Iihaj* vs«k dan rasen sobot, nedelj in praznikov. Usued dnily «*c«pt Satsrdaja. Sun d« j« and Holidara. PROSVETA k • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M«* Uredniški In uprsvniAkl prostori: 8667 South Lawndalt A v«. Offlco of Publlcatloa: 2667 South Uwndat« A v«. Talaphona, Kockw«ll 4004 leto—ve ar xxxl Cona lista j« fC.00 JSilTESTaTE £JT5!r CHICAfiO, ILLn PONDEIJEK, 7. NOVEMBRA (NOV. 7). 1»3H s«l«cripUon te.oo Y-rly fcTEV.—NUMBER 218 Acceptanca for tnailin« at apecial rato of posta«« provldad for In aoction 1103, Act of Oct. S. 1917, authorlaed on Jun« 14, 1918. Železniške družbe se podale odloku Roose veltovega odbora Stavka na železnicah odvrnjena, ko so mag-natje preklicali mezdno redukcijo. Federalna vlada bo morda priskočila na pomoč železnicam, da jih potegne iz finančne kri-Člani posredovalnega odbora se ponov- ze no sestanejo na konferenci v Washingtonu. Roosevelt zadovoljen z odlokom magnatov Chicago, 5. nov. — Direktorji ameriških železnic, ki ao se sestali na svoji konferenci v hotelu Blackstone, so sinoči preklicali mezdno redukcijo za pet-I najst odstotkov, ki je imela stopiti v veljavo 1. decembra. S tem je bila nevarnost splošne stavke, za katero so se člani železniških bratovščin izrekli z ogromno večino, odvrnjena. Konference v čikaškem hotelu se je udeležilo okrog dvesto direktorjev železniških kompa-nij, članov Zveze ameriških železnic. Debata o preklicu reduk-I cije je bila kratka. O zaključku je bil takoj informiran predsednik Roosevelt. Joseph J. Peley, predsednik organizacije direktorjev, je poslal telegram Roose-veltu, v katerem pravi, da se bodo družbe uklonile odloku posebnega odbora, ki se je izrekel proti redukciji. Ta odbor je imenoval Koosevelt in pred enim tednom je objavil poročilo o re-| zultatu študije položaja železnic. V svojem poročilu se je izrekel proti redukciji in poudaril, da znižanje, ki bi zmanjšalo HroSke za $250,000,000 n& leto, ne bi potegnilo železnic iz finančne krize. MNafy organizaeija je sprejeli odlok Kooseveltovega odbora, čeprav se ne strinja z njegovimi ugotovitvami;*' je izjavil Peley po konferenci. "Mi se zavedamo resnosti situacije in upamo, da to tesna kooperacija z železničarji In federalno vlado postavili železnice na trdno finančno JOdlHKO." Koosevelt je po objavi poročila svojega odbora zagotovil železniške družbe, da bodo dobile federalno posojilo. V ponde-'jek se lK>do predstavniki bratovščin in družb sestali na konferenci in izdelali program gle- * bodoče akcije. Carl J. Gray, d»>ktor železnice Union Paci-f'c, M. W. Clement, predsednik renn^ivanske železnice, in E. C Ernest, predsednik Southern Wwnice, lx>do na tej konferenci »stopali Zvezo ameriških že-«nlc, (Jeorge M. Harrison, na-«Jnik »'ksekutivnega odbora že-*zniakih bratovščin/ B. M. pr^nednik železničarja departmenU Ameriške »IsvHke federacije, in D. B. Ro-H<"1' predaadnik bratovščine •rojevodij in jturjačev, pa že-•*zni< arje. Park, N. Ym 5. nov. — r*d**evelt je izrazil veselje, ko je bil informi-da ho direktorji ameriških *Wnic preklicali mezdno reakcijo m s tem preprečili stav-"Vsi pozdravljamo zaklju- * l'ndinski zunanji urad je izjavil, da smatra pogodbo devetih držav, katera je bila sklenjena I. 11)22 in garantira teritorialno integralnost Kitajski, za zastarelo in Japonska jo bo kmalu preklicala. To pogodbo, ki je postavila politiko "odprtih vrat" na Kitajskem, je podpisala tudi Amerika. Zunanji urad pravi, da bo to pogodbo nadomestil nov pakt med Japonsko, Mandžurijo, ki je japonska vazalna država, In novim kitajskim režimom, ki bo formirsn po strmoglavljenju Kaišekovo vlade. Tudi novi pakt bo garantiral nedotakljivost kitajskega ozemlja, ko bo japon-sko-kitajska vojna končana. Japonski militaristi so dali že prej razumeti državam, ki imajo svoje interese na Kitajskem, da je njih končni cilj popolna dominacija vzhodne Azije. Ameriška vlada je naslovila oster protest Japonski, na katerega pa slednja še ni odgovorila. Ameriška nota je med drugim vsebovala zahtevo glede vzdržitve politike "odprtih vrat" in zaščite ameriških interesov na Kitajskem. Uradna tokijska Izjava, objavljena «. novembra, Tkmanja cilja japonske militaristične kampanje na Kitajskem. Glavni cilj je ustanovitev ekonomskega in političnega bloka, ki bo uključeval Japonsko, Mandžurijo in Kitajako. Chamberlain dobil zaupnico Minister razkril pomankljivo obrambo Zagonetna smrt ruškega komiearja Moakva, 5. nov. — Sovjetski tisk poroča o "nagli smrti" Ps-vla Alilujevs, komisarja divizije tankov v sovjetski srmadi. Detajli niso pojasnjeni, rečeno e le, da je komisar umrl v službi. Tisk hvsli Alilujeva kot vaor-M«gs boljševlka, ki Je vladal z močno roko In iztrebil iz svoje organizacije sovražnike In politično sumljive elemente, Seet ubitih v letalski nesreči Bordeauz, Krsnclja, 6. nov,— ftest oseb ae Je ubilo, ko Je veli-ko potniško letalo trelčflo na tla v bližini U Reola I Halo J* pilotiral Pierre Garre« in med žrtvami so štirje člani njegove draži ne. Jugoslovanski regent V Bukarešti Bel grad, 6. nov —Kil« Pavel, jugoslovanski regent, je -manjkljivost letalske obrambe. Civilni prebivalci bi bili izpostavljeni veliki nevarnosti v slučaju letalskega napada na Iaui-don in druga angleška mesta. Herbert Morriaon, vodja la-boritov v parlamentu in načelnik okraj naga londonskega sveta, je dejal, da Je Chamberlain igral vlogo bedaka v času, ko J« Evropi pretila vojna. Premi«r, ki Je dobil prehlad, nI bil v parlamentu, ko ae je vršila debata. V njegovem imenu Je odgovarjal Samuel lloar«, notranji minister. V svojem govoru Je obljubil, da bo vlsda napela vse sile, da zaščiti angleške otoke pred napadom. "Naša dežela lahko formira sistem pasivnega odpore," J« dejal Hoare. "Odločili smo se aa olaftauje tega sistema s povečanjem Števila bojnih letal in protiletalskih topniških baterij." Na Morrlsonove očitke Je odgovoril, da okrajni londonski svet sam ni predložil obrambnemu ministru načrtov glede kontrole požarov v slučaju sovražnega napada Iz zraka. Hoare je dalj« rekel, da Vttščakl študirajo problem gradnj« podzemskih utrdb, ki bodo varna pred letalskimi bombami. l/irdska zbornica j« odobrila predlog, da stopi angl«ško-itali-janski prijateljski pakt takoj v veljavo, a 66 proti šeatim glasa-vom. Parlament gs Je že praj odobril s »45 proti 188 glaso-vom, Ameriška vojaška baza na Kubi Obramba proti zunanji agresiji Havana. Kulis, 6. nov. — Ku-ba Im> morda (siatsla ameriška Urtelska, (simoraka in vojašks baza na podlagi isigodli«, ki bo pradm«t razprav« med repra-zentantl obeh držav prihodnji teden. Diskuzij« s« bodo vršile v Washingtono. Kubanski del«, g sel ji, ki pride v Wsahington, I si načeloval polkovnik Kulg«n-cio Bat i sta, vrtiotfni poveljnik kubsnake armad« in diktator, ! am«rišk! pa g«n«ral Malin Craig, i nsčtflnik srmadnegs štaba. Bat ista bo obljubil Roose vel tu, d« Kuba n« bo postala fašl atlčna In n« komunistlčns država in da n« bo aklepala zvez s j fašisti In komunisti, Amerika bo i Ishko zgradila pomorsko beso v j (iuantanamu, deset vojaških I« tališ/ in skladišča boJn»gs ma teriala. Konstrukcija teh projek I tov bo stala okrog sto milijonov | dolarjev, Uida pri gradnji Isslo I uMileni kubanski delavci. [ Obratno Isi Am«r!ka znižala | Kubi tarifne pristojbin« In ji dala priložnost za goapodaraki razmah. V načrtu J« tudi kon«o-1 1 lidacija kubanskih zunanjih dol-igov. Kube bo dobila posojilo v I Ameriki V vsoti več milijonov I japonske Čete raztegnile vojne operacije Bombardiranje kita/-s ki h pozicij ob reki Jangtse ANGLEŽI IGNORIRA. LI SVARILO ftanghaj, 6. nov. — Japonska oborožena sila Je raztegnila vojne operacije na provinci Kiang-si in Hunan, ki sta še vedno pod kitajsko kontrolo. Hude bitke so v teku na trikotnem ozemlju, ki moji na jezero Pojang na s«ver-nl strani in reko Jangtse na Jugu. Obe stranki priznavata velike izgube v tej bitki. Kitajci so zgradili novo obrambno črto za-padno od I lan kova, ko j« to mesto zasedla japonska armada. Ta črta s« razteza od Nančanga, glavnega mesta province Kiang-si, do Jučova, kjer je vhod v provinco Hunan. Ja)K)»ci ao po topniškem bombardiranju zasedli mesti Puči in Kiaji. Obe ležita ob progi Kan-ton-Hankov želeanice. Tri Japonsko kolonije prodirajo proti Jezeru Pojangu. Topništvo In l«talci bombardirajo kitajske postojanke pri Jungsi-ju. To mesto Je okrog 45 milj oddaljeno od Nančanga. Srdita bitke so v teku tudi pri Jengčin-gu, kjer J« koncentrirana kitajska armada več tisoč mol. Kanton, 6. nov. — Angleška Uipivtšerka Tirala Je odpluls i> tega pristanišča po reki Kanton kljub Japonskemu svarilu, da plovba ni varna zaradi min, ki so jih Jsponci položili v tej reki. fttirl milje od Kantona je bi-la topniftarka ustavljena po Japonski straži In povsljnik topni-čarke.Js bil ponovno posvarjen. Po o«tr! kontroverzi Je nakaj ur |sisn«je topnlčarka nadaljevala pot proti Kogmoonu. Opazovalci pravijo, da je bil to prvi slučaj, ko si Je ladja zunanje držav« Izsilila pot kljub bloksdi, ki jo je odredil povelj-nik japonskega bojnega brodov-Ja na reki Kanton. Blokada j« bila tsirejena zadnji četrtek. Fašisti poročajo o uspehih Strategična cesta pretrgana ll«nd«y«, Francija, 6. nov. —* Fašistična of«nzlva napreduj« na fronti ob reki Kbrl v vzhodni flpeniji. Upornik! so zasedli več hribov in ae približali reki na desnem bregu pa usp«šn«m na-akoku na pozicij« lojsllstov, Višin«, ki so Jih uporniki okupirali, so v gorovju PandoNU In Csbellosu, Te so zsdnjs narav-n« utrdli« med r«ko in Gandaeo. Hkoro tri m«««c« so vladn« čet« isJIočno odbijale fašlstičn« naskok« ns svoje postojank« v tem gorovju % - i Vas Pinall so fašisti včeraj zavzeli, im>leg tega pa so pretrgali r««Ui, ki apaja to vas z Mo> ro de Kbro, v več krajih. Protikomunistiine demonstracije v Parizu Pariz, 6. nov, — Grupa mladih nacionalistov Je všeraj navalila na glavni urad komuni-•Učn« strsnk« v Pariau. Policija J« Mla v naglici posvana v akcijo, t »sla prodno Ja ao demonatrantje zbežali. dolarjev pod lahkimi pogoji-Predvidevani pakt določa skupno obrambo proti agresiji zunanjih držav. PROSVETA THE EN LIG HTEN MENT GLASILO IN LASTNIMA »LOVSNSaB NABODNB POUPOBNK JBDNOTB Organ mt mm4 br Um Ste*a»a N.IUmI Ba»aft Naročnin. m ZSrulaaa Mm Chlm**) te $4 0« m M«. MM u pol Mi. H M m letet tau; M te CUw» 91M m aala UU>. MU •• P* I«* ' m "febacriptio« rmlml for Um Unltarf SUtaa (aiaapt CkUa«o) •»4 C.nU. $4.0» par trnu. Chicace Oteara M» fortteB eoumtrim S« »aar. Cm «glMof p« 4u«w»oru Ba*<*tal Saplaa« te mhi*(ii» «teiilur» m — vr»tejo. K*A«f.ul IMmitm raaMaa (Irttea* H" nml tU.) m »• » «maj% te i« »rtioAU »<*t*tew. A^>rrti*lu« rataa on a«r««n»nt aUaaaartpta of Nuni-lutauJutUd arllib wiU Mi ka raturnad. Othar ... a** m »u»rM«. »Ura. i aan. ate.. wUi ha rafavMi •oir »tel a«i«awpa»>ad br aali »ddraaaal u4 ' Naate* u >m. kw lat i« i Matea . PKOHVBTA MIT-M Sa. U*a4ala Ara* Cltep, lUteata OP THE MU>UUril> Glasovi iz naselbin Korporaciju nad državo Newyorški senator 0'Mahoney je zadnji mesec rekel v nekem svojem govoru, da moderna ameriška Industrijska ali finančna kor-poracija ima več moči kot pa posamezna država v ameriški federaciji. Območje in vpliv te ali one države sta samo v njenih mejah, dočim se območje in vpliv te ali one velike korpora-cije raztezata čez meje vseh držav ln celo čez meje Združenih držav. Vsakdo lahko razume, kaj to pomeni. Velika korporacija je po svojem obsegu in moči večje suverenstvo kot vsaka posamezna država — faktično stoji nad državo in nad zvezo držav. Današnja ameriška korporacija je po svojem ustroju nekaj popolnoma drugega kot je bila nekdanja običajna kompanija pred petdesetimi leti, ko Amerika še ni poznala trustov in ko je gospodarski individualizem res še eksisti-ral. Takratni lastnik ali eden izmed lastnikov je bil obenem poslovodja ali manager družbe oziroma tovarne ali rudnika; delavci ao ga osebno poznali, ker je bil stalno v dotiki z njimi. Pri današnji veliki korporacijl nI več tega. Lastniki sami jie vodijo podjetja, temveč najamejo špecialiste, ki po baronsklh plačah vodijo manjše špecijaliste, ti pa spet druge in druge do navadnih delavcev na dnu. Delavci na dnu ne poznajo, nikdar ne vidijo in vedo komaj imena nekaterih lastnikov korporacije, pri kateri so uposleni. Velika moderna korporacija je industrijski a|i finančni imperij — država v državi in nad drŽavo. Korporaciju ima svojo vlado (direk-torij), ki je neprestano v konfliktu z legalno državo in federalno vlado, če se te legalne vlade upirajo režimu korporacije; korporacija ima svoje zakone, ki jih diktira dlrektorij, in ima mogočen štab najzvijačnejših advokatov, katerih naloga je, da pobijejo vsak zakon legalne drŽave ali federacije, ki je škodljiv kor-poraciji in forairajo v veljavo zakone korpora-cij; koraporacija ima tudi svojo privatno policijo in armado za uveljavi jen je svojih privatnih zakonov in za potlačenje vsakega rebel-nega (stavkovnega) gibanja delsvcev. Velika moderna korporacija ima še več kot to — ima velikanski aparat propagande za u-atvarjanje javnega mnenja v prid avojim Interesom. V ta namen ima v avoji posesti ali pod avojo kontrolo mogočne časopise, mogočne ra-diopostaje, mogočno verigo tfledsJišč, cerkve In vse potrebne učne, kulturne, socialne, medl-kalne in športne zavode in organizacije. Iz tega ozira je zelo važno, da korporacija kontrolira končno tudi političen aparat vseh legalnih držav v svojem območju kakor tudi federalne vlade — da kontrolira tudi sodišča in vojaški aparat. Ta slika moderne ameriške industrijsko-finančne korporacije še daleč ni popolna, vendar te glavne poteze zadostujejo, da vemo, kaj je. Važno je to, da številni lastniki korporacije dejansko niso udeleženi pri obratovanju — sploh ni treba, da bi kdaj videli svoj imperij in Ishko vse svoje življenje prebivajo kje v K v ropi, kar ae v resnici tudi vrši. Edini posel lastnika Je. da ob določenem času prejme svoj dividendni ček in enkrat v letu i>ošlje po-verilnico nekomu, ki v njegovem imenu voli direktorje. To je vse — vse drugo opravijo najeti ljudje. Velika korporacija je rezultat industrijske revolucije, ki se počasi vrši okrog 200 let in katera je uničila agrarno civilizacijo s fevdalnim ekonomskim redom iu gos|MKlar*kim indi-viduallzmoai vred. V agrarni (poljedelski) civilizMciji sta bili lastnina in produkcija dobrin individualni, v današnji Industrijski civl-lizaciji je pa produkcija socialna, kolektivna, ampak sredstvo današnje produkcije, kapital, je še vedno v privatnih rokah — in to je vznik današnje tfrtave v državi. Korporacija je oblika nove industrtjakr dr in ve. Stara. politična "blika držav* je samo še lupina na zunaj, katera hi- komaj visi. Ca* je te, da ta nepdijo in dela-jo, prevzamejo korporacijo |«x| svojo kolektivno in demokratično kontrolo. » Induatrijska civilizacija ima bazirati na In-duatrijakih korporacijah. ne več na teritorialni, politični državi, ki je bila biatvo agrarne clvUiiasiJs. ^ _ Volilne in druge vesti iz vzhodnega Ohia Bellaire, 0, — Ko to pišem, se bije ena najbolj srditih volilnih bitk v zgodovini države Ohio. Bitka je med demokrati i* republikanci. V prvi vrsti sta si v laseh 8awyer in Bricker, kandidata za governerja, in Bu4kley in Taft, kandidata za zveznega senatorja. Bulkley in Taft sta že večkrat debatirala. Vsi štirje si vsekrižem po stari navadi drug drugemu očitajo zgodovino—korupcijo itd. Vsak si misli: bolj | kot te ozmerjam pred poslušalci, bolj bo vleklo glasove na mojo stran. Ampak tudi volilci imamo že izkušnje v teh rečeh, namreč da se od volilnih obljub ne da živeti, pa naj bo izvoljen demokrat ali republikanec. Za ogromno večino ljudstva to nič ne spremeni bednega položaja, in sicer ne glede, če komunisti v svojih letakih še bolj priporočajo združitev proti republikancem. (Unite and save otfr -state from a new Ohio Gang. Bring the New Deal to Ohio by defeating Bricker and Taft — je "komunistična" parole.) Toda bo treba še boljšega združenja kakor ga propagirajo komunisti, in sicer v obliki težkih milijonov dolarjev, da se pokrije ogromni dolg v državni blagajni, katerega je naredila demokratska administracija v zadnjih štirih letih pod Daveyjevim režimom. Meseca avgusta je bilo v pokojninskem skladu $1,-200,000 deficita, septembra so starčkom in starkam izplačali le delno pokojnino, oktobra pa nič. Dne 28. oktobra pa so v Dayto-nu zaprli vse šole. Prizadetih je 94,000 otrok in 1300 učiteljev. Vzrok je $17,000,000 dolga v šolskem skladu. Tukaj nastane vprašanje, kje bo prihodnji governer, pa naj bo demokrat ali republikanec, dobil finančna sredstva, da poplača te ogromne dolgove? In od katere strani bo dobil denar, da se v šolah spet prične s podukom? Ta čedna korupcija prihaja na svetlo takrat, ko je volilna kampanja v največjem dirindaju. Izgleda, da sedanji demokratski go verner Davey gladi pota republikancem, ker je bil poražen pri primarnih volitvah. V tem kraju prevladuje mnenje, da bo zmagal 8awyer s precejšnjo večino in da bodo izvoljeni demokratski kandidati v vse urade, okraj ne In državne. Naj bo temu že tako ali tako. Kot sem že omenil, je za ogromno večino prebivalstva brez pomena, katera kapita listična skupina zmsga. Dne 31. oktobra je bil v Miners Templu v Bellairu shod demo kratov. Na tem shodu so se zbra 11 vsi novi in stari kandidatje. Govorili so kongresnik Inhof, senator Bulkley, okrajni blagajnik In več drugih. Vsi so hvalil sedanjo administracijo in kaj je fes storila za blagor naroda. Seveda niso prizanesli hooverizmu. Republikance s Hooverjem na čelu so prikazali za najbolj za nikrne voditelje v zgodovini dežele. Prinesli so naprej Klad, pomanjkanje. gladovne pohode, župne kuhinje, krušne linije itd. in bili deležni velikega aplavza. Bulkley je očitanje proti njemu s strani Tafta nazval dvakratno až. Spet ploskanje in žvižganje. Sedanjega governerja Daveyja ni nihle omenjal niti z besedo, dasi bi ga lahko. Saj je načelnik njih stranke v Ohiu. Z delom v tem kraju je po stari navadi. Rov št. 6 RaiJ River Co. še spi spanje pravičnega, prav tako rov Webb. Precejšnje število premogarjev iz teh rovov je dobilo delo pri WPA, nekaj >ri rovih 3 in 4 Rail River Co. tfekaj nas je še brezposelnih, ker so tudi pri WPA postali izbirčni. Zaposle le one, ki jih stalno nadlegujejo za relif. Ce pa ne potrkaš pravočasno, ne dobiš ne jela ne dela. Mene so tudi izključili z WPA, menda zato, ker sem preiskovalci rekel v oči, da odklanjam miloščino, dokler sem sposoben služiti si kruh v potu svojega obraza. No, pa kaj bi jamral radi pomanjkanja. Saj se meni in sploh vsem državljanom širom Amerike, ki so prekoračili 60. leto, o betajo zlati časi v bližnji bodočnosti. Da resno mislim, naj vam povem, da so tudi v teh krajih pričeli ustanavljati Townseodove klube, ki obetajo $200 pokojnine na mesec. Teh $200 bo moral vsak prejemnik sproti potrošiti. In ker sem jaz že z eno nogo na pragu 60. let, že z desnico segam po $200-skih čekih. Potem naj se gre depresija solit! Jaz $200, moja žena $200! Kaj pa mislite vi drugi, da ne ustanovite Town-sendovega kluba? Saj je člana rina le 25 centov na leto. Takšen klub ima že Shadyside, Bellaire, Bridgeport in menda tudi Martina Ferry, O. In kadar se to zgodi, da bomo pričeli prejemati po $200 mesečno, ne da bi {»rodu ci ral i ene same žveplenke, bo za nas siromake v Ameriki res posijalo nebeško kraljestvo, posebno pa za starčke. Amen. Iiouis Pavlinich, 268. Zidanikovo poročilo Sharon, Pa. — Pred nekaj dnevi sem v Prosveti videl dopis iz Cheswicka, Pa., s podpisom Antona Klemenčiča. Pravi, da sem mu zadnjič dal nekaj pod nos, ko sem bil v Cheswicku. Tone, ne bodi hud, saj nisem nič hudega mislil o tebi. Ce si se pa nekoliko kislo držal, ni bila moja krivda. Mogoče si imel strah pred zajč jim klubom, pred tem, da bi te člani izvolili za predsednika zajčjega lova? No, jaz se nisem prav nič jezil, ko mi je tvoja žena dala neka. pod nos. Veš, Tone, kaj mi je dala poduhatj? Velik sedvič, povrhu pa še čašo viške in nekaj čaš svežega piva. In to ni bilo prvič. To je storila še vedno, ko sem se oglasil v vajinem hotelu, in vselej brezplačno.' Tone piše, da preveč hvalim ženske. No, bom pa povedal zakaj. Tebe in tvojo ženo poznam že mnogo let, Tone, in vem da jo ljubiš, vem pa tudi, da tudi ona tebe ljubi, ker nisem še videl ne slišal, da bi se prepirala. To je dokaz, da zvesto služita drug drugemu. Toda zaupam ti eno skrivnost: žena ne ljubi ssmo tebe, marveč vse goste, ki pridejo v vajin hotel. Poleg tebe ljubi tudi mene. Razlika je sicer velika, ker tebe ljubi kot moža, mene pa ket prijatelja. Veš kolikokrat sta mi že postregla s okusnim kosilom ali večerjo, po večerji pa ml je tvoja žena vselej odkazala udobno posteljo, v kateri sem se sladko naspal. Zjutraj ste vidva im spala v najlepšem objemu, ko je odšel "oče" Prosvete, ne da bi poravnal račun za hrano in prenočišče. Iz tega sklepam, da tvoja žena tudi mene ljubi, ker pc velikih hotelih ni tega nikdo d#-ležen. Ta čast zadene le Prosve^ tinega "očeta". In kako ne bi potem hvalil ženske?! Cesto tudi prenočim v privatnih stanovanjih — pri pri jate-jih. Mnogokrat se dogodi, ds zjutraj odidem prej, ko mami t* ustanejo, kajti moj boss Filir God i« a noče meni priznati unije brez boja. Ampak bojevati se mi več ne zdi vredno, ker aem že prestar. Vidi se mi bolj pametno da ignoriram unij3ke predpise n regulacije in delam dolge ure pri mamicah, ki mi vedno lepo postrežejo, kot ti, Tone, in tvoja soproga. Pustim jih zjutraj da mimo počivajo, potem se jim pa v Prosveti lepo zahvalim. In mislim, da so s tem zadovoljne ker do danes še nisem bil obtožen pred glavnim porotnim odborom jednote. To je torej drugi vzrok, da hvalim naše mami ce. Tonetu Klemenčiču moram tu di povedati, da ni mogoče, da b šel z njim na lov. Pred nekaj me seci je povedal, da mu je zgorela gozdu lovska koča. Ce bi jo še imel, bi me lahko vzel s seboj zs kuha in mesarja. Kot izučen mesar, bi vam lahko vse zajčje me so v klpbase sproti podelal in poslal v Strabane, ker tam imajc pogosto veselice. Tam bi se gotovo dobro prodale. Pa tudi sha ronski mesarji bi jih z veseljenr pokupili. Torej, Tone, ne poza bi mi poslati par jardov zajčjih klobas; sploh pa te bom priča koval, da privlečeš poln avto div jačine. Torej na veselo svidenje Zdaj pa še nekoliko o stra banski naselbini, o njih velik) proslavi, ki so jo zadnjič obhajali kar dva dni skupaj. Na povelje br. Antona Valenčiča sem se na 29. oktobra podal v Strabane kot kvartirmohar za Sha-rončane. Ko pridem v veliko dvorano, mi John Koklich pove, da Sharončanov ne bo. Ob tej novici mi je srce na mah padlo v hlače in nisem šel nikamor vpra šat za prenočišče. Kar po dvorani sem se sukal do petih zjutraj Po parurnem počitku se zopet vr nem v društveno dvorano, kjer sem že dobil nekaj domačinov pr bari. Med njimi je bil tudi br Trčelj in jim delal kratek čas Prišel je tudi Frank Zaitz iz Chi-caga. V njih pogovore se nisem dosti umešaval, ker so bili preveč zaposleni. Seveda sem bil tu di jaz zaposlen, nekaj z ženska mi, najbolj pa z moškimi, ki so prihajali od vseh strani. Ka kor hitro so prišli Sharončanje sem bil pa zelo zaposlen z nji predstavljanjem. Pa. ne, da bi kdo mislil, da naše Sharončane povišujem v deveta nebesa. To sem storil vsled tega, ker sem že več rojakov in rojakinj sliša da bi radi poznali Toneta Valen tinčiča, ki je bil lani v starem kraju in je potem v Prosveti opisal tamkajšnje razmere. Cas na tej veselici je pač hitro tekel, tako da se nisem mogel na vse spomniti. Na takih sestankih se ljudje najbolj spoznajo in vsakdo bi rad vse vedel in pozna . Gospa Nagel z Midwayja je bila tako vesela, ko sem ji predstav br. Vakutinčiša, da ms je pova- bila na Midway. Rekla je, da ji ne bo aič žal. čeprav ga popijemo en sod. Ne vem pa, če se je Vaientiočičeva skupina povabilu odzvala, kajti mene je že ob pol-sedmih zvečer m rs. Cvelbar pozvala, naj prisedem v njih avto, da se odpeljemo proti domu, ker k> moral Joe Cvelbar ob 10. že na delo. Jaz in Joe sva sedela zadaj, gospa Cvelbarjeva in njen sin Albert pa sta vozila. Ob pol-desetih so me zdumpali pred mo-;io hišo. Tako smo končali to proslavo. Hvala Cvelbarjevim za brezplačno vožnjo in Strabančanom za le-x> postrežbo in veselo družbo. Ivala tudi vsem posetnikom, ki ste mi stiskali desnico in me pozivali, naj nadaljujem z dopisi v Prosveti. Adolf Kirn me je po-tretal, potisnil v žep polno pest pivskih tiketov in povrhu še da-ar. Rekel je, da oba » ženo rada čitata sharonske dopise. Povabil sem ga, naj pripelje svojo soprogo in prijatelje na veselico v Sharon, kajti tudi tukaj imamo vesele rojake in rojakinje. Samo jaz sem malo neroden, toda nič zato, bodo pa drugi bolj prijazni. Pred zaključkom se vsem iie enkrat prav lepo zahvaljujem. <3e sem se pa komu zameril, naj mi oprosti. Ssj ste videli na moji stari buči grinarski klobuk, od grinarja pa ne morete kaj modernega pričakovati. Seveda se zahvaljujem tudi kuharicam in mojim plesalkam. Namesto da bi jih jaz potresal so pa one mene. Anton Zidanftek. Najhujši strup Strup je, kakor znano, precej relaf;,, ** jem. Kuhinjsko sol, ki jo Vab ^ * kem gospodinjstvu, uporabljajo v J VS<1' deželah kot samomorilni strup Treh« *'h samo v veliki množini "najesti" oJJ Je se privadile pogostega zauživanja m^-u ličin kakšnega strupa, pren^j" To^tit vsako drugo osebo spravile pod ru&o S ' n mo se samo na uživalce arzenika ali na K ki uživajo mamila, morfij, kokain i. pf>d JUdl' Strupene Kače proizvajajo v svojih nrin,u vah ? strup otrove, ki učinkujejo tn^ pridejo v majhnih količinah v kmTl u ljudi ali živali. Ti strupi po svoji ^Tnko^ sti bistveno prekašajo splošno znZ t] ^ ff-^ ^ posebno pa strupi ^ lubrid, med katere spadata indijska naJa^ egiptska kobra itd., vsebujejo poleg druJ^ snovi, ki mrtvičijo živce, zlasti pa omrtviS dihalno središče v človeških možganih Smrt nastopi tedaj zavoljo zadušitve. 2e silno ne. znatna količinica posušenega strupa kobre ko-ličinica, ki tehta Komaj 8 do 16 milijontink grama, zadostuje, da ubiješ miš, ki tehta 16 gramov. Dr. F. Michel iz Goettingena je izločil tak-šen "nevrotoksin" iz strupa neke južnoafriške kobre. Pridobil ga je menda v najčistejši obliki in to snov moramo smatrati za najbolj strupeno izmed vseh, kar jih poznamo. Podrobnejša preiskava je pokazala, da je ta izločnina petkrat bolj strupena od čiste izločnine kačjega strupnega aparata. Cenijo, da zadostuje tisočinka grama tega strupa, da ubije človelu. Kemično je novi strup soroden beljakovinam in vsebuje "mnogo" žvepla. To žveplo je po vsej priliki v tesni zvezi s strupenostjo te sno-vi. Natančnejša raziskava kačjih strupov je zelo važna, kajti v zadnjih časih so ugotovili, da so ti strupi dobra lečila. Angleški avtomobil prod Železniki« vlake«, kl rosi preti Jeruzalem«, Palestina. To in ono iz Clevelandu \ Cleveland. — Kadar pride ta ali drugi Clevelandčan v kakšno naselbino, bo gotovo vprašan, kako je v Clevelandu. Menda je ni naselbine v USA, v kateri bi se naši rojaki ne zanimali za metropolo. Nekateri se zanimajo za kavsanje po časopisih, drugi za kulturo, katere je vseh vrst na St. Clairju, tretji za našo famoz-no politiko. Največ pa je onih, ki se zanimajo za delavske razmere, če bi bilo mogoče dobiti delo. Tem hočem nekoliko povedati, kako je s situacijo v raznih industrijah. Kadar mi je stavljeno vpraša nje glede dela, je moj odgovor navadno ko v tistem "očenašu": kakor v nebesih, tako na zemlji. In kakor je v New Yorku, Chi cagu, Detroitu, Pittsburghu, Milwaukeeju, San Franciscu, tako je tudi v Clevelandu glede dobave dela. Glavna industrija, ki uposluje okrog 70,000 delavcev, je danes Rooseveltova WPA. In kot se sliši, niti ta ni absorbirala vseh brezposelnih pri "cesarskem" delu. Se mnogo jih je, ki ne morejo priti do relifne-ga dela. V privatnih industrijah je malo tovarn, ki bi delale s polno paro. American Steel & Wire ima štiri tovarne v Clevelandu — nekdaj posamezna podjetja — ki delajo le tri do štiri dni na teden. Ta družba ima tovarne tu di v Rankinu, Pa., Jolietu in VVaukeganu, 111., Lorainu, O., in če se ne motim tudi v Garyju, Ind. Tudi po teh krajih ne dela bolje. Fisher Body Co. dela le bolj malo in v njeni veliki tovar ni ni uposlenih niti polovico toliko delavcev ko nekdaj. Od tega podjetja so odvisna tudi nekatera mala podjetja, ki izdelujejo avtne pritikline; ako pri Fisher ju ne delajo, tudi U podjetja ne obratujejo. Delavnice za popravljanje lokomotiv New York Central železnice delajo malo bolje, toda je še veliko starih de lavcev doma in na WPA. Veliko imamo trgovcev, ki še nekam u spevajo z biznisom, veliko pa je tudi takih, največ gostilničarjev, katerim biznis ne gre tako kakor bi radi. Pivo in žganje je večini bolj postranska stvar; glavna sta hrana in postelja. Lahko bi rekli, da je strašno slabo v metropoli. Toda, ko pride človek v nedeljo domov, pa zagleda pečeno kokoško, klobase — krvsvice ali mesene — nadalje gnjat, "corn beef in cab-bage", solato s prst o; potem pa še imaš vstopnico za banket ali druge pojedine z ice creemom povrhu, kot ga je servirala Zadružna zveza 30. oktobra ko I vse to vidiš, si misliš: res so nebesa na zemlji, kdor si jih more privoščiti. In sko si nameraval storiti samomor, se premisliš, češ kdo bo pa vse to snedel. ako ne (Dalj« aa I. strani.) Neznano ljudstvo na Papui V Sydney v Avstraliji se je vrnil John Hides, ki je 1. 1935. odšel na Papuo (Novo Gvinejo) kot uradnik britske kolonialne uprave in so jc pozneje posvetil etnološkim študijam. Pred nekoliko meseci se je iz Porta Moresbyja odpra vil na potovanje v notranjost dežele. Sprem ljali so ga seržant 0'Mailey in policisti koloni alne uprave. Odprava je morala premagati hude težave. Samo za prehod preko 2000 m visokega gorovja je potrebovala štiri tedne. Ko so po mnogih naporih dospeli preko gorovja, m prišli v mično dolino, ki jo obrobljajo valoviti griči in jo napaja srebrna rečica. V tej lepi dolini živi majhno ljudstvo, ki j« naseljeno v več vaseh ob reki. Ti domačini m razlikujejo znatno od drugih Papuancev. Kota jim je svetlo rjava. Po kulturi živijo še v pra-vi kameni dobi. Kovinsko orožje in orodj« ekspedicije je zbujalo med njimi veliko zanimanja. Sprva so bili zelo boječi, potem so se pa pokazali zelo gostoljubne in ekspedicija je ostala dva meseca med njimi. Hides meni, da so Tarifurorci, kakor ime-nujejo ti domačini sami sebe, arijskega izvora. Pred stoletji jih je moralo zanesti sem. ^ es čai so živeli ločeno od vsega sveta. Po vsej prilik so malajskega izvora. V znanstvenih krogin je Hideaovo poročilo zbudilo velikega zanimanja in mislijo, da bi v notranjosti sknvnoaU* ga otoka našli še kako drugo, doslej neznano ljudstvo. Kaj jedo Društvo narodov v Ženevi ima «1 let. I® poeeben odsek » proučevanje prehr«« narodov na .vetu. Nedavno je od«k m statističen pregled s podatk. o tem, M ljudje na zemlji. .. ,„,. V zadnjih dvajsetih letih je P* "»M, £ žilno dejstvo, da je poraba bliino v istih mejah kakor l^j1"", aM mo eno: da se je -krčil. pa s« zakolje in pouiije več P™11< v' , ,»,< ganda za ribe se je -l«"" »b^« ^ razmeroma malo, največjo por.lm gledu ima Angleška. r,ir^> Izredno pa je narasla porab. » ^ mleka in mlečnih izdelkov »je I*™ ^ nego potrOjila se je poraba zeW0 «■ , Samo konsum kromp.rj« je » d. „ stopnji. Zanimivo je U » opat« neko nazadovanje p4en.ee. __ Pred drajiotimi loti Vesti iz Jugoslavije AjOČINEC ZAVRL NI MOGEL POBEGNITI V NEMČIJO Litija, 23. oktobra, — Dolenj--vj z Zasavjem vred se je odpihnila, ko so ljudje izvedeli iz nedeljskega "Jutra", da je prijel pravici v roke dolgo iskani Polde Zavrl, znan pod domačim inenom Petjevčkov Polde iz 0-rešja pri Sv. Križu. Včeraj so ga pglisevali na orožniški postaji v St. Vidu pri Stični. Tamkaj-lnjj komandir Avgust Golob ga je po zaključeni preiskavi dal trdno ukleniti, kajti je treba s tikim ptičem, ki je že enkrat „iei iz varnih mariborskih ječ, nvnati še previdneje kakor prvič. V Litijo so prepeljali Zavrla 1 avtom fotografskega mojstra Erjavca iz Stične. Med potjo so k nekajkrat ustavili, da bi ugotovili kake podrobnosti glede vlomov, ki so bili zadnje čase izvršeni v TemeniSki dolini in po drugih dolenjskih krajih. Polde Zavrl pa je postal še bolj zakrknjen, kakor ob prvem zaslišanju na šentviški orožniški postaji. Zdaj taji še tisto, kar je že bil priznal pri prvem zaslišanju. Vodstvo nadaljnje preiskave je prevzel litijski vodnik g. Juro Mavračič, ki je znan kot e-den najbolj spretnih kriminali-itov med orožniki. V teku prihodnjih dni bodo s patruljo odvedli Poldeta Zavrla v Renke, kjer je bilo vlomljeno v ribiško letovittarsko hišico, dalje na Sv. Križ, kjer je- Polde oplenil peka Sketa in gostilničarko Ko-privnikarjevo na Pilu. Število prijavljenih vlomov in tatvin je zadnje dni naraslo in vse so pri-sodili Poldetu Zavrl u. Fant pa taji tudi tiste grehe, ki so mu k dokazani. Po zaključenih preiskavah bo Polde Zavrl oddan okrožnemu sodišču v Novem mestu, na katerega območju je izvTŠil prve prijavljene grehe jo bil naposled prijet Saj je tudi razpisalo novomeško sodišče prvo tiralico za Petječkovim Pol-detom. Pred tedni se je zadrževal Polde Zavrl blizu nemške meje, na Črni pri Prevaljah. Želel je po-tesniti čez mejo. Zaradi dogodkov v zadnjem času pa je bila ffleja dobro zastražena in tako tudi Polde ni mogel v tujino. N»to »e je skušal splaziti preko Nnikov še pri Mežici, a tudi ««nan. Polde ima v Gradcu sodnike in se je hotel pri njih «*iti pred strogostjo naših zatonov. Ko i>a je nekaj čaaa zaton op rezal na meji, se je vrnil »j* Dolenjsko in je kradel tako Ho, dokler ga niso prijeli. *«j bo lep čas na varnem. Prpd rojstvom dvojčkov umor-jena Zagreb, 23. oktobra. — Iz Kri-poročajo o strahovitem J^inu, katerega žrtev je posta-114')-letna vdova Mara Mušalo-£ w je prebivala v vasi Pogan-občina Vrbovec. Mara Mu-Wova Je bila v blagoslovljenem J*«ju. Nedavni večer se je po-JV4 v klet, ki stoji nedaleč od ■J*, da bi prinesla vina za te-Ker pa Ne dolgo ni vrnila, * podala dva težaka pogle-kaj «e je zgodilo gospodi-Ji. Na vne presenečenje sta na- * W«zu kleti ležečo Maro, ki r/Vla negibna, mrtva. Ko sta poklicala na pomoč in so natančneje pregledali, so T»' rane na prsih in na obeh glava pa je bila odaeka- 2 *alo Ne j« A« držala kože vratu. Poleg nesrečne vdove ' "*ala tudi krvava sekirica, KHU r<> je zločinec končal Ma r,nJJ vi jen je. Je seveda takoj padel na £""nik« mlade vdove, ki jo je ^ 'J*' 'asa Izkoriščal. Poseb-'' »- , [J ' r'*j * reši svojegs sta-r , ''""a pa Ne ni hotela uklo-' ji je prileinik aUlno • 'ia jo bo ubil. Pri raztegni zdravnik ugo-l^./1* bi morala Mara Muša-^ " ^ez mrn«c dni porodit . in Mic*r dva krepka Zavoljo petelina je ubil starčka Petrinja, 23. oktobra.—V La-sinskem Sjeničaku je .na tragičen način izgubil življenje 80-etni starček Milovan J uric. Sosed Stevo Carevič je prišel pred starčkovo hišo in ga začel klicati: "Striček Milovan, pridi ven, moram ti nekaj povedati!" Nič hudega sluteč je Milovan prišel iz hiše, kjer pa ga je Stevo Carevič naenkrat začel biti s pestmi, da se je starček zgrudil. Dobil je pretres možganov. Carevič je pobegnil, starčka pa so nezavestnega prenesli v hi-iio, kjer se je 27 ur boril s smrtjo. Careviča so naslednji dim jrijeli orožniki. Izpovedal je, da e bil na starčka hud, ker je nje-; rovi tetki očital, da mu je u-cradla petelina. In zavoljo enega samega petelina je moral starček v grob, Carevič pa v ječo. Požar ^ Pečovniku pri Celju . Celje, 23. oktobra. — Danes okrog pol 1 je nastal na podstrešju stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Karla Kovača nad ribjim vališ-čem v Pečovniku pri Celju požar, ki se je kmalu razširi^ na vae ostrešje. Ob postanku ognja posestnika Kovača in njegove žene ni bilo doma, v hiši je >il samo Kovačev najemnik, ki e stanoval v podstrešni sobi in ;>a dva Kovačeva otroka. Vsi so se pravočasno rešili. Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, znosili so skoraj vso opremo iz gorečega poslopja. Na pomoč so pri-liteli tudi celjski gasilci z motorno brizgalno. Gasilci so (^nj kmalu pogasili, zgorelo pa je vse ostrešje in pri gašenju je' bilo poškodovano tudi vse ostalo poslopje. Skoda znaša okrog 30,000 din in je le delno krita z zavarovalnino. V tem poslopju je nastal že pred leti požar in i.udi takrat je zgorelo ostrešje. Takrat je ogenj najbrž zanetila skra iz poškodovanega dimnika na podstrešju. 2e šesta žrtev vlaka v Zasavju Sava, 19. oktobra. — V 'teku kratkih mesecev se je danes primerila v Zasavju na progi že šesta smrtna nesreča in sicer pri km 526, v Mošeniku, med postajama Savo in Zagorjem, ne daleč od tam, kjer je nedavno vlak ubil zagorskega orožnika Franca Tem ni kar j a. Kakor se je ugotovilo, se je današnja nesreča primerila takole: Davi po 7. uri je prispela iz Litije do Save skupina telefonskih delavcev s tehničnim delovodjo Valentinom Kovičem. Nameravali so pregledati in popraviti telefonsko progo pri Mošeniku. Ker je pot ob progi slaba, so stopali po progi, sopihu-joč proti Zidanemu mostu. Delavci, ki jih je bilo sedem, so se umaknili na drugi tir. Ker je bila megla in zaradi ropota to vornega vlaka so preslišali, da prihaja brzec na vožnji iz Za greba proti Ljubljani. In že je bila nesreča tu. Medtem ko so drugi še pravočasno odskočili, je lokomotiva udarila v višino reber delavca Petra Babiča, ga vlekla kakih 6 metrov s seboj, nato pa odbila v kameniti jarek ob progi, kjer je seveda siromak obležal na mestu mrtev. Ko so tovariši priskočili k njemu, so ga našli hudo razmesarjenega, s veliko odprtino na rebrih, z dvema | ranama na počeni lobanji, s razmesarjeno levo roko in nogo. Delovodja Kovič je takoj pohitel na postajo Savo, od koder je nato postajenačelnik Vergelj obvestil o nesreči litijske orcž-| nike. Iz Litije sta pohitela'na kraj nesreče komandir 2uv«la in orožnik Posavec. Ugotovila sta dejanski stan in poskrbela, da je litijska občina poslala krsto, v kateri so ponesrečenca prepeljali v Litijo. Velika žalost je zavladala v pokojnikovi družini, saj je zapustil ubogi vdovi tri otroke. Peter Babič je bil star šele 43 let. Ze dalje časa je prebival v Litiji, kjer se je pošteno preživljal kot telefonski delavec. Ravno včeraj je prejel obvestilo, da je sprejet v litijsko občino in se je še tega prav veselil, ne da bi seveda le malo slutil, da bo takoj naslednje jutro postal žrtev lokomotive pri zloglasni "Judeževi čuvajnici." Dramatična aretacija postopača sredi reke Krško, lft. oktobra. — Dne 18. t. m. popoldne so imeli na Vidmu svojstven dogodek. Sredi popoldneva so uprizorili pravcati lov za vlomilcem Draganom Letico, ki je bil tegu dne iskal ugodno priliko, da se okoristi s tujim blagom. Postopač se je pojavil v gostilni Kristine Arnškove na Vidmu, kjer se je najprej okrepčal s pijačo, ob ugodnem trenutku pa je tiho stopil v prvo nadstropje, kjer so se zaklenjena vrata pod pritiskom morala vduti. Ropot pa je zbudil pozornost ^gospodinje, ki je prestrašena povprašala, kdo se zgoraj mudi. Vlomilec je uvidcl, ga ga ne more rešiti drugo kakor beg. Tvegal je skok skozi okno prvega nadstropja in pobegnil proti Savi. Beg pu ni ostal neopažen. Gostilničarjev nečak, ki se je mudil v hlevu, Anton Kranjc, je tekel zu bežečim vlomilcem, za njim pa še drugi. Ko je vlomilec uvidel, da ni druge rešilne poti, je junaško zabredel v Savo, odvrgel obleko vanjo in si s plavanjem skušal ohruniti svobodo. Sredi Save pa je prav tisti čas nabiral premog uslužbenec Fr. Boranič, ki je, opozorjen na vlomilca, zasledoval begunca s čolnom. Se sredi Save mu je begun kričal: "Nečeš me dobiti — ja ču ti pobeči! . . ." Zgodilo pa se je drugače. Boranič je blizu bolnišnice vlomilca ukrotil in povezal z vrvico, nato pa ga je skoraj golega privedel na orožniško postajo v Krško, kjer so zvedeli, da je Dragan Ivctica, brezposelni delavec, doma iz Blinja, sreza (»etrinjskega. Po temeljnem zaslišanju je poromal v zapor. Praga v žalosti Tobačna tovarna obnovila obrat Midletouln, O., 5. nov. — Obrat v tovarni P. Lorillard Tob-baco Co. je bil obnovljen po preklicu stavke, ki jo je odredila U-nija CIO 3. oktobra. Governcr Davey je poslal 500 miličnikov v mesto, da ustavi "komunistično" invazijo. Zduj se governer hvali, da John L. IajvvIs, načel-ni k odbora CIO, ne more operirati v državi, kjer se vlada odloči za "vzdrževanje miru in reda." (ffWni iviMraJh liet "Zuer-eher Zeitung" jo priobčil pre-treeljivo /»uročilo stn>j*ga pruskega dvfnamka o šioljenju v Celi, ko ja moriti narod kapitulirati pred Nemčijo in »Vajami zahodnima zaveznicama. Poročilo ne bo nikoli taotarolo, kei po/d« v zgodovino kot tr+gUno-veličaetna $lika iz dni, ko ji majhen narod dokazal svetu, da t« duierno veličino nieo metrik MlVtlke. Praga, septembra. Ko sta angleškii>oslanik New-ton in francoski poslanik Dela-croix tisto usodno noč, ko so Češkoslovaško priailili h kapitulaciji, odhajala s Hradčanov, sta bila videti v dno duše 1 pretresena. Zgoraj ata pustila človeka, ki je stal atrt in nesrečen ob razvalinah svojega življenjskega dela: Beneša. Strahotno je bilo Nevvtonovo in Delacrol-xovo poslanstvo. Imela sta nalog, vztrajati na tem, da češkoslovaška vladu brezpogojno sprejme nemške zahteve, sicer bo morala Češkoslovaška sama v boj proti nemškemu orjaku in morda celo proti svojim prijateljem. Na pomoč Francije in Anglije naj se ne zanese. Velesili sta se pri izbiri med vojno ali žrtvovanjem Češkoslovaške odločili za drugo. Za odgovor se mudi, sta izjavila prezidentu oba diplomata. Ne gre več izgubljati časa; ko se bo predsednik angleške vlade odpeljal v Godesberg, mora biti že vse u-rejeno. Tudi Hitler ne more čakati. Pol ure pozne j se je pri Be nešu sestala vluda. Pričela se je dramatska seja. Pasti je morala strahotna odločitev. Ali naj odklonijo? To bi pomenilo, pahniti narod v brezupno vojno, samega, brez zaveznikov, v vojno proti mogočni Nemčiji, morda tudi proti Madžarski in Poljski; to bi pomenilo narod, ki je dvajset let živel samo svojemu mirnemu delu, jpognati v neizmerno bedo in trpljenje, v smrt in pogubo. In pomenilo bi uničenje Prage, prečudovitega mesta z nešteto stolpiči in gradovi, s krasnimi stavbami iti ponosnimi cerkvami; pomenilo bi narediti križ čer. državo, kl jo je ustvaril Masaryk. * Težka mora je ležala na ministrih, ko so se posvetovali. Zavedali so se svoje odgovornosti. Ce je posameznik v sili, utegne iz obupa storiti kaj nepremišljenega, tisti, ki odgovarja za narod, pa tega nd sme. Bilo je, kakor da bi duh pokojnega Ma-saryka, čigar življenje sta toli-krut zaNenčila žalost in trpljenje, tisto noč bdel nad sejno dvorano na llradčanlh. Kaj bi storil on na njihovem mestu, kako bi se on odločjl? Zmerom je oznanjal spravo, nikoli ni pozimi sovraštva ne obupa. Nanj, na učenika in mojstra, na u-stvarjalca in voditelja države, so mislili ministri v tisti usodni uri. Nihče se ni čutil majhnega in osramočenega. Sram naj bo tiste, so si dejali, ki ne drže jsigodb. Vstal je šef generalnega štabu. Govoril Je kratko in jedrnato. Duh armade? Pripravljena je tvegat! življenje za svobodo In čast domovine, Verjetnost v zmago? V nekaj tednih smo izgubljeni. V dno duše pretreseni so ml-I nistri poslušali vojakove besede. ! Nato jo padla odločitev: pri-i stanek . . . - . ' ' ' Zlagani, kakor omamljeni, hodijo ljudje |»o ceetah. Izgu- bili so vero v vse, samo Še vero vase si hočejo ohraniti. Prage ni mogoče več spoznati, fte nekaj dni sem so glavne ceste in trgi eno samo šumeče, valujoče morje ljudi. V katero smer bo eksplodiralo to razpoloženje? S strahom si povsod zadajajo to vprašanje. Tolikšna ogorčenost mora nekje najti ventil — in vendar: discipliniranost in sa-mopremagovanje množic je pre-sentljivo. Do resnejših spopadov sploh ni prišlo. Vendar nI več priporočljivo govoriti nemški, angleški ali francoski — najmanj francoski. Ogorčenje proti Francozom je nepopisno. Ni dvoma, prijateljstva je konec, in naj pride še toliko novih pogodb. Judež, Judeži To ime na rovaš Francije je v prvih urah razočaranja zmerom izno-va odmevalo po praških cestah. Priča sem bil pretresljivim prizorom. V glavni stan tujih poročevalcev — spravili so ga v neki poštni urad so vdrli mladi ljudje in zahtevali fran coske dopisnike. Solznih oči, a tresočim se glasom, je stopil prednje eden Izmed tpladeničev in hripavo za vpil: "Prosim, napišite v vaš Časopis, da ste nas izdali. Prodali ste nas, a mi smo vam v vojni dali naše legije. Niste več velik narod, ne moremo vas več spoštovati. Nemci trideset ki-lometrbv od Prage — ali veate, kaj to pomeni?" Mladeniču se je zadrgnil glas ln solze so se mu udrle iz oči. Prišel je stražnik in gu krotko odpeljal iz sobe. Bolest teh ljudi je tako prist na, da jo Čutijo z njimi vsi tuj ci. Na vseh vogalih srečuješ jokajoče otroke,'mladeniče, može. V spomin se je človeku vtisnil pohod čet, ki so jih poslali za varstvo tujih poslaništev, nemškega, francoskegu, Italijanskega, madžarskega in poljskega. Ljudje so ob pogledu na svoje vojaku pričeli vriskati. V poštnem uradu so poskakali u radniki s svojih sedežev Izza okenc in stekli na ulleo. Bilo je pravo )>obratimstvo med ljud stvom In armado, skupen utrip src, en sam krik: "Nazdar! Na zdarl" je klicalo ljudstvo in o< ust do ust je šlo: "Ne damo se!" Vojaki so se smehljali pod svo Jimi jeklenimi Čeladami in pri jazno odzdravljali množicam Češkoslovaški narod kaše v teh žalostnih dheh sliko dostojan stvenosti in strnjenosti. Pre izkušnja nI našla majhnih lju dl. 0 0 0 Smrt jo v hiši, a življenje te-če dalje. Poletje je letos ne navadno dolgo in v prekrasnem vremenu posodamo po lepih te rasah velikih kavarn In hotelov na trgu sv. Vaclava. Ženske se zelo elegantne; vse nekako spominja človeka na Dunaj v nje govih najlepših čas>h. Popoldne in zvečer jo mahnemo v hotel "Ambassador", sha-ališče |airočevalcev iz vseh dr-:tav. Nobena miza ni prosta. Mihče ne ve, kaj hočejo vsi ti ;ujci, ki so se pojavili tu, kakor ji zrasli iz tal. Nemogoče je, da bi bili sami žurnalisti. Skrivnostni globetrotterji so med njimi, morda še kaj hujšega; vsekakor ustvarjajo vtis, kakor da !)i nekako prestali na vse strani ... Na uho ti udarjajo vse govorice sveta, češčinc tu skoraj ne slišiš. Neki ameriški tovariš hoče po vsej sili vedeti, da je lepoticu v zelenem klobuku nasproti nas neka znana vohun-ka; ne pove sicer, v čigavi službi naj bi bila, a to je naposled tudi vseeno. Vsekako tu kar mrgoli agentov is političnih pi sum vaega sveta in aieherna Gestupo in sleherna Ceka prav dobro ve, kaj se godi v Pragi. Iz krajev, ki jih bo treba odstopiti, je pribežalo v Prago mnogo 2ldov; veliki tovarnarji prodajajo v "Ambassadorju" za smešno nizke ceue svojo lndus trijo. Pod podjetja, ki so uspe-vala petdeset ali sto let, je treba zdaj potegniti debelo črto. Tudi druge kupčije cveto; mi mogrede sllliš, kako ponujajo potne liste, vise, priporočilna pisma za razne oblasti. Ono zlovešče ozračje je, kl vselej sprem lju vojno, revolucijo ali velike prevrate. Gos|>odinje se zala gajo z živili. Na črni borzi dosegajo devizni tečaji vratolom ne višine. Vsi časopisi morajo, preden izidejo, v cenzuro. Pisemske tajnosti ni več. ' Posledic Češkoslovaške trage dije si ni moči v vsem obsegu niti predstavljati. Selo v neka. mesecih bomo mogli presodit vpliv teh dogodkov na evropsko ravnotežje. Za zdaj mislimo na l«afo»tainovo basen o jastrebih ki so prileteli, še preden je lev poginil. Ljudje se prljemljejo za glavo in se vprašujejo, ali Je tudi v Evropi zavladal zakon džungle in ali res samo sila, Še žanju ugled,.* Zelo ostre so njih besede, a človek Jih preslhšl, ker razume pološuj teh ljudi. "Kdaj boste odstopili Alzaci Jo?" vprašujejo Fnincoze. "Mor da nas boste potrebovali za dru go bitko ob Marni? Ne poza bite nam sporočiti . . ." "Kdaj prlds koridor na vr sto?" vprašujejo Poljake. "Te daj se s)K>miiite svojih slovan skih bratov . . ." "Ali bo Chamberlain drugič prinesel v svoji aktovki tudi ko lonlje?" Nihče ne odgovarja, vsi razu momo lailest tega naroda, naroda, ki je kljub vsemu celih dvajset lat pomagal gradit stavbo miru . , . lasovi iz naselbin (Nadaljvvaaj« a t. straaL) bo živih ljudi. Tako nekako nam gre v metropoli v letu 1938. Anton Valentlnčič is Sharona, ' 'a., je oni dan piaal v Proeveti, zakaj mu nisem dal nekoliko to-ažbe, ko sem bil v njegovi hiši. WeU, Anton, na wsukeganski konvenciji SNPJ je neki cleve-andski delegat vprašal za besedo, toda preti no je prišla vrsta nanj, je sobrat zaspal. In spal je, ko ga je predsednik konvencije klical k besedi. Ko se prebudi: Predsednik, protestiram, ker nisem dobil besede! John Fllipič, tudi Clevelandčan, ga zavrne: Kako boš dobil besedo. ko si spal! In al(o si ti Tone spal, kdo naj bi te dramil ii sladkih sanj? Toda je tudi tole: Jaz sem misli; da je dopisnik Valen-čič is Sharona, ker sem bil preveč površen. Ker pa ni bil Dom še odprt, da bi dobil Informacije, sem tpogledal v društveni imenik, d sem ga slučajno Imel s sabo in vidim, da je Anton Valentlnčič >la«rajnik pri društvu 26ti. Dejal aem: ta bo blizu tukaj, pojdimo k njemu. Vidiš, br. Valentlnčič, smatral sem te za dvojčka — Valenčič-Valentlnčič. Ko ;>ridem prihodnjič v Farrell, bom mjIJ previden. Nisem pa tajni detektiv, da bi delal preiskave, o kakršnih čltamo v listih. Videl sem le eno Mici, ki pa ni bila A-ve Marija, t>ač pa mrs, Valentlnčič, Drugič se bom že bolj oprostil in zahvalil sa naslov, ia katerega sem vprašali tudi s Tonetom se bova pogovorila, ako ne Iki — apal. Namenil sem se pa, da povem Valentlnčiču In drugim, koliko je prebivalcev v njih naselbini. Farrel U.3fM>, Hharon 26,900, Mercer 212A, Plttsburgh 660,-82A, Library U2A, Flnleyvlile 600, Monongahela 8676, VVest Newton 2M0, Arona 460, Green-sburg 16,600, Latrobe 10,660, VVashington 24,660, Meadovv,. lands 2026, Houston 1760, Ca-nonaburg 12,660, Moon Run 1276, Brldgsvllle 3950, Carne-gle 12,500, Crafton 7000. Skozi ta mesta in vasi sem potoval |h) Pennsylvanlji 22., 2». in 24. oktobra. Povsod Je za delavca približno tako ko v Cleve^ landu. V Latrobu mi Je povedal John Fradel, da so tam samostojne jeklarne, ki še precej dobro obratujejo, Zlvljenske potrebščine pa ao radi tega dražje ko v sosednjih mestih. Trgovci na debelo namreč vedo za to in računajo višje cene trgovcem v Latrobu kakor po drugih krajih,. na primer v Johnstownu. In tako morajo tudi mali trgovci več računati svojim odjemalcem. — Ampak to bo dovolj »a enkrat. Frank Rarbič, 53. Češki delavci kopljejo ze»JJe v l»rag», Modernizirajte lllinoiške Bančne Zakone m VOLITE DA VOLITE _ ■STAVNI ŠMENIMENT POJASNILO O PRKDUtfENKM AMKNDMKNTU 1. Predloženi odstavek 5, kot tudi sedanji odstavek 6, predvideva, da se država ne sme vmešavati v nobeno bankirstvo. 2. V amenornice tikajoč se bankirNtva niso veljavni, če ne dobe najmanj dve tretjini afirmativno oddanih gla<»ov pravilno izvoljenih članov obeh, višje In nižje zbornice. H. Predložena točka 7 predlaga, da noU-na banka od sedaj napn j n« sme iidati denarja ali bankovev, ki bi krotil! kot denar In nsdomstča točki 7 in H regulacije izda- Za pr*4U»4*si *nt*n4»»iil Urfk ft, S. 7 ln S, ttens XI IMUN. Y KM X NO . Tm reprodukcija Ulaaovnice kaie prostor predloienega ustavnemu Minend-monta na vaši redni uradni kandidaUki glasovnici. (iluHujte "YKS" /.u ustavni nmend-ment a tem, da napravit« KRIZ v če-tverokotu nasproti l^sede "YKS" na glasovnici. - Zapomnit« ai, ta ustuviii amendment mora dohiti večino vseh oddanih Klasov v teh volitvah, d« bo sprejet in veljaven, ne pa le navadno večino oddanih k1u*»Olt limuvgov UaTAVK, r\oyi K. Thomp^m, -f PROSVETA PONDEUEK, 7. NOVfmpJ VOLTAIRE: Kandid ali optimizem poslovenil OTOM Et/PAHOC uvod napisal STANKO Ko ste bili dodobra prebrani, sem se vprašala. kako je mogoče, da sta ljubeznivi Kandid in modri Pangloss v Ljzboni, eden. da prejme sto udarcev z bičem, drugi, da ga obesijo na ukaz gospoda inkvizitorja, ki sem mu jaz ljubica? Pangloss me je torej pač kruto varal, ko mi je govoril, da je vse na svetu najlepše urejeno. Bila sem razburjena, zdaj vsa v ognju, zdaj od same slabosti napol mrtva, po glavi pa mi je blodilo vse vprek: umor mojega očeta, moje matere, brata, objestnost grdega bulgarskega vojaka, sunek z nožem, ki mi ga je zadal, moje robstvo, moja kuhinja, moj bulgarski ka-petan, moj priskutni Don Isakar, moj gabn inkvlzitor, obešenje doktorja Pangloasa, tisti veliki, zamolklo brenčeči mizerere, med katerim ao vas bičali, in predvsem poljub, ki sem vam ga dala za zaslonom tisti dan, ko sem vas zadnjič videla. Hvalila sem Boga, ki vas je privedel po tolikih izkušnjah zopet k meni. Naročila sem svoji stari, naj skrbi za vas in vas pripelje sem brž ko bo mogla. Moj nalog je phiv dobro izvršila; okusila sem neizrekljivo srečo, da sem vas zopet Videla, slišala in govorila z vami. Lakota vas mora gruditi; tudi mene zelo mika jesti, torej najprej — večer- Oba sedeta za mizo, po večerji pa se preselita zopet na tisto lepo zofo, o kateri je bila že beseda. Tam ata bila, ko je vatopil signor Isakar, eden obeh hišnih gospodarjev. Bila je sobota; prišel je, da bi užival svoje pravice in razkladal svojo nežno ljubezen. IX. Kaj Be je zgodilo s Kunigundo, Kandi- dom, z velikim inkvizitorjem in nekim Židom Ta Iaakar je bil najbolj srborit Hebrejec, kar jih je videl Izrael izza babilonake sužnosti. — "Kaj je rekel, "psica galilejska, ali ti ni dovolj gospoda inkvizitorja; še U capin mi mora v škodo hoditi?" Pri teh besedah potegne dolgo bodalo, ki ga je nosil vedno pri sebi; in kar ni mlalil, da ima njegov naaprotnik orožje, plane ha Kandida. A naš vrli Vestfalec je dobil od starke s popolno obleko vred tudi lep meč. Potegne ga, čeprav je bil jako milega značaja, In vam položi Izraelita pri tej priči mrtvega lepi Kunigundl pred noge na tla. "Sveta Devica!" je zakričala; "kaj bo z nami?. Človek ubit v mojem domul.i Ce pride atraža, smo Izgubljeni 1" — "Da nI bil Pangloas obešen, bi nam dal dober svet v tej sili, zakaj bil jo velik filozof. Ker ni nJega, vprašajmo starko." — Ta je bila zelo prebrisana in je začela razkladati svoje mnenje, kar se odpro druge majhne duri. Bila Je ena po polnoči, začetek nedelje: to je bil dan gospoda inkvizitorja. 8topi v sobo in vidi bičanca Kandida z mečem v roki, mrtveca na tleh, Kunigundo vso preplašeno In starko, ki daje avete. Ta hip so brodile Kandidu po duši take misli: "Ako si pokliče ta sveti mož pomočnikov, me bo dal brez dvoma sežgati. S Kunigundo utegne storiti prav tako. Dal me je neusmiljeno prebičati; tekmec mi Je; ker sem že pri moriji, ni, da bi omahoval." Ta premislek je bil Jasen in nagel; niti toliko čaaa ne da inkvlzitor ju, da bi ae oddehni! od preaenečenja, prebode skoz in skoz in ga zvrne poleg Zida."— "Se to po vrhu!" je rekla Kunigunda. "Zdaj nam ni več miloatl; izobčeni smo; zadnja ura nam je odbila. Kako je to mogoče, vi, ki ste od rojstva tako mili, pa ubijete v dveh minutah 2ida in preleta?" — "Lepa moja gospodična," je odgovoril Kandid, "kadar je človek zaljubljen, Ijuboaumen in ga je inkvizicija prebičala, ne ve več, kaj dela." Tedaj povzame besedo starka in pravi: "V hlevu ao trije andaluški konji s sedli in uzdami. Vrli Kandid naj jih opravi. Gospodična ima zlatnikov in demantov; zajašimo hitro konje, čeprav morem sedeti samo z eno stranjo, in krenimo v Cadiz; vreme Je, da nikoli takega, in potovanje v nočnem hladu je pravo veselje." Kandid nemudoma osedla konje. Kunigunda, sUrka in on prejezdijo v eni Napi trideaet milj. Med njihovim begom se pojavi v hiši sVeta hermandada: monsinjorja pokopljejo lepi cerkvi, laakarja vržejo na mrhovišče. Kandid, Kunigunda in starka so bili ž« mestecu avacenskem sredi Sierre-Morene; in v neki krčmi so se razgovarjali tako-le. X. V kaki stiski dospo Kandid, Kunigunda in starka v Cadiz in kako se vkrcajo. "Kdo neki mi je ukradel moje zlate in de-mante?" je tarnala Kunigunda; "ob čem bomo živeli? Kako ukrenimo? Kje najdem inkvizi-torje in 2ide, ki bi mi dali drugih?" — "O," je rekla atarka, "zelo imam na sumu častitljivega očeta frančiškana, ki je včeraj v Badajozu no-čeval v isti krčmi, kakor mi. Bog me varuj, da bi na slepo aodila! Toda dvakrat je stopil v našo sobo in odrinil davno pred nami." — "Ah," je rekel Kandid, "dobri Pangloas mi je marsikdaj dokazoval, da je posvetno blago vsem ljudem skupno, da ima do njega vsak enako pravico. Po teh načelih bi nam bil ta frančiškan že moral toliko pustiti, da bi imeli s čim potovati. Torej nimate nič več, lepa moja Kunigunda?" — "Niti enega maravedija," je dejala. — "Kako bi?" je vpralal Kandid. — "Pro-dajmo enega konja," je svetovala atarka; "jaz aedem za gospodično, čeprav ae morem držati aamo na eni strani, in tako dospemo do Ca-diza." V isti gostilnici je bil neki benediktinski prijor; ta Je konja poceni kupil. Kandid, Kunigunda in starka so šli skozi Luceno, Chillas, Lebrijo in so končno prijezdili v Cadiz. Tam •o baš opremljali brodovje in zbirali čete, da bi spametovali častitljive očete jezuite, ki so bili obdolženi, da ao vzbunili blizu mesta San-Sacramenta eno svojih indijanskih tolp zoper španskega in portugalakega kralja. Kandid, ki je služil svoje dni pri Bulgarih, je kazal pred generalom te male armade bulgarske vaje s tako gracijo, ročnostjo, točnostjo, ponosom, živahnostjo, da ao mu podelili poveljstvo infan-terijske čete. Sedaj je kapetan; vkrca se z gospodično Kunigundo, a starko/ dvema slugama in andulaikima konjema, ki sta bila nekoč gospoda velikega inkvizitorja portugalakega. Med vožnjo ao vea čas mnogo razpravljali o filozofiji ubogega Panglossa. "Sedaj smo na poti v nov svet," je govoril Kandid; "v tem je brez dvoma vae v redu, zakaj priznati je treba, da bi lahko malo poječali nad tem, kar se godi v našem fizično in moralno." — "Ljubim vas Iz vsega svojega srca," je govorila Kunigunda; "a duša mi je le vaa zbegana od tega, kar sem videla, kar sem iifcusila." — "Vse bo dobro," je zavračal Kandid; "že morje tega novega aveta je vse drugo nego morje naše Evrope: mirnejše je, vetri so stanovitnejši; gotovo je novi avet tisti, ki je najboljši vseh mogočih svetov." — "Bol daj!" je dejala Kunigunda; "a jaz sem bila v tvojem tako strašno nesrečna, da se mi je arce zaprlo vsaki nadi." — "Vidva tožita!" jima je rekla atarka; "ah, takih nezgod kakor jas nista trpela!" — Kunigunda toliko, da se ni zasmejala; njej ae je zdela ta dobra ženica zelo zabavna, ker je hotela biti nesrečnejša od nje. "Ah, draga moja," ji je dejala, "če vaa nista posilila dva Bulgara, če niste dobili dveh sunkov z nožem v trebuh, če vam niao porušili dveh gradov, če vam niso vpričo vaa umorili dveh mater in dveh očetov, in če niste videli, kako so vam pri auto-da-feju bičali dva ljuba, ne vidim, kako bi ae v trpljenju kosali z menoj; pomislite tudi, da sem rojena baronica s dvainsedemdesetimi pradedi in sem služila ia kuharico." — "Gospodična," je odgovorila atarka, "saj ne veste, kakšnega rodu sem jat; In da vam pokažem avojo zadnjico, ne bi govorili več, kakor govorite, in bi a svojo sodbo nekoliko počakali." XI. Starka pripoveduje avojo zgodbo "Nisem imela od nekdaj krmežljavlh in rdeče obrobljenih oči; nos se mi ni vedno dotikal brade; tudi ahiiila nisem vedno. Jaz sem hči papeža Urbana X. in kneginje Paleatrinske. (Poglejte pisateljevo skrajno vzdržnost: do dsnašnjih dni ni bilo pa|>eža z imenom Urbana X.; ne upa ai prisoditi znanemu papežu nezakonske hčere. Kolika obzirnost! Kolika rah-, ločutnoat! — Posmrtna opazka Voltairjeva.) (Dat)« pnhodAjti.) Italijanski kralj pozdravlja legionarje, kl aose vrnili domov iz Španije, kjer so se borili v fašistični armadi. _ žepu. Na pragu ae ozre. Kje je kaj prostora ? Strokovnjaško gleda. Potem najde kotiček zraven ženske pod oknom. Ta ženska — kmetica mora biti, — ime zraven sebe otroka, ki spi na nekakšni umazani blazini. Droben slaboten obrazek, takšen, kakršnim navadno ni usojeno dolge življenje. Tja zraven sede novi gost in trenutek nato že spi, 7 glavo nastonjeno ob zid. Proti peronu vrata, ki so za-grajena. Skozi stekla v njih pogleda časih stražnik, premeri vse ljudi, ki jih more njegov pogled zajeti. Menda je vse dobro in prav nič sumljivega, ker gre kmalu dalje svojo pot po peronu, kakor ura. Da, ura. Bliža se čas, ko pride prvi jutrnji brzi vlak. Štirje po-strežčki spet v čakalnici. Pet minut pred prihodom. Iznenada vstanejo drug za drugim. Nihče jih ni klical. Menda imajo v glavi budilko, ki jih pokliče, da ne zamude priložnosti, ko bodo morda zaslužili kakšen dinar. Potem se izpod stropa oglasi zvočnik. Brzi vlak,' Zagreb, Beograd, ] Jukarešta . . . Odhod ob . , Kako se sliši to zasmehljivo v ej borni čakalnici! Se komentarje zbudi. Večina ljudi se je predramila, nekateri pa še dalje spe in smrče. Zunaj še ttmerom dežuje. Vlak e pridrdral. Mlada, kar prikupna gospodična stopi v čakalnico. Na pragu ji noga zastane, pa se nazadnje le odloči, da vatopi. vlakom je prišla, nihče je ni čakal. Zdaj misli ostati tu do ure, co se bo začela Ljubljana dra-miti. Reporterju zaigra srce, ka kor pač vsakemu mlademu človeku, če zagleda lepo dekle. In sam pri sebi začne misliti in u-patl: ko bi sedla k meni. Kar proseče poglede meče proti njej ia prostor ima zraven sebe, lep prostor. Postrešček mu ga je pustil, ko je šel na peron. In res Gospodična pogleda klop, potem jo obriše in sede. Pa začne stri meti v tla, kakor nedoumljivi Budha, ki že atoletja strmi svoj popek in pusti ljudi, da ga občudujejo. "Dež je in neprijetno, kaj ? — Tistega, da se začenja pogovor z vremenom, se reporter Še ni od vadil. "Da!" Nič več. "Ali ste od daleč, gospodič na?" "Hhm!" Konec. O, saj ve, reporter! To je tiste sorte gos|>odična, kakršne priha jajo z dežele — podeželska lepotica. ki je določena samo za ne ves to in za nič drugega, in ki so jI doma strogo naročili, naj ne spušča v pogovore z neznan mi ljudmi na Meanici. Reporter je obupam. Iidatt se noče, gospo- Kaj pa vi zbirate? Ta je nekaj zgledov, ki jih lahko posnemate Kdo izmed nas ni bil v svojem življenju vsaj enkrat zbiratelj? Ali nismo že v svojih detinskih etih zbirali bodisi že poštne znamke ali stare novce? Morda pa tudi razglednice, metulje, irošče, r&znobarvne kamenčke ili kaj drugega. Pri večini ljudi se mladostna ^birateljska strast v zrelih letih zgubi. Umakne se drugim po-rebam, ki so nujnejše. jpri ne-caterih pa ostane živa, se razvija dalje in postane sčasoma prava mani j a. Mnogi hočejo imeti izvod vsake prve izdaje knjig. To so bi-bliofili, ki morajo biti dokaj V čakalnici tretjega razreda Povsod lahko najde rej>orter snovi za svoje delo. Življenje je pač pisano, in če gs zns pogleda-ti s prave strani. — In to mora znsti, — odkrije sto in sto drobnih delcev tistegs, kar imenujemo snovanje aveta in življenja. Nikoli ne bo v zadregi, če trn hotel dati bralcu nekaj, kar ga bo zanimalo vaaj tiate minute, ko bo njegovo delo bral. Recimo. - fr» ii kavarne, ko jo že zapirajo. Spati ae mu še ne da. v zadnje odprte lokale tudi ne mani iti. p* stopi na postajo V čakalnico tretjega razreda. Ponilno reče vratarju, da at pelje s prvim vlakom na Gorenjsko. Vratar, izkušen mož. ga pre-meri od nog do glave. "O. saj vem! Ključa nimate! V kavami »te ostali, pa zdaj ne morete domov." Ref»orter pobledi. Ujet je na laži. nič ne |>omaga. Oa, ki je moral že sto in »tokrat najti vse mogoče trike, da je prišel aem ali tja. in se mu je naklep vselej posrečil. Ali ga je vratar »poznal po obiski? Ne utegne preminiti. "No. le pojdi noter T Vratar Je usmiljenega Hrta in zunaj dežuje — ob taki url nI nihče rad pod milim netiom. Da Je zrak v čakalnici prijeten, »k« •ra i ne bi mogel reči. Je pač tako. da ae ne da pomagati. Ljudi )e toliko, ds skoraj nI več prostora. Po klopeh le le. nekateri •amo slone, nekateri kar obut da se jim vidijo raztrgani podplati, drpgi v nogavicah, in ma lo Jih Je. ki ne bi kasali vsaj e-nega palca. Seveda, aamo airo-maščina se je abrala tu. Tist ki nimajo denarja, da bi al na jtli skromno sobo. Tu v zatoh lem zraku čakajo, da pride nji hov vlak. t lati. ki jim je vla aamo pretveza, do časa. ko bodo »pet lahko Ili v mesto, morda lakat dela. morda prosjačit. Nekaterim »e vidi. ds ao vajeni trdega lelilča. Mirno spe. skoraj ne ganejo ae. kakor bi spsli n najboljli iimnici, ne pa na trd datkl. Pod nekaterimi klopm prtljaga Koša:e. in cunje gleda jo ia njih Beralčina. Zavitki pod glavami tfov gost vstopi. Z rokami v legrafake družbe Westem Halo«. dična pa ga gleda postrani, kakor bi v njem videla najmanj detektiva, če še ne morda kaj huj šega, — na primer trgovca z be-im blagom. Potem se spet za strmi v tla. Stara ženica na sosedni klopi ie je zbudila. Cujem počasen žvenket. Robec je odvezala in zdaj prešteva novce, drugega za drugim jih preklada iz roke v roko, kakor bi bili zlatniki. Pa še srebrniki niso. Dinarčki in kro-nice, kdo ve, kako dolgo jih je zbirala. Na steni komar. Kar prozoren je in rožaste barve. Napil se je črvi siromakov, ki leže, da se oodo zbudili še bolj izmučeni, ka kor so bili takrat, ko so legli. Zdaj se bodo začeli kmalu raz-lajati prvi osebni vlaki, ki zapuščajo Ljubljano ob zgodnjih urah. Drug za drugim vstajajo j udje. Motoglavo se nekateri o-buvajo, drugi še smrče. Žvižg za žvižgom se oglaša s perona. Po stenah plakati. Za velesej me, za podpetnike, za sredstva proti mrčesu. In za milo. Slika lepega dekleta, ki se smehlja in prepričljivo pripoveduje: "Za vašo lepoto milo X . . ." Njej nasproti plakat z navodili prot napadom iz zraka. Ne verjamem da bi jih bil že prebral kdo izmed tistih, ki spe tu. Ali pa kdaj, ko ni mogel zaspati, in si je z njim skrajšal čas za nekaj dolgih mi nut. To so ljudje, ki imajo dru gačne skrbi. Kako bodo jedi; kdaj in kje, napadi iz zraka pa so jim deseta skrb. Na klopi pri peči majhna dru žina. Mož, žena in dva otroka Pet do šest let. Polno paketov i majo okoli sebe. Najbrž gredo v tujino, ker jim dom ni daja kruha. Tam bo bolje, — tako mora misliti žena, ki se v sanjah mirno smehlja. Pozna se ji trdo delo. Tam bo morda lažje, mor da bo mož zaslužil toliko, da bo ona morala skrbeti samo za dom Počasi se še poslednji prebuja jo. Drug za drugim. Tiho se pogovarjajo med sabo, kar zaupno kakor bi ae vai dobro poanali. T sti, ki pojdejo, stran, in tisti, ki so prišli sem samo zato, da bi nekaj ur prespali. Potem poštam njihov pogovor glasnejši. Zunaj je še tema. Tudi dežuje št. Toda reporter je ie utrujen naveličan vsega okoli tebe. Tiho vstane in gre ven. kakor jih le toliko llo. Mimo vratarja, se prizanesljivo in t nekakšnim zadoščenjem smehlja, češ. sa sem uganil, kakšen ptiček si. Doma ga čaka postelja, delo pa šele proti večeru. Dovolj Časa bo. da se naspi. dovolj, da bo prežvečil vso revščino, ki jo videl, da jo bo potem napisal senzacij željnim bralcem. premožni, če hočejo ugoditi svoji muhi. Pa tisti, ki tratijo čas z zbiranjem gumbov? Glasbenik Cla-pisson je imel v svoji zbirki r760 gumbov, katerih vsak je bil drugačen. V letu 1845 je neki drugi Anglež razstavil kar 30,000 raznih gumbov. Gospa Vanderbiltova, ameriška milijonarka, je bila ponosna na svojo veliko zbirko ključev. V njej najdete ključe vsa tovrstnih oblfk in velikosti, po-eg železnih tudi srebrne in zlate. V gradu Keryoletu v Breta-niji je velika zbirka posteljnih ogrevalnikov. Zbral jo je bil Nestor Roqueplan. Potem so na svetu zbiratelji Črnilnikov, kladiv, zvončkov, ur, rokavic, pahljač, dežnikov, celo monštranc in kelihov. Važna zvrst zbirateljev je tista, ki se zanima za predmete, ki so nekoč pripadali znamenitim osebam. Naprstniki slavnih žen imajo zlasti veliko vrednost. Gospa Vanderbiltova premore na primer naprstnik,, ki je bil nekoč ast angleške kraljice Elizabete Nekaj let bo tega, ko so v Londonu prodali za 675 frankov lesenega zajca, s katerim si je sezuval škornje slavni angleški admiral Nelson. Dvanajst srajc istega gospoda so prodalii za 2725 frankov. Medeni Ovratnik, s katerim se je djčil kužek angleškega pesni ka lorda Byrona, je kupil nekdo za 500 frankov. Palica, s katero se je šeta francoski modrijan Voltaire, je bila že sto in stokrat prodana v razne kraje sveta. En sam zbi ratelj jih je imel kar pet. V A meriki je mnogo ljudi postalo premožnih, ker so prodajali istotako "pristne" palice, s ka terimi se je izprehajal Jurij Washington, prvi a m e r i š k predsednik. V starih dobrih časih, ko je cvetela kupčija z relikvijami ■ prodajal, pretkan«i ^M 'pristnih" kosti svetnikov« čke gob ki so bile namočen,® krvi mučencev pa h razne S goče in nemogoče spominke« heroičnih časov krščanstva' IM vijo, da je bilo samo trešicB svetega križa prodanih tolifl da bi iz njih lahko naredili M sto takih križev, na kakršnem« umrl Izveličar. ■ Dandanes se zbiratelji nM bolj trudijo, da bi dobili lasti ročne podpise znamenitih mfl Za pristni podpis Napoleorl Masaeneta, * Kossinija ali Vfl torja Hugoja, bi srečni last M dandanes dobil krasno vsoto M narja. Se nedavno so poročj isti, da so v mestu ob Slani jezeru (Salt Lake City) nM dognano pristni podpis ViljS Shakespeareja, najslavnejše! trageda in poeta. Kdor ga M kupiti, ga morda še dobi. nižja cena je bila doslej ■ 75,000 dolarjev. I S tistimi, ki zbirajo vrvi ral ljev, se ne bomo mudili. 1 Miss Evansova v Angliji I zbirala v svoj album poljubi Svoji "žrtvi" je podjetna M spodična pobarvala ustnice! karminasto barvo, da še vil odtis ustnic na čistem papirji Bogat Američan} doktor pri rodnih ved, se je zaljubil v dl kle, ki je prihajala poslušat nji gova predavanja. Stvar je pil šla do srečnega konca: lepel dne sta stopila pred oltar. c3 kvica, v kateri se je vršil poni ni obred, je bila za to priliko J krašena s 370 kačami, ki sta jI bila srečna zaljubljenca sani nalovila. 1 Dr. Chardon je hranil zamJ ške vseh steklenic, katere je bi izpraznil. Na vsak zamašek jI pritrdil listek s podatki: kje i kdaj je steklenico odprl in kak šno vino je vsebovala. Henrik Beer, brat glavneg skladatelja Meyerbeera, je zb ral manifeste, letake, gledališk programe in palice. Umrl j blazen in v bedi, zavit v mani feste in držeč palico v vsak roki. Neki Francoz v Champignyj je do nedavnega zbiral sir. Va palice in vse omare v njegov sobi so bile natrpane s košek najrazličnejših vrst sira. Zbir ka je bila zanimiva, povzročal pa je take neprijetne duhove da so bližnji stanovalci prosil pomoči policijskega komisarji Komisar je poklical zbiratelj predse. Prišel je mož v oblek normanskih mlekaric in prine sel v vsaki vedro z vsemi vzore svoje zbirke. Komisar je naj prej odredil, da postavijo zbiratelja pod prho, potem j< oddal v bolnišnico za duševn< bolne. Efma. AGVTIRAJTE ZA PRO8VET0 »oaanssnsnosfoesiaieeesaoaooeoinsnna NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po skleps 11. redna kosvasdje ss lahko naroči saj riitcje eden, dva, tri, štiri sU pet Hssst is asa dišita* i -J-J^ - - sa liase ali naflaa« JJJJ prišteje slsL Liat Proovata ataše m Vse ese letne saročalas. Ksr ps člani fts plataje prt - * TaraJ aada| al *«r*ka, T tednik, ae jim te prištela k narečninL ------- . Je Uat predrag ss llsss SJi.PJ. List Prearate Ja totovo Ja v vaški drsiisl sekde, U M rad tttsl Uat vaa* •»»• Uats Preoveta Js: Zs Zdrsi, države is Kanade.$t.tt 1 tednik Is.#•• •• 4«li I tednika Ia.............Mt I tednike Is.............Mi 4 tednike In.............lJt I tednike* Is............ sli Es Bvrepe Je a Cm r* lM ft.lt l* in LM Zs Clcere In Ckkafa »• 1 tednik In-......... t tednika In......... | tadnlka M......... 4 tadnlka in......... | tednike* Is........ _____ .. j.........^ I■ polnita apedsll knpsn, prileilta petraksa raete '" Drdor v plesa k al naročita Prsavate. Uat. kl J* ^ Pofaanilo:—VaeleJ kakor hitro kateri teh »ajjMj^ * ^ SNPJ. ali ia ae praaell pioi od drsiina ta.ha. sahtesni '^ ^ tednik, hoda moral Uiti ilss U dotifna _i4tt lotieaa orun»», - »- Hita, na/očenn na dnemIk Proaeato. te tekaj nainaniU «jrar» ^ ^ in abanam doplačati dotično eaote Hato ProaaaU. ^ tedaj mora npiseniiUo sniftati da te m aa to raoto aar» ____ PROflVBTA. SNPJ. MS7 »o. Lav ara^Chkof. Prilaii ne psftiljam aa 1) lm< Naatee aa Itet Praaeate raoU !•••• ...........a. * ■•jI -roč^nl .d (Tatarita tadnik In (a prlplilaa k meja drniinet CL dre*" I)......................................... I).........................................^ «).............. •).............. Drteea ČL d dm*»» *........ 'r