, kteri se deli brezvčrsk poduk: temuč, kakor da je vse to še premalo, išejo celo djanja naše duhovske oblasti v nič djati. (Konec sledi.) g*oboinomt za mertve. (Pastirski list milostnega g. kardinala in nadškofa is Rouen-u na Francoskem.) I. Verska resnica o vicah. Bomo li po smerti še ii.eli ali ne: to je vprašanje, ktero si stavi človek bres luči svete vere. Za kristjana tega vprašanja ni; on ve, da je njegova duša duh in življenje, in da s telesom ne more nehati, ampak da mora veliko več po telesni smerti se živeti, se pozneje zopet ž njim skleniti in tako vokomaj živeti. Večnost! Kako omamljiva skrivnost je to ca človeka kratke pameti, ki vidi kako vse okrog njega pride in prejde. Navezani na tesne meje kraja in časa ne moremo sicer za-popasti, kako bi se zamogla kaka reč najti, ki bi te meje presegla ali delj časa terpela, kakor vse druge minljive reči; toda mi verujemo to, ker nam je Bog razodel. On, ki je nezmotljiv, nam to spričuje, oo nam je dal spoznati vrednost naše duše in nas tudi zagotovil, da je vstvarjena za večno življenje. Oh! najdejo se dandanašnji zaslepljeni ljudje, ki nad to resnico dvomijo in jo tajijo. Ali niste vidili v nekterih naših mestih sa pogrebom iti ljudi z neko prečudno tužno tihoto, spremijevaje merliča na pokopalise in položivši ga v grob brez duhovna, brez petja, brez luči, Bploh bres kakega znamnja, ki bi spričevalo vero ua prihodnje življenje. Ko po smerti človeško truplo v svoje dele ras-pade, mislijo ti, da tudi njegov duh, ki ga je oživljal, zgine kakor puh, ki iz zemlje pride in se zgubi v zraku. Za ljudi te verste, se vč, da le po njih mnenju, je vse pri kraju; v resnici pa temu nikakor ni tako, ni še vse končano; kar je končanega, je le čas poskušnje in pozemeljskega življenja; in ko se to končA, začne se drugo življenje, ono ki ne bo nikdar nehalo. Duša, ki je v truplu prebivala, rešena svojih pozemeijskih vesi, prikaže se pred večnega Sodnika, čaka svoje sodbe, in ta sodba, silno natančna in pravična, je sklenjena po tem, kakor je duša na zemlji delala, dobro ali slabo. Vera nas uči, da je osoda duš, gredč iz tega sveta, trojna. Duše, ki so na zemlji voljo svojega Stvarnika popolnoma spolnovale, ali ki gredo od tod popolnoma očiiene s pokoro po neskončnem zasluženji Našega Gospoda Jezusa Kristusa, se naravnost sklenejo z Bogom in gredč v delež njegovega izveličanja in njegove slave: to ao svetniki. Drugi pa nasprotno, ki so se zoper Boga in njegove zapovedi sperli, ga razžalili, preklinjali, sovražili do konca svojega življenja; so ločeni od tega sveta, na vekomaj ločeni tudi od Boga, in živijo s hudobnimi duhovi, kterih dela so doprinasali: to so za-verženi. Koliko pa jih je živelo nepopolnoma, kterih življenje ni bilo ne svetost, ne hudobija 1 Koliko jih je hotlo dobro, storili pa so slabo! Koliko je bilo takih, ki so sdaj doprinašali velikodušne djanja, pa naenkrat zopet padli v svoje slabosti, kterih življenje je bila vedna nestanovitnost, zdaj smaga, zdaj padec! Te duše ao Boga ljubile, želele mu služiti. Pa le prevečkrat so jih pozemeljske stvari zvabile in njih poželenje jih je premagalo; pozneje so svoj padec obžalovale, prosile pri Bogu asmiljenja, in pred smertjo zadobile so pri njem milost in odpušanje. Vendar one zapustijo svet, preden so še popolnoma božji pravici zadostile in še niso dosti čiste, da bi se samogie naenkrat z neskončno svetim in čistim Bogom zediniti. Koliko jih je, preljubi moji, ismed vas, kterim vse to velj&! Kdo ismed vas je vedno natančno po «v. evangeliju živel? Kdo je prost vsakega madeža, \ ake človeške slabosti in nagnjenja k pozemeljskim n-cem, da bi zamogel naravnost iti v nebesa? Zahvalimo dobrot-Ijivega Boga, ki je naši slabosti s tim na pomoč prišel, da je vstvaril kraj, v kterem se bodo duše, kterih pregrehe niso tako velike, da bi zaslužile vekomaj pogubljene biti, pa tudi ne tako čiste, da bi zamogle naravnost v nebesa se preseliti, pripravljale in čistil«?, ter s tim vredne postale večnega izveličanja: in tu so vice. Nobena reč ni tako vterjena, kakor vera kajti ona je tako stara, kakor človeški rod. Na»He* * jo pri vsih starovavnih ljudstvih: Egipčani, Asin;:, M. djani, Perzijani, Gerki, Rimljani, v&i očitno spi.zna o in na znanje dajejo svojo pobožnost za mertve. v-.i »orej tudi verujejo na neki prihodnji stan a pobožnosti kakor od verske resnice; kajti našteva dolžnosti svestega služabnika božjega in mu priporoča, naj roko odpira ubogim, in ko jo steguje k živim, naj tudi mertvih ne posabi, zagotovljaje jim p-imoc, ktere potrebujejo: „et mortuo ne prohibeas gratiara", to jo, ,,:udi mertvemu pomoči ne odreci". '-) Na drugem kraju beremo v drugih Makabejssih bukvah, da Juda Makabej je po neki bitvi, v kteri jih je veliko padlo, napravil biro in jo poslal v Jeruzalem, da bi »e ondi daritve opravile sa mertve; „zakaj dobra in sveta misel je moliti sa mertve, da bi bili grehov rešeni". -1) Od tod se mora sklepati, da je bilo to pri Izraelcih v navadi in sploh dopušeno. Ako bi bila ta navada ali pobožnost za mertve graje vredna, bi je li ne bil Jezus kot tako zaznamoval in savergel, enako kakor je očitno zavergel vse presi-ljave, dostavke in razvade, ki so 30 bile ob njegovem času pri Judih vrinile med pravo božjo službo? Pa nič manj kakor to, da bi jih bil zavoljo tega grajal, ampak on je to še le poterdil, ko je rekel: „llitro se spravi s svojim zopernikom, dokler si ž njim na potu, da to kje sopernik ne izdd sodniku, in da te sodnik nc iznA služabniku, ter boš v ječo veržen. Resnično, novom ti, Aeneia, lib. VI, 73.i etc. 2) Sir. 7, 37. 3) II. Mak. 12, 46. ne pojdei od ondod, dokler ne plačaš zadnjega vinarja." ') Sv. Pavel govori od kerata (očisevanja), to je, od oči-ševanja za mertve -); na drugem kraju pa pravi, da kdor bo poslopje iz alame zidal na vkladni kamen, ki je Kristus, bo rešen, vendar kakor skozi ogenj. 3) Vai cerkveni učeniki, tudi naj stareji, enoglasno verujejo v vice, kjer duše pravičnih, ki še niso zadostile pravici božji, popolnoma izbrisujejo svoje madeže. Sv. Avguštin o tej reči prav določno govori. „Ni mogoče tajiti", pravi v svojem ,,Enhindiouu", „da bi duše umeriih po molitvah svojih še živečih pnjatlov ne dobile nobenega polajšanja, ko se opravlja daritev Sred-nikova, ali ko se v cerkvi v njih namen miiošnja nabira. Vender pa vse to koristi le tistim, ki so se te pomoči v življenji vredne storili. Je neko življenje tako sveto, da tega ne potrebuje, je pa tudi neko drugo življenje tako sadoiženo, da od tod nobeuega dobička nima.... Daritev se daruje za svetuikc v djanje zahvale, v spravo pa se opravi a za one, ki niso popolnoma spačeni." ') Kdo »e no spominja prelepih besedi sv. Monike, ktere je, riar"čev*»je ovoje zadnje želje, svojima sinoma, govorila: „Pokopl)itts moje truplo, kamor hočete, to naj vas nič ne skerbi: ie to vas prosim, da se me pri altarju spominjate, kjer koli boBte." ') Iu sv. Avguštin, zvest temu naročilu, je proBil Boga, naj ji odpusti i^rehe, ktere je ona kje storila, in 0. bukve svojih spoznan j s tira sklepa, da priserčno prosi svoje bravce, naj za njegove starše molijo.') Sv. Atanazij poveduje, da ie goreče molil za cesarja Konstanti ja. Konstantin, tako pripoveduje Kvzebij, je želel pri cerkvenih vratih apoatcijnuv pokopan biti, da bi bil deležen svetih molitev in skrivnostnih daritev; in po njegovi smerti vidimo brezštevilno množico ljudstva za-nj moliti med žalovanjem iu s solzami. Nekoliko pozneje ju av. Ambrož Favstinu, ki je silno žaloval za svojo sestro, pisai. ,,Tvoja sestra ne prosi solz, ampak molitev in daritev."7) On aam je k^j goreče molil za duše Val- ntimjana, Gracijana in njegovega brnta Satira. V svojem nagrobnem govoru za Teo-dozijem je ravno ta cerkveni učenik Boga prosil: „Go-spod! daj svojemu služabniku Tcodoziju popolnoma mir, mir, ki si ga pripravil svojim svetnikom!" In pozneje zakliče: , Ljubil sem ga, zato s«3 ga bom spominjal in ga spremil do kraja živih, in ga ne bom zapustil, dokler ga ne pripoljuu s solzami in molitvami tjekaj, ka mor ga njegove sasluženja kličejo, na svetu Gospodovo goro." Sv. Gregorij pripoveduje, da je ukazal peti trideset »v. mah za nekega mniha .J usta. in da se je ranih trideseti dan prikazal Kopijuzu, svojemu predniku, in mu je rekel: „Bil sem v terpi jen ji, in zdaj sem rešen." To so med velik" drugimi, preljubi moji, priče ss. očetov, ktere vam podajem v premišljevanje; priče določne in očitne, ki nedvomljivo dokazujejo starost te pobožnosti za mertve, kakor tudi, da so vedno in neprenehoma bile v navadi. Pa če bi tudi spisi očetov molčali, govorili bi nam v prid kamni sami; šli bi jih iskat med prah v katakombah (podzemeljskih pokopa« liših); ondi bi na marmornih plošah, ki pokrivajo grobove pervih kristjanov, nabirali in brali tiste priproste klice in zdihljeje, pa priserčne prošnje in molitve, ktere je pobožnost naših vernih očetov ondi pisala, da so z ') St. Mat. 5, 25. 26. ') I. Kor. 15, 21». 3) I. Kor. 3, 12-15. ») Cap. CX. Confess. lib. IX., rap. XI. ,;) Couf. lib. IX., cap. XIII. r) Ad Faustinum, Kp. XXXIX. njimi Boga prosili, naj pripelje njim drags duše v kraj počitka in miru. ') Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. (Duhovske poskušnje.) Pri duhovskih poskušnjah od 1.—3. vinotoka so bile dane naslednje prašanja: E theologia dogmatica: 1. CreationU dogma probetur idque rationi magis oonvenire, quam adversa-riorum svstemata, demonstretur. 2. An et qualis intentio requiritur in dispensandis saeramentis? E theologia morali: 1. Exponantur causae interna« et externae pecoati. 2. Offiehm existimationem (bonam tarnam) nostram curandi, ejus modus et vitia opposita explicentur. Ejure ecclesisstico: 1. In quonam diff^rentia inter ecclesiam et civitatem consistat, exponatur. 2. In quonara consistat impedimentum mixtae religionis, — cur ab ecclesia statutum fuerit, et quid ait agendum paroeho in talibus matrimoniis contrahendis, proponatur. Ex excge8i: Fiat exegetico — homiletica expo-sitio periooparum epistolae atque evangelii, quae legun-tur Dominica vicesima poet Pentecosten, cimirum epistolae ad Epbesios cap. 5. a versu 15. usque ad v. 21. inclusive, et evangelii s. Joannis cap. 4. a versu 46. usque ad v. 53. inclusive. Iz duhovnega pastirstva: 1. Kteri so ime-nitnejši kerščanski nagibi, ki naj se jih cerkven' govornik poslužuje? 2. Kako naj ravnd spovednik z grešniki, ki so zavezani k naznanjenju svojega ali tujega greha? 3. Komu duhovni pastir svetega poslednjega olja ne siri podeliti? Pridiga: Po roku Luk. 14, 11: „Vsak, kteri se povišuje, bo ponižan; in kdor se pouižuje, bo povišan" — naj se napravi govor v dveh delih. Vpeljava in sklep naj se popolno isdeKta; izpeljava pa naj se samo bogato osnuje. Kerščanski nauk: Za učence ljudskih šol naj se vpraševaje razloži resnica: Bog ie vsegaveden. Pričujoči so bili čč. gg.: Karol Jančigar, Ign. Kiju-čevšek, Martin Končnik, Lavrencij Mazek, Andrej Ramovš. u Gorenjskega. (Blagoslovljenje nove cerkve Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca v Davči. [Konec.]) Ker ae je v nedeljo pri vsih okoličnih farah opravljala služba Božja koj zjutraj zarano (v Selcih in Železnikih že o 5), in ker je bilo vreme tako rajsko lepo, ni bilo toraj čuda, da je ljudstvo, domače kakor tudi iz Selške, Poljanske, Cerkljanske in Tominske doline v neštevilnib trumah po vsih potih in stezah skupaj hitelo. Prihajajoče pozdravljal je pogostni strel. Kmsli po 9 pričel se je sv. obred cerkvenega blagoslovljenja. Od Jemec-ovega domovja, kot cerkvi sosednje hiše in največjega podpornika novega svetišča, približal se je med priterka-vanjem in mogočnim strelom lepi sprevod, spredaj britka martra, cerkvena banderoa in svetilnicc, sa tim pa preč. ') Deus, te precor, ut paradisum lucis possit videre. (Bog, proaimte, naj smč gledati svitli paradiž.) — Refrigera, Deus, animam hora... (Ohladi, o Bog, dušo tega človeka.) — An-tonia anima dulcis tibi Deus refrigeret. (Duša Antonija, mili Bog naj ti podeli hlad.) — Vivaa in Deo. (Živi v Bogu.) — Vive in Ghristo. (Živi v Kristusu.) — Spiritus tuus hene re-quiescat in Deo. (Duh tvoj naj mimo počiva v Bogu). — Vivas in pace. (Živi v miru.) — Taki so napisi, najdeni v katakombah v Rimu. gospod dekan t duhovskim spremstvom. Pred oerkve-nimi vratmi blagoslovila se je najpred voda, opravili so predpisane molitve, temu je sledil obhod in kropljenje aunaj cerkve; potem so šli čč. gg. duhovni v znotranje prostore, kjer se je pri zapertih durih verŠil daljni bv. obred. Ob sklepu odperla se je ljudstvu cerkev, katera je pa bila zdajci tudi napolnjena. Se vč, da je bila vkljub svoje prostornosti sa ta dan dokaj premajhna, in blizo dve tretjini zbranega ljudstva ostati je moralo zunaj. (Ne moremo nikoli dosti zaterditi, da taki, ki bo zunaj zarad pomanjkanja proBtora, naj bodo naj bližej cerkve, kar je le moč, in naj pazijo na to, kar se v cerkvi godi ter se vdeležujejo sv. maše. Žalostno je slišati, da tudi o tej priliki so nekteri zunaj ležali, nekteri še odkriti niso bili! Tedaj so prišli ne mara več ur daleč k cerkvi — cerkveno zapoved plelomit! Vr.) Ker cerkev še nima prižnice, so zdaj preč. gosp. dekan koj spred altarja imeli sprelepi in ginijivi govor do zbranega ljudstva. Izvolili so si rčk: ,,Danes je tej hiši zveličanje došlo", in so v vvodu najprej omenili nekaterih onih evangeljskih prilik, v katerih bo vabljeni prijatli k aoveseljenju. Prestopili so dalje k oveselivni dogodbi, katera je ta dan tolike trume domačih in sosednjih stanovnikov v visoko Davško dolino privabila, v m sel ro vzeli, kako da se je že pred kakimi sto leti snovalo za zidanje te cerkve, kar pa je bilo menda naj več overto po tadanjih žalnih in hudih vojskinih časih. Tudi zdaj, ko je cerkev dozidana, djali so dalje, nahaja se naše cesarstvo v hudi vojski z zapriseženim sovražnikom keršanstva, pa kakor se je o britkih stiskah in vojskah Marija vselej kot močna varhinja in pomočnica keršanstva skazovala, tako tudi zdaj svoje pomoči vojskujočim cdrekla ne bo. OpiBali so dalje podobo Marije Gospe presv. Jezusovega Serca kot pomočnice in za-vetnice nove cerkve, ter pripletli na to lepe nauke, kako Marija kot naj boljši naša Mati častilcem uekako predstavlja .svojega Sina, on pa kaže z eno roko na svoje Serce, z drugo pa na svojo Mater, ter so razlagali, kaj nam vso to poiuenuje in k čemu naj nas spodbuduje. Omenili so dalje, da berž ko ne je Mariji pod njenim častnim naslovom: Gospd presv. Jezusovega Serca ta cerkev perva na Slovenskem posvečena; pod vladanjem sedanjega sv. Očeta Leona XIII pa je na Kranjskem men pervimi v službo Božjo odperta. Govorili so dalje o raznih duhovnih bojih, katere moramo kristjani tu na zemlji bojevati, ako hočemo srečno zmagati in doseči venec večne slave; v zgled so postavili sv. Krištofa, ki jc naslikan na mnogih cerkvenih zunanjih stenah, kako naj vsak po svojih okolišinah za blagor in zveličanje svoie duše skerbi. K sklepu pohvalili so še Davčarje za veliko vnemo, ki so jo imeli pri zidanju, zahvalili se vsim dobrotnikom, ki so kaj k zidanju ali k cerkveni olepšavi pripomogli, zagotovili jim za to posebno Marijno pomoč in predprošnjo, povabili pa tudi nazoče, da ker hočejo za vae opraviti zdaj daritev sv. maše, naj se tudi zbrani verni z njihovimi molitvami sklenejo, in naj se vsak posebej za se od Marije tega prosi, kar si naj bolj želi. Viditi je bilo na obrazih nazočih, da jim je sprelepi govor preč. gosp. dekana segal globoko k sercu. Pridigi sledila je tedaj slovesna sv. maša z azisten-cijo. Stregli so jim in obdajali jih pri sv. opravilu naslednji čast. gospodje: Pintar Anton, župnik Zaliloški; Jereb Matej, župnik Soriški; Masterl Anton, župnik Leskovški; Selak Anton, duhovni pastir Novaški; Pe-terlin Primož, farni oskerbnik št. Lenarski; Rožič Alojzij, duh. pomočnik Zelesniški, in Potočnik Tomaž, na-stopivši bogoslovec 4. leta ii Železnikov. Prepevalo se je med sveto mašo in naslednjim darovanjem skoz in skoz; spremljevala je petje tudi mala fisharmonika, ki je biia iz ravnine 3ra ure daleč na ramah v Davčo pri- nesene. Po bv. maši bo odmolili preč. gospod dekan še litanije Matere Božje, zapeli potem zahvalno pesem, in poslednjič še imeli darovanje za mnoge še nepoplačane in neporavnane potrebe nove cerkve. Besede njihove tople prošnje po pridigi za obilno vdeležitev^ pri daro-ranju (ofru) paale bo bile na rodovitna tla. Častno naj bo omenjeno, da bo ljudstvu svetili z dobrim izgledom vbi čast. gg. duhovniki, ki bo preč. gosp. v dekanu cerkveno slovesnost poveličevati pomagali. Šli ao namreč vsi, in sicer pervi k ofru. To je vplivalo na ljudstvo nekako tako, da se menda ni nobeden darovanju odtegnil. Štiri obširne pesmi so bile spete in pojemane skoz iz skoz med tem časom, in poldan je bilo že minulo, ko je bila vsa slovesnost skončana. Kolikor se v takih od zložnosti sveta odločeuih krajih d& doseči, bili bo gospodje, ki so pri blagoslov -Ijenju nove cerkve sodelovali, od verlih Davčarjev zdaj lepo pogostovani, in ko so se slednjič a temi dobrimi gorjanskimi atanovniki poslovili, pozdravljalo jih je v slovo vbrano priterkavanje in ruožuarjev gromov.to pokanje. Dva gospoda duhovnika (župnik Zaliloški in kaplan Železniški) ostala pa sta bila še čez noč v D&vči, da sta še naslednje jutro ondi raaaevala. Zbraio se je bilo tudi ta dan toliko ljudi k as. mašema, da je bila cerkev popolnoma polna; poveličeval je tudi še ta dan med obema ss. mašama mogočno doneči strel službo Božjo; opravilo je pa o tej priliki tudi nekoliko domačih pobožnih duš ondi spoved, ter prejelo v svoji novi cerkvi sv. obhajilo. Tudi naslednji teden (v osmini rožen-kranske nedelje) opravljenih je bilo v D*včt več s*, maš, in upati je, da bo Marija, Gospa presv. Jezusovega Serca, privabila s časom v svojo novo cerkev mnogo svojih častilcev. K sklepu naj mi bo pa zda| še dovoljeno, vsim onim, ki od Marije pomoči potrebujejo ali želijo, ali pa so Ji zahvalo dolžni, v spomin poklicati one betted««, Iti so bile zarad potrebšin uove Davške cerkve brati v letošnji „Danici" (list 10. str. 78). Hvalevredno in dobro-serčno Davško stanovništvo je podpore od strani Ma-rijnih častilcev gotovo vredno, pa tuai potrebno. Toliko je zdaj osnovanega, da se za silo sv. mana opravljati zamore; manjka pa še jako veliko. Na zvonu sloni še dolg; na napravo vsaj velikega primernega altarja bo tudi treba misliti; platnine in belila ima cerkev le maio, in če se edina mašna srajca da v perilo, bi se, ako pridejo ravno takrat kateri gospod maševat, to kmalo zarad mašne srajce zgoditi ne moglo. Kaj lepšega altarnega pertovja bi bilo tudi želeti. (Altarna miza meri spredaj na dolgost 8 čevljev). Koretlja cerkev še nima nobenega itd. Milostni gospod knesoškof dr. Jan. Zl. Pogačar letos svoje obljube zarad mnogoterih opravil niso mogli spoluiti, da bi bili prišli Davško novo Marijno cerkev posvetit; zagotovili so pa verlim Davčarjcm vnovič, da jih kot svoje novopridobljene ovčice *) hočejo priti osebno obiskat, jim njihovo cerkev posvetit, kadar bo a potrebno notranjo opravo prcskerbljena, in da bodo o taisti priliki podelili tudi njihovim otročičem zakrament bv. birme. Upati je namreč, če ae kdaj zopet du-hovske razmere kaj bolj na vgodno spremene, da ne bo tako mašnikov primanjkovalo, da postala bo nova cerkev GoepA presv. Jezusovega SercavDavči farna; pričakovati pa je tudi, da bo Marija po skazanih milostih privabila marsikakega častilca in romarja na svoj novi *) VeČina Davških stanovnikov jc spadala doidaj lc v politiskem otiru pod Kranjsko vojvodino, v duhovnem oziru pak je bila pridružena Novaški duhovniji v Goriški nad škofij i. Pisavec dom, in je toraj še toliko bolj častno, ako se njena nova cerkev tudi posveti. Pospešiti zamorejo posvečenje toraj vsi miloserčni dobrotniki, ki imajo voljo in moč darovati še kaj za Marijno čast in olepšavo njenega novega svetišča. Vedno in vedno nam Cerkev sagotovljuje, da Marija nikomur nič dolžna ne ostane, ako kdo v Njeno češenje kaj stori, ali pa daruje; — veruj mo in upajmo v to obljubo, in delajmo po tem! Ave Marija! R. P. Ji Smihela pri Novomestu. Bliso Rudolfovega je vas Smihel s starodavno farno cerkvijo. V god sv. Mihaela, farnega pati ona, in o osmini njegovi, roženkransko nedeljo, smo obhajali tukaj svečanosti, kterih se bodo fjrani še dolgo dolgo spominjali, in od kterih bo rod rodu pripovedoval. V praznik svetega Mihaela so nam prečestiti gospod Bernard Vovk, gvardijan novomeškega frančiškanskega samostana in c. k. profesor, blagoslovili križev pot, ki j« dobil nove, po g. Matiji Tomcu pre lepo izdelane okvire. Svečanost ta se je začela o ' „10. Vsako tablo sta nesla dva moža in spremljale ste ju dvč belo oblečeni deklici s svečami, spredej pa je šlo šest duhovnov. Kako nepopisljivo lepo je bilo viditi dolgo versto možakov in deklic družic, kteri bo nesli križev pot v procesiji iz farovža in potem okoli cerkve v Božje svetišče, ktero je bilo letos od znotraj vse prenovljeno in je željno čakalo še novega kinča — križe-vega pot h ! < > kako )e bila velika množica ljudstva do solz ginjena, k<» je sprevod vidila, pri kterem ao se krasni, popolnoma pozlačeni okviri v jutranjem solncu lesketali, in so ne kazale leta 1827 od Janeza Wurzer-ja v Solnogradu umetniško naslikane podobe! Dospevši v cerkev so gospod Pater Bernard Vovk imeli izverstno pridigo ter so mojstersko govorili, kaj je sv. križev pot, in kako nai se moli. Potem je bil po navadnem obredu blagoslov sv. križevega pota, in slednjič sveta maša. Okoli 1 popoldne je služba Božja minula, duhovni smo šli v duhovsko h;šo, da nekoliko zajmemo; kaj pa ljudstvo V Pozabivši na jed in pijačo, ne čutivši lakote in žeje, vse hiti čez Novomesto proti Beršlinu, kjer bo za našo farno cerkev čakali 4 novi, iz Ljubljane pripeljani zvonovi na dveh vozovih. Vozova in zvonovi so bili od deklet v enem hipu krasno okinčani. Na ročice so se pri bili zeleni mlaji, po vozovih bo se postavile mnoge bandera v cerkvenih, papeževih, cesarskih in slovenskih barvah in vse se je prepreglo z lepimi venci in belimi trakovi. Šestnajst belooblečenih deklic stopi okoli vzov. primejo za konce trakov, možnarji zagrc-mijo, godba meščanske novomeške straže se oglasi, vozniki počijo, vsak voz štirje konji premaknejo in ga veselo vlečejo v kapitelski klanec Ko do verha pripeljejo, se oglasijo zvonovi iz mogočnega kapitelskega in prijaznega samostanskega stolpa in prijateljsko pozdravijo svoje nove sosede Šmihelske. Zdaj je šlo navzdol proti Novomestu med veličastnim zvonenjem, mogočnim gromenjem možnarjev in spremljevanjem silno velike množice ljudstva — prostorni terg novomeški je bil ves poln. Vozniki pridejo čez dolgi most, kteri veže Novo mesto s Smihelsko faro, ustavijo, in duhovšina Šmihel-ska, apremljevana od gospoda župnika podgrajskega in dveh čč. Patrov frančiškanov, zvonove sprejme, da jih pelje iz Kandije proti farni cerkvi in jih pod& sv. Mihaelu za vezilo. Imeli smo tudi dozdaj 4 zvonove tukaj. Dva stara sta se preselila 11. avgusta t. 1. k sv. Roku, da sta nadomestila tiste tri, ki so letos 3. julija popokali in nekaj sc stopjli, ker je stolp te podružnice od strele vnet pogorel. Se ostala dva stara zvonova se tudi oglasita, da pozdravita tiste, kterm se bo treba drugi dan umnkr.iti. Srečno pride velikanki sprevod z zvonovi do prelepega prostora pred farno cerkvijo, vozovi sc ustavijo, konji iipreiejo, duhovni s ljudstvom vred gredč v cerkev in odpojejo se lavretanske litanije. Vse to je bilo tako slovesno, tako lepo, ginljivo in veličastno, da so bradatim možakom se oči Bolzile iu so ženske od veBelja jokale. Po litanijab še dolgo bo tuji in domači zvonove ogledovali in njih lično zunanjoBt občudovali. Gospod, ki je priložnost imel več novih zvonov ogledovati, je rekel, da tako natanko in lično izdelanih še nikoli ni vidil. Ta dan in potem vea teden se je govorilo le o tej svečanosti in iz premnogih ust so se slišale besede: „Kaj tacega v Šmihelu še ni bilo!" V ponedeljek po prazniku sv. Mihaela pridejo zgodaj tessrji in zidarji, atara zvonova še enkrat skupaj zapojeta, potem vsak posebej s trikratnim prenehanjem sam sebi zadnjo uro odzvoni, in zdaj ju spustijo iz stolpa, v kterem je eden prebival ravno 100, drugi pa 58 let. Delo urno napreduje, stanovanje za nove turnske pevce je kmalo pripravljeno in že v sredo (2. oktobra) smo potegnili v stolp mala dva, v četertek (3. oktobra) pa velika dva. Kako smo bili veseli in smo Boga hvalili, ko je bilo delo srečno dokončano in so se novi zvonovi pervikrat oglasili! Kadar se novi zvonovi dobijo, je navadno, da mnogi ž njimi niso zadovoljni; naši pa so jili precej vsem všeč — priprostim ljudem in izobraženim strokovnjakom v glasbi. PriproBto ljudstvo svojo sodbo izreka ter pravi: „Kadar novi zvonovi pojejo, je ravno tako, kakor da bi bili godci v turnu." In izvedenec v godbi g. profesor P. Rafael Klemenčič, je župniku rekel: ,,Gratuliram Vam, da ste take zvonova dobili." Drugi zvedenec, je djal, da zvonar, ki je te zvonove vili, je hvale vreden. Vili jih je gospod A bert Samassa v Ljubljani. Naj gospodu c. kr. dvornemu zvonarju Albertu SamasBi izrečem preaerčno zahvalo, da nam je v prav kratkem času vlil Štiri zvonove, kteri tehtajo skupaj pet in štirdeset dun. centov in imajo vsi čiste, močne, veličastne in vbrane glasove. Preserčna zahvala mu bodi očitno izrečena pa tudi zato, ker nam je izverstno delo naredil prav cen6 in dovolil za nas prav vgodne plačilne pogoje. V osmino sv. Mihaela, roženkransko nedeljo, smo imeli svečanost zavolj novih zvonov. Obljubili so priti milostljivi gospod novomeški prošt vitez Simon pl. Vilfan, da bi bili imeli pontifikalno sv. mašo; ali zavolj neprevidenega zaderžka niso mogli, in mesto njih so med obilno azistencijo celebrirali preč. g. kanonik Janez Vovk; č. g. Janez Tomažič, kapitelski vikar, pa so imeli jedernato in podučoo pridigo, ktere ae bodo farani še dolgo spominjali in se tudi, kakor upam, zlasti takrat, kadar bodo nove zvonove slišali, po nji ravnali. Po dokončanem bv. opravili smo še veseio zapeli Te Deum. Starih zvonov nismo dali v livarno; ostala sta oba v fari in bila sta tudi ta dan prelepe svečanosti odpeljana. Večega, ki tehta 890 Bt. funtov, so kupili Potovci za podružnico presvete Trojice. Ta zvon ima že svojo zgodovino. Vlit je bil v Ljubljani 1.1771 za slavni Ko-stanjevški samostan. Ker je bil pa ta samostan v žalostnih časih zatert, so ta zvon kupili Šmihelčanje 11. sept. 1820 za 805 gl. st. d. Ima pa podobi bv. Bernarda in roženkranske Matere Božje. Potovci bo dobili zvon s podobo roženkranske Matere Božje ravno roženkransko nedeljo; to jih naj spodbuda, da naj sveti rožni venec radi molijo. Manjši starih zvonov s podobo sv. Mihaela, farnega patrona, je bil vlit v Ljubljani 1778 in tehta 6 stoto v. Tega je kupila podružnica sv. Nikolaja v Stranski vasi. Ko po popoldanski službi Božji vozniki poženejo, da stara zvonova odpeljejo, se novi v stolpu oglasijo in jima preljubo zapojejo v slovč. A. P. Hazgled po svetu. Rimsko. (Zasliševanje v Vatikanu.) 10. t. m. so sv. Oče sprejeli okoli 500 rimskih gospA in gospodičio, ki so sestre is družbe Jezusovega presv. Serca. Ta družba je bila vstanovljena 1. 1871 in ima nalogo, da odrašene podučuje v sv. veri in skerbi sa njihovo nravnost ter Čednost, in ima ude po rasnih duhovnijsh rimskega mesta. Sv. Oče so sprejeli imenovane sestre, spremljane od lastnih dušnih pastirjev, v veliki dvorani, so pohvalili njih delovanje in skssovanje dušnih in te-lesmh del keršanske milosti, jih navduševali k stanovitnosti, ter slednjič podelili bv. blagoslov njim in vsim njihovi ekcrbljivosti izročenim. — 14. vinotoka pa so sprejeli nad 200 laških, francoskih in nemških katoličanov, ki so želeli poterjeni biti po besedi in blagoslovu svetega Očeta. Pri vsakem so se sv. Oče nekoliko ustavili, opominjali jih k stanovitnosti v dobrem itd. Med mnogimi navzočimi veljaki je bil tudi plemenit starček, svetovalec pri višji sodniji v Parizu in serčen prijatelj ravnokar umerlega škofa Dupanlupa. Ko sv. Oče zaslišijo njegovo ime, jih premaga velika otožnost in s yov*digujenim glasom obžalujejo zgubo tako serčnega junaka za sv. vero. Cez uro dolgo so sv. Očo občevali a svojimi sinovi, jim skazovali svojo ljubeznjivoat in akerbljivost, jim slednjič podelili sv. blagoslov. Med na vzočimi sta bila tudi dva nemška protestanta, ki sta kleč/ poljubila roko sv. Očetu. Kaj sijajniši prizor je pa obudilo 18. t. m. slo-veuDi» sprejotje 1200 španjskih romarjev v Vatikanu, je biio tudi 17 ksrdinalov in 14 Škotov. Drobne novice. Samomori se čedalje huje množijo: iu L) it;tji jih je bilo pretekli mesec 20, v Pragi une Ini «iva ua en dan, in tako po drugih mestih. Večidel so nesrečni samomorci iz boljših stanov, laži omikanci, naprednjaki, kteri vere ali niso imeli, ali pa so jo za pravili. - V Ameriki še zmeraj močno razsaja rumena vročica, za ktero vsak dan čez 100 oseb samo v Luji-zijani oboli, in po 30 umerje. — Miškolc, tergovinsko mebto nu Ogcrskem, je v razvaliuah (kar smo že pove uli, pa je vredno bolj natanko vediti); v noči dc 31. avgusta se je bil utergal oblak, nagloma je voda na-r;.wtla; ljudje so spali in ko se prehude bo bde vse h>še nad 2 metra v vodi, tako da ui bilo Časa misliti na rojit, v robe in blaga, komaj so nekteri golo življenje veli. cele ulicc b hišami vred je povodenj odnesla, nad !<•<> bia je podertih; nekteri so splezali na dimnike, so v nare čji imeli po 3 — 5 otrčk, ter so ondi viseli do :utra, dokler ni voda upadla, in si tako oteli &7^je življenje, ako ee k sreči hiša ni posula; cele družine so v vodi potonile; našli so dozdaj nad 150 pokvečenih, kervavih merličev, pa se še nad 200 oseb pogreša; škoda znaša čez dva milijona gld.; dobrotljivi, svith cesar so nesrečnim 5000 gl. podarili. — V Berlinu je nemški der-žavni zbor poterdil Bizmarkovo postavo zoper rudeč karje z 221 proti 149 glasovom in zbor je sklenjen. Bizmark je naznanil upanje, da s to postavo se bode ozdravila sedanja (duhovna) bolezen, namreč rudečkar-stvo; pa ta misei je prazna, ker duhovna bolezen se bo ozdravila le s tim, ako bodo Cerkvi sovražne postave odpravili in resnici že enkrat pustili dolžuo svobodo. — V Madridu na Španjskem se vgnjezduje neko gnjusno novo krivoverstvo s pohujšljivimi šegami. Žan-darji so hotli zabraniti pohujšljivosti in vsled tega je biio nekaj žandarjev pobitih 1 Kaj se če? Puša se po bedastem liberalizmu vsakemu zlodju svoboda, od Kristusa oznanovana resnica in od Njega postavljena Cer- kev Be pa z vsimi prekanjenimi zvijačami satira! Zato je tako. — Tako imenovano laško ministerstvo se je pod novim kraljem zrušilo že v drugič. — V novem Orleanu jih je pretekli teden umerlo 296 za rumeno vročico. — Anglež in Rus si vedno kljubujeta ob Carigradu in v Aziji. Iz tega bo javaljne kaj prida. Cvet in *a*i sretfe mt.fiirr. Zahvale. St. 1. Duhoven v visoki starosti naznanja sirčno zahvalo za polajšanja v bolezni in se gorko priporočuje šc za nadaljno pomoč. St. 2. Naj priserčuiši zahvala -m. Kosmu m Da tnijanu za prav veliko milost, ki sem jo dosegla p<» opravljeni Odnevnici! Bila seru budo v glavi bolua, tn ko sem {♦dnevnico opravila, seiu preccj zadtbila .. Iravjo. Iz Ambruške fare pri Ker ki i>olr.ni«kem. AJ n. St. 3. PrcserČna zahvala presv S m -.ti leziMovctnu za veliko zadobljonih milosti, posebno jif! v«. •". i! ;:tt'it!l'l zapušccji! Prošnje. Neki bolan cerkven služabnik jc ^erči><- to mtoc.v-n za sadobljenje zdravja, ako Boži« vol o. Neka deklica prosi bratovske molitve, da ui bi; . iva^ua že dolgo in terdovratue bolezui v nogi — Inc\ i-t.- ii.vi hči, ki posebno mater žali s svojo »upokojil: o. mm:. i..:bezui do nje in Be ji nič no smili, je živo piipu. .•' v bra tovsko molitev, da bi s« poboljšata. 1 «:i-.mum pi i poročuje v bratovsko molitev sv.»..i\ pi p,»ro<-.o. v br.» tovske molitve za spreobei n jer.j* Bratov sk' z a d e v ■. Nameni in priporočevanja j>n sv. mas> >» sj.. >' t za mesec Ut>fopad. I. Glavni namen; Poboljšanje siover^^f u iadine. II. Posebni nameni: 1. listopada. Vsisveti Priporoč : NVvoioj. ;;ci za sv. kerst in močno milost. Vsi bogoliubui r« k».o\ it nost. Vse duše v vicah. 2. Vernih duš dan. Priporoč V«>e ui«t: v vicah. Obvarovanje tudi pred odpustljivimi grobi. Liu r^joči. 3. Zahvalna nedelja Priporoč.: Zahv»i*» /a \s:t dušne in telesne dobrote. Spreobernjenje nc.hval/žnih do Boga in dobrotnikov. (Nehvaležno-** »e prsv p: