St. 130.
V Gorici, v torek dne 12, novembra 1912.
Tečaj XLIL
Izhaja trikrat na teden, in sicer f torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana;
vse leto   .   .   15 K s/8      „      .   .   10 „
Xl%          J9          •      •        S   «
Za Nemč|feJ^i6'(^...—WZ^, Ameriko in inozemstvi"K"2ifcH»*» Posamične številke stanejo 10 vin. L'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščaoskem" in dvakrajt v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvek':'
Sa naročila brez doposlane naročnine so ne oziramo.
Telefon št. 83.
»Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Oorici v I. nadstr. na "
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Balaste iji in Srbija.
(Dalje.)      ¦        '   ;¦;-:
To je poki ajina (oblast), ki se v slovanskem svetu imenuje S t a r a Srbija in v katero spada Novopazarski Sandžak ali .zemljišče od južne bosanske meje do Mitrovice; iKosovopolje s Prištino; Meto-hija z mestoma Peč in Prizren; naposled pokrajina južno od šar-planine. Južna meja Stare Srbije ali meja, 'katera deli sfere srbskih in bulgarskih interesov, razprostira se od bulgarske meje pri Džu-stendilu z razvodjem izmed Pčinje in Krive Reke, tako da iKriva Palanka in Jr>ra^ tova ostaneta v bulgarski sferi, a Skoplje in Kumanovo v srbski1. Dalje gre meja čez Ovčje polje, in sicer z razvodjem izmed Bregalniee in Pčinje, in prestopi Vardar severno od Velesa. Od ondot gre ,po odrastkih planine Jakupine in po dalnjem razvodju na planino Babo od Ohridskega Jezera, tako da so Pri lep, Kruševo in Ohrid v bulgarski sferi, a Struga, ©obar in Tetovo v srbski. Stara Srbija se dotika po ozkem pasu Jadranskega morja ob Skadru, Lješu (Alessio) in morda Draču.
Dosegel se je torej teritorijalni in etnografski sporazum med Srbi'in Bulgari.
1. Jaiz sem po tako Opisani Stari Srbiji potoval radi znanstvenihštudij zadnjih dvanajst let, kakor' tudi po Makedoniji, Epiru in Tesaliji, in morem reči s popolno vestjo, da je to pokrajina naj-, večje anarhije in nasilja ne samo na Bal-kanskern polotoku, nego morda edina na svetu. Uverjen sem, da to potrdijo tisti angleški politiki in potniki, ki poznajo Staro Srbijo iz avtopsije. Oblasti ni ali je brez moči. Mohamedanci, posebno Arba-nasi, vsi. so oboroženi, dočim je Srbom zatoranjeno nositi orožje. V posameznih krajih popolnoma vladajo; nasilniki, ki imajo in vodijo čete oboroženih mož, največ arbanaškega rodu, a po vsej deželi mrgoli razbojnikov, ki žive od ropa in tatvine. Manjši razbojniki si kar prilaste zemljo od Srbov, kateri imajo svoje zemlje, tako da so brez dvojbe četiri petine Srbov ostali č i v č i i e, to. je zakupniki tuje zemlje. Kdor se protivi, ga arbanaški razbojniki ubijejo, pogostoma tudi njegove vse moške zadrugarje. Ti razbojniki se združujejo v velike čete in precenjajo
ČUDAK.
Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel  Stanko  Svetina.
(Dalje.)
Spolnjeval sem poslednjo prošnjo u-boge Marijane, gledal sem, da sem kar najpogostdje Obiskoval malo stanovanje njenega brata, da sem kolikor mogoče dolgo z njim govoril in iga kar inajsilneje Prepričeval, da mora spremeniti dosedanji način življenja, ako hoče, da ga moči popolnoma ne zapustijo.
»Ah, kaj to!« mi je odgovoril navadno.« »Zdrav sem kakor riba. Nikdar me ¦nič ne boli.«
Toda delal je čimdalje. manj in slabše.
V pisarni se je pogosto zamislil in je topo sedel. Cel četrt ure je držal pero nad papirjem, toda pisal ni, samo s steklenimi očrni In z odprtimi usti je gledal v daljavo. Včasi so mu pale veke in glava se mu je sklonila na prša pod težo nepričakovanih sanj.
bogatejše pojedince in cele vasi z denarnimi precenaimi. Potem se najprej njih dvoje troje iz take razbojniške družine naseli na konec kakega selatri začenjajo krasti in ubijati. Ako> se »primejo s srbskimi seljaki (kar se redko dogaja, ker so t;»le neoboroženi), prihajajo jim na pomoč ostali člani1 družine in njihovi sorodniki. Radi takega razbojništva in napadov so Srbi. pregnani iz svojih vasi, v katerih se naseljujejo Arbanasi. Posebno so izginili srbski živinorejci po visokih pašnih planinah Stare Srbije, ker je Srbom gotovo vsa živina pokradena. Te razbojniške ar-banaške čete prihajajo iz Srednje in Severne Albanije. Pregnani Srbi se selijo v Srbijo. V Stari Srbiji je torej vasi, v k a-t.efili so nasilno nastanjeni arbanašk i kolonisti. Teh pregnanih Srbov je v Srbiji samo od 1876. do počet-ka te vojne okoli 150.000; žive v Srbiji, ponajveč na breme srbske vlade, in čakajo trenotka, da zavzamejo spet svoja, posestva.
Toda vsi tamošnji Srbi ne morejo ubežati v Srbijo, ampak mnogi postanejo čivčije (zakupniki tuje zemlje) pri arba-naških razbojnikih ali begih. In. četudi' je tako njihovo življenje dosti težavno, vendar pogostoma nimajo niti čivčije zaščite.
V  deželi brezpravja je nad razbojniki razbojnikov in ti dalje napadajo Srbe čivčije. Poznal sem takega seljaka iz sela Ugljara na KosGvem, kateremu so arbanaški razbojniki najprej pokradli živino, potem žit-nico in naposled obleko; on je, ne imajoč več svoje zemlje, ostal brez vsake premičnine, pravi berač. Taki slučaji so navadni. V nekem seiu v bližini Peci se je ohranila 1900. 1. samo ena srbska hiša, imovita, z dosti svoje zemlje. Gospodar hiše je, kakor mi je sam pravil, umiral od nasilstva in se spet oživljal, in v obupu je postal mohamedanec. Ali tega ni hotela storiti njegova Žena in ni hotela privoliti, da bi se otroci preobrnili na drugo vero.
V  hišo so mu zares redko hodili hodža in duhovniki. Ali mu dorasejo hčerke za možitev, tedaj nastanejo tragični dogodki v rodbini. Arnavti so »zahtevali hčerke za svoje sinove in on je kakor po-turčenjak moral v to privoliti, a žena se je protivila. V tem času mu je bil stavljen predlog, da se izseli v Srbijo, in on, pu-stivši vse imetje, katerega ni mogel pro-
dati in katero so Arnavti med seboj porazdelili, pobegne v Srbijo in se naseli na meji, v topliškem okraju. Sicer bi se cela rodbina islamizirala. Vedno se otimaj.> srbske žene in dekleta in se islamizirajo. V novejšem času mora sicer takšna žena ali dekle izjaviti pred turško sodnijo, pri kateri je navzoč tudi srbski duhovnik, da sama želi premeniti vero. Mnogokrat se posreči duhovnikom, da pred sodnijo izzovejo nasprotno priznanje od žen, da one nočejo premeniti vere, in one se tedaj vračajo na svoj dom. Meni so se pripovedovali jako ginljivi prizori te vrste. Toda mož in oče sta šele sedaj v nevarnosti, kadar se ženska domu vrne, in ako se hitro ne izselijo v Srbijo, jih Arnavti navadno ubijejo.
(Dalje prih.)
j črtic o izseli
Tudi doma seim ga dobil ponavadi dremajočeiga pri belem dnevu ali sedečega brez dela nad razprostrtimi papirji. Pogosto sem opazil, kadar sem prišel k njemu, da se je njegov pogled uprl na klop pri oknu v kuhinji, kjer je navadno sedela Marijana s svojim delom.
Tudi v moji prisotnosti se je zdajpa-zdaj ozrl na ono stran. Ocividno je bito, da je videl tam neprenehoma z očmi svoje fantazije postavo žene, za katero je mnogo pretrpel, s katero je prebil sam, vedno sam celo vrsto enoličnih in žalostnih let. Sedaj ni bilo več njune dvojice na svetu. Kakor ptič, ki ga odpodi piš vetra iz gnezda, tako je tudi njega usoda odtrgala od ostalih ljudi, in edino bitje, ki je zanj skrbeh, s katerim so ga vezali skupni spomini in žalosti — je izginilo.
Ali se mu je tožilo po nji? Ali je občutil bolestni prepad samote, ki ga je obdajala? Ne vem. Nikdar ni potožil. Vzdih-nil je tupatam, toda redkokedaj in zelo tiho. Le siva proga med črnimi lasmi se je neprenehoma razširjala in požirala o-stalo črno barvo. Njegov obraz je postajal | vedno tišji, rumenejši in upadlejši; pogled vedno bolj zaspan, korak vedno bolj ne-
Dr. Slane. (Dalje.)
Lepo razpravo o izsentvi avstrijskih Slovanov v Ameriko je spisala leta 1910. l:mily Greene Balch, profesorica politične ekonomije na Wellesley College v Wellesleyu - Massaehusetts: Slovansko priseljevanje v zjedinjene ameriške države,' katero je na nemški jezik preložil dr. Štefan pl. Philipovieh (Dunaj Franz Denticke: Slavisdhe Einwanderung in den vereinigten Staaten.) Ta žena je tudi prepotovala slovenske, hrvaške, češke in gališke dežele, Dalmacijo, da spozna življenjske razmere teh Slovanov v stari domovini.
Ker bo čitatelje, ki še niso bili v Ameriki, gotovo zanimalo, kako popisuje Amertfkanka življenje naših ljudi v Ameriki, podam nekaj vsebine navedene knjige.
Prelagatelj knjige piše v uvodu:
Avstrijski slovanski izseljenci dajo 70% vseh slovanskih izseljencev. V desetletju 1889/90 do 1898/99 je Angležka na leto dajala 160.357 izseljencev v Ameriko, Italija 127.205, Nemčija 122.733, Avstrija 107.668. V desetletju 1899/1900 do 1908/09 pa padajo številke izseljencev iz Angležke na letnih 58.737 — iz Nemčije
gotov. Kmalu je začel propad moči puščati za seboj sledove na delu, ki ga je hotel vedno izvrševati z navadno pridnostjo, a iga ni mogel. V njegovi pisavi so se pojavljale napake čimdalje bolj goste in velike. Postal je razmišljen in je pozabil na rok, ki mu je bil označen za konec dela. Zato sta mu tudi dva moja tovariša, pri katerih se je dolgo let trudil s prepisovanjem aktov, odpovedala službo.
»Ali mi boste vi tudi odpovedali?« me je vprašal žalostno, 'ko mi je pripovedoval, kaj ga je doletelo od strani mojih tovarišev.
Nisem mu hotel povzročiti nove bolesti, čeprav sem imel, brez njegove vednosti že drugega prepisovalca, ki je pre-sknbel, čemur ni bil sedaj igospod Joahim kos.
Čimdalje bolj razločno sem videl, da se naigiba življenska karijera Činfskega proti koncu.
Ni se moglo reči, da je bolan. Nič ga ni bolelo, kakor je pravil. Bilo je to navadno iz črpanja sil, smrtna utrujenost, počasno ugašanje.
Večkrat imi je prišlo na misel, da bi mu morda dolg, popolen počitek,   kakor
na okolo 20.000—25.000, Avstrija pa ie WiimGziia stfcvno na letnih ld/,464 izseljencev, ki so po večjem Siovani, in po-itrn pno« iianja z letnimi 126,973 izseljenci, i orej je aaia Avsnja v tem desetletju cetn vsem izseljencev v Ameriko. Nemčija je imela se leta 1681. 2i20.000 izseljencev, potem luO.uoo, zaaj jih daje le <LU—^o.uOu. Leta 11*07. se je cenil od izseljencev domov v Avstrijo poslani denar na 6KJ6 miijone Kron. isajboijše skrbijo Italijani za izseljence. Oni imajo državne zavode, ki dajejo izseljencem v vsem potrebni poduk in jim dajejo potrebno varstvo na potovanju ter skrbijo v Ameriki za nj,ili boljše izhajanje. (Pri nas v Avstriji imamo dva načrta postav v prilog izseljencem, ali oba še čakata in sicer že dolgo na rešitev. — Greene Balch razločuje lzseijenje avstrijskih Slovanov po času. Izseljenje do leta 1850, — od leta 1850— 1880. in izseljenje od leta 1880 naprej. — 2e v letu 1658. se nahajajo Cehi v Ameriki. Na nekem kupnem pismu iz leta 1679. se je našel križ nekega Alberta 'So-borowski-ja v New Jersey-u. Do leta 1850. prihajajo le posamezni; — največ so to nezadovoljneži, ki niso bili zadovoljni s fevdalizmom stare domovine, ali pa tudi taki, ki so hoteli kaj novega življenja dobiti. Na pismu, v katerem so se izjavile severne države neodvisne od Angleške, je podpisan tudi Čeh Wiliam Paca. Dosti je najti pripadnikov Hussa — .»njoravskih bratov«, »čeških bratov«. To so reformi-ranci, katere je katolicizem izgnal iz stare domovine. O reformirancih sploh pišejo ameriški zgodovinarji, da gre njim pripisati zdajšnjo velikost ameriškega gospodarstva. Ti so bili najpridnejši in naj-umnejši delavci; 'Francozki tiugenoti so bili kot izseljenci najornikanejši podjetniki. Največ je prišlo političnih nezadovolj-nežev iz Poljske. Kosciusko in iPulaski sta bila v Ameriki. Poljaki so se radi udeleževali ameriških bojev za osvofbojenje od Angležke. Avstrijski absolutizem je v 18. stoletju gnal dosti Poljakov in Cehov v Ameriko. V 19. stoletju pa je vleklo ka-lifornsko zlato. Dalmatince privabi to zlato v večjih množicah v 19. stoletju v Ameriko. Dalmatince je pa že prej dobiti kot mornarje in ribiče v Ameriki. V letih 1871—1880. je bilo 12.970 Poljakov, 38.838 Rusov; iz Madjarske   10.444,   iz
tudi zrak na kmetih in 'zdrava fcmetiška jedila vrnila vsaj do gotove mere izgubljene sile. Povedal sem miu tudi, da bi mu preskrbel pri prazidiju dopust za dva ali tri mesece: ako bi hotel, da bi lahko prebil ta čas v vasi na malem posestvu moje sestre, ne preveč oddaljenem od mesta.
»Jaz naj bi šel na kmete?« $e ponav' Ijal začudeno. »Čemu?«
»Saj ste bili vendar žefkedaj v vasi, veste torej, kako je tam poleti zeleno, sveže, zdravo!«
»Rodil sem se in preživel svoja o-troška leta v vasi, toda od tega je že tako dolgo...«
»Na sprehode.« je ponovil, »čemu? Ah,« je pristavil čez nekaj časa, »res — nekoč je bila velika majeva slavnost za mestom — takrat sem bil zaročen z gospodično Rožo — šel sem tja, ker ]e ona bila tam. Toda od tega je že davno! Sedemindvajset let že.«
»In potem, od onega časa niste bili nikdar več na polju?«
Spominjal se je nekaj časa.
»Potem?« je rekel, »enkrat sem bil, pred tremi meseci, ko sem se vračal od Marijanineiga pegrelba.«
Cisiaitmiije^aie Č&.923 — slovanskih iz-seJJf»c5vJy Amenki..Prijatelj" neke. češke farnilije v Ameriki Jevposatil isto, ko je prišel .tja' -(Našel jo.jeslalbo spravljeno. RekeMe-g^s^odatju,.*^ so v stari domovini iprešlči bOHše,nastanjeai, kakor on; odgovoril mu e/da rajše tu'ka| v slaibi bajti živi, kakor v pfctači pod avstr. vladami.«    . :.. ¦¦               -¦ .. .¦   ,
Slovani se v Ameriki radi. mej sabo družijo. ,Frirojerio jim je;, to riagnenje, druži jtb pa -tudi potreba, ker so tuji na novi zemlji. Ka šo še izseljenci še vozili v Ameriko, na barkah z jadri, so si na barki sami kuilrali. Trpeli, so dosti gladu, ker je potovanje trajalo dofeo. in se ni vzelo dosti živeža- s seboj. Včasih jih .je le polovica prišla živih v Ameriko. Privlačna sila "'za' izseljevanje je bila, vedno tudi ta, da .pišejo izseljenci domu v stare kraje ter vabijo'druge k izselitvi.-V prvih-letiu izseljevanja iz Avstrije so dajali Cehi največje število. Naselili so se ;po večjem v državi Wiscoinsin. Najboljše se živi v državi Wisconshv V njej je dosti avstrijskih Slovanov in ¦ tudi ¦ dosti naših slovenskih rojakov. Tam je prijazno oibnebje, dober kmetijski sv-Qt za manjše cene, svobodno šolstvo in vseučil šče. Tam obstoja najlepše ednakost pred zakoni, svoboda verstev, nič zapora zaradi dolgov, omejena ruhežen, pasivna-* volilna pravica. V Wi-seonsinuse priseljenca ne smatra za tujca. Ali ¦ sčasoma je ibilo uobiti Čehe v vseh ameriških državah. Čehi imajo dosti svojega časopisja, cehi so j ako svobodoljubni tudi v Ameriki; S seboj ne prinesejo dosti, ali pridobivajo ipa dosti, ker so pridni in varčni. Pernice spremljajo Čehe tudi na teh potovanjih. Prvi slovanski naseljenci so storili kot kmetje veliko dela pri krčenju h ost ali prerij. Zgolj v pustinjah so »začeli kmetovati. Vsa gospodarska poslopja, hiše in pohištvo so si sami pripravljali. Cehinje so posebno pridne in varčne. Zdaj se Čehi tudi nahajajo V zahodu, v Nebraski,. Dakoti in Okjaho-ma. V New Jorku je naraslo v zdajšnjem desetletju število Čehov od 1487 na 8093 osefo. Čehi se se naseljevali po vsej Ameriki. Čeh! so tud: fafbrični delavci, v mestih krojači, čevljarji in ker so marljiv:, so dostikrat žrtve izkoriščanja v manu-fakturah; Bojev za osvobojen je, ali. proti državam, k\ so še hotele vzdrževati suž-njost, so se udeleževali Čehi. Poljaki in Slovenci. V Linccln-dnržbi. strelcev so bili leta 1860. tudi Slovenci.
Poljaki se naseljujejo kakor Čehi in v istih krajih. .Poljaki so pa dobri katoliki tudi v Ameriki. Kjer jih je količkaj, zidajo si svojo cerkev. V -Poliniji je zidalo 360 družin cerkev, ki je stala 70.000 dolarjev. Poleg cerkve je ŽLtpna šola, hiša za sirote.
O Slovencih piše omenjena profesorica, da so Slovenci že stari izseljenci v Ameriko. Bilo je že gotovo v prejšnjih stoletjih vedno nekaj Slovencev v Ameriki, zdaj se jih šteje 100.000. Veliko je Slovencev v Ameriki, ki so se tam stalno naselili. V Chicagi in Jowi jih je dobiti že pred letom 1856. V Calumetu, Miohiganu so Slovenci. Leta 1866. so ustanovili Slovenci največjo 'kmetsko kolonijo v Bro-chway-u, Minesoti. V Omani so tudi. Okclo leta 1873. so se Slovenci v večjem številu v Mietu naselili. Pisateljica omenja simpatično škofa Barago. Ona ve, da je bil rojen na veleposestvu v Mali vasi pri Trebnjem na Dolenjskem. Študiral je pravo, učil se je več jeziov. stopil je potem v duhovskr stan. Bil je misijonar v? Ameriki mej Indijanci v severno-zajpad-nih krajih Amerike. Leta 1S29. je bil že delaven kot »misijonar. 22 let je živel kot župnik, Jeta 1853. postal je škof, kar Baragi ni bilo po godu, ker je moral 'kot škof mirnejše živeti; njegov element pa je bilo najtrše delo. Deloval je v Michi-ganu, v Wisconsinu, v Minesoti in Onta-ri-u. Na smučicatt je mož 24 ur strpel pri slaibi hrani in v najhujši zimi. Umrl je Baraga leta 1868. v starosti 70 let. Spisal je Baraga več jezikoslovnih spisov in- gramatiko in besednjak indijanščine; najboljše knjige so te še danes glede tega jezika,
(Dalje prih.)
Diplomatična situacija gledč i
Avstrijski poslanik v Belemgradu E. (Jgron je obiskal 10. t. in. srbskega minis-terskega .predsednika PaŠiča ter mu naznanil stališče Avstro-Ogiskc glede srbskih zaihtev po svobodni luki oib Jadranskem, morju ter glede okupacije Albanije od strani' Srbov.
Ugron zajtoeva v imenu Avstro-Ogrske samostojno Albanijo; Srbija mora zagotoviti! Avstriji potom posebne trgovske pogodbe prosti uvoz' avstrijskih produktov na Balkan; garancijo, da mora pronehati s svojo politiko napram avstrijskim Jugoslovanom in glede luke v Jadranskem morju ne -more Avstrija pritrditi, da si Snbija otvori tako luko.
Pašič je seveda povedal U.gronii, da Srbija takih zahtev ne more sprejeti; na to se je vršil ministerski svet in Pašič je potem odpotoval h kralju v Skoplje.
• Tudi italijanski poslanik je -bhVpri-Pa-šiču ter mu povedal, da je Italija preti easedenju Albanije od srbske strani.
V  B u d i m p e š t i se vršijo konference pod cesarjevim predsedstvom. Navzoč je tudi prestolonaslednik.
V  Budimpešto je prišel tudi predsednik bulgarskega sobranja Dane v, kr je konferiral z .merodajnimi faktorji. — Bil je tudi pri cesarju v avdijenci.
Situacija je vsekakor kritična.
flostrija in Srbija.
Kaj bo? Ali pridemo celo do vojne s Srbijo? Nekateri na visokih mestih v Avstriji in Ogrski so bojeviti že do skrajnosti in komaj čakajo povelja: marš proti Srbiji!
Trozv-eza hoče Srbijo zadaviti. Tro-zveza noče videti močnega združenega Jugoslovanstva na Balkanu, trozveza hoče uničiti moč združenjih balkanskih držav ter odvzeti jim sadove krvavih .bojev in slavnih zmag. Avstrijski zaslepljeni di-plomatje mislijo, da bo neizmerne škode za avstro-ogrsko monarhijo, ako nastanejo močne slovanske države na Balkanu, •države, ki se tesno združijo v zvezo z Grki vred. Ali motijo se ti nemški in ogrski diplomatje. Močni slovanski Balkan bi kil dobro in koristno zaledje naši monarhiji, seveda tiste aspiracije, nemške in madjarske, da bodo le oni gospodovali Jugoslovanom v Avstriji in na Bal .umi, treba vreči v morje, in sicer v Jadransko, ker je Egejs!ko predaleč. Jugoslovanstvo se dvigne in se mora dvigniti, nekoliko več pravice in dosti manj krivice bo treba pošiljati z Dunaja in iz Budimpešte na slovanski jug; to so dosegle slovanske .zmage na Balkanu. Ali takih novih časov se bojijo na Dunaju in v Budimpešti. Nemčija narekava Avstriji, da- ne sme pustiti zra-sti balkanskih Slovanov, in -Italija pravi, da ima v Albaniji svoje interese. Pred vsem pa se ne sme prikazati Srbija na morju Adrijanskem. Naravnost smešno! Ja, kakšna nevarnost pa nastane za Avstrijo in Italijo ali celo za Nemčijo, ako dobi mala Srbija kos morja, da more dihati in se razvijati. Saj je Srbija vendar pripravljena, skleniti z Avstrijo trgovs!ke pogodbe, po katerih ibodo gospodarski interesi avstrijski povsem' ščiteni. Kaj naj zahtevamo še več! Ali to, da naj nagne Srbija svojo zmagovito glavo ^red trd-zvezo in ta naj jo jej odseka? Močna, razvita Sribija bo dajala več skupička Avstriji kot pa potlačena.
Sicer pa je na dlani, da je protivenje trozveze radi tiste luke na Jadranskem mOrju le pretveza; iz vse akcije trozveze gleda le: boj proti naraščajočemu Jugo~ slovanstvu! To Jugoslovanstvo treba za-treti, to hočejo troizvezarji. Potlačeni Jugoslovani — potem <bodo srečni Nemci, Madjari in Lahi!
In Avstrija naj.bi šla nad -Srbijo z oboroženo silo!
Dr. Sylvester, predsednik naše poslanske zbornice, je imel v Solnogradu 7. t. m. govor o položaju na Bafkanu.
(Koncem svojega govora je rekel Sylvester: »V sedanji vojni smo videli, da duh prebivalstva m armad stori več nego dobra vojna sredstva. Občudovati je treba duha, ki je obvladal balkanske države pri mapadu Turčije. V drugih država« porodi to dejstvo prepričanje, da
je mogoče voditi vojne uspešno le takrat, ako je v njih ljudska volja,«
Naši nemški in ogrski d ¦plunmlie naj si malce k srcu vzamejo te Svlvestrove besede in naj 'študirajo tudi »notranji« ipok.žaj tie le zunanjega. Dosti!
Ogri proti Srhom. Ogri hujskajo na vojno.
Vladni list »Btidapesti Hirlap« piše prati Srbiji z visokega stališča in grozi z vojno.  ,
.Pravi:
»Tisti čas, ko delegatje in avstrijski diplomatje hodijo po prstih, ko svoje glasove dušijo, da bi na nikak način ne škodovali našim mirovnim prizadevanjem, začenja Srbija na naravnost neurnno-predrzen način vzdigati proti nam svoj glas v tonu prevzetnosti.
.   Srbija pričenja igrati se s tako vele-viastjo-, kakoršna je Avstrija!
Kako naj ostajamo mirni in kako naj si utrdimo stalno prijateljstvo s tako hudobnim in nehvaležnim sosedom?
Srtbijo je na berolinskem kongresu Avstrija šele ustvarila in pri Slivnici je beseda naše moči zaklicala zmagujoči buligarski armadi: stoj!
Ob času aneksijskih zmed smo postopali s Srtbijo milostno in sedaj nam to plačuje s tako nehvaležmostjo!
Srbija ume popolnoma nagega cesarja ljulbezen do miru in mirovna prizade-. vanja Avstrije.Ta pa ne morejo biti brezmejna, kajti končno se ne šalimo, ako tr-drno, da morajo biti naši interesi na Balkanu v vseh okoliščinah zavarovani in ni dvoma, da bo Avstrija znala uveljaviti svoje stališče.
Avstrija je tako močna, da jej ni potreba jemati v vednos': vsakega šzziva-ječega izpada in ni potrebno .nam takoj, groziti s svojima 2 milijonoma   vojakov.
Ampak navzlic temu treba utesniti poželjenega gospoda Paišiča in sodrugov in zato vprašamo na kratko: »Kje pa so naši dunavski monitor!?«
Ogri torej dvigajo iže sablje in <ba~ šejo topove ter sprožajo dunavske mo-nitore proti Belgradu. —
Ogri hujskajo na vojno proti Srbiji.
Skrajno sovraštvo Ogrov do Slovanov zveni iz članka Budapesti Hirlapa. Seve, Ogri so hoteli »civilizirati« Balkan pa se jim je to tako 'korenito ponesrečilo. Odtod taka ogrska jeza. Ko Ibi prišlo do vojne, bi pa ti vneti Ogri najbrže ne hoteli poslati tje dol svojih plemenitih sinov, ampak Slovan naj bi povečeval ogrsko slavo v Evropi!!!
Vojna na Balkanu.
Situacija.
Na črti utrdb pred Č a t a 1 d ž o se bijejo najbrže končni odločilni boji. V teh bojih imajo Turki nekaj svežih čet iz Azije, ki se fborijo dobro,'dočim so druge turške Čete čisto olb vso moč.
Hudi boji okoli Od r in a se nadaljujejo. BuJgari vstrajajo in položaj Turkov v Odrinu postaja od dne do dne obup-nejSi.
Okoli S k a d r a, pri Tarabošu posebno, se bije ljut boj, ali Skader vstraja še.
Poroča se o grško-srtbski zmagi pri Seresu. ~ Turki poročajo, da so njihove čete zopet zavzele Rodosto. Pa kdo Turku še kaj verjame!
Z drugih »bojišč ni do danes opoldne nikaikih poselbnih poročil.
Posredovanje velesil.
Iz Sofije poročajo, da prevladuje mnenje, da 'bodo velesile kmalu posredovale. Obrnejo se do balkanskih držav z vprašanjem: ali hočejo skleniti mir? Kdaj bo konec vojne?
Belgrajska »Straža» piše: Vojna bo končana tisti čas, katerega si izberejo v to svrho balkanske države.
Balkanske države 'bodo stavile same pogoje iza mir. Mogoče, da ne bodo všeč ti pogoji tulim interesentom, toda v prvi vrsti morajo balkanske drŽave imeti pred očmi svoje lastne interese,
Srbi.
Ueneral Jankovie je preložil svoj giavni stan v Prizren, kjer je bil prav svečano sprejet. V svojem nagovoril je nuigiuisai, da Snoi prinašajo reci m jedna-kost,-
1'urki so se na begu od iPrilepa, ustavili pri Alincu. Tam so jih zajele srbske ceie, v prvi vrsti konjenica; Srbi so pognali TurKe In jih razbili, da je bila pot v uiioij svobodna. Poročalo se je ze, ua j-j mtolj v srbskih rokah; ali uradnega pu-tiana o tem vendar še ni.
V  bitki pri iPrilepu je bilo Turkov okoli 20.000; ibili so na ugodnih pozicijah, s katerih so jih pregnali Srbi po težkem looju. V bitki pri Prilepu je padlo Srbov, mrtvih in ranjenih, okoli 2 tisoč in poi; i urkov okoli 6000.
Srbski k r al j se nahaja v Skoiplju ter sprejema avdijence predstaviteljev vseli veroizpovedi. Kralj je'bil tudi v turški Mu-ratovi džamiji. Zaupanje v novo upravo je popolno.
Ker je snbska armada izvršila svoje glavno delo, gre n a p o m. o č zavez n i-kom. Druga armada pod poveljstvom Stepanoviča je šla že pred dnevi na pomoč Bulgarom pri Odrinu in tako je omogočeno Buigaroni več vojaštva poslati v boje proti Carigradu.
Prva armada se je sestala s 'črho-igorsko vojsko ter koraka proti Skadfu m Jadranskemu morju.
V   Sandžaku, kjer so gospodarji Siibi, vlada popoln riiir.
V  bitki pri Novienipazarju je Ibilo ranjenih in mrtvih Srbov 500, Turkov je padlo 300, ranjenih je bilo 700.
Srbske čete so prišle v Do r j an in tam zajele turško posadko. Ko je bilo prebivalstvo v Dorjanu izvedelo, da so Srbi v bližini, je napadlo turškega poveljnika, katerega so zvezali, potem je šlo prebivalstvo naproti srbskim konjenikom, ki so ob velikem navdušenju prelbivalstva dospeli v Dorjan in ujeli turško posadko.
Dalje so se udale turške bežeče čete proti Solunu brez odpora; to med Stru-mico in Solunom.
Pri Bitolju se pričakuje sestanek grške in srbske armade.
Snbi so zavizeli Diibro. Tam se je hil združil ostanek turške vojake v Ma-cedoniji. Boj je tbil hud.
Iz Belgrada: Kakor se javlja iz So-plja. so sprednje čete tretje srbske armade dospele do obali Jadranskega morja. En oddelek se je sešel s Črnogorcj ob reki Mat, južno od Lesa, ter koraka prof Draču. Druga srbska kolona maršira od Drkkale proti Draču.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska, Krvave demonstracije v Zagrebu. —
V inedeljo je. prišlo, pop. do krvavih de-•moinstiacij.'Vršila'se je inanMestacija za balkanske države, (ki se je izvrgla v burne demonstracije, proti Čuvaju. Prišlo je do krvavih spopadov s policijo; 20 oseb je ranjenih.
V Splitu je bila v nedeljo veličastna manifestacija za Balkance. Krasen govor je imel župan lKatalinič, slaveč uspehe balkanskih narodov.
Proti vojni. — Socialni demokratje na Dunaju so imeli v nedeljo velikansko mantfestacijsko zborovanje proti vojni. Nastopili so razni govorniki, ki so žigosali diplomate; sprejeta je bila soglasno resolucija proti vojni.
Inozemstvo.
Asquith o položaju. — Angleški mi-nisterski predsednik Aso.uith je imel v Londonu znamenit govor, v katerem j« re'kel med drugim:
»Živimo v skrbi polnih časih in gledamo velike in presunljive dogodke. Balkanske armade so zasedle Makedonijo in Thracijo. Solun, vrata, skozi katera je krščanstvo, stopilo v Evropo, so zasedli 'Grki in vsak trenutek lahko pričakujemo, da slišimo o padcu Carigrada.
Balkanske države so izdelale svoje načrte, oborožile so se do dobra ter postavile svoje zahteve drugo poleg druge in sklenile, da je sila edino sredstvo. Balkanske države in samo balkanske države so ibile pripravljene rabiti silo, Vzele sa zadevo same v roke.
Nemogoče je, da 'bi stvari Se ktfal stale, kakor so stale in stvar državnikov
je da povsod, prtenato flL sprejin« končano
dh^W-fc' jMkh*$**ia: amrt tfctet*' od poročila pri Austerlitzu domov, da um-reJe^r^U^Ao okolij da naj jmamejo;*1 BOtntevitt EVIW, fa Je-visel1 na M. Tfc da celo kampainja pri Austerlitzu ni   izzvala tako naglo ¦iori"; tžvko? presenetljivo in uničujoče -popolnih izpremeinb, kakor oni dogodki; ki.jih je v 'preteklem mesecu te- • zvala balkanske federacija. fteba i© zemljevid vzhodne Ew#€ 4ia^vV^i&^^n:; pri tem procesu fy}y trjeba. Ideje^prej za-* črtane pojme 'in politična mnenja, ki so se rodila v seda| že pretek^ eri, modificirati* -rekonstruirati in morda, celo popolnoma zavreči.«           -   ~¦¦¦;.'            '..'.vi-...,
Francozi proti »temni politiki Avstriji«. -^-Skoro, vsi tras eoski-listi so M se. postavili na stališče, da si iBalkan 'naj razdelijo Balkanei. Po itiko Avstrije proti Srbiji imenujejo temno., »Figaro« pravi, da je trozveza napovedala ;S$b;iji Isutio. in drzno, da naj »nikar ne gojrncipenejga upanju, da bi dobila kako luko^ob:>Jadranskem morju. List ipravi, da sporazumijene države: Francija, Angleška in Rusija ne. z a p u š t i j d S;r 'bije. Te tri imajo glede reševanja "toalkans'kega vprašanja- ravno. toliko (govoriti kakor trozveza in bo d o tudi govorile!      ¦'               . •?   ¦ »
Italijanski zimanii iiiinister Di Sati Giuliano je bil v Berolinu na obisku ipri nemškem zunanjem ministru. Sedaj se je vrnil v.ItaUjQ;'iIzdaii jo ;komuni:ke, ki pra? vi, da je med Sah Giulianoni. in nemškimi %merodajnimi faktorji dosežen '-po -p o l n spor a z u m,, gledč, Balkana i'. jta-,1 »sporazum« hoče Srbijo oibglaviti!
Izmišljen atentat na avstroogrskega poslanika v Belemgradu. — Sovražnik", Srbije ne spijo, marveč si izmišljujejo razne reči,'ki naj-bi Srbijobčrnile' pred svetom. Tako so -poročali 'nemški listi, da je h H izvršen v -Belgradu ateritat na avstroogrskega poslanika" Ugroria, kar pa "seveda-iii'res.'                                       ..'! 400.000 ruskih vojakov.je imelo ibiti odpuščenih iz vojaške službe,je dni; toda ruska -vlada: je. ukazala,- jitaj/ostanejo 'še -dalje na nedoločen.: čas pod orožjem.
Rusija za Srbijo. -4 Vsi. listi v Petro-gradu in sploh v Rusiji soglasno -pozdravljajo prodiranje. Srlbijeb; na: ¦ Jadransko inorje^ ik e:r v.:-t. e-4i,v y i d i j o . p b i.j e ž j e m o 5 n!e .te k, on o':ra"s k L: ':¦& &o d" VSi i n b-s t i S. r ,b i j e in pod lta g o n j en e g a s a m o"s" t o j n e g a k u Iturhegar a iz-' vi t k a, in n;a!pre:dft'a, '" J'¦¦¦''¦
»Novoje Vremja« odbija zahtevo Av-str&Ogipkč, /da;.se ;Sifoiji''zabrani'pot ;do-: Jadranske dbali, češ, da je taka'zahteva popolnoma. neopravičena. -Omenjeni list pravi, da Avstrija 'iie sme nikdar vzeti Srbiji zemlje, katero je pridobila s krvjo, in konstafira z zadovoljstvom, da je Rusija v tem vprašanju zavzela energično stališče, še toliko;Jjbolj, ker sme upati na podporo Francije V Anglije.        '
Darovi.,
Za rdeči križ slov, balkanskih držav
daruje, neimenovani K 3^ .-,. ¦-,        ;
Domače vesti.'
Telefonskih poročil z zadnjimi vestmi danes ne moremo podati, ker radi slabega vremena nismo moglj dobiti zveze z Dunajem in Je nam tukajšnji telefonski urad že predpoldne napovedal, da ne bo zveze in popoldne,spoEoCH, da hi zveze«    f,    .
;..- bdbor za pobiranje'""prispevkov za »rdeči križ jugoslovanskih držav« v Gorici dodaja k svojemu pozivu-na; -vsa Človekoljubna srca,-da .bodo te dni razpoložene v. slovenskih trgcjvinajb, in; gostilni nabiralne pole. — ' "v" "l   ,vv ' i:"
.'¦ Nikdo naj ne pričakuje, da se ga bo iskalo na domu, temveč'naj povpraša kjer mil je najbližje in naj odda,svoj oboi, Kakor pečeno' v'.denarju 'ali'iplagu i (perilo. ; odeje, oWak>. itd.):\r~ .,- . :;.'.  ".
'' Upamo,'da se nihče pč; odtegne mali žrtvi zaznanim/ izgovoronV.1' s.e,m' že dal!
. Pb&ljatve po 'p%šti naj se n&lovi na blagajnika: gosip., Jerneja iKopač ali -K&sp. Antona Kortt-nik in sicer naj se ¦tiostavf veijnoiia nakaznici, da -je#i)o^a*},i denar aH blago' za: »rdeči križ lug&lovan-; »kili držav.« — Odbor,
V- pohoto je predaval,v Trgovskem domu vseiičilisclnipfofelsor^pl. ŠišičVhr* vateJr^ogrsk^-CKiftoS^ .jPredstvarije, fr*
bilo vseskozi zanimivo • in , podučno, ali občinstva to' pot ni bilo^totiko, ikoliJsot navadno; '**:) ' '          :"'' ¦'.'"'¦'' •'• Usposobljenostnl izpiti za ljudskošol-ske učitelje in. učiteljice so pričeli včeraj, in sicer pismeni. Kandidatov in kandida-tinj je okoli 100;*kakin 20» jih dela delne izpite, drugi cele. Konec ledina prično ust-¦nieni izpifi, ki bodo trajali do šVe'de prihodnjega tedna.. .             '.*:.. :'Z^$$fe^^^v^Citaliiitee«, v, Go-rfci.se-'bp' Vršil 17/novembra t. i: ob 10. uri predp; V''driiS.tyeinfli^prostorm s spo-'redom:?-' a) Poročilo' odborovo in preglednikov; b) volitve; c) slučajnosti.
-__V; slučaju,   nesklepčnosti se vrši   pol
ure pozneje izredni- občni zbor brez ozira na število priisotnili članov.
Poboj medI prijatelji. "^- V nedeljo je bil krasen dan in gorko somce je zvabilo v prosto naravo tudi dva prijatelja, delavca v Solkanu. ^Mahnila sta jo iz Solka-'tja proti tožiti dolini ;fcel popoldne sta ibila' škupaiUn^plla stki-h pela. Po 8. uri zvečer sta se vračala zopet v Solkan. Ko*, dospeta v bližino krčme pri »Bajti«, se sporeceta In beseda je dala besedo tako, da potegne Ivan Orželj (iz Yxt,ovina) no-žičjz žepa in rani 3-krat svojega prijatelja Ivana DeVetakaii'Vrha pri Rubijaih. Dye rani mu je, zadal- v prsi in 1 na levo roko, '•Ranjenca so' prepeljali v bolnišnico, Gr-želj pa jo je pobrisal. V pondeljek zjutraj pa se je javil oblasti.
Kako je prišlo do tega, je res nekaj čudnega. (Dfoa sta'delala-skupaj pri g. Št. Gomiščeku v.Splkanu \\\ sta,bila najboljša prijatelja. Devetakovo stanje je nevarno, ker ima ranjena pljuča.                    '.   "
Tatovi y Podgorski papirnici. — V noči'iia'soboto 9. t. m. so udrli v pisarno papirnice v Podgori tatovi, 'kjer so hotel; prevrtati blagajno. Ali pieplašil.jih je po-nočhi čuvaj, da so zbežali. V blagajni je' bilo" 25.000 K. ' ''<;/.Učne podpore za uradniške   otroke.
V  ,zaxl'nji seji upravnega sveta je »Prvo splošno; uradniško^ društvo, aystro-ogr.ske monarlrije.« dovolilo1 take-podpore v--skupnem znesku K 54.980.—..Zdraviliške podpore se znašale v tekočem letu K 25.00U. ustanove za učence do srede oktobra t. 1. K 9.000— in,druge, podpore.K 17.500.—.
V  'humanitarne svrlie splolije bilo od začetka društvenega poslovanja do sedaj -.¦zdanili K 3,200.000,— Kar se tiče teh u-spehov, 'katere je doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem aziru, s.e ne more nobeno' drugo samoipomočno društvo z enakimi ponašati^ —
¦ Slike z vojne na Balkanu pooriginal-niii fotografij ah in skicah priobčuje »Slov. llustrovani. Tednik«. Zadnja števiika vsebuje prav izanimive shlke: Bdjonetni na-škok Bolgarov- v mekem' vinogradu na Turke .pri Lc:zengradu; srbska konjiča preganja Turke pri Kumanovem; bolgar-ska,;ca.rica Eleonora kot načelniea rdečega križa; vrhovni ipoveljnik.bolgarske armade,general Savov;'.zopet doma )(.(ginljiv prizor: ranjeni Črnogorec zopet v.krogu 'svbjili domačinov); -prevoz provijanta; oddelek ..Sibov: s sttojnrmi? puškami; Ska-.'der-itdi •— Priporočamo »vsem-, da si na-roče »Slov. Uustrovani Tednik«, ki je Jako,-zanimiv. Stane četrtletno-le' 2 K, na mesec pa samo 70 vinarjev. 'Posamezne števiike se debe tudi po tabakarnah po 18 vin.            .
občine naj se razširi. Vse ;prav -— zahtevali pa so tudi od oblasti, naj poskrbi lju-deni kozlov take vrste, ki ne bodo objedali drevja. Malo težka naloga iza oblast, pa 'katero? dtfbiti take kozle, ki ne bodo objedali drevja.
Narodna obramba.
, Delovanje za €. M. družbo.na Goriškem. -~ Od lanske glavne skupščine do danes se je ustanovilo na .Goriškem 5 novih podružnic. (Bilje, Krmin, Opatje-selo-Kostanjevica, Podgora m Sovodnje-Rubije). Zadnja še ni začela delovati, a je upanje, da se to 'kmalu zgodi. Ker pa je število vseh članov na Goriškem naraslo le za 46 (od 2512 na 2558), so nekatere stare podružnice nazadovale. Prihodnjič navedemo vse podružnice, ki so napredovale glede članov. Marsikje bi bilo še mo<-gdče ustanoviti nove poiružtnice, a*ko je dobitj najmanj 20 stalnib članov.
Trj nove C. M. podružnice se pripravljajo na Goriškem, in sicer prva v goriški okolici, druga v Vipavski dolini, tretja pa na Krasil.-
Domača politika.
"V Osekii so »izmagali sijajno« pri olb-činskilh volitvah klerikateC Sovraštvo po j-' dbčihi sejejo kleritealci.- $edaf poročajo klerikalci, da so bile y- oseški občini iz strankarskega sovraštva porezane trte. Bog' ve, če jetotes, da bi bil kak napred-hjak zagrešil kaj takega. Klerikalcem v takih rečeh ni nič verjeti; klerikalci često-krat sami kaj. naredijo, da imajo potem pri trokab .očitanje, nap.rednjakom. Takih slučajev ne manjka. — Ali moralni 'krivec razmer, vladajočih v oseški občini,'je tudi v Oseku. Če bo zapustil Osek, smo prepričani, da bi se domačini nian$ sovražili! V Bovcu imajo »Katoliško politično društvo.« Zborovalo :'jV in- storilo > razne sklepe, Nekateri so prav dobfi,' tako na .primer: naj se regulacija Soče začne pri Trenti, naj se ustanovi.'deželni.1 šolski zalog, reči, za katere se mi že dolgo potegujemo! dalje -naj-se livede starostno za-vavcfvaftje, vojilhi red m.mehl aiborin
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
. Iz Tolmina. — Društvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin bo imelo svoj občni zbor v četrtek den 14. tega meseca cb 4. uri popoldne v sodnih prostorih v Tolminu.
Vsi človekoljubi, ki sočustvujejo iza nesrečne, zanemarjene otroke, so vljudno vabljeni k udeležbi. — Odbor.    .
Iz Tolmina. — (Noč ima svojo moč.) Ta pregovor ali izrek slišal sem večkrat od svojih ranjikib starišev. Moji stariši bili so sicer priprosti 'kmetje a njih inodr; nauki vtisnili so se mi globoko v dušo. Sicer lepi nauki v šolali mojih katefretov .niso toliko učinkovali. Pa pustimo to in obrn.imo se k zgornjemu izreku.
Ko sem doma še krave pasel, tolmačili so mi stariši ta izrek, in baje tudi sami verjeli, da so po noči vsakovrstni stra-. iiovi, da ob gotovih ponočnih urah vstajajo mrtvi, da se ponoči vedenci krešejo, da čope -niče plešejo itd. itd. Od tod: Noč ima svojo moč.
Ko sem odrasel.in hodil iž šol domov ob počitnicah, zašel sem v družbo in prišel, kedaj pozno v noč domov. Tedaj" so pa stariši me svarili in učili, da noč jemlje človeku zdravje, denar iz žepa; da se po noči čez mero popiva. Posledica temu: preroki, prepiri, spopadi,:;t'e^eš'ke in celo poboji. Od tod: Noč ima svojo moč.
. Zatrdili so mi, da človek, ki noč zgubi, ni idruigi dan tako sposoben za delo, da človeka glava-boli itd.
Ponočevanje provizroča prepire v družini. Posledica temu slabo gospodarstvo, slabo gospodinjstvo;, zanemarjanje in .pdkvaijenje otrok, revščina in koiieono premoženje na boben.
Imel sem dobrega prijatelja. Ni imel še 50 let. Ojbolelije nevarno. Obiskal sem •ga na smrtni postelji. Milo me je gledal ter se žamoMcnim glasom rekel:- Prijatej! umreti; moram prezgodaj zaradi ponoče-.vanja. Nauk! -7-------•   ; ,-;           ..•-•-
.. Vsa potrebna pojasnila daje- rado-voljflo Rastlinska d6sfilacrja Jel^ii''vr3bo-gateu.                                                                     j      ¦   ¦' ¦,'¦, ¦•¦
Konjerejsko društvo v Tolminu vabi' k' občnemu žiboru, kateri se bode vr§il v nedeljo. 17, novembra 1912 vtoimW ob   , 2'uri pop, v prostorih hotela »Mbdrijaiv«.'- ' .—"Dnevni red: I. iPoročilo o dosedanjem ' ; delovanju društva. II. Volitev predsednika'1 in pet odbornikov.
Ker je od države in dežele potegniti \ dovoljenih skupaj .štiri tisoč kron m jih vporabiti :za .nakup plemenskih",kobil,* se vabi k temu zJborovanju vse' konjerejce : in prijatelje^, ^pinjereje. — Kbnjerejsko društvo v folntipu:,',' Predsednik:. -Mar-telanc.           .       ""     .              .''¦'_
Štrajk v knjigotrštvu. — V Lip&kem je nastal -štrajk y skladiščib in pri komisijo-. narjih. — to upjivatudi na knjigotrštvj.' . po vsem svetu,; kjer imajo stike z nem-. škim knjigotiškliii trgom.. Tudi te naših krajev je vsak dan veliko opravila z Nemčijo. Zato naznanjamo-vsetrn, fti bi kalkor-kcli naročali knjige iz Nemčije, da so do konca štrajka večje zamude neizogibne. V StrasoMu v Furlaniji se izroči javnemu prometu brizojavna postaja na telefonski obrat m pri tem uradu postavljena javna govorilnica.
Izkaz posredovalnice slovenskega tr. govskega društva »Merkur« v 'Ljubljani.
— Sprejme se: 1 knjigovodja, 1 kdntorist, 2 potnika, 1 s-k-ladiščnik, 10 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki manufaktur-ne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 2 kontoristinji, 8 prodajalk, 8 učencev. -- Službe išče: 2 knjigovodja, 2 korespom-denta, 3 kontoristi, 5 poslovodij, 4 potniki, 12 skladiščnikov, 27 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki železniške stroke, b pomočnikov -manufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 21 kohto-ristinj, 15. blagajničark, 16 prodajalk, 8 učencev, 8 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno,' za druge pa proti mali odškodnini.
Pridelek koruzs v Zveznm državah v Ameriki se računa letos konČ/no na 3338 'milijonov busihelov, iza 200 milijonov več od prve cenitve.
Sokolski vešttiik.
Sokolov »Martinov večer« v nedeljo
je privabilr»k"jeleriu«>;ob!iio zabave željnega občinstva. Ves večer je bil animiran in udejež^ikiizadovoljni. Ugajaldie^petje in igranje, manjkalo ni šaie,yesel]a in imv-dušeuja.                                 '   \. .,'X
Gospodarske Vesti-v j
Slovenci pozor! — (Dne 29. nov-ean-bra 1912 ob. 10 in pol uri se pri e. kr. okrajni spdniji v Gorici v sobi št. 7 vrši dražba, hiše, v koji se halhaja ob^nana Borgežova gostilna. »Hiša stoji na zelo ler pem prostoru,in prometnem kraju v Gorici, v ulicr Sv. A'ntona:, je dvanadstrop-na. ima veliko dvorišče, skladišča in obsežne kleti, ter. se. "'V- tej liiši nabaja trgovina'z inešamtn blagorn vže blizu 100 tet.
V ohranitev slovenske posesti v ogroženern kraju,, želeti bi bilo^dase Slovenci v čim večjem številu Vdeleže te dražbe.
Razne vesti.
I. redni občni zbor slov. akad. drur šiva »Adrije v Pragi si je izvolil sledeči odbor: predsednik: Fran Marinič, stud. med., podpredsednik: Joabim Ražem, cand. iur., tajnik: Riko Debelak, abit. curs.. blagajnik: Darin Pekle, stud. iur., knjižničar: Joiže Žerjav, stud. ing., časnikar: Tone.Kržičmk, stud. iur., namestnik: Janko Rak, stud. med., preglednik: Drago Leskovšek stud. ing.
Za okrevajoče srbske častnike, .ki so b ti ranjeni v vojni, je doklej v Dalmaciji in na naši rivieri pripravijenJh brezplačnih mest z vso oskribo: V Splitu in v ostali dalmatinski rivieri 40, na Reki, Voloskeim, Opatiji 40; v Novem je' dr. Ma/žuranič ponudil hotel Lišanj z 20 sobami, vso os-kiioo in zdravniško pomoč.
Dalje na 4. strani.
Občinski svet HuMjanskl bo imel 12. t. m. sejo, na katere dnevnem redu je tudi točka: pnisipevek mestne oibčine zaranjence v v o j n i u a B al k ah u.
Grški vojni plen. — Na svojem ama-gonosnem ipohodu' je grška vojska zaplenila mnogo turškega vojnega materijala. Kakor sedaj poročajo iiz Aten, se ceni vredmcst vojnega plena, .ki je padel v roke Grkom od Elasone do Soluna, n a 15 m i-• 1 i j o n o v.
Grki so dobili velike množine vojnega materijala, šotorov, vozov, pušk, tope v, strojnih pušk, konj, lekarniških stvari; rrmogo živeža in krme so dobili po skladiščih. V Kozani pa so našli sedem blagajn, polnih zlatega denarja.
Kakšne Vojake imajo Turki, se vidi tudi, ko prihajajo s srbskimi ranjenci v Beligrad. Tako je prišlo te dni več 'baši-ibožu'kov (iregularna vojska, najeti in naj-brže nič plačani), ki niso imeli niti oipank. Termometer je kazal 0.2 C, ali ti reveži so bosonogi, raztrgani, šli ,po za-mnznenih »blatnih ulicah. Vidjeti so Urili' siromašni, ampak tudi zverinsko divji.
Solun šteje 120.000 prebivalcev. Od teto jih je 60,000 Židov, 25.000 Turkov. 14.000 Grkov, 11.000 Slovanov, 3.000 Francozov.
Promet v solunski luki je vrlo velik ter se računa letno na 25 milijonov. Uvaža se sladkor, kava, petrolej, svilena tkanina, 'koža, papir itd.; izvaža pa pred vsem žito, tdbak, opij, volne, kože, rude. S Solunom trži največ Avstro-Ogrska in Angleška.
Zgodovina Soluna, ki je doživel toliko prememb, je jako burna. Thesalonike mesto je nastalo leta 315 ipred Kristom ter je ščitilo glasovito vojno cesto via Bgna-tia, ki je šla proti Bizancu na vshod in na zapad do Benetk. Pozneje so. Solun osvojili Turki, sedaj prehaja v roke kristjanov.
Slovanski Jug za Balkan. — V Zagrebu so nabrali za trpeče balkanske brate do sobote znesek K 47.258'92, v Trstu K 36.918, v Splitu 30.000, v Dubrovniku 26.000, v Ljubljani 21.000, na Reki in Sušaku 16.484, v Osjeku 14.259, v Zadru 14.440 K.
Avijatiki nad Skadrom. — V Bar v Črnogoro so prišli štirje aviatiki francoski trije srbski in dva angleška. Ti hočejo napraviti vzlete nad Skader.
150.000 Arabcev pride pomagat. — V Carigradu sanjajo o tem, da tekom osmfli dni pride ubogim tako že tepenim Turkom na pomoč nič več in nič manj kot 150.000 Arabcev.
Kolera se ie pojavila v Carigradu, in sicer so se v družinah, ki so prišle iz Si-Hvrija, pripetili trije slučaji kolere. Neki avstrijski železniški uradnik je umrl.
Velika železniška nesreča se je pripetila na sibirski železnici. Vlak je skoči! s tira. Ubiti so trije delavci, ranjenih je nad 20.
V Benetkah Je -bila izvršena dne 3. avgusta t. 1. velika tatvina na dragoceno-strh v škodo grofu Antonini-Ceresa. Policija v Trstu je prijela te dni dva mlada človeka, ki sta osumljena, da bi bila izvršila omenjeno tatvino.
Moža svoje hčere je zadavil v Beli Redji pri Volšperku iposestmk Ivan Ron-eker v hudem domačem prepiru.
Cesarjev zajtrk ukraden. — Dne 8. t. m. je bil kuhar našega cesarja, ki, kakor i znano, zelo zgodaj   zajtrkuje neprijetno ; presenečen. Cesar zajtrkuje čaj, gnjat in ; mrzlo pečenko. Dvorni kuhar je spravil v shranfbo prejšnji večer pečenko, a ko je 'prišel po njo, da jo cesarju servira, je ni bilo več. Seveda je takoj preskrbel drug zajtrk in uvedli so strogo preiskavo, ki je dognala, da je ukradel   cesarjev   zajtrk dimnikar, ki so ga prijeli,   ko je pravkar cesarju namenjeno pečenko jedel.   Cesar je 8. t. m. bival v Budimpešti.
Padel z vlaka. — Ivan Hartman, kon-dukter južne železnice, je padel z vlaka. med Brežicami in Zagrebom, in sicer pri postaji Dobovo. Zlomljeno ima jednj nogo.
t »)Po milosti Boga, ki »prebiva na nebu; - miMolaMubamed, proslavljenim pavsoJ J močni cesar Babiionije in Judeje, VsUioda in Zapada, kralj vseli pozemskilh in nebeških kraljev, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, s slavo ovenčani kralj razpetega Boga mevernikov, rečemo Tebi, cesar rimski, Tebi, kralj Poljski, in tako tudi vsem tvojim podanikom, da hočemo z vojno poplaviti tvojo deželico, pa zato vodimo s seboj trinajst kraljev z milijonom in tristo tisoči vojakov pešcev in konjenikov ter hočemo s.to vojsko, o kateri Ti in Tvoji podaniki niti slutili niste, pod kopiti streti tvoje deželice in podvreči jih pod meč in ogenj.
Pred vsem Ti •naročamo, da naš počakaš v Svoji prestolnici na Dunaju, da J\ moremo odsekati glavo. Isto stori tudi ti, poljski kralj.
Mi bodemo Tebe in vse Tvoje podanike ugonobili in storiti hočemo to, da izgine z zemlje najoduniefši božji stvor: gjaver.   ¦            .;..;•:;"   ,.¦'...   ¦**•'*&
Najhujšim mukam izročimo malo« in veliko in uničimo vse z najkrutejšo smrtjo. Tvoje malo kraljestvo Ti hočem odvzeti in vse prebivalstvo spraviti s sveta. Tebe in kralja Poljakov obdržim pri življenju toliko časa* da se uveriš, da sem storil vse, kar sem rekel.
To ti podajem v razmišljanje.
Tako ošabno je govoril turški sultan leta 1682. In kaj se je zgodilo? Poljski kralj Jan iSobieski je stri to ogromno sultanovo armado iin sultanova ošabnost je bila poteptana od »gjavrov«.
V letu 1912 pa podijo Balkanc? turško nesnago iz Evrope.
Kako je včasih turili sultan Rapftvedal wjbo.
Sultan Muhamed IV. je bil napovedal vojno avstrijskemu cesarju Leopoldu I. s tem-le oklicem:
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivtn Kavči« v Gorid. Tisk«: »GoriSka Tiskarna. A. OabtKek (odgov. J. Fabčič). Zalag?: Družba za izdajanje listov »Softu
Mali oglasi.
pristojbina atene 60 Tin. iko je oglat obsatoeJJI «6 raCnna u vsako besedo S ris. rfa]pTlpiani8]ie inseriraaje ta trgovce In obrtnike.
Kolik«!« manjših trgovcev in obrtnikov t Gorid, katerih na deltll (in celo t mesta) nihfie ne pora«, ker nikjer ne te«erira]o. Skoda ni majhna.
Lovska psiea.
pristne istrske pasme bra-kinja, bele barve, 3 leta stara, je na prodaj. Jamči se, da izvrstno sledi vsaki divjačini kakor tudi da jo dolgo časa zasleduje. — Natančneje se poizve pri g. Ad. Ivančičn, trgovca v Kanalu.                       457-1
Deutsche psrfecfe KoeMn. iS*&S
fur Restaurant oder Hotel; als Wirtschafterih zu einzelnem Herrn. Geht auch auswats.
455-1
KrofaSUa delaonica
Franca Siracic
se nahaja
v Gorici, na Komu štev. 6
(nasproti Torkove brivnice).
Priporoča se za obila  naročila. — Izdelek ličen, cene zmerne.         444-7
llarauno uino staro in novo* belo in črno     m-> — po 52 vin. liter, = Maraono žganji: po K 140.
Pošilja se tudi po pošti v zavojih od 5 litrov. Gorica, Via Teatro 20.        Vidmar.
Glavna zaloga
Palma podpefnikov
A. Orufovka
PALMA
Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.
Mihalj Turk
priporoča svojo
brivnico.
Gorica, na Kornu 6,
Sloveti rtflkt
ulica deh:*N3w i®
(Uia %e flel^) %| m^m i Ma na
Največja bbec* »Oflofr-M ftMtBa Btaesiu. tel«« tine in sv^jliMt, I fftn IfjMte nestik Doti se vedno tim *j!ty** ta. 4i*i' Dltmo
Cene zmerne,. Is**«   lumili»**feq postrežba uljudna. ^>Waž^||i) , cdl^e^lce^v se etastav-
Za ^biiasn &0^ ase   !0|>lo jjriporoSa udani                  '
Upokojeni orožniški postajevodja
išče
tako primerno službo
kakor: nadzorni^ pisač, knjigovodja itd
Nastopi lakM tako].
Ponudbe pod šifro „Slntbai"f poŠto-ležeče u Stražišču pri Kranju.