Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO sc nahaja v Mariboru, Jurčičeva ulica št- 4,1. nadstr. UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi ulici šL 4, pritličje desno- Telefon št. 24. — SHS postnočekovni račun štev. 11.787, Na naročila brez denarja «e nc ozira. — Rokopisi sc ne vračajo. Naslov PoštriVria pla&ffii v'g&fovlrif> dadaisti® Dara — m Ih » Posamezne številke: K avadne Din —'75, o!b nedeljah Din 1*—. wIABOR“ izhaja vsakdan, razven nedelje in praznikov, ob IS. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po pošti D 10'—, za inozemstvo D 18’ —, dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10’ — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA" MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. rešitev krize ^vomi o živi jenski zmožnosti sedanje acc. — Pričakovati je kmalu novo kri-r, \ ~ Sporazum med Radičem in Koscem. — Hrvatsko ljudstvo zapušča radieevski tabor. Beograd, 18. oktobra. Zc™do™ ie Uzunovič umaknil svojo svni'SIJ0 V' so zopet prevzeli Porini ;?.°S- a o'r. da "c bi bilo krize, šla*«‘J»a'nJe . sedanje vladne koalicije, nanov^H s*vo- da se niso izvršile niti činkoval3116 ost^)nc izpremembe, je u- senetljiva političnih krogih kot pre- nap-ln ftji 'T-nz.a.clia- Pravijo, da tiči za PaStf odločitvijo radikalov stari lisjak goden’ f 1 Je ^aje sporočil, da ni u-man'!atirCp1^ vv ,Za Pridobitev volilnega ohranitvi so se teda;> od'l°čili k teresn kri*, .Quo le iz lastnega in- J\i^ai’nv, , a. pa ie rešena bolj začasno. toiMžr^k-Prv JC’ se 1>0 po otvoritvi ok-‘*azi kV Z£*sedanja pojavila v novi stranK« Y. n,c'^ obema vladnima liir, miovl® napetost, da si ne morc-V qa! trdnejšega sodelovanja. diloaiJ°to popoldn' so nstooniki ra-katpr in ’znašb neko formulo, s Jel J°.so se dala — -ST-otja. v t,a ohc stranki utemeljevali, vsaka kejyV°j£ni. kralju predloženem komuni-skleiij kompromis, ki je bil iznenada Vladhei, doP»šča razširjanje sedanje Toz-J<0a,ic>ie s kako drugo stranko. ta novi »sporazum«. Škotova! -?c pove- Rad'č -ie včeraj 8e°gradn V r^^reb. Pred odhodom iz aš'č odn,KC->lz,lavil časnikarjem, da je »,včerai « r • sedapj° rešitev. , araždiiv',e,ie vršilo v Ludbregu, blizu ,aterem v ■)0r°vanje radičevcev, na i Pa n ln.lcl Kovoriti, Stj. Radič. Ra-, avernn ; Pn.sel- Shod je potekel jako ?avno zi j?- nudil dokaz, da še ne-bivaistvo ra(iičevščino zelo vneto pre-n:,a Za nnw.,cilti več nobenega zanima-». Včerai I1SS- kralj i^1 ,DoPoldne sta z?™**]'* 3so,2TTd D?'°. k-;r>,°'a'J‘ca- Odpotovala sta v To-?tv°Titvi i ostaneta nekai dni. Ukaz o iz > •'genskega zasedanja bo prine-^ °Pole poseben sel. s®ipel sestavila novo vlado ’ ^’vŠ6m Dunaj, 17. oktobra, v« ^e'niMU .zy,e.^nemu kanclerju prelatu !t,»y^cle t . poverjena ustava no-i-J"Sc-$op!it 1 Se bo vrši,a se*a vodstva M2prav],iai e stranke, na kateri se bo tlranJti dr q°- zadevali, ki jih je stavil -;?7e iPrcini iPC • bo stranka te zah- VS jo listo df‘ SeiPCl tak°J predlo_ % v«ii^^aliciji bodo ostali tudi na-..Govori^emci. rL Ra ie dn.ida bo zunanje ministrstvo, Prevzoi -1 v<^diI vsakokraten kan-o,aje bo .Poseben zunanji minister. D ^T- I^amck t0 mCSt° dosedamji kan‘ ^etojjj11 nameščenci so se zopet po-Vztrajal PoIozaJu- Sprejeli so sklep, anJe j€ J°na Prvotnih zahtevah. Vpra-g- fako bo dr. Seipel, ki je soci- &I ta tr i3 dcsiKča-rski od Rameka, * " ira Oreh. pAŠIČ SE VRAČA. Dubrovnik, 38. oktobra. Se je ukrcal na parnik 11 2aBToKV0* in se vrača preko Splitp ‘•agreba ,y Beograd, Maribor, torek 19. oktobra 1926. Leto: VEJ. — Številka: 237. Zakon proti Ho^enzoS-Aerjesn v HemišlS Berlin, 17. oktobra. Socijalni demokrati so predložili skupščini zakonski osnutek, po katerem bi^se naj prepovedalo vsem članom bivših knežjih rodbin bivanje in obisk ozemlja sedanje Nemčije. Kakor hitro bi se_ ugotovilo, da itgrožajo na kakršenkoli način blagostanje republike. V slučaju, da bi se kaj takega opazilo in dokazalo, se bodo izgnali. Bivšemu cesarju Viljemu II. pa se povratek in bivanje izrecno prepoveduje. ___________________ Sfaodi narodnega p©-sla&Ka dr. U. Za nedeljo 17. t. m. je sklicala mariborska oblastna organizacija SDS sestanke v Slivnici in v Hočah. Na obeh sestankih je poslanec dr. Pivko podal poročilo o položaju. Zlasti je razmotri-val razna gospodarska vprašanja, vprašanje izenačenja davkov, avtonomistično gonjo SLS, krivdo SLS na nmogih današnjih težavah slovenskega ljudstva, škodljivo in vrtoglavo politiko radikalov in radičevcev._ Pozival je k medsebojnemu spoštovanju, k ublaženju strankarskih nasprotij, k ljubezni do države in k delu za njeno boljšo ureditev. — 0-blastni tajnik Špindler, je na sestanku v Slivnici _ govoril o pomenu in potrebi organizacije ter se je na njegov predlog tudi ustanovila krajevna organizacija. V Hočah je razpravljal o govoru dr. Korošca na shodu v Brežicah, zlasti o pozivu dr. Korošca na skupno fronto vseh Slovencev. Povdaril je, da je SDS že ponovno dokazala, da je za skupni nastop vseh slovenskih strank, kadar gre za obrambo slovenskih interesov. Ako pa dr. Korošec v imenu SLS kliče poleg drugih strank tudi SDS v skupno slovensko fronto, mora najprej svoje časopisje in svoje agitatorje poučiti, da morajo priznati eksistenco SDS, katero njegovo časopisje neprestano proglaša za uničeno in katere uničenje je njegovo časopisje zlasti zopet proglašalo ob priliki volitev v Trgovsko zbornico. — V Hočah je 'govoril tudi še g. Ivan Kejžar kot predsednik srezke organizacije _ za Maribor desni breg, o potrebi organiziranega dela. Nova krajevna organizacija SDS v mariborski oblasti se je ustanovila 17. t. m. na sestanku v Slivnici pri Mariboru in smo trdno prepričani, da bo pod veščim vodstvom znanega narodnega delavca, posestnika Franca Klasinca uspešno napredovala in delovala. Mariborske vasSi Izpremembe pri mariborski carinarnici Pri mariborski carinarnici je bilo na lastno željo premeščenih več carinskih uradnikov. Z ukazom Nj. Vel. C. št, 37514 od 27. 8. 1926 je bil premeščen v Maribor carinski upravnik v Nišu, g. Dragotin Bognar in imenovan upravnikom carinarnice v Mariboru, dočiin je bil bivši upravnik v Mariboru, gospod Peter Ubavčič imenovan za glavnega revizorja v Zagrebu. — Z odlokom finančnega ministra z dne 4. oktobra C. št. 42861, je bila ukinjena pri tukajšnji carinarnici centralna carinska blagajna, ki mora likvidirati svoje posle do 1. novembra in se prikloniti centralni carinski blagajni v Ljubljani. Z istim odlokom je ukinjen na tuk. carinarnici tudi komite centralne blagajne in revizijski odsek, kateremu je načeloval inšpektor generalne direkcije carin g. Dragomir Raji č. Oba urada, komite centralne blagajne in revizijski odsek, morata likvidirati do 31. oktobra in se preneseta v Ljubljano. Potek Škrlatice v Mariboru Tekom zadnjih pet let je bilo v Mariboru 39S slučajev Škrlatice, od katerih je 24 (6.4%) umrlo, vendar bi bilo to število mnogo manjše, ako ne bi bolniki prihajali v oskrbo že v desolatnem stanju. Od teh 24 mrličev je bilo 15 otrok pod 5 let, t. j. 63 odstotkov. Medtem, ko je bil potek Škrlatice dosedaj lahek, sc v zadnjem času opaža poostritev te bo-lezui._ V zadin.iih 14 dneh je bilo od 12 slučajev 7 operiranih na vratnih žlezah, 2 sta dobila vnetie srednjega ušesa in v soboto so prepeljali v bolnico zopet 3 otroke v obupnem položaju. Ljudstvo sc radii tega opozarja, da nc prikriva svojih bolnikov doma, ampak jih kolikor mogoče hitro odda v bolniško oskrbo. Posebno pažnjo zaslužijo otroci v prvih dveh letih, ki imajo najvišjo umrljivost in so izpostavljeni vsem mogočim komplikacijam. Razširjenost Škrlatice v Mariboru, ki pa v nobenem oziru ne presega drugih mest, celo na Dunaju itd., bazira na veliki stanovanjski bedi. v slabem social-no-gospodarskem položaju rodbin in pa v prikrivanju obolelih. Ima mo celo vrsto slučajev na razoolago, ki so bili prevzeti v bolniško oskrbo šele tretji teden, ko so se lupili na telesu ali pa že nudili tez-ke posledice prestale in prikrite škr-latice. Zato ni čuda, da s to zavratno boleznijo ne bomo gotovi in da obstoji nevarnost, da vsled svoje posebnosti preide v težki potek mesto v lahek kakor pri drugih Infekčnih boleznih. m Smrtna kosa. V Zagrebu, je umrl dne 16. t. m. vpokojeni polkovnik gosp. Ivo pl. A 1 j a n č i č. Njegove telesne ostanke bodo prepeljali v Maribor in jih v torek ob pol 15. uri pokopali na po-brežkem pokopališču. Bodi mu blag spomin! m Smrtna kosa. Na Gornji Polskavi je umrla gdč. Viljemina pl. Post, stara 93 let. potomka znane pruske plemiške rodbine, ki je prišla v 70 letih v naše kraJe. Rodbina je bila v dobrih stikih s Slovenci. Premoženje je pripadlo o-skrbniku. m Javnost in zdravstvene razmere v mestu. V zadnjem času se je pojavilo v raznih listih več vesti, ki bi lahko u-stvarile v čitatelJih napačno sliko o naših zdravstvenih razmerah. Tako se je poročalo, da se je v izolirni bolnici neki bolnik za Škrlatico, okužil z grižo. Dognalo se je. da je bila ta vest napačna, ker je šlo le za neke komplikacije, ki jih je povzročila škrlatinka v črevesju. Na drugem mestu prinašamo poročilo o Škrlatici, ki smo ga prejeli iz poučenih zdravniških krogov in ki nudi objektivno sliko o stanju te bolezni, katera se že več let drži našega mesta. Če prihajajo v javnost vesti, ki včasi niso točne, je sicer neprijetno, ker se ljudje tako in tako po krivici boje izolirnice in po takih vesteh še bolj skrivajo svoje nalezljivo obolele bolnike. Toda, potrebno je, da sc v javnosti sliši kaka beseda o zdravstvenih razmerah v mestu. Obžalujemo, da se mestni fizikat omejuje na izdajanje tedenskih bulletinov, ne objavi pa v listih nikakega daljšega komentarja o nalezljivih boleznih, ki bi poučil občinstvo o dejanskem položaju in skušal razbliniti razne predsodke in napačne govorice. Mestni fizikat bi bil moral posvetiti več pozornosti javnim zdravstvenim vprašanjem. Tako se velik del občinstva že dolgo vprašuje, kie tiči vzrok, da se škrlatinka že nekaj let stalno drži Maribora. Če bi mestni fizikat večkrat javno opozoril na škodljivost prikrivanja in na strašno stanovanjsko bedo, bi to prav gotovo koristilo našemu Javnemu zdravstvu. Take oblasti bi morale občinstvo tudi nekoliko poučevati in vzgajati. m Kedaj bo dovršena prezidava Narodnega tionia. Kakor smo že poročali, se Narodni dom preziduje, tako da sc bodo doslej neizkoriščeni prostori izrabili bolj ekonomično in primerno današnjim razmeram. Prezidava je bila sklenjena že v marcu t. 1., toda delati so je začelo šele koncem poletja. Delo pa napreduje zelo počasi, tako da menda ni veliko u-panja, da bi bili prostori vsaj koncem novembra uporabni, zlasti, če bi deževno jesensko vreme zadrževalo sušenje. Za mnoga društva, ki so s svojimi prireditvami iz teh ali onih vzrokov, navezana na Narodni dom. ie to \?ka nonri, jetno, ker se bodo morale -nekatere prireditve spričo pomanjkanja primernih prostorov sploh opustiti. Nujno bi želeli, da bi se delo čimbolj pospešilo, kar menda ne bi bilo tako težko, če bi dala tvrdka na razpolago dovolj delavcev, ki jih bržčas ne manjka. m »Ljudska univerza«. Saša Popov, bolgarski komorni virtuoz bo pri sobotnem (23. t. m.) koncertu absolviral sledeči vzpored: 1. J. Brahms, op. 100, Sonata v a-duru; 2. E. Chansson, op. 25,■ Poeme; 3. M. de Falla, Yota; 4. P. Vla-digerov, op. 16, Vardar (rapsodija); 5. A. Glazunov, op. 82, Violinski koncert. Spremljevalec-pianist, Fred Grone igra kot samostojni točki: 6. Rahmaninov, Policlvinella ter 7. Sch. Evlcr, Arabeske. m Nova stanovanja. 1. Aškerčeva ul. št. 9. I., 3;sobe, veranda, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, od stranke Podlesnik Al.; 2. M^nn ul. št. 22., pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Franc Kaučič; 3. Meljska cesta, št. 44., pritličje, 2 sobi, 'kuhinja in pritikline, od stranke Pavline Schaup; 4. Državna c. št. 24., podstrešje, ! soba, kuhinja in pritikline od stranke Franca Kolbl; 5. Tržaška c. št. 57. I., 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Jakob Zupančič: 6. Mlinska ul. št. 24., pritličje, na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Lukas; 7. Pobrežje, Stanko Vrazova ul. št. 1., 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Antona Taj-zel; 8. Kamnica št. 16., 1 soba s štedilnikom od stranke Terezije Gradišnik, katera je lastnica štedilnika; 9. Studenci, Ciril-Metodova ul. št. 6., nritlič.ie. 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Terezije Verhovšek; 10. Nova vas, Wolf-gamgova ul. št. 14., 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Avgusta Divjak. m Nesreče. Na Ruški cesti je Antonija V. padla na strmem obrežju Drave in se_ strmoglavila kakih 20 m v nižino. Zlomila si je desno roko. — Z motornim kolesom sta se vozila iz Kamnice proti Mariboru S. in njegova soproga iz Ptuja. Na mokrem tlaku Koroške ulice, je motorno 'kolo izpodrsnilo in se prevrnilo. S. in soproga sta dobila poškodbe lažjega značaja. Rešilni oddelek jima je nudil prvo pomoč, nakar sta nadaljevala vožnjo v Ptuj. m Nasilen kolesar. V soboto ponoči se je pripeljal z dvokolesom po Kralja Petra trgu Josip R. brez luči. Ko ga ja ustavil stražnik, sc mu je upiral in se ni hotel legitimirati. Sunil je stražnika vi prsi, se mu iztrgal in pobegnil preko državnega mostu. Na Glavnem trgu pa so ga na stražnikov poziv prijeli triie vojaki. Ko ga je zopet dobil stražnik v ro- • Postal nasilen in se je metal po tleh. češ, da mu je vseeno, ali bo zaprt '4 dni ali pa tri mesece. Bil je brez slehernih dokumentov in se domneva, da je kolo. s katerim se je pripeljal, nekje ukradel. m Po krivem osumljeni cigani. Nedavno smo poročali, da sta bila nekemu posestniku v Konjicah ukradena konj in lovski voz. Drzne tatvine so bili osumljeni cigani, ki so se_ prejšnjega dne mudili v ondotnih krajih. Po dolgem zasledovanju pa se je ugotovilo, da je omenjeno tatvino izvršil Feliks R. iz Slatine, ki se bo moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. m S policije. Od nedelje na pondeljelc so bile izvršene tri aretacije in vloženih pa ie bilo radi najrazličnejših pre' stopkov 17 ovadb. — Radi vlačugarštva je bila are Ha na Alojzija R., ki jo ‘je stražnik zasačil v Strossmaverjevem dre voredu v jutranjih urah, brez doku meni tov m brez prenočišča. — Aretirana -u bila tudi Ivana G., ker ie svoji Sano valki ukradla volneni .iemper. ni Palals de Beiiise oz Klub Ror sobote. 16. , ,,, vsak S irvtc0 sss io.—iy. ure. 97in vemuHtl°! ^Si Y kavarno »Park« k no-strmo P°re;?iu Mme cle Corffou. ki na-‘ ' 7' novejšimi plesi. Pred in po pI i u k°ncertira umetniški trio Šmld-pernkopf-Dichler. Moderna glazba. Dru- /AuKi nlp.c. r n Vil i~r ~'V~T>ninimi Stran ?. »T A T? O T? c. Maribor, 'T9.' oTiToSrl,. ŠL Sz sammga žitu %m n® morete v Dober in krepak okus dobiFe šele.ako upoFrebiFe PraviFranckov pridatek Pijača s Pravim Frančkom Vas zamore sralno za dovoljevan. ,,F:^.v„. K zrnati kavi na vsak način spada Pravi Franck. 1 Starostno giedaliiie REPERTOAR. Rondeljek, 18. oktobra. Zaprto. Torek. 19. oktobra ob 20. uri »Veronika Deseniška« ab. A. Sreda, 20. oktobra. Zaprto. Četrtek, 21. oktobra ob 20. uri »Morala« ab. B. Plesna skupina Kratina v mariborskem gledališču. Svetovno znana plesalka Valerija Kratina, ki je že pred .*t*r ■— v naive-čiim uspehom nastopila v Mariboru, pri redi v sredo, 27. oktobra zopet plesni večer, tokrat s celim svojim ansamblom, na kar že danes opozarjamo. Urno GRAJSKI KINO Od pondeljka 18. do srede 20. oktobra 1925 MESTO GROZOTE. Prvovrstna detektivska kiubavna drama v sedmih dolgih, silno zanimivih činih. Velefilm z ogromno režijo, krasno igro, izbornimi posnetki in prvovrstnimi senzacijami. Tudi film, ki ga mora vsakdo videti. APOLO KINO predvaja film »Lepa Žen a«. V velikem newyorškem gledališču igrajo vsak večer »Lepo ženo«. Najlep-ša med najlepšimi v omenjeni reviji, ki je vzbudila mnogo zanimanja in privabila rekordno število obiskovalcev, je bila Selma Larson, dočim jo Maggie Kennan igrala ulogo ženskega klovna. Maggie zasluži sicer mnogo denarja, vendar v globini svoje duše ni srečna, ker ni le potica in se možkii premalo zanimajo za njo. Ko pa sc je seznanila z noftnar jem Ali Cassidyjem, se ni vedelo, kdo je srečnejši: on ali ona. S pomočjo nje nih zvez, postane Cassidy slaven komponist. Prijateljstvo do Kennanove je naraščajo v njem z vsakim dnem in Cassidv sc odloči, da jo poroči. To pa ni v skladu z namerami lepotice Selme, ki si prizadeva z dopustnimi in nedopustnimi sredstvi, da ga odvrne od Maggie. Povodom neke razbrzdane privatne prireditve v Nc\v Jorku, ji je namera tudi uspela. Prijateljice so Mag-gio obvestile o nezvestobi bobnarja. Toda ljubezen je močnejša od zlobe. Pevka in bobnar se končno vendar sporazumeta in poročita, dočim zakulisno življenj® poteka, kakor doslej v strugi — sijaja, razkošja,_ intrig, zlobe, veselja, lepote, ki vladajo v, carstvu šmink in pudra . . . Otvoritev gledališke sezone O. Župančič, »Veronika Deseniška«, režiral O. Šest. Z Župančičevo globoko in vedro tragedijo o Celjanih sc je otvorila v soboto zvečer nova gledališka sezona. 0-bisk je bil vrlo povoljen, razpoloženje slovesno. V sedmih slikah se je razvijala pred nami žaloigra grofov Hermana in Friderika ter »šljivarske« plemkinje Veronike, ki ji ni bilo sojeno postati — grofica celjska. Scena ie bila prirejena moderno, o-kusno, s historično stilizacijo. Nič pretiranega, ali vse učinkovito, mogočno. Na suflerievi hišici je blestel transparenten grb celjskih grofov: tri zvezde na modrem polju. Za kulisami je od časa do časa zaigrala godba. Zdajpazdaj je zavladala v avditoriju globoka tišina. Videlo sc je: dogajanje Boljšo gostilno 2 07 ali lokal, prednost m vinotof '.drnženo z branjerijo v mestu ili okolici v najem aliun račun Uže resni reflektant. Natanč-ne ponudbe pod „Gotovina“ na ,Msratan“, Rotovški trg 4. na odru učinkuje. Motil je zgolj o-samlj&n smeh z galerije. Tam je bilo par razočarancev, ki so prišli v gledališče po komedijo ali opereto. A .ie niso našli. Povsod drugod: — pesnik je šel čez srca in je sejal. Njegov jezik! Bogastvo besede, opiljenost_ izrazov, krasna metafora, lirična poezi.ia_— vse to je opajalo. Režiser, gospod Šest se je predstavil Mariboru zelo dostojno. Predstava je potekla gladko, brez dolgih pavz; igri se je poznala dobra šola, enotnost, disciplina. V vsem je bilo ravnovesje, v vsem ritmičnost. Tudi v spoštovanju jezika — napredek. Razdelitev vlog je bila v skladu z individualnimi sposobnostmi. Boljše Veronike nimamo kot je gdč. Kraljeva. In. si tudi ne želimo boljše. Morda tu-intam kaka korektura, kak jasnejši odtenek. Ali od kraja do konca je bila Župančičeva Veronika. Historična Veroni ka je bila nemara zajetnejša, temperamentna, ena izmed onih strastnih žena ki m o rajo vladati. Župančič je videl v Veroniki mehko dekle, naše slovansko dekle. In gdč. Kraljeva je to zadela. S svojim bolj nežnim telesom je dala milobo in poetičnost pesnikove Veronike. Ni odrekla niti v sceni pred Hermanom, ko brani pravico svoj® ljubezni in nje sadu pod srcem ter veličino sanjarije o grofici celjski. Tudi v zadnji sceni ne, ko se onemogla zruši pred senco Je-lisave, ki s poslednjim spoznanjem raz-bline sanje in ljubezen ter ji rahlo upihne luč življenja. Tudi ga. B u k š e k o v a je bila kot Jelisava na dostojni višini. Ponosna žena — Frankopanka, ki ji je kakor kraljici Mari odnesel veter z Lcvanta krono. Igra ga. Bukšekove je bila elegantna, poglobljena v tragičnost in individualizirana. Ce smo že pri ženah, naj omenim, da so imele vse ostale več ali manj ljubkosti in mehkobe, ki jo je dal pesnik svojim osebam. Manj so zadovoljili moški. G. G r o m je bil izpočetka Herman comme il faut. Maska, nastop, glas, igra — vse je u-činkovalo. Pravi Celjan. Ali na višini tragedije se ni čutil sigurnega. V najglobljih trenutkih ni umel držati ravnovesja. Preveč sc je naeibal v šablono, premalo je doživljal. G. Železnik je kot_ Friderik dal sicer to,' kar je mogel dati, vendar pa sc nam zdi, da njegova natura ni za tragične vloge; zlasti se ne prilega koncepciji Friderika Celjana. Bil je bolj sholar iz Rcmčcvega »Zakletega gradu« nego celjski grof. Bonaventuro Je g. Joško Kovič mestoma karikiral; vsega bogastva te v Župančičevi pesnitvi vrlo izrazite figure ni umel izčrpati. Najbolj je ugajal v zadnji sliki. Izne-nadil r>a nas je g. Harastovič kot Nerad. Starega »filozofa« je podal izredno naravno, zato pa učinkovito. Tudi maska je bila posrečena. Jošta je igral gospod R a s b e r g e r. Man.iše vloge ne spadalo o ozek okvir tega poročila. Ko se je prvič spustila zavesa, se je razvihral aplavz. In ni potihnil, dokler ni za igralci in igralkami stopil na oder pesnik O. Župančič. Ovacije so dosegle višek. Z vencem sc je vrnil pesnik za zaveso, a je moral priti znova. Po drugem dejanju zopet. Bila je to skromna a presrona počastitev mojstra našega jezika in tretjega v najsijajnejšem tro-zvezdju slovenskega neba: Prešeren — Cankar — Zupančič. Tudi g. Šesta je mariborska publika navdušeno pozdra-vila. Po. predstavi mi je dejal g. Oton Zupančič: »Bil sem jako zadovoljen. Zlasti Veionika mi je dala veliko . . . Nadarjena igralka; škoda, da ni imela več igralske šole . . .« R. Borko. /port Odda jg krasna solnčna, čista soba pri parku (poseben vhod, elektr. luc) takoj ali 1. novembra. Naslov v upravi. 2209 Sprejme se enoletnemu otroku. J. Ponko, trgovina, Gosposka ul. 46. 2196 Proda se cvčja volna 1000 kg, čisto oprana kg po 20 Din za odeje in žimnice. KočiaS, tepetnik, Koroška cesta St. 31 2208 nflpnni Samo 14 dni se pro-I ULUlic daja domače platno belo, 150 cm Široko, 4 25 Din pri J. TRPIN. 2168 Novi hrastovi sodi od 300 de 550 litrov na prodaj pri J. PENKO, Gosposka ulica 46. 2198 Usodna prilika Radi rcducirania zaloge prodajam vse blago po nabavnih cenah. 2088 HODNA TRGOVINA J. TOMAZIN Maribor,polegGrajske kleti. MailCItn f°to-razglednice iz-UnUdiie deljuje po najnlžjl ceni M. JAPELJ, loto-atelje, Aleksandrova c. 25,Trgovski dom. 1565 NOGOMET. ISSK. Maribor - TSK. Merkur 6 : O (5 : O) Četrto kolo prvenstvenih' tekem je končano. ISSK Maribor si je zasigural drugo mesto prvenstvene tabele in stoji neposredno pred odločilno tekmo, ki jo bo odigral prihodnjo nedeljo proti SD Rapidu. ISSK Maribor je predvcdel v prvem polčasu hitro, kombinacij^1"' dovršeno in koristno igro’, ki je v vsakem oziru zadovoljila. Največ zaslug za dober izid ima dobro vigrana desna stran napada, ki je po Bertonclju otvorila serijo golov. V drugem polčasu napad sicer ni popustil niti ni obramba zmanjšala ofenzivnosti; glavni vzrok slabemu razmerju je pripisati izboljšanju »Merkurjeve« obrambe in neizrabljenim šansam leve strani, Napad TSK Merkurja je imel jako slab dan. V spričo izredino razpoložene 0-brambe »Maribora« in njegovih krilcev, so vsi poizkusi ostali brezuspešni. Krii-ska vrsta je bila preveč defenzivna in ni dovolj podpirala napada. Tudi vratar je bil nesiguren, a je držal ostro streljano Umctrovko. Sodil je gospod Radolič preveč brez. brižno, sicer pa nepristransko. ISSK. Maribor rez. — TSK. Merkur rez. 9:1 (7 ; 1) Poleg prvenstvene tekme prvih moštev omenjenih klubov, sta nastopili tudi rezervi istih in odigrali prvo prvenstveno tekmo. »Nepremagljivi« so tudi tokrat izvojevali visoko zmago in so v prvenstvu rezerv sigurni zmagovalci. Dober napad so dobro podpirali krilci, pred golom pa sta čistila branilca. Izredno dober je bil vratar, ki je lovil vse, kar je prihajalo na vrata in držal celo llrae-trovko. Sodil je gospod Simončič dobro. SD. Rapid — SK. Svoboda 13 :1 (5 ; O) Trainig tekma med omenjenima moštvoma je prinesla »Rapidu« visoko zmago. SK Svoboda je predvedla raztrgano igro, predvsem pa daleko manj požrtvovalno, kakor povodom prvenstvenih tekem. Rapid je nastopil z popolnoma iz-premenjeno postavo, ki je jako dobro odrezala. IIAZENA. ISSK. Maribor — SK. Ilirija 3 : 7 (4 :1) Včeraj popoldan je prva družina »Ilirije« nastopila v prijateljski tekmi proti ISSK Mariboru in dosegla jako ugodni goalseore, ki ne odgovarja docela močem omenjenih družin, ki sta^ si bili po igri popolnoma enakovredni. Tekmo sta odločili edinole vratarici. S. Jermolova je bila izredno disponirana in v taki formi, da je mestoma celo nadkrikevala Cimpcrmanovo, dočim O. Sta>rčeva_ ni zadovoljila ter je pripisati porazen izia prvega polčasa edino njeni nesigurnosn. Napad SK Ilirije je pred vedel jako lepo igro, ki se taktično v marsičem razita. -je od igre, pri nas doslej nastopajoči« klubov. Ustvarjal je jako nevarne P°f.* cije, ki so imele tudi zadovoljiv usp • Obramba, krhki in branilka je na©™.‘ vala. obrambo ISSK Maribora, ^ najboljšo moč pa je imela brez dvon v, vratarici. , n. Napad ISSK Maribora je predveck' stro igro, ki ni zaostajala za igf° a sprotnic. Izborna kombinacijska '^ram0. je končavala običajno v rokah JeIP j love. Tri goale sta dosegli: levo kr110 in center 2. a Potek včerajšnje tekme, ki po rel„' tatu ne daje docela točno sliko o t merju moči nasprotnikov, je za »Maribora« časten in dokazuje, da v w riborski oblasti nima resnega tekni® Za prvenstveno tekmo proti SK Mi ki se bo odigrala v nedeljo, dne/4. • m., je družina ISSK Maribora SUR** zmagovalec. \ Sodil je g. Cizel. ISSK. Maribor rez. — TSK. kur 22 : O (9 ; O) Včeraj je prvič nastopila v .*ra Jip. tekmi »Merkurjeva« družina, ki ,r. jTa, laga z dobrim začetniškim mate,rIjaF0d. Pričakovati je, da se bo pod dobrim v stvorn kmalu tako razvila, da bo za gla pomladi že nastopati. Rezerva ^ ribora« je predvedla izredno lepo binacijsko igro, ki je presenetljivo Tj. kovala in dokazala, da ima prva na za sleherno mesto skoraj enak07 no namestnico. Prodaja konkui'*' nega blaga , Dne 3. novembra 1926 in po P gad-naslednje dneve, se bode v GorbH jji« goni vršila prodaja vsega blaga 1 gfa-ventarja iz konkurzne mase Iv^P aBi, čka, bivšega trgovca v Gornji v hiši gostilničarja Koufmana. n0i