CELOVEC SREDA 13. JUNiJ 1990
Letnik XLV. Štev. 40 (2555)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 7 šil. din.10
P.b.b.
Zapustitev in izstop!
Član spremljevalne komisije za manjšinsko šolstvo na Dunaju, ravnatelj Franc Kukoviča (ZSO), je v ponedeijek iz protesta zaradi neupoštevanja kompetenc te komisije s strani ministr-va za pouk zapustit sejo tega organa. Več o zapie-tu v komisiji - iz nje je izstopit	predstavnik
NSKS, ravnatetj Toni Gal-tob - v prihodnji števitki.
V
Konec junija prva seja razširjenemu KOKS-a?
Na razgovoru o razširitvi Koordinacijskega odbora koroških Stovencev med predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dipl. inž. Feliksa Wie-serja in delegacijo Kluba slovenskih občinskih odbornikov na čelu s predsednikom mag. Petrom Waldhauserjem je pretekli teden prišlo do konstruktivnega premika pri razreševanju tega vprašanja.
Oboji predstavniki so se zedinili, da se KOKS ob koncu junija
prvič sestane v razširjeni obliki ter da na ta sestanek povabita obe osrednji organizaciji s skupnim vabilom.
Predstavniki ZSO so s tem v zvezi predlagali, da na prvo sejo razširjenega odbora poleg zastopnikov ZSO in NSKS povabijo po enega predstavnika KSOO, SPZ in KKZ, v primeru, da bi se sestanka želeli udeležiti tudi predstavniki KEL, SJK in GZ pa naj bi bili vabljeni tudi SŠZ, Strokovno združenje pedagoških delavcev ter slovenski socialisti.
Trener Jagodič odhaja
V soboto se je od SAK poslovil trener Lojze Jagodič, ki je moštvo vodil šest let in dosegel z njim vrsto lepih uspehov. Glavnega cilja, naslova koroškega prvaka, sicer ni uspel doseči, kljub temu pa je mnogo prispeval k rasti slovenskega moštva. Od Jagodiča so se prisrčno poslovili tako igralci kot tudi navijači in predsedstvo kluba. Poleg predsednika Rolanda Grilca se je Jagodiču za njegov trud zahvalil tudi sekcijski vodja Albin Wa!dhauser (na sliki).
Sotsko vprašanje sedaj pred Evropsko sodišče?
Sklep ministrskega sveta, s katerim je zvezna vlada pretekli teden odobrila dva restriktivna zakonska osnutka v zvezi z manjšinskim šolstvom na Koroškem in v Avstriji, je v slovenski narodnostni skupnosti oz. njenih osrednjih političnih organizacij izzval močan protest. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v zvezi s tem sklepom napovedala, da bo v primeru, če bo avstrijski parlament sprejel oba zakona v nespremenjeni obliki, podvzela odloč-
ne pravne korake in se pritožila tako na avstrijsko ustavno sodišče kot tudi pri Evopskem sodišču v Strasbourgu. Sklep ministrskega sveta na Dunaju pa je postavil pod vprašaj tudi nadaljnje delovanje narodnostnega sosveta.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, odvetnik dr. Sepp Brugger in univ. asistent dr. Vladimir Wakounig so na posebni tiskovni konferenci oba zakonska osnutka ocenili kot v „popolnem nasprotju z
odločbo ustavnega sodišča o dvojezičnem šolstvu na Koroškem iz decembra 1989" in poudarili, da bi sprejetje obeh zakonov, kot jih predvidevata osnutka, za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem pomenilo hud udarec in nadaljnje poslabšanje dvojezičnega šolstva v deželi.
Odvetnik dr. Sepp Brugger je iz pravnega vidika poudaril, da manjšinskošolski zakon kljub novelaciji še nadalje ostaja protiustaven, ker je tudi v noveliranem zakon-
skem osnutku, ki ga je odobril ministrski svet, pravica do elementarnega pouka omejena na prve tri razrede in ne upošteva četrtega razreda ljudske šole ter glavne šole.
Kot drugo točko je Brugger navedel določbo v paragrafu 4 osnutka manjšinskošolske-ga zakona, po kateri se obisk teh javnih šol lahko omejuje le na avstrijske državljane slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti. Po Bruggerjevem mnenju ta do-fr/a/)<? na j. .stran;)
Dvojezična šoia na vadnici pedagoške akademije
Podpredsednik Deželnega šolskega sveta Herbert Wurschl se je v tiskovni izjavi pridružil zahtevi iniciativne skupine celovških staršev in predlagal ustanovitev javne dvojezične ljudske šole na vadnici pedagoške akademije v Celovcu. Po njegovem mnenju bi ta lokacija ne le odgovarjala odločbi ustavnega sodišča, temveč tudi končala negotovost staršev v Celovcu.
PREBEFMTE
2	Heute im Slovenski vestnik
3	Durnvvalder informiran o položaju koroških Slovencev
4	Vzklilo je novo „mladje"
5	Pred premiero Drabosnjakovega Pasijona
6-9 Zadružni list
10 Koiedar prireditev in vestnikov roman
11 Ta teden na
televiziji in v radiu
12 SP v nogometu: Avstrija v petek proti CSFR
Stoisičeva obiskata Stovence
Manjšinska kandidatka Zelenih za avstrijske parlamentarne volitve oktobra letos mag. Terezija Stoisič se je pretekli teden mudiia na Koroškem in imela razgovore s predstavniki ZSO, NSKS ter KSOO. Tajnik dr. Marjan Sturm (slika zgoraj) ji je razložil delovanje ZSO in pri tem poudaril njen nadstrankarski in zbirni značaj. „ZSO omogoča sodelovanje vsem koroškim Slovencem, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost," je v razgovoru dejal Sturm in dodal, da bo ZSO takšno osnovo tudi obdržala. V narodnopolitičnih vprašanjih bo sodelovala tudi z manjšinskim zastopnikom ZAL, zeleni znotraj ZSO pa se aktivno vključujejo v strukture svoje stranke. Stoisičeva je poudarila, da želi imeti tesne stike tako z organiziranimi kot tudi z neorganiziranimi strukturami koroških Slovencev.
Skupna izjava ZKP in ZS!
Na skupni seji obeh odborov dne 7. junija 1990 sta Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev zavzeli stališče do aktualnih razprav o polpretekli zgodovini:
Obdobje med leti 1938 in 1945 spada med najtežje obdobje slovenske zgodovine. Nacionalsocializem je slovenski narod v celoti obsodil na smrt.
Koroški Slovenci smo to občutili že kar kmalu po anšlu-su, še prav posebno pa po nemškem napadu na Jugoslavijo. Prepoved kulturnega delovanja, zaplemba in razlastitev slovenskega zadružništva ter aretacije in umori vidnih slovenskih politikov in kulturnikov so biti le prvi znaki nacionalsocialističnega nasilja nad koroškimi Slovenci.
Izseljevanje in pregnanstvo, ki so ju organizirali in izvedli tudi lokalni avtohtoni nacionalsocialistični veljaki - sta dokončno potrdila, da po nacionalsocialističnih načrtih za Slovence na Koroškem ni več prostora. Slovenci smo bili
kot narod kolektivno ogroženi.
V taki situaciji smo se koroški partizani odločili za oborožen odpor proti nacionalsocializmu. Pri tem smo sodelovati z vsemi narodi. Na koroških tleh so se skupaj z nami borili pripadniki osmih narodnosti.
Slovenski izseljenci in pregnanci, oropani imetja in domovine ter zajeti v številnih taboriščih, smo z velikim ponosom pozdravljali in moralno podpirali odpor koroških partizanov in sploh antifašistični odpor v celoti. Ta odpor nam je vlival življenjsko voljo in prepričanje, da bo trpljenja enkrat konec.
Tako smo tisti čas doživljali in dojemali koroški partizani in izseljenci. Zato je bilo naše razočaranje toliko večje, ko leta 1945 delež koroških partizanov pri zmagi nad nacizmom v koroški javnosti ni bil priznan, prav nasprotno: koroški partizani smo bili izpostavljeni najhujšim obrekovanjem in klevetam. Slovenskim izseljencem nikoli ni bila v celoti poravnana niti materialna škoda, ki je (^a/)e na 4. .stran;')
2 13. junij 1990
SLOVENSKI VESTNIK
Koroška / Karnten
Slovo od
Milana
Wieserjn
V nedeljo, 10. junija je po dolgi in težki bolezni za vedno zatisnil svoje oči Milan Wieser iz Cahorč. Rajni, ki seje rodil leta 1923 na Preb-ljah pri Kotmari vasi, je bil vse svoje življenje trdno povezan s slovenskim narodnim življenjem, se dolga leta udejstvoval tudi kot pevec pri domačem zboru SPD „Gorjanci", predvsem pa se je vedno zavzemal in deloval v prid delovnih ljudi, glavna njegova želja pa je bila posvečena miru v svetu.
Milan Wieser je bil po poklicu zidar, toda tega dela nikoli ni mogel opravljati, saj je v drugi svetovni vojni postal invalid. V štiridesetih in petdesetih letih je delal kot občinski tajnik, sicer pa je bil zelo prizadeven aktivist zveze vojnih žrtev. Kljub svojim bogatim izkušnjam in razgledanosti pa je bil vedno miren, skromen in human.
Milana Wieserja smo v torek pospremili na njegovi zadnji poti na kotmirško pokopališče. Ob težki izgubi izreka ženi Ani ter njunim otrokom iskreno sožalje tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Biviši delavci Obhja" ostati rez pomoči...
CELOVEC. - Kljub ostrim protestom sindikata, delavske zbornice, socialistične stranke in drugih organizacij, ki so se solidarizirali z nekdanjimi delavci Tovarne celuloze „Obir " na Rebrci, bodo le-ti ostali brez obljubljene deželne finančne pomoči. Haiderjeva koalicija je namreč pretekli teden dokončno odklonila socialni načrt za odpuščene po zaprtju tovarn na Rebrci in v Magda-lenu, tako da ni nikakršnih izgledov, da bi prizadeti delavci še prejeli podporo iz deželnega proračuna.
HEUTE
IM
SLOVENSKE
VESTNIH
Die Seite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Minderheitenschulgesetzgebung: Zentralverband kundlgt Klage beim Verfassungs- und Europaischem Cerichtshof an - Grilc steiit S!owenenbeirat in Frage
Dre 3 esc/: / n/i/a.s.s	Jer Je/Jen Ge.sefze.senm'//r/e z um Af J;-
Jer/mJefMc/m/tv&sen m Karn/en &ztc. /ur gnnz O.s/erre/c/:
Jurc/: Jen Af Jn.sferru? um Dien.smg vergungener IVocAe /;a/ .so-rco/J .sejem Je.s Zemrn/ver/mnJes s/osven/scJer Orgum.suJo-nen m Alarmen, Jer ArAeJsgemem.scJu/i „Vo/CygrMppen" un Jer Cuiver.sJJt K/ugen/urt/Ce/ovec sotvie uuc/: Je.s For.s/fzen-Jen Je.s Reirufes /ur J/e .s/ou'en/.sc/;e Vo/kygruppe A e/m Run-Je.skuuz/erum; zu Je/f/gen Protesten ge/uArt.
Zentralverbandssekretar Dr. Marjan Sturm, Rechtsan-walt Dr. Sepp Brugger und Univ.-Ass. Dr. Vladimir Wa-kounig bezeichneten in einer gemeinsamen Pressekonfe-renz des Zentralverbandes slowenischer Organisationen beide Gesetzesentwtirfe als fiir die slowenische Volks-gruppe nicht akzeptabel, in Teilen als verfassungswidrig, und iiberdies dem Erkenntnis des Verfassungsgerichtshofes zuwiderlaufend. Solite das Minderheitenschulgesetz nicht in den folgenden Punk-ten geandert werden, so wer-de der Zentralverband noch am Tag der BeschluBfassung der beiden Gesetze den Ver-fassungsgerichtshof und nach genauer Prufung eventuell auch den Europaischen Ge-richtshof in Strassbourg anru-fen:
1.	Trotz der Novellierung des MiSchG fur Karnten bleibt dieses Gesetz (§ 16 MiSchG) weiterhin verfas-sungwidrig. GemaB Staats-vertrag Art. 7 Ziff. 2 besteht Ansprucht auf Elementarun-terricht in slowenischer Spra-che. Nach dem MiSchG wird dieser Anspruch nur in den ersten drei Klassen gewahrt.
2.	Durch die Bestimmung des § 4 Minderheitenverfas-sungsgesetzes kann der Be-such dieser offentlichen Schulen auf osterreichische Staatsangehorige der slowe-nischen und kroatischen Volksgruppe eingeschrankt werden. Dies widerspricht sowohl den verfassungsrecht-lichen Bestimmungen des Art. 14 Bundesverfassungs-gesetz als auch dem Art. 14
der Europ. Menschenrechts-konvention. Es ist damit zu rechnen, daB diese Verfas-sungsbestimmung einer Uberprtifung durch den Europaischen Gerichtshof nicht standhalten wird.
3.	Der VfGH hat in seinem PrufungsbeschluB vom 15. 7. 1989 bereits zum Ausdruck gebracht, daB die Gesetzes-bestimmung, die nun als § 10 Abs. 1 wieder ubernommen werden soli, dem Bestimmt-heitsgebot des Art. 18 B-VG widerspricht. Es erscheint da-her nicht zweckmaBig, eine solche verfassungswidrige Bestimmung wieder zu iiber-nehmen.
4.	Durch die Einfuhrung von unverbindlichen Ubun-gen, deren Notwendigkeit nicht gegeben ist, da es bereits den Forderunterricht gibt, erfolgt eine Aushohlung des zweisprachigen Unter-richtes in Karnten. Es ware zweckma8iger, die mangel-den Slowenischkenntnisse der Kinder, die sich zum zweisprachigen Unterricht anmelden, durch eine gene-relle Einrichtung von zwei-sprachigen Kindergarten im autochthonen Siedlungsge-biet zu beheben. Dies wurde auch den Bestimmungen des Art. 7 Ziff. 2 Staatsvertrag entsprechen. In diesem Zu-sammenhang sei auch darauf hingewiesen, daB im Burgen-land mit 1.7. 1990 ein Gesetz in Kraft tritt, wonach zwei-sprachige bzw. dreisprachige offentliche Kindergarten vor-gesehen sind.
In einer zweiten Presse-konferenz nahm Dr. Matevž Grilc in seiner Funktion als
Vorsitzender des Beirates fur die slowenische Volksgruppe beim Bundeskanzleramt zu den beiden Gesetzesentwur-fen Stellung und bezeichnete die BeschluBfassung im Mini-sterrat als „Hohepunkt der Ignoranz des Beirates". Er drohte fur den Fali der unver-anderten Annahme der vom Ministerrat verabschiedeten Gesetzesentwiirfe mit dem Verlassen dieses Gremiums.
Grilc protestierte in erster Linie gegen die Aufnahme des „vollig deplazierten Halbsatzes", mit der Novelle zum Minderheitenschulgesetz fur Karnten das autoch-thone Siedlungsgebiet der Karntner Slowenen gegen-iiber dem Geltungsbereich des Schulgesetzes verkleinert wird, gegen die - ebenfalls entgegen dem einstimmigen BeiratsbeschluB - nur im zweisprachigen Gebiet ge-plante Einfuhrung von „un-verbindlichen Ubungen in Slowenisch" bei bereits drei Anmeldungen, die eine ge-fahrliche Aushohlung des zweisprachigen Elementar-unterrichtes in Sudkarnten zur Folge haben konnte, so-wie die uberhaupt fehlende gesetzliche Verankerung der Aufsichtskompetenz hin-sichtlich der geplanten zwei-sprachigen Handelsakade-mie. Hier hatte der Beirat die Aufsicht analog jener beim BG und BRG fur Slowenen in Klagenfurt/Celovec vorge-schlagen. Grilc kundigte eine schriftliche Intervention beim Bundeskanzler an.
Dr. Pavle Apovnik meinte angesichts des Ministerrats-beschlusses zum Minderhei-tenschulwesen, daB man sich beim Rat der Karntner Slo-wenen vorher „zehnmal uberlegen wird", bevor man neue Kompromisse schlieBt, wie dies etwa bei den unverbindlichen Ubungen in Slo-wenisch der Fali war.
Stelle des Landes-Jugendsekretars ist ausgeschrieben!
Die Stelle des Landesju-gendsekretars fiir Karnten wurde am Freitag, dem 25. Mai 1990, in der Karntner Landeszeitung Nr. 20, Seite 2, ausgeschrieben. Seitens der Arbeitsgemeinschaft der Karntner Jugendorganisation wird ausdriicklich darauf hin-gewiesen, daB nur Bewer-bungen in das Auswahlver-fahren miteinbezogen wer-den, wenn diese mit einem Bewerbungsbogen, der bei den Portieren des Amtes der Karntner Landesregierung bzw. den Bezirkshauptmann-schaften aufliegt, erfolgen.
Die Bewerber/innen um die Planstelle des Landesju-gendsekretars hatten nachzu-weisen: Reichhaltige Erfah-rung mit „freier Jugendarbeit im Bereich der auBerschuli-schen Jugenderziehung" und MaturaabschluB oder abge-schlossenes Hochschulstu-dium mit Schwerpunkt Pad-agogik, Psychologie oder So-ziologie; Nachweis von Pra-xistatigkeit in der auBerschu-lischen Jugenderziehung; Er-fahrungen in Organisation und Management; passive Englisch-, Slowenisch- und Italienischkenntnisse er-wiinscht!
Die Bewerber/innen miis-sen die osterreichische Staatsbiirgerschaft besitzen, mannliche Bewerber den Prasenz- bzw. Zivildienst ab-geleistet haben.
Ende der Bewerbungsfrist: 25. Juni 1990!
Wo baut Fa. Leitgeb ihr neues „grunes Faserp!attenwerk"?
„Wir wollen in Umweltdin-gen nicht mauern und immer wieder neu um Betriebser-laubnis kampfen, wir machen lieber eine Generallosung", sagt Dipl.-Ing. Dr. Hubert Dlaska, der Vorstandsdirek-tor der Leitgeb AG in Kiihns-dorf. Laut Dlaska plant Leitgeb die Errichtung eines vol-lig neuen Werkes, in dem die Faserplatten nicht langer im herkommlichen NaB-, son-dern in einem neuen Trok-kenverfahren hergestellt wer-den.
B POSOJILNICA BANK PODJUNA
MJ; e/n zur
o/xs7č)/<3	A? /M /7Mm.s
A:/ v	^777 Nojui/čjg,
77. 6. 7990, 74.00
z	/n Ač///Ojr/7/77/	č/Dmčič/0 .sA;H/7/n
Evropsko sodišče...
Jugoslavija in usmeritev v sodobno podjetništvo
Mala in srednja podjetja -segmenti novega gospodarstva
Tagos/ovansAro pa tadi s/ovensAro gospodarstvo se /e znašlo v nezavid/jivem položaja, lovilni stečaji, ne/iArvidnost podjetij, nazadovanje indastr:jsA:e raso'proizvodnje, velijo stevi/o ljudi,
Ari živijo na roba socialnega minimama, bodo gobovo nareA;o-vali tempo gospodarsArih sprejemi). iVovisiovensAri minister za gospodarstvo projesor doze Mencinger je nedavno tega izjavil, da že ne ve, AraAro se bodo lotili vseh tel: problemov, saj je njihovo reševanje tesno povezano s sistemom. To pomeni, da slo-vensAra vlada At/jab legitimnosti, nima poseime moči, s Aratero bi /ahAto naredila odločilen preobrat v gospodarstva. Največ, Atar /ahAto zaenArrat stori, so spremembe davčnega sistema, Arar seveda tadi ni malo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ločba nasprotuje tako ustavnopravnim določbam 14. člena zveznega ustavnega zakona kot tudi 14. členu evropske konvencije o človekovih pravicah. „Zaradi tega je tudi pričakovati, da bi bila uspešna tudi pritožba pri Evropskem sodišču", je poudaril dr. Brugger.
Kot tretjo točko je dr. Brugger omenil sklep ustavnega sodišča z dne 15. julija 1989, po katerem je paragraf 10, odstavek 1 manjšinskošol-skega zakona v nasprotju z zveznim ustavnim zakonom.
V zvezi z uvedbo neobveznih vaj iz slovenščine, proti katerim se je ZSO odločno izrekla tako v koroški pedagoški komisiji kot tudi v sosvetu (ta je tudi z glasovi NSKS in cerkve pristal na nevaren kompromis na osnovi cenzusa petih prijavljenih učencev za celotno Koroško), pa je bilo poudarjeno, da uvajanje teh pomeni spodkopavanje dvojezičnega pouka na Koroškem.
Z uvedbo neobveznih vaj iz slovenščine že pri treh prijavah samo na dvojezičnem ozemlju resno grozi razvrednotenje slovenskega jezika s sortiranjem slovenščine v tri kategorije, kar bo povzročilo zmešnjavo in negotovost pri starših, je ' bilo rečeno na tiskovni konferenci ZSO. Poleg neobveznih vaj iz slovenščine je namreč v zakonu slej ko prej predvidena opcija ustanavljanja slovenskih šol.
Dr. Sturm, dr. Brugger in dr. Wakounig so s tem v zvezi zahtevali črtanje vaj ter ustanovitev javnih dvojezičnih otroških vrtcev na celotnem avtohtonem ozemlju. Pri tem so opozorili na tozadevno določbo v avstrijski državni pogodbi. Hkrati je bilo poudarjeno, da bo na Gradiščanskem 1. julija 1990 stopil v veljavo zakon, ki predvideva javne dvo- oz. celo trijezične
Bolnica Franja spet odprta
Znano partizansko bolnico Franjo v soteski Pasice pri Cerknem, ki jo je lani januarja zmečkal velikanski kamniti plaz, so v nedeljo, 1(1. junija obnovljeno spet odprli za obiskovalec. Denar (3. milijone dinarjev) za odstranitev kamnitih gmot in avtentično obnovo je zbralo 1854 organizacij, skupin, ustanov in posameznikov v Sloveniji in zamejstvu. Tako je bolnica Franja poleg spomenika humanosti postala tudi simbol solidarnosti.
Na otvoritveni svečanosti seje kljub slabemu vremenu zbralo okrog 3000 udeležencev, spregovoril pa jim je član predsedstva Republike Slovenije, akademik Ciril Zlobec. Več preberite v prihodnji številki.
otroške vrtce na ozemlju, na katerem živijo gradiščanski Hrvati oz. madžarska narodnostna skupnost.
Oster protest je bii izražen tudi zaradi dela stavka v manjšinskošolskem zakonu za Koroško, ki govori o tem, „da veijavnostno območje manjšinskošoiske zakonodaje presega avtohtono naselitveno ozemlje koroših Slovencev" očitno z namenom, da bi se zakonodajalec pri bodočih zakonih lahko skliceval na to trditev.
Proti temu delu stavka sta na drugi tiskovni konferenci protestirala tudi predsednik narodnostnega sosveta za koroške Slovence dr. Matevž Grilc in član dr. Pavle Apov-nik. Oba sta poudarila, da pripomba, ki jo vsebuje, nima mesta v tem šolskem zakonu ter da so v njenem ozadju možne restriktivne zakonske ureditve na področju dvojezičnih topografskih napisov, uradnega jezika itd.
O neupoštevanju sklepa sosveta v zvezi z uvedbo noobveznih vaj iz slovenščine pa je dr. Grilc dejal, da se mu ob takem ravnanju ministrskega sveta postavlja vprašanje, ali naj sosvet sploh še deluje. „Samo za razdeljevanje denarja sosvet ni potreben", je dejal vidno razočaran predsednik sosveta in poudaril, da bo ta organ vztrajal pri zahtevi, da se v zvezi s predvidenima šolskima zakonoma upošteva njegovo mnenje. To je, je dejal dr. Grilc, sporočil tudi zveznemu kanclerju dr. Vra-nitzkemu.
IVAN LUKAN
ot smo poročali že v ^^.prejšnji številki, je Haider na Durnwalderjev razgovor s predstavniki narodnostne skupnosti kratkomalo povabil tudi zastopnike Hei-matdiensta ter brambovcev, ne da bi za to povabljeni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem vedeli. Šele po odločni zavrnitvi obeh osrednjih organizacij je prišlo do ločenega razgovora med Durnwalderjem in obema predsednikoma osrednjih organizacij.
Predsednik ZSO Wieser se je v razgovoru z južnotirol-skim deželnim glavarjem izrekel za izboljšanje odnosov med obema narodnostnima skupnostma na Koroškem in pri tem poudaril, daje pri tem treba ločevalne elemente
ZDENKA
VARGA-NOVLJAN
Obstajajo pa že nekateri programi, ki jih je skupaj z Zveznim izvršnim svetom začela izvajati prejšnja vlada. Skupina maljših strokovnjakov, organizirana v skupini YUGEA, že nekaj časa pripravlja načrte za prestrukturiranje gospodarstva. To naj bi bil drugi že pričakovani korak zvezne vlade za reševanje gospodarske situacije. Sedanja neustrezna struktura, tako panožna, velikostna kot lastninska, pogojuje nastalo situacijo, še posebej pa veliko pomanjkanje malih in srednjih podjetij, ki so povsod temelj gospodarstva.
Zvezni izvršni svet je prvi korak za uspešno prestrukturiranje storil že pred pol leta, ko je spremenil obstoječo zakonodajo. Zakon o prodaji družbenega kapitala, Zakon o podjetjih in Devizni zakon so solidna osnova, ki na nekaterih področjih ponuja izredno liberalne rešitve, bolj tog je le Devizni zakon, ki na
odpraviti, ne pa jih ustvarjati, kot se je to na Koroškem zgodilo z novo šolsko zakonodajo. Predsednik ZSO je ob tem tudi poudaril, daje škodljivo, če se učenje drugega jezika skuša spolitizirati, kar je na Koroškem predvsem pri nemškonacionalnih strujah skorajda že pravilo.
Feliks Wieser je gosta iz Južne Tirolske nadalje informiral, da ima slovenska narodnostna skupnost še vrsto nerešenih vprašanj: od dvojezičnih krajevnih napisov preko nepriznavanja slovenskega uradnega jezika do vprašanj na področju šolstva in predšolske vzgoje, kamor spadajo seveda tudi javni dvojezični otroški vrtci. V zvezi z uradnimi načrti za praznovanje 70. obletnice koroškega plebiscita 10. oktobra pa je predsednik ZSO menil, da naj bi bila taka praznova-
primer še ne dovoljuje tujim delničarjem nastopa na jugoslovanskih borzah itd.
Drugi praktični korak je bil predstavljen v teh dneh. Zvezni izvršni svet (ZIS) namerava v okviru zvezne agencije, ki sodeluje z zahodnimi strokovnjaki, najprej sanirati banke. Naslednji korak bo saniranje oz. prestrukturiranje največjih izgubarjev. Enako naj bi se tega v okviru agencij lotili na republiški ravni. Vse agencije, razen tistih za saniranje bank, bodo morale delovati po načelu profita.
Na nedavnem seminarju „Sodobno podjetništvo in Jugoslavija" so nam predstavili nekaj idej o nastajanju novega segmenta v jugoslovanskem gospodarstvu, to je o nastajanju malih in srednjih podjetij. Poleg samoiniciativnosti, ki je gotovo prvi in edini pravi temelj podjetništva v osnovnem smislu, želijo ponuditi tudi strokovno podlago. V tem okviru so ustanovili šolo Gea- College, ki bo poskrbela za potrebno
nja usmerjena v bodočnost ter da se ZSO s predstavljenim konceptom deželne vlade oz. komiteja za organizacijo praznovanja ne more strinjati.
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je v svojem nagovoru glede praznovanja 10. oktobra menil, da uradna usmeritev praznovanj „ni povsem pravilna", ter da slej ko prej upa, da bo končno nekoč vendar prišlo do prvega skupnega praznovanja. Na Koroškem pa bo treba za to vložiti še precej truda.
Deželni glavar dr. Durn-walder je takoj po razgovoru s predstavniki koroških Slovencev izrazil razumevanje za ravnanje slovenske strani v zvezi z udeležbo predstavnikov Heimatdiensta ter brambovcev pri skupnem razgovoru, po srečanju s predstavniki teh dveh organizacij pa je na tiskovni konferenci obžaloval da do tega ni prišlo. Očitno je pri tem pozabil, da ne KHD ne KAB nista legitimna za take razgovore, prav tako pa je kot predsednik južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) in
znanje, novost pa so podjetniški inkubatorji, ki jih v svetu poznajo zadnjih deset let in dosegajo lepe uspehe.
Podjetniški inkubator sestavlja skupina kvalificiranih ljudi, ki nudi bodočemu podjetniku vse intelektualne, tehnične in administrativne storitve. Pomaga jim zagotoviti osnovni kapital in jim v začetni fazi ponudi celo prostor.
Tak podjetniški inkubator se lahko organizira na ravni regije, občine ali večjega podjetja, pogoj za uspešnost pa je podpora političnih in vodilnih struktur v obstoječem gospodarstvu. V velikih podjetjih, ki delajo na robu rentabilnosti, na bi posamezne segmente osamosvojili in jih tako rešili pred propadom. Na novo nastala mala in srednja podjetja pa naj bi v prvi vrsti zaposlila del odvečne delovne sile, ki se bo pojavil oz. se je že po stečajih velikih firm.
Uspešnost te akcije, ki je sama po sebi še premalo, spremljati jo bodo morale vsaj še tiste, ki bodo pravo veljavo in znanje dale mana-gementu, je sedaj odvisna od posameznih republiških vlad, prle te načrte. Kar se tiče ZIS, je ta po besedah njenega podpredsednika Veselina Vukotiča odločen, da v naslednjih štirih letih izvede napovedano reformo in to v vseh delih Jugoslavije.
ob tesnem objemu Haiderja očitno tudi pozabil, da na Koroškem še obstaja tudi ljudska stranka.
Na tiskovni konferenci pa je Durnwalder nadalje razvrednotil izjave svojega klubskega predsednika v južnoti-rolskem deželnem zboru dr. Huga Frasnellija, ko je poudaril, da je ta v Tinjah in ob drugih obiskih na Koroškem v zvezi z avstrijsko manjšinsko politiko izražal svoje osebno mnenje, ne pa mnenje SVP. „Repub!ika Avstrija nam je v našem boju za pravice toliko pomagala, daje ne bomo kritično ocenjevali, kako ravna s svojimi manjšinami" , je dejal Durnwalder in med drugim tudi menil, naj se Slovenci dovolijo preštevati ter naj se odločijo za lastne šole. Da je Durnwalder hkrati poudaril, da se noče umeša-vati v notranjekoroške oz. notranjeavstrijske zadeveter da položaja „avstrijske manjšine na južnem Tirolskem" skorajda ni mogoče primerjati s položajem koroških Slovencev, je bilo ob takih izjavah dokaj čudno slišati.
Koroški Slovenci v razgovoru z deželnim glavačem dr. Dumwaldeqem:
,,Na Koroškem mnogo nerešenih vprašanj"
.Srečanje z jnŽMOhroAsAafM deže/nim glavarjem dr. L a Asom Darnsva/derjem preteAdi teden oh njegovem o h As A: a na Noro-sAcem ,sta pred^edn:A:a Zveze s7oveu.sA:ih organizacij na Korošcem in Narodnega .sveta A:oro.sA;ih .SZovencev dip/. inž. Te/iA:s tVie.ser in dr. Matevž Grde oceni/a Ator pomembno in pozitivno ge.sto, A; A: ra ti pa tadi menila, da ne hi hiio zap/etov, če hi se deže/ni giavar TTaider že pri povabi/a na razgovor z njim ravna/ po po/itičnih običajih.
4 13. junij 1990
Politika/Kuitura
SLOVENSKI VESTNIK
Skupna izjava ZKP in ZS!
nastala zaradi pregona, kaj šele moralna.
Gonja proti koroškim partizanom in izseljencem se na Koroškem nadaljuje do današnjih dni.
Nemškonacionalne sile so to gonjo vedno uporabljale zato, da bi s tem popačile našo zgodovino in nam vzele našo narodno identiteto, po drugi strani pa rehabilitirale domače nacistične dejavnike in njihov delež pri vojnih grozotah.
Ko je deželni glavar Haider napovedal, da koroškim partizanom ni pripravljen predati odlikovanj za osvoboditev Avstrije, se je s tem postavil proti vsem odporniškim gibanjem proti nacionalsocializmu.
ZKP in ZSI sta prepričani, da je narodna zavest tesno povezana z zgodoviskim spominom na tista obdobja narodove zgodovine, ki so bila usodna
Frantschach kupil deleže v Medvodah
Avstrijski zasebni koncern Frantschach, največje zasebno podjetje, je te dni uresničil lansko napoved: postal je družabnik tovarne ceiuloze in papirja v Goričanah pri Medvodah, last celjskega Aera. Generalni direktor Frantschacha Veit Sorger je izjavil, da bo njegov koncern v začetku udeležen s četrtin-skim deležem.
za njegov obstoj. Toliko bolj so nas v najnovejšem času prizadeli poskusi, da bi zgodovinska dejstva postavili na glavo: na eni strani naciste in njihove sodelavce prekvalificirati v žrtve, na drugi strani pa krimi-nalizirati protifašistične borce in dejanske žrtve fašizma. Tako tolmačenje v bistvu ustreza le nemškonacionalni interpretaciji novejše koroške zgodovine in je za nas žaljivo in zato nesprejemljivo.
ZKP in ZSI vse odgovorne v Republiki Sloveniji in na Koroškem opozarjata, da je sprava mogoča le na temelju resnice. Kdor pa hoče spoznati resnico med teti 1938 - 1945, mora celovito preučiti to obdobje. Nesporno pa je, da boj koroških partizanov nikdar ni bil boj za režim in oblast, temveč za golo preživetje. Zato si tudi nimamo ničesar očitati, temveč smo lahko le ponosni! ZKP in ZSI ne bosta pristali na interpretacijo zgodovine, ki nam jo vsiljujejo nemškonacionalne sile. Preveč žrtev je bilo med nami in preveč smo trpeli, da bi pristajali na zgodovinsko razlago tistih, ki so prav na koroških tleh še po uradnem koncu druge svetovne vojne služili zločinskemu režimu.
Zaradi praznika boste prihodnjo številko SIo-venskega vestnika prejeti v torek, 19. junija 1990.	Uredništvo
Na zatožni klopi
Septembra lanskega leta je tednik „Karntner Nachrich-ten" v rubriki „pisma bralcev" objavil pismo z naslovom „Wer bringt Karnten in MiBkredit?", v katerem skuša pisec inženir Siegfried Schuglitsch dokazovati, da Koroško v slabo luč ne spravlja deželni glavar Haider (izjave na Nizozemskem jeseni), temveč vrsta univerzitetnih profesorjev in asistentov s celovške univerze (zlasti so mu trn v peti tisti, ki se zbirajo okrog univerzitetnega prof. dr. Petra Gstettnerja).
V petek, 1. junija 1990, je v tej zadevi na deželnem sodišču v Celovcu tekla prva razprava, kajti pet univerzitetnih asistentov (dr. Markuš Wenninger, dr. Adi Wim-mer, dr. Wa!ter Titze, dr. Franz Dotter in dr. Helmut Stockhammer) in dva univ. profesorja (dr. Klaus Otto-
meyer in nam znani dr. Peter Gstettner) se je čutilo napadene, ker jih je pisec pisma imenoval „kriminalce", ki škodujejo Koroški s tako imenovano „Lugenpropagan-do". Schuglitsch je pred sodiščem objasnil, da je s tem izrazom mislil le na tri v pismu imenovane asistente.
Čeprav je sodnik Kaiser na obtoženca apeliral, naj umakne del teksta, „ki je prekoračil meje", češ „da mu ne bo padla krona z glave", se je obtoženec po posvetovanju z odvetnikom odločil, da bo resnico svojih trditev dokazal v pismeni obliki. V šestih tednih naj bi bil pismeni dokaz zgotovljen, šele potem pa se bo razprava nadaljevala.
V tej zvezi je obtožen seveda tudi izdajatelj tednika ..Kiirntner Nachrichten", v eni točki pa tudi Styria, kije v svojem dnevniku „K!eine Zeitung" objavila del pisma.
Zveza koroških partizaov vabi na tradicionalno
tovariško srečanje
vseh demokratov in antifašistov, ki bo v
nedeljo, 24. 6. '90 ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci
Srečati se bomo bivši partizani, aktivisti in demokrati treh de-žet, Slovenije, Italije in Avstrije. Poleg govorov bo tudi kulturni spored. Za popestritev bo igrata godba na pihala iz Šmihela.
Vabljeni vsi koroški Slovenci, ki ste trpeli pod nacifašizmom in doprinesli svoj delež v borbi proti fašizmu. Vabimo tudi vse borce, ki so se v času nacizma borili na Koroškem. Prav posebno je vabljena mladina. Skupno bomo demonstrirali našo življenjsko voljo in se skupno izrekli proti zopet porajajočemu neofašiz-mu.
Odbom/c/ Društva m/acj/e Cvetka L;puš /n Maja Hader/ap z novo štev;7ko rev/jje. s^e. Motiar
VzkHo je novo mladje
Pred tridesetimi leti je na Koroškem vzklilo prvo mladje in obrodilo bogate sadove, saj je cela vrsta novih slovenskih besednih ustvarjalcev dobila možnost, da s svojimi besedili stopi iz anonimnosti ter da po tej poti razvije svoj lasten, izviren značaj. Toda po skoraj 28 letih se je zazdelo, da se mora to mladje posušiti. Sledili sta dve leti premora, ki pa je zdaj prekinjen. Vzklilo je novo mladje, za katerega bo odslej skrbelo novo društvo, ki je bilo prav v ta namen ustanovljeno minuli petek.
Ostanimo najprej pri novoustanovljenem Društvu mladje: za predsednico je bila izvoljena Maja Haderlap, njen namestnik je Fabjan Hafner, tajniške posle bo opravljala Vida Obid, za blagajničarko pa je bila izvoljena Cvetka Lipuš. Že sam sestav odbora kaže, da so skrb za to literarno revijo zdaj prevzeli mladi kulturniki, ki želijo nadaljevati tovrstno tradicijo slovenske literature na Koroškem kot tudi odpirati pota novim pristopom, novim poskusom na literarnem področju.
Seveda sam sestav oziroma izvolitev odbora še ne zagotavlja obstoja in rednega izhajanja revije, ki zahteva mnogo naporov in resnega dela. Zato so se na občnem zboru tudi odločili, da bodo sestavili nov uredniški odbor, ki bo skrbel za vsebinsko pestrost in kontinuiteto novega mladja. Poleg tega pa bodo sestavili uredniška odbora tudi v Sloveniji in na Tržaškem. Določen premik pa je po vsebinski koncepciji čutiti že v prvi, novi številki mladja, ki je izšla pravočasno ob ustanovnem zboru društva. Gre za to, da koroški mladjevci svojega dela in svoje revije ne pojmujejo le kot sredstvo za uveljavljanje in izražanje samega sebe, temveč da se hočejo konstruktivno vključiti tudi v širše literarne tokove, se pravi, v ustvarjalnost v skupnem slovenskem
kulturnem prostoru, katerega predstavnikom bodo omogočili sodelovanje v reviji, hkrati pa se želijo z njimi spustiti v konstruktiven literarni dialog. To pa je pot, ki utegne postati plodna za vse strani, ki obeta spodbudo kakovosti v prid vsem slovensko pišočim avtorjem v prostoru Alpe-Jadran.
Izraz tega povezovanja in medsebojnega oplajanja sta bila tako tiskovna konferenca ob predstavitvi nove številke mladja kot tudi občni zbor
Barbara Gruden
dr. Klaus Def/ef O/of
društva. Kar programsko so izzvenele besede Barbare Gruden iz Trsta, kije izrazila zadovoljstvo, da bodo v novem mladju imeli možnost objavljanja in enakopravnega sodelovanja tudi tržaški avtorji: „Vse doslej je tudi nam manjkala neka širša osnova. Osnova, ki ni pregrajena z raznimi tabuji. Po tej poti pa bomo tudi mi dobili možnost, da se otresemo ote-snitve, togosti in provincialnosti!"
O širši zasnovi literarne revije mladje pa predsednica društva Maja Haderlap pravi: „Najprej želimo doseči, da mlajša generacija ustvarjalcev ne bo več izolirana in koncentrirana smo na koroški prostor. Dejansko se ne počutimo povezane samo z avstrijskim prostorom, temveč tudi z ustvarjalnostjo avtorjev v sosednji Italiji in Sloveniji. Z njimi smo stopili v dialog, v katerem nas ne povezuje samo jezik, temveč tudi kultura, pričakovanja in nezadovoljstvo."
Čeprav so se mladjevci odločili, da bodo izdajali revijo (štirikrat letno) izključno v slovenskem jeziku, pa se ne nameravajo omejiti zgolj na slovensko bralstvo. Zato je Haderlapova napovedala, da za prihodnje leto - seveda če bodo uspeli zagotoviti potrebna finančna sredstva - načrtujejo tudi peto številko, ki naj bi bila izključno v nemškem jeziku, nemško beroči publiki pa naj bi predstavila najboljše tekste slovenskih umetnikov. To zamisel podpira tudi dr. Klaus Detlef Olof, znani prevajalec slovenske „k!asične" proze: „Vese! sem te odločitve, in rad bom sodeloval." Tudi ta izjava je nakazala, da ima novo mladje dobro izhodišče, pri tem pa je treba omeniti, da so tudi starejši slovenski umetniki spontano in prisrčno pozdravili izid nove, 68. številke mladja, o kateri bomo še posebej poročali.
Andrej Mohar
KULTURNE NOVICE
DUNAJ. - Galerija Carinthia, ki jo v Tobačnem muzeju na Dunaju vodi Korošica dr. Irmgard Bohunovsky, je junija meseca zelo aktivna. Od konca maja do minule sobote je nudila prostor razstavi štirih mladih koroških slikarjev, združenih pod naslovom „Štiribarv-ci". Vsi štirje pa imajo na Dunaju tudi skupni atelje, galerija pa bo tudi vsako leto založila katalog njihovih novih del. Ta čas pa v galeriji razstavlja Corne-lius Kolig, ki se ukvarja predvsem s tematiko narave in umetnosti. Koligovo delovanje pa bo obširno prikazala tudi knjiga „Flush", ki jo napovedujejo za letošnjo jesen.
ŠENTPAVEL. - S slavnostno prireditvijo se je začelo letošnje kulturno poletje v Šentpavlu v Labotski dolilni. Umetniški del otvoritve je oblikoval komorni orkester koroškega deželnega konservatorija. V kulturnem poletju pa bodo v Šentpavlu na sporedu tako koncerti klasične glasbe kot tudi večeri zborovskega petja. Na svoj račun pa bodo prišli tudi otroci, saj se bodo 16. junija lahko udeležili delavnice za ples in kreativno udejstvovanje. V samostanu pa je na ogled tudi razstava o zakladih samostna, ki je povezana z ogledom same zgradbe, kot posebna atrakcija pa so na ogledu tudi umetnine iz Kitajske.
DUNAJ. - V komaj 60. letu starosti je umrl znani dunajski pisatelj in novinar Gyorgy Sebestyen. Kot avtor številnih del v prozi so ga avstrijski literarni
zgodovinarji uvrstili med literarne dediče Heimita von Dodererja. Rajni Gyorgy Sebestyen pa si je pridobil zasluge tudi kot predsednik avstrijskga PEN-kluba, v katerem se je zavzemal tudi za enakopravno integracijo avtorjev - pripadnikov narodnih skupnosti v Avstriji.
CELOVEC. - V petek, 8. junija je v Kulturni taberni pri Joklnu v obeh deželnih jezikih brala Maruša Krese-Weidner. Avtorica (ki jo bomo v eni izmed naslednjih številk pobliže predstavili) piše predvsem liriko. Lani je v Založbi Drava objavila zbirko pesmi „Danes".
Čeprav je Maruša Krese-Weidner zakasnila celo uro, so tisti, ki so jo dočakali, z zanimanjem prisluhnili njenim stenogramom delavnika med pralnim strojem in Spinozo.
Pesnica v svojem delu nenehno izpostavlja svojo ženskost in materinskost -kot svojo usodo. S tem pa nagovarja ženske, ki se v nekaterih njenih pesmih soočajo z izkušnjami in občutki, ki jih imajo v svojem vsakdanjiku kot ženske in matere.
TRST. - V galeriji Tržaške knjigarne TKG bo na Telovo (14. junija) otvoritev razstave Draga Dru-škoviča, enega redkih predstavnikov likovne ustvarjalnosti v Avstriji. V ciklu slik na papirju in grafik Druškovič nakazuje sedanjo razvojno stopnjo svojega likovnega imagini-ranja, ki prav v razstavljenem opusu potrjuje vsebinsko in slogovno preraščanje prej doseženega. Primerjava sedanjega vizualiziranja njegovega sveta z njegovim prejšnjim kaže na nedvomno čiščenje, poenostavljanje, hklati pa osredotočanje na primerno dikcijo slikovne vsebine. Odprtje razstave v TKG bo ob 18. uri.
BELJAK. - Društvo Draukult v sodelovanju z zveznim ministrstvom in beljaško občino vabi v času od 23. do 30. junija na otroške in mladinske kulturne dneve. Na sporedu bo vrsta literarnih branj, gledaliških predstav pa tudi razprav in delavnic.
STRASSBURC. - V soboto so na gradu Strassburg v Krški dolini odprli razstavo pod geslom „Uničiti - varovati - rešiti", ki jo je organizirala krška škofija in ki bo odprta do 30. septembra vsak dan od 9. do 17. ure. Razstava se v prvi vrsti raznoliko in zelo obsežno ukvarja z negovanjem vseh vrst spomenikov, v glavnem cerkvenih, vendar tudi drugih dragocenih predmetov. Razstava služi tudi informaciji obiskovalcev o različnih načinih negovanja spomenikov ter njihovega varovanja in reševanja. Ogled razstavljenih umetnostnih predmetov vsem priporočamo, saj predstavljajo tudi zanimivo potovanje skozi koroško cerkveno zgodovino. Na sliki eden od razstavljenih umetnostnih spomenikov.
				
				
Drabosnjakov Pas/)on so /gra/c; zadnj/č upr/zor/7/ /efa 1982
Pasijonska igra na Kostanj ah Drabosnjak vedno aktualen?
AT.šcaa.s&a kn/mrna zveza m .S7oven.s7<o pro.svemo društvo „Dra8o.sH/ak" .s Kostanj sta organizatorja Pa^i/ona, ki ga kodo konec tedna (prvič) in naslednje tedne nprizarjaii amaterski igralci iz Roža in z Gnr pri Drakosnjakovem donrn v Zgornji vasi pri Kostanjak.
podobna kostanjščini. Moram reči, da so seje igralci kar dobro navadili - celo Sigi Kolter, ki je Podjunčan in zdaj živi v Bilčovsu".
Krščanska kulturna zveza je leta 1987 z domačimi amaterskimi igralci uprizorila že Drabosnjakovo „Pastirsko igro")
Pasijon, s katerimi bodo igralci tokrat prvič nastopili v soboto, 16. junija 1990 ob 20.30 uri, bo izveden na prostem, pred Drabosnjakovim domom na Kostanjah. Besedilo iz začetka 19. stoletja je živemu govornemu jeziku Kostanj prilagodila dr. Herta Lausegger, univ. as. na celovški univerzi. To delo pa ni bilo lahko, ker so bili deli Pasijona (rokopis iz leta 1841) težko čitljivi.
Ker rima narekuje svoja pravila, se besede na koncu verzov podrejajo verzološkim pravilom: nihajo med narečno in knjižno obarvano obliko - tako pravi dr. Herta Lausegger v kratkem prispevku k jezikovni priredbi Drabosnjakovega Pasijona.
Priredba Pasijona je namenjena uprizoritvenim potrebam na Koroškem. Ker je kostanjsko govorečih amaterskih igralcev le še nekaj, je bilo za uprizoritev pasijonske igre treba pritegniti vrsto soigralcev iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev - ti so se morali za igro naučiti kostanj-ščine.
Igralci prihajajo iz Roža in Gur (Kostanje, Rožek, Šentjakob, Šentilj, Bilčovs, Šentjanž v Rožu, Kotmara vas in Radiše) in v glavnem niso govorci kostanjskega narečja. Zato je učitelj Tonej Sticker prevzel lektorsko nalogo, da jim pomaga pri izgovorjavi.
„Tonej Sticker se je dobro vposlušal v naš dialekt", tako nam je v kratkem pogovoru dejal Kostanjčan Hanzi Dra-gaschnig, ki tudi sam sodeluje pri uprizoritvi. „Na začetku smo imeli jezikovne vaje, to
pa ni bilo tako težko, ker so nekateri izmed igralcev Ko-stanjčani, šentjakobski in bil-čovski dialekt pa sta vsaj
O avtorju ..Pasijona"
Bukovnik Andrej Šuster Drabosnjak se je rodil 6. maja 1768 pri zvrhnjem Drabosnjaku na Kostanjah. Svoje „rajme" je pisal v domači govorici svojega rojstnega kraja. V svojih poznejših delih pa se je vidno približeval knjižnemu jeziku - to posebno dobro kaže njegov ..Marijin pasijon".
Nekaj svojih pesnitev je Drabosnjak izdal v tisku. Prva je „Svovenji Ohace".
Najpomembnejše Drabosnjakovo delo pa so njegove verske ljudske igre, in sicer „Pasi-jon", ..Pastirska igra" in „!gra od izgubljenega sina." Znano je, da je Drabosnjak za svoje rojake prevajal knjige iz nemščine v slovenščino. Ob pomanjkanju slovenskega čtiva je Dra-hosnjak prevajal, prirejal in širil vse, za kar se je ljudstvo zanimalo.
Drabosnjakovo bu-kovništvo se je širilo med slovenskim ljudstvom v glavnem rokopisno - samo majhen de! njegovega dela je prišel v tisk. Njegova bogata zapuščina pa še vedno ni povsem raziskana.
A.Š. Drabosnjak je umrl 22. dec. 1825, star komaj 57 let.
Pri igranju Dragaschnig ne vidi večjih težav - četudi je igra „stara" že skoraj dvesto let. „Naš režiser Franci Končan se je dobro pripravil in tudi vzdušje med igralci je v redu - včasih je tako fletno, da se moramo vsi smejat' in se že sami pogovarjamo v „Dra-bosnjakovih rajmah".
Vendar: ali ne bi bilo lažje in bolj zanimivo igrati kaj sodobnega?
Hanzi Dragaschnig je prepričan, da je tudi Drabo-snjaka mogoče interpretirati bolj sodobno, vendar pa se letošnja izvedba Pasijona skuša držati pristnegaDra-bosnjaka. „Mi na Kostanjah smo se obvezali, da bomo med drugim redno igrali tudi Drabosnjaka - saj je naš domačin - pri tem pa ne vidim večjih problemov:	drugje
igrajo iste igre vsako leto!"
Pasijon so igralci po 50-let-nem premoru uprizorili že leta 1982: ali je zasedba zdaj ista?
„Seveda smo skušali nagovoriti „stare" igralce, vendar pa nekateri iz časovnih razlogov niso utegnili, nekatere pa smo prepozno vprašali", je odgovoril Dragaschnig na očitek, „da so izključili igralce, ki so bližje SPZ".
In še nekaj podatkov o uprizoritvi: režijo vodi Franci Končan iz Ljubljane, ki že dobro pozna koroško gledališko sceno (režiral je tudi „Pa-stirsko igro"). Sceno je izrisal Saša Kump iz Kranja, kostume pa je zasnovala univ. prof. Alenka Bartel (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) iz Ljubljane. Glasbo je izbral Lajko Mili-savljevič, za ton in luč skrbijo inž. Heli Juch, Niko Krištof in Gabrijel Lipuš, za organizacijo pa tajnik KKZ Nužej Tolmajer.
Razvoj gospodarstva in naše zadružne firme v prvih mesecih leta 1990
Rasi brufonac/ona/nega proizvoda v Avsfr/jl je bl/a v prvl/i mesec/h letošnjega leta še vedno na v/so/d ravni, namreč nekaj nad 3%. Za Avstnjo ter zahodno Evropo je pnčakovaf; ugodno gospodarsko leto. Od jul/ja da//e bo tudi v S/zbodn/ /Vem-č/j/ kot plačilno sredstvo vel/a/a zabodnonemška marka. Zaradi tega ne pr/čaku-jejo večj/b pretresov, ker je ZR IVemč/ja do vol/ bogata /n /ma dosti rezerv. Zarad/ pričakovan/!? Investlc/j' v izhodni l\lemč/j/ je pričakovati večji pritisk na trg kaplta-/a, kar b/ u7egn/7o pomen/7/, da se bodo obrestne mere nekoliko dv/gn/7e.
Temu nasprotno kaže Markovičeva „šok-terap/ja" za gospodarstvo v Jugos/a-v//7 raznoliko s//ko. Medtem ko se je v g/a vnem v Narodni bank/ Jugoslav/je nabra/o nad 3 m/7/jard do/agev /okoli 700 m/7/jard šil.) dev/zn/b rezerv, gospodarstvu ne kaže dobro. Dnevno gospodarsko politiko sprem//ajo napovedan/ stečaj/, nel/k vld-nost /n pričakovano zmanjšanje nac/ona/nega prol-zvoda za približno 3%. Ovajanje tržnega gospodarstva je potrebno, čeprav se je v Jugoslav/j/ vse ze/o podražl-/o. Cenejši je samo še bencin, za Z/70 v/na pa p/ačaš v Ljubljani pravtako že 30 d/nagev. Nova v/ada vS/ove-n/jl zaključuje Inventuro /n odkriva v gospodarstvu vedno nove mr//če. Ko bo Inventura zaključena, napoveduje ukrepe.
b/a Koroškem smo začuden/ nad težavam/ prej tako stabl/nlb mešan/b poajet/j' z v/sok/m odstotkom /astnega kap/ta/a. Obir /n Secar sta zaprta, /skra v stečaju, E/an
pa v težavah. S/cer je v Avstr/)'/' res norma/no, da gre /etno pr/bl/zno 7 % vseh poajet//' v stečaj, toda če /majo od deset/d mešan/b poajet/j težave kar štiri, je ta odstotek mnogo v/šjl od povprečja. Zadružno gospodarstvo ta razvoj sprem/ja z zaskrbljenostjo /n s/ že//', da b/ gospodarska reforma v S/oven/j/ č/mprej obrodila sadove.
Zaupanje v naše zadružne ustanove /zadruge, posojllnl-ce, zveza /n zadružne firme) se je tud/ v prv/h pet/b mesec/h 7990nada//eva/o.
Rran/7ne v/oge pr/ posoj/7-n/cab se bodo poveča/e /brez obrest/) z 7,039 m/71-jarde na 7,055 m/7/jarde /oz. za 7,6%), pr/ zvez/ pa s 375 na 333 m/7/jonov /oz. za 4%). 1/loge osta//h nebančn/d ustanov so se pr/ posojl/n!-cab poveča/e z 87 na 97m/71-jonov a// za 30%. Tud/ povpraševanje po kred/t/b je bl/o ve//ko. 7ako so se /e-t/ pr/ posojl/nlcab poveča// za 38 m/7/j. /7%), pr/ Zvezi-Bank pa skoraj za 300 m/7/j. /30%). B/7ančna vsota se je pr/ posp/llnlcab poveča/a za 7,3%, pr/ zvez/ pa za 3,5%. Pr/ zvez/ se je v prv/h mesec/d 7990 krepko poveča/ tud/ p/ač/7n/ promet z /nozem-stvom /jo/us 50%).
Pr/ zadrugab-market/b se je promet razv/ja/ raz/zcno. Medtem ko so nekatere ze/o poveča/e promet - ne nazadnje zarad/ nava/a kupcev /z S/oven/je - /P//berk 735%, Brnca 50%, Skobce 35%, Šentjakob 75%), pa je pr/ drug/b zadrugah povečanje neznatno oz. nazaduje /G/o-basn/ca - 70%), Železna Kap/a - 3%, Kotmara vas + 6%). Prob/em rentabilnost! pr/ nekaterih zadrugah je ve//k
Posoji!nica-Bank Hodiše-Škofiče
V petek, 27. 4. /990, se je na rednem občnem zboru Posojilnice-Bank Hodiše-Škofiče zbraio iepo števiio zadružnikov. Predsednik Herman Jager je pozdravi! pristone, med njimi poslovodjo Zveze slovenskih zadrug v Cetovcu Draga Portscha ter revizorja VR Franca Krištofa in mag. Katarino Kropiunig.
Z enominutnim motkom so se č!ani spomniti Arnotda Mi-schkutnika, pred nedavnim umrtega bivšega odbornika.
Udeleženci so z zanimanjem stediti poslovnim poročilom in uvidevno ugotovili, da čeprav je posojilnica poslovno leto 1989 zaključila še z dobičkom, v bodoče kot samostojna zadruga ne bo mogla več uspešno poslovati. Takšno majhno enoto - z bilančno vsoto 40 milj. šilingov - namreč preveč obremenjujejo stvarni ter personalni stroški. Posojilnica Hodiše-
Škofiče je najmanjša izmed vseh slovenskih kreditnih zadrug ter celo v vsem Raif-feisnovem sektorju. Se bodo vneti odborniki le dokopali do spojitve s kakšno sosednjo posojilnico?
Volitve niso prinesle nič novega. Predsednik je ostal Herman Jager, podpredsednik je Anton Sabotnik. Na novo je bil v upravni odbor izvoljen Maks Sima iz Deščic, v nadzorni odbor pa Albert Boštjančič s Plešerke. Ta pomladitev obeh odborov je vsekakor zelo razveseljiva.
Ostali odborniki so: Drago Portsch, dr. Valentin Kaki, Tomaž Sabotnik, mag. Martin Urbajs, Mihi Schottel in Erwin Errath (vsi upravni odbor). V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni še: Folti Pau-litsch (predsednik), Tevži Koschier (podpredsednik), Andrej Anderwa!d, Toni Aichholzer ter Maks Schu-schu	Franci Spitzer
/b bo odvisno predvsem od poslovod/j /d drug/b odgovornih, da ukrene/o vse potrebno za zboljšanje položaja.
Skoraj vse /mpodno-eks-portne firme, k/ so v večinski /ast/ slovenskega zadružništva, so v prv/h mesecih 7990 poveča/e svoj promet /Carlmpex, Karanta, Safeco, Car/f/go, Carmeta/1, Carfe-ma, F/'nex) /n to kljub temu, da gospodarska slfuac/ja v Jugos/av/j/ n/ najboljša. Kljub rigoroznim ukrepom v Jugos/av/j! se je /žvoz samo v Slovenijo v prvih štirih mesecih 7990 poveča/ za 33%, uvoz /ž nje pa za 40%. Pr/ teh firmah pa n/ pomemben samo promet, temveč predvsem dohodek /n zagotovilo dobave /n plačila. Zaradi znane situacije bodo morale vse bo/j vztrajat! na tem, da bodo plačila zajamčena z garancijami, akreditiv! /n s prot/dobavam/'.
Velja tud/ omeniti, da se je v zadnjih 5 letih na Koroškem število zunanjetrgovinskih firm zvišalo z 80 na 340 /samo v zadnjih 6 mesecih je bilo ustanovljenih 80 novih). Taka podjetja odpirajo predvsem številni zasebnik! /ž Jugos/av/je. Tako se Koroška oz. zlasti Celovec v zadnjih letih razv/ja v mednarodno trgovsko mesto za uvozno-lzvozne ter tranzitne posle. To dejstvo pr/pomore k temu, da Koroška oz. Celovec tud/ v drugem oziru postajata bol/ odprta.
Tore/, ugoden razvoj v Avstr/ji /n zahodni Evropi, močno razburkan scenar/j v Sloveni/'! /n Jugoslaviji, katerega razplet bo vpliva/ tud! na Koroško, blagodejen porast prometa zarad/ kupcev /z sosednje države. Če bomo poslovni /n Imel/ nekaj sreče, b/ moralo bit/1. 7990 uspešno/n to kljub včasih črn/m ob/a-
kom.	fry. J. Hahern/k
poslovodja ZSZ
Posojiinica-Bank Žita______________
V petek, 18. maja se je v prostorih poslovalnice v Ločilu zbralo na rednem občnem zboru lepo število članov Posojilnice-Bank Žila. Predsednik upravnega odbora Franc Wutti je med številnimi gosti pozdravil revizorko ZSZ mag. Katarino Kropiunig in višjega revizorja Franca Krištofa.
Po poročilih predsednika upravnega odbora ter predsednika nadzornega odbora mag. Marjana Galloba je Kropiunigova podala poro-šilo o izvedeni reviziji. Nadalje sta bila na dnevnem redu pregled in potrditev računskega zaključka za leto 1989.
Razveseljivi so glavni podatki iz bilance:
# bilančna vsota je porasla za 7,6% na 104,3 milij, ši).
HZadrMžn/Hsf
O
Informacije Zveze slovenskih zadrug ter v njej vkijučenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinic
Nove tehnične ureditve pri posojilnicah in Zvezi:
Poslovanje še hitreje in učinkoviteje
V čem je ta napredek in kako koristi našim strankam?
1.	) Vseavstrijski svobodni promet s tekočimi računi
Lastniki tekočih računov pri posojilnicah in Zvezi-Bank lahko sedaj dvigujejo s svojih kontov ali nanje vplačujejo pri vsaki Raiffeisnovi banki po vsej Avstriji. Tako lahko npr. študent, ki študira na Dunaju in ima konto pri naši posojilnici, brez nadaljnjega dviguje svojo štipendijo na katerikoli dunajki Raiffeisnovi banki. In če njegov oče vplača pri svoji domači posojilnici — v okviru svobodnega prometa - na njegov konto kako denarno vsoto, jo lahko ta študent v naslednjem trenutku dvigne na Dunaju. Edini pogoji so: predložitev uradne osebne izkaznice s sliko in evroček-karte ter kritje konta. Dnevni dvig je omejen na 20.000 šilingov.
2.	) Vseavstrijski svobodni promet s hranilnimi knjižicami:
Imetniki legitimiranih hranilnih knjižic ali anonimnih hranilnih knjižnic z geslom lahko prav tako pri vsaki avstrijski Raiffeisnovi banki dvigujejo s svojih hranilnih kontov ali nanje vplačujejo. Omejitev dviga: 20.000 šil. (dnevno), omejitev dnevnega
V hunčnl^lvu /c v zu<7n/'/'l; letih	do ved-
rega tehničnega napredha, /d omogoča ve hllrejie m natančnejepo.slo vanje. 7ud/ .s lo ven-v/co zahružn/stvo ne zaostaja za tem razvojem, v prv/ vrst! pa je fo v A; or/v! v Iran/ca m na.s/h po.Toj;7mc m Zveze-Danh.
vplačila: 100.000 šilingov.
Po naj novejšem imajo to pravico tudi inozemci, ki imajo pri eni naših posojilnic ali Zvezi-Bank svoj hranilni konto.
3.	) Knjiženje na osnovi magnetnega traku (Datentra-ger)
Ta tehnična pridobitev je pomembna zlasti za pokojninske zavarovalnice in večje firme. Kako je bilo doslej? Če je npr. zavarovalnica preko svoje banke prenakazala upokojencem pokojnino, je morala ta preko več bank preden je prispela na banko upokojenca. Ta večdnevna zamuda se z magnetnim trakom neha: sedaj knjiženje poteka direktno z banke zavarovalnice na konto, ki ga ima upokojenec pri svoji posojilnici.
4.	) S.W.LF.T.
To je mednarodna ustanova za prenašanje bančnih podatkov, mdr. prenakazil in akreditov. Zveza slovenskih
zadrug se je k S.W.I.F.T.-u priključila decembra 1989. Prej so npr. prenakazila v inozemstvo tekla po pošti ali teleksu, kar je bilo po navadi povezano z večdnevno zamudo. Sedaj pa je s pomočjo S.W.I.F.T.-a omogočeno, da lahko zveza posluje z bankami po vsem svetu, da se prenakazila od banke do banke opravijo v nekaj minutah in da so zaradi normativne ureditve S.W.I.F.T.-a, ki velja za ves svet, izključene napake pri prenašanju podatkov.
5.) Reuters
To je mednarodna agentura, ki posreduje najaktualnejše informacije iz vsega sveta. Poleg tega nudi bankam naslednje možnosti: banke lahko Reuters uporabljajo za posredovanje tečajev vrednostnih papirjev, tujih valut in deviz, vrhu tega pa lahko med seboj opravljajo gotove posle. Reuters je še zlasti
pomemben za tiste stranke, ki se zanimajo za vrednostne papirje in razvoj na blagovni borzi.
6.	) ELBA (Electronic han-king)
Z uvedbo ELBA imajo stranke posojilnic in zveze možnost, da s personalnim računalnikom (PC) ter preko navadnega telefonskega priključka same preverjajo najnovejše stanje svojega konta. Po telefonu lahko tudi prena-kazujejo denar, kar omogoča še hitrejši potek tozadevnih bančnih poslov. Poleg tega lahko stranka na svojem računalniku vsak čas vidi, kakšni so tečaji valut, deviz in vrednostnih papirjev. Pogoj za koriščenje Electronic ban-king sta PC in telefonski priključek.
7.	) Servis za društva
Naše posojilnice in zveza lahko našim društvom posredujejo poseben PC-program za pomoč pri upravljanju društva, kot npr. vodenje članskega imenika ali kasiranje članarine. Ta čas dela v Avstriji s takim PC-programom približno 180 društev s približno 200.000 članov.
Štefan Riegeinik Jakob Biaschitz
Zadruga-Market Že!ezna Kap!a: razširitev posiovnega področja
3 7. jan. 7996 j'<? Z/zdraga-M/zrket Železna Kapla prevzela poslovne pro.s/ore Kmečke gospodarske zadruge TJohrla vas /n od tedaj dalje vod/ to postojanko kot svojo podružnico. IVa občnem zbora Kmečke gospodarske zadruge Železna Kapla, k! je b/! 5. jun/ja t.l. v njeni!/ poslovnik prostori//, je kilo sklenjeno, da se od 7. julija dalje tud! Knrečko-gospodarskn zadruga v Glokasnlc! pr/ključ! kapelski zadrug! s ten/, da ta prevzame vse njeno poslovanje /n jo od tega datuma dalje vod/ kot svojo podružnico.
Kmečki gospodarski zadrugi v Globasnici in Dobr-li vasi pravno sicer obstajata še naprej, vendar pa je vse poslovanje in tudi vse sodelavce prevzela Kmečka gospodarska zadruga v Železni Kapli. Vzrokov za to sodelovanje je več. Kot glavni pa veljajo skupen in bolj efektiven nakup, racionalnejše poslovanje pri stroških skladiščenja, boljše načrtovanje dostav in s tem boljše koriščenje prevoznih sredstev, med-
sebojna pomoč pri personalu ter ne nazadnje skupno in strokovno vodstvo. Konkurenčni veter veje vse ostreje, povsod nastajajo velike površine prodajnih centrov, zato je potrebno, da se tudi naše zadružništvo prestrukturira in reorganizira.
Predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik je na občnem zboru pozdravil nad 40 zadružnikov ter podal svoje poslovno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da
#	hranilne vloge so porasle za 6% na 91,1 milij. šil.
#	lastna sredstva posojilnice ustrezajo predpisom ZKG in so tudi brez jamstvenega pribitka znatno višja od predpisanih 4,5% bilančne vsote
Zadovoljiv je bil tudi porast izposojil v letu 1989 (+ 14%), vendar njihovo nizko stanje še vedno zavira boljši dohodek posojilnice.
Kljub pozitivnim rezultatom pa bo morala posojilnica še naprej skrbeti za izboljšanje rentabilnosti in učinkovitejšo donosnost.
Ob zaključku občnega zbora so bili navzoči člani in gostje povabljeni na prigrizek, ob katerem so se pogovarjali v prijetnem vzdušju.
Hanzi Waru<"
se je zadruga Železna Kapla v zadnjih treh letih dobro razvijala in stalno povečevala svoj promet. V letošnjem letu se prav zdaj končuje mala do-gradnja in bo zato prodajni prostor nekoliko večji in lepši. Promet je v zadnjem letu narastel na skoraj 16 milij. šilingov, z vajenci vred pa je bilo 8 zaposlenih. Poleg zadruge gradi nove prodajne prostore tudi kapelski Kon-sum, kar bo kupcem omogočilo še lažjo primerjavo kvalitete in cen. Poslovodja Jožko Maloveršnik je bi! mnenja, da
bo v Železni Kapli s tem nastal nekak nakupovalni center, od katerega lahko pridobi tudi zadruga.
Predsednik nadzornega odbora Johan Sadolšek je apeliral na vse člane in odbornike, da propagirajo zadrugo, da posebno nameščenci pazijo na zunanjo čistočo, odborniki pa naj bolj resno opravljajo svoje funkcije in redno prihajajo na seje.
Ker kapelska zadruga vodi oz. bo vodila kot podružnici prodajne prostore v Globasnici in Dobrli vasi, so člani zadruge pri volitvah to spremembo že upoštevali in v upravni in nadzorni odbor zadruge izvolili tudi člane iz teh dveh okolišev. Soglasno
so bili izvoljeni sledeči člani:
Upravni odbor: predsed nik: Vladimir Prušnik, Lobnik; podpredsednik: Lorenz Novak, Obirsko; odborniki: Pavl Dolinšek, Lepena; Marija Pasterk, Bela; Friedl Schwarz, Plaznica; Janez Lipnik, Klopinj; Tomaž Petek, Zagorje; Hubert Kordež, Podjuna; Janez Writz, Šte-ben;
Nadzorni odbor: predsed nik: Johan Sadolšek, Lobnik; podpredsednik: Feliks Ha-derlap, Obirsko; Odborniki: Anton Petschnik, Bela; Franc Boschitz, Metlova; Jožef Igerc, Mala vas.
Poslovodja Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Joža Habernik se je v imenu ZSZ zahvalil vsem odbornikom ter sodelavcem zadruge za vneto in uspešno delo v preteklosti. Nakazal je potrebo po večji koncentraciji slovenskega zadružništva ter menil, da ima zdaj nova povečana zadruga pod strokovnim vodstvom in s skoraj 40 milij. prometa vsekakor možnost za uspešen razvoj. Ta pa bo v večji meri odvisen od strokovnosti poslovodje, pripravljenosti do sodelovanja vseh odbornikov ter od delovne vneme ter prijaznosti vseh sodelavcev.
Občni zbori
Posoji!nica-Bank Borovtje
V petek, dne 6. 4. 1990, je imela svoj redni občni zbor Posojilnica-Bank Borovlje. Predsednik upravnega odbora Janko Oitzl je pozdravil navzoče člane ter zastopnika Zveze slovenskih zadrug, poslovodjo Mirka Kunčiča ter višjega revizorja Franca Krištofa. V uvodnih besedah je dejal, da je letošnji občni zbor jubilejni, kajti z zaključkom poslovnega leta 1989 praznujemo 100-letnico delovanja slovenskega zadružništva v občini Borovlje in zato Posojilnico-Bank Borovlje kot pravno naslednico glinj-ske Hranilnice in posojilnice lahko imenujemo najstarejši kreditni zavod v območju spodnjega Roža.
Predsednik je poročal o uspešni dejavnosti upravnega odbora, da so seje potekale redno ter se odbornikom zahvalil za dobro sodelovanje. Uspehi so vidni na vseh področjih: promet se je zvišal za 445 milij. šil. - to je za 26%, bilančna vsota za 19,1 milij. šil. na skupno 256,5 milij. šil... Prav tako so se nasproti lanskemu letu povečala izposojila za 38%. Večina izposojil pri Posojil-nici-Bank Borovlje je odobrenih proti vknjižbi, poroštvu ter bančnim garancijam, tako da so vlagatelji lahko prepričani, da je njihov denar dobro in varno naložen.
Dobiček za poslovno leto 1989 je znašal 6,847 milij. šil. in s tem se je izguba iz prejšnjih let znatno znižala na še odprtih 9,696 milij. šil.. Lastni kapital Posojilnice-Bank Borovlje z 31. 12. 1989 znaša 6,3 milij. šil. ali 2,52% od osnove za izračunanje jamstvenega kapitala po § 12 ZKG. Jamstveni kapital znaša 19 milij. šil. ali 7,65% od osnove za izračunanje jamstvenega kapitala. Posojilnica ima torej predpisom odgovarjajoči jamstveni kapital, ki naj bi znašal 4,5%. Prav tako ima posojilnica po § 15 ZKG osnovna sredstava pokrita z lastnim kapitalom.
Na osnovi poročil in podatkov je občni zbor upravnemu in nadzornemu odboru ter poslovodstvu izrekel razre-šnico z zahvalo za uspešno delovanje. V preteklem poslovnem letu pa so na novo preuredili tudi poslovni prostor v banki, tako da so dani vsi pogoji za diskretno opravljanje vseh bančnih poslov. Prav tako so na novo prekrili streho hiše, v kateri deluje posojilnica, v prihodnjih mesecih pa bodo na novo uredili tudi zunanjo fasado stavbe. Ob koncu svojega poročila se je predsednik za vso strokovno pomoč in dobro sodelovanje zahvalil tudi Zvezi-Bank v Celovcu.
Zahvali) pa se je tudi vsem nameščencem in poslovodstvu za vestno delo v prid naši skupni banki, saj rezultati ob koncu poslovnega leta izkazujejo zares prav dobro gospodarjenje.
Zahvala za zaupanje pa
velja tudi vsem članom, vlagateljem in poslovnim partnerjem. Z njim brezdvomno potrjujejo pravilnost naše zadružnogospodarske politike.
Predsednik nadzornega odbora Valentin Goričnik je poudaril, da je bil nadzorni odbor sproti obveščan o tekočem delovanju in poslovanju in da je imel več svojih in skupnih sej. Na osnovi bilančnih številk ter poslovnega uspeha pa lahko ugotovimo, da tudi v bodoče lahko zaupamo v našo že 100 let staro slovensko bančništvo v občini Borovlje.
Občni zbor je soglasno potrdil računski zaključek za poslovno leto 1989. Ker pa so bile na dnevnem redu tudi volitve, je soglasno izvolil sledeča odbora:
Upravni odbor: predsednik: Janko Oitzl, upokojenec, Borovlje; podpredsednik: Mirko Kunčič, poslovodja, Žihpolje; odborniki: Melchior Verdel, delavec, Borovlje; Johannes Schaschl, učitelj, Trata; mag. Peter Waldhauser, uradnik, Poden; Franc Kelih, poslovodja, Sele; Hanzi Millonig, učitelj, Svetna Vas; Lorene Tschertou, kmet, Slov. Plaj-berk; mag. Lori Muller,
kmet, Šentjanž; dipl. inž. Hanzi Čertov, nameščenec, Sele-Srednji Kot; Gertrude Kraxner, poslovodkinja, Celovec.
Nadzorni odbor: predsednik: Valentin Goričnik, upokojenec, Glinje; podpredsednik: dr. Franz Wutti, zdravnik, Borovlje; odborniki: Hanzi Oraže, delavec, Resnica/Borovlje; Hubert Ogris, delavec, Šmarjeta; Andrej Kunčič, kmet, Psinja vas; Andrej Woschnak, kmet, Borovlje; Michael Hafner, upokojenec, Šentjanž.
Vsi odborniki so bili izvoljeni soglasno, pravtako so vsi sprejeli funkcije. Da pa je Posojilnica-Bank Borovlje povezana tudi s podeželjem, dokazujejo naše poslovalnice v Šmarjeti in Šentjanžu v R., kjer poslujemo poldnevno, ter poslovalnica v Brodeh pri Malleju ob Ljubeljski cesti s celodnevnim poslovanjem.
Posojilnica pa je z večjo denarno vsoto podprla tudi kulturna in športna društva v našem poslovnem območju.
Predsednik Oitzl je občni zbor zaključil z željo, da bi se Posojilnica-Bank Borovlje tudi v bodoče ugodno razvijala in koristila domačemu gospodarstvu.
Franc Kelih
Posoji!nica-Bank Ceiovec
Prejšnji petek, 8. junija je Posojilnica-Bank Celovec izvedla svoj redni občni zbor, na katerem so njeni člani obravnavali in sklepali o delovanju v poslovnem letu
1989.	Predsednik upravnega odbora prof. Franc Brežjak je poleg navzočih članov pozdravil tudi zastopnika revizijske zveze VR Franca Krištofa. V svojem poročilu je prof. Brežjak mdr. poudaril, da je bilančna vsota Posojilnice-Bank Celovec z 31. 12. 1989 znašala 133 milij. šilingov (leta 1988: 115 milij.) ter da je čisti dobiček znašal 596.000 šilingov (1988: 116.000). Pravtako je v letu 1989 naraslo število članov (z 389 na 402) in deležev (z 4,994 na 5.741). Prof. Brežjak pa je tudi opozoril na upadanje vlog v prvih petih mesecih poslovnega leta
1990.	„Pritisk drugih bank v zvezi z obrestmi je velik", je menil prof. Brežjak. Nadalje je udeležence občnega zbora seznanil, da se popravljajo okna in zunanja fasada poslopja ob Košatovi cesti v Celovcu, ki je last posojilnice, in da bodo ta popravila stala milijon šilingov.
Računski zaključek za leto 1989 je podrobneje predstavi! poslovojda Aleš Šimenc. Hranilne vloge in vloge na tekoči račun so v letu 1989 porasle za 13,5% na 120,9 milij. šilingov, volumen izposojil je porasel za 9,6% na 65,6 milijona, bančni obratni uspeh je znašal 2,5 milij. šilingov, višina jamstvenega kapi-
tala pa ustreza zahtevam zakona o kreditnem gospodarstvu. Izpolnili so tudi zahtevo revizijske zveze, da je zaradi povečanja obsega poslovanja treba zaposliti dodatno osebo.
Na osnovi poročila prvega kvartala 1990 poslovodja Aleš Šimenc pričakuje tudi za letošnje leto lep poslovni uspeh. Svoje poročilo pa je Šimenc zaključil s pozivom: „Primarni cilj naše zadruge mora biti krepitev lastnega kapitala."
Predsednik nadzornega odbora Matevž Wakounig je poročal, da je poslovanje potekalo vestno oz. da se pozitivno delovanje celovške posojilnice nadaljuje. Tako je npr. leta 1982 bilančna vsota znašala 55 milij. šilingov, 1. 1989 pa je narasla na 133 milijonov. Izgubo iz leta 1982 v višini 12,75 milijona so do leta 1989 uspeli zmanjšati na 5,9 milij. šilingov.
Revizijsko poročilo za leto 1988 (za poslovno leto89 revizija še ni zaključena) je podal VR Franc Krištof. V imenu revizijske zveze se je zahvalil vsem odbornikom, poslovodjema in nameščencem posojilnice za konstruktivno sodelovanje z revizijsko zvezo in posojilnici 'čestita! za njeno uspešno delovanje. Dejal je: „Leto 1989 je Posojilnica-Bank Celovec zaključila z najvišjim bančnim obratnim uspehom ter z najvišjim pro-centualnim porastom bilančne vsote med vsemi našimi posojilnicami."
Andreju Rapoidu v spomin
V soboto, dne 31. marca 1990, je po krajši težki bolezni umrl predsednik Posojilnice-Bank Železna Kapla, Andrej Rapold, p. d. Pasterkov oče iz Bele. Star je bit 76 let. Rajnega smo poznali kot pridnega kmeta, zavzetega združnika in skrbnega predsednika kapelske posojilce.
Že leta 1947 je rajni Andrej Rapold postal odbornik slovenske posojilnice v Železni Kapli, leta 1957 pa je prevzel mesto predsednika, kar je z veliko zavzetostjo ostal do svoje smrti. V njegovi predsedniški dobi je rajni žrtvoval veliko časa za domačo posojilnico ter se vedno zavedal svoje odgovorne naloge.
Zelo se je prizadeval, da je prišlo do gradnje podružnice v Miklavčevem ter do izgradnje novih prostorov v Železni Kapli. Pri svojem delovanju v zadrugi in posojilnici v Železni Kapli pa je Andrej Rapold pomaga) tudi pri razvoju kulturnega delovanja v domači občini.
Dragi Andrej, zahvaljujemo se ti za vse tvoje skrbno delo. V našem spominu boš ostal vzgled kot dolgoletni predsednik naše domače Posojilnice-bank Železna Kapla.
BZadrMžn/%sf
O
tnformacije Zve/e shucnskih *adrug ter v njej vktjueenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinie
Zakaj „Združenje poslovodij in prokuristov koroških posojiinie"?
Decembra 1988 je bil ustanovni občni zbor „Združenja poslovodij in prokuristov koroških posojilnic", kratko poslovodsko združenje. Predsednik združenja je poslovodja Posojilnice-Bank Celovec Aleš Šimenc. O ciljih in delovanju združenja se je z njim pogovarjal Janko Kul-mesch.
Zadružni list: Zakaj se je ustanovilo poslovodsko združenje in kdo je bil pobudnik ustanovitve?
Aleš Šimenc: To&Hrfr::k /e bi/ Jire/cfor pl/ker.fke poio/i/-nice Jožko /Vncbbar. Do Mjfa-novifve zrfrMŽeM/a po )e pri.f/o prcr/vAcm zato, ker yo posamezne posop/nice čnfi/e rtH/no potrebo po obravnavanju s A up n ib prob/emov in a.sA/a-jenern reševanju /e-ieb.
Zadružni list: Kateri so ti problemi?
Aleš Šimenc: Do so npr. vprašanja AonzorctjsAib po-soji/, naba/je prok/eoiakkH obresiovanja braniinib vlog ter AreJitov. Poseben pro-b/ern predstavijo tudi sAupna nabava reA/arnnega materia-ia.
Zadružni list: So lahko člani združenja samo poslovodje naših posojilnic?
Aleš Šimenc: iVe. Kot že uradno ime pove, so č/ani iabAo tudi proAuristi posojii-nic; dosiej so vč/anjeni trije. Poleg tega obstaja še možnost podpornega čiansfva. Trenutno imamo 23 rednib čia-nov ter enega podpornega, namreč predsednika ZSZ Mibija Antoniča.
Zadružni list: Kako pa se združenje financira?
Aleš Šimenc: VsaA č/an mora piačati ietno 300 šiiin-gov čianarine. Vrbu tega bi si žeieii še več podpornih č/a-nov, Aajti naše de/ovanje se jinancira izA/jučno iz čianarine rednib ter podpornih čia-nov.
Zadružni list: Koliko sre čanj je poslovodsko združenje imelo doslej?
Aleš Šimenc: bani novembra smo v piiberšAiposojiinici
organiziraii srečanje z vsemi odvetniki, s katerimi sodeiu-jejo naše posojiinice. Dr. Matevž Grilc je predavai o probiemih v zvezi z eksekucijami; nadaije smo z odvetniki diskutiroii o raznih praktičnih vprašanjih v zvezi z izterjatvijo kreditov. Drugo srečanje pa je bda božičnica v Celovcu, kamor smo povabili tudi predsednike ter ostale nameščence posojilnic.
Zadružni list: Kakšen pa je odnos poslovodskega združenja do Zveze slovenskih zadrug? So poslovodje ZSZ tudi člani združenja?
Aleš Šimenc: Ne. V zdru ženje so vključene zgolj posojilnice. Odnos do zveze je dober ter korekten. Zlasti z direktorjem dipl. trg. 7. Nabernikom se lahko odkrito in konstruktivno pogovoriš o odprtih vprašanjih, ki tarejo posamezne posojiinice. IVaš podporni član ter predsednik ZSZ Mihael Antonič pa nam je na ustanovnem občnem zboru obljubil vso podporo.
Zadružni list: Kakšni so na črti za bodoče delovanje?
Aleš Šimenc: V prvi vrsti organiziranje strokovnih seminarjev. Tako bomo letos jeseni organiziraii seminar o ocenjevanju	nepremičnin.
Nadalje nameravamo povabiti revizorje ZSZ in z njimi prediskutirati vprašanja, pri katerih obstajajo različna gledanja med revizorji in poslovodji. Načelno sem mnenja, da naloga revizije ni samo ugotavljanje pomanjkljivosti, temveč tudi svetovanje; le tako je mogoče najti najboljšo rešitev odprtih vprašanj.
Zadružni list: Kako kot predsednik poslovodskega združenja ocenjuješ bodočnost naših posojilnic? Čemu je treba pri bodoči poslovni politiki posvetiti še posebno pozornost?
Aleš Šimenc:	Enote z
bilančno vsoto pod 100 milij. šilingov bo treba na vsak način /MzloHlrcfl. Se vedno je zelo pomanjkljiva tudi reklamna dejavnost. Nadalje
nam jugoslovanski trg postavlja nove oz. dodatne zahteve — sploh, če pomislimo, da avstrijske banke ena za drugo (tako npr. celovška Nypo) odpirajo v Sloveniji svoje postojanke. Najbolj pomembno pa bo povečanje lastnega kapitala, zlasti z ozirom na pričakovano priključitev k Evropski skupnosti. Najmanj, kar za to potrebujemo, je čim več novih članov. Te pa bomo najlažje pridobili s tem, da jim bomo ponudili deleže, ki jih bomo tudi obrestovali.
Odbor „Združenja poslovodij in prokuristov koroških posojilnic":
Predsednik:	Aleš
Šimenc (Posojilnica-Bank Celovec) Podpredsednik: Traudi Kraxner (Posojilnica-Bank Borovlje) Odborniki: Pepca Kat tnig (Posojilnica-Bank Žila), Jožko Plesnik (Posojilnica-Bank Podjuna), Franc Krištof (Posojilnica-Bank Bil-čovs), Janko Ottowitz (Posojilnica-Bank Šentjakob), Marjan Pečnik (Posojilnica-Bank Pliberk)
Zadruga-Market Škofiče
V	petek, 1. junija 1990, so imeli svoj redni občni zbor člani Kmečke gospodarske zadruge Škofiče.
V	poročilih predsednika upravnega odbora Rudija Maierhoferja in predsednika nadzornega odbora Draga Portscha je bilo mdr. ugotovljeno, daje KGZ po zadnjem občnem zboru kupila od Posojilnice-Bank Hodiše-Škofiče vse nepremičnine, zgradila novo posojilnično poslopje v Škofičah in ga ji dala v najem. Financiranje tega je omogočila predvsem Zveza slovenskih zadrug v Celovcu s tem, da je v ta namen dala kredite pod ugodnimi pogoji. Vrednost vseh teh nepremičnin skupaj s poslopjem znaša okoli 8,5 milijona šilingov.
Iz računskih zaključkov, ki so bili sprejeti soglasno, je razvidno, da je poslovni uspeh v zadnjih dveh letih -zaradi visokih odpisov za poslopja in obresti za kredite - nazadoval, da pa prvo četrtletje leta 1990 izkazuje spet pozitiven razvoj. Promet v letu 1989 je znašal 15,6 milijona šilingov (leta 1987: 14,1 milij.). Revizor ZSZ Hanzi Dragaschnig pa je v svojem revizijskem poročilu ugotovil, da zadruga deluje s pozitivnim cash flowom.
Na občnem zboru so bila
potrjena tudi nova pravila, ki ustrezajo novim predpisom avstrijskega zakona o zadružništvu in spremenjenim poslovnim potrebam. V tem sklopu so udeleženci občnega zbora sklenili tudi spremembo imena zadruge. Novo ime se glasi: Zadruga market Škofiče, registrirana zadruga z omenjenim jamstvom. (Doslej se je glasilo: „Kmečka gospodarska zadruga Škofiče, registrirana zadruga z omejenim jamstvom".)
Na dnevnem redu so bile tudi volitve upravnega in nadzornega odbora. Novi predsednik upravnega odbora je Herman Jager, nadzornega pa Drago Portsch. Za podpredsednika upravnega odbora je bil izvoljen Rudi Maierhofer. Ostali odborniki UO pa so: Valentin Pitschek, Jožko Perdacher, Hanzi Kan-zian, Maks Kanzian, Joži Pitschek ml. in Stanko Portsch. Za podpredsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Ernsti Pitschek, ostali odborniki pa so: dr. Valentin Kaki, Matevž Kaki in Martin Rekar st.
Novo izvoljeni predsednik Herman Jager se je udeležencem občnega zbora zahvalil za izkazano zaupanje. Predvsem pa je vse zadružnike pozval, naj se v čim večji meri ter čim bolj dosledno prizadevajo za pristop novih članov.
Pred nekaj tedni je prišla z Avstrijske narodne banke na Dunaju nenadna vest, da je po operaciji nepričakovano umrl predsednik Avstrijske narodne banke dr. Hellmuth Klauhs.
Mesto predsednika te nadvse pomembne finančne ustanove je prevzel šele pred nekaj več kot enim letom. Bil je v 63. letu starosti. Ob njegovi nenadni smrti sem v imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu poslal Avstrijski narodni banki in svojcem umrlega žalni telegram.
Pred nastopom svoje službe predsednika Avstrijske narodne banke je
Dr. HeMmuthu Kfauhsu v spomin
bil dr. Hellmuth Klauhs dolga teta predsednik upravnega odbora Ge-nossenschaftliche Zen-tralbank AG, zdaj Raiffeisen Zentralbank Oster-reich AG, in generalni direktor Avstrijske Raiffei-snove zveze na Dunaju.
Dr. Hellmuth Klauhs je bil slovenskemu zadružništvu na Koroškem zelo naklonjen. Ko mu je slovensko zadružništvo v zvezi s Posojilnico-Bank v Borovljah prvič signaliziralo težave, je imelo avstrijsko zadružništvo pod njegovim vodstvom za to razumevanje in je nekaj prispevalo iz garancij-
skega sklada. Ko pa se je izkazalo, da je škoda pri PoBo znatno večja kot je bilo najprej ugotovljeno, je tudi tedaj - takrat že drugič - zagovarjal, da je treba slovenskemu zadružništvu na Koroškem pomagati, pa četudi je moral zaradi tega premagati marsikateri odpor.
Bil je globoko predan ideji zadružništva, ki vsebuje tudi pojem solidarnost. Pomoč mu je bila nekako samoumevna in se po njej ni obnašal oblastno - češ, zdaj ste prejeli nekaj denarja, zato pa morate delati tako kot jaz velevam; vedno je upo-
števal našo posebno situacijo na južnem Koroškem in razumel potrebo po pomoči. Ni se ravnal po načelu, da je treba tistemu, ki je na tleh, pobrati še zadnje in ga tako ponižati tudi v njegovem člove-
škem dostojanstvu, kot bi to storili mnogi drugi. Kot velik humanist je ravnal po načelu skromnosti in hkrati velikodušnosti.
Dr. Hellmutha Klauhsa bo avstrijsko bančništvo težko nadomestilo. Ostal nam bo v spominu kot pravi zadružnik z vsemi odlikami združne zamisli. Na letnih generalnih skupščinah, kjer smo se zbrali, ni nikoli pozabil omeniti, da je za vso zadružno delo potreben tudi blagoslov od zgoraj.
Dr. Hellmutha Klauhsa bo slovensko zadružništvo na Koroškem ohranilo v častnem spominu.
Michael Antonič, predsednik ZSZ
3ZadrMžn/#sf
O
tnformadjc Zve/e stovenskih ;adrug ter v njej ektjueenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinie
Osnutek nove odredbe o varstvenih območjih talne vode:
Bo dežeia ogrozita obstoj kmetov?
7va čaj /e v javn/ razprav/ ojnateA odrec/be Ježe/nega g/a farja o varjtven/A o/zznoč/7/t ta/ne vot/e zta KorofAenz (/farutner Graztt/tfajjez-jc/toztge/z/ežjfez-orJztMztg). .S to odredbo ztaj je zago/ov/ /rajno zavaz-ovazt/e zta/taja/zjc /a/ne vode zta E"oz*o-jArezzt. Prepreč/ z; a j je onejnaževanje /a/ne vode j Aa/er/rn/Ao// jnovrn/ /n ozgazttzzztt, At /zt' ogroža// Ava///e/o vode tzt j /em /ad/ zdravje /jnd/. Zago/ov/ zta j je ojArba preb/va/j/va tzt goj/zot/ar-J/va z zteoporečzto p/tzto tzt ttpoza/zzto vodo.
Hote! Obir v Železni Kapli
Lep primer sodeiovanja zadružništva z zasebnikom
V Že/ezn/ A/apd' že preAo deje/ /et de/nje ./ažnoAorojAa /nr/-jt/čzta t/raž/ta j jvoj/nr /tote/ozzt O/z/z. O/z MJtaztov/tf/dražbe jo bd/ njen/ /aj/n/A/ j/ovenjAe zat/zMŽzte aj/anove (Zveza j/oven-jA/b zat/zttg, Pojojt/zttca-BaztA Že/ezna Kap/a ter Pojojt/zttca-PaztA G/o/zajzttca) tzt deje/ zajebn/Aov /z Ze/ezzte Kap/e, ztato pa Jta Ztt7t' več/njA/ /ajtzt/c/ /tote/a jtrzzt/ P tzt o zta tz Pja/z/jazte ter A/pe/oar tz .^Aojje P oAe.
Skupaj je predvidenih 19 varstvenih območij, kjer so nahajališča talne vode na Koroškem. Varstvena območja nameravajo razdeliti na pasove prvega in drugega reda (Kernzonen und AuBen-zonen), v katerih bodo veljale bolj ali manj stroge varstvene določbe.
Na južnem Koroškem so to področja Pece, Podjune, vzhodno od Celovca, Gur, srednjega Roža, Beljaške kotline in spodnje Ziljske doline. Torej več kot dve tretjini vseh kmetijskih površin.
Znotraj teh območij bodo za različne vrste koriščenja tai veljale posebne varstvene določbe. Za področje kmetijsko obdelovalnih tal sedanji osnutek odredbe predvideva ceio vrsto močno omejevalnih posegov v dosedanji način kmetovanja. Tako predvideva omejevanje gnojenja rastlin z mineralnimi in organskimi gnojili (gnoj, gnojevka) brez natančne formulacije.
Kmetijska zbornica zato zahteva upoštevanje zvezne
novele vodnega prava (Was-serrechtsgesetznovelle 1990), ki dovoljuje maksimalno gnojenje 175 kg čistega dušika (N)/ha na njivah in 210 kg čistega dušika (N)/ha na travnikih. Z organskimi gnojiii pa se lahko (en) ha kmetijske površine gnoji z gnojem od 3,5 glave velike živine. Kmetom, ki pa imajo v tem času na ha površine višji stalež živine, pa naj se izplača odškodnina. Prizadeti so namreč samo mali kmetje z intenzivno živinorejo. Na Koroškem je 465 kmetij s 1686 ha reducirane kmetijske površine, ki ima več kot po 3,5 glave velike živine/ha. Ti podatki kažejo, da je previsoka koncentracija v živinoreji na Koroškem samo „punktualna", nikakor pa ne splošen pojav.
Odredba nadalje predvideva omejevanje smiselne uporabe sredstev za varstvo rastlin (pesticidov) proti škodljivcem in plevelu, brez katerih danes uspešno obdelovanje kmetijskih površin ni več mogoče. Odredba o varstvenih območjih talne vode
na Koroškem naj zato upošteva novi zakon o varstvu rastlin, ki že sam prepoveduje vse aktivne snovi, ki bi lahko ogrožale talno vodo. S 1. 7. 1991 bo zato prepovedana tudi uporaba atrazina.
Ostrejši predpisi se predvidevajo tudi pri kmetijskih poslopjih, silosih, gnojiščih, jamah za gnojevko itd., torej pri konzerviranju in skladiščenju krme in silaže ter organskih gnojil (gnoja, gnojevke).
Če bo koroški dežeini zbor sedanji prediog odredbe za varstvo talne vode potrdil, bo to pomenilo močno omejitev kmetovanja in ekonomsko ogroženost kmetov na teh področjih. Stanovsko zastopstvo kmetov (kmetijska zbornica) zato s stvarnimi argumenti zahteva spremembo odredbe v smislu varstva talne vode in ohranitve gospodarske neodvisnosti kmetov. Za morebitno škodo pa zahteva celotno odškodnino in podporo prizadetim kmetom z direktnimi subvencijami. Vsem kmetijam, ki bodo na področju varstvenih območij talne vode, naj se tudi zmanjša osnovna vrednost in s tem zniža davčna obremenitev.
Zbornični svetnik Štefan Domej
Vsa ieta je hotei posloval s precejšnjim primanjkiajem, tako da se ga je v letih nabralo nekaj manj kot 20 milijonov šil. Hotel so v teh letih vodili poslovodje, ki so jih imenovale te firme v Sloveniji. Nastale izgube so pokrivale te firme in deloma tudi naše zadružne ustanove. Pred dvema ietoma sta firmi Alpetour in Emona javili, da nista več pripravljeni poravnavati nadaljnjih izgub in zanje vlagati v hotel dodaten denar. Nato so koroški družbabniki za poslovodjo predlagali domačina g. Heinza Haderla-pa. Z njim je bila sklenjena službena pogodba, ki je predvidela dobro stimulacijo, če izgubo znatno zmanjša oziroma posluje brez nje. V prvem letu njegovega vodenja je imel hotel le še majhno izgubo, poslovno leto 1989 pa je zaključil že z majhnim dobičkom.
Ker po mnenju večine odbornikov v slovenskem zadružništvu hotelov in gostiln ni mogoče voditi v zadružni
obliki - to dokazujejo primeri nekaterih zadružnih gostiln in tudi hotela Korotan -, je Heinz Haderlap pred nedavnim prevzel delež Emone Ljubljana pri Južnokoroški turistični družbi in bo tako odslej hotel Obir vodii kot solastnik. Za občino Železno Kaplo je po zaprtju Tovarne celuloze Obir izdelan turistični projekt, ki predvideva posebne stimulacije za izgradnjo in izboljšanje kvalitete turističnih objektov. Tako bo verjetno možno modernizirati tudi hotel Obir in morda celo misliti na morebitno razširitev s kako depandanso.
Zveza slovenskih zadrug, posojilnici Železna Kapia in Pliberk ter ostali zasebniki pa bodo še naprej ostaii družabniki Južnokoroške turistične družbe - hoteia Obir. Namen zadružništva obstaja med drugim tudi v tem, da pospešuje gospodarstvo svojih članov - zasebnikov in s tem prispeva k razvoju tiste regije, kjer ima zadruga svoj sedež.
Hak
Problematika ljubiteljstva v davčnem pravu
Ljubiteljstvo (nemško „Liebhaberei") šteje med najbolj problematična področja na davčnem sektorju. Za tem prijetnim izrazom se skrivajo boji, tragedije ter druge neprijetnosti finančnega življenja.
Kaj je pravzaprav ljubiteljstvo? Pod tem pojmom davčni zakonodajalec smatra vir dohodkov, ki povzroča samo izgube in po vsej verjetnosti nikoli ne bo prinesel dobičkov. Ker pa se davki plačujejo samo v primerih, kjer nastajajo tudi dobički, je ljubiteljstvo za finanči urad neprijetna stvar. To pa zato, ker od ljubiteljstva - zaradi izgub - ne more pričakovati davkov. Pod ijubiteljstvo se lahko štejejo vsi podjetniški dohodki, ki so zapisani v zakonu o dohodnini. V praksi pa sta za ljubiteljstvo zanimiva samo dva vira dohodkov in sicer:
*	dohodki iz obrtniškega obrata (Einkiinfte aus Ge-werbebetrieb);
*	dohodki od najemnine ter zakupnine (Einkiinfte aus Vermietung und Verpach-tung).
Predvsem pri teh vrstah dohodkov obstaja možnost, da dolga leta nastajajo samo izgube in se šele v poznejših letih iztržijo prvi dobički. Pomislite samo na obrat, ki je
šele začel obratovati. V prvih letih bo podjetniku po vsej verjetnosti (zaradi visokih investicij) prinašal samo izgube in bo šele pozneje ustvarjal dobiček.
Zakaj finančni urad ne mara ljubitelstva?
Kot sem prej omenil, podjetnikom, ki izkazujejo izgubo, ni treba plačevati davkov na donos (Ertragssteuern), kot npr. dohodnine (Einkom-mensteuer). Če se podjetje organizira kot kapitalna družba (npr. družba z omejenim jamstvom) in pravtako izkazuje izgubo, mu v letih izgube ni treba plačevati davka na dohodke pravnih oseb (Kor-perschaftsteuer). Iz tega razloga skuša finančna uprava omenjena podjetja smatrati kot ljubiteljska.
Taka situacija je na finančnih uradih dostikrat privedla do nepravičnih odločitev. Finančni urad je podjetja, ki so nekaj let izkazovala bilančno izgubo, ocenil za „ljubi-teljska podjetja". Posledica tega je bila, da ta podjetja po tej oceni finančnega urada dejansko niso več obstajala (iz davčnega vidika). Marsikomu se bo to zdelo ugodno, ker si bo mislil, da se je podjetje preko ljubiteljstva končno znebilo finančnega urada. Toda ta situacija ni ugodna, ker morajo ljubiteljska podje-
tja (pa čeprav ne plačujejo dohodnine oziroma davka na dohodke pravnih oseb) finančnemu uradu povrniti celotni predhodni prometni davek (Vorsteuer) - to pa je lahko lep kup denarja.
Lahko si predstavljate, da so podjetniki finančni urad (iz zgoraj omenjenih razlogov) ..bombardirali" s prizivi.
Ta nezadovoljiva situacija (tako za financarje kot za podjetnike) je zvezno ministrstvo za finance prisilila, da bo v naslednjih tednih izdalo povsem novo uredbo o ljubiteljstvu (Liebhahereiver-ordnung), ki naj bi dokončno odpravila negotovo pravno situacijo.
Kaj določa nova uredba o ljubiteljstvu?
Bralcem ..Zadružnega lista" lahko posredujem najnovejše informacije te uredbe, ki so - za vsakega davčnega strokovnjaka - pravzaprav senzacionalne. Nekatera podjetja v bodoče dejansko sploh ne bodo več ocenjena kot ljubiteljska, pa čeprav bodo poslovala z izgubo.
Taka podjetja so:
#	podjetja, ki opravljajo za celotno gospodarstvo pomembne dejavnosti (npr. na področju infrastrukture, turizma in podobno);
#	podjetja, ki se vzdržujejo (kljub izgubam) iz vzrokov
rentabilnosti. Pri drugih podjetjih bo moral podjetnik sam dokazati (dosiej mu je morala finančna uprava dokazati, da je deloval negospodarsko), da je v bodoče v stanju poslovati z dobičkom. To bo moral dokazati predvsem takrat, če bo vodil podjetje, ki se ukvarja s športnimi dejavnostmi ter dejavnostmi, ki v prvi vrsti siužijo lastnemu zadovoljstvu in so mu doslej prinašala samo izgube. Taka podjetja lahko finančni urad teoretično takoj okvalificira kot ljubiteljska.
Primer: Odvetnik si iz ljubiteljstva kupi kmetijo. Ker na njej ..prigospodari" samo izgube, si jih ietno nadomesti z dobičkom od odvetniške pisarne. Zato si lahko vsako leto svoj konjiček (kmetijo) financira iz davkov, ki jih manj plačuje zaradi izgub na kmetiji.
V tem primeru lahko finanči urad ..izgubo iz kmetije" takoj oceni kot posledico ljubiteljstva, tako daje odvetnik ne more več kompenzirati z dobičkom od odvetniške pisarne. S tem pa si tudi ne more več prihraniti davkov.
Pri vseh drugih podjetnikih (razen pri tistih, ki imajo dohodke od najemnine ali zakupnine) mora finančni urad počakati vsaj prvih pet let. Šele po petih letih (izgube) sme razsojati, ali je podjetnikova dejavnost ljubiteljska ali ne. Pri tem tehtanju
mora finančna uprava upoštevati sledeče kriterije:
W višina in nadaljnji razvoj izgub;
#	primerjava z drugimi podjetji;
#	katere storitve nudi podjetje;
#	management v podjetju.
Če se financarji (po oceni
teh kriterijev) odločijo za ljubiteljstvo, se davčne posledice štejejo šele od 6. leta dalje. Vse izgube v prvih petih ietih ostanejo podjetniku. Če pa se finančni urad po upoštevanju omenjenih kriterijev ni odločil za ljubiteljstvo, lahko podjetnik še naprej izkazuje izgubo, v tem primeru pa mora računati s tem, da bo finančni urad že v prihodnjih ietih znova preveril vso strukturo podjetja.
Posebna izjema velja za tiste podjetnike, ki dajejo v najem oziroma v zakup in imajo iz te dejavnosti temu primerne dohodke (Einkun-fte aus Vermietung und Ver-pachtung). Pri teh seje finančna oblast odločila za nenavadno velikodušno interpretacijo ljubiteljstva. Po njej mora finančni urad v obdobju 35 (!) iet opazovati, ali so dohodki pozitivni ali ne. Šele po 35 letih lahko tako dejavnost (če je bila vseskozi negativna) oceni kot Ljubiteljsko. Kako pa naj bi to formaino potekalo, pa do danes še nihče ne ve.
dr. Marian Wakounig
Kronika
10 13. junij 1990
SLOVENSKI VESTNIK
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sreda 13.6. 20.30	pri Joktnu v Celovcu	BAVARSKA LJUDSKA GLASBA - nastopajo: ..Interpreti"	KD.,Pri Joktnu "
Sreda 13.6. 20.00	v mestni hiši v Borovljah	KLAVIRSKI KONCERT-nastopata: Margit Gastrager in Andreja Močitnik	Kutturring, SPD Borovtje
Sreda 13.6. 17.00	v Modestovem domu	KONCERT - nastopajo: učenci gtasbene šote, oddetek Modestovdom	Gtasbena šota
Četrtek 14.6. 20.00	Dom prosvete v Tinjah	KLAVIRSKI KONCERT - Chung Lee igra deta Franza Schuberta in Franza Liszta	Sodatitas
četrtek 14.6. 14.00	pri Kovaču naObirskem	KOLESARSKI IZLET - Petjati se bomo v Žetezno Kapto, nato pa v Korte, kjer bo piknik na travniku.	SPD ..Vatentin Potanšek"
Petek 15.6. 20.00	v hiši Roberta Musita v Celovcu	PSIHOANALIZA VČERAJ, DANES, JUTRI - pogovor s prof. dr. Rudolfom Eksteinom	Robert Musit-arhiv
Petek 15.6. 20.00	Stotna cerkev v Celovcu	ORGELSKI VEČER - igrata: Karin Karin Tausch in Črtomir Šiškovič	Katotiška akademska zveza
Sobota 16.6. 20.30	Drabosnjakov dom DRABOSNJAKOV PASIJON - nastopajo:	KKZ in SPD na Kostanjah	igratci iz Roža in Gur- režija: Franci Končan.	„Drabosnjak" Nadatjnje predstave bodo v nedetjo, 17.6. ob 20.30, v soboto, 23.6. ob 20.30. V primeru stabega vremena bodo pretožene na 30. junij in 1. jutij ob istem času.		
Sobota 16.6. 20.30	pri Ftorijanu vVogrčah	POLETNA NOČ - za ptes igra ansambet ..Metos" iz Stovenije	MePZ ..Podjuna-Ptiberk"
Nedetja 17.6. 13.30	vstogu gostišča Lausegger	M! OTROCI -W!R KINDER Vaški praznik s kratkim kutturnim sporedom in predstavitvijo 3. števitke krajevnega časopisa.	Skupnost ptajberških domačinov
Nedelja 17.6. 20.00	v tjudski šoti v Žitari vasi	FOLKLORNI VEČER - nastopata domača fotktorna skupina in MoPZ Vatentin Potanšek	Fotktorna skupina SPD ..Trta"
Sreda 20.6. 19.30	v Modestovem domu v Celovcu	KONCERT - nastopajo učenci gtasbene šote, oddetek Modestov dom	Gtasbena šota
Nedetja 24.6. 11.00	na ptanini Dupti	IZLET na pianino Duplo pri Krnskih jezerih. Tam predaja zvona prijatetjstva. Trigtavskemu narodnemu parku. Odhod z avtobusom: 5:30 iz Dobrte vasi, pristop možen ob progi skozi Rož. Prijave: Hanzi Lesjak, 04274/35342.	SPD Cetovec
SPZ sporoča			
Odhod v Lutkovno gledališče v Ljubljano bo v soboto. 16.6.1990: - ob 13. uri Dobrla vas (pristop pri Sienčniku) - ob 13.45 uri Celovec (pristop pri Mladinskem domu. Mikschaliee). Vrnemo se približno ob 19.30 uri. Vozi avtobusno podjetje Sienčnik.			
RAZSTAVE			i
			
Celovec
-	Dom umetnikov - Zoran Mušič, risbe, akvareii, gvaši. - (do 24. 6.) - Pri Jokinu - Franz Sem, mešane tehnike - Mestna hiša - Razstava dobitnikov natečaja Romerquelle (do 10. 6.), Dežeina gaierija - Bruno Gironcoli, dela (do 30. 6.) - Gaierija 61 - Giorhio Guarini, mešane tehnike.
Roiek
-	Gaierija Rožek - Christine De Pauli, slike (do 16. 6.).
Koordinacijski odbor za letovanje otrok na morju
išče za čas od 13. do 24. julija 1990
vzgojitelje/ice
za vodenje otrok na letovanju v Poreču. Vsi, ki se za to delo zanimajo, so naproše-ni, da se javijo Milki Kokot, TarviscrstraBc 16, 9020 Celovec, ali po telefonu: (0 463) 514300-40.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 11.6.1990
dobite (šit.) piačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	11,70	12,30
za 1 angieški funt	C	19,65	20,65
za 100 franc, frankov	f	204,50	214,50
za100itai.iir	Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	813,00	837,00
za 100 hoiand. guidnov Hfl		616,50	634,50
za 100 nemških mark	DM	694,00	712,00
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
1 šestica ......... 11.000.973,-	75 dvanajstič ......... 22.539,-
3peticezdod. štev.	.. 1.222.330,-	1.097 enajstič ........... 770,-
217 petič ............. 25.347,-	12.787 desetic .............66,-
13.069štiric ..............561,-	Ustav ................. 22.446,-
252.034 trojk .............36,-	nobenega jokerja
SLOVENSKJ Nadstrankarski V	11 DIM koroškihSiovencev
Za juriste
Po.s7;a,s ;'e bi/ a.spe.fen.' potem bo /e račaaa/aiA: (/ob:/ a/raz, na; tiče za po;'m: „na-ro^ne ^baptne", ,,5/ovenci", ,,/Vrvab", ;e poseben račaaai-ntjbt program na optični p/očči (^trobovna oznaba CD-/7DA7) nače/ meripotiaf/:; in za/tc/ezežfiati teb.sti - gre za zbirbo v.seb ori/očitev av.stri;'-sbega a.stavnega jor/i.fča oti i. 797d t/o 79bb) - bar 77 rsba-nim po;mom a^Trezai/f zapisov, bi ;'ib ;e bi/o mogoče na ebrana po miii vo/;i braii v poini Joižini, j a.s/:aiai/:oža iztisniti na papir a/i bopirati na naravno di.sbeto.
Omenjeni po,sbu,s ;e za „37oven.sbi vestnib" opravi/ /trc<7.stafai/c or/<7e/ba za e/eb-tron^bo pa/t/iciraa;c pri /i v.stri/.sbi jrzavni tbbarni na Daaa;a. Demonstracija je bi/a na .sejma za račaaa/nislc tebno/ogi/e 7F4BO v maja na Danaja.
Optična p/o.sča, pobobna CD-p/oččam, bi so se v preie-biib /etib ave//'avi/e v g/asbeni int/ajtriji, je trenatno na tem, <7a zaradi ^voje po/ni/ni.šbe bapacitete postane neob-bor/na račana/ni.sba bompo-nenta bočiočnojti. CD-7?OA7 .sistemi z v^emi o<7iočbami a^tavnega so^isča /VG/7) ter vič/ega sočii.šča (OG77), bi jib proJaja Jrzavna tisbarna, jo namenjeni pret/vjem obvetni-bom in t/ragim vrstam pravni-bov.
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kta-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost !ista/B!att)inie: seštevek mnenj izdajatelja in
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007!.
Ogtasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, teiefon 061/329761, telefaks 061/3! 1123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 ši!.); za
OGLAS
Gostilna Lizi MaHe v Selah (prej Faile) naznanja
Otvoritev pristne slovenske gostilne,
ki bo v četrtek,
14. 6.1990,
ob 15. uri.
Od 18. ure domača glasba.
/var? Do/enc
Za doiar čiovečnosti
Pred koncem prvega tedna v februarju - mislim, da je bil četrtek - sem prejel brzojavko potovalnega urada iz Montreala s sporočilom, da bo moja žena s tremi otroki čez deset dni v New Yorku in da moram takoj pta-čati vozne listke za letalsko vožnjo iz Amerike do VVinni-pega. Spodaj je bila označena cena in pripisano je bito še ime ladje, s katero naj bi moja družina priplula v nju-jorško pristanišče: „Hrvat-ska".
Sesedel sem se na kavč in glasno zakričal od sreče.
Potem sem brzojavko ponovno prebral in ostrmel... Z ladjo? V desetih dneh? Kako to? Kaj se je zgodilo? Kje je žena vzela denar za vožnjo?
Pogledal sem spet na datume. Saj to se bo vendar zgodilo še ta mesec!
Nekaj časa se nisem znašel. Gledal sem v brzojavko, kakor da je ne razumem. In se nisem premaknil z mesta.
Prva trezna misel, ki me je obšla, je bila povezana s pošto. Tja moram čimprej -takoj. Odposlati moram denar za letalske sedeže. O
vsem drugem lahko razmislim pozneje...
Naglo sem opravil in napisa) na prvo kuverto naslov potovalnega urada in spremno pismo v dveh stavkih. Ali bi biti tako prijazni in mi sporočili dan in uro prihoda tistega ietala v VVinni-peg-sem pripisal.
Na poštni urad sem kar tekel skozi mestne ulice. Spomnil sem se, da sem spet brez dela. Prekleto! Prav zdaj, ko bi delo najbolj potreboval!
S pomladnim premikom na vzhod torej ne bo nič, sem nadaljeval svoj samogovor in hitel dalje mimo zapuščenih hišnih vrtov. Morali bomo nekako začeti tukaj-v preriji. Toda kako? Le kako?
Denarja sem imet še dovolj za mesec dni družinske stanarine in za poidrugi mesec špecerije. Bliskovito sem odštel denar za potovalno agencijo v Montreaiu in za
vožnjo do VVinnipega in nazaj.
Kje naj iščem zasilno stanovanje? Soba s kuhinjo bo zadostovala za začetek, za prvi mesec ali dva. Kam pa potem?
In delo si moram najti, kakršnokoli delo! Saj je prav vseeno, kaj počejam do poletja, ko mestece spet vsaj malo oživi. Kaj bodo rekli moji, ko bodo videli, da tukaj ni pomladi?...
Na pošti se mi je mudilo -poštarica je tako zelo počasi izpolnjevala denarno nakazilo! Kupil sem še znamko in vse skupaj oddal.
Na cesti nisem vedel, kam naj se prej obrnem.
Napotil sem se na urad za delo. V vrsti za brezposelne je stal Dušan. Kako zelo sem ga bil vesel!
Pomisli, Dušan - moji pridejo še ta mesec!"
„Kako pa se je to zgodilo? Si obogatel?"
„Ne vem, kaj se je zgodilo,
vem samo to, da pridejo. Poglej, tule je brzojavka."
Dušan jo je neverno prebral.
„Ne šališ se z menoj. Res je... čestitam ti! Ni čudno, da kažeš tako srečen obraz."
Spraševal sem ga o stanovanjih in vsem drugem, kar je tukaj za družino potrebno.
..Prijatelj," je zategnil počasi," ne vem, kako boš to speljal. Posebno v tej zimi, ki traja celo večnost. Sam sem delal skoraj vse leto, pa zdaj komaj dihamo. Drugo je, če si tukaj sam, ati če vas je petero."
„Na vse to sem pripravljen. Samo da pridejo."
..Počakaj name. Potegnem te z avtom po mestu, da najdeš vsaj stanovanje."
Ustavila sva se pred lepim številom hiš s tablicami za sobe. Nikjer niso hoteti šlišati o stanovanju za otroke.
/cia/;c /v<7aa/a;ič)
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TVSLOVEMJA
TE DN! NA TELEV!Z! J!
9.30 Francoščina; 10.30 Zaročenci; 121.0 Zunanjepolitični report; 15.30 Otroški spored; 18.00 Sinha Moča; 18.25 Dragocenosti iz Avstrije; 18.30 Hišnica; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Drombuschevi; 21.55 Skrivnost črnega kovčka; 23.20 Bela ženska v Kongu; 0.50 Zahodno od Santa Feja.
15.45 Od inflacije do stabilnosti; 16.15 Dežela in ljudje; 16.45 Italia 90: Urugvaj-Španija; 19.00 Koroška danes; 19.30*Čas v sliki; 20.15 Didi-show; 20.45 Italia 90: Argentina-SZ; 22.50 Kako nemška je Avstrija; 23.35 Prerekanja; 0.35 Poročila: 0.40 Exli-bris: Wo)fgang Gasser bere Carla Manzonija.
9.00 Spored za otroke: Medvedov Godrnjavček; Pamet je boljša kot žamet; Oče bom; 18.10 Žarišče; 18.40 Spored za otroke: O fantu, ki je po suhem jadral; Ciciban, dober dan; 19.10 Risanka; 20.00 Prvi ponedeljek v oktobru; Dnevnik; 21.50 Poletna noč: Murphy Brown; Fantom iz opere.
13.55 Sinha Moča; 14.00 To je zabava; 16.00 Leto in dan; 16.10 Prometna vzgoja za otroke; 16.50 V samoti gozdov; 17.40 X-Large specialno; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Ljubezen, življenje in smrt; 20.15 Kako umoriš svojo ženo; 22.15 Poznate Steinbrecherja; 23.15 Aktualno; 23.20 Glenn Gould - ekstaza in intelekt; 0.15 Poročila.
9.05 Tisoč mojstrovin; 10.45 Mnogo hrupa za nič; 14.50 Škof Krautler;
16.50	Italia 90: Jugoslavija - Kolumbija; 18.50 Loto-studio; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki;
19.50	Šport; 20.15 Italia 90: Kamerun - Romunija; Italija - ZDA; 22.45 Asfaltna džungla; 0.30 Zahodno od Santa Feja; 0.55 Poročila.
9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Zakon v Los Angelesu; 11.45 Italia 90 - Argentina : SZ; 14.00 Johny Logan v Zadru; 14.30 Poletna noč, ponovitev; 16.40 Italia 90: Jugoslavija : Kolumbija; 18.55 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Vnovič v Bri-desheadu; 21.00 Tednik; 22.20 Poletna noč: Murphy Brown, Fanton iz opere, Črni gad; 0.25 Videostrani.
9.30 Ruščina; 10.30 Preveč čustvena ženska; 12.15 Zemeljski plin; 13.10 Kako nemška je Avstrija;
14.10	Nebeško darilo; 15.30 Otroški spored: 16.00 Oddaja za najmlajše;
17.10	Filozofija za otroke; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Hišnica; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Eurocops; 21.20 Zakon v Los Angelesu; 0.25 Aktualno.
15.05 Dediči ljubezni; 16.00 Poročila z borze; 16.15 Čudežne slike iz sveta živali; 16.45 Italia 90: Avstrija - Češkoslovaška; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.15 Italia 90: ZRN - Arabski emirati; 22.50 Dekalog; 23.50 Spitting Image; 0.20 Zgubljena čast Katarine Blum; 2.00 Poročila.
9.00 Spored za otroke: Pisani svet; Vnovič v Bridesheadu; 13.40 Italia '90: Jugoslavija - Kolumbija; 15.55 Poletna noč, pon.; 18.40 Spored za otroke: Poltrona expres, Noro, norejše, noričnica; 19.30 Dnevnik;
20.05	Rumena reka; 21.00 Cirkum Gala; 22.00 Zakon v Los Angelesu;
23.05	Poletna noč: Murphy Brown, Fantom iz opere, Črni grad.
9.30 Angleščina; 10.30 Ruščina;
11.00	Bela ženska na Kongu; 12.30 Razprave; 14.25 Dvakrat dva je dva;
18.00	Revija pogledov s strani; 18.30 Šport; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Vi želite - mi zaigramo; 22.40 Zarota zla; 0.15 Aktualno; 0.20 Morfij, umor in razburljivi molji. 2.00 Ex libris: Wo!f VVondratschek.
15.45 Poročilo z borze; 16.00 Pogled v deželo; 16.45 Avstrijski običaji; 17.00 Ybbsiada 1990; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Sinha moča; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Italia 90: Brazilija - Kostarika; Anglija - Nizozemska; švedska - Škotska; 0.15 Aktualno; 0.20 Exlibris: Wolf-gang VVondratschek.
9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček: Lonček kuhaj; 9.25 O fantu, ki je po suhem jadral, Ciciban, dober dan; 9.55 Aliča v deželi risb; 11.00 Žarišče; 1.30 Naša pesem '90; 13.40 Italia '90: Avstrija : ČSFR; 15.55 Poletna noč, pon.; 18.40 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.30 Kolo sreče; 22.05 Dnevnik; 22.25 Poletna noč.
Komika reši vsak probiem?
Četrtek, 14. 6.1990, TV Al, 20.15 - Režiser Ri chard Ouine je za vlogo uspešnega ilustratorja in kartonista Stanleya Forda kot nalašč izbral slovitega kotnika Jacka Lemmona. Izvrstno se je namreč vživel v vlogo zagrizenega samca, ki živi v luksuznem domu, streže pa mu Butler Charlez. Toda nekega dne ga Ford spije preko mere. Ko pa se naslednji dan zbudi, osupne, ko izve, daje atraktivna ženska poleg njega njegova zakonska žena.
9.05 Avstrija II; 10.40 Zgodilo se je ta teden; 11.00 Ura tiska; 12.30 Orientacija; 13.55 Sinha Moča; 14.20 Samo jeziti se moreš; 15.30 Hiša v Jeruzalemu: 17.00 X-Large; 18.30 Hišnica; 19.15 Loto-žreb; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Velika nagrada ljudske glasbe; 22.05 Afričan; 23.40 Serija Rose; 0.05 Aktualno; 0.10 Zahodno od Santa Feja.
9.05 Kulturni tednik; 11.00 Intervju; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popoldne; 17.45 Klub seniorjev; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Didi-show; 20.45 Italia 90: Belgija -Urugvaj; Irska - Egipt; Južna Koreja - Španija; 0.30 Aktualno.
9.25 Otroška matineja: Živ žav, Poltrona expres, Noro, norejše, norišnica; 11.30 Alpski večer '90; 14.00 Formula 1; 14.45 Italia 90: - Anglija -Nizozemska; 17.00 Dnevnik; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Križ kraž; 20.40 Italia 90: Belgija - Urugvaj; 22.45 Dnevnik; 23.05 Italia 90: J. Koreja - Španija; 0.00 Videostrani.
9.05 Sinha Moča; 10.30 To je zabava tl; 13.15 Aktualno; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel Raj; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Hunter; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Poželjivost v senčnih dneh; 23.35 Aktualno; 23.40 Kura v kisu; 1.25 Zahodno od Santa Feja.
17.00 Težišče Evropa: Vinarji; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Tom in Jerry; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Italia 90: Argentina - Romunija; Kamerun -Sovjetska zveza; 23.15 Okno odprem na stežaj; 0.00 Aktualno.
9.00 Spored za otroke: Marica. Utrip, Zrcalo tedna; 15.55 Poletna noč, pon.; 18.00 Dnevnik; 18.10 Mozaik; 18.40 Spored za otroke: Radovedni Taček: Aliča v deželi risb; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Primer Platfus; 21.55 Osmi dan; 22.40 Dnevnik; 23.00 Poletna noč: Murphy Brovvn, Nekdo jezdi mimo; Črni gad.
RAMO KOROŠKA
Dober dan, bforošba
Sreda, 13.6.
Glasbena sreda
Večerna
21.05-22.00:
Zvočno pismo Iz spominov umetnika pianista (I. Dekleva)
četrtek, 14.6.
Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 15.6.
Koroški liki (R. Vosper-
nik) Jezikovni pogovori (J. Messner) Dvojezična komunikacija (F. Merkač)
Sobota, 16.6.
Od pesmi do pesmi-od srca do srca
Nedelja, 17.6.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 18.6.
Oddaja s težiščem
Spored za 17.6.1990, ob 13.00 uri
predvidoma z nastednjimi prispevki:
*	MiadinskidanvVogrčah
*	Akademija na Višji gospodarski šoti v Šentpetru
*	Mtadi novinarji obtikujejo svojo stran v „nt"
*	Upokojenci v Šentjakobu
*	Stovenska študijska knjižnica
*	Drabosnjakov Pasijon na Kostanjah
Čudovit! g!as ga je očara!
Sreda, 13. 6. 1990, TV LJ1, 23.30 - V okviru Poletne noči bo na sporedu ljubljanske televizije tudi nadaljevanka v štirih delih „Fanton iz opere", ki je nastala po znanem fantastično-grozljivem romanu Gastona Lerouxa, dogaja pa se v sijočem Parizu in njegovi Veliki operi na prelomu stoletij. V katakombah pod opero živi in se daleč od navadnih zemljanov skriva skrivnostni Erik, ki ga oplaja lepa operna glasba, za vse drugo pa mu ni mar. Ko zasliši čudoviti glas nove pevke v ansamblu, lepe Christine, se zanj vse spremeni. Zapusti svoje varno skrivališče in poskuša osvojiti njeno srce. Ko ga zavrne, se njegova strast spremeni v jezo, ki prinese nesrečo vsem, ki so mu na poti.
Noro, norejše, norišnica
Petek, 15.6.1990, TV LJ 1,18.55-V sporedu za otroke in mladino se RTV Ljubljana prizadeva tudi za prave novosti na področju mladinskih filmov. Med nje sodi tudi norveška igrana serija z zgornjim naslovom, katere konec bo prav tak kot je bilo celotno dogajanje - namreč nor! Kljub temu pa vam od samega smeha ne bo treba znoreti...
Za 35. rp/sfni dan so Ferdinandu Turku česfifa/i tudi boroveljski zadružnik/.
Ferdinand Turk 85-ietnik
V torek, 29. maja je v Goričah pri Borovljah praznoval svojo 85-letnico gospod Ferdinand Turk. Slavljenec je znan kot eden najbolj zaslužnih slovenskih zadružnikov na Koroškem, zlasti pa v Borovljah in okolici. Dolga leta je bil poslovodja in predsednik sedanje Posojilnice-Bank Borovlje, še sedaj pa je njen častni predsednik.
Boroveljska posojilnica ga je temu primerno počastila leta 1982, ko je slavnostno praznovala 75-letnico svojega obstoja.
Ob njegovem rojstnem dnevu pa sta ga v imenu Poso-
jilnice-Bank Borovlje na njegovem domu obiskala predsednik upravnega odbora Janko Oitzl in predsednik nadzornega odbora Valentin Goričnik in mu v imenu domačih zadružnikov zaželela še obilo zdravja in osebnega zadovoljstva. Še posebej pa sta izrazila željo, da bi še naprej tako skrbno spremljal delovanje boroveljskega slovenskega zadružništva.
Tudi uredništvo Slovenskega vestnika Ferdinandu Turku k življenjskemu jubileju čestita in mu kliče še na mnoga leta!
Svetovno prvenstvo „Mondia!e 90":
Avstriji spodieteio
Če bi bila tekma 15 minut krajša, bi avstrijska nogometna reprezentanca na svetovnem nogometnem prvenstvu v Italiji osvojila prvo točko. In to celo proti domačinom, ki sodijo v krog resnih favoritov za naslov svetovnega prvaka.
Toda tekma je bila predolga: Avstrijci so se sicer dobro branili, toda gledalci v stadionu in doma pred ekrani so se samo še spraševali, kdaj bo Italija izkoristila svojo premoč za odločilni zadetek. Da se to ni zgodilo že prej, je bila predvsem zasluga avstrijskega vratarja Lindenbergerja, ki je sijajno branil. Toda zmagovitega zadetka Italijanov, ki ga je z glavo po napaki obrambe z glavo dosegel Schillaci, ni
mogel ubraniti...
V skupini A postaja vse bolj napeto:	Češkoslovaška je
namreč premagala ZDA kar s 5:1, tako da v petek Avstrijcem samo neodločen rezultat proti ČSFR še ne bi zagotovil drugega mesta, saj bi v tem primeru morali visoko premagati ZDA, kar paje seveda vprašljivo.
Sicer pa prvenstvo živi od presenečenj: Kamerun je premagal Argentino, Kostarika Škotsko, Romuni pa Sovjetsko zvezo. Presenetljiv pa je zagotovo tudi gladek poraz Jugoslavije proti ZR Nemčiji (1:4). Dovolj paje tudi vzroka za zaskrbljenost:	krvavi
nastopi tako imenovanih navijačev" so se že začeli...
7/p/čna s/7ka /z prve tekme Avstrijce v: A/pner /n Artner se bor/ta, desno Ance/ott/.
Brez Podaxa je b/7 tud/ Po/sfer (desno) osam//en.
Upanje se ostaja...
Še vedno so upi mnogih predvsem zato, ker je tre-
ekip v nižjih razredih koroškega nogometnega prvenstva usmerjeni v Wo!fsberg: če namreč WAC uspe v kvalifikacijskih tekmah za drugo zvezno ligo, bi imeli nekateri klubi na repu lestvic manj skrbi za obstoj v razredu, v katerem so igrali letošnjo sezono.
Med te klube vsekakor sodi tudi Šmihel, ki je minuli vikend iz Sinče vasi z remijem 1:1 (gol Berchtold) odnesel pomembno točko, a mu to še ni zagotovilo obstoja. Ob koncu tedna mora namreč igrati v gosteh z Globasnico, ki je tudi ogrožena. To pa
nutno predzadnji na lestvici, namreč ekipa Sinče vasi, v zadnjem kolu v gosteh v Šent-pavlu, kjer domačini že praznujejo, saj so na zanesljivem četrtem mestu. Torej lahko Šmihel in Globasnica še prideta v situacijo, da bosta morala igrati kvalifikacijske tekme za obstoj v 1. razred D, iz katerega pa so že izpadli Selani.
Bolj jasna slika je v spodnji ligi-vzhod: Bilčovščani so že rešeni vseh skrbi, v preostalih dveh tekmah pa lahko na lestvici še napredujejo. Le Do-brolčani še upajo na uspeh WAC.
Prvi Grand-Siam
Z zmago proti Štefi Graf si je Jugovanka Monika Seleš (na sliki) v Parizu zagotovila prvo zmago na teniških turnirjih v krogu Grand-Slama. Grafovo je premagala s 7:6, 6:4.
Siovo od Jagodiča s porazom proti koroškem prvaku
Zadnjo tekmo v letošnjem prvenstvu koroške lige so vsi pričakovali povsem drugače: blagajnik je računal s tem, da bo prodal več vstopnic, gledalci, da bo SAK premagal novopečenega koroškega prvaka, igralci pa so se hoteli od svojega trenerja Lojzeta Jagodiča posloviti z zmago. Toda kakor je načrt blagajnika prekrižalo slabo vreme tako je izpolnitev pričakovanj publike in igralcev onemogočila izredno dobra ekipa WAC, ki je dokazala, da je zasluženo na vrhu lestvice ter se upravičeno poteguje za ponovni povratek v drugo avstrijsko nogometno ligo.
WAC je bil namreč skozi vso tekmo močnejši: njegovi igralci so bili bolj borbeni, tehnično boljši, predvsem pa so se tudi precej bolje gibali.
Kljub temu pa je publika še upala na uspeh, predvsem ko je Urank v 70. minuti izenačil. Toda WAC je še enkrat pritisnil in zmagal. V taki formi je Wolfsbergu prisoditi tudi dobre izglede za uspeh v kvalifikacijskih tekmah za drugo zvezno ligo.
Minula sobota pa je bila tudi dan slovesa: po tekmi so
Stovenski vestnik dvakrat tedensko
se namreč odborniki, igralci in navijači poslovili od trenerja Lojzeta Jagodiča, ki je moštvo vodil šest let. Predsednik SAK dr. Roland Grilc je v svojem poslovilnem govoru izrekel zahvalo za ves njegov trud, daje SAK razvil v solidno moštvo in ga spremljal tudi do nepričakovanih uspehov (npr. pokalno zmago proti prvoligašu LASK). Tudi sam Lojze Jagodič se je poslovil in poudaril, da je bilo sodelovanje z igralci in odborom na čelu s sekcijskim vodjem Albinom Waldhau-serjem zelo dobro ter da bo -čeprav odhaja k večnemu
nasprotniku - vedno prijatelj SAK: „Želim vam vse najboljše, predvsem pa mnogo športnih uspehov. Zato bom tudi vedno vesel, če bom bral o vaših zmagah!"
Jagodičev naslednik bo -kot smo že poročali - dr. Ivan Ramšak. Njegova glavna naloga bo prav gotovo, da bo zlil z moštvom predvsem mlajše igralce, katerih pa trenutno pri SAK ne manjka. Eden teh, Igor Ogris, je tudi v tekmi proti WAC zamenjal je Galota) dokazal, da je sposoben v doglednem času prevzeti tudi važne vloge v igri SAK.
Dar/7o v siovo: Jagodič s svojo karikaturo.
Nogometno ogtedato
Stovenski attetski ktub - WAC 2:3 (1:2)
Trnja vas, 200 gledalcev, sodnik Ruch (povprečen); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, L. Sadjak, Štern, Kreutz; Čertov, Velik, Urank, Galo (60. Ogris); M. Sadjak, Blajs. Gola za SAK: M. Sadjak (41.), Urank (70.).
VSV/Betjak - Ptiberk	3:1 (1:1)
Beljak, 50 gledalcev, sodnik Joas (odličen); postava Pliberka: Maček; Krausler, WoIbI, Terčič, Lopinsky; Urnik, DIopst, Liesnig(7. Wuntschek); Škof, Pachoinik, Knaudcr. Goi za Pliberk: Knauder (24 ). Ostali rezultati: ATUS Borovlje - Molltal 1:3, Klopinj - Trg 0:3, ATSV Wo!fsberg - Rapid Licnz 1:1, Irschen - Wieters-dorf 1:3, FC Šentvid - Breže 2:2.
Dobrta vas - S(. Leonhard	1:2 (0:0)
Dobrla vas, 60 gledalcev, sodnik Kandolf (brez napak); postava Dobrle vasi: Hofstattcr (70. Lesjak); Appe, Karel, Opictnik, Mišic; Prosen (65. Lesjak, 70. Golaut-schnig), Jdrg, Sienčnik, Wegschcider; Marin, Pasterk. Ostali rezultati: Ruda - Liebenlels 1:0, ASV Celovec -Vetrinj 1:0, ASK Celovec - Žitara vas 2:0, Žrelec-Trei-bach 2:1, Bilčovs - Frantschach odpovedano.
Rezuttati 1. razreda D
Globasnica - Pokrče 2:5, Sinča vas - Šmihel 1:1, Železna Kapla - Metlova 1:1, Sele - Velikovec 1:6, Grebinj -Podkrnos 1:2, Labot-Šentpavel 3:2, Rcichenfels-Galicija 1:1.