Sle«. 184. ¥ Uubllanl, v četrtek 14. avguste 1919. Leto !§!. (sfe&ie rsx«B Keciffis* {m prasnikev vsak v'ae popoldan. MM Uredništvo je v Ljubija^, frančiškanska ulica sl. 6,% Učiteljska tiskarna. Dopise franki/ati in pod«1 pisati, sicer se jih ne pri*’ obci. Rokopise se ne vrača Inserati: Enostolpna petifc«. vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratno objave po dni govora primeren popusti Glasilo lusoStof. socialno«demokratKne stranka, Posautusaa Stev. stan« —— 40 vinarfev. —A Naročniua: Po pošti ali t dostavljanjem na don; za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt lota. 18 K, za mesec 6 K, Za Nemčijo celo l»to 77 KV za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reblamac je z# list so poštnine proste.’ tJpravniitvo je v Ljubljani ranHikanska ulica št 61,' Učiteljska tiskarna. telefonska št. Siti F.U.: Trgovska politika in cene. V vojski smo videli, da lahko poetična oblast na trgovino in na cene odločilno upliva. Od države kontrolirana, takozvana vezana trgovina je vkljub temu, da je imela seveda tudi «voje slabe strani, v prvi vrsti onto-Kočila, da sc se mogle osrednje sile tako dolgo gospodarsko držati. Se bolj me utrjujejo v prepričanja da Je za izredne razmere, v kojih se nahajamo, vezana trgovina edino pravilna, utisi, ki jih ima človek, ako pri-tneija razmere v Nemški Avstriji z našimi, in to vkljub temu, da je gospodarski položaj Nemške Avstrije neprimerno težji, kakor naš. , Ako sem to konstatiral, nisem storil tega zato, da bi kritiziral odredbe vlade, ki so nam prinesle svoj čas Svobodno trgovino. Stvar je takšna, da takrat skoraj ni drugega preosta-Jalo. Za vezano trgovino je treba močne državne sile in dobre organizacije, toraj pogojev, na koje se ob času, ko se je gradilo iz raznolikih drobcev novo državo, prehranjevalni minister ni mogel opirati. Danes pa Postaja stvar v teh ozirih ugodneja. Zato mora naša trgovska politika zopet v tisto smer nazaj, v koji se je gibala med vojno. , Najnujnejši vprašanji, s kojtmi se mora naša gospodarska politika ba-viti, ste nabava obleke in živil. Posebno prvo. Ogromna večina prebivalstva si obleke radi visokih cen sploh nc more več kupiti. Ljudje postajajo upravičeno nevoljni in zahtevajo energičnih ukrepov proti draginji. Slišijo se pametni predlogi, pa tudi taki, ki morajo biti le udarec v vodo. , Glede obleke se moramo najprej vprašati, na kak način smo si v prejšnjih časih obleko nabavljali. Kakor Čudno se sliši, pa vendar ni šala, ako se trdi, da je rastla pred vojno za Slovenijo obleka v naših gozdovih. Obleko smo namreč skoraj vso v tu-lini kupovali in glavno, kar smo za njo dajali, je bil les. Kaj je potemtakem začetek vsega boja proti draginji in zlasti proti draginji pri blagu ? Naš les mora priti čimprej in na vsak način na svetovne trge. S tem prideta v našo državo tuji denar in tuji vrednostni papir, s kojima se bo dalo blago ceneje kupiti. Dejstvo, da je treba oblačilne po trebščine k nam do malega vse nva-žati, nam omogoča uspešno kontrolo nad manufakturno trgovino. Kdor les izvaža, rabi namreč izvoznice. Te izvoznice izdaja Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom. Ona potemtakem ve, koliko denarja Ham ima plačati tujina za les. Ako se podredi centralni upravi posebne menjalnice denarja in vrednostnih papirjev In določi, da mora izročiti vsak lesni trgovec,ki je prodalv tujino les, svoj izkupiček tej menjalnici, od koje dobi zato odškodnino v domačih papirjih, smo dosegli, da bo moral priti vsak manufaktunst, ki nakupuje v tujini, k tej menjalnici po tuj denar, s kojim mora blago plačati. Take menjalnice imenujemo devizne centrale. Potom deviznih central se bo dalo dognati, kdo je kupil blago in za kako ceno. Ž njih pomočjo se da pa tudi na razdelitev blaga in na cene vplivati. Zakaj določiti se da, da more dobiti tuje vrednostne papirje le tisti, ki blaga ne bo čez mero dražil in ki se podvrže vsem odredbam in kontroli, ki naj bi to zabranile. Kdor se temu noče pokoriti, — temu se tuiih vrednostnih papirjev kratkomalo ne da. Resnici na ljubo Je treba povedati, da vse te misli niso kaka nova iznajdba. Naš prehodno-gospodarski urad je poskušal to že dosedaj vršiti, ob aktivnem sodelovanju vseh strank, zlasti tudi podpredsednika dr. Žerjava. Za zadnje velike pošiljatve manufakture so se določile na ta način maksimalne cene. Zdi se mi pa, da je bila praktična izvršitev pravilne misli slaba, in da se da vse to bolje izvršiti. Manjkalo je prave kontrole nad trgovci. To kontrolo more in mora vršiti prebivalstvo samo. Treba bi bilo za vsa manufakturna oddajališča neke podobne uredbe, kakor jo ima v svojih krajevnih odborih že davno naša konsunina organizacija. V naših trgo vinah imajo prodajalci cene strogo predpisane. O cenah pa se obveščajo tudi krajevni odbori. Pri manufakturi bi se dalo izobešatr v prodajalnah naravnost vzorce s cenami. Z noticami o množini prodane manuiaktare, ki bi se izročala vsak dan kontrolnim odborom, in podobnimi predpisi bi se dalo zatnešavanje stare zaloge in skrivanje blaga v svrlio poznejše prodaje zelo otežiti, če ne že docela onemogočiti. Reklo se bo, da si manufakturisti takšne kontrole od strani občinstva ne bodo pustili dopasti. Mislim, da je ta bojazen popolnoma neupravičena. Že zato, ker bi se dalo blago tudi drugače razpečati. Mi imamo Deželno oblačilnico, po deželi pa nešteto občinskih aprovizacij in razven tega po vsej deželi raztresena oddaja-lišča Vojne zveze in podružnice kon-sumnih društev, pri kojih je organizacija za zgoraj omenjeni kontrolni sistem že izvedena. To bi bil Damoklejev meč, kojega vplivu se tudi privatna trgovina ne bi mogla odtegniti. Na vsak način pa je treba pri vsem aktivnega sodelovanja ljudstva. Ne praznega kričanja proti ve-rižništvu in draginji, ki ne more v največ slučajih nikomur ne škoditi nc koristiti, ampak težkega, z neprijet-nostimi združenega kontrolnega dela. Tudi pri nakupu in prodaji Uta se moramo povrniti k sistema vezane trgovine. Monopolizirati bi se moralo vso trgovino z žitom. Avstrijski sistem rekvizicij je bolehal na tem, da se je jemalo takrat ljudem tudi to, kar ni bilo na prodaj, — in da se je tiščalo cene živilom prenasilno mzdol. LISTEK. . S. Puškini • Snežni meteŽ. (Poslovenil Fran Pogačnik?, (Dalje.? »Ali ne moreš, starček,« mu le 'de-1, »peljati s konji do Zadrina?« »Kje naj imamo mi konje«, je od- rnil starec. , •''* .. ._ »Ne morem li dobiti tu vodnika/, lačam mu, kolikor zahteva.« »Počakaj,« mu je rekel starec In pustil zastor. »Pošljem ti sina, on te °Pviadhnfr je čakal. Ni prešla ml-uta in zopet je začel razbijati po knu. Zagrinjalo se le dvignite m M* azala se je starčeva brada, , »Česa tf Je treba?« - »Kje je vendar tvoj sin?« - »Takoj pride, obuva se. Ah te ze-ie?. Pridi in se pogrej!« Zadosti Je, če se monopolizira veletrgovina z žitom in moko in če se predpiše za aprovizacije in druga oddajališča maksimalne cene. Za detajlno in en gros prodajo in če se obdrži dosedanja kontrola prometa z mlevnimi izdelki. To se mi zdi v boju proti neznosni draginji najvažnejše. V poštev pa prihajajo tudi različne vrste neposrednih davkov in carina, s kojimi se vsa živila silno podražujejo. Tu je treba imeti pred očmi vedno našo staro zahtevo, ki pa pomenja danes, ko ječi vse državno gospodarstvo pod neznosnimi vojnimi bremeni, vse kaj drugega, kot nekdaj. Zahtevo, da morajo indirektni davki izginiti in da se morajo nadomestiti z direktnimi. Danes pomenja to dalekosežno oddajo premoženj. Ako naj plačujemo z davki na živila obresti vojnih in predvojnih bogatinov, kojib bogastvo je naraslo v milijarde, —- potem si bomo živila vedno hujše dražili, da se bo moglo večati na drugi strani bogastvo, za kojega ni vporabe. Ali se zavedajo tisti, ki se čutijo zdaj že tako varne, da si norčujejo že z agrarne reforme, da se je vsled vojne tisti čas, ki ga Je videl v duhu Marx neizbežno pribli-žpl in da tu ni drugje rešitve, kakor v razlastitvi razlastilcev, s ko jo mora računati vsak resen državnik kot z neizogibnim dejstvom. Politika je zgodovina bojev, in to vedno in povsod. V teh medsebojnih trenjih in bojih pa se lahko trati več ali manj sil, — kakor je pač politik, ki je na vladi in moči v stanu, da presodi ob pravem času nadmočen odpor in ga vpošteva ali pa tega ni v stana in se brani do zadnjega in prisili s tem revolucijonarne sile, da izbruhnejo kakor vulkan. Eno pot je šla angleška politika zadnjih desetletij, drugo pa ruska. V tem je tudi najgloblja skrivnost, zakaj se socialistične tendence v obeh deželah tako različno pojavljalo. In memento za gospoda Protiča, ki se bori proti boljševizmu s kratkovidnostjo hi zapori. _______________________ »Hvala! Pošlji le hitro sina!« Duri so zahreščale. .Vun le stopil mladenič s svetilko in je pred Vladimirjem stopajoč kazal pot, zamede-no s snegom. »Koliko Je ura?« ga je vprašal Vladimir. „ , .. »Kmalu se zdani,« mu je odgovoril mladi kmet. Vladimir ni več govoril. Peli so petelini in bilo je že svetlo, ko sta dospela do Zadrina. Cerkev je bila zaprta. Vladimir je plačal vodnika in stopil na dvorišče k svečeniku. Njegove trojke ni bilo tam. Da je vedel, kaka vest ga čakal. Vrnimo se sedaj k dobrim nena-radovskim pomješčikom fti poglejmo, kaj se tam godi! Starčka sta se zjutraj »budila in prišla v družinsko sobo. Oavrlla Gavrilovič v kalpaku in v kurtuku, Praskovja Petrovna v spalni suknjiči. Podali so samovar m Gavran i Gavrilovič je poslal strežnico vprai- Bul ktiaijti i n Musičev. Delavstvu v resno razmišljanje In za vzgled. Danes nam je došla slučajno v roke okrožnica, katero razpošilja »Zveza industrijalcev« vsem podjetjem na slov. ozemlju in prav gotovo tudi po vsi državi. Okrožnico prijavljamo in naj delavci sami razmišljajo o nji. Zveza Industrljcev na slov. ozemlju Kraliestva SHS v Ljubljani. Štev. 873/T. V Ljubljani, 6. avgusta 1919. P. n. Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani javljajo zvezi industrialcev, da je vse njih delavstvo dne 5. avgusta t. 1. stopilo v štrajk, to pa, ker podjetje ni moglo ugoditi pretiranim mezdnim in drugim zahtevam delavstva. Imenovano podjetje želi, šat Marijo Gavrilovno, kako se počuti in kako je počivala. Devojka se je vrnila in javila, da je gospodična slabo počivala, da pa ji je sedaj boljše in da pride takoj k njima v sobo. >V resnici so se vrata odprle in Marija Gavrilovna je prišla, da pozdravi očeta in mater. »Kako Je s tvojo glavo?« jo le vpraša! Gavrila Gavrilovič. »Bolje, očka,« je odvrnila Maša. »Ti si se včeraj gotovo prehladila, Maša,« je dejala Praskovja Petrovna. »Mogoče, mamica.«r Dan je srečno potekel, pod noč pa je Maša oslabela. Poslali so v mesto po zdravnika. Prišel je in našel Mašo bolno v blodnjah. Nastopila le huda mrzlica in bolnica je stala dva tedna ob robu groba. Nihče domačih1 ni vedel o Mašinem begu. Pisma, ki jih je takrat napisala, so bila sežgana. Njena strežnica ni O tem nikomur ničesar črh nila. boleč se jeze gospode. Svečenik. da naj organizaciji delavstva odgovarjajo združena vodstva podjetij in poživlja ista, da se ne prejemajo na delo delavcev, ki vsled štrajka zapuščajo strojne tovarne in livarne, dokler organizirani delavci izvajajo ta štrajk. Zveza industrijcev ni imela prilike posredovati v tem slučaju, a meni, da se morajo zahteve delavcev zajeziti v meje možnosti in želi sporazumnega zadržanja vseh industrijskih podjetij. ., .i Priloga druga. , V zadevi delavstva. ' P. n. 1 Zveza industrijcev razpošilja svojim članom okrožnico kakor v prilogi. Pričakuje se, da že večje število štrajkujočega delavstva iz strojne tovarne in livarne išče posla pri vaših podjetjih, da tako pridobe sredstva za podaljšanje štrajka. — O tem se obveščate z uljudnim pozivom, da se zadržite solidarno s podjetjem, ki vsled štrajka počiva. Zveza industrijcev na slov. ozemllu kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev v Ljubljani. Vinko MaldlČ. I. r. Jadranska banka oziroma zveza industrijcev je pričela boj s tem, da razpošilja okrožnice na svoje člane, da naj nikar ne sprejemajo stavku-jočih delavcev v delo, dokler organizirano delavstvo stavka, ter da iščemo s fem priliko, da bi stavko podaljšali. Zveza industrijcev le pričela boj proti organizacij kovinarjev. Hočejo razbiti, in upa da se bo potem lahko s posameznimi delavci pogajala in jim dajala suženjske plače. Ali gospodje se presneto motilo. Delavstvo je preveč zavedno, da ne bi znalo ceniti svoje stanovske organizacije v boju. Delavstvo in uradni* štvo si je priseglo, da ne gredo poprej na delo, dokler se vsem nc ugodi. Izjavilo se je tudi, ko so skupno zapustili tovarne, da hočejo tudi skupno pričeti. Reči moramo, da je solidarnost naravnost vzorna. Pravijo, da so naše zahteve pretirane. Ako so naše zahteve pretirane (o naših zahtevah smo že pisali v »Napreju« prejšnji teden; tam smo tudi povedali, da nismo hoteli boja; ter da smo želeli sporazuma potoni pogajanj; šli smo do skrajne meje popusta), potem so vaše zahtev« naravnost zlobne, in to še celo v ten* času ko cena živilom narašča! Evo* Cona živilom: v marcu: en par trakov za v juliju: čevlje 2.40 2.70 Moka 4.66 5.— « za kuho 2.20 4.— « krušna 1.20 2.69 « ržena 1.20 2.60 « koruzna 1.16 2.— zdrob koruzni 2.40 3,— kaša 1.62 3.60 riž 16.— 16.50 ješprenj 2.16 3.60 kava žgana 66.— 66.— čaj 100.— 180- rum 32,— 32,— olje 30.— 32 — kis 3.— 4.60 sladkor 3.20 7.80 petrolej —.64 5.40 cikorija 4.60 6.— vžigalice —.16 -.5(1 kvas Š16.— 20.— mast 18.— 26 — jajca —.50 —.80 meso suho 22.— 30— meso goveje 12.— 12 — globin 1.50 3 — poper 80.— J 00 - soda 2.40 3.60 lug 3.— 3 - * milo 12.— 18.— sol —.96 2 — kneip 3.20 6.40 krompir —.80 2,- stanovanje 20% dražje, drva, mete* v marcu 70 kron, sedaj 120 kron. Primerjajte to tabelo in povejt«. kaj je ceneje od meseca marca; Kit smo vložili prvo vlogo I Vse se Je po* dražilo za več kot za 25%, pocenite se je mogoče delničarjem strojnih tovarn, ki so na račun, da bodo delav* cem zvišali plače, povišali izdelke, in so zato hoteli delavcem plačo M 25% znižati. Kovinarji! Boj, ki nam je bil vsiljen, smo sprejeli, a ga ne bomo po-prej končali, dokler ni zmaga popot* na, kajti ta boj ni samo boj ljubljanskih kovinarjev, temveč vsega organiziranega delavstva, ki stoji z nanrf solidarno v tem boju, ter ne bo dopustilo pod nobenimi pogojiporaz« mlade in žilave organizacije kovinarjev, naša zveza Je solidarnost In < tem je zmaga zagotovljena. Brzojavne vesti. Po svetu. Italijani so razočarani. LDU. Split, 12. (DunKU.) List »L* Azione«, ki izhaja v Pulju, priobčuje v svoji številki od 5. avgusta zanimiv članek, ki dovolj dokazuje, kako so sami Italijani na tej obali Jadrana razočarani zaradi postopanja svojih osvoboditeljev. List veli, da se je že v enem prejšnjih člankov dotaknil tega predmeta in pravi, da sc je že takrat pojavljalo nezadovoljstvo zaradi sedanje uprave, ki ni. ka* —---i gM1 1 'i* ~i~ttT~T upokojeni kornet, brkati zemljemerec in mladi ulanec so molčali. Voznik Terežka ni nikdar ničesar sumljivega zinil, niti v pijanosti. Na ta načn se je tajnost ohranila, ker so jo čuvali vsi, ki so vedeli zanjo. Izdala pa jo je Marija Gavrilovna sama v svojih blodnjah. Dasi so bile njeiife besede nejasne, vendar je Iz njih mati, ki se ni ločila od njene po stelje, mogla uganiti, da je bila hči smrtno zaljubljena v Vladimirja Nikolajeviča in da je bil vzrok tej bolezni — ljubezen. Gospodična je začela okrevati. Vladimirja že davno niso videli v hiši Gavrile Gavriloviča. Poslali so ga iskat, da mu objavijo nepričakovano srečo: dovoljenje za zakon. A kako Je bilo iznenadenje nenaradov-skih pomieščikov, ko so prejeli za odgovor na svoje poročilo napol blazno pismo, v katerem hm je Vladimir naznanil, da njegova noga ne prestopi več nenaradovskega praga. kor se je pričakovalo odkritosrčna Ki razborita. Že je devet mesecev, pHte navedeni časnik, kar se nam podit* vsa ona nada, ona vera, ono navdušenje, ki ga nam je vzbudilo plapola* nje trikolore. Še danes našemu p®-resu ni dovoljeno, da bi beležilo v s® ono, kar nam je ostalo v. spomin«. List nadaljuje, da se nadeja, da vendar novi režim, ki ga pripravlja minister za te kraje, ne bo ostalo samo pusto ministrsko obetanje, mae« več da se popravijo vse napake poslednje dobe. List piše: K nam je bikf Tl T T TTT TiiTt~ -T t-TT l-M Prosil jih je nadalje, naj pozabijo nesreče, radi katere mu ostane smtf edina nada. čez nekaj dni so izv©« deli, da se je podal Vladimir , na volno. To se je zgodilo leta 1812. Dolgo si niso upali povedati toga okrevajoči Maši. Ona sama se ni nikoli spomnila Vladimirja, čez nekaj mesecev je našla njegovo ime * številu odlikovanih in težko ranjeni« izpod Borodina In se je zgrudila nezavestna. Bali so sc, da se mrzlic« ne povrne. A hvala bogu, ni omedlevica imela slabih posledic. A zadela io je druga nesreča. Umrl je Gavrila Gavrilovič in ji zapusti! vse imetje. DedŠčina je ni mogla utešiti. Delila je bolest z bedno Praskovjo Petrovno in se rotila, da je nikdar ne zapusti. Obe sta osta* vili Nenaradovo, kraj žalostnih spominov, in se napotili na X-sko po^, sestvo. (Konec prih,). JLi » t * t f > t ' I l ■ ■ ..!■ IreUa prTtl z razboritim 'duliom In z ljubeznijo, treba Je bilo vpoštevatl, jta naše prebivalstvo potrebuje ne sa-fjio brane, marveč tudi svobode, zlasti svobode. REPUBLIKANSKA MANIFESTACIJA NA DUNAJU. LDU. Dunaj, 12. (ČTU.) V sredo bo ysa oborožena sila na Dunaju priredita manifestacije za republiko. Nemška narodna skupščina. LDU. Verdun, 12. (DunKU.) Po fcgotovitvi nekaterih zakonskih' načrtov je sledilo posvetovanje o velikih financijalnlh zakonih. Državni finančni minister Erzbcrger podaje preglde o razvoju financijalnega položaja Izza leta 1913. do 1918. (Po njem navedene velikanske številke vzbujajo nemir in povzročujejo klice »Cnjte, čujtel«) Minister nadaljuje; Kar najhitreje se moramo lotiti ustvaritve nemškega trgovskega brodovja in kar najhitreje moramo pomagati Nemcem v inozemstvu ^ državnimi predujmi. Že v prihodnji seji bo predložena narodni skupščini taka predloga. Potem se mora znižati vsota naših posojil. Državni hanke-rot bi zadel ravno nainižje sloje ljudstva najhuje. Zato bo prišla reforma, ker mora priti. Ne bom odnehal in počival, da bom mogel 1. oktobra predložiti urejen etai. Po vojnih dajatvah, po dajatvah prirastka in po državnih dajatvah za olajšanje bede se bo znižal nezaložen! "dolg od 76 milijard na kvečjemu 46 milijard. Odredbe zoper odtegovanje davčnih vplačil bodo pripomogle, da nemški bankovci ne bodo v inozemstvu manj vredni. Na vsak način bodo odredbe iako stroge. Po mirovni pogodbi in dodatni noti Je ententa izgubila pravico do dohodnih virov Nemčije. Ako pa bi hotela poseči po teh virih, bi pomenilo to neznosno kršenje suverenitete nemške države In državna vlada bi dne 30. septembra v narodni skupščini zaprosila za pooblastitev, da ne izvede načrta o državnih dajatvah za olajšanje bede. Karo!yi o položaju na Ogrskem. LDU. London, 12. (ČTU.) Grof Karafvl Je izjavil posebnemu dopisniku »Times« v Pragi, da se bo položaj še poslabšal, ako ne bodo ali-franci takoj rešili vzhodno-evropskega problema. Samo eno sredstvo je aa Ogrsko in za vse druge dežele na vzhodu Evrope, namreč socialistična demokracija. Rigo zavzeli boliševikj. LDU. Berlin, 12. (ČTU.) Glasom »epotrjeaih vesti je Riga zopet v boljševiških rokah. LITVA NE BO SAMOSTOJNA. • LDU. Moravska Ostrava, 12. (ČTU.) Varšavski listi prinašajo nepotrjeno vest, da je angleška misija obvestila litvinsko upravo, da o samostojni Litvi ne more biti govora, iVsled česar delujejo baje Litvinci za zvezo Litve z RusHo. VOJNA ODŠKODNINA ROMUNIJI. . LDU. Bukarešta, II. (ČTU.)RDU. Dacia poroča: Mirovna konferenca |e priznala Rumuniji 7 in pol milijarde vojne odškodnine. Ta vsota pa se ne bo plačala v gotovini, temveč bo služila za amortiziranje vojnega dolga bivše avstro-ogrske monarhije, ki ga je po finančnih določbah mirovne pogodbe prevzela Rumunija. — ,V Ba fcarešto je prispel angleški admiral v. posebni misiji, ki je v zvezi s pogajanji glede ogrskega vprašanja. Nemška m uniči ja za Finsko. LDU. Rotterdam, 12. (ČTU.) *Daily Mail« poroča iz Helsingforsa, da je Finska naročila veliko municije ta sanitetnega materijala v NemčHi, fter so bile nemške ponudbe za 40% Cenejše kakor ainerikanske. Nova revolucionarna delavska stranka v Avstraliji. Amsterdam, 11. »Morniiigpost« naznanja iz Sidneva, da se je ustanovila v Avstraliji nova radikalna delavska stranka, ki hoče kontrolirati vso produkcijo in vse vire bogastva. Viljem je hotel napasti socialističen Berlin. Berlin, 12. Badenski princ Max priobčuje v »Heidelberger Tagblat-tu« svoje spomine. Iz prvega dela (do 29. novembra 1918) je razvidno, (ta je hotel princ Max cesarja že 25. oktobra prepričati o tem, da je treba, da odstopi. Tu pripoveduje Mar, kako pikro je odklonil cesar koncesijo v tem zmislu ter da je konečno grozil celo s tem, da bo korakal z nleiuu še zvesto armado nad Berti«. 1 -________________-■■-i.L Koroška. P. P. poroča: Plebiscit na Koroškem se bliža in upati je, da bo izid ugoden. Vendar se ne smemo postaviti na fatalistično stališče, ampak moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da ne bomo trepetaje med strahom in upom pričakovali izreka sodbe. Ni namreč dosti, da se reče, češ, Korošci so Slovenci in iz tega sled* vse drugo. .Vpliv slovenstva na Koroškem, v nekakem centralističnem zmtshi, je bB že pred vojno minimalen, kajti Nemci so vporabljali dve metodi, ki sta šli vzporedno: prva Je bila pot čisto’ navadnega brutalnega germaniziranja, druga pot provincl-jalizma. Ker »o videli, da ne uspeva prva čisto po njih želji, so se vrgli «a drugo bolj zahrbtno. Skušah so ubiti V koroškem Slovencu čut skupnosti z ostalim slovenstvom, omejiti so ga hoteli samo na Koroško, ker so vedeli, da bo prva pot lahka, ko se posreči zajeziti na Koroško vsak vpliv iz središča. Da je tudi druga pot imela svoje uspehe, o tem si ni delati iluzij. Kajti obenem z omejitvijo slovenskega vpliva je šlo previdno laskanje koroškemu Slovencu, da Je kulturno na višji stopinji kot njegov kranjski brat, ki ne zna nemški in govori v jeziku služinčadi. Vse to skupaj je sčasoma stvorilo naravnost nekako posebno mentaliteto koro škega Slovenca, ki se je mecl vojno še stopnjevala; razmere pa, ki so nastopile takoj po vojni in trpijo deloma še sedaj, tudi niso najbolj pripravne, da bi potisnile tok ljudskega mišljenja v drug tir, kajti vsa vojna je pokazala, da je šel v pokrajinah, kjer so se vršili boji, vpliv začasnih gospodarjev brez sledu na ljudsko mišljenje, da je ljudstvo puznato pravzaprav samo dva občutka: skrb za ohranitev življenja in strah, kal bo jutri, če pride v kraj nasprotnik. Pri glasovanju se namreč ne smemo zadovoljili samo z ugudmm uspehom, ampak se ne smemo strašiti nobene žrtve, da dosežemo sijajen izid — kajti to ima lahko nedosledne materijelne posledice na znotraj in moralne na zunaj. Prvič je čisto gotovo, da bo uspeh v prvem pasu vpliva! na uspeli v drugem pasu, poleg tega ni izključeno, da se nam ne bi prisodil kak važen kraj, ki bo glasoval sfcer za Avstrijsko Nemčijo ali ležal celo izven spornega ozemlja, če se izkaže, da gravitira gospodarski v ozemlje, ki se Je izreklo z ogromno večino za Jugoslavijo. Akti o Koroški nikakor še niso zaključeni in da plebiscit lahko samo podlago za končno ureditev. Drugi pomen je na zunaj, če dokažemo celo na Koroškem, kjer smo sami priznali, da Je ljudstvo nasilno germanizirano, kaka večina hoče pripadati materi-domovini, kaj naj si misli potem mirovna konferenca tu ves svet o aneksiji našega toliko bolj zavednega plemena na zapadu!! Ne bo se dal spraviti s sveta naš svečani protest proti italijanskemu nasilju, kakor se ni mogel pozabiti protest narodne sknpgčine v Bordeanx.u letn 1871. proti pruskemu ropu! Vpoštevajmo vse to in delajmo, kajti gre za več, nego se zdi samo na prvi pogled — glejmo, da si ne bomo očitali, da nismo storili vse, kar je v naših močeh, in hitimo, da nas ne prehiti čas! Zasedele Prekmurja, Ljubljana, 13. O akciji, uvedeni za zasedenje Prekmurja podaja LDU. nastopno uradno poročilo: Dne 10. avgusta popoldne je Radgona nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali koraki 36. (karlovškega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka ter tretjega bataljona 45. (mariborskega) pehotnega polka. Sledil Je dravski konjeniški polk In dolga vrsta artiljerije. Potem so se pojavili telefonisti brzojavnega bataljona, tren, saniteta itd. Po zaslugi vseh hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komai 2J urah zbrala tukaj vsa vojska. Dne 11. avgusta zvečer je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrvelo in vršelo kakor v čebelnjaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Radgonci spat. Toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske ni biio več v mestu. Bila je že daleč v Prekmurju, Čigar prebivalstvo ga je tako željno pričakovalo. Po komaj peturnem pohodu so zaplapolale prve siovenske zastave na lepem slovenskem Prekmurju. Prekmurje ostane začasno pod vojaško upravo. LDU. Ljubljana. 13. V .seJuj zasedenem ozemlju Prekmurju ostane začasno vojaška uprava, pri kateri sodeluje kot civilni komisar doseda- nji vodja okrajnega glavarstva v Ma riboru, vladni tajnik dr. Cajhšič. Končno ureditev civilne uprave fe pričakovati v najkrajšem časti. Ministrska kriza. Skorajšnja rešitev. LDU. Belgrad, 13. »Pravda« piše: V zadnjem času se je moglo opaziti, da držanje radikalnega, Jugoslovanskega in Narodnega kluba gre v treh smereh. Radikalci so stavili nemogoče pogoje, da bi na ta način onemogočili sestavo nove vlade. Narodni klub Je stavil pogoje, ki menjajo sistem vladanja. Jugoslovanski klub’ zavzema stališče, v katerem ni iskrenosti in kaže, kar odkriva plan, da obstoji sporazum z radikalci. 'Jasno; je, da delajo vse te tri skupine po? enakem sporazumu, in te nam potrjujejo razne izjave njih politikov. Plan gospoda Protiča je stari Pašt-čev plan, sprejeti vlado, če tudi se ne dela s parlamentom. Zveza radikalcev z Narodnim klubom je zelo drag sporazum na račun državnega edinstva in na račun centralizacije. Znana je stvar, da Narodni klub hoče šiToko avtonomijo za Hrvatsko. Dr. Korošcu bi bilo po godu z ozirom na njegovo stranko, da bi njegova grupa vladala v Sloveniji. Vse te zahteve po izjavah poslancev iz omenjenih grup radikalce zadovoljavajo. Vsled tega se more reči, da država preživlja najstrašnejšo krizo, da te tri grupe delijo državo na tri sfere vplivctV. Nahajamo se na potu decentralizacije. Ali je to interes naše države in našega naroda? Ali je to narod želel, ali se je boril zato, da strankarske pogodbe porušijo ono, kar je z največjimi mukami storil? Z ozirom na to imamo na eni strani pogodbo treh skupin in na drugi strani demokrate, ki so za centralizacijo. Prve tri skupine imajo skupaj 115 poslancev, demokrati imajo 114 poslancev. Te tri skupine hi dobi!e pomoč še nekaterih manjših skupin, kakor naprimer neodvisnih radikalcev in Skorič-Rikarčeve grupe. V demokratsko vlado ne bi niti ena teh skupin vstopila, toda demokrati imašo pomoč v parlamentu po Črnogorcih, socijalnih demokratih in še zunaj strank stoječih poslancih. Na fa način izgleda, da se bližamo rešitvi krize. Rešila bo krizo sestava demokratske vlade, v kateri bo nekoliko manjših skupin. Nova vlada bo stopila pred parlament s programom in bo zahtevala deklaracije vse!: skupin o tem programu. Cilj nove vlade bo volilni zakon in volitve za nstavo-tvorno skupščino. Interes državnega edinstva zahteva tako rešitev krize. Neodvisni radikalci in Korošec so izjavili, da ne bodo vstopili v vlado, ker kabinet ni koncentracijski. Narodnemu klubu sta ponudena dva portfelja, toda on še ni odgovoril. Dva socijalna demokrata prideta v vlado. Demokrati bodo hneli to-ie večino: 114 demokratov. 13 socijal-nih demokratov, 11 Črnogorcev, C neodvisnih demokratov in 5 Bnnjev-cev. Do jutri se bo že vedela razdelitev nove vlade. Belgrad, 12. avgusta. Danes dopoldne je sprejel g. Ljuba Davidovič g. Marka Dakoviča. ki mu ie v imenu skupine črnogorskih poslancev izjavil, da bo delo kabineta, ki ga bo sestavi! g. Davidovič, podpirala v vseh vprašanjih, dokler ne nastopi mir in pride čas za volitev v veliko ustavo-tvorno skupščino, ker skupina Črnogorskih poslancev 'še ni strankarsko odločena. Na predlog g. Davidoviča, da naj stopi v vlado, je odgovoril, da mu je nemogoče sprejeti to ponudbo. LDU. Belgrad, 13. (Službeno.) Regent Aleksander je sprejel danes dopoldne v avdijenco g. Davidoviča in je poslušal njegovo poročilo o uspehu njegovih porazgovorov, ki jih je imel doslej gtede rešitve krize in sestave novega kabineta. Po končani avdijenci je g. Davidovi? nadaljeval svoja pogajanja. Pričakuje se da se razjasni položaj tekom jutrišnjega dne. Dr. Bogdan Medakovič je v imenu svoje skupine včeraj izjavil. Ljubi Davidovičti, da bo vlado, ki }o bo sestavil g. Davidovič, njegova skupina podpirala v vseh vprašanjih. Danes dopoldne ie imel sejo klub dr. Korošca glede definitivne odločitve v vprašanju sestave koalicijske vlade. Jugoslovanski klub se je končno izjavil za koncentracijski kabinet in da ne more sodelovati pri sestavi koalicijske vlade. Pričakujejo, da bo jutri pcslednji dan krize. Gotovo je že, da bo Ljubu Davidovič sestavil koalicijski kabinet demokratov in socijalistov, ki ga bodo podpirali razen poslancev demokratov iti socijalistov še nekatere manjše skupine. SocijalističnI klub dobi v vladi dva portfelja. »Tribuna« piše o krizi: G. Davidovič se je tudi danes v torek ves dan Dogajal zaradi sestave nove vlade. Da bi fzvrSfl poverjeni mu mandat, je začel operirati s številkami. G. Davidovič trdi, da se je za podpiranje kabineta, ki ga bo on sestavil, izjavilo 13 socijalistov. 10 poslancev fe Črne gore, 11 poslancev, ki bi se odcepili od Narodnega kluba, 4 Bunjevcl in 5 radik. disidentov, torej skupno 41 poslancev, ki bi s 113 poslanci 'demokratske zajednice šteli skupaj 154 poslancev, na katere bi se g. Davidovič naslanjal v parlamentu, ako bi bilo to točno, kar trdi. — Pred zaključkom lista doznavamo, da ima g. Davidovič namen, postaviti kabinet v vsakem primeru brez ozira na uspeh' pogajanj ter prKi pred parlament s programom nove vlade. Ako ne najde v parlamentu večine, ki bi podpirala njegov© vlado, poda ostavko. Dnevne vesti. Stavkufoči kovinarji In uradniki naj pridejo k izplačevanju v soboto po istem redu kot prednjo SoEoto. Stavkokaze iščejo strojne tovarne in livarne v Ljubljani v »Slov. Narodu« in v »Jugoslaviji«. Naj se nihče ne ujame na vabilo, ker bi to bilo zahrbtno, če bi kdo sprejel delo, dokler ni končano mezdno gibanje. Za Izobrazbo otrok prlbeglih Primorcev. Novo šolsko leto se ima započetl. Iz Primorja se je priselilo mnogo šol-sko-obveznih otrok in nmogo dijakov srednjih šol, kateri bodo zahajali v tukajšnje zavode. Kdor pozna primorske razmere, bo videl, da so bili otroci slovenskih starišev od novembra meseca. 1918 brez vsakega pouka, vedel pa bo tudi to, da so bili v Trstu na primer prisiljeni, zahajati v nemške ali laške šole, ker izven Ciril in Metodove šole ni bilo na razpolago slovenskih šol. Tržačani, in sploh vsi Primorčani smo skrbno čuvali srca, mišljenje naših otrok, a kljub temu smo Jih morali pustiti v nemških šolah. Sedaj pridejo vsi^ti otroci — kateri so že izgubili eno šolsko lefo, ker jih nismo hoteli pošiljati v,italijanske, v naše šole. Potrebno bi bilo, da to premisli naša Deželna vlada in da nemudoma, vse potrebno ukrene, da otroci ne izgubijo še drugega šolskega leta zgolj radi tega, ker ne poznajta tako dobro slovenščine kot ljubljanski otroci. Apeliramo na g. poverjenika za uk in bogočastje, da ustanovi posebne razrede za te naše otroke, kjer se bo vpostevalo njih pomanjkljivo znanje materinščine., da ne bodo oškodovani v življenju. Stariši smo stali na braniku domovine ob sinji Adriji. Srce nam poka, ko mislimo na svoj dom. Oušh smo sami moški, pustiti tam žene In otroke, radi česar smo imeli ogromno stroške. Hvaležni smo, da se nam Je pomagalo vsaj deloma v tej bedi. Upamo tudi, da nam vlada pomaga tudi v tem. To ne bo samo korist otrok in starišev, nego tudi v korist države. Sredstev za privatni pouk nimamo! — Prizadeti. Amnestija. Po smislu ukaza z dne 5. junija 1919 Je izvršena. Nepričakovano velikemu številu nesrečnikov, ki so prišli v stik s kazenskimi zakoni, se ]e milostnim potom Spregledal ostanek kazni, veliki večini poroiloščencev cele kazni, vsem, ki so deležni amnestije, pa tudi vse posledice kazenske obsodbe. Pri deželnem sodišču ljubljanskem Je deležnih amnestije 749 oseb. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem 534 oseb In pri ostalih sodiščih v okolišu deželnega sodišča ljubljanskega, izvzemši zasedeno ozemlje, pa 268 oseb, skupaj tore! samo v okrožju deželnega sodišča Ijubljan skega 1551 oseb. Od nesrečnikov, ki so bili obsojeni pri deželnem sodišču ljubljanskem ali pa pri tem preganjani zaradi kaznjivih dejanj, ne da bi bilo prišlo že do obsodbe, je deležnih milosti 260 tatov, 83 deležnikov tatvin, 12 ponevei jalcev, 62 goljufov, 100 pretepačev, 88 javnih nasilnikov in 144 preganjancev radi dingih kaznjivih dejanj. Od pomiloščencev je 566 možkih in 183 žensk. Vse kazni na prostosti, ki so se imenovan in:, kolikor so bili obsojeni, odpustile znašajo skupaj 111 let 2 meseca 27 dni, denarnih kazni pa se jim je odpustilo 2070 K. Te številke pa se nanašajo edinole na pomiloščence pri d:-;.cln;-nt sodišču Ijublja,iškem, dočim nam druge podrobnosti o oonpio-ščencih pri okrajnih sodiščih niso natančnejše znane, oziroma se niso še statistično obdelale. Brezalkoholne restavracijo. V Curlhu, mestu z nad 200.000 prebivalci Je tamošnje gospejno društvo v teku zadnjih 18 let otvorilo 12 , . * JKev. 18*. ’ ' 1 »- > ' * > f r— * , brezalkoholnih' restavracij, Katere domačini in tujci kar najboljše obiskujejo. Restavracije, izmed katerih se jih nahaja sedem v lastnih hišah, so vse moderno in udobno opremljene. Temeljna načela teh podjetij so točna in hitra postrežba; naiveeja snaga v vseh prostorih, oddaja le svežih in dobrih jedil ter zdravju koristnih brezalkoholnih pijač po; nizkih cenah; prepoved napitnine in kajenja v gostilniških prostorih. « Vodstva sc po največji možnosti ozirajo na želje gostov. Vsakokratni na-ročilni listek za obed prve, druge alf tretje vrste se kupi vnaprej pri blagajni ob1 vlk&u. —■ Osobje obstoji 'it dobro izšolanih in moralno neoporečnih’ žensk'. Teh 12 podjetij, kjer j« zaposlenih 400 samostojnih gospe itf gospodičen, poseti dnevno do ll.OOd oseb, kar znači na leto 4 milijone obiskovalcev. — Podobna restavracija se nahaja v Gradcu na Škofovem trgu št. 2. — Ali bi ne biio mogoče V. interesu domačinov in v interesu tuj skega prometa ustanoviti v Ljubljani več modernih brezalkoholnih t estav-racij po švicarskem vzorcu? K položaji* slovenskih sodnikov. Ker se v listih čimdalje bolj pojavljajo pogoni, da se končno vendar, že izvrše imenovanja sodnikov, smatra predsedništvo društva slovenskih sodnikov potrebnim, podati sledeče pojasnilo: Uradniki v drugih strokah, v katerih niso niti zdaleka tako preobremenjeni z delom kakor sodniki, napredujejo nerazmerno hitro. V nekaterih resortih so uradniki od prevrata sem napredovali že po dvakrat, da* nekateri celo po trikrat. V eni panogi ni več niti enega svetnika iz avstrijskih časov; vsi so postali že takoj po novem letu višji svetniki. Edinole v pravosodju še ni bi! imenovat: definitivno niti eden sodnik, niti ne na najvišjih mestih. Slovenskim sodnikom je bila avstrijska uprava vedno le mačeha; žalibog se jim niso razmere od prevrata sem prav nič izboljšale. Slej • kotprej se od njih zahteva ogromno, izredno naporno delo, ki se je po prevratu vsled vedno večjega pomanjkanja sodnikov tako pomnožilo, da mOra marsikdo delati po 12 ur na dan in tudi več, dočim še od nobenega ročnega delavca danes ne sme zahtevati, da bi delal nad 8 ur na dan. Slovenski sodniki morajo neštetokrat iz domačega kroga v tuje leraie. Pri stojbine, ki jim gredo, ki pa seveda niti od daleč ne odgovarjajo današnjim razmeram, se navadno nakazujejo šele po mnogih prošnjah č Državne Posredovalnice za delo« je od 1. januarja do 9. avgusta 1919 iskalo delo >12.067 melavnih moči, delodajalci so pa iskali 10.498 delavcev. Posredovanj se ie izvršilo v tem času 3720. Dela š č e j o: pisarniške moči 3SO, trgovski sotrudniki in sotrudniec .(248), 'dninarji in dninarice (101), Služkinje in kuharice, peki, mlinar}!, /nesarji, poljski delavci in 'delavke, ftatakarji in natakarice, Šivilje, krojači. čevljarji, sluge, vratarji, hišnl-Ki. oskrbniki, ekonomi, ključavničarji. strojniki, mehaniki, kurjači, elektrotehniki, kleparji, steklarji, skladiščniki itd. — :V delo se sprejmejo: služkinje in kuharice (107), težaki, hlapci (103), dninarji, zidarji, Poljski delavci, stavbeni in stroju! ključavničarji, mizarji, tesarji, gozdni delavci, žagarji, sodarji, vrtnarji, Kospodinje, kolarji, pletarji, kovač!, kleparji, kolarji, vzgojiteljice, prodajalke m vajenci. *— Iz gledališke pisarne. Cenjeni 8S. abonenti se naprošajo, naj se blagovolijo radi obnovitve abone-menta za prihodnjo sezijo zglasiti v pisarni tajništva v opernem gledališču; zjutraj od 10. do 12. in od do 6. popoldne. Predbiležbe se sprejemajo izrečno samo do 25. t. m. pko se kdo od cenjenih' gg. abonentov ne bi do tega dne zglasil, razumevalo se bode, da na abonement za sezijo 1919/20 več ne reflektira. Abonement je za 'dramo, opero in opereto skupni, kakor je bil v pretekli seziji. Ker se v bodoči sezoni Porazdeli abonement na štiri večere C in D.) se ne more v vseh slučajih jamčiti za to, da obdrže gg. abonemenii iste prostore in isti abonement tudi v bodoči seziji. Čas za prijavo novih abonementov se prijavi pravočasno pozneje. — Poseben vlak za udeležence velikega ljudskega Tabora v Sinči-vasi vozi iz Ljubljane na praznik 15. t. m. zjutraj ob 2. uri in pride v Sinčovas zjutraj ob 9. uri. Vrača se iz Sinčevasi ob 21. uri in pride v Ljubljano zjutraj ob 2. uri. Razim izletniškega vlaka se na ta dan raztegne od Dravograda do Sinčevasi uidi normalni vlak, ki vozi med Ma-iiborom in Dravogradom ob nede-jJan in praznikih' in sicer: odhod iz Dravograda ob 15. uri 30 minut, od-ftod iz Sinčevasi ob 18. uri. Za ta vlak veljajo med Dravogradom in ^mčovasjo iste ugodnosti, kakor » Dravogradom in Ljubljano. 'Vozni listek velja za tja in nazaj.) 1ft Pozor, invalidi! V nedeljo, dne J. m. ie priredila Z. V. T. dva L&oda; v Šmarju pri Sevnici in v riiv‘. Prvem se je ustanovila po-*5 ,nif"a za Šmarje. Predseduje ji p-kajšnji trgovec - invalid Senica ■' ' tajnik je tov. Starki Nika, trg. blag. pa Skočir Marko, Iiuni-*ar in Hochkraut pa sta zaupnika. V puju je bil za zaupnika izvoljen tov. £jeoan. Vpisalo se je mnogo novih ,8!?v. — V nedeljo, dne 17. avgusta it bo Invalidni shod v Šoštanju !n rastnlku ob Savi. Čas, lokal, kakor aoiocem govorniki bodo pravočasno liVn ™ faz plakatov. Tovariši inva-vilno!lUC SC oc*ov Polnošte- 7 ~ SHod Invalidov v Mariboru. Zveza m organizacija vojnih invalidov za Štajersko priredi dne 17. avgusta 1919 v Mariboru shod s programom: Stanje invalidov in nadomestne volitve širjega odbora, za Pospešitev delovanja mariborske podružnice. Invalidi, udeležite se r“°da iz lastnih interesov! Prostor i? razviden raz plakatov. SHod se 00 vršil dopoldne. j. V dijaški dom v Ptuju se spregajo dijaki za gimnazijo, deško nescansko šolo, (letos 1 In event. 2 azred) in izjemoma tudi 4 in 5 raž- e<* ljudske šole. Prijave sprejema In 5?tančnejša pojasnila daje vodstvo SJJaškega doma v Ptuju, Slovenila. £ domu je preskrbljeno za vse, kar i® Ja telesni in šolski napredek posebno. Mladika v Ptuju. To je internat 3* deklice, ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in enovrstno izobrazbo. Gojenke J^ko obiskujejo gimnazijo, meščan-fc*? šolo, gospodinjsko šolo in višjo ►•fliško šolo (letos 1 razred) se učijo fcsbe, modernih jezikov, zdravstva, -Kojeslovstva itd. Izjemoma se 'Ujemajo tudi učenke slovenske ali ^inške ljudske šole. Prijave sprega in vsa pojasnila daje vodstvo «adike, Ptuj. Slov. planinsko društvo opozarja obiskovalce Triglavskega po-da so vse koče najbolje predene i jedjo in pijačo. Dobi se v njih' vse, celo sveže meso, in to l)o razmeroma nizkih cenah. Sedaj, ko je sneg domnlega izginil in so vsa pota popravljena, je obisk našega orjaka docela netežaveh m nenevaren. Tudi pot mimo sedmerih jezer k Zlatorogu ob Boh. jezeru je popravljen in je to ena najromani-nejših partij v naših gorah. —'Slov. plan. društvo ima oskrbovane tudi vse nemške koče, Dežmanovo, Marije Terezije in kočo pri sedmerih jezerih. — Zahvala. Zveza vojnih invalidov za slov. Štajersko, je sprejela po čast. nam. Jelen Ivan 681 K, nabranih od dalje služečih podčastn. dravskega gorsk. top. polka v Celja. Dalje 61 K od delavcev v Štorah pri Celju. Najsrčnejša hvala! — Znižana vožnja za 20 slovenskih dijakov v Belgrad. Mmistrstvo saobračaja v Beigradu je poslalo poverjeništvu za uk in bogočastje potno izkaznico za potovanje iz Ljubljane v Belgrad in nazaj za polovično ceno za dvajset slovenskih dijakov. Reflektanti naj se zglase potom dopisnice do 18. t. m. pri referentu za podpore imenovanega poverjeništva in imajo navesti natančen naslov in svojstvo. — Na medicinski oddelek deželne ; bolnišnice v Ljubljani je bilo od lct£ 1913. do 1918. sprejetih 169 alkoholikov, ki so trpeli na raznih boleznih organov, povzročenih vsled nezmernosti pri uživanju alkoholnih pijač. Od teh bolnikov je odšlo 20% ozdravljenih, 8% je bilo oddanih na Studenec v umobolnico, 5% jih je umrlo, ostali so bili zboljšani odpuščeni. — Otroci ne smejo nikdar uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozne, moti zdravo krepko spanje in otež-kočuje učenje. Njilijntožgani in živet postanejo razdraženi, vsled česar se pojavi pri otrocih kaj rada svoje-glavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol — četudi v prav malih količinah zbole hitreje in hujše kot oni, ki se vzgajajo ab-stinentno. — V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma starišev 8000 telesno ali duševno degeneriranih otrok. Pismo iz Maribora. Režim proti socfialistom. Detektivi in razni drugi ljudje — najbrž tudi po zaslugi — državotvorne Zveze trosijo, da je sploh prepovedano biti član kake socijalistilme dr-ganizaclje. Za narodne socijaliste bo radi liberalcev najbrž še bolj nevar« no! Odbornik kake socijalisti;ne demokratske organizacije biti je pa 2c naravnost zločin. Z lučjo bomo posvetili v skrivno kuhinjo te svobod-nc-demokratske vladne politike in bomo proslavili to dično državniško modrost in zmožnost žerjavsko-pri-bičevskega kraljestva, da se bo svet divil! Še vse pride pred široki forum! Zvezarji in njihove slučajnosti. y »Mariborskem Delavci?« z ene 8. avgusta beremo izjavo, s katero je vse pošteno misleče slovensko že-lezničarstvo dalo zaupnico g. Jarhu, o katerem smo zadnjič poi očali, da je bolj policijski, ko sam g. policijski komisar in da je dal na svojo pest z žandarmi privesti sodr. Načhtigalla pred svoj zvezarski prestol. V tej izjavi, ki naj bi vendarle nekoliko oprala očividno prepotentno nadutost tega g. Jarha, se pravi, d? ie po sestanku na stanovanju g. J:ir!'a sodr. Nachtigall samo slučajno bil aretiran radi letakov, ki so bili razposlani ob priliki štrajka. Zvedeli smo, da je g. Jarh, uvidevši nekorektnost svojega nastopa, povabil s. N. na razgovor, kjer naj bi celo zadevo nekako ublažil, oziroma potlačil. Mi pa pribijemo, da je vse, kar smo v »Napreju« pisali, čista resnica, da je g. Jarh z žandarji poslal po sodr. Načhtigalla; ti žandarji so ga iskali doma, dopoldne in popoldne, tam so celo izrekli, da jim ne bo ušel in potem so ga »slučajno« dobili prt g. Jarhu, ki je žandarjema namignil, naj počakata. In nato sta šele pokazala vso fineso žandarskih tnanlr In šele pred dr. Senekovičem se je izkazala neopravičenost aretacije, tako, da so ga izpustili. Tako je bilo in skrbeli bomo, da se o tej policijsko -uradniški praksi spregovori še kje drugje. , Slovenci in celo Zvezani so se zgražali. Da fe g. Jarh (fakor tudi er. Kejžar) demokrat, torej zvogt pnstas pribičevškega režima, da jo torej ta »meščansko - svobodomiselne*« pobarvan pristaš libc-;.lc?v (TDS) popolnoma neprimeren zastopnik za delavske organizacije, o tein so Zvezarji sami že dolgo prepričani; pa protekcija in prazne obljube jih še drže, dokler pač pojde. To težko pričakovano državo da spravljamo v nevarnost? Kdo? Vsekakor Zve- zarji. Policijski in ovaduški režim že sedaj vede do tega, da že Slovenci beže odtod, kaj šele Nemci. Torej če bodo vsi pametni ljudje ubežali, potem bo pač država izven nevarnosti. Mi smo si torej to težko pričakovano državo drugače predstavljali, ne ra tako, da bi Slovenec moril Slovenca brata, zato ker je ta socijalist in ker ni liberalec kakor g. Jarh. Težko pričakovana država — je namreč v nevarnosti; tako trdijo voditelji Zvezarjev. Gotovo je, <1a res. Saj med nevarnimi skalami jadramo, odkar smo zaploviii med Scilo-Veliko Srbijo in — Karibdo« Jugoslavijo, — ki bode morala i-da) kot ujedinjena država direktno ali Indirektno plačati vojno odškodnino. Da je politika gotovih gospodov taka hi da je bila od vsega početka za nas Slovence prav malo plemenita, to ve danes že vsak političen otrok. Da pa je ta država radi Zvezarjev še prav v posebni nevarnosti, je pa manj znano onim, ki niso bili na zadnjem shodu in ki niso slišali, kako so vpili, češ, če nam država ne pomaga, si bomo pa sami. Zdaj pa še rdečkarji? Kako bi torej iako težko pričakovana država ne bila v nevarnosti?! Ena cigareta 60 vinarjev. (Slavnemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani.) Tako se prodajajo skoro v vseh mariborskih kavarnah in. najbrž tudi drugod erarične. t j. egiptovske cigarete. Konsumenti dobijo tako majhen kvantum za en mesec, da morajo že čez 14 dni. Že po kavarnah in drugod kupovati cigaret. Odkod jih dobijo v kavarnah? Od prekupcev — seveda za drag denar. Odkod prckupci? Od trafikantov, zlasti onih v Ljubljani, kjer se jim sploh nerazumno več nakaže blaga kakor drugod. Finančna uprava naj nakaže trafikantom oziroma konsu-mentom pošteno količino kadiva, t. J. cigaret ali tobaka, in natanko po številu kart in to povsod enako, pa bodo izpodbita tla prekupcem in njihovemu oderuštvu in nezakoniti razprodaji v kavarnah in gostilnah! V Mežiško dolino! Vršilo se bo več društvenih sestankov, in sicer: na Lešah pri Poljanah v petek, 15. avgusta ob 4. url popoldne v kantini; v Č r n i v nedeljo, 17. avgusta ob 10. uri dopoldne v prostorih Kiulče-ve gostilne; v M e ž 1 c 1 v neueljo, 17. avgusta ob 2. uri popoldne v gostilni pri Vivodu. , Dnevni red vseh sestankov bo: ustanovitev naše politične in izobraževalne organizacije. Zato, sodrugi in sodružice, pridite vsi in pripeljite s seboj tudi svoje žene in mladino! Iz stranke. Okrožna konferenca y Mariboru se bo vršila dne 15. avgusta ob 10. uri pri Gambrinu. Dnevni red: 1. politični položaj; 2. strankin zbor. — Zaupniki naj prineso svoje mandate, izstavljene od organizacij. — Odbor. Politična organizacija na Jesenicah priredi svoj sestanek mesto v četrtek, v petek, dne 15. avgusta ob pol 10. uri dopoldne pri g. Verg-lezu na Savi. Sestanek bo zelo važen. Udeležite sc ga vsi člani! — Odbor. Strokovno gibanje. Sestanek vseh Osrednjih odborov strokovnih organjzacH. ki bi se moral vršiti prihodnjo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Mahrovi hiši. se d r e 1 o ž'. na isti čas In prostor na nedeljo, dne 24. t. m. Dnevni red ostane Isti. Osrednje društvo stnvbinsklh delavcev ua slovenskem ozeinliu v Ljubljani ima v petek, due 15 avgusta zborovanje ob 9. uri dopoline v veliki dvorani »Mestnega doma«. Naj se ga udeleži vse članstvo podružnice Ljubljane in okolice polnoštevilno! Poročalo se bo o delovanju društva in polagalo račune za prvo polletje. Razpravljalo se bo tudi o draginji. Vestnik „Svobode“. Trbovlje. Občni zbor »Svobode« se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 15. uri. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev delegatov za zvezni zbor. i. Eventuelni predlogi. Društven shod »Svobode« se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9. url dopoldne v Tomačevem v gostilni prt Kovaču. Udeležite se tega shoda polnoštevilno! Odbor Vodmatske podružnice »Svobode« ima redno odborov o sejo v nedeljo, 17. t. m. ob 8. uri zjutraj. Pridejo naj tudi vsi tisti, kateri so se priglasili za godbo in kateri se želijo še priglasiti. Izlet v Vevče se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. Sodrugi in sodružice, k! se udeleže tega izleta, naj se zbero ob 2. uri v Šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Ker se že enkrat nameravani izlet v Vevče ni mogel vršiti vsled slabega vremena, se vrši v. ta namen v nedeljo. Gojimo družabno življenje med seboj! Spoznavajmo se! Iz Slovenije. Stanovanjska beda v Novem mesta. Novemu mestu se približuje nova neizogibna katastrofa, vsled katere ne bode prizadeto samo Novo mesto, pač pa tudi okolica, pred vsem p« naša mladina. Skrb nas tare, kaj bo s našo ljudsko šolsko deško mladino, katera bo prihodnje leto ostala brez šolskega pouka. Patrom frančiškanom je odvzeta pravica do eeduče-vanja, razpisana je služba svetnim učiteljem. Potrebuje se najmanj štiri učne moči, dosedaj le kompetirala ena sama moč. Kaj pa je temu vzrok, da drugi zaostajajo?, Pred vsem to, ker ni dobiti v celem Novem mestu niti najskromnej-šega stanovanja, boljše pa ni pre« skrbljeno za šolske prostore. Frančiškani so pred leti v zvojem poslopju napravili 4 sobe k večjem po 20 sedežev, kar pa ne zadostuje za 140 učencev, za ostale so biti še odetki y stari gimnaziji, v prostorih najmanj sposobnim za Solo, pač pa za kake magacine. Pregovor veli: v sili hudič muhe žre, tako je moral okrajni šolski svet posluževati se tudi teh prostorov, ker drugih pač ni Imel. Kaj bo pa sedaj, če ne odstopi frančiš. samostan onih prostorov? Šolski oddelki bodo raztreseni po raznih luknjah, ki bi biti v skrajni siH porabljive, a vprašanje ie, kje dobiti učiteljske moči in za nje potrebno stanovanje?! Zida se v Novem mestu it več let nič, ker vsak si je dobro premislil, predno se je hotel izpostaviti šikaniranju občinske uprave. Olavni zvonec je nosil pri tem vedno neizogibni Rozman, njemu je moral vsak trezno misleči odbornik svoj tilnik upogniti, in sicer še predno je »merodajni« mož zasedel županski prestol. On n! jahal samo župana Sladovlča, Ogo-reutza, jahal je tudi njih prednike, hotel Je on vse sam najbolj vedeti In prvo besedo imeti. Njegova zasluga je, da je danes tako pomanjkanje stanovanj v Novem mestu. Dokaz, kt vse jasno pojasnjuje, je hiša g. Kastelica, ki stoji že enaisto leto v surovem stanju, nedovršena. V dvonadstropni hKH bi bilo vsaj Sestero stanovanj, in kako bi prišle danes prav ne samo stanovalcem, pač pa tudi v finančnem oziru državni, deželni hi občinski upravi. Svoječasno je občinski odbor sklenil, da bo oni posestnik, ki bo hotel zidati višje nego enonadstropno hišo, prost 12 let obč. doklad, in tega se ie hotel omenjeni pek Kastelic po-služiti, a ker ni vžival milosti obč. odbornikov, predvsem pa ne župana Rozmana, so začeli delati zapreke tako dolgo, da se je moralo nadaljno zidanje ustaviti, ne glede na to, da bo s tem posestnik gospodarsko uničen in ž njim vred njegova družina po svetu pognana. Posledice niso zaostale, gospodar uničen in ž njimi tudi drugi, ki so mu z žeriranjem stali na strani. Prekletstvo ne izostane nad onimi, ki so tega krivi! .Upali smo, da se bodo s preobratom ra. nere spremenile. Toda. čevelj }e nov, kopito pa staro! Iz dežja smo prišli pod kap! To dokazuje tudi jasno, kako možje sede pri I. politični obrtni oblasti v Novem mestu. Evo: Trgovec g. Turk ie kupil staro napof podrto hišo. da io bode do trd porušil . r**. ?9t-: in sezidal moderno enonadstropno hišo, pritličje za prodajalno, I nadstropje za stanovanje strankam. Stavbo je poveril domačemu zidarskemu mojstru, kateri je osivel pri svojem poklicu. Gradnja je lepo ■ napredovala do višine I. nadstropja, na Kar pride prepoved od okrajnega glavarstva, da zidarski mojster I. Bele nima izpita za zidarsko olrt, da je on upravičen zidati le pritlične stavbe, in to po ovadbi Makse ;-'briz-zaja, stavbenika v Novem mcs!u. Gospodar in zidarski mojster sta sc uklonila povelju okr. glavarstva in & zidanjem prenehala. Gospodar se je zaprisegel, da italijanu Sbrizzaju ne poveri dela, raje pusti vse raspasti. Zmožnost Sbrizzajevo opišemo prihodnjič po obravnavi pri okrož. sodišču v zadevi dr. Strašek-ove vile, ter tudi napredek njegovega dela pri električni centrali, ki je last g. Bona, vsled katerega je Novo mesto že celo leto brez luči, in po sodbi vešča • kov inženerjev, ostane še celo zimo V temi, ako se bo čakalo na srečen izid Sbrizzajevega stavb, podjetja. Škandal poleg škandala se gro-madi v Novem mestu. Tudi železniško osobje se ima zahvaliti Novomeški občinski upravi, da ni železniška uprava pričela zidati potrebnih stavb za stanovanja in to še v letu 1912. Župan Rozman Je merodajnim faktorjem na »srce polaga!«, da je stanovanj dovolj v Novem mestu, da ni treba za enkrat novih stavb, a danes ga ne premore niti za eno ubogo mestno revo, da mora ta iti iz obupa v strašno smrt, kar jasno govori nje »testament«, ki bomo skrbeil da se obelodani. Tolažimo se za enkrat še s tem. da pojde tako le malo več. ker ko ie mera do vrha, prikipi: Božji mlini mečejo počasi, a sigurno! Opazovalec. Gospodarstvo. Dovolitve za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Beigradu je izdalo nastopne dovolitve za nakup in prevoz v Slovenijo: Jakobu Krambergarta 2 vagoni* pšenice i* Hrvatske v St. Lovrenc; Franca Lipeju iz Brežic 15 vagonov pšenice in 10 vagonov koruze; Franu Pahernik 1 vagon koruze ir. Vojvodine v Vuhred; Jovanu Dimica it vagoj»ov pšenice in 2 vagona koruze na tueiov za Leop. Briidermana v Konjicah; 20 vaffonov pšenice, 23 genov fižola, 5 vagonov ovsa in 2 vagona ječmena za Gospodarsko zvezo v Ljubljani; Petru Stoiišiču 2(> vagonov pšenice, 29 vagonov koruze, 2 vagona ječmena in 2 va^or.a ovsa za aprovizacijo Mozirje; Antonu LSschnigu 1 vagon koru/e v St. Lovrenc; Štefanu Klunu 100 glav živine za dravsko divizijo: M V.in« Klunu 150 glav goveje živme za dravsko div'z?’o: Petru Mravljaku I vagon ki. aze v v uhred; Kramski industrijski družbi na Jesenic?!; 20 vagonov moke, 2 vagona mas*i, 1 vagon fižola in 2 vagona suhega mesa, Pavlu Mer tu iz Dobrlevasi 100 komadov prašičev, 50 konj, 10 vagonov koruze, 5 vagonov ovsa 5 vagonov ječmena in 2 vagona pšenice. Stanje sladkorne pese na Češkem. »Narodni Listv« • poročajo: Siunje sladkorne pese na Češkem ie ugodno. Ako bo premog pravoča^io na razpolago, se more računali s UK milijonov meterskih stotov rafiniranega sladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini v izvoz. Popravek. Tiskarski škrat nam je včeraj serviral imenitno pomtjjta. V članku »Sokolstvo in politične stranke, in sicer sredi četrtega odstavka je kratkomalo .preskočil nekaj besed in prevrnil celotni zmlsel sestave. Sedmi stavek tega odstavka se ima pravilno glasiti tako: »Prejela nas je opravičena nevolja ljudi tako slabo vzgojenega značaja, zato smo mi komaj čakali ter tudi delali na to, da se zruši gnila Avstrija«. — Tudi bolj spotuij e nekaj pomot, ki jih r>a čitatei; kur o sam popravi.____________________ _ Najnovejša porotHa. POLOŽAJ V PREKMURJU. LDU. Ljubljana, 13. Uradno poročilo o položaju v Premurju ob 17. uri: Naša vojska je zavzela celo Prekmurje v mejah, ki so bile določene od pariške konference. Postavljena je naša vlada. V Prekmurju vlada popoln mir in red. Ze'e5.nj„ ‘ promet Cakovec-Murako-Srcdrsce* Spodnja Lendova je vzpostavljen. Toliko časa, dokler se ne resi vprašanje denarja, ki ga je venka množina ponarejenega, m dovoljeno nikomur v Prekmurje. Relgrajski presbiro poroča skiS-beuo: Eoročilo vrhovnega povelju*- Stran 4. N A P H E .J. Uva z dne 13. avgusta: Vs!ed o do-Srenja mirovne konference so naše čete zasedle dne 12. t. m. oni del Prekmurja, ki nam končuoveljavno dodeljeno. Ta zasedba se je izvršila brez boja. Prebivalstvo je odušev-Ijeno dočakalo naše čete. Ozemlje Prekmurja, ki nam ga je definitivno priznala mirovna konferenca in ki je bilo te dni zasedeno od naših čer, je obseženo v sledečih mejah: (karta 1: 200.000 srpsko iz-danje): Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, 187, potok Rebele do sela Por-dasinci, kota 295, 255, 291, 319, 365 (Katerina), 404 (Srečni), točka na 2 km vzhodno od sela Tanke, kjer se bodo stikale meje Avstrije, Madžarske in Jugoslavije; od te točke proti zapadu črta, katera se bo določila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in Oedoutvar (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Madžarsko; potem sledi tej črti na jug do demarkacijske črte proti Štajerski. VPRAŠANJE JADRANSKEGA PRIMORJA. LDU. Split, 13. (DDU.) »Corriere Adriatica« od 9. avgusta prinaša od svojega dopisnika iz Rima vesti o položaju in pjravi: Naša delegacija is dala razumeti, da bi se zadovoljila z nekakšno kompromisno rešitvijo vprašanja Reke in Dalmacije. Italija bi se odrekla aneksiji, a zahteva, da se v dveh svobodnih državah Reke in Dalmacije zavarujejo italijanska mesta z železnimi garancijami, da ne bodo poplavljena s hrvatskim prebivalstvom. Jugoslavija pa noče pristati na tako rešitev, temveč zahteva aneksijo Reke in onega dela, ki ga daje Italijanom londonski dogovor. Zdi se, da bi francoska diplomacija podpirala gorenjo reditev, ki jo zagovarja Tittoni, toda nima dovoljenja od Amerike in Angleške, tako da smo še vedno daleč od rešitve. Glede ureditve svobodne države Reke ne bo težek sporazum med zavezniškimi in ameriško vlastjo. Tež-koča se javlja edino v tem, kaj zahteva Tittoni, da se obvarujejo nekatere posebne pravice za državo Reko kot »corpus separatum«. Kar se tiče Dal-macij, hoče Tittoni, da se ustanovi svobodna država, ki bi ne obsegala samo Zadra in Šibenika, temveč tudi Trogir in Split, ter želi, da bi se zavarovala uprava mest in njihova avtonomija, toda še ni jasno, kaj mislijo o tem zavezniki. Kakor je znano, je Wiison pristal edino na io. da se stvori poseben položaj za Znder in da se nekaj otokov pridruži Italiji. Da bi spremenil svoje mnenje, bi bilo treba pritiska od francoske in angleške strani. To je slavni razlog, zaradi katerega bi imel iti Tittoni v London, a vse kaže, da bo tudi Niitl izkoristil parlamentarne počitnice, da bo odšel v London in konferiral o tem predmetu. OGRSKA BDRŽOAZIJA SE HOČE MAŠČEVATI. LDU. Budapešta, 12. (DunKU.) V današnji seji ministrskega sveta je minister za pravosodje naznanil, da je državno pravdništvo uvedlo proti Beli Kuni in tovarišem sodno postopanje in da je napravilo potrebne korake za izročitev komunistov, ki so ubežali v Nemško Avstrijo. Dunajsko policijsko ravnateljstvo se je naprosilo, naj tamkaj internirane komuniste zapre in dožene, kateri komunisti so pribežali iz Ogrske v Nemško Avstrijo. Končno se je minister za pravosodje izrazil, da bo državno pravdnišvto tudi proti članom bivše sovjetske vlade sodno postopalo in da so tozadevni koraki že uvedeni. AMNESTIJA IN DEMOBILIZACIJA V ITALIJI. LDU. Milan, 12. (DunKU.) Ital!-lanski ministrski svet se je včeral bavil v navzočnosti sceneralštabnega šefa Diaza z amnestiiskim dekretom, ki bo v najkrajšem času objavljen. Razpravljal je tudi o demobilizaciji, ki se ima izvršiti še ta mesec vštevši tudi letnik 1895. PREKINJENJE KONFERENC V VERSAILLESU. LDU. Pariz, 12. (DunKU.) Agen-ce Havas javlja, da se konference v Versaillesu dne 18. avgusta prekinejo. »AVSTRIJSKA REPUBLIKA « LDU. Sait Oermain, 12. (DunKU.) Vrhovni zavezniški svet je včeraj sklenil, da se bo držal nazl-vanja »Avstrijska republika« in da ne bo uporabljal nazivanja republika »Nemška Avstrija«. SPOPAD MED BULGARI IN FRANCOZI. LDU. St. Germain, 12. (DunKU.) »Petit Parisien« javlja iz Soluna: Francozi so se pri Kanti ji!. D.'motiki in Giimuldjini krvavo spopadli z bulvarskimi komitaši, ki so imeli mnogo izgub in bili naposled razpršeni. Francoske izgube so neznatne. Uple- j nili so 20.000 pušk, 20 strojnic in skoro milijon ročnih granat. BAVARSKI DEŽELNI ZBOR!. LDU. Bamberg, 13. (DunKU.) Bavarski deželni zbor je sprelel ustavo svobodne države Bavarske s 165 glasovi proti trem neodvisnim glasovom. OBUPUJEJO NAD KOLČAKOM. LDU. Saint Germain, 13. (Dun,-I