294. sn-vilka. Ljubljsna, četrtek 24. decembra. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Žt^.^./tf! i"*1 viwoaj;- ».■■••««^uke iu am£* '*" P a;-.ikil., fer velja po -,-aati p njemu, za avatro-ogerske Oezele M etto leto 16 goicL za pol ier.i 8 *old. sa wjirt .ecH 4 koiu — Za LJubljano lrv.i pošiljanja ua dom sa celo loto 13 *oid., za četrt leta 3 Kold. 30 kr., sa en nieaoc I tfoid. 10 kr. Za pošiljanja na 1° «^i«?v.Unfl ? ,JiaAc M Ujefl?c' ?° kVa. .^n lota- ~* Za tuiB ««ež«le sa cei., leto 20 goUL za pol leta 10 *ro!d. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah kn za dijake v:,.jA znižana eena in sicer: Za LJubljano za eetri teta 2 gold. 50 kr., po poetl prajeaoas aa eetrt leta 3 th\. — Za oznanila ne plačni« od oetfcr*. . . atopne petit-vrate 6 kr., čt- »e oznanijo enkrat t.iaka, 5 kr. će ne dvakrat, in 4 kr. čo ne tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Hukopisi Be tip vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi liiši Hotol Evropa" ti > r a v n is t v o. na katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oanan11" " ------1----- —** •- - - ™.i » • ;. j. ;idujininr-.ativT!o reči, jo v rNan>dni tisk.-'.rni4' v Tavčarjevi bi$l. Razširjenje slovenskega berila. Naj nas nihče ne zavrača, da spada to, o čemer hočemo denes tu govoriti, prav za prav pod črto. Za nas Slovence dan denes, ko na visokopolitičnem polji ne moremo še nič pozitivnega doseči iu je uže dovolj če se ohranimo in vztrajemo na tem kar smo in imamo, dokler ugodnejši časi ne pridejo, — morala bi biti vsaka narodna stvar važna, vsak napredek, posebno pa vsak literarni dogodek, če prav majhen, zanimiv in podpore vreden. Kajti rekli smo uže v tem listu, da pohlevni slovenski pesniki, literati in pisatelji knjig iu novm so ustvarili vso podlogo vsega narodnostnega probujenja mej Slovenci, katero probujeuje je vendar kljubu vsem navideznim piikazkom deues močnejše, nego je kedaj bilo. (Ako se to v resulta-tih na pr. v volitvah ne pokazuje tu in tam tako, kakor pred leti, ne smemo vpisavati uzrokov nazadovanju narodnostnega čuta, nego le boljši organizaciji in odločnejši vladni odpori, z vsemi presijami, katere bo našim protivnikom zdaj še na razpolaganje.) Ce pa vemo, da je slovensko slovstveno gibanje bilo podloga vsega našega probujenja, moramo to vedno pred očmi imeti in ne zanemarjati delavnosti in razvijanja na onem polji, nego kakor je Antevs vedno iz dotikanja matere zemlje novo moč dobival, tako Bkušajmo i mi vedno na vso moč pospeševati slovensko knjigo. Mi bi jako želeli, ko bi se v novem letu v tej zadevi naše narodno Htanje poboljšalo, ter da bi se tako duševno delovanje obudilo in koncentriralo, kakor tudi veselje do materijalnega podpiranja slovenskega slovstva in do širjenja slovenske knjige mej domoljubnimi Slovenci pomnožilo. Zdaj v tem oziru nij veselih prikaznij bilo. Naša ll ta rotili »a liNkarilta ' ima priliko po novem letu izdajati „Slovenski pripovednik", zbirko izvirnih in posloven jeuih romanov, povestij, novel itd. Ker je zaano, da jezikovo zuanje in izobraženje nobena stvar, nobena slovnica, in nobena šola laglje ne daje, nego berilo, in ker je mej vsem berilom najlažje beletristično berilo, katero res najbolj tudi društveni germanizaciji pot odpira: — nij treba dokazovati, kako silno koristno za našo narodno reč bi bilo, ko bi se slovstvu v tem ostril pomoglo. Saj nemamo na pr. čitajočemu ženskemu h, olu in odrasli mladini kaj v roke dati, če hoče čitati, iu tako samo ob sebi pride, da bero le nemško, se v nemškem jeziku izobrazijo in ugladijo, svojega narodnega in materinega jezika pa nikoli ne znajo gladko, če se mu prav ne izueverijo; slovnica jim je prepušta, praktično se i branjem nijso izurili. Ali nobeno podvzetje no more in ne sme v svojo izgubo delati. „Narodna tis kar na" je v tem oziru uže storila nekaj za pomnoženje slovenske bcletristične biblijoteke a mej občinstvom je za to menj podpore, kakor se je pričakovalo. V založbi „narodne tiskarne" je namreč izšlo predlanskem in lani sedem zvez kov zbirke lepoznanskega berila z naslovom listki", v kateri zbirki so ponatisnjeni trije romani, pet novel in več drnzib spisov. — Vseh sedem zvezkov skupaj se dobi za dva goldinarja. Posamezni zvezki pak po ceni, nazuačeni zadaj v inseratu. Priporočamo gg. naročnikom, naj pri obnovijo nji naročnine na „Slov. Narod" za bodoče leto ob enem prilože tudi naročilo za „listke". Gotovo ima mnogi, ki tudi sam ne utegne brati, mlade ljube znance, katerim za novo leto lehko p kloni slovensko knjigo, — mnogi ima knjižnico, v kateri je slovensko berilo preslabo zastopano. Vnem tem se priporoča administracija „narodne tiskarne" in na željo polljfl omenjene nlistkeali vse zvezke vkup, ali posamezne. Po čitalnicah je zdaj po zimi bolj živo družabno življenje. Prosimo torej narodnjake, ki imajo v tem oziru agiluosti, naj ag tirajo in podpisnike nabirajo v ta namen. Odslej bodo „narodna ti^k^rna" te listke nadaljevala samo ako se izkaže, da se tako izplačajo, kakor sme in more enako podvzetno društvo zahtevati. Od vspeha prodaje „Listkov" bode torej tudi odvisno, ali pride do izdajanja „Slovenskega pripovednika", ki bi douašal še nenatisneno slovenske izvirne in prestavljene povesti, ali ne. — Naj torej vsak nekaj stori in narodna knjiga bode zopet bolj pomnožena iu razširjena in mal kamenček k onemu jezu prinesen, katerega ima Slovanstvo zidati proti navalom požrešnega germanizma. Politični razgled. V Izubijani 2.'J. decembra. Češki poslanci so 20. t. m. dobili poziv, naj pridejo v državni zbor. — Čuje se, da bodo zdaj Mladočebi v posebnem, in stari v posebnem pismu odgovorili in svoje razloge povedali, zakaj nečejo v državni zbor priti. Slovensko gledališče. („Zakotni pisar", veseloigra v 4 dejanjih, po A. Winterfelđu poslov. J. Kalan.) Jako neugodne okoliščine so bilo, v katerih krogu je pričelo „Dramatično društvo" svoje letošnje delovanje, in marsikomu se je dozdevalo, da more društvo k večjemu le še životariti, a ne živeti. Nij sicer tukaj mesto razgovarjati so o omenjenih neugodnih slučajih, in kakor veseli konstatiramo, tndi nij treba več. Pa zinili smo o njih le z namenom, opozoriti prijatelje mlade naše Tali je, da ne gledajo na njo z navajenim pesimizmom, teuiuč z delavno roko stopijo na stran onih, ki jej žrtvujejo svoj čas in svoj trud. Nikdo ne bo tajil, da naše slovensko gledališče napreduje. Dovršeno se ve da — nij nič; kako bi bilo tudi to uže zdaj mogoče; ka pridnost in trud, od dne do dne boljši po8tajeti, to se prikazuje pri vseh naš:h so-delavnih močeb, in s takimi faktorji v zvezi je pač mogoče, kaj dobrega učiniti. Talentov, očividnib talentov imamo malo, rekli bi skoro — samo tri; a to je za nas mnogo, in radostni bodimo, da jih vsaj — imamo. Včasi pa tudi pridnost nadomesti to, kar podeluje sicer talent, ter študij ia trud velja več, nego malomarna zmožnost. To naj bi si vsak zapomnil. Zadnjo nedeljo je predstavljalo „Dramatično društvo" prvikrat znauo \Viuter-feldovo veseloigro „Zakotni pisar". Predmet njen je v kratkem ta : Sin premožnega kan-celijskega svetovalca ljubi ubožuo deklico, nezakonskega rodu, a brez upanja, ker oče njegov ne dopušča zveze. Mladi ljubimec se trudi poizvedeti ime dekličinega očeta, in t ta namen ga prijatelj zasebnik seznani z zakotnim pisačem, po imenu „Presukanec". Zadnji obljubi stvar urediti, in raztrosi prav po lisičje vest, da je oče ljubimcev gospod kancelijski svetovalec, tudi oče one sirote. Strašna vihra v domačej hiši, tu in tam omotice, — vse gre križem. Presukanec se sam predstavi gospodu svetovalcu, in v tem važnem trenotku pride sin Edvaid sč svojo ljubico, ter prosi očeta odpuščanja. Svetovalcev brat pak se jamo nekako sumljivo vesti, ko ugleda dekličin obrazek, in Presukanec, ki vse vidi in vse sliši, ga urno na pravem mestu potiplje, predstavi druščini pravega očeta, gospoda kupčijskega svetovalca. Nov stok, nove omotice, a Presukanec tudi tukaj pomaga, in prekani zopet ljubosumno ženo nesrečnega novega očeta. S tem, in i jako ironično donečim izrekom Prcsukaučcvim: „Poštenost naj dalje traja" konča igra. Naše hvaležno občinstvo je bilo s predstavo v obče zadovoljno. Ako se mi denes tudi udeležimo deloma hvalilnega rokopleska, s tem nikakor ne rečemo, da je bila predstava taka, da no more boljša biti; manjkalo jej je še mnogo, in v prvej vrsti gotovo Cesar pojde, kakor se tudi „Tr. Ztg." poroča is Zadra, prihodnjo spomlad Dalmacijo obiskat proti konca marca. Dunajski delavci so imeli shod v katerem se je govorilo o zadnji debati v državnem zboru, glede delavskega vprašanja. Videti je, da delavci upajo, da bode tudi v Avstriji prodrla občna volilna pravica, po kateri sme vsak polnoletni moški volilno pravo imeti, naj plača d ivek ali ne. O položaji na Otjerskem prinaša „Hamburger Korrespondent" vćst, ki budi veliko seDzacijo v Pešti. Pri poslednjem mi-nisterskem posvetovanji pod predsedništvom cesarja Franca Josipa, v katerem se je imela ustanoviti doba, kdaj se skliče delegacija, je slednji izrazil se, da se mora početek delegacij brzo zgoditi, kajti vmarciju more nastati velika katastrofa na Ogerskem. Te besede cesarjeve, ki so avtentične se različno razlagajo. ViihiiJ«1 v (poslancev naroda) storiti, a bode po-razumljenje lehko. Vsakuko bode on ostal dober Spanec, dober katolik in res liberalen. — Torej zdaj imajo Španjci poleg don KarloBa Še euega, ki bi rad na kraljevski prestol zavihtel se. Dopisi. Is broike okolice 20. decem bra. [Izvirni dopis.J V dopisu iz Brežic 12 decembra v številki 287 „Slov. Naroda" je nek dopisnik h koncu svojega stavka sledeče omenil: „Da mi zastopniki kmetskih občin ne pripoznavamo nijednega sklepa od borovega za veljavnega, dokler v okrajnem odboru s»vojega zastopnika nemarno." Meuda je ravno ta stavek brežkim mestnim gospo dom dal povod, da so se požurili, in v seji okrajnega zastopa 20. decembra takoj na dnevni red uvrstili: volitev enega okrajnega odbornika v okrajni zast >p iz kmetskih občin. Ko pride na vrsto omenjena točka, naznani gospod načelnik volitev; potem se oglasi zastopnik dežel skih občin Janez Se-tinec, in prosi za besedo, katero nia tadi gospod načelnik dovoli ; omenjeni zastopnik vstane in s sledečimi besedami priporoča voliti vele spoštovanega gospoda Matija Sn-šteršiča iz Vidma za okrajnega odbornika: „Gospoda moja! Uže pri prvotnih volitvah tega okrajnega zastopa si je prizadevala naša stranka, to je kmetske občine, spraviti v okrajni odbor izmej nas za ta posel najbolj zmožnega gospoda M. SušteTŠiča; ali vsled vaše nasprotnosti urno uže takrat propali ; zatorej vas poživljam gospoda moja, delajte denes pri volitvi tako, da se ta stvar po želji naše stranke zvrii; bodite v tej pičli odmeri volilnih pravic nam denes prav i 8 ni s tem, da volite vsi znami enoglasno omenjenega gospoda za okrajnega odbornika; vedite, da se nam spodobi več zastopnikov imeti, ker smo faktor večine, v tem slovenskem zastopn, ker mi zastopniki kmetskih občin zastopamo večino prebivalcev in veČino davkoplačevalcev, akoravno nas volilni red v manjšino potiska." — Kakor ogenj v streho je bil ta nagovor ! — Prvi potem je vstal gosp. Gustav deli Cott in proti volilnemu nagovoru blizu tako-le po nemško govoril: „Nagovore staviti pri taci h volitvah je izredno celo uepostavno." Drugi vstane gospod Potočnik, kateri celi dopis iz Brežic v nSlov. Narodu" štev. 287 na pol iz sebe stoka in prebere, in potem gori omenjeni volilni nagovor pobija in strastno napada nepričujočega gospoda M. Su Šteršiča, kaj nam je treba tega slovenskega apostola za okrajnega odbornika, ker nij za drngo, nego da nas v našem poslu razburja. Tretji, ki je zoper nagovor govoril, je goBp. načelnik, kateri je h koncu svojega govora omenil, da bi bilo nepostavno, ko bi se bil prejšnji dan seje okrajni odbornik volil, ker točke volitve takrat na dnevnem redu nij bilo. — Po prestanem hrupu so izvolili za ta posel celo nezmožnega zastopnika Janeza Zupančiča iz dobovske županije za okrajnega odbornika, ki, če se ne motim, celo volilne pravice uema ! Iz tega dogodka je lehko razvidno, kako so naši Brežičanje vneti za slovenščino, da še slišati neČejo o slovenskih rodoljubih, še manj pa jih trpeti v Bvoji sredi! Gotovo ste k temu postopanja vi narodni odpadniki dnhovenskega in posvetnega stana pri zadnji volitvi deželnega poslanca veliko pripomogli, to je sad vašega nepremišljenega dejanja. Se vam še zdaj ne bodo oči odprle, da ti brežki Slovencežeruhi v vseh za-stopih le nevedne prikimovalce najbolj ljubijo, da potem trojica kričačev lehko stori kar se jej poljubi in da se od dne do dne bolj odteza človeški — pravicoljubnosti! Če bodete še dalje dremali, treba vas bode bolj drezati. ■ sk CJloboccjpaa pri Brežicah 22. dec. [Izv. dop.j Tako predrzni še naši narodni sovražniki menda poprej nijso bili, kakor so dandanes. Našim slovenskim poslancem pravico in sveto dolžnost odrekati, nas Slovence v državnem zboru zastopati, zagovarjati, ter se za naše narodne pravice potegovati, to je uže nezaslišano. In ravno to se umazanemu nemškemu lističu poljubi. Pri zadnji volitvi v državni zbor bilo je 224 narodnih glasov oddanih. Za nemškutar-skega kandidata g. SnideršiČa se v celi savinski dolini, v sevniškem, kozjanskem in brcžkem okraju nij več kot 68 glasov nalovilo, in le-te dobil je nasprotni kandidat le za to, ker je celo vladni kandidat Šni-deršič v svoj program postavil, da se bode potegoval za slovenske šole in slovenske urade, kar se uže dolgo zaželeva. Nij-li tedaj pravično, da govore naši poslanci le v smisla svojih volilcev, ter da glasove povzdigujejo za slovenske ljudske in srednje šole in slovenske urade. To pravico hočemo doseči, poprej ne odnehamo. Na narodno pomirjen je pa poprej nikakor nij misliti, predno se nam ta pravična želja popolnen ne izpolni. Dokler so z našim milim materinim jezikom v šolah le po mačehovsko ravna, in dokler v urad-nijah potrebne veljave nema, tako dolgo je naš narod še v smrtnih nevarnostih in nobene kapitulacije nij mogoče in za nobeno polovičarstvo se ne udajmo. Izpod It rili lil 21. dec. [Izv. dop.j V eni zadnjih številk znanega klerikalnega časopisa v Ljubljani se v dopisu z Dolenjskega srdi nekdo na učitelje. Kaj so mu pak storili? bi lehko kdo vprašal. No shod so imeli v št. Jarneji, in on misli, da tega nij treba, marveč naj menda učitelji doma za pečjo sede. Če se hud u je nad nemšku- dobri „enaemble"« — a to je uže tako zastarela napaka, da bi bilo škoda o njej kaj več izpregovoriti. Več besedij naj nam bode dovoljenih o g. ŠusterŠiču, ki je imel nalogo, naslikati nam zvitega, sebičnega in presukauega „Presukanca". Težka naloga — to je istina, in zato težka, ker mora biti jako naravno igrana, ako hoče prodreti. Da je g. SusteršiČ vedel, kakov značaj je njegov „Zakotni pisar", tega ne bomo tajili, a tudi tega ne moremo zamolčati, da ja grozovito pretiral; maska je bila izvrstna, pa po g. Sustersičevej igri je postala bolj karikirana, nego ostala karakteristična. Občinstvu je dopal. Gospoda Kaj zel a pa more vsak, kdor ga enkrat vidi, vselej rad videti in rad imeti. Njegov „Adam" je bila prikazen, tako komična, plastična in celotna — „wie aU8 cineni Gusse", da smo ga res občudovali. Za njim je bila gospodična Podkrajškova (Amalija) prva, ki je ve dela svojo malo rolo tako dobro spečati, da nas je res osupnilo. O gdč. L eda rje vi (Karolina) denes ne rečemo nič, pri priložnosti bodemo pa več rekli. G. Soli mi d t je storil, kar je mogel; z Pod vinskim sploh nij bilo dosta početi. Žal nam je, da gosp. Nolli nij hvaležnejSih strun napel, kance-lijski svetovalec nij tako prazna osoba, kakor se mu je morda dozdevalo. G. JavančiČ je imel slab spomin, — škoda, on bi bil dober ljubimec. Pri g. Jekove u priznamo nekoliko — napredka, in to nas jako veseli. G. pl. Neugebauer ri je vedel s svojo malo nalogo pridobiti občno pohvalo. Občinstvo je bilo, kakor smo uže omenili, jako radodarno s hvaliluim priznanjem, in temu se nikakor ne čudimo. Nadejamo se pa tudi, da se nam ne bode odrekalo spričevalo pravičnega kritikovanja, vsaj pri nas, in menda tudi pri interesentih velja: Tout comprendre c' est tout pardonuer. —s—. „Srbadija" ilustrovan list za zabavu i pouku. 26. oktobra tega leta izšel je prvi pot srbsk ilustriran list „Srbadija". V pozivu kaže svojo težnjo: „smo radi, da damo srpskom naroda u ruke list, koji će ga zabavljati i poučavati, koji će mu u raznoj formi iznositi pred oči njegove dobre i rdjave strane, koji će u malom biti ogledalo njegove prošlosti i sadašnjosti. Obodravoćerao ga na rad i kulturni razvitak, donoseći napredak i radinost, velika i plemenita dela drugih izobraženih naroda, koji su u civilizaciji i materijalnom blagostanju, koji sa jednom rečju u svemu od nas mnogo napredniji. Da to postignemo, donosićemo: romane, novele i pripovedke, crpljene iz života i iz sviju slojeva naroda, donosićemo: penme, životopise, putuičko crte i razne opise i članke, kako Ba polja nauke tako i umetnosti. Osim toga douosiće naš list narodne ta rij o onih učiteljev, je to prav, in se z njimi zlagamo. A Se se badnje in se rudi, kako učitelji morejo poslušati koga, kateri jim kaj o „očeBu" pripoveduje ia še celo na tablo risa, to je reakcijonarsko in v 19. stoletji — smešno. Tedaj bi moral učitelj še zdaj zjutraj, ko se še ne dani, samo vstati ter iti v zvonik dan zvonit, potlej pri mizi streči itd. Kaj ne, to so bili časi, in teh si še želite? A ne boste jih učakali. In mi učitelji in drugi svobodomiselni rodoljubi sodimo, da nijso več oni časi, ko je uže zadostovalo, da so znali otroci* „oče naš" in „šest resnic" narekavati, učitelj pa slabo brati in pisati. Dostokrat je uže oni list pokazal, da ne mara nas učiteljev, ter nam ne privošči še teško zaslužene plače. nSunm cuiquew — vsacemu svoje — je znana pri-elovica, katere naj bi se pisci onega lista bolj spominjali. — S tako taktiko učiteljev, nžo tako od nemčurjev zbeganih ne boste pridobili. Z »miliji* 20. dec. [Izv. dop.j Slovenca, ki ne upa od izoliranega, od druzih Slovanov se odtezajočega slovenskega duševnega delovanja veliko dobrega, kateremu je jasno, da l1/« milijona Slovencev za-se v časih telegrafa in železnic ne more ni v duševnem ni gmotnem oziru velicega doseči; Slovencu, ki ne misli, da je Slovenija središče sveta, je čisto zavisti veselje, če mej Slovani sploh ženijalni možje mali obzor svojega dijalekta zapuste, ter celo Slovanstvo svojo ljubeznjijo, svoj'm delom objemajo. — Znauo je Blovenskim pevcem ime Ernesta Forchtgott - Tovačov-skega. Kodom Ceh, skladal nij samo češkega naročja pesni, mej njegovimi krasnimi umotvori najdemo vse Slovanstvo zastopano. Bil je mož profesor v tukajšnjem konzervatoriji, bil, lehko rečem, duša tukajšnjih Slovanov, ker svojim obče slovanskim pevskim društvom in po tem osnovanimi besedami podajal je vsem tukajšnjim Slovauom domače ognjišče v tujini. Tega moža nij več in Slovenec — Slovan bode, kakor se je veselil moža še živečega, smrt njegovo žalostjo zvedel. Umrl je 18. t. m. po 3 mesečni bolezni; denes je bil pogreb njegov; bil je lep in njemu dostojen. Okolo dveh popo-lndne zbrala se je velika množica skladateljevih čestilcev pri njegovem stanovanji, umotvorine, joi do sad ne štampane, pravednu ocenu srpskih, a po kakad i drugih slovenskih i tudjih knjiga, a za tim razne beleške i bibiogratiju. „Srbadija" ca izlaziti mesečno jedan put, svakog 15., u sveskama od tri tabaka, sa Šest do sedam slika. < 'ena na čitavu godinu 6. for. avst. volj., na tri mesca 1 for, 50 novč. Svak pretplatnik do-bija premiju uz doplatu od 1 for., i to veliku, vrlo lepu, bojadisanu sliku srpske isto-rije „Ustanak Takovski". Pretplata šalje se na admiui«tracijo „Srbadije" (Admiuistra-tion der „Srbadija", Wien III. Uugargasse Nro. 2." Vlasttiik i izdavatelj je Jovan Stetano-vić Vdovski, odgovorni urednik gosp. Srečko Majer. Vnanja oprava listu enakemu „Ueber Land und Meer" kaže v sredini kraljevića Marka i Vilo, u raznih medalijonih vidiš Ce-tiuje, Belgrad, Novi dar, Serajevo. Slik do-naša list prvi, Nikola I., Petrovič Njeguša i mrgolelo ie dam in gospodov, ki so mrtveca gledat hodili, in slov. trakovi mej njimi tndi venec ak. društva „Slovenije", ki je bil z venci do glave obsut. Videli so se mej množico prav odlični gospodje, kakor r u-flki poslanik Novikov in Rajevski in drugi. Sprevod do cerkve (v Alser-strasse, IX. Bz.) je bil lep. Na čela hodili so troji banderaši slovanskimi zastavami, ovitimi črnim florom, za njimi pred in za vozom dolga vrsta spremljevalcev. Cerkev je bila do cela polna ljudij. Bil je umrli poseben ljubljenec slovanskih tukajšnjih pevcev, katerim je bil vodja, peli so mu ti v mnogoštevilnem koru njegovo kompozicijo pod vodstvom g. Bnbte člana dvorne opere, peli dobro, kakor navadno in marsikatero oko teh pevcev točilo je solze po mojstru skladatelju in pevovodju in pevcu. Po cerkvenem obredu odvozarilo se je truplo in nekaj spremljevaljstva in GO pevcev na centralno pokopališče, kjer so pevci umrlega skladbo, češko nagrobnico peli. Slovani smo izgubili veliko v Fbrchtgottu, zdaj še le bodemo uvideli njegovo vrednost; naj hode ljubljanskim rodoljubom lepo zadostenje, da so iz Čitalnice bolnemu skladatelja podporo poslali ; dokler pa bode še slovanskih pevcev, slovelo bode ime prerano umrlega skladatelja Forchtgott-Tovačovskega. Domaće stvari. — (Ljubljanske novinarske čitatelje) čaka v letu 1875 izredui in posebni užitek, kajti „Laibacher Ztg." objavlja v vabilu na naroČbo nenavadno in nezaslišano dozdaj novico, da bode namreč ona na stara leta rodila in prinašala „original-arti-kel". Ali se mora verjeti? — (G. Po d mil ša k), pod imenom An-drejčkov J. že znan popularen slovensk bele trist, v tukajšnji bolnici hudo bolan leži. — (Bolezen difteritis) ali vnetica grla, je v Ljubljani zopet silnejša postala in mrj6 otroci na njej. — (Koze) so začele po Notranjskem zopet epidemično razsajati. Zanesene so baje iz Reke in Primorja, kjer so jako hude. — (Iz Trebnjega) se poroča, da je tudi tam po noči 20. t. m. treskalo in grmelo in je strela udarila v zvonik podiu-žuice sv. Peter v Jezeru. Milan M. Obrenovića IV., kneza Crne gore i Srbije, manastiu (samostan) 1 tavanica n Srbiji, o katerem pripovedujo toliko srpske narodne pome, kateri ima tolik pomen za zgodovino tužno vrlega naroda; srbski spomenik kod Niša, Trebinje, obraz Zmaj-Jovan Jovanovića, prvega novejffega pesnika srbskega, „pozdravljajem " prizor iz života ruskega, gospodar in gospodinja ruska, ki do-neseta gostu kruha i soli, kokoš i jajc; „ Alhambra", velikanska palača, znamenje izobraženosti španskih Mavrov. Spisov do-uađa: Ti pen spašen, n man od J. [gnjatovića; Sirotica od Iv. Turgcnjeva: „zapušten dro-bac", od E. M. Vakana; „manastiri i crkve u Hercegovini", v katerem spisu so bode dalo uvesti mnogo zanimivega o jugoslovau-skej zgodovini. Posebno zanimiva bode pa gotovo „gradja za biografiju Vuka Štefana Karadjića, v katerej nahajamo uže nekatere pisma Goethcjcve in J. (irimmove, n; storju jugoslovanske filologije. Životopis dveh sjb- — (F r. Soba) v Vidmu pri Krškem, ki se je hrabro držal v boji s tolovajem, kakor smo poročali pred nekaj meseci, dobil je od cesarja srebrni križ. — (Čitalnica v Rojann) uljudno vabi vse častite nde k „Besedam", katere se bodo vršile sč sledečim sporedom: Dne 31. decembra 1874. 1. Kosovelj: Brez jadra, brez krmila, poje možki zbor. 2. Tombola. 3. Deklamacija gospodične M. Žvanutove. 4. Živo mrtva zakonika, burka v enem dejanju. 5. Pozdrav. Začetek točno ob 9. nri. — Dne 8. januarja 1875. 1. Jenko: Naprej, poje možki zbor. 2. Znpan, veseloigra v dveh dejanjih. 3. Ples. Začetek točno ob */, 6 uri. — Dne 10. januarja 1875. 1. Tlajdrih: Cerkvica, čveternspev. 2. Filozof, veseloigra v enem dejanji. 3. Družbena zabava. Začetek točno ob »/i 6 uri. — Dne 17. januarja 1875. 1. Tombola. 2. Kosovelj : Od železne ceste, poje možki zbor. 3. Poštena deklica, veseloigra v enem dejanji. 4. Ples. Začetek točno ob 6. nri. — Dne 24. januarja 1875 1. Srbska popotnica, poje možki zbor. 2. Deklamacija gospodične M. Žvanutove. 3. Ultra, veseloigra v enem dejanji. 4. Drnžbena zabava. Začetek točno ob G. uri. — Dne 31. januarja 1875. 1. Hribar: Venec slovenskih pesmi, poje možki zbor. 2. Igra Pikć, veseloigra v enem dejanji. 3. Družbena zabava. Začetek točno ob 6. uri. — Vstop za neude jo 30 kr. a. v. Odbor. — (Narodna čitaonica čabarsk a) obdržavati će dne 31. prosinca 1H74, v njezinih prostoriah „u slavu" „dvadesetpetgodiš-nj'ce biskupovanja, Njih Preuzvišennsti biskupa Josipa Jurja Strossmajera" ; večernu zabavu sa tombolom; kamo se svi članovi njezini, kao i njenih sestarah uljudno po-zivlju. Odbor. Razne vesti. • (Samomor frančiškanskega mniha.) Blizu Dunaja se je te dni obesil frančiškan, Lodroni iz Padove. Učinil je to v blaznosti. Vedno ga je mučila misel, da je pronasledovan zaradi različnih zločinov. V pismu, ki so ga našli pri njem, se imenuje morilca svojega brata, ueveste, požigatca itd. * (Strašua nesreča) seje pripetila one dni pri stavbi železnice Rakovnik - Pro-tivin na Češkem. Blizu Krivoklata se je namreč podrl vsled vednega deževanja prerov (tunnel), ter zasul 10 delavcev. Nesrečneže so še le Črez 5 dni izkopali. skih knezov, katerih slike sem je omenil, razprava o Ravanici i mnogo druzega jako zauimivcga gradiva. Veseli nas iskreno, da so dospeli braća uaša slovanska do tolikega uspeha, kajti ta list bode gotovo pomenljivo iti no velike le za srbski narod ali i v obče za Jugoslovane; kajti ravno na literarnem polji opusti se naj prije moženje brata na brata; i da dojde čas, da v listu ne bode vladala sama cirilica, da bi imela prostor i latinica, razširil bi se list gotovo v kratkem po vsem jugu, i mi Slovenci, v katerih najgorkeje živi zavest slovansko, segali bi radi po njem. Posebno pa ti, mladina jugoslovanska, segaj po takem berila, naučila se bodeš igraje južnih narečij, in kmalu dojde nam čas, da ne bode trebalo več le sanjariti o vzajemnosti slov-Htveuej , oživela bo, i kakov vspeh bode imelo to, kažejo nam najbolje nasprotnici naši, koji so vesele, ako nas vidijo v razponi mej sabo. F. II—d. - * (Umorila) Rta 14. t. m. dva brata, ključarja v praškem predmestji kurim, ne cega oderuha, lastnika inkaaovno kupčije s imenom Prohazka, iz maščevanja, k« t sta se pred m ■! 1111«» izrazila. * (Velika izguba.) Ko se je minolo nedeljo botri lord Dudlcv odpeljati iz Londona, naenkrat pogreši skrinjic z b:H.~ii in zlatnino, v ceni :">() 000 funt. šterling« v (pol milijona -..d.), ki jo je bil na euo trenotje položil na peron. Vse iskan;e je bilo zastonj in lord se je moral brez polmilijonove skrinjice odpeljati. * (Tigri) bo se prikazali v ruskem Turkestanu, ki so raztrgali nže nekoliko ljudi. Vlada ruska jo razpisala velike cene, da se polove ali pa usmrtijo. Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere dn Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odiiišeenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrali; žleze i naduho, bolečine v ledvieab, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlnjenjo, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglnvje, ailenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšan je, bledi cico in pre-blajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojmdino mleko. — Izkaz iz maj 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzorja, g. F. V. JJeneka, pravega profesorju medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigelsteina, Dr. Shorelandu, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Cnstle-stuart, Alnrkize de Brchan a mnogo druzih imenitnih oeob, se razpošiljava na posebni* znhtcvanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, lO.jnl. 18f>2. Revalesciere Du Burry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih, a t. d. pri kamnju, pri priBitdljivcm a bolebnem draženji v stalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne sumo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i n e h e s te r, Angleško, 3. decembra 1812. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sborelund, runoeeluik, UG. polka. Izkušnja tujnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstoina. Bo roli n, 0. muja 185G. Ponavljaje izrekam glede Kevalosciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo St. 70.921. Obergimpern, (Badenako), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-pohiaina zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. F e r d. C1 a u s b e r g e r, c. kr. ok r. zilru vnik. ot. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e VV o c h e n s e h r i f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne Rabim, daje ozdra-vilu enega mojih otrok le takozvana „Keviilenta Aru-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvulo, kar vsa zdravilu nijso bila v stanu odpraviti"; toda liovaleseiere gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih. Št. 64.210. Markizo de Breban, bolehaj'e sedem let, na nespanji, trealiei na vseh udih, shujšunji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldori, na dolgoletnem bolebanji glave in davljenji. St. 7f>.H77. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospodu (iabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgnutiske akademije dunajske, na skoro breznudejni prsni lioU'čini in pretresu čutnic. Št. bf>.71f>. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hojšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10letne bramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V pleUKMtih puSicab po pol funta 1 gold. 50 kr. L funt 2 gold. f>0 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr, 5 rta Sov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov .'i6 gold. — Rovaloaciore-Bi*cuJton v pušicah & 2 gold. hO kt m 4 gold. kr. — liovalOBCioro-Chocolatee v prahti o v ploščicah t,h 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta* 2 golo i0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta 10 foUL, za 288 taa 20 goid., — BB 576 tas ;i6 golf! — Prodaje: Barry du llarrv > Comp. na I»u rtajl, «%MlHlaokK^MB« št. 8, v JJublJuul Ud ftlahr, v UrMdcl b rut, j o Obernuziaoy r, v ISW< bvnba DieobtI 4 Frank, v Celovcl P. Birn-baehor, v Lou dljivih tvarin sestavljena, tedaj se moreta rabiti v vsakej starosti; dalje izvrstno čistita zobe, ter jo dolgo ohranita. V zalogi: v Ljubljani pri gg. Biriiou in Mahru, dalje v lekarnah: v Kameniku, Kranju, Loki in v vseh mestih Avstro-Ogerskega; vrhu tega so moro naročiti v vsacej speeerijskej in parfumerijskej proda-jalnici in lekarni. (359—2) Glavna zaloga pri dr. Tanzer-ju v Gradcu gospodska ulica, ..zimi alten Igel". Pit?: u a ,c c c « r-"ori-4-4'lilN|»liila Kr. OeaaJLic: 1 tm-.it butistnih rutic otrodkih z burvonim okrajem t*5 kr. 1 trn ;it butiatnili rutic dokliakili z burvuiiim okrajem m obrobljeno gl. 1, 1 tucut butiHtnih rutic iluiimkili z burvuiiim okra-ji-iii iu obrubljuuo Kl l.iJU. 1 tucut jacouot-rutic duiuskili > burvuuiin okrujom Kl. 1.00. 1 tucut žepnih rutic za »oapoilu z burvctiim okru- jum m ni.i ni.iji-u.i gi. a.60. n.iMiu isti prvo torta III » 11 - K. 1111111 ({I. .!, 1 ji-ilinii duiimka i iiti.-.t ].rvu sortu butiut-cluir z različnimi mouugraini črk, (vsito ročuo dolo) 80 kr. 1 tucut bulo-platiioiiih rutic gl. !1. 1 tucut aii(jlcako-zdravihiili frotiruili rutic gl. 3, pripravuujo iu bolju, uogo gobu. 1 tucut .iiiu'l. piiiuO-ubrimilov nl. ,ri. 1 tucut turak. kopulnib obrmulov gl. 9. 1 par (2> piifut'-oduj ntt jioalulji), z raznovrstnimi podobami iu Uorvuiui gl. ti. 1 koboroc piBuuu burvo in etrižnuga blagu zu prud- ]>6stuljo gl. 2./iu. 1 koboroc »a pruilpuiteljo, vučji gl. 3.60. 1 Hviluutu ruta uumuku za okolo vratu gl. 1. 1 uviluutu ruta Uamaka večji iu iz elegantnu robo gl. 1.60. 1 borol. volu. vratna ruta aa goipode gl. l. 1 burol. volu. vratna ruta i/, uluguntno robu gl. 1.60. 1 sviln. * ratna ruta zu guapudu gl. 'i, 1 »vilu. vratna rutu iz ulugantnu robu gl. 3—4. 1 guruitura ini/.ti. napravu (pri ubudu) za U oaob gl. 4.60. 1 garnituru mizno napravu za l'i oaob gl. 9. Nu puHubiiK zalituvuuju i.;.-]... ..ijanui tudi popolni cunik zalogu iiušu, dulju zugotovljumo, da p., ilj.iin.. Iu dobro blugo, ter končno ukreno pri-j n. i m .in,., na c 11 Urino in zavod. Wiener Cattun-Druck - Fabriks - Niederlage, stati t, Kupreclitsplatz Nr. 3, ferKvIJo, naproti »itliriNtiJ«. l.i cuuik naj 80 blugovuli uhraniti, kur no le rodko ju min nj. 'JTiaJel. 128, d o e e m b ra : .. .. Pl-i NI»M«: Debeljak It Notranjskega. — Lukič iz Klanca. — Jertis iz Litijo. — Kolah iz Bkifje Loke. - Grabnar iz Lmnaja, — MUloriz Iaer-lohna. — Zlloer i/. Dunaja. Pri HlalltM: \Vedi iz Dunaja. — Speyer iz Pariza. — Hirachinan. B ofa iz Dunaja. — Stuzin iz Celovca. — Žo ovec, Scblosinger iz Dunaja. — Frkd-lnan w. P, što. - Lepoj iz Dunaja. — Sehuh iz Gradca. — pl. Koroskenv, Malzi iirder iz Dunaja. Pri Kaonoreli Kos iz Doenjskega. — Vrhovakv iz Brda. — Joras iz Klanca. — \Vaner iz. Ve ike cerkve. — Ilnszei iz Dunaja. — Slavšok iz Zidanega mosta. Pri bavnrNkouum dvoru: Detelja iz Moravo. — Koper iz Ljubljane. — »> esely iz Dunaja. ... Pri »*»*rlJ'*»'««" «?arjn: Zupančič, Frimožič iz Litije. — Pore od V Olike cerkve Pri Virvmtui Pogačar iz Dolenjskega__ Izdajatelj in ureduik Josip Jurčič. Lastnina in tiHk „.Narodne tiskarne". Mojo slednjo četrtletno Z30BSr najemščino ~3B*(IZ bi bil moj gospodar na vsaki način moral izgubiti, ko bi pred „moral" no bil prejel iz llvrolintt od proloHorja v. Orllv<>, \% iilielm-NtraHNo 125, neko depešo, vsled katere sum po njegovih navodili na dobitke zadel terno v znesku 2400 gold. (332) Brno, iO. dec. 1874. J. Masko. "\y^ViT*£i TI "iC| K'0(l*'- znamenitih loterijskih inštrukcij odgovarja V jjyX ctoctlljct vedno rad i*tutf'vst>»' inutvtnatike *itr*r t: Itilitt- %j itt' itt/i ii ii, H i l In I m \ I in v v i t L* t, ■■ lakoj iu brezplačno!