LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO se mi Je Pa tako <*opdalo, da ie le kakor mu povedo ušesa. Ako je pa kak katoličan, kateri je črez te katoliške lister dobro, naj si pa naroči oni dnevnik, ki ni pohujšljiv. pred katerim nas niso še nikdar svarili, ki ne laže (?), ki pa redno prihaja, ki pa napada katoliško vero in vse. Ali bode to prav? Zato jaz mislim, gospod urednik, kar nič se ne zmenite za vse to lajanj-e psov. Vi pojdite naprej, kakor ste šli do sedaj, mi bomo šli pa za Vami, kakor smo šli do sedaj, to bode najbolji odgovor na vse te napade. Pozdravljam vse katoliške Slovence in Slovenke sirom Amerike posebno pa pozdravljam oba lista "Ave Maria" in "Edi nost." Marko Plut. kaj. Na vase vprašanje odgovarjam. . . (odgovori so v Vpravalnem kotičku)." Samo tri, vase točke, v katerih nam svetujete glede našega lista, ka- da? Koliko so doma žrtvovali na primer, da so napravili svojim cerkvam lepe in mile zvonove, katere so obesili v zvonike naših cerkva. Koliko let so morali katoliški Slovenci doma stradati in plačevati, da so jih h'1 uredili, da bi bil še boljši, -plačali. Pa je prišla vlada, pa jih vse |naj P* oprostite, da ne smemo izda pobrala.Vse žrtve* so bile zastonj. In danes če hočejo imeti zvonove, morala. Vse žrtve so bile zastonj. In danes če hočejo imeti zvonove, morajo io še enkrat jih kupiti in se enkrat za nje žrtvovati. Dragi Slovene in Slovenke, tako je tudi z listom "Ave Maria." Kako težko je bil sezidan in s kolikimi žrtvami katoliških Slovencev! Toda danes so pa začeli ti tako z krasnih misli! Iskrena Vam [hvala za nje! Tako modri so ti nasveti, da jih bomo skušali izvesti do pičice. Vendar, pa se moramo ravnati po izreku, da je "Dober svet drag". Ko vidite, kako se trudijo da bi nas uničili, moramo svoje tajnosti za se obdržati. Do sedaj smo bili le vse preveč odkriti. Zato so nam pa vsako dobro idej o pokvarili nasi katoliški bolševici, če so je le izvedeli pravem času o nji. Vas iskreno pozdravljam, g. ured-ikik. kakor tudi vse naročnike lista "Ave Maria" in Vam želim v teh razni "kajzerji" tudi na ta list streljati in ga hočejo zrušiti in podreti delo toliko tisočev Slovencev, uničiti žrtve toliko krvavih ž u vije v, katere smo dali Slovenci, da smo si postavili to podjetje. Naše je to pod- tudi viharjih in težkih dnevih slav-jetje, pa so ga nam napadli da bi ga |ne zmage in dolgega dolgega življe-nam porušili. Ni jim prav, da i- [nja. J. Pelham. mamo katoliški Slovenci tudnjavo -0- kjer se branimo, ki brani nas in Houston, Pa.—Naj priomniena je našo vero. Ne, izdajalci v našem ta- valni kotiček" res pohujšljiv?—Rev. boru so, ki so se lotili, da jo podero. Vencel Šolar, OSB, je pisal v dveh Poglejte začetek tega lista! poglejte katoliških listih, da je, da naj bi u-njegovo delovanje in življenje med rednik "Ave Maria" nazaj pismeno odgovoril dotičnem in ne v "Poizvedovalnem kotičku.Ne vem ali vem prav ali ne, vendar jaz mislim, da je poizvedovalni kotiček tisti kotiček, kateri na stotine čitateljem raz kriva zamotano življenje. Toraj tudi marsikdo drugi bere v kotičku, ki ga morda enako zadene kot onega, ki vpraša. Tako lahko vsakdo, ki je v enakem slučaju po tem nasvetu svojo zmoto popravi, ako jo hoče. nami amerškimi Slovenci do danes in videli boste da je bil ta list v resnici pravi voditelj nas Ameriških Slovencev celi čas in sicer, da nas je edini vedno prav vodil, pa naj je bilo že ali v veri ali v politiki. Kdor je šel za njim, ve danes, da je vselej prišlo nazaj na to, kakor je ta list povedal in kamor je vodil. Jaz vem to iz lastne skušnje in iz lastne skuT šnje govorim. Bil sem pri vojakih in vem koliko sem imal jaz koristi od tega lista. Zato sem mu hvaležen do smrti.. In če ga dan&s pogledamo, vidimo, da je tudi danes v lepem redu in da gre pravo pot. Častiti gospod Father Zakrajšek, urednik lista "A-ve Maria", Vam pa želim še mnogo, mnog let zdravja in moči od Boga, da boste tako neustrašeno delovali, kakor dober pastir na pašniku za nas slovenske raztresene ovce po Ameriki ! Ne poznava se še sicer osebno, ali poznam Vaše delo in ljudje Vas Toraj v peč z 4'Ave Maria"! Da, le takoj naj začno slovenski duhovniki pridigati po naših cerkvah. Čez deset let bodo pa sami ostali v svojih cerkvah in sami sebi pridigali in potem ne bode treba tudi cerkvenim kolektorjem več kolektati. Bo pa all right! Houston, Pa. — Naj pripiniin je tole glede "Poizvedovalnega kotička": Poznam ljudi, ki se štejejo, da so katoličani pa ^e pripeti, da žena bodo pozabili, ali zgodovina Vas ne pobegne od moža. Mož dobi dovol- «bo nikoli pozabila, kaj ste Vi naredili dobrega za Slovenski narod tu v jenje od sodnije za razporoko in se potem poroči z drugo ženo. In kdor tej deželi in koliko preganjanja ste , pozna razmere med nami, ta ve, da po nedolžnem prestali zato, ker ste jin je vel^o še katoličanov, ki tako resnico ljubili in nas prav učili. Je- 'poroko odobravajo, češ, saj se je 7US Je bil tu^i preganjan prav do sprvno ženo razporočil.In kaj hočete svoje smrti na križu. In tako pregan (S takimi ljudmi? Ali se boste šli z jajo tudi Vas, ker ste njegov učenec njimi pregovarjati ? Saj bi se jim tain namestnik. ko zamerili da bi vas iz hiše vrgli! Margikdo pravi: "ta napad bode AIi ni toraJ boljše, da se to stvar škodil listu "Ave Maria". Prav nič da v "Poizvedovalni kotiček", kate-ne bode škodil pri pravem katoliš- j re£a bere tudi tak izgubljenec, in kem Slovencu! Kakor jaz čutim in začne misliti o tem? pišem tako sem prepričan da čuti z menoj tisoče Slovencev, ki bero te vrstice. Nasprotno! Od zdaj bom še raje imel ta list in še raje bom pod-, pirai. Saj se spominjamo, kaj je Je- hajte z njim! zus rekel svojim učemcem! Ko je ' imel apostole zadnjič pred seboj je rekel : "Eden izmed Vas me ho izdal." In tako je bilo ia tako bode, dokler bomo ljudje na zemlji živeli. Jaz mislim ako hočemo gledati na svetu s svojimi očmi, in na to se moramo navaditi, lahko vsak vidi več,, kakor mu kažejo oči, sliši veo In koliko bi se dalo navesti še več druzih enakih uzrokov za "Poizvedovalni kotiček" in njega koristi. Gospod urednik, nikar ne prene- John Pelham. POROČILO O ORLOVSKEM TABORU. — Piše: Anton Grdina. — Ljubljana, 6. avg. 1930. Čas je, da se oglasim. Poprej se I nisem mogel, oprositite, ker ni bi- i 10 časa ne za počitek, ne za nič. Imel sem posla črez glavo. Nabiral sem tudi zakladov, kateri bodo zanimali Vas in vse dobro misleče rojake v Ameriki. Ni potreba, da omenjam, koliko veselja sem vžival po vseh pokrajinah naše mile domovine od prvega dneva, ko sem stopil na domačo grudo in do danes vsaki dan. To bom pozneje poročal. Danes naj o-pišem, kako šeličastno se je izvršil orlovski tabor, katerega ne bom pozabil vse dni svojega življenja. V prvi vrsti se Vam v imenu vseh udeležencev iz srca zahvaljujem za vse vrstice in za vso spodbudo, ki ste jo storili in zapisali za orlovski tabor. Bodite ponosni in bodi Vam čast, da ste to stvorih ker pripomogli ste k velikanski svetovni manifestaciji, kakeršne še ni bilo na Slo-j venskem. Za orlovski tabor se je zavzel ves jugoslovanski narod s toliko silo, s toliko požrtvovalnostjo in stolikim navdušenjem, da je bil kakor silovita vojca. pred katero se vse udaja in kateri se vse pokori. Nekdaj od Nemcev toliko zatirani Maribor je bil te dn«ve na višku-slave. Po nje-•govih ulicah so te dnr odmevali navdušeni klici: "Živel slovenski Maribor !" Tu so donele slovenske pe-| srni in himne in narodne slovenske pesmi. Nemčurji so gledali postrani ta nov Narod, katerega so preje tako zaničevali in prezirali, ki ni smel preje v svojem jeziku niti na svojo hišo napisati, kaj prodaja. Danes je vstal kakor od mrtvih. Vstal je in se zbral čil in zdrav in krepek kakor čvrst junak.'da zavzame, kar je njegovega. Da danes je na svoji njegovega. *T>a dimes je na- svoji I zemlji sam gospodar, ne pa kaki pri-vandravci. Nad osem tisoč je bilo samo Hrvatov, ki prišli, da se s Slovenci po-vesele narodnega jugoslovanskega pokreta. Kako navdušeni so vsklika- 11 z nami: "2ivel Jugoslovenski Maribor!" "Živeli Jugoslovani," "Živel troimeni narod Jugoslovanski!" "Ži vel Korošec!" "Živel Jeglič!" "Ži-velj Kralj Peter!" i. t. d. Kakor grom je odmevala himna: "Bog živi!" Bilo je nad ^ 400 Čehoslovakov. Kako velika morelna moč je bila to in koliko navdušenje za nas Jugoslovane ! Bilo je nekako 30 Francozov, zastopniki Belgije. Nepregledne so bile množire Orlov in Orlic z mladežjo obojega spola. Ženstvo v narodnih nošah vseh delov naše dežele in vseh štanov. Naša vlada je pokazala, da ima srce za narod in za ljudstvo. Povso-di je bila zastopana in je mnogo pripomogla, da se je vse tako veličastno izvršilo. Kako lepo je bilo videti cerkvene dostojanstvenike v ozkem stiku z na rodom. Vedno so nastopali skupaj z ljudstvom. Kako lepo je bilo videti našo duhovščina tako lepo združe-' no in v tolikem številu, redovništvo in duhovništvo v tako lepi bratski slogi! Celi čas tabora je bilo toliko navdušenja po mestu, da ni to navdušenje potihnilo niti po noči. Te množice pač niso prišle, da bi se tu kratkočasile, ne da bi prišle samo nekaj gledat, pač pa se je videlo vsem na obrazu, da vedo po kaj so prišli, da so se zavedli svoje resne in velike naloge, katero ima cel narod danes, ko se polagajo temelji novega narodnega življenja, nove narodne prihodnjosti. Da tu si videl resne obraze, vendar "vesele, navdušene, sveto resne. Zavedali so se, da se gre tudi za našo sveto vero in za njeno prihodnjost med našim narodom. In koliko je to ljudstvo žrtvovalo, da je prišlo na ta tabor. Nekateri so žrtvovali po deset dni svojega časa, kar pomenja zlasti sedaj velike svote. Zlasti veliko pomeni za kmeta, ko je sredi največjega dela. Pa kdo se je zmenil za vse to! Saj se je šlo za ideale, ki so večji, vzvišene j-ši, kakor je telesno delo, kakor so telesne dolžnosti. Nad 2000 kron so nekateri izgubili radi udeležbe na ta- boru. Ko sem prišel v Maribor v četrtek 282. julija, sem mislil, da bode že vse mesto polno ljudstva. In res "bilo nas je že jako veliko. Toda ko smo se v petek razvrtili, da smo šli na kolikor k vlakom pozdr-valjat novodošlece, kako nam je vsem srce igralo, ko so začeli prihajati vlak za vlakom cele vrste, tisoči in tisoči. Kako navdušeno so igrale godbe, kakor so orili pozdravi, urnebesni klici "Živio!" Kako se doneli proti nebu krasni akordi narodnih himn. Da bilo je ginljivo, da nikdar ne pozabim tega. Veselja so nam oči zalivale. Da to je bil naš dan! Videlo se nam je vsem, da tirno, da vstajamo iz sužnosti, nam padajo verige, ki so nas ž tisočletja iz rok. Toda čutili stno vsi, da naše osvobodenje še ni 1 nčamo. Zato smo danes tukaj. I, smo se sešli, da se navdušimo za boj, za boj za svojo domovino in pravico, pa tudi za, svojo vero, 1 tero so nam pustili naši pradedje. Ko je človek strmeče Zrl na to navdušeno množico, se je čutil osra-motenega in strahopetnega in mehkužnega, da ni več storil za svo: narod. Več zanj žrtvoval! Več -—: trpel. V zagovor. ar tam da Obdolženi smo velikih hudobij ! Med katoliškimi Slovenci v Ameriki je danes največji hudodelec Rev. Kazimir Zakrajšek vsaj tako ste čtili iz konvencije KSKJ. Da se je Rev. Kazimirju Zakrajšek in našim listom zgodila velikanska vnebovpijoča krivica, to pa lahko vidi vsakdo 111 to so videli dekgatji v veliki večini. Takoj ko smo izvedeli kaj se godi na konvenciji in kako nekateri brezvestneži izrabljajo to priliko, da udarjajo po osebi in podjetju, katero jim je radi svoje katoliške odločnosti na poti, takoj je šel uredn»k Rev: Kazimir Zakrajšek v Joliet in prosil konvencijo, da bi mu dovolili nekoliko minut časa, da bi se zagovarjal in povedal celo resnico ijlede vseh j ohtožeb proti \njemu. Vsakemu obtožencu se mora »lati pravico, da se j zagovarja. Šel je tja s prijateljskim namenom, da bi se vsa ustineno pred vso delegacijo rešila konečno, ker nihče ni dolžan, bi mirno in tiho "pretrpel vse krivice, katere se mu zgodijo. Vendar pa, ker krivci v strahu pred resnico in pravico, niso tega dovolili, dobro> dolžmi smo stopiti pred slovensko katoliško javnost in tem potem pojasniti svoj zagovor. Namen je imel delegatom pojasnit; drugo stran cele "stvari in podati dokaze in pojasnila, ki bi postavili vse obtožbe v popolnoma drugo luč, da bi potem delegatje sami sodili, koliko in kje je krivda. Koga tožiti za njegovim hrbtom, ni težko Da, celo na smrt se vsakega, celo angelja iz nebes, lahko obsodi, ako ga ni poleg in ako se ne dovoli nikomur, da ga zagovarja Ce so bili toiitelji prepričani, da imajo prav, da je pravica na njih strani, potem bi oni sami morali celo zahtevati, da se Rev. Kazimir Zakrajšek pokliče pred konvencijo, da bi ga pred delegati iz oči v oči tožili. To bi bili dolžni sebi in svoji veri, ako jo še kaj imajo in ako so imeli poštene namene. Toda kako se je postopalo v celi zadevi proti kaže zlasti izjava urednika Mr. Ivana Zupana pred delegacijo, kjer je izjavil, da je bil prisiljen priobčiti ono notico glede pohujšljivosti našega lista "Ave Maria," da jo je vrgel v koš, vendar da se je udal slednjič, najbrže seveda radi ljubega kruha. Še bolj značilno pa je, da se je urednik "Amerikan-skega Slovenca", Mr. Klepec zjavil vpričo urednika Rev. Kazimirja Za-krajšeka in še ene priče, da je bil tudi on prisiljen od gotove strani to priobčiti. Vprašanje je sedaj samo še eno, ali je bil dotični gospod, ki je povzročil to pohujšanje tudi prisiljen? Toraj, gg. delegatje in katoliški Slovenci, ali se vam ne zdi čudno, da je bil list 44Ave Maria" pohujšljiv ravno pred konvencijo? Ali se Vam ne zdi čudno, da se je prisililo kar dva urednika katoliških listov, da sta priobčila ta napad na naš list? Kaj mislite, ako ima kdo čiste roke in poštene namene ali se mu je treba posluževati takih sredstev? Bratje, kaj ne, ko bi se bilo kaj takega zgodilo na kaki sVobodomi-seljni ali prostozidarski konvenciji proti kakemu katoliškemu listu ali celo proti katoliškemu duhovniku, bi bilo to razumljivo! Toda, pomislite, to se je zgodilo na konvenciji katoliške jednote, to so storili katoliški možje proti svojemu lastnemu katol. duhovniku in proti svojemu lastnemu kat. tisku, in sicer s sodelovanjem duhovnika. Morete razumeti? Vas ne boli srce? Da, kakor smo rekli: Bratje molimo, molimo! Druge pomoči ni več. Samo Bog in Marija moreta pomagati, da se reši slovensko ubogo ljudstvo še nadaljnega pohujševanja n še nadaljnih razmer, v katerih smo. Kako mora boleti vse to vas vse zavedne katoliške Slovence! Kari mora to nasprotno veseliti nasprotnike Vaše vere in cerkve in iuhovščine. Kaj čuda, da je pisal "Glas Naroda" ves vesel: "V klerikalnem taboru poka. Slovenska klerikalna stranka se bo razbila. Lažje jo bo pogaziti!" Da pa naši prijatelji in vsi dobri katoliški Slovenci ne bodo preveč žalostni, ko gledajo vso to grdo gonjo proti nam, ko zlasti vidijo duhovnika proti duhovniku, zato pa njim v tolažbo posežemo nekoliko z ^odovino slovenskega katoliškega preporoda v stari domovini. Kako je bilo tudi tam pri nas nekdaj silno žalostno! Liberalizem se je tako r^zprasel po domovini, da je bil cel narod v 'nevarnosti, da >ostane najprej nezaveden v veri, potem pa da bode pripravljen za odpad, be celo nekateri duhovniki so bili že polni tega laži liberalizme in niso videli, kam drve sovražniki svete cerkve -slovenski narod. In v tem času je začel v Gorici sedanji škof Mahnič izdajati list "Rimski katolik". Vsem je gotovo če znane velika gonja, katera se je začela med Slovenci proti temu možu. Verski napolodpadniki in "švigašvagarji" (ta beseda je od tedaj), ki so bili katoliki samo po imenu, v resnici so pa mrzili vsi, kar je bilo katoliškega, so se združili skupaj z vsemi kratkovidnimi in nezavednimi katoliki in skupaj napovedali boj Dr. Mahniču. Žalostna je bila ona doba. za naš narod. Vendar rodila je pa, to, kar mi danes gledamo: prenovljeno katoliški slovensko ljudstvo/ Iz tega boja so se rodili: Dr. Krek, Dr. Koroše*;, in vsi drugi veliki možje, ki v največjem trenutku v zgodovini slovensjkega naroda odločili njegovo usodo—osvo- Značilo je pa, da se je ta%oj ^roti Dr. Mahniču vršil skoraj enako, kakor se sedaj vrši boj proti^K&v. KJazimirju Zakrajšek in proti njegovim listom. Tudi škofa M^ni^jp najprej obdolžili, da pohujšuje mladino. Ker je bil ravnatelj dneškl^fe^e^i^n^čav Gorici, so tudi glede njega pritiskali najprej na nadškof naj tz^^ftiiienišče radi pohujševanja" Ko tu niso doseajiso šli c. kr/i?aučnC* ministerstvo, ki se je udalo in prepovedalo lisJ^Rimski, Katolik" čitati dijakom. Češ bomo pa na ta način dosegli, d^jfcbode mofcil i^ semenišča. Kar so tudi dosegli. Dva slovenske duho^ijka sta -javno napadla — vse, vse, prav kakor se godi proti nam: ♦ < [Dalje na 7. strani.) — = V ZALOGI 'AVE MARIA* IMAMO SLEDEČE KNJIGE. MOLITEYENE KNJIGE. Amerikanski Slovenski molitve-nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v anleščini. $1.25. Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. O F M, j leta. Ta knjiga je zlata vredna knji- ( bro služila tudi očetom in materam j ga zlasti za one fyise, kjer žive daleč pri njih poduku v veri doma. Sta-odcerkve, kjer nimajo slovenskege no 25c. (snemanje njih lepil> čed- j pride v naselbino. Tukaj matere naj- L- 'dete navodil, kako boste to dose- duhovnika. Koristna je za bolnike. Katehrze za prvence. Priprava za Stane $3.00. | prvo spoved, prvo sveto obhajilo in Življenje svetnikov in svetnic bo- veto birmo. V marsikaki naselbi-žjih. Beseda mičejo, zgledi vlečejo, ni mora mati sama največ storiti za pravil pregovor*' Tako vlečejo lepi j pripravo na svete zakramente, ker zgled|* svetih/mož in žena tudi nas za j_e duhovnik daleč in le malo kdaj seboj nosti, njih čistega svetega'in boga Sedemnedeljska pobožnost pred j boječega življenja. Stane $4.00. ;g"le...........................5°c praznikom Žalostne Matere Božje. ! Skrivnost Presvetega Rešnjega PESMI Z NOTAMI. Mala priročna knjižica za vše častil- Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V kra^Premjl, Hvalite Gospoda, par- ce Marijine zlasti za članice Mate- sni slovenščini in v jako priprostih 1 titura ...............•____$0.75 nnskih društev. Premišljevanje in besedah govori pisatelj v tej knjigi o Sattner, Dve Božični, partitu-molitve in navodilo, kako opraviti to največji skrivnosti naše svete vere. ra pobožnost. Spisal Rev. K. Zakraj- Z mimivo je poglavje o 4'Čudežih prevsetega Rešnjega Telesa/' ki so se zgfodili po raznih kpajih tekom ^avniška. Ta knjižica Vam jih , ga. Xajlepše povesti raznih glo. U ,. ' " ' " '............* Si.00 I vanskih narodov....... Si 00 ^POCmj.StVO> K5aSna ^ Turki pred sv. Tilnom. Julij Slapšak J /K šek. I2c. Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, olrHnik društev Krščanskih mater v sluwsriri Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c. KRIŽEV POT, v obliki male bro-všurice. Križev pot je najbolj priljubljena pobožnost za naše večemice. Toda pobožno se more opraviti še le, ako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, , da je dobi vsak ko pride k pobožnosti. Ako se jih po najmanj sto kosov naroči, damo znaten popust. 15c. BODI MOJ, molitvena knjiga z velikimi črkami. $2.00. / Marija Kraljica Src. Molitvenik častilcev Marijinih. Lepa knjižica za vsakega. Stane $1.50. / Sveta Spoved. Molitvena in pod-^učna knjižica. Jako jo priporočamo /vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane $1.00. Smarnice (Vole). Lepa premišljevanju o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50. Sveta Ana. Alolitvenik z velikimi črkami. Češčenje svete Ane se je zadnja leta silno razširilo Velike Aiožje poti so nastale v Ameriki, tako v New Yorku, tako v Kanadi, tako pri sveti Ani v 111. Veliko čudo-žnih ozdravljenj se zgodi vsako leto ob priliki pobožnosti Nji v čast. Vsi častilci svete Ane, zlasti naše žene, se bodo te knjige gotovo zveselile. Stane $2.00. Hvala Božja, molitvenik. Stane $1-50. ^ Rojaki naročite to knjižico! Krasna je. Stane $1.25. stoletij. Dr svetem obh svetih obha j nam o zanj žica da jako ice govori o dobimo sadu o to, ke"r se ne ipraviti. Ta knji oduk. Prečitaj to •75 •50 poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš, kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00. Anton Keržič: Osmero blagrov.— Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje in V^lro lažje bi jo našli. Rojaki, či-tajte to Stane ■35 1.00 1.00 1.00 Sattner, Postne, partitura. ... Premrl, Cerkevna Pesmarica, partitura ..........•...... 1.00 Grum, Cerkvena Pesmarica, I. zvezek ................... Grum, Venček I. in II. zvezek Kimovec, Rihar Renatus, pesmarica ................... Gerbič, Slovenska Maša, partitura ...........•.......:. Sicherl, Trije Možki Zbori, partitura ................. 1.00 Hribar, Obhajilne, partitura. . 1.00 Hribar, Adventne, partitura.. Orlovska Pesmarica, partitura Ignacij Hladnik, Zdrava Maria, partitura ............. Ign. Hladnik, Pet Prošnjih, partitura ................. j Ign. Hladnik, Ave, partitura. Vzorniki prvega. svetega obhajila. jLaharanar, Gorske Cvetlice, KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. SVETO PISMO (Holy Bible), j. Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo , boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša! Stane $2.50. ^ Na poti v večnost. Krasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki, ko se duša zbere, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki . napolnuje svetiscŽ/komaj slišni gla-^ ' sovi, be se de polnfc tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku se dvigne duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli. SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh .svetih evange- To so zglecfTsvetih dečkov in deklic za prvo sveto obhajilo. Tu se kaže, kolike važn6&ii^a celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1. Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce/presvetega Zakramenta. Vsi fee je/6odo gotovo zveselili, kajti pogT^rfi smo jo za čas vojske, kar je nismo mogli dobiti. $2.00. } Premišljevanje o Presvetem Srcu I Jezusovem* Krasna, knjižica zlasti za pobožnosti mrvih/petkov ali tudi za svete ure. C^šfenje presvetega Srca je najvažnejše dandanes. Ljubezen mora zmagati in bode zmagala ! Stane $1.25. Slovensko-angleški katekizem. Pri redil Rev. K. Zakrajšek, OFM. Pre-potrebna knjiga plasti za naše matere, ker se otroci skoro povsodi uče samo angleški katekizem. Mati toraj ne nmre^rav nič pomagati šoli. Na poHtagi tega katekizma ji bode pa prav lahko. V katere so ga uvedli, ga radi imajo. Damo ga šolam po precej znižani ceni. Stane 45c. Novi Pridigar, časopis, katerega izdaja čertletno Rev. P. S. Šegula. Knjižici j£ naslov "Naš Gospod". Razdeljen je v dva dela. V prvem so "Pridige za^ nedelje in praznike celega leta", v drugem pa "Priložnostne pridige". Slovenskim gospodom bode gotovo dobro došla ta knji ga. Pa tudi svetnim ljudem bode služila za nedelje, ko nerazumejo angleških pridig. Snopič po 75c. Frančišek Zabret: Veliki katekizem. In sicer II. poglavje: O molitvi. To so vprašanja iz katekizma in takoj jako poljudno razložena. Vzroki odpada od vere so največ nevednost v yerskih resnicah. Zato čim več se verske resnice razlagajo in po jasnjujejo, tem bolje za narod. Zato toplo priporočamo to brošuro. Stane 50c. Katehet Čadež: Podrobni načrt za poučevanje veronauka na ljudskih šolh. Ta brošurica je sicer namenje- partitura .................. 1.00 Laharanar, Gorski Odmevi, I. in II. zvezek pesmarica.... 1.00 Laharanar, Planinke, I. in II. zvezek pesmarica..................1.00 Laharanar, Pomladni odmevi, • I. in II. zvezek pesmarica. . 1.00 Premi, Cerkevna Pesmarica. 1.75 Družovič, Lira, I. in II. zvezek vsak ........................................1.50 Aljaž, Mešani Z*bori, od I. do II. zvezka, po ...............0.50 Aljaž, Mešani Zbori, IX. zve* zek .....................0.50 IGRE Ce sta dva, šaloigra v enem de- • Janju ......................5° j Zloba in zvestoba, igrokaz v šti- ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Tukaj je toliko pametnih in koristnih naukov za vsako gospodinjo, da je to v resnici zlata knjiga naših gospodinj. $1.50 Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani. Kdor hope poznati, kako je prišlo do uresničenja Jugoslavije, to knjigo naj prebere.Kdor hoče razumeti razmere in politiko doma, to knjigo v roke! Zlasti u-redniki katoliških listov, naj bi jo proučili, potem bi pa razumeli Or-lovstvo in vse druge pokrete starega kraja.................$200 Vojska na daljnem vshodu. Krasno opisana vojska med Rusi in Japon ci. Ta vojska je bila začetek propada Rusije. Knjigo krase krasne slike............•.........$2.00 Pravila dostojnosti. "Ta človek ni gentleman", to je nahujša obotož-ba v Ameriki. In v. resnic pogostokrat naši ljudje pozabljajo na to, da moramo'postati pravi gen-tlemani. Naj bi vsakdo prečital to k"jigo ....................$IOO Pravile za oliko, je enaka knjiga $1 Jetiki boj. Prekoristna knjiga, ki bode marsikoga obvarovala te stra-j šne morilke, ako je bode proučil in i se po nji ravnal.............75c j Spolna nevarnost. Krasen poduk za i.oof našo °drastajočo mladino.....50c j Reja domačih zajcev. Na lahek način si lahko preskrbe marsikatere hiše dobro in ceno pečenko. Knjiga podaja lepe in pametne nauke, kako rediti domače zajce.....50c Varčna kuharica. Kuharskih bukev smo že zelo pogrešali. Kako so spraševale naše ženske po nji med vojsko. Sedaj je tukaj. Žene sezi- te po nji!..................$1.50 Sadjar. V teh časih prohibicije bomo zopet prišli na staro-kranjskega "tokovca" to je "tepkovca" ali ka kor mu pravijo tukaj "Cider"_ " sajder". Jaholjčnik. Zlasti za farmarje je prišel čas kovo bodo lahko s sadjarejo naredil marsikak tisočak. Imamo v zalogi tri letnike te knjige, ki podajajo farmarju lep 1.00 •75 \Iijin vseh cerkevnih praznikov i^na v prvi vrsti katehetom in učitel- TŽolitev in sploh celega cerkvenega jem veronauka. Vendar pa bode jako rih dejanjih ................75 Divji lovec, Finžgar..........75 Ob vojski, Dr. Krek...........75 Proslava sv. Cirila in Metoda. . 1.00 Andrej Hofer ............... 1.00 Krivoprisežnik ...............75 Martin Krpan............... 1.00 Ne v Ameriko!...............75 RAZNI PODUČNI SPISI. Podlesnik: Knjigovosdstvo. Knjigovodstvo je duša vsakega napredka pri trgovini in pri farmarstvu. Kdor ne zna voditi svojih knjig, nikdar na-predoral ne bode. S to knjigo je zapolnjena velika vrzel našem književ-ništvu. $1.50. O svetem Cirilu ;n Metodu____50c Zdravilna zelišča in škodljiva zelišča, naslikana z barvami. Prepotre-bna knjiga za vsakega farmerja. Rastline imajo tukaj drugačna i-mena. Zato je sloven, farmarju težko dopovedati anglšekemu sosedu o kaki roži. Tu ima knjižico, ki mu podaja živo barvano sliko najnavadnjših škodljivih in koristnih roz. ................... *jOC Amerika in Amerikanci. Spisal A. Trunk ....................$2.50 Nasveti za hišo in dom. Jako podučili in prepotrebni za vsako gospodi0 ......................$1.15 Vojska na Balkanu. Še le sedaj bomo začeli razumevati Balkansko vojsko ...................$2.00 Učitelj v boju proti alkoholu. Lepa brošurica in jako podučna____50c Naša zdravila. Domača zdravila dostikrat zlasti v manjših slučajih hitreje in bolje pomagajo, kakor ! so vredne vas ..... j poduk, kako naj skrbi za sadno j drevje, da mu bode rodilo. Farmarji. sezite po teh knjigah! Zlata za vsakega izmed ...............$1.00 POEZIJE. Dolinar 4'Pesmi" ............$l!00 Ciperman "Pesmi" ...........$^00 Sašelj "Bisernice" ...........$1.00 Gregorčič "Poezije", I. zvezek.$1.00 Silvin Sardenko: Šotor miru ...75c Vesel "Psalmi". Psalmi so najlepši izliv človeških nabožnih čutov. Imamo jih v svetem pismu 150. Teh 150 psalmov je Vesel spravil v verze, kitice in jih izds v tej knjižici. Jal^o zanimivo......$1.00 Levstik "Poezije" ...........$1.00 POVESTI IN ROMANI. Boy. — Roman. $1.00. Svetobor. — Povest. — $1.00. Martin Krpan. — Povest. — $1.00. Bob za mladi zob. Povesti. 75c. Kalanove Povesti. Zbirka lepih povesti. 75c. Sisto e Šesto. — Roman. — $1.00. Kratka povest o Antikristu. Jako zanimivo. 50c. Pa tria. Povest iz Irske zgodovine. Kdor hoče razumeti sedanje boje Irske za svobodo, naj prebere to kni-g o. 50c. Vse Spilmanove povesti. Šestnajst zvezkov. Po 50c. Ljudske knjižnice povesti in romani, I. II, IV, VI, VII, IX, XI. XII. IV. XV zvezek $1.25. Na^ različnih potih. Povest. 'Spisal Janko Leban. Lepa povest____45c Venec Slovanskih Povesti. VII. knji Krasno popisana povest i za turš- k*h časov..................$ItOQ Eno leto med Indijanci. Poveš iz Indijanskega življenja, ......55c Šopek lepih pravljic. To je zbirka lepih narodnih pravljic, katere smo tako radi poslužali .doma.....45c Malo življenje. Dr Fr. Detela je moj ster v slikanju slovenskega narodnega življenja. Povest "Malo življenje" je splošno znana ena izmed njegovih najlepših pove- sti ••......<.............$1.00 Gozdrajev sin. rLjud. Knj. X. seši- tek.) Lepa povest............5QC Izbrani spisi Frana Erjavca. Povesti. Jako lepe povesti ............$1.25 Kazaki. Spisal grof Lev Tolstoj. Po vest iz Ruskega življenja. Danes se o Rusiji več piše en dan, kakor se je preje sto let. Zato gotovo zanma vsakega poznati notranje tega skrivnostnega naroda. Lev Tolstoj je znan. Cena. ..... .$1.00 Kraljevič in 'berač. Mark Twainove povesti so največji umotvori v pri povedni literaturi v angleškem jeziku. Ta povest je jako zanimiva- ............................ Vojnimir. Spisal Josip Ogrinec. Po- .vest iz časa pokrščevanja Slovanov. Kdor hoče poznati staroslo-vansko zgodovino, naj čita to po- vest......•.................75C Dedek je pravil... Narodne pripovedke. Nekaj mičnega zlasti za o-troke. Otroci bodo z veseljem poslušali mako, ako jim bode pri povedala te le povestice. .........75c Zvonarjeva hči. Jako zanimiva povest. Kdor je začne čitati, je skoraj ne bode mogel odložiti, pred- no je ne prečita............. Vesele povesti. (Zbirka slov. povesti zvez. 3.) Jako zanimive in šaljive povesti.................j^c Barvaste Črepinje. Zbirka povesti. Lepe povesti................ Naša Ančka. Povest iz narodnega življenja. Jako ganljiva.......45c Humoreske. Ruske humoristiške povesti. Kdor se hoče nasmejati in zabaviti po težkem delu, tu bode našel veliko tega.............75c Rešitev o pravem času. Jako zanimiva povest................ .50c Trenutki oddiha. Kdor potrebuje razvedrila, naj naroči to knji- So ........................$1.00 Povestice. Kratke in zanimive povestice, katere bode vsakdo z zanimanjem čital................45C Juan Miseria. (Ljud. knj. št. 15.)_ Krasna povest iz španskega življenja, ki pokaže razmere v Špa- nij{........................$1.00 Kako sem se likal. Jakob Aleševec. Kdor je enkrat Alešovca čital, ta bi ga čital še in še. Zlasti njegovo "likanje" je tako polno zdravega humorja, da se mora človek v resnici od srca nasmejati......$1.50 Narod ki izumira..............50c Korotanske povesti. Povesti iz življenja naših narodnih mučenikov. Korošcev 75C Pripovesti o Petru Velikem. Jako zanimive povesti iz ruskega življenja........................$1.00 Orožnovi spisi. Jako zanimivo.. 75c [Vzori in boji. Kdor jih je enkrat pre čital, jih bode takoj od začetka začel še enkrat..............$1.50 Obnovljeni vrtec. Povesti in pesmice za mladino. Nekaj jako lepe- ....................-$1.50 Povesti.- Izdal Giontini. Lepe in zanimive povesti ............50c Kraljica mučenica. Roman. ...$1.25 Njiva. Povest.................25c Dve sliki. Povest. .............75c Nihilist; Roman...............50c Taras Buljba. Roman........$i.op Kresalo dfihov. Roman.......$1.00 KNJIGARNA AVE MARIA 1849 WEST 22 nd STREET £ DINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki NASLOV: Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. PROTEST ' NAROČNIKI LISTA "AVE MARIA" IZ ŽUPNIJE SV. MARTINA V TOWJER SOUDAN, MINN. Mi vsi naročniki lista "Ave Maria" v Tower, Minn., ostro in odločno protestiramo proti napadu na list "Ave Maria," češ, da je postal ta list sodnijski zapisnikar Boskoviča v in Foči in mu je toraj hudodelsko po- čenjanje Boškoviča znano. O poteku te sodnjiske razprave bomo še poročali. -o- Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinost * Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V obrambo Orlov. Pri naši katoliški jednoti se je letos marsikaj zgodilo, kar ni posebno často za njeno katoliško ime. Marsikaj se je zgodilo, kar bode ostalo v nečastnem spominu v zgodovini organizacije za onih par voditeljev, ki so vse to zakrivili. Ena izmed teh nečastnih stvari je tudi njih preziranje največje katoliške manifestacije kar jih je kdaj Slovenija praznovala doma v stari domovini. Kajne da, najimenitnejša slovenska katoliška organizacija slavi svoj najslavnejši dan. Cel svet, vsi listi celega sveta, ki so le nekoliko katoliški, so pozdravljali to organizacijo in slovenske fante in slovenski narod zbran, na tem velikanskem Orlovskem Taboru. Čehi, Poljaki, Francozi, Spanci, Belgijci, da, cel katoliški svet je bil tam zbran. Sveti Oče papež, vrhovni poglavar katoliške cerkve, je bil uradno zastopan po po-s sebnem zastopniku. Samo eden se ni zmenil za vse to slavje, samo en list ni napisal druzega kakor da je napadel to slovensko katoliško organizacijo in to slavje v stari domovini " Glasilo KSKJ," da ker smo se mi drznili brez teh protikatoliških katolikov vendar delovati za Orle, pomislite, razglasili so nas za "pohujšljivce" naše slovenske mladine! Tu priobčujemo dopis našega vrlega sotrudnika slovenskega katoliškega fanta iz Chisholma, bivšega Orla. Člani KSKJ, prečitajto ta dopis! Pokažite ga zlasti delegatom zadnje konvencije. In takih dopisov imamo še veliko. Naš vrli slovenski fant Orel piše: Chisholm, Minn. — Z velikim začudenjem sem čital v 4'Glasilu KSKJ" "Svarilo Starišem," v katerem se svari stariše, naj nikar ne dado otrokom čitati lista "Ave Maria." Ali še z večjim začudenjem sem čital dostavek uredništva k "Pojasnilu Rev. V. Šolarja" v 32. števiku "Glasila" z dne II. avgusta t. 1. V tem pojasnilu piše urednik " Glasila", da članek "Spoštuj ženo—spoštuj dekle!" priobčen v listu "Ave Maria", ni za ameriško mladino, ampak za starokrajsko in za "Orle", ter da naj se po omenjenem članku ravna starokrajska mladina, pred vsem "Orli." Tukaj v Ameriki je "naša mladina še nepokvarjena," kakor pravi urednik. Dalje piše "Skrbeli bomo že sami za pravo vzgojo, ne pa agitatorji "Orlov" iz starega kraja". Dalje piše: "V obče pa do sedaj tu v Ameriki slovenskih Orlov še ne poznamo." Jaz nimam nič proti "Pojasnilu" Rev. V. Šolarja, priobčenem -v "Glasilu", ker pravico do zagovora "Ima vsak človek, tudi ako naredi še tako veliko krivico! (Opazka uredpika: Da vsakdo jo ima! In vsakdo jo prizna! Samo urednik "Ave Maria" je nima in samo Konvencija KSKJ je ni priznala!) Nikakor pa ni na mestu dostavek urednika. Po sodbi urednika "Glasila" je članek "Spoštuj ženo spoštuj dekle" nemoralen. Nemoralne spise pa naj čita samo kranjska mladina in "Orli." Po tej opazki so "Orli" v starem kraju "tolpa nemoralnih propalic," katerih se moramo ameriški Slovenci varovati, da se ne bomo od njih po-"hujsali. Kaj takega more zapisati samo velik nevednež ali pa velik zlobnež. Vsak zaveden katoliški Slovenec s ponosom zre Orlovsko organizacijo! Ko so letos v Mariboru praznovali vse slovanski katoliški shod so bili dika in jedro vsega "Orli." In ko bi bili tako pohujšljivi, ali bi še družile z njimi vse krščansko misleče organizacije Evropi? Organizacije, ki se bore in navdušujejo, da se ohrani neomedeževan krščanski ži-velj in vera v Krista našega Odrešnika? Ali so nadškof je, škofje, cerkveni dostojanstveniki, duhovpčina in množice zavednih katoliških Slovencev in drugih narodov, kateri so se udeležili Orlovskega Tabora v Mariboru, samo moralne propalice, pred katerimi je treba čuvati mladino, da se ne pohujša? Mislim, da urednik "Glasila" Orle jako slabo pozna, ker drugače ne bi pisal takih pripomb. (Opazka urednikova: Pozna jih že dobro. Toda, kaj se hoče, ako pa srce sovraži vse, kar je katoliškega razun katoliški ftruhek!) Jaz svetujem uredniku "Glasila", da si preskrbi "Zlato knjigo" Orlov, da bo vsaj malo spoznal načela, ki-so podlaga Orlovski organizacij i. (Opazka urednikova: Poslali so mu jo "Orli" sanai z lepo proš-no za pomoč, pa se je bahal okrog, da jo je vrgel v koš. Za Sokole pa!) Ali g. urednik "Glasila" še ne ve, da so že skoro v vsaki fari širom Slo--venije postavili društvemi dom, kateri je središče vsega kulturnega življa po farah? V takem domu je skoro vsepovsodi knjižnica, telovadnica in dvorana za igre in za predavanja, i. t. d. In kdo je postavil te domove? Slovenski fantje "Orli" so bili, ki so se trudili in na čelu njim duhovniki, da so postavili te domove širom cele Slovenije. Domove so si postavili zato, ker se zavedajo svojega naroda, svojega jezika in svoje vere in zato ker niso "moralne propalice." Ko so pa ti slovenski fantje letos imeli svoj slavnostni dan, "Tabor" v Mariboru, ni imelo "Glasilo'' KSKJ drugega zanje kot pest blata, katerega je urednik "Glasila KSKJ" vrgel vanje, ne oziraje se na to, da je mladeniška organizacija na strogo katoliški podlagi. In ako pride kak fant, kateri je bil v starem kraju pri Orlu v Amerike, kam bode pristopil? H kateri slovenski podporni jednoti? Gotovo samo h KSKJ! Kam so pristopili fantje, kateri so prišli pred vojno v Amerike, kateri so bili doma v starem kraju člani "Orla"? V pretežen! večni k KSKJ, ako so imeli le priliko zato. Ker pa urednik "Glasila" piše, da v Ameriki "Orlov" še ne poznamo, mu kličem: Poglej med vrstve članstva KSKJ pa jih bodeš videl in našel. Toda za "Orla'Jni v "Glasilu KSKJ" prostora, ako pa kak veri sovražen Sokol samo kihne so pa takoj cele kolone hvale v "Glasilu". Toliko za enkrat, da ne bo urednik "Gladila" mislil, da so Orli same moralne propalice. Pozdrav vsem zavednim katoliškim Slovencem v Ameriki, Član KSKJ in bivši "Orel". Dopisniku častitamo na teh krasnih besedah. Kako z veseljem bodo katoliški Slovenci doma ta krasni zagovor. Le še se oglasite, da ami zjasnijo pojmi. In naj bi se oglesili še drugi bivši KJ. Sokoli — brezverci. Glasilo čeških pohujšljiv in nevaren za mladino. Ta napad je prišel iz Jolieta Kdor je Sokolov "Češke Obec Sokolske" je stvar začel, je znano in ni potreba ponavljati imena osebe. Pač pa je ,v februarj vštev. 1. t. prineslo to-le: pomenjljivo, da sta to izrabila katoliška lista in tako izlila sovraštvo na Nobeden pozitivni (t. j. verni) krist-podjetje lista "Ave Maria." "Amerikanski Slovenec" je to storil v štev. jan, v prvi vršti katoliški kristjan 69. in "Glasilo" pa v štev. 30. Gospoda, ako ne morete priti z izdatnej- ne more biti Sokol." — širni dokazi da dan, kakor s temi, ki ste jih povedali, bi bilo boljs za Vas, i Ta izjava je odprla oči čehoslovaš-da bi bili tiho. Strašno ste se blamirali in pokazali svojo oliko in katoliško kemu/ ljudstvu, ki sedaj v množicah izobraženost, katere nimate preveč. List "Ave Maria", v kolikor je nam pristopa k Orlu. znano, ni še pohujševal do sedaj nobenkrat, posebno pa ne glede svete | Naši Slov. Sokoli se sicer še hli-čistoti. Članek "Spoštuj ženo—spoštuj dekle" je popolnoma na mestu jnijo in pravijo, da jim je vse eno, in je samo podučen. Če se gre pa za "Poizvedni kotiček" — tudi tukaj ni prestopek tako velik, da bi se bilo vredno toliko besedi. Ali je to kako pohujšanje, če se da javen dober svet tej ali oni zakonsko zavoženi eksistenci? Če urednik "Ave Maria" zbudi vest temu ali onemu, tega ali onega razkrinka, stori pa tudi popolnoma prav. Le razkrinkajte vsakega, kateri živi od naroda in dela za narod, pa če ne dela prav tako, kot mu je bilo naročeno od naroda po pravilih in določbah, da bo narod vedel, s kom ima opraviti. Le tako naprej korajžno in pogumno, če tudi pridejo napadi. Se jih bomo že otresli in Marija bo pomagala in varovala svoje delo. List "Ave Maria" je storil veliko dobrega za slovenski narod v Ameriki. Marsikateremu je "Ave Maria izmil oči, da sedaj vidi, kar preje ni, ko je bil zaslepljen po sleparjih, katerih je žalibog preveč med nami Slovenci tukaj. Nekateri so odkriti, zopet drugi so prikriti, da lažje narod slepijo. Namen lista "Ave Maria" je širiti sv. vero in Marijino češčenje. To stališče tudi mi zavzemamo in s tega stališča branimo napad na "Ave Maria." Če ne pridejo napadniki z boljšimi dokazi na dan, kot so to, smatramo ta napad na list "Ave Maria" od nekaterih Joliet-skih baronov zahrbtnost, obrekovanje, nevoščljivost, škodoželjnost, katero je pa vse prepovedano po božji postavi. Sveta dolžnost je pa vsakega zavednega praktičnega katoliškega Slovenca, da brani tisto podjetje, čigar glavni namen je širiti sv. vere, Marijino češčenje in širiti srečno življenje na tem n na onem svetu in tako pomagati reševati duše, ki so stale veliko in so tudi vredne veliko. Ena sama duša je več vredna ko celi svet. Ta napad je prišel iz Jolieta iz gotovih uzrokov, to čutimo vsi, kateri se zavedamo tega napada. To pa ni prav, to ni lepo, to ni značajno, to ni katoliško, še manj praktično katoliško. Kristus nam je dal zapoved ljubezni, da se ljubime med seboj, pomagamo eden drugemu, gremo eden drugemu na roko, pa namestu tega toliko nasprotovanja in sovražnosti in to med katoliškimi strankami samimi, rdeča garda se pa smeja. Ponovno rečemo: "Ave Maria" ni kriv tega. za kar se je je napadlo in obosodilo. Ravno nasprotno! Storil je veliko dobrega. Zato pa naj živi še mnogo mnOgo let! Naj širi sv. vero in slavo Marijino med Ameriškimi Slovenci! Pogin pa vsem hinavcem! Gospod Jezus je bil dober in usmiljen do vseh raznih revežev. • Bil je pa oster do hinavcev. Vzel je bič in jih je spodil s tempeljna. .2elimo, da bi se na ta način oglasili tudi iz druzih slovenskih naselbin in župnij. Zakaj, kakor je dolžnost otroka, da brani svoje stariše, če je potreba, tako je tudi dolžnost vsakega zavednega katoličana, da brani kolikor more. s,v. vero in vse, kar je v zvezi z njo "Ave Maria" pa kličemo: če kdo veruje ali ne. Slovenski (jugoslovanski Sokol) je bil v Praži pri vsesokolstfem izletu sprejet, katoliški Sokol iz Amerike pa ne, ker se ni potel odpovedati imenu: katoliški Oba tako imenovana "katoliška lista" v Ameriki pa ljubkujeta z "Sokolom" in jima ni všeč delo naših listov za "Orla". -o- Letina v Jugoslaviji V Vojvodini, žitni zakladnici Jugoslavije, se je letos pridelalo 110 tisoč železniških voz žita. Za domačo porabo ga je treba 32 tisoč voz, drugo se bo izvozilo, kar je velepomenljivo za povz-digo jugoslovanske valute. Slov. demokrati pa so stavili v Belgradu med drugim tudi tale predlog: Izvoz žita naj se da v zakup liberalnim bankirjem. Tako bi radi demokratski bankokrati poba-sali dobiček dobre letine. Banke naj imajo milijonske profite, ljudstvo naj pa strada. Da se prepreči veriženje, je bel-grajska vlada prepovedala prodajati nepožeto žito. To seveda demokratom ni všeč. Le plovi, le plovi, oj čolnič preljubi Združenih širom držav, da srce ti vsako slovensko ti dalo bo zvesto ljubav. Sledi pesmica, katero bomo opilili in priobčili prihodnjič. V imenu vseh naročnikov, bralcev in ljubiteljev lista "Ave Maria' Tower Soudan, Minn. ICako je znal bivši ptujski glavar slovensko-govoriti. Da se otme "ljubezen Avstrije do Slovencev" pozabljivosti, priobčujemo nagovor bivšega ptujskega glavarja Netoli-čka pri blagoslovi jen ju nove šole v Zaverčah pri Ptuju: "Traki Safrča-ni! vi ste pritni ljuti. ki ste si lepo novo šolo spufali!" Prijatelj lista nam pošilja odlomek pisma, ki ga je prejel od svojega brata. Glasi se : Kaj se v Trstu godi. bereŠ v listih, vendar ne VSEGA. Ravnokar me je prišla obiskat gospa iz Trsta, ki je bivala svoječasno na Jesenicah; vsa družina gre iz Trsta, ker tam niso več življenja varni. Ako kedo na cesti izpregovori slovensko besedo, Joseph Oblak. PODPISI:—John Zavodnik; Vladimir Brojc; Marko Težak; Anton Zavodnik ; Rev. Jos. Ferjančič; John Oblak; Math Mihelič; Franc Ko- jPretePej° do mrtvega... Zmanj-stelic; Jos Stonich; A. Stefanič; Marija Nemanič; Frances Gornik; Agnes !kal° Že do 5° otrok' v starosti od Murn ; Frank Schweiger; Peter Spolar ; Anton Prus; John Miklič ; George IO~~12 let* Pravil* je — pa je skoro Nemanič; Frank Plantan; Stefan Ahčin; John Laušin; Frank Oblak ■ neverie*no — na kakšen način so Ludovik Mesojedec; Katarina Korek; Marija Kljun; John Malenšek • priš,i morilcem na sled. En fant je John Matjašič; Marija Kostek; Jos Erčul; John Jamnik ■ Katarina Baiuk' "eSeI °Četu kosil°' srečal ga je nek Frances Koški; Frank Gornik; John Cvetan; John Dragovan; T. Erčul' John Japel; John Brula; Jos. Brula; Jakob Pavlič. 12 JUGOSLAVIJE. _Ali vas ni sram, birokrat je v Ljub ljani. Staremu narodnemu bojevniku, Dr. Gustavu Gregorin, odrekate Božji mlini. V Sara je vem se je 21. julija začela glavna sodnjiska razprava proti sodnjiskemu svetniku, Mateju Boskoviču-Tipkoviču, ki je bivanje v Ljubljani, češ da je tuj obtozen zločina navadnega umora. državljan: ščititi pa ga niste mogli, da bi mu tržaška druhal ne bila uničila njegovega stanovanja in imetja v Trstu: stedaj je na cesti, on, ki je kot prvi vstopil v jugoslovanski odbor v Švici ob izbruhu vojske, takrat ko ste se vi ljubljanski birokra-tje še cedili avštrijskega domoljub-lja. Rojaka na tujem mo^a nevolja prijeti, ko gleda od daleč prejšne avstrijske in sedanje jugoslovanske ko ritarje in njihovo modrost. Bi najbrž sedaj Italijanom, Nemcem ali celo Mažarom slavo peli išti ljudje, ki za starčka -Dr. Gregorina nimajo prostorčka na grudi, ke jo je bistre-no pomogel oteli tudi on da je ni antanta razdelila mej. prej omenjene roparje slovenske zamlje okoli velike noči 1. 1918. Mi tu v Ameriki dobro vemo, da je bila antanta do zadujega protivna naši državi in je hotela Slovence rozdeliti mej Lahe, Nemce m Mažare. Jugoslovanski odbor je v tem ozisu naredil veliko rešivne delo in kar zadeva Slovence je to v prvi vršti delo Dr. Gregorina* — Sedaj pa taka zahvalil! — Fej! 71 pravoslavnih kmetov, .je bilo po-četkom vojne vstreljenih po njegovi \-rivdi od prekega so da početkom Novi Pazar, na meji Hercegovine. Boškovič je iz same mržnje do Srbov dajal vojnemu sodišču pravne nasvete, na podlagi katerih so bili kmetje vstreljeni, mej njimi več pod 20 let starih. Namenoma ni hotel o-pozoriti avstrijskega prekega sodišča, da se nad mladoletnimi tudi po avstrijskem vojnem pravu na sme izvršiti smrtna obrodba. Edna izmej glavnih prič proti Bo-skoviču je kmet Jurij -Kunarac, ki je bil takišto k smrti obso*en, pa je prediz vršit vijo sodbe pobegni! v Črno goro, kjer so ga sicer pozneje za časa avstrijske okupacije Černe- gore zopet prijeli in v novič sodili 1 • —" * v SarajeYem zaradi istih Jfc^ * ce^vi Marijinega Oznane- radi katerih bi bil imel biti vstrdien XV 7 ^ * ^ ^ Benedikt pnoU ^---. 111 vstrelJen XV., zastopan po frančiškanu patru "gospod", ki mu je dal 15 kron, da nese pismo nekam. Fant je vzel pismo, vendar pa nesel prej kosilo/k očetu. Oče je pismo odprl, ker se mu je sumljivo zdelo, da bi kdo za tako maelnkostno pot plačal 15 kron. V pismu je stalo, da pošilja fanta, da pa naj ga ne zakoljejo takoj, ker še ima tri druge v rezervi. Oče je stvar naznanil in oddal pismo karabinerjem. Pri preiskavi so našli nad 50 otroških glav in več škafov mesa. Delali so neke vrste italijanske "klobase", na ta način kot Speckwurst", in so jih ljudje radi jedli. Stariše so povabili gledat glave otrok radi agnosciranja. V časnike to gotovo ne bo prišlo, ker so krivci polentarji, ter bodo gotovo vse potlačili. Nikdo pa ne bo mogel tajiti dejstva, da v Trstu veliko otrok zmanjka, in da nikoli ne pridejo na sled ,kam zginejo. --o—--- Papež Benedikt XV. — krstni boter. Guverner v Galileji, Palestina major Harrington, je prestopil v katoliško cerkev in bil krščen v Naza- enako drugim imenovamu kmetom: Gassi oodisce pa ga je sedaj oprostilo in s tem označilo smrt onih siromakov kot justični umor po krivdi Boško- viča. Druga važna priča je vodja_____ ljiske knjige Lavandanovič, ki je bil kron. zem- Oporoka Dalmatinca. V Boliviji je nedavno umrl Dalmatinec Ivan Bonačič-Sargo in zapustil svoji rojstni občini v starem kraju vse svoje premoženje v znesku 120 milijonov UMOR ¥ SARAJEVU IN NJEGOVI KRIVCI. (Dalje.) Kako je pa policija Obšla izjavo zaprisežnih grafologov, da je doti-čni rokopis K—ov? Prav preprosto; pri policiji so imeli v službi grafolo-ginjo, ki je na zahtevo svojih predstojnikov podpisala izjavo, da rokopis ni K—o v. Pozneje je pa na dr. Žibertovo zahtevo svoj podpi^ — preklicala. Poskusimo sedaj rešiti vprašanje: zakaj ni hotela dunajska policija preiskovati te zavede? Na podlagi knjižice pride človek samo do enega odgovora: ker ji je najvišji dvorni urad naročil, naj preiskavo ustavi. Nadvojvodina Marija Terezija, mačeha Franca Ferdinanda, je poklicala dr. Žiberta k sebi in je hotela odločno, da se zadeva preišče. Šla je tudi k cesarju radi te zadeve. Kmalu za njo je bil v avdijenci knez Mon-tenuovo in preiskava se ni izvršila. Prestolonaslednik je bil namreč pri najvišjem dvornemu radu precej ob-sovražen. V knezu Montenuovu je imel nasprotnika, če ne osebnega sovražnika. Stvar je bila taka. Starega cesarja Franca ^Jožefa je dvorna klika popolnoma obvladala; to lahko mirno rečemo, ne da bi s tem skakali po mrtvem levu saj je stvar čisto naravna in obsebi umevna. Nad 80 let star monarh na tako te-. žavnem mestu, ki je izvedel samo to, kar je prišlo skozi cenzuro njegovega dvornega osobja, čigar moč je rastla tem bolj, čim bolj je pešala s starostjo cesarjeva zmožnost, delovanje svojega osobja kontrolirati. Ta klika se je sama dopolnjevala, ker preko nje ni prišel nikdo s cesarjem v dotiko. Starega cesarja je označil dr. Žibert na str- 1 —i/, kot osebnost, 4'die sich nur iiber alles 'freute'." "Me zelo veseli," to je bil njegov stereotipni izrek, ki ga je menda znal prav dobro oponašati slavni komik Blasel. Če kaj ni bilo v redu, so starega cesarja njegovi uradniki kmalu pogovorili, dočim je ibil pravi ogenj v strehi, ako je zasledil kaj sličnega Franc Ferdinand. Ti uradniki pa so postopali včasih silno samovoljno. O tem se je prepričal dr. Žibert sam. Nad vojvoda gra je hotel dobiti v svojo službo, njegovo osobje se je pa temu upiralo in je n pr. inhibiralo (zatrlo) pismo, ki ga je pisal nadvojvoda dr. Žibertu. Dr. Žibert je sam videl v najvišjem dvornem uradu v seznam-ku pisem, ki so bila oddana na pošto, "tudi vpisano pismo, naslovljeno nase, in falzificirano potrdilo, da je on pismo prejel. Nadvojvoda sam je svojemu dvornemu uradu zaupal tako malo, da je hotel ustanoviti zaupnike, da bi ga informirali o vsem preko ministrov in preko dvornega urada. Ali ni torej že sam poposebi verjetno, da so ti ljudje zatrli tudi svarila, ki so dohajala na najvišji dvorni urad pred odhodom v Sarajevo? Kako naj si sicer tolmačimo besede K—ove, ki jih je izrekel v razgovoru o svarilih, ki se niso predložila nadvojvodi in soprogi, da izvirajo "od tam doli" (stra. 31) ; ko je njegova svakinja rekla razburjena, da je to treba nadvojvodi in soprogi predložiti, je rekel: "Am Ende fahren sie dann nicht, fur mich ist kein anderer Ausweg . . ." (str. 31). S tem nam postane tudi jasno, .zakaj se je pogreb nadvojvode in soproge izvršil na tak način da se je ljudstvo škandaliziralo, češko plemstvo pa pri pogrebu demonstriralo. Cesar je pa poslal knezu Montenuovu lastnoročno pismo, v katerem mu je izrazil svojo zadovoljnost z njegovim ravnanjem ob priliki smrti nadvojvode. Nikakor ne trdim, da bi bil cesar Franc Jožef sam zadovoljen s tem kar se je zgodilo v Sarajevu. Pač pa je to njegovo pismo značilo za vpliv, pod katerim je živel. Gotovo pa je, da cesar tudi ni bil nikak prijatelj Ferdinandov;-pravijo, da se je včasih, ko se je prišel prestolonaslednik pritoževat čez razne nered-nosti, razjezil nad njim tako, da jc kar zbolel. Nadvojvoda se je zavedal, da se podaja v smrtno nevarnost, ko je šel v Bosno, in je šel pred odhodom še osebno vprašat cesarja v Schonbrunn, ali mora res iti. Posledica avdijence je bila ta, da je šel. Vprašanje glede cesarjeve krivde je odvisno od odgovora na vprašanje, koliko se je zavedal nevarnosti, v katero je pšiljal prestolonaslednika, in v koliko mu je bilo znano, da se za njegovo varnost ni nič poskrbelo. Da ne bo v Sarajevu nič vojaštva in nič žandarmerije, tega si cesar gotovo ni mogel misliti. Mislil je pač, da bo v Sarajevu tako, kakor je bilo takrat* ko je on potoval doli: cele hiše so bile izpraznjene ob poti, koder se je vozil, vojaki so tvorili špalir, za vsakim drevesom je pa stal vojak z nabito puško, obrnjen proti množici. Zato se mu bržkone pot ni zdela tako nevarna. — Franc Ferdinand je videl v Avstroogrski "eine ver-lotterte Wirtschaft, die er in Ord-nung bringen musse" (str. 18), Franc Jožef se je pa nad vsem "veselil." Moža s takimi nazori ne or-jeta dobro skupaj. Po nadvojvodovi smrti jfe^obil K., "nekdajni komorni sluga, .^S^re-vident z nižjo gimnazijo, poprej knji govodja na deželi" (str. 44) odlikovanje, kakršno dobi celo v kabinetni pisarni uradnik šele v VII. činov-nem razredu. "Da so izvirali pam-fleti na prestolonaslednika iz teh kro gov, so vedele oblasti davno. Vedele so tudi, da se je to zgodilo pogosto. In vsi so bili po smrti nadvojvode odlikovani." (Str. 44.) Zato razumemo K—ove besede: "Lumpi imajo res srečo; mesto da bi nas bili izbacnili, smo bili iso-ko odlikovan n smo dobili še nove službe". (Str. 31 in 38.) --—o- NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST * EDINOST"! DOBRODOŠLICA IN POZIV OB-MEJNI ZAVEZNIŠKI KOMISIJ NA KOROŠKEM. Glasilo Koroških Slovencev "Mir" je ob prihodu komisije priobčilo sledeče : Dobrodošli! Gospodje zastopniki zavezniških držav! Na lastne oči ste se mogli prepričati, da vlada pri nas red in mir, da tukajšnje prebivalstvo hodi mirno po svojih opravkih, ljudstvo, s od.evs. shrdlu shshhh Pač pa je opažati rovanja naših nasprotnikov, ki nikakor nočejo pogrešati predpravic, katere so uživali pod nemško upravo, rovanja ljudi, ki se čutijo zatirane, odkar ne morejo več zatirati drugih Pritožbe proti jugoslovanski upravi* pritožbe, ki so v-večini silučajev brez vsake podlage, so . vas že prepričale in vam bodo še nadalje dokazovale geslo naših nasprotnikov: Predrzno obrekuj, nekaj le obvisi! Gospodje, sodite sami! V starih časih so naši knezi, pre-dno so nastopili vlado, morali na Go-sposvetskemu polju obljubiti zastopniku zbranega naroda, da bodo "pravični sodniki, zaščitniki vdov in si-če odpraviti. Dve taki tovarni kot je jeseniška bi tudi tuzemski primanjkljaj valjanega željeza popolnoma krili. Plavži obstoje v naši državi trije: v Varešu, Topuisku in Bešlincu. V obratu je sedaj samo Vareš v Bospi. Rudo dobavlja iz Droškovaca, Smreke, Brežika in Pržic, ki dajo letno do dva milijona meterskih stotov surove rude. Ruda se delno izvaža, v Varešu pa se dnevno producira 15 vagonov, letno torej 5470 vagonov. Veliki skladi manganove železne rude leže v Ljubiji v Bosni, ki bi la-rot". Tudi mi vas prosimo samo eno-gospodje: Bodite pravični, samo pravični, gospodje! Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. x8 SDZ. V društvo se sprejemajo člani od 10 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $5qp oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik Josef Zakrajšek, podpredsednik John J^Jcsic, tajnik. John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča. nadzornike. Anton Koželj, Anton Strniša Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprcvo-ditelj, Jos- Zakrajšek ml., Zastavonoša Alojz Somrak. Društvo zboruje vsako druxo nedelje Društvo Sv. Frančiška Seraf. G. S. K Jednote ima svoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00 $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo Zavedni rojaki, pristopite k temu preko ristnemu društvu, ki je eno izmed naj agilnejših v New Yorku- Pripravite se za neodvisnost i * Varna banka, kamor nalagate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE'BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET V Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer. Viteški boritelji za človeške pravice, vredni zastopniki velikih narodov, naših prjateljev: , Bog Vas sprejmi! Zelezm, industrija v Jugoslaviji. Po proračunu zveze industrijcev je potreba železa v Jugoslaviji letnih 15,000 vagonov valjanega železa. Za to imamo tri tovarne: Jesenice 4200 vagonov, eZnica v Bosni 3280 vagonov in Štore na Štajerskem 12OZ vagonov; skupno torej 8680 vagonov. Manjka 6000 vagonov. Pri razširjenju obratov za 75% je to mogo-hko dali letno 45.000 vagonov, pa se ne izrabljajo. Od Dalmacije čez Hercegovino, Črnogoro in Albanijo doli v Grčijo se vleče blizu obrežja pas železne rude, še neizkoriščan. Nemška tvrdka Krupp si je pred vojno pridobila ru-doslede v eHrcegovini, neka franco-sko-črnogorska družba pa je pridobila važna tozadevna vladna privoljenja v Črni gori. * „-. Torej tudi železna industrija ne ostane privilegij avstrijske republike. Da se ta industrija doslej ni mogla razviti, je bil vzrok železni kar-tel v Avstriji. -o- Angleška daje svobodo Irski. Pri sprejemu delegatov "Trade Union" je izjavil Lloyd George da je pripravljen dopustiti Irski kakor-šno koli obliko vladavine, samo mora Irska ostati sestavni del britske države in se mora obdržati samostal ni režim v jugozapadni Irski. SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO LIKA" Slo?. Kat. pevsko društvo Lira, C leve land, Ohio. — Predsednik: A*ton Grdi na ,1052 E- 62 St. Podpredsednik in pe vovodja: Matej Holtnar 1109 Norwood Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olektor: An to* H labše str. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. S« ja vsaki prvi torek v mesecu. Angleži gospodarji "Srednje _ pe — Angleški Ri^er Syndicat, zorcij večjih parobrodnih drui. nakupil 25 tisoč delnic donavske roplovne družbe, 50% delnic mažar-ske reške in pomorske paroplovne družbe in tri tisoč delnic severno-nemške paroplovne družbe. Tako je plovba po avstrijskih, mažarskih in bavarskih rekah popolnoma prešla v angleške roke. Umrl je 3. t. m. na Dunaju Teodor Hribar, sin bivšega vadniškega učitelja v Gorici, znani trgovec. BiBl je steber slovenstva v Gorici. Prijatelj delavca PAIN EXPELLER Trorniiki znamk* r®g. v pat. ur. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let. 'Glejte za trornl&ko znamko SIDRO. fJHP DRUŠTVO 17. TZDA K. S. K. J. Ima svojo redno mesečno sejo na 'sako Drv o nedeljo ▼ meseca v Knausovi lvorani, cor- St- Cleir Are. and 6oad Str. N. E. Uradniki n leto zgao. Predsednik, John Widerwol 1153 E. ist Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph i>grin 1051 Addison Rd- W.; Društveni zdravnik Dr. J. M. Seliskar na 6137 St. riair Avenue- Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500*00 lli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 ts-ienske bol. potpore- Naše društvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16. etu starosti prestopijo k aktivnim čla-10m in se zavarujejo od $250.00 do $1000-lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre-skani od zdravnika naj kasneje do 19* 1ne vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni« e n* ffori imenovane uradnike. NE ČAKAJTE! Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naorei- J NEW YORK — DOBROVNIK — TRST. 14. sept. — PRESIDENT WILSON, 21. sept — BELVEDERE, 28. sept — COLUMBIA, 7. o let. — ARGENTINA, 3 nov. — PRESIDENT WILSON. NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG. 3. sept. — LA SAVOIE, 8. sept. — ■ LA FRANCE, 9. sept. — - IMPERATOR. 14. sept. — - LA TOURAINE, 17. sept. — - LA LORRAINE, 18. sept. — - CARONIA, 21. sept. — - AQUITANIA, 23. sept. — - ROCHAMBEAU, 24. sept. — - LA FAYETTE, 30. sept. — - MAURETANIA, 1. okt. — LA SAVOIE, 7. okt. — - IMPERATOR, 6. okt. — LA FRANCE, 12. okt. — LA TOURAINE. 12. okt. — AQUITANIA. Navedeni vozn ired je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede- Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: — je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJŠEK 70-9th Ave., New York, N. Y. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC m KROJAČ 6*17 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. •e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO 'KK OBLEKE po naročilu točno in ceno. r—— aAKO JE BILO Y MARIBORU NA ORLOVSKEM TABORU? Mariborskih dni ne bo nikdo pozabil, kdor se jih je udeležil, posebno nedeljske proslave. Maribor po-menja v naši katoliški izobraževalni organizaciji, brez katere je vsaka gospodarska, strokovna in politična organizacija stavba brez pravega temelja svetilka brez olja, mlin brez vode, novo poglobitev in nov razmah. Pred vojno smo na to nekoliko pozabili, politika in gospodarsko delo je vzelo skoro ves čas; maščevanje je prišlo in je bilo bridko. Stavba razpade brez temelja, svetilka ugasne brez olja, mlin zastane, če voda usahne. Zato pa pa ne smemo niti trenutka več zamuditi. Jesen se bliža in zanjo zima: vsa naša izobraževalna društva morajo, morajo in zopet mo rajo oživeti ne samo v igrah in pred stavah temveč predvsem v pouku. Orlovstvo mora postati popolna last našega naroda, njegova nujna potreba. Vsak naš pristaš naj bo Orel, če ne izvršujoč pa podporen Član. Vsi pa morajo biti orlovske misli. -Tabor v Mariboru je trajal pet dni, šesti dan . pa se je izvršil izlet na Bled. Uldeležiti so se ga naši katoliški somišljeniki tudi iz drugih držav, predvsem iz Čehoslovaške, Francije in Zedinjenih držav. Prvi dan so zborovali dijaki, naša mlada inteligenca. Zborovanja so s^ udeležili tudi slovenski in hrvatski škofje ter čehoslovaški odposlanci. Dijaki so imeli svoja zborovanja raz deljeno: visokošolci, bogoslovci, sre-dnošolci in dijakinje. O čem so zborovali nam povedo resolucije. Tu navajamo samo nekatere, katere so sklenili visokošolci: V jugosl. kat. akad. društva se sprejmejo samo oni akademiki, ki so načelno katoliškega prepričanja in ki se pred vstopom v društvo pismeno zavežejo, da hočejo po svojih močeh v društvu sodelovati. Odgoja društvenih novincev naj bo temeljita in naj se poveri zglednemu starejšemu članu, ki ga voli občni zbor. Odločno se sveKije, da bodi vsak član jugoslovanskega kat. akad. društva tudi član telovadnega odseka Orla. Jugoslovanska kat. akad. društva naj posvetijo posebno pozornost praktičnemu udejstvovanju verskega prepričanja. Uvedejo naj se redna mesečna sv. obhajila. Članom se toplo priporoča, da so v svrho lastne samovzgoje člani akademične mari-janske kongregacije. Primerne resolucije so sklenili tudi drugi dijaki. Čehoslovaki v Mariboru. Poseben vlak je pripeljal v Maribor odposlanstvo čehoslovaškega Orla kateri šteje do sedaj že 40,000 članov. Pripeljalo se je do 500 Čehov, izmed teh do 200 Orlov v kroju in kakih 40 Orlic v kroju. Naši so jim pripravili srčen sprejem, ki je Čehoslovake zelo vzradostil. Gostje so se na to pridno udeleževali naših zborovanj. V nedeljo pa so sodelovali tudi pri telovadbi. Telovadne tekme. Da si Orli tudi pridno vadijo in jačijo svoje telo, je Orlovska Zveza napovedala tekmo posameznih telovadnih odsekov in sicer v štirih vrstah. V najtežji tekmi za prvenstvo je najbolje telovadil Ivo Kermavner z Jeeice, takoj za njim Hvale Josip z Viča, na to so sledili Leop. Lojk z Viča, Leop. Rihard iz Št. Petra in Bogo Kristan iz Št. Petra (Ljubljana). Pri tekmi višjih oddelkov so bili na prvem mestu Ljubljančani, za njimi Jeseničani, na tretjem mestu Vrhničani. Pri tekmi nižjih oddelkov so bili prvi Vrhničani, za njim Ljubljančani, tretije Ježičani itd. Pri lahki atletiki so bili prvi trije: Podobnik (Moste), Hafner (Kropa) Petelin. Regent zastopan na orlovskem taboru. Regent Aleksander je v svojem i-menu poslal orlovski tabor svojega zastopnika polkovnika Mlade-jna Bogičeviča, kateremu je napravilo ljudstvo v soboto zvečer sijajno podoknico. Polkovnik je z balkona j sporočil regentov pozdrav orlovskemu taboru. Osrednjo vlado sta zastopala minister dr. Korošec in dr. Velizar Jankovič (srbski radikalec). j Minister za vojno in mornarico je [poslal pozdravno brzojavko orlov-j skemu taboru. Petek zvečer. Zvečer se je vršil v velikanski G6-tzovi dvorani, ki pa je bila kljub temu premajhna, komerz- na čast jvsem-došlim gostom. Udeležil se ga je tudi regentov zastepnik s častniki generalnega štaba in vsi v Mariboru navzoči škofje: dr. A .B. Jeglič, dr. Napotnik, uniatski škof dr. Njaradi in dr. Šarič iz Sarajeva. Navzoči so bili tudi Čehoslovaki in njihov voditelj dr. Šramek. amerikan-ski katoliši Sokoli in naši poslanci. V imenu mariborske občine je pozdravil navzoče vladni komisar dr. Leskovar, v imenu Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, ljubljansko vlado je zastopal Orel dr. Verstovšek. V mestnem gledališču pa se je vršila slavnostna predstava: Za pravdo in srce. Igral jo je Ljudski oder iz Ljubljane. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. Staroslovenska maša. V soboto zjutraj so štiri orlovske godbe priredile po Mariboru budni-co. Ob šesti uri je bilo na ulicah kakor na mravljišču. V frančiškanski cerkvi je bral križevniški škc^f. dr. Njaradi staroslovensko s^l mašo v čestitljivem vzhodnem obredu. Cerkev je bila polna Orlov, Orlic in katoliškega dijaštva. Zborovanja se nadaljujejo. Naši ljudje niso prišli v Maribor samo kazat se temveč predvsem pogovarjat se o smernicah nadaljnjega- dela za prospeh krščanske misli in za gospodarski ter socialni napredek našega ljudstva. Tako so zborovali hrvatski kmetje, ki so se posvetovali zlasti o hrv. zadružništvu, vršilo se je zborovanje slovenskega in hrvatskega učiteljstva, nadalje se je posvetovala o nadaljnjem delu Jugoslovanska Strokovna Zveza, Jugoslovanska obrtna zveza, Hrvatska in slovenska ženska zveza, Marijine družbe. Prekmurci ter rokodelski po močniki. Zborovanje orlovske zveze. V natlačeno polni Goetzovi dvorani je bilo predpoldne slavnostno zborovanje Orlovske zveze, ki ga je otvoril brat Jože Pire s kratkim nagovorom, v katerem je pozdravil goste in vse tovariše. Viharno pozdravljen je nastopil zastopnik ameriških Orlov brat Gr-dna, ki je izročil odboru hranilno knjižico, glasečo se na približno 80.-000 K kot f>rvi dar ameriških Slovencev Orlovski zvezi. Vj svojem govoru je povdarjal, da ne samo sedaj, ampak da so že tudi prej, že desetletja obstajali tesni stiki med Slovenci v Ameriki in domovini.-- Predsednik Pire se je zahvalil za \ . tople besede in velikodušen dar A-meriških Slovencev, ki je namenjen za vzgojo katoliških Orlov..— Nato je povzel besedo zastopnik Orlov iz zasedenega ozemlja in sporočil pozdrave neodrešenih bratov Orlov. — Tu so zborovalci zasedenemu ozemlju in trpečim bratom priredili živahno manifestacijo. — Vseučiltški profesor dr. Rožman je nato govoril o Orlovstvu in prosvetnem delu. V njegovem zanimiven poročilu je na-glašal, da so Čehoslovaki prišli v Maribor, da se z jugoslovanskim Orlom združijo preko Alp in utrdijo .Orlovsko misel. — Zastopnik Ven-kovske omladine Huib je naglašal vezi, ki združujejo čehoslovaške in slovenske Orle. Soporočevaleč dr. Rozmanovega poročila brat dr. Josip Puntar je v svojem govoru povdarjal misel, da je glavni temelj države in vsega dela pravičnost n poštenost. Med tem sta pršla v dvorano zastopnka osred nje jugoslovanske vlade mnistra dr. Jankovič in dr. Korošec katera so zborovalci sprejeli z navdušenimi ovacijami. Minister dr. Jan kovič je s prisrčnimi besedami pozdravil zborovanje in naglašal težke vojne čase, ki so prizadejali toliko gorja, ki so pa imeli za posledico združenje jugoslovenskega, naroda. Pozdravil je Orle kot prve kulturne delavce ter jih povabil, naj razpro-stro krila in polete na jug. Ministrov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Zborovanje sta posetila tudi škofa dr. Jeglič in dr. Njaradi, ki sta pozdravila Orle in jih vzpodbujala k nadaljnjemu vztrajnemu delu. Burno pozdravljen je nato govoril minister dr. Anton Korošec in povdarjal, da je Orlovski tabor našim nasprotnikom pri nesel veliko pre- tako dobili priliko spoznati, kako mora zbor peti, da je njegovo proizvajanje umetniško dovršeno. Mimogrede naj tu omenimo, da se je tekom sobote ustanovila pevska zveza vseh slovenskih pevskih zborov, ki so včlanjena našim izobraževalnim društvom. Vodstvo zveze je prevzela Pevska zveza Ljubljana. Slavnostni pohod v nedeljo. Vreme je bilo lepo. Slavnostni 'sprevod, ki se je pričel pomikati sko zi mariborsko mesto ob osmi uri dopoldne, je bil veličasten. Kaj takega nismo zlepa videli. Sodijo, da redno slikovite ker smo videli v kratkih presledkih najrazličnejše narod ne iioše pokrajin. Zelo častno so bili zastopani Korošci. Zelo zanimiva in najveličastnejše je bila naslednja skupina, ki je pokazala vsemu svetu, kako visoko je vzplapolala orlovska mise^ in kako goste so njene vrsta. Za selško orlovsko godbo so korakali naši bratje češkoslovaški Orli z zastavo v svojih lepih uniformah in v svojem krasnem nastopu; za temu so šli češkoslovaški amerikanski katoliški Sokoli, ki imajo tudi rdeče srajce in le temnejšo uniformo kot Orli. Za- ? v M 1 , t- stopamh je bilo zelo lepe število. je bilo v sprevodu nad 10,000 lju- * • J . J. . Y . . _ .. . ' .... Krasen pogled je bil tudi na vrste di, Orlov m Orlic, najrazličnejših _ ^ ® ' korporacij in narodnih noš in je nudil najpestrejšo sliko ire samo jugoslovanskega. ampak celega slovanskega naroda. Na čelu sprevoda je jahalo okrog 100 Orlov ter skupina fantov v narod, nošah na krasnih konjih. Za njimi so jahali trobentači. Za temi se jc peljal voz s skjipi- senečeirje Orel raste in se vedno bolj ' no' kl -te Predstavljala kralja Matja-širi. Orel je predstavitelj boja, vsled ,ža 5 sPe