SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. mM pNjeuB Za oelo leto predplaian 15 fld.. la pol leta 8 rld., la četrt leta 1 rld., la en mesec 1 rld. 10 kr. ▼ UalnUtnetJl prejeman Teljd: Za oelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., la četrt leta I (14., M en metec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan veiji 1 rld. 20 kr. več aa ieto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haioinino prejema »pravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Xaznanlla (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če le tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri več^tnem tiskanji se eena primerno zmanjša Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. ^tev. 103. V Ljubljani, v č-otrtek 17. julija 1890. Letnik XVIII. LISTEK. »Rumeni dom". Prispevek k zgodovini tilantropije; poljski spisal Henrik Sienkievvicz. .... Ne pamtim že dobro, v kateri londonski ulici je pozornost mojo vzbudil rumeno prepieskani dom, obdan z vrtom in zelenimi šaluzijami v oknih. Pamtim samo, da je bilo to v neki postranski ulici; na hodnikih je bilo pusto; na vrhu so čvrčali vrabci, iz doma je pa poletavalo do mojega sluha ljubeznjivo žensko petje, a nad hišo in vrtom vladal je prečuden mir. „K4ka hiša je to?" — vprašam svojega spremljevalca. ,To je zavetišče za izgubljene devojke, ki hrepene priti zopet na pot kreposti." Ah, angeljska naprava I Tudi oni, ki je zgubil vero v človeštvo, mora verovati znova. V palih de-vojkah probudi se sčasoma zavest, iskreno hrepenenje po čednostnem življenju, po delu, po dolžnosti: po onih trenotjih, ko so one še kot otroci — čiste in nedolžne — sanjale povsem o drugi bodočnosti. To hrepenenje se tako polasti devojke, da marsikaka skoro skoprni sramote, stida in nepoštenosti. Glej! Na nebu je jasna in mesečna noč. Dekle 8toji tik okna in so zamakne v zvezdnato nebo; Koncem šolskega leta. Bela Ljubljana je te dni dobila drugo poulično lice. Zginol je z ulic in javnih prostorov oni živahni, j mladostni živelj, ki dela stolno naše mesto živo in i bujno: šolska mladina je zapustila tesne klopi j in šla na težko pričakovane počitnice. Počitnice! Kako čarobna in ognjevita je ta beseda, elektrizujoča vse mladostne moči našega naroda, polna idejalov in mamljivih sanj! Kdo iz-med častitih čitateljev se ne zamisli pri tej besedi vsaj za trenotje nazaj v one krasne, žal, davno minole čase, ki se več ne povrnejo? To je čas počitka in odmora po težavnem duševnem naporu. Toda kolik je razloček med sedanjo dobo in onimi leti, ko smo se mi veselili življenja pomladi, med sedanjo učečo se mladino in ono v polpretekli dobi. Da, bili so še pred desetimi, dvajsetimi leti ve-selejši časi, boljše družbinske razmere, tedanja mladina je gojila več pobožnih čutstev v mladostnih srcih, iskrenejšo in idejalnejšo ljubezen do naroda v svojih prsih, nego sedanja. Vzvišeni idejali so navduševali za lepo in dobro dovzetno mladino. V šoli že se je zavedala z gorečo vnetostjo svoje naloge, da se ne trudi le za-se, temveč tudi za blaginjo naroda. Toda danes je druga doba, materijalizem je našel pot tudi v rahla srca šolske mladine, ginevajo idejali, izumira poštenost, odkritosrčnost, vernost, neprisiljena veselost, vzorna nravnost — in na dan rinejo v vseh vrstah neodkritosrčnost, verska mlačnost in malomarnost, nadutost, nepoštenost in občna nezaupnost. Značaji se poizgubljajo, možje so redki. Idejali so mladini odveč, versko čutstvo se kvari že na nižjih šolah, da molčimo o vseučiliščih. A tudi druge kreposti uničuje strupeni zrak mate- rijalistiške dobe. Mladina sama tega ne čuti, ne za- i veda se napak. Priznati moramo, da so še častne ^ izjeme, in da tudi v prejšnjih časih ni bilo vse čisto zrno, vendar upanje naše —into je učeča se mladina — ne daje nam tolikega zagotovila boljše, srečnejše prihodnjosti, kakor zasluži naš v obče dobri narod, kakor potrebujemo moči, da zastavijo prazne vrzeli. Dijak na počitnicah bil je povsod dobro došel gost, pozdravljan, a moral je biti v občini in vasi vzgled resnosti in omikanosti. V občevanju s svojimi rojaki odlikovati se je moral z dostojnim taktom, ki se je pojavljal v spoštovanju starih oseb in poljudnem poučevanju vedno zvedavih sovaščanov. Bombastičnih fraz, neslanih pogovorov, puhlih nemških anekdot niso ljubili prvi narodni buditelji, ki so že kot dijaki učili ljudstvo ter je navduševali za jezik in dom. Vsak dijak višjih šol mora se zavedati svoje naloge kot prihodnji bojevnik in svetovalec svojemu rodu. Mnogo koristnega in dobrega lahko stori zaveden in resen dijak s poučevanjem iu probuje^ vanjem ljudstva. Tii je hvaležno in rodovitno polje za narodno in občekoristno delovanje. Tratiti čas po krčmah, to ni lepo, ni dostojno za dijaka, ki se pripravlja za resen poklic v življenju. Žal, ker moramo zopet ponavljati svojo grajo, da dandanes z malimi izjemami vse gre — le za bogastvom in slavo. Zložno in potratljivo življenje je magnet, ki marsikoga mika iu vabi v javnost, bodisi v tem ali onem stanu, četudi ne čuti poklica v sebi; zmožnosti seve pripisuje si vsakdo nad mero. Domačim sinovom odpirajo se vrata v vse službe, zato potrebujemo muž na važnih mestih, ki so v resnici pravi nesebični rodoljubi, da ne bodemo čuli iz ust priprostega oratarja: Tuja in potujčena gospoda je imela več usmiljenja z nami in ni nas odganjala s surovimi odgovori, kakor se zdaj večkrat dogaja. Le pregosto se uresničuje latinski rek: Ho-nores mutant moreš. Nikomur ne odkazujemo pota, ker to bi bilo predrzno, pač pa smemo svetovati vsakemu, da si izvoli stan, do katerega ima veselje in upa, da bode več mogel koristiti človeštvu, osobito pa narodu, čegar sin je. Da bi mladina naša postala v resnici trdna nadeja boljše prihodnjosti, da bi bil mlajši naraščaj navdušen za Boga, cesarja in narod, to je naša najtoplejša želja! Ravnikarjeva slavnost na Vačah. (Govor g. L. Svetea.) (Konec.) Zdaj naj pa še povem, zakaj da smo mu mi Slovenci sploh še posebno hvaležnost dolžni. On je ljubil svoj materni jezik in se trudil za njegovo omiko. On je bil tudi vrli Slovenec. Časi so bili takrat za slovenstvo silno žalostni. Ce izvzamemo kratko dubo francoske vlade, ki je poskušala vravnati šolstvo na podlagi maternega jezika, ni bilo tedaj pri nas nikjer nobene slovenske šole. Povsod so kraljevali le tuji jeziki. Tako se je primerilo, da so še celo taki, ki so s kmetov prišli v šole, pozabili v dolgih letih svojega šolanja veliko svojega maternega jezika, priučili pa nič in tako, ko so postali pozneje uradniki, profesorji, duhovniki, niso znali z ljudstvom pravilno govoriti, še manj {.a pisati. To napako je videl in britko čutil tudi naš blagi rajnki, zlasti takrat, ko je bil semeniški vodja in pripravljal mlade bogoslovee za prihodnje dušne pastirje. Vadil jih je pridigovati in učiti krščanski nauk, pa videl je, da ne znajo jezika, da govore tako slabo in uapačno, da so ga kar ušesa bolela. Kako bodo ti učili, si je mislil blagi mož, če govoriti ne znajo. In sklenil je temu odpomoči. Dogovoril se je z baronom Žigo Cojzom, ki je bil velik prijatelj slovenščini in z učenim Jarnejem Kopitarjem na Dunaji ž in njima vred se je poganjal tako dolgo, da je leta 1817. cesar dovolil napraviti v Ljubljani stolico za slovenski jezik, za katero je povsod je tiho, mirno. Zdi se ji, da se dobri Bog usmeva niinjo ; v temnem obzorju vidi roke, vabeče jo k sebi; čuje glas: Vrni se k meni, ubogo dete, pod peroti pokoja in življenja, polno mirii. V takem trenotji dekličine oči žalijo solze, kolena se ji šibijo, konečno zdrkne nanje in jame moliti. Sklenila je, da se bode poboljšala, — in menite li v istini, da se bode poboljšala? Vsaj hodi kakor pod strmo goro, pod kojo se maje podnožje; vsipa nanjo gruda, krvave ji roke in noge, in jedva gre nekoliko korakov dalje, zemlja se zopet vsuje pod njo, in dekle pade še globlje; poskuša si na noge, a zopet zdrkne še globočje, in konečno obtiči na dnu s čutom svoje slabosti in obupanja v duši. Časih se tudi dogaja, da se še krepostna de-vojka protivi in kliče pomoči, da bi ne pala v propast greha ; toda glad vleče jo za jedno ""oko, mraz za drugo, socijalna moč peha jo, in kaj menite: ali se bode uprla devojka tej peklenski trojici? Kaj bode počela? Kam bode šla? Kje je zilnjo sreča iu varstvo? Nikjer drugje, nego v zavetišču. »Hvala Bogu oa visokostih, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" — pravi psalmist. Glej! hvala dobri volji: devojka je rešena, zakaj tu je tiho, ljubko zatišje, zeleni vrt in — »rumeni dom"! * * * Sredi temne, mrzle in deževne noČi krčevito vleče suha roka za zvonec pri vhodu »Rumenega doma". Iz dvorane je ne pozdravlja pasje renčanje, ni jezni glas nočnega paznika: »Kdo je?" Duri se tiho odprejo in videti je v temno pred-dvorano: neka gorka, mehka dlan prime otrplo roko nesrečnice ter jo vede za seboj. Nihče je ne vpraša, čegava je? odkod je prišla? kako je bilo njeno prejšnje življenje? kake prestopke ima na vesti? V kratkem je v majhni, prijazni sobici; ondi v kotu je čista, bela in postljana postelj; na mizi se kadi proti stropu gorka jed, gori svetiljka, leži sv. pismo, nad posteljo pa Kristusova glava v jasni gloriji zre nanjo sladko, prijazno, kakor bi ji hotela dajati pogum. Devojka se hlastno loti jela. Pred vsem ji ta gre v slast; na to pa nemirno hodi po sobi. Ne v^ vrediti svojih mislij; ne ve, kaj se je zgodilo ž njo; boji se, da bi se ne zmešala. V tem se počasi odprejo duri; v sobo stopi star gospod dobrotljivega obličja, vzbujajoč očetovsko zaupanje. No, starček tudi k nji prihaja, kakor bi prišel k znanki, rekoč: »Dober večer, ljubo dete! Zdravnik sem, nisi li bolna?" Nezaupljivi in nemirni pogled je ves njen odgovor. »To je slabo vreme. Ne li? Človek se lahko prehladi. Pokaži žilo, dete. No, dobro, znamenito! Dovoliš li, obiščem te zjutraj. Oj, ti grdo vreme! Zdaj se pa vlezi. Lahko noč, dete.* imeDOTal mladega duhovnika Franc Metelko-ta za profesorja. Odslej se je vsaj po jeden par ur vsak teden poučevala slovenščina, ter so bogoslovci drugega leta morali, učenci sedme in osme šole pa so smeli poslušati ta uk. Ta šola in zraven izvrstna slovnica, ki jo je spisal imenovani Franc Metelko, je mnogo mnogo pripomogla, da se je znanje slovenskega jezika utrdilo in razširilo. Ali naš blagi rajnki je prijel tudi san la pero in spisal več knjig r tako lepi, krepki in čisti slovenščini, da so se vrstniki njegovi kar čudili, posnemali ga in kakor V^alentina Vodnika očeta slovenske pesmi, tako so imenovali Matevža Ravnikarja očeta slovenske proze, to je pisanja v nevezani besedi. Pa kako lepo je on tudi spodbujal zlasti Kranjce, naj si prizadevajo govoriti in pisati čisto slovenščino in otrebiti jo vse nepotrebne tujščine. Y uvodu k »Zgodbam sv. pisma za mlade ljudi", pravi on zastran tega: „Te bukve sicer neso pisane zavolj lepe kranjščine, ampak zavolj lepih naukov. Vendar, kdo nima raji, da se mu košček belega kruha podd iz bele čiste rute, kakor iz nagnusne in umazane cunje? Kavno tako spakedrana beseda še tako lep nauk priskuti. Zato mislim, da moramo lep nauk tudi v lepo, čedno besedo obleči." Eekel je tudi, ne le mi Kranjci, 60 milijonov drugih Slovenov govori slovenski jezik, vsem tem pridejo sem ter tja naše bukve v roke, in grdo je, jeli te, če nam očitajo, da smo Kranjci svojo besedo skazili. Torej Vam na čast sem se ogibal zbrojene kranjščine. Vidite, tako se je on trudil za naš mili materni jezik. Njegov \)istri razum, njegovo poznanje sveta in človeških razmer nam je porok za to, da je vedel, zakaj je to treba. Pa je to tudi sam povedal. Vsak narod, je rekel, ki se začne otesovati, začne to pri svoji domači besedi. Zakaj pač? Skušnja ga je učila, da, dokler jezik ni olikan in izobražen, govori ga le kmet; kar je bolj olikanih, poprimejo se tujih jezikov, odtujijo se svojemu narodu, ki ostane zapuščen in zanemarjen. Neizobražen jezik nema nobene veljave, ne rabi se v šoli, ne v pisarnicah, ne pišejo se o njem bukve. Povsod se šopiri le tujščina in s tujim jezikom prihajajo tujci v deželo, ki posedejo vsa boljša mesta. Tuji so uradniki, tuji profesorji, tuji trgovci in obrtniki. Domačini so povsod zadaj. Tako je bilo primeroma tisti čas tudi pri nas. To je naš blagi ranjki živo čutil in prijel se je z malim krdelcem drugih jednako čutečih rodoljubov dela, in glejte, to delo, katero so ti začeli in za njimi drugi nadaljevali, bilo je od Boga blagoslovljeno in vspešno. Jezik naš se je olikal in stopa danes pogumno v vrsto drugih izobraženih jezikov. Imamo danes svoj jezik v šolah, ne samo v ljudskih, tudi na gimnazijah; pišejo ga v cesarskih in deželnih pisarnicah, govorita ga kmet in gospod in pišejo se vsakovrstne bukve v njem, uče in priproste. Zdaj nam ni več treba tujcev v naše službe in taki, ki ne znajo našega jezika, pri nas večinoma več za rabo neso. Tako so zdaj domače službe za domačine in ker gredo slovenska pisma in slovenski spisi tudi do višjih oblastev v Gradec in na Dunaj, morajo gotovo število naših ljudij tudi tjakaj v službo poklicati. Zdaj je mogoče tudi našim priprostim ljudem, ki ue znajo tujih jezikov. Iz slovenska knjige naučiti se vsega, kar za svoj st«n potrebt^tjo, da si ibolj-šajo svoje gospodarstvo ter pomnolijo svoje pridelke in sfoje prihodke. Vidite, tako pomeni izobraženje našega jezika ta nas tudi več kruha in boljšega krahs. In komu imamo zahvaliti to ugodno premembo, ta lepi napredek? Možem, kakor je bil naš blagi ranjki, ki si je za ta napredek sam trudil, pa tudi drugim dajal vzgled in spodbudo. Ali ne bomo takim možem hvaležni? Ali bi ne bilo naravnost grdo, ko bi mi take svoje dobrotnike pozabili? Bog nas varuj take nehvaležnosti. Temveč hvalimo najprej Boga, da je take može mej nami obudil, pa častimo tudi s hvaležnim srcem njih spomin. Zato je »Pisateljsko društvo" v Ljubljani tudi za našega blagega rajnika omislilo spominsko ploščo, ki se je vzidala v njegovo rojstno hišo, in mi jo hočemo zdaj, ko smo opravili božjo službo, slovesno odkriti. Ona naj bo pripovedovala domačim in tujim, da se je tukaj rodil mož, čegar celo življenje je bilo uzorno, svetli vzgled prave ljubezni do bližnjega in do naroda svojega. Najboljši, najtrajnejši spomin pa mu bodi v srcu slovenskega naroda. Tu se mo ohrani hvaležnost in spoštovanje, dokler se bo glasil njemu toliko mili slovenski jezik na zemlji. In kakor danes tukaj, tako naj se krepko razlega od veka do veka klic: Matevža Ravnikarja škofa spomin naj živi! Njegovemu imenu večna čast in večna slava I * * * Došli so naslednji telegrami: Celje. — Slavljenec bodi nam porok, da vsak stan sme in mora delovati za lepšo prihodnjost domovine. Večen mu spomin! Slava častilcem! Dr. Hrašovec. Vrhnika. — Slava slavljencu, slavnemu stebru slovenskega slovstva ! Vrhniški dijaki. Vrhnika. — Zbranim častilcem Ravnikar-jevim: Slava in Živeli! čitalnica vrhniška. Vrhnika. — Spominu Ravnikarjevemu Slava! Živeli častilci njegovi! Ivan Tomič, Jurca, Ignacij Tomšič, Pfajfar, Kunstelj, Jelovšek. Kranjska Gora. — Živeli častilci slavnega slovenskega pisatelja! Aleksander in Ana Hudovernik, Pušavec, Hudovernik, Bregar. Kostanjevica. — Iz naroda, do naroda je tvoje geslo bilo! Za narod, njegovo prosveto ti vneto bilo je srce! Zato Te tudi verno naše ljudstvo bo častilo. Dokler Slovenec bo nosil častno svoje ime! Spomin nesmrtni Tebi, preslavni vladika. Naroda ti našega ponos in dikal Bralno društvo kostanjeviško. Gradec. — Slava Ravnikarju in njegovim častilcem! »Triglav." Pri teh besedah pogladi starček devojko po laseh in se pripravlja k odhodu, a na pragu se obrne ter deje : »Toda, kako ti je pa ime: Fani?" »Jenny!" »A tako! Da! Jenny (Ženi). Idi torej, Jennj, spit, in ... . moli, zmoli Očenaš, Jenoj. Lahko uoč!" — To izgovorivši zapre duri. Jennj ostane sama. Malo se še čudi; potem se ji pa vdero solze, in ona zdrkne na koleni pred Kristusovim obrazom. Toda ne. Poklekniti vendar ne more pred tem obrazom v svoji kričeči, šareni obleki; s počrnjenimi obrvmi, z umetno rudečico na lici in vsemi znamenji sramote. Ali glej! Poleg postelje na stolu leži priprosto krilo in vsa obleka. Jenny torej sleče te sarene cape, koje so jo zdaj tlačile in pekle, in moli dolgo, jako dolgo. Druzega dn^ zjutraj Jenny ni več prejšnja JeDny. V priprosti obleki in gladko počesanimi la^imi ne pozn4 skoro samo sebe. Pokličejo jo k zajutrku; ondi najde tovarišice; nobena je ne iz-prašuje; obratno, vsprejmo jo kot sestro. Razven njenih družic so ondi še druge gosp6: gotovo vzvišene dame; možno, da se moti, saj niso nič ponosne; to so dobra angeljska bitja, kojih minolost je neoskrunjena, kakor sneg. Kdo so te dame? »Angelji." In ti ji strežejo kakor sestri, kakor bi ne bila nikoli grešila; kakor bi bila njim jednaka. »Dobro jutro, Jeni)y, — dober večer, Jenny," — pozdravljajo jo vse uljudno. Da, še več; ta neomadeževana bitja ji služijo, bavijo se ž njo, pogovarjajo se in prijateljijo ž njo, najnižjim, najubožnejšim in najbolj zavrženim bitjem na svetu. Ni očitanja, ni besede o minolosti. Pridejo trenotja, v kojih se samotni Jenny zdi, da je boljša; povrača se ji mir, zaupanje: v istini, včasih si domneva, da je taka, kakoršna je bila nekoč v otroških letih. Da, ona je postala taka, kakor v detinskih letih. Molitev, ročna dela, učenje, vrsteče se z zabavami, to je način, kako poteka čas stanovnicam »Rumenega doma". Ne nalaga se jim tu pokora za minolost, temveč jim pripominjajo — pozabljenje. Obdajejo je s čistim zrakom: z zrakom dela, min'i, pokoja in nedolžnosti, in ta zrak je objemlje in se izliva v srce najskaženejši. Izobražujejo jo, naučč jo, kako si preskrbeti sredstev za življenje, na to pa poiščejo z^njo službo in jo pust^ med svet. Najspretnejše delavke, najboljše služkinje pohajajo iz te biše. Mlajše izmed njih se često omože ter so dobre žene in — matere! A. S. Trst. — Slava uzornema vlsdiki, katerega zasluge za slovenski jezik bpde t vtčntm ipominu nosil slovenski narod! Živeli njegOTi fllavit«0ll Slovenska čittloica. Hetzendorf. — Tečna slav« Btfnlkarju, naše proze očetu! Slava ibranim čutilcem! Iz slovenskega kluba iTan Navratil. Ljubljana. — Potdrav Bavnikarjevia slavi-teljem! »Matica Slovenska." Borovnica. —Živel spomin narodnega vladike-in prvoboritelja! Živeli častilci! »Bralno društvo." Dunaj. — Na poti iz Krakova kličem: Slava Ravnikarju rodoljubu in dragemu učitelju! Slava vsem njegovim častilcem, slava narodnim mojim so-krajanom Vačanom! Celestin. Gradec. — Živeli častilci Ravnikarjevi! Rome. Krško. — Očetu slovenske proze večoa slava! »Bralno društvo." Krško. — Dobrotniku slovenske mladine nepozabna hvaležnost. »Učiteljska zveza." Politični preg-led. v Ljubljani, 17. julija. .?totran}e de:l:ele. Jleinrieh. To ime čitamo po vseh politiških listih. Gotovo se sam nikdar ni nadejal, da bode toliko prepira o njegovem imenu. Kakor nam je naznanil brzojav, je odložil mandat za dežel»i šolski svet, gotovo ne brez prigovorov. Vladni listi si veselja manejo roke ter hvalijo taktnost Heinricbovo. S svojega stališča moramo ponavljati, da je praški mestni zastop postavno postopal; volil je poleg jednega Čeha tudi poštenega Nemca, ki ni smrten nasprotnik Cehom. Ali naj bi se Čehi toliko ponižali, da bi šli v nemško kazino popraševat, kateri kandidat bi bil nemški gospddi bolj všeč? Ta slučaj jasno kaže, da Nemcem ni do sprave, temveč do vlade; pomenljivo je dalje, da vladni listi prikladajo nemško-liberalnim glasilom. Kakor kažejo znamenja, 80 vedno redkejše vrste prijateljev spravi, in sprava sama je velik Volitve v deielne zbore za Moravsko,^ Šle-zijo, Štajarsko, Solnograško, Predarelsko it.' Bukovino so že končane. Deželnozborske volitve bodo torej za nekaj časa prenehale, ker so prično prve volitve na Koroškem še-le ŽO. dne avgusta t. I. Volitve v gorenje-avstrijski deželni zbor še niso razoisane, dočim nižeavstrijski deželni zbor, čegar ma.ndat še-le meseca septembra poteče, še ni razpušcen. TnanJ« držar«. Rim. Kakor poroča »Pol. Corr.", ni sedaj nikakih pogajanj več med sv. stolom in rusko vlado. Vprašanje o zasedenji katoliških škofi,j, na Ruskem je že rešeno, drugo vprašanje pa o slobodnem dopisovanji ruskih škofov s sv. očetom ostane pri starem, da si hoče namreč ruska vlada pridržati nadzorovanje cerkvenega dopisovanja. Italija. Italijani pač niso v pravi prijateljski zvezi z našo državo, ker kažejo pri vsaki priložnosti svoje sovraštvo do nje. Kolikrat se je že poročalo o protiavstrijskib demonstracijah v Trstu, zdaj kaže pa še najnovejše poročilo iz Milana pravo lahonsko barvo. Preteklo nedeljo sta namreč dva baje vinjena delavca zalučala težak kamen proti grbu avstrijskega konzulata, toda poškodovanje se jima ni preveč posrečilo. Zločinca so takoj prijeli ter ju po zaslišanji deli v preiskovalni zapor. Avstrijskemu konzulu so sporočili ta dogodek. Bolgarija. Poročalo se jo že, da utegne turška vlada ugoditi bolgarski noti, posebno kar se tiče verskih zadev na Turškem živečih bolgarskih kristijanov. To poročilo je napravilo na vso Bolgarijo jako prijeten vtis. — Da bi se le uresničilo to poročilo in ne bi bili Bolgari goljufani v svoji nadi. Rusija. Iz Peterburga se poroča 15. t. m.: Rusija namerava skleniti kupčijsko pogodbo s Turčijo še le 1892. leta, da bode mogla vse potekle kupčijske pogodbe sočasno pregledati. — Kakor trdi »Nov. Vremja", dovoljeno je brezplačno prevažanje nazaj po ruskih železnicah onih izdelkov, katere so imeli ruski obrtniki na dunajski razstavi. Francija. Kakor piše »Temps", hoče Francija kot odškodnino za Sansibar, da Anglija izrecno in delinitivno prizna Franciji pravico, podeliti tujim konzulom na Madagaskarji eksekvaturo. Nadalje ne sm^ Anglija ovirati Francije v svobodnem postopanji ob Nigri. Konečno želi Francija, da bi kupčijska pogodba med bejem tuniškim in Anglijo potekla takrat, kakor italijansko-tuniška kupčijska pogodba, namreč 1896. I. Španija- Povodom nadomeščenja španjskega ministerstva Sagaste z ministerstvom Canovas del Castillo razširjeno je bilo mnenje, da bodo kortes takoj razpuščeni, ker imajo v poslaniški zbornici liberalne stranke večino Kakor pa najnovejša poročila iz Madrida poročajo, ne bodo razpuščeni pred I mesecem novembrom ali decembrom 1.1. — Ii Madrida se poroča dne 15. t. m.: Včeraj so se vibu« diii v Manrezi t Kataloniji resni nemiri. Vojaški od- | deiki 60 streljali na štrajkttjoie delavce, vsled česar jib je mnogo ranjenih. Tovarne v Manrezi so večinoma zaprte. 8000 delavcev je Lrez dela. Anglija. Zanimiv je vsekako govor, ki ga je imel Salisburj v gorenji zbornici o helgolandskem otoku. Govoril je namreč tako: »Helgoland ja jako majbne strategične vrednosti. Tudi kar se tiče kupčije in prometa, je za Anglijo ta otok brez pomena. Pa kako tudi, saj nima ni jedne dobre ladijostaje. Vprašajmo se torej, kakega pomena naj bi bil ta otok za Anglijo v slučaji vojne? Tu je mogoče dvoje. Prvi slučaj bi bil vojna med nami in Nemčijo. Ker je pa Helgoland mnogo bliže Nemčiji, kakor Angliji, zasedlo bi ga labko nemško brodovje, predno bi angleško tja priplulo, in pričeti bi morali vojno na suhem, kar bi nas utegnilo jako ponižati. Ako bi pa imela Anglija vojno s kai(o drugo državo, zabraniti bi morala Helgoland z vso pomorsko silo, da bi ga nam sovražnik ne odvzel. S čim pa naj brani Anglija potem svoje kupčijske črte? Mar niso te mnogo veče vrednosti, kakor helgolandski otok? Helgolandci sami nimajo nobenega vzroka biti nezadovoljni s to zamenjavo, saj so z Nemčijo v tesnejši zvezi po govoru, rodu in veroizpovedanji, kakor z Anglijo. Njih glavne dohodke prinašajo baš tudi Nemci, ki prihajajo na otok v tamošnje toplice. Sicer pa sa ne sm^ jemati v poštev mnenje oto-čanov, temveč le interesi, katere imate Anglija in Nemčija pri tej pogodbi." Turčija. Iz Carjigrada se poroča 15. t. m.: Na indijskem parniku se je objavila kolera med 1200 v Meko potujočimi romarji na poti med Bom-bayem in Hodeido. Zbolelo je 30 popotnikov, sedem jih je pa že žrtva neizprosne morilke. Paruik ni smel vsled tega pripluti v pristanišče v Hodeidi, temveč je odplul proti otoku Kamaranu, kjer je mornarska bolnišnica. Na tem potu je zbolelo zopet pet ljudij, od katerih sta dva podlegla bolezni. Vzhodna Afrika. Kakor se piše iz Rima „Pol. Corr.", podvrgel se je vendarle abesinski vstaš Lig-Ilma italijanski zastavi. Poročila iz Soe so tudi povoljna, ker pričajo o splošnem tamošnjem miru. — O dogodkih v Abesiniji piše neki švicarski list mej drugim: »Abesinski velikaši se niso tako naglo podvrgli novemu cesarju, kakor bi bilo želeti. Posebno posinovljenec umrlf^a cesarja. Ras Mangaša je bil šiloma primoran k t-mu. To pa je bil ravno namen našega podjetja, če tudi nas je stal mnogo žrtev. Bojevati se nam sic»'r ni treba, ker so se nam tamošnji prebivalci povsod umikali. Vsled politiških razmer, lakote in premale discipline v armadi vdal se je Ras Maugaša. Mi pa smo se podali brž v Soo, ker je zavladala tudi med našo armado lakota in epidemija. Potoma smo izgubili vendar 15 odstotkov naše armade, čez 20.000 mdž. Srečen je bil vsakdo, ki je prišel zdrav v Soo." Tako piše neki Švicar, ki je bil več let v službi kralja Menelika v Šoi, zgoraj imenovanemu listu, ter dostavlja konečno: »Toliko bede v tako malem času nisem videl še nikdir, in tega ne bodem pozabil nikoli. Hvala Bogu, da sem se vrnil zdrav domov, če tudi do smrti utrujen."_ Izvirni dopisi. z Doletijskega. 14. julija. (Zavod šmihelski za gluhoneme.) Po časopisih se nam poroča iz raznih krajev o sklepu šolskega leta in ob enem že tudi o pričetku šolskega leta 1890/91. O oni šoli na Kranjskem, katera je gotovo najbolj zanimiva in potrebna, te je o šmihelskem zavodu za gluhoneme, je pa vse tiho. Žalibog, da se pričetek šolskega leta 1890/91 na bo mogel naznaniti, ker ta šola preneha Zakaj? Ta prepotrebni in koristni zavod se ne podpira. Znano je, da imajo gluhonemi otroci navadno revue stariše, kateri ne morejo plačevati šolskih troškov za svoje otroke, in ker je gotovo, da se plačnjočib ne bi oglasilo zadostno število, zato ta šola premine. Pred 14 dnevi sem prilično popraševal o pogojih sprejema v to šolo, ker je eden mojih prijateljev želel to izvedeti. Ima 6letno hčerko, katera mu je pred dvema letoma po škrlatinki oglušela in zato pozabila govoriti. On je pripravljen za njo plačevati in posebno rad bi jo oddal v Šmihel, ker se tu na Dolenjskem ceneje izhaja, kakor drugodi, a v zavodu sem zvedel, da je ne morejo sprejeti, ker se že naprej ve, da se zadostno število plačujočih ne bo oglasilo, za revne pa podpore ne morejo dobiti. Kaj je s Holzapfelnovo vstanovo ? Ubogi, usmiljenja vredni gluhonemi! Ako bi pokojni Holzapfel mogel vstati od mrtvih, kaj bi storil?! Saj drobtinica obresti te vstanove naj bi se naklonila za podporo šmihelskega zavoda! Marsikomu še ni znano, da se v šmihelskem zavodu gluhonemi ne le brati naučijo, ampak tudi govoriti in zraven navadne šolske predmete, Iz samega premikanja ustnic itd. poznajo, kaj se jim pove Seveda gri to počasi, a vendar so se gluhoneme učenke v štirih letih navadile brati, govoriti, nenavadno lepo pisati, nekaj računiti in drugih šolskih predmetov, posebno tudi ročnih del in toliko krščanskega nauka, da so zadnji mesec opravile prvo sv. obhajilo. Čudil sem se, kako je mogoče, gluhoneme toliko naučiti, in ue bil bi tega verjel, ako bi se ne bil sam prepričal. Prav milo se mi je storilo, ko sem opazoval in premišljeval vstrajno potrpežljivost šolskih sester, a še bolj me je užalostilo, ko sem zvedel, da se ta prekoristni pouk ne bo več nadaljeval in da so prošnje za podporo zastonj. Vi gospodje, državni in deželni poslanci, ne pozabite tega zavoda. Z Brezovice poleg Ljubljane, 15. julija. Tužno zapeli so v jutro dn^ 12. t. m. lepo vbrani zvonovi brezoviške župnije. — „0h! naši so samo grobovi, Slovenec uima sreče" vzdihnil sem, čujuč ta žalostni glas zvonov. — Ni Čuda! saj smo materi zemlji izročili truplo prerano umrlega drazega nam prijatelja in sotrudnika na šolskem polji, gospoda Viktorja Čudna, bivšega učitelja v Sturiji na Notranjskem. — Porojen dne 8. septembra 1862. leta v Dragomern pri Brezovici, obiskaval je prav pridno domačo ljudsko šolo. — Blagi in skrbni mu stariši videč njega nadarjenost pošljejo ga na to v ljudsko šolo v Ljubljano. Tu učil se je kaj marljivo ter prestopil naposled na latinske šole. — Dovršivši spodnjo gimnazijo — namenil se je posvetiti učiteljskemu stanu. Z dobrim vspehom dovršil je tudi učiteljišče in I. 1884. že začel poučevati na ljudski šoli na Razdrtem ua Notranjskem. Služboval je potem še v Št. Mihelu (Nadanjeselo), Podragi in naposled v Sturji. Bil je kot učitelj pri šolski mladini jako priljubljen, a čislali so ga tudi njega tovariši in prijatelji zbog njegovega odkritosrčnega značaja in dobrega srca. — Že iz-za otročjih let nič kaj posebno čvrstega zdravja, izvolil si je zategadelj bivati pod milim vipavskim podnebjem. A smrtonosni kali — katera se mu je bila zasejala v mlada prsa, tudi vipavsko podnebje ni prišlo v okom. Bolan povrne se pred letom dni v svojo rojstveno vas, misleč na domu pri skrbnem bratu iskati si zopet zdravja. — In res! Okreval je v devetih mesecih. Toda ljubezen do mladine io pouka gnala ga je zopet nazaj v zaduhlo šolsko izbo. Vse svoje sile posvetil je zopet pouku, toda kopal si je na ta način sam hladno gomilo. — Meseca majnika t. 1. povrne se zopet na svoj rojstveni dom — iskajoč si tam še enkrat — zdravja — toda zaman. Bolj in bolj hirajoč, vluže se in dnč 10. t. m. ob 5. uri zjutraj pristopi angelj smrti k njemu, zatisne mu na veke očesi. Pogreb njegov hil je v saboto dne 12, t. m. ob 7. uri zjutraj. — Da je bil ranjki priljubljen pri svojih tovariših, dokaz je ta, da so prihiteli gospodje učitelji iz Borovnice, Iga, Polhovega Gradca in Dobrove še slednjič poslovit sa od njega. Bodi jim tu še enkrat iskrena zahvala izrečena. Sprevod vodili so visokočastiti g. župnik brezovški. Mladina brezoviške šole, katera je ranjkega dobro poznala, molila je med potoma pred krsto rožni venec — za-njo pa so korakali gg. učitelji s svečami v rokah pojoč »miserere", — pred hišo in na grobu pa so mu zapeli žalostinki. Tako tedaj predragi ranjki, spremih smo te k večnemu počitku. — Trpel si muogo, a mi se nddejamo, da se razveseljuješ sedaj nad nami, da zreš Onega, kateri te je po svoji brezkončni previdnosti pokhcal k sebi iz te solzne doline. — Počivaj mirno! Blag naj ti bode spomin! Dnevne novice. (Novo poslopje za c. kr. poštni in brzojavni urad v Ljubljani.) Že več let se čujejo pritožbe o nedostatnosti sedanjih poštnih in brzojavnih prostorov v Ljubljani. Zaradi zgradbe primernega poslopja je bil te dni dvorni svetovalec pl. Koch v Ljubljani ter se z merodajnimi faktorji posvetoval o stavbišču. Trgovska in obrtnijska zbornica se je z večino glasov odločila za cesarja Franca Jožefa trg; s tem prostorom je bil tudi zastopnik trgovinskega ministerstva najbolj zadovoljen. V torek večer so tudi mestni odborniki odločili se za ta prostor, ter sklenili, odstopiti ga za 10.000 gld., ker se bode vodomet moral odstraniti. Za zgradbo novega poštnega poslopja bode v prihodnjem državnem proračunu določenih 300 000 gld. (Kačičev spomenik.) Odbor za Kačičev spomenik v hrvatskih listih pozivlje narod, da se mnogobrojno vdeleži slovesnega odkritja spomenika slavnemu ljudskemu pesniku Andreju Kačiču-Mio-šiču dne 26. avgusta v Makarski ter izkaže spoštovanje spominu onega omiljenega Milovana, ki je zbral krvavo zgodovino hrabrega naroda v kito junaške pesmi ter mu zapustil spomin starega junaštva, žive vere in žarkega rodoljubja. Dne 27ega avgusta priredi odbor iz Makarske izlet z mnogimi parobrodi v Brist, rojstveno selo Kačičevo, kjer se bode odkrila spominska plošča na ljudski šoli. Na to gredo na grob v Zaostrog, kjer odkrijejo nad-grobno ploščo in poprsje istega Milovana ter ob jednem drugega rodoljuba Despota. Na povratku obiščejo samotni grob v Sutikli preroditelja hrvatske misli. Podgorskega Pustinjaka Pavlinoviča. (Č. g. Anton Zupančič,) profesor na tukajšnjem semenišču, je danes s katehetom na gimnaziji v Ljutomericah odpotoval v Egipt in Palestino. Potovanje bode trajalo okolu dva meseca. (Novomeški mestni zastop) je sklenil povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije dvema hira-jočima meščanoma dajati skozi 5 let po 60 gld. v mesečnih obrokih. (Na novomeški gimnaziji) je letos poučevalo 16 profesorjev in gimnazijskih učiteljev. Učencev je bilo koncem leta 199, in sicer iz Novega Mesta 19, s Kranjskega 152, s Štajerskega 22, iz Istre 1, s Primorskega 2, z Moravskega 1, Hrvatskega 1, Ogerskega 1; po narodnosti 187 Slovencev, 10 Nemcev, 1 Ceh, 1 Italijan; po veri vsi katoliki. Prvi red z odliko je dobilo 20, prvi red 133, drugi red 16, tretji red 4 učenci, 26 jih bode ponavljalo izkušnje. Prihodnje šolsko leto se prične dn6 18. septembra. — G. profesor Rajko Perušek je v letnem izvestju priobčil daljši spis z naslovom: »Zloženke v novej slovenščini." (Za zgradbo deželnega gledališča) v Ljubljani se je v sredo oglasilo sedem ponudnikov, ki so pri razpisanih cenah popustili deloma do 15 odstotkov. (Kamniške železnice tunel) nad mestom so prodrli po noči od 14. na 15. dan t. m. (Za slovensko šolo) je storila potrebne korake občina Škofja Vas pri Vojniku ter odposlala prošnjo na deželni šolski svet oziroma naučno ministerstvo. (Premovanje konj na Kranjskem 1. 1890.) Na Kranjskem se bodo 1. 1890. delila državna darila v ' srebrnih svetinjah ter tudi priznanski diplomi: aJ Za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno ; h) za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, ih c) za eno- ali dveletne žrebice po naslednjih šestih konkurenčnih postajah, in sicer: Dne 3ega septembra ob 10. uri dopolduš v Bledu za konje noriškega plemena; dne 4. septembra ob 9. uri do-poldnč v Kranji za konje noriškega plemena; dne 6. septembra ob 9. uri dopoldne na Vrhniki za ! mesto Ljubljano iu za okrajna glavarstva ljubljanske okolice, logaško in postojinsko; dne 9. septembra ob 10. uri dopoldne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 11. septembra ob 9. uri dopoldne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rudolfovo in Litija; dne 13. septembra ob 9 uri dopoldne v Št. Jarneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. — Za delitev daril veljajo odredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. (Poročil) se je dne 11. t. m. v Pevmi pri Gorici avstrijski poslaLik v Belgradu baron Thoem-mel z baronico Teuffenbach. (Učiteljski tečaj) na deželni sadjarski in vinarski šoli na Grmu se letos prične 6. in konča 27. dne avgusta. (Vojaške vaje) se bodo letos pričele v ljubljanski okolici dne 4, avgusta, in sicer do 11. avgusta pešpolka, od 12. do 28. brigadne, diviiijske od 29. avgusta do 7. septembra. („UčiteIj8ki Tovariš") ima v zadnji številki naslednjo vsebino: Prof Fr. Orožen: O zemljepisnem pouku. — Giirtner: Kako bi se naše šole najlaže oskrbele s potrebnimi učili. — J. Novak: Nekaj besed o čitanji. — J Marn: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost.. — Dopisi. (Utonil je) v Krki dn^ 12. t. m. Janez Glivar iz Brezovega Dola, župnije ambruške. Šel se je kopat, predaleč se spustil in ponesrečil. Raznoterosti. — Povodnji. Iz Murave se poroča 13. t. m.: Vsled vednega deževja je narasla Mura za 3 metre visoko ter nese mnogo hlodov, desk, ki jih pograbi potoma njeno valovje. Vrti in polja so pokončana, promet po cestah je prenehal. — Iz Bolcana na Tirolskem se poroča istega dne: Adiža ie močno narasla. Na enem kraji je pretrgala jez, na dragem. cdnesla most. Promet na železni cesti je preminil. — O ravno tej reki poročajo iz Verone, da je voda preplavila ceste in jako poškodovala nabrežja. — Nova podoba Krištofa Kolumba. Pri četrti stoletnici 1.1892. bode v Genovi, rojstnem kraji Kolumbovem, razstava vseh onih stvari, ki so v kaki zvezi s slavnim Krištofom Kolumbom. V ta namen prebrskali so zadnja leta vse arhive in zbirke, da bi našli kaj zanimivega za omenjeno razstavo, prirejeno v slavo Kolumbovo. Iu tako so našli v Benetkah v zasebni zbirki krasno sliko Krištofa Kolumba. Ta je baje mnogo veče vrednosti, kakor ona, ki je v Parizu in ona, ki je v Madridu. Slikar omenjene podobe je bil vrstnik Kolumbov in se imenuje Lorenzo Loto. Ta umetnik, ki je tudi podpisan na sliki, je jeden izmej prvih v 15. stoletji. In to ravno daje sliki še večo veljavo. Leta 1501. je bil šel Lorenzo Loto v Španijo, kjer je naslikal .indijskega kraljevega namestnika", tako se je imenoval tedaj Krištof Kolumb. — Kaj so bili stariši najodličnejših čeških mdž? Oče velicega zgodovinopisca in narodnega voditelja Fr. Palackega je bil vaški učitelj in zajedno-krojač, Halkov oče krčmar, Cela-kovskega oče bil je tesar in tudi Fr. Šumovskega; oče Komenskega je bil mlinar, Polakov črevljar, Jung-mannov kmet, Klicperov krojač in cerkvenik. Oče Pešine i Čehoroda je bil mesar, dr. Pečirke vrtnar, Hanke in Šolca kmeta, prošta Y. Štulca zidar, J. Soukupa suknar, J. K. Tyla krojač, škofa Jana Angusta klobučar, Krameriusa cestni nadzornik, Rautenkranza pokrirač, J. F. Smetane vrtnar in Do-brovskega stražmojster pri dragoncih. — Pariška nravnost. Iz Pariza se poroča 7. t. m. nemškim listom : Te dni so zaprli tukajšnjo deklico, ker je prodala svoje lastno dete za sedem frankov. Kmalu pa so jo izpustili iz ječe, ker ni v francoskem zakoniku nikake postave, ki bi kaj tacega ne dopuščala. — Koliko biciklistovje na Angleškem. Število biciklistov na Angleškem vidno raste. Kakor zagotavljajo poročila, vozi se vže 500.000 Angležev z bicikli. Železniške uprave ne veseli baje to naraščanje. — Iz Amerike. Iz Novega Jorka pišejo dne 9. t. m.: Strašno vročino imamo; mnogo ljudij je žrtva solnčnega zapala. — V Wyomingu se je razpočila zemlja. — V Pluffpointu je bil potres, ki je zrušil tamošnji hotel. Sedem gostov je mrtvih. — Strašna nesreča se je pripetila v BeardstowDU (Illinois) zrakoplovcu Samuelu Blacku. Že 400 čevljev visoko je pala iskra iz visocega dimnika na njegovo zračno plovbo. Dve milji od mesta, kjer se je bil vzdignil, padel je oa zemljo, ter bil na mestu mrtev. — .Poslednji mrtvec". Ni dolgo temu, ko je drčala kočija po nekih dunajskih ulicah ter se ustavila pred spomenikom cesarja Franca. Iz v(za je stopil velik in krepak mož, ozrl se na vse strani ter se obrnil, ko je zagledal ne daleč vojaka na straži, k njemu rekoč: ,Takoj me peljite k ce- sarju, nekaj važnega mu moram povedati." Ko je vojak opomnil, da je zdaj še prezgodaj, naj počaka še malo, odgovoril je mož: ,Meni ni mogoče dolgo čakati, ker imam sila nujna poročila: Danes po noči namreč sem umrl, bil sem seveda v nebesih in tam so mi rekli, da sem jaz zadnji mrlič na zemlji, kar moram vsekako povedati cesarju. Pozneje predstavim svojo ženo cesarju, ki se bo pripeljala z železnico iz nebes". Stražnik si je mnogo prizadejal, predoo je pregovoril omenjenega blaznika. da ga popelje v .cesarjev salon", namreč v stražniško sobo, od koder so ga izročili policiji. Blaznik je omenil, da ima 39 let, imenom Matija Brošek z Ogerskega. Pripeljal se je z železnico in s kolodvora takoj k cesarjevi palači Izročili so ga v norišnico. — Visoka starost. V vasi El-Basanu pri Monastiru v Macedoniji živi turški kmet po imenu Ismail, ki je bil rojen 1. 1750. Ta Matuzalem šteie torej že 140 let in vendar opravlja, kakor zagotavljajo poročila, še vsa navadna poljska dela. — Orjaška riba. Preteklega tedna so vjeli v Breslavu tamošnji ribiči jesetra, ki tehta 331 funtov. Telegrami. Praga, 17. julija. Poslanec Heinrich je objavil izjavo, da on ni delal za svojo izvolitev v deželni šolski svot, ter se sklicuje na pismo Taaffeju, v katerem mu je pisal, naj bode brez skrbi, ker hoče izročeni mu mandat mirno, taktno in nepristransko izvrševati ter v primernem trenotku odstopiti. Line, 16. julija. Deželnozborske volitve se bodo vr.šile v kmečkih občinah dne avgusta, v trgih in mestih dne 27. avgusta, v veleposestvu dne 3. septembra. Listnica vredništva: Gosp. brezimnemu dopisniku iz Ljubljane: Ako ste toli slavohlepni, d» želit« iinenoTani biti kot zastopnik .konjskih muh", naznanite nam svoje ime, da je postavimo na svečnik. Vas bi bilo pač treba obtesati z najtežjo rovnico. Tremensko »poročilo. Cas opazovanja 15 "7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvee. Stanje znkomsra T mm "737F 7363 73G-7 toploman po CelKijn "T7-(r 282 21-6 Veter brezv. si. svzh. Vreme megla jasno ® . o 5-» « 0-00 Srednja temperatura 22 3° za 1-2'' nad normalom ]>nna)Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 16. julija. Papirna renta T}% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 3.5 kr. Srebrna , o V, , 100 „ „ 16% . 89 „ 4.5 „ 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 40 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 982 , — „ Kreditne akcije .......... 303 „ 50 „ London.............116 „ 65 . Francoski napoleond.........9 „ 24''5, Cesarski cekini........... 5 „ 53 „ Nemške marke ........ 57 „ 05 „ Tržne cene v Ljubljani dne 16. julija. Umrli mo: 15. julija. Jožef Geba, urar, 36 let, Slonove ulice 52, jetika. gLlfc i{r. Pšenica, hktl. . . . 6:82 Špeh povojen, kgr. . _ 70 Rež, „ ... 4; 6 Surovo maslo, , — 70 Ječmen, . ... 3i 58 .lajce, jedno . — 2l Oves, „ ... 3 57 Mleko," liter .... — 8i Ajda. .... 5 36 Goveje meso. kgr. . 59i Proso, „ ... 4 87 Telečie „ . . — 54 Koruza. . ... 4 87 Svinjsko . . . — 62 Krompir, „ ... 4 — Koštrunovo . , . — 36 Leča, . ... 10 1 — Pišanec..... — 35 Grah, . . . . 10 _ Golob ..... — 17 Fižol, .... 9 _ Seno. 100 kgr. . . 1 45 Maslo. kgr. — 90 Slama, ., . . . 1 4.i 20 Mast, _ 70 Drva trda. 4 □ mtr. 6 Špeh svež, , 60 „ mehka. . 4 20 r u J C1. 14. julija. Pri Stona : Spitzer, po-tovalcc, Karol Zigio, pl. Rez-niček, e. in kr. nadporočnik, dr. Deutseh, vojaški nad-zdravnik, vsi z Dunaja. — Herzog, potovale«, in Grahor, arhitekt, iz Zagreba. — Li-ninger, oskrbnik, z Vevč. — Verič iz Gline. — Vurdelja iz Topuske. — Klobovs iz Zadra. — Waldstein s soprogo iz Prage. — pl. Griiller, polkovnik, iz Jaro-slava. — Turšič iz Trsta. ►ooooooooooooooooooooooa Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. ^ Lepota zAb. Nova ameriška zobna gllcerin-creme (preskušeiiii od zdravstvene oblastnije) F.iSarpfsiflliirnpfl, Kalodont Dobiva se pri vseh lekarnuli in | L^ V Ljubljani pri lekarnarjih Erazmu uirscniizu, viij. mayerju. uaorijeiu Piccoliju. Iv. Svobodi, p(. Trnkdczyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. (52—51) oooooooooooooooooooooooooi C. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJI. Dobiva se pri vseh lekarnuli in parfumerijah itd. 1 komad 35 kr. V Ljabljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opatijo Soiilac (Oii-oiiol In Je«leii kilo pripoi-ooa iiajoeiieje (50) tovarna oljnatih barv, laka in firneža ® semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. IsHajatelj: Matiji Ktlar, dd^ovorni vrednik: Ignaa!!.Žit-lk Tifk .Katoliške lisKurn«- v Ljubljani.