tJREDNISTVO ZAPJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (iskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Odrsko in liosno K 21‘60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeije in praznik o .’ .* ob pol 11. dopoldne. *. •. UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 8, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — l.ii-iat . rpiejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnine proste. .. Stev. 453. V Ljubljani, v petek dne 6. decembra 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 2160 polletna..................................... 1080 Četrtletna.....................................540 mesečna.......................... »180 Za Nemčijo: celoletna..................................K 2640 polletna ................................. 13-20 četrtletna................................... 660 mesečna...................................... 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin, \ administraciji >n tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U p r av-ništvo »Zarje* v Ljubljani. Izsiljevanje. Ali je poslanska zbornica zastopstvo avstrijskih narodov, poklicano da v zvezi z ostalimi ustavnimi faktorji ustanavlja državne zakone — ali je otroški vrtec, zbirališče paglavcev, katerim deli okoli »šolmašter« svoje ukaze in svoje — klofute? To vprašanje zastavlja nedostojna, predrzna igra ministrskega predsednika grofa Sturgkha z dunajsko zbornico poslancev. V parlamentarnih državah, kjer živi tudi v meščanskih strankah politična samozavest, kjer tudi v meščanskih strankah še ni ugasnil zmisel za ljudske pravice, je vlada izvršilni organ ljudskega zastopstva. In pri nas? Pri nas si uradniška vlada prisvaja zakonodajo in degradira od ljudstva izbrano poslansko zbornico za izvršilno orodje svojih ukazov. Grof Stiirgkh ukazuje poslanski zbornici, da odobri njegove vojaške zakone; gr. Stiifgkh komandira poslancem, da nogoltnejo njegove predloge brez najmanjše izpreniembe; grof Stiirgkh zahteva od poslanske zbornice, da se mu vda do 10. t. m. Če ne — grozi z razpustom parlamenta, s § 14. Če poslanska zbornica do Postavljenega roka ne parira, pogazi vlada »stavo in uveljavi svojo voljo s § 14. Zmerom jasneje se kažejo nečedne vladne nakane: vladi ni do vojaških zakonov zavoljo državne obrambe, temveč da raztrga državljansko svobodo in da odpre absolutizmu vrata. Vzemimo, da so vojaške predloge z ozirom na vojno nevarnost nujne, recimo, da je tako hitro nemogoče doseči soglasje med avstrijsko poslansko zbornico in ogrskim parlamentom, ki je vladne predloge že odobril. Zakaj se vlada brani, da se podeli krutemu zakonu o vojaških dolžnostih le enoletna veljava? Ako odobri parlament ta zakon v obliki vladne Predloge in mu podeli enoletno veljavo, je za državno obrambo poskrbljeno in med tem je časa dovolj, da poslanska zbornica vestno predela zakon in olajša težka njegova biemena. In potem: Ako naj zakon služi le državni obrambi, zakaj vlada ne pritrdi predlogu, da naj zakon o vojnih dolžnostih stop! v veljavo •e v slučaju vojne in v slučaju neposrednih vojnih priprav. Iz vsega vladnega ravnanja je razvidno, da je vladi sedanja vojna nevarnost le zaže-ljena priložnost, da izsili od parlamenta za- kone, ki bi jih v mirnih in normalnih časih nikdar ne dobila, da pokonča še tisto mrvico ustavnih svoboščin, ki so jih bili avstrijski državljani doslej deležni. Vsa stvar sumljivo diši po državnem prevratu, po absolutistični reakciji. Ali je v meščanskih strankah parlamenta še toliko politične dostojnosti, da odbijejo težke udarce od ljudstva, da obrezuspešijo nevarni napad na ustavo? Podpore družinam v slučaju mobilizacije. Današnji zakon, ki določuje višino podpor družinam vpoklicanih v slučaju mobilizacije, je skoraj nespremenjen zakon iz 1. 1880. Novi zakon ne spreminja odmero prispevkov skoraj prav nič in še dolgo ne dosega zakona iz 1. 1908, ki določa prispevke družinam rezervistov in ki pripozna pravno zahtevo družin. Zakon iz 1. 1908 nima za pogoj »potrebe po pomoči« in ne označuje prispevkov s poniževalnim imenom »podpora«, temveč označuje te prispevke kot »donesek države k vzdrževanju«. Izmera podpor je razdeljena, prav tako kakor pravi zakon iz 1. 1880., v dva dela: vsakdanji prispevek za življenje in vsakdanji prispevek k stanarini. Prispevek k stanarini je tako visok, kolikor ztjaša polovica prispevkov za življenje. Le oni ne dobi prispevka k stanarini, ki stanuje v lastni hiši ali v hiši, ki je last vpoklicanega, ali v javnem poslopju, n. pr. v ubožnici. Otroci pod osmim letom dobivajo le polovico od obeh prispevkov. Prispevek za živlienje se odmeri »za vsak kraj, v katerem je bil svojec vpoklicanega ob času vpoklicanja. v višini vojaškega oskrbovanja.« Višina vojaškega oskrbovanja določi deželobrambno ministrstvo vsako leto. Za leto 1912-je bila določena v okrožni odredbi od 22. decembra 1911. Po tej odredbi znaša skupna podpora za vsakega svojca vpoklicanega ob času mobilizacije, ki stanuje v Inomostu v ostali Tirolski in na Pred-arlskem v Trstu v ostalem Primorskem v Linču v Celovcu v ostalem Koroškem v Gradcu v ostalem Štajerskem v Solnogradu v Brnu v ostalem Moravskem na Dunaju na ostalem Nižje Avstrijskem v Zadru v ostali Dalmaciji v Tropavi v ostali Šleziji v Lvovu v Krakovu v ostali Galiciji v Ljubljani na ostalem Kranjskem v Črnovicah v ostali Bukovini v Pragi v ostalem Češkem velja pa povprečni dnevni zaslužek vpoklicanega. Več kakor je zaslužil vpoklicani ne more Starost nad 8 let K Starost poit 8 letom V 1.36 */, 63 1.26 63 L26 63 1.14 57 1.24’J, 62’ l4 1.21‘C 60'/4 1.12‘/2 60•/< 1.15*/* 57rm 1.11 55’L 1.14 57 1.14 57 1.02 51 1.11 55% 1.08 54 1.11 57 1.08 54 1.11 551 /*. 0.99 491'* 1.121/* 56'14 1.031/* 51 a/4 0.79 Y, 39"! 4 1.09V2 54% 1.03’/2 513/4 1.09 V, 543/., 0.821/, 413/4 0.97V2 483/, 1.08 54 ek vse družine MARK TWAIN: Zgodbe o velikodušju. Vse svoje življenje, še iz otroških let, sem rad čital zbirko anekdot zastran pouka in zabave, ki sem jo iz nje črpal. Vedno sem jo imel Pri rokah in kadar je preobvladovalo v meni nizko mnenje o bližnjikih, sem brž segel po nji, da mi je to mnenje pregnala; kadar sem opazil na sebi samoljubljc, slabost in neplemenitost, segel sem po nji in me je poučila, kai mi je storiti, da se mi zbudi samospoštovanje. Često sem želel, da bi se te lepe pripovedke ne končale z zapletkom, temveč nadaljevale prijetne zgodbe dobrotnikov in onih, ki so dobrote prejemali. Ta želja mojem srcu je bila tako močna, da sem končno sklenil ji zadostiti s tem, da sem sam iskal konce onih anekdot. Lotil sem se dela in po velikem trudu in dolgotrajnem preiskovanju sem končno izvršil svojo nalogo. Čitate-Ijem predjožim v sledečem tiekaj anekdot po vrsti in k vsaki pripojim nadaljevanje, ki sem ga po svojih preiskavah dognal. Hvaležni koder. Dobrosrčen zdravnik (ki je čital obilo knjig) je našel lepega dne kodra z zlomljeno nogo brez gospodarja; vzel je ubogo živalico seboj domov in ko je poškodovani ud naravnal in obvezal, je spustil malega izgnanca na svobodo, ne da bi se še kdaj nanj spomnil. Neizrečeno Sa je presenetilo, ko je nekaj dni pozneje opazil Dred vratmi hvaležnega kodra, ki je potrpežlji-vo Čakal v družbi z drugim psom z zlomljeno uogo brez gospodarja. Dobri zdravnik je takoj Pomagal trpeči živalici in občudoval neskončno dobroto in milost božjo, ki je vporabila tako ne- znatno sredstvo, kako je mali koder, v utrditev nauka, da itd., itd. Nadaljevanje. Prihodnji dan je ugledal dobrosrčni zdravnik pred vratmi oba kodra, žareča od hvaležnosti, in poleg njiju dva drr""i pohabljena psa. Pohabljenca je takoj ozdravil, in vsi štirje so odšli svojo pot, pustivši dobrosrčnega zdravnika v pobožnem začudenju. Dan je prešel in nastopilo je jutro. Pred vratmi so čakali štirje pasji znanci, in ž njimi štirje drugi, ki so iskali zdravniške pomoči. Tudi ta dan jc minul in mu sledil drug-, šestnajst psov je oblegalo hišo, med njimi osem na novo pohabljenih in ljudje so se j'!i morali izogibati. Opoludne so bile zlomljene noge vseh pacijentov naravnane, toda med pobožno začudenje se je v dušo dobrega zdravnika vselilo samoodsebe nekaj brezbožnosti. In roln-ce je spet vzšlo in obsijalo s svojimi žarki dvaintrideset psov. med njimi šestnajst zlomljenih nog, ki so zapirali ves tlak in nolovieo ceste, gleda:, i zo izpolnili ostali prostor. Tulenje ranjenih, vriskanje ozdravljenih bestij in opazke gledajoče množice so provzročale veliko in navdušeno veselost, toda nromet na oni cesti je bil ustavljen. Dobri zdrr v• i« najel nekaj asistentov in opravil svoje Čelo usmiljenja pred mrakom, preje pa je iz previdnosti izstopil iz cerkve, da se je svobodno, kakor je slučaj zahteval, lahko izražal. Toda mnogo stvari ima svoje meje. Ko sc je zopet danilo in je dobri zdravnik ugledal pred seboj podvojeno množico tulečih in prosečih psov, je dejal: »Priznam, da so me knjige premotite; knjige pripovedujejo le lepši del zgodb in potem končajo. Prinesite mi puško, stvar je zašla predaleč.« dobiti družina, če šteje še toliko članov. Če dobivajo nekateri družinski člani, ali pa vsa družina, podpore od dežele, občine, društev ali zasebnikov, se jim ne skrajša državni prispevek. Šolanje v ječi. (Dalje.) Revno gospodarstvo je vzrok marsikatere •slabe strani vsakega in tudi našega ljudstva, ali tudi gmotno prav dobro stoječi možje pri »živem Bogu« goljufajo. Naš kmet rad trguje, rad hodi na sejme, trgovina je iskanje profitov in to iskanje profitov marsikaterega kmeta pokvarja. — Kmet pa mora v zdajšnjem gospodarstvu biti tudi trgovec, on mora kaj več pridobiti, ker so njegove potrebe postale večje in ker ga je več. zemlje pa ni zadosti, je je preveč še v veleposestvu, v mrtvi roki. Kaj-žarstvo spravlja po devet otrok na svet, ali izgojati jih ne more. Prišel je tudi naš kmet v drugo gospodarstvo. Tlakarstvo je odpravljeno, ali naš kmet še ni našel prave druge kmetijske organizacije. Človek živi v družbah in ljudje razdelijo delo, delitev dela stvar ja stanove v njih se delavstvo organizira. Naš kmetski stane sc še ni prav organiziral v delu na prosti lastnini; v prehodu k drugi organizaciji je še. Ali na našega kmeta vpliva vse. kar se dogaja v drugem evropejskem — in vsled začasnega izseljevanja v Ameriko — tudi v ameriškem življenju. Grajščak je s trdo roko držal tlakarja pri štangi. duhovnik jc dajal tlakarju nekai razveseljevanja v cerkvi, v njej je smel biti tlakar vsaj v nedeljo človek, dasi je tudi ‘stal pod strogim nadzorstvom duhovnika. Obljubljal mu jc ta nebesa, poleg pa pekel tako, da se danes takim slikam tudi najneumnejši kmet smeja. Tako je imel tlakar nekaj tolažbe za izkoriščanje po grajski in duhovenski gospodi. Bilo je še malo naukov o naravi znanih in delo je bilo še primitivno na kmetiji; graj-ščaku je bilo mogoče manjše število kmetov držati pod strogim nadzorstvom in v t^m ga je podpirala policija v farovžu. Vsem tlakarjem je bilo enako trpljenje; med sabo so bili milosrčni. odkritosrčni, pošteni, reva jih je družila, budila med njimi usmiljenost poštenost. Verstvo ni kaj prida vplivalo v tem oziru, ker ši je pametnejši vedno moral reči, da njegova gospoda ne izvršuje nauka: ljubi svojega bližnjega —- in ker je videl, da cerkev podpira vse infamije grajske gospode nad tlakarji. Le toliko je verstvo uplivalo na tlakarje, da je izcimilo nekaj vodilnih misli v obhoji človeka s človekom, ki so veljale kot kažipot, kakor sedaj državni zakoni, alj prej navade, običaji ljudstev. Veronauk je učil norme za življenje v danem gospodarstvu. Gospodarstvo tlakar-stva se pa jc razbilo, nastopilo je meščansko gospodarstvo, v katerem sta postala človek in lastnina prosta. To gospodarstvo je razvilo človeške moči v vseh ozirih; človek je spoznaval zakone, ki vladajo naravo in tako začel z vedo narave mojstrovati naravne sile, jih vprezati v svoje delo, začel spoznavati v naravi, kako se kaj dogaja v njej in to spoznanje izrabljal v svojem delu, ki je na kmetiji in v družili obrtih po večjem izraba naravnih moči. V tem gospodarstvu je človek v Evropi lahko več otrok preskrb-ljeval, ljudje so se pa pomnoževali in nastala je v Evropi velikanska delavnica, katero zovemo kapitalistično gospodarstvo. V tem gospodarstvu so dobivali tisti, ki so se šolali, večjo izobrazbo, pa tudi prosti delavec je, postavljen izven neposrednega jerobstva družili, sam več mislil in misliti ga je učila delavnica in tudi ona delavnica, v kateri je opravljal le vedno eno delo, ker hleb je bil majhen in boj za življenje je dal misliti, ker delavec zdaj tudi koče in slabe hrane ni imel zagotovljene, kakor prej tlakar. Zraven prejšnjega vladajočega stana fevdalcev je nastopil zdaj bogatejši meščan in nastalo je obrtno delavstvo v mestnih rokodelstvih in pozneje v fabrikah. Delavci teh obrtov so živeli iz rok v usta. In teh je nastalo na miljone in ti prevržejo vse tlakarsko in tudi poznejše mestno gospodarstvo in ti so začeli boje za pravično razdelitev pridobitev delavstva, boje proti izkoriščanjem, proti profitom. Stremljenje ljudi v tem novem gospodarstvu gre na to, da vsi delazmožni delajo in dobijo vse, kar je njih delo vredno in oddajo upravi-skupnosti le toliko, kolikor jej je neobhodno treba, da ne morejo upravniki od tega živeti kakor troti. In te* daj pride na to, da vsi dobro živijo. Življenje je kaj vredno in kar obetajo verstva, je nemara prav lepo. pa ni prijeti. Človeštvo je razvilo vede o naravi, človeštvo zdaj pozna vse naravne sile, pozna, kako se vse v naravi dogaja; to vse je bilo prvotnim pastirjem, lovcem, kmetom čudež, katerega si niso mogli razjasniti. Zdaj vejo, kako je to, njih delo temelji po večjem na znanju naravnih moči. In to vse jemlje verstvom veljavo in seveda tudi duhovniku. Tako je nastalo tudi vse drugo naziranje življenja, dogodkov v prošlosti in sedanjosti in duhovniki starejših cerkva morajo zagovarjati svoje verstvo in tu se jim ne godi dobro in sicer ne. ker so pač njihovi predniki bili zavezniki vseh izkoriščevalcev, kar jih je bilo; morda so bili duhovniki prvi in so še le potem nastali drugi izkoriščevalci. Prišlo je tako, da tudi omikanejši in zraven reven človek ne prisega več na to, kar razlagajo tako-zvatii božji namestniki na račun božanstva vernikom kot od Boga dane resnice. Vse je postalo posvetno in živeti se je hotelo dobro, pridobiti se je moralo več in delo je zasedlo prostor, iz katerega je prej zapovedovalo verstvo. Verska načela niso več vodilna, človek si je jemal in si jemlje iz zdaj mogočega življenja svoje principe, po katerih hoče in mora družbo urejati. In ti principi veljajo po vočiem življenju na tem svetu. Verstvo ne učinkuje več tako v človeku, kakor je učjnkovalo v prejšnjem revnem nevednem človeku in kolikor še vpliva, se mora prilagoditi zahtevam z.d^šnle omike in zdajšnjega dela, mora priznavati kažipota v tem življenju, ki ne knžeio v s*radanie, potrpežljivost, pasjo ponižnost. Človeška družba ni trd kamen, ona se spreminja in v razvojih človeka določajo meje spreminianja gospodarske in druge sile. ki ne donuščaio komande. kako se mora živeti, da tako zahteva sam Bog; človek v gotovem času ne vprašuje čuvajev verstva, kako bi uravnaval svoje go-spodarsto in drugo življenje. (Kotira m-Uindnjič.) Premirje. V torek ob dveh zjutraj je bilo sklenieno premirje med Turčijo, Bolgarijo, Srbijo in črno goro. Grška se ni pridružila premirju, ker ni zadovoljna s pogoji. Sklenjeno premirje še ne pomenja trajnega miru, ampak znak je, da bo v kratkem času prenehalo strahovito klanje na Balkanu. Le Grška se kuja. Časopisje navaja za vzrok spora med Grško in Bolgarijo dovolitev Bolgarije za preskrbovanje trdnjav, med katerimi je tudi Janina, z živežem in ker ni S svojim orožjem je stopil na prosto in stopi! slučajno prvemu kodru na rek, ki ga je brez pardona ugriznil v nogo. Velika dobrota, ki jo je bil ta koder deležen, je rodila v njem tako mogočno in rastoče navdušenje, da je navsezadnje obnorel. Štiri tedne kasneje, ko je bojeval dobrosrčni zdravnik smrtni boj z vodenico, je sklical jokajoče prijatelje in jim govoril. »Bojte se bukev! Bukve pripovedujejo sleherno zgodbo le napol. Če vas kdo prosi pomoči in če ste v dvomih, kakšne poslcdice utegne roditi vaša dobrota, izkoristite dvom in ustrelite prosilca.« Jzpregovorivši — je obrnil svoje obličje v steno in.izdihnil svojo dušo. * Dobrohotni literat. Ubog in mlad literarni začetnik se je zaman trudil, da bi se znebil svojih rokopisov. Končno, ko se ga je polotil strah pred gladom, je razložil svoje bolečine slavnemu pisatelju in ga prosil pomoči in sveta. Velikodušni mož je koj odložil svoje delo in začel pregledovati rokopis. Kon-čavši svoje ljubeznivo delo, je stisni) ubogemu mladeniču prisrčno roko in dejal: »Ni slabo; obiščite me v poudeljek.« Ob napovedanem času je Vnzgrml slavljeni pisatelj s prijaznim nasmehom molče časopis, ki je bil še vlažen od stroja. Kako se je začudil ubogi mladenič, ko je uzrl na tiskani strani lastni članek. »Kako naj vrnem hvaležnost za iskazano mi plemenito naklonjenost,« je vzkliknil, padši na kolena s solzami v očeh. Slavljeni pisatelj je bil znameniti Snogras; ubogi, iz skritosti in lakote oteti začetnik pa je bil kasneje takisto znameniti Snod-graR. Naj nam bo ta dogodek v opomin, kako treba podpore potrebnim začetnikom iti na roke! N a d a 1 j e v a n j e. Prihodnji teden se je Snagsby zopet pokazal — s petimi odklonjenimi rokopisi. Slavljeni pisatelj je bil nekoliko presenečen, ker v knjigah je zapisano, da potrebuje nadebudni mladenič le enkratne podpore. Vendar je prebral tudi te papirje, odstranil plevel in prekopal nekaj oralov adjektivnih zamaškov; potem se mu je posrečilo vriniti dva članka. In minul je teden, ko se pohaže hvaležni Snagsby z novo zalogo. Slavljeni pisatelj je občutil živahno zadovoljnost, ko je prvikrat izkazal ubogemu, nadebudnemu mladeniču prijateljstvo, in se je z visokim zadoščenjem primerjal z velikodušnimi ljudmi v knjigah; toda sedaj se ga je lotil sum, da je zadel ob itovino v stroki plemenitih del. Navdušenje se mu je ohladilo. Vendar pa ni bil v stanu odbiti mladega, nadebudnega pisatelja, ki se ga je tako ponižno in zaupno oklepal. Toda vspeh je bil ta, da je slavljenemu pisatelju visel ubogi začetnik neprestano na vratu. Vsi rahli poskusi, da se otrese bremena, so bili brezvspešni. Deliti je moral vsakdanje svete in vsakdanja bodrila; popravljati je moral in krpati rokopise ter jih vrivati v časopisje. Ko je nadebudni začetnik dosegel ime in priznanje, je mahoma dosegel velik vspeh s tem, da je opisal zasebno življenje slavljenega avtorja s pekočo satiro in pikantnimi drobnostmi, da je knjiga bila v ogromni nakladi razpečana in da je slavljenemu pisatelju od užaljenosti počilo srce. Pred zadnjim zdihljajem je vzkliknil: Knjige, te so me preslepile, ker ne pripovedujejo vse zgodbe. Varujte se mladega, nadebudnega pisatelja, prijatelji; kogar vrže bog lakoti v usta, naj se človek ne predrzne, da ga človek otme sebi v pogubo. (Konec prih.) ugovarjala Bolgarija zTihlevi Turčije, 'da Se preneha blokada turške obali, ki jo grške ladje vzdržujejo. To je bil povod za jasen izbruh nesoglasja in prepira. Ali pravi vzrok, da se Grška kuja, je pač v zahtevi Bolgarov po Solunu. Armada grškega prestolonaslednika je v nekaki tekmi z Bolgari prej dospela pred Solun in prestolonaslednik je pod zelo skromnimi pogoji sprejel kapitulacijo Turkov. Ko je nato bolgarski general prispel v Solun in brzojavno pozdravil bolgarskega kralja kot gospodarja v Solunu, je bilo takoj očividno, da bo Solun, tako važno pristanišče in trgovsko mesto, še huda preporna točka med obema zaveznikoma. Premirje je še poostrilo napetost v Sofiji in Atenah. Rusija sili Bolgarsko naj pripo-zna Turčiji, ki je največ trpela v vojni, mile pogoje. Bolgarija, ki ima tako velikanske izgube, je tudi zaradi tega mnogo popustljivejša nego sta pa Srbija in Grška. Turčija je stavila za sklep, premirja precej dalekosežne pogoje. Turška vlada ni zahtevala le to, da sme vse oblegane trdnjave preskrbovati z živežem, temveč tudi vse čete, ki so v Macedoniji ali drugje in prebivalstvo po vseh delih dežele. Dalje je zahtevala Turčija, da sme tako po Jadranskem kakor tudi po Jonskem morju pod varnim spremstvom prevažati živila. Grška se je nasproti tem zahtevam izrazila. 'da zavezniki nikakor ne smejo dovoljevati Turčiji, da bi kupičila živila. Tudi je Grška ponovno ponujala Bolgariji tri divizije za ojačenje pri čataldži, a Bolgarija še doslej ni odgovorila na to ponudbo. Grško časopisje silno ostro napada Bolgare zaradi njihove popustljivosti in pravi. On so zavezniki močni dovelj. izpeljati započeto de'o do konca. Iz Carigrada poročajo, da pomenja sklenjeno premirje brez Grške konec balkanske zveze. Pričakujejo celo skupno akcijo proti Grkom in Solunu. Liubliana in Kranjsko. — Sumljiv molk. V razpravi je vladna predloga, ki nalaga prebivalstvu ogromna bremena, ki uničuje domalega vse državljanske pravice, ki napravlja iz vse države prostrano kasarno in poganja proste državljane pod jarem vojaške justice in vojaške discipline. Odigrava se odločilen dvoboj med absolutizmom in ustavnostjo in ustava v tej državi izza 1. 1867. nemara ni bila še nikdar tako nevarno ogrožena kakor sedaj. In »zastopniki« slovenskega ljudstva molče kakor grob: ničesar nimajo povedati! V justičnem odseku se ni še oglasil klerikalni zastopnik in klerikalno glasilo stopica okrog vladnega načrta kakor mačka okrog vrele kaše. Vse kaže, da se za tem molkom skriva ostudno izdajstvo in z Dunaja prihajajo celo vesti, da je med klerikalnim klubom in vlado že sklenjen dogovor, da bodo klerikalci glasovali za nezaslišano postavo, ki jemlje kmetu živino iz hleva in žito iz kašče, ki pošilja delavca na neznosno vojaško tlako in ki vsem preti z drakonsko strogostjo vojaškega kazenskega zakonika. — Kretnje klerikalnih poslancev bomo natanko zasledovali, da se prepričamo, ako se bodo od svojega lakajstva dali zapeljti v zločin nad ljudstvom. — Predavanje o vojni na Balkanu, nje vzrokih In posledicah. V nedeljo 15. t m. ob 10. 'dop. bo predaval v veliki dvorani »Mestnega Doma« v Ljubljani na povabilo ljubljanske »Vzajemnosti« sodr. dr. Henrik Tuma iz Gorice o vojni na Balkanu, njenih vzrokih in posledicah. Opozarjamo že danes na to aktualno predavanje najboljšega, slov. poznavalca raz mer na Balkanu. Vstop prost. — Čudni pojavi. Pred nekaj dnevi je pri nesla »Zarja« neznatno notico o čudnem obna šanju državnoželezniškega uradnika gosp. Ruparja. To ;e gotovo malenkost, kakor jo lahko opazujemo vsaki dan in nima druzega namena, kakor opraviti prepotrebno delo, ki je posebno pri nekaterih železniških uradnikih nujno potrebno. In taka malenkost je v stanu spraviti vso zastarelo birokracijo tukajšnjega državnega kolodvoru iz ravnotežja. To je pač značilno in 'dokazuje, da imajo merodajni gospodje precej masla na glavi, ker se tako javnosti boje, sicer bi ne povzročili pravcate gonje za namišljenim 'dopisnikom. Najlepša in značilnejša je pa zahteva. ki Jo Je stavil gosp. načelnik Hrašovec na vratarja sodr. Janežiča in ki zahteva, da Janežič prekliče, kar smo pisali mi. Zdi se nam po vsestranskih dogodljajih zadnjih časov, da v vseh oficielnih glavah razgraja neka nevarna bolezen, ki čuti za vsakim grr ” v aj par hudobnih izdajalcev črnožoltega patriotizma. Zapomnite si gospodje, da Janežič ne bo ničesar prekliceval, kar je res in kar smo objavili mi, ker naše glasilo ni na voljo vsakemu nadutemu postajenačelniku. - Iz Kamnika. Zadnje tedne je postalo okro,g našega_ kolodvora precej živahno. Radovedni smo bili, kaj ]e vzrok temu izrednemu pojavu in podali smo se sami na lice mesta. Kmalu smo našli vzrolc. Obraz gosp. načelnika Reparja se ie namreč tako izredno podaljšal, da je postal vzrok utemeljene radovednosti in vedno se pojavljajo radovedneži, ki ugibljejo najraznoternejše dovtipe na njegov račun. Več letni boj domišljavega Reparja proti občinstvu in železniškim uslužbencem je zadnje tedne zavze! kaj čudne forme in značilno je za upravo tržaškega ravnateljstva državnih železnic, da vse to gleda s tako mirnim očesom. Celo vrsto pravd je zgubil gosp. Repar pred okrajnim sodiščem in njegovi lastni uslužbenci so mu si jajno dokazali, de uradniško kavalirstvo ni del njegovega značaja. Dokazali so mu tudi. da je vsakega nasilja konec, kadar je mera polna, in 3a Je neslano prepevati pesmi a la» Snoč pa dav je slanca pala, na zelene travnike, je vse rožce pomorila, mene pa ne bo.« Svaka sila do vremena. Zato pričakujemo, da že končno uredi železniška uprava nezdrave in sramotne razmere na kamniški postaji. Občinstvo in železničarji si žele miru — in mir naj jim bo. — Izjemno stanje. Vlada pripravlja v državnem zboru naskok na najelementarnejše. pravice avstrijskih’ državljanov, 'državni prav-dniki konfiscirajo kar vse vprek, policijotom vseh vrst gre žito najlepše v klasje in naravno je, da v tako srečni časih tudi posamezni mogotci železniške službe ne smejo zaostati. Saj vendar vsi ti državni stebri pričakujejo mastnega plačila v eni ali drugi formi. Kjer je pa nada na plačilo, tam tudi ne zaostane našim či-tateljem dobro znani prometni kontrolor Batagelj. V zadnjem času je ta možakar postal naravnost izreden in iznajdljiv, kar mu gotovo nakloni željno pričakovano plačilo. Gospod Batagelj enostavno konfiscira vse, kar je in kar še ni bilo na svetu. On je danes najmogočnejša oseba pod milim nebom, v kolikor obseva progo državnih železnic in vsi kozli, ki se po njej pasejo, so izključo le njegova last in jih sme le on nekaznovan streljati. Zdaj je celo pristopil kot podporni član k škofjeloški podružnici »Vzajemnosti« in je v znak svoje posebne naklonjenosti tej organizaciji prepovedal železničarjem poset gostilne »pri Jožetu«, ker ima podružnica tam svoje priredbe. Provzročil je s tem seveda le splošen smeh uslužbencev in bi si bil to blamažo lahko prihranil. Živimo pač v časih, ki niso normalni; nenormalni učinki se pojavljajo tudi v glavah. —Gledališko društvo na Jesenicah ponovi v nedeljo 8. t. m. ob 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi tridejansko burko »Veletu-rist«. Konec bo ob 6. zvečer. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride. — Iz gledališke pisarne. Dijaška - kronska predstava je morala izostati, ker se je stroj, s katerim se dviga veliki železni zastor, tako pokvaril, da ga ni bilo mogoče dvigniti. Nekaj minut po dopoldanski vaji na odru je 60 meter-skih stotov težki železni zastor nenadoma zagrmel na oder. ker je pri stroju iz litega železa nekaj počilo. Prava sreča, da ni bilo nikogar več na odru. sicer bi se bila lahko pripetila velika nesreča. Stroj bo še danes popravljen, v soboto se bo moglo že zopet igrati. — V soboto (za abonente nepar) se prvič na slovenskem odru uprizori dražestna Zellerjeva opereta »Ptičar«. V nedeljo popoldan bo (izven abonenta. za lože par) velika trgovska predstava, pri kateri se poje velezabavna opereta »Ptičar«. V nedeljo zvečer se uprizori vojna drama, izborna veseloigra »Napoleonov vojni načrt«. — Častiti abonentje naj blagovoljno vzamejo na znanje, da spričo ponavljajočih se zaprek pri najboljši volji repertoarja ni mogoče razvrščati drugače. Tako n. pr. se »Ptičar« v soboto mora peti za par-abonente. ker bi le - ti sicer ves teden ne imeli nobene predstave in ker bi sicer že v tretjič morala nanje priti nedeljska predstava. Nadalje se »Ptičar«, čeprav je za nas nova opereta, mora se peti takoj popoldan v nedeljo:, 1. ker za zvečer ni dobiti »Filharmonije«. ki priredi svoj koncert. 2. ker ni mogoče ponoviti »Traviate«, ki se je Dela že štirikrat in se bo bržčas ponovila z nekim odličnim gostom: 3. ker »Večnega mornarja« ni mogoče ponoviti, predno ne dospe nova primadona — Kdč. Orlova le že odpotovala in preden ni. pripravljen namestnik za k. Biama. V.i le pri vojakih; 4. Ker »Boccaccija« ne kaže ponoviti, ker se itak govori, da se taista stvar prevečkrat ponavlja — čeprav delajo tako po vseh večjih gledališčih; 5. ker osobje. ki po svoji pretežni večini sestaja iz novih moči, ne more tako hitro naštudirati novih stvari, da bi mogli na oder spraviti še kaj drugega in 6. ker je treba denarja, ki ga je spričo znanih odnoša-jev dobiti samo od glasbenih prireditev. Ker imajo nepar-abonentje »Ptičarja« v soboto, ga nepar-ložni abonenti ne morejo imeti zopet v nedeljo. Ker pa morajo tudi par-abonentje imeti premijere — ne gre drugače, kakor da imajo v nedeljo dvakrat predstavo. Razlagamo vse to. da se bo videlo, da se repertoar ne razpovršča kar tako na slepo, ampak po preudarku, ki ga regulirajo neizogibne okoliščine. — S trebuhom za kruhom, V sredo se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 36 Slovencev in 22 Hrvatov. — Hotel pri Maliču je g. Degenghi prodal gg. Počkaj in Cascio za 400.000 kron. — Ogenj. V sredo ob pol 12. uri ponoči je bila pozvana požarna bramba v hotel pri Južnem kolodovru, kjer se je v podstrešju vnela lesena stena pri peči. Požarna bramba je hitro dospela in v eni uri zadušila požar s tem, da je podrla steno. Ogenj je zapazila dekla, ko je šla spat. Ljudje, ki so v sobah spali, niso ničesar opazili. Če bi ne bila požarna bramba pravočasno odposlala nočno stražo osmih mož, ki jim je poveljeval g. Štricelj, bi bila lahko nastala strašna katastrofa. — Žepna tatvina. V sredo dopoldne je bila v tukajšnji trgovini posestnikovi ženi Ivani Sirnik iz Rašice št. y-ukradena med kupovanjem iz žepa črna denarnica z dvema predelkoma, v kateri je imela okolo 14 K denarja. V trgovini so bile same ženske. — Izgubljeno In najdeno. Posestnica Petrovčič je izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto dearja. — Šolska učenka Josipina Grego rač je izgubila 2 K. Šivilja Marija Pajtelj je izgubila črno usnjato denarnico z malo vsoto denarja. Učenec učiteljiščnega pripravljalnega tečaja Ivan Marinko je izgubil niklnasto častniško verižico. Posestnikova hči Marija Šušteršič je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela okrog 8 K denarja. Zasebnica Ana Accetto je izgubila rjavo denarnico z malo vsoto denarja. Uradnikova soproga Serafina Kovač je izgubila bankovec za 10 K. Sprevodnik električne železnice Anton Suhec je našel črno ročno torbico z rokavicami in belim robcem. — Kinematograf »Ideal«. Da se omogoči vsem onim cenjenim obiskovalcem kinematografa. kateri te dni radi velikega navala občinstva niso mogli dobiti vstopnic, ogledati si krasen film »Vojne na Balkanu«, ponavlja se ta še danes nepreklicno zadnji dan. — Poleg tega velikanska italijanska nravna drama v dveh delih ,»Mukepolne ure« in 6 drugih krasnih slik. Jutri v soboto, 7. decembra: 1. Požar Stand-art Oil Comp, y Ameriki. (Senzacionelno.) — 2. Krs? nadvojvode Franc Jožefa' v graclu Warlholz. — 3. Vojni film. — A. Drama tia morju. (Učinkovitost Nordiskfilm C.) Štajersko. — Deželna konferenca (20.) socialno demokratične stranke na Štajerskem bo v nedeljo dne 8. in pondeljek dne 9. t. m. v Gradcu. Socialno demokratična stranka na Štajerskem posebno v nemških krajih je jako razvita in deluje s svojim organizacijskem aparatom jako vzorno. Deželna organizacija šteje 15274 članov. Tudi v političnih korporacijah je stranka jako zastopana. Imela je pet deželnih poslancev in 102 občinska svetnika v 28 občinah. Zenska oiganizacija ima 2159 članic, mladinska izobraževalna pa v 19. skupinah 772 članov. Stranka je imela 32.499.97 K prejemkov (strankinega davka 20.202.08 K) ter 35.012.37 K izdatkov. Nedostatek se je pokril iz salda prejšnjega leta; letošnji saldo 30. junija 1912 K 2021.73. Strokovne in druge nepolitične organizacije 32..411 članov. V minulem letu je imela deželnt organizacija 920 shodov, razen tistih shodov in predavanj, ki so jih prirejale strokovne organizacije in izobraževalni odsek. Dnevnik »Arbeiter-wille« ima med tednom 16.000 naklade, v nedeljo pa celo 23.000. Poleg tega pa imajo štajerski sodrugi še lepo gospodarsko socialistično organizacijo, ki stremi solidarno in odkrito s politično organizacijo za cilji socializma. Štajerski sodrugi so lahko ponosni na vse to. delo in na svoje uspehe na organizacijskem polju. Konferenca se bo pečala z običajnim dnevnim redom. — Požar. V Zgornjem Pobrežju pri Mariboru je te dni nastal ogenj pri posestniku Emanuelu Mydlilu, ki je uničil hleve in gospodarsko poslopje, škoda je precejšnja. Ogenj so baje zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. — Nezgoda v kamnolomu. V kamnolomu v Ribnici ob Pohorju se je po neprevidnosti grozno poškodoval polir Ivan Tomažič. Prinesli so ga vsega pobitega od razletelega kamna domov. Upati pa je, da bo okreval. Ponesrečenec ima več majhnih otrok. Goriško. — Cenjenim naročnikom v Nabrežini na znanje. Naročnino »Zarje« je plačati naprej in sicer naši raznašalki ženi sodr. Colja, katera ima tozadevo nalogo. Istotako sprejema naša raznašalka nove naročnike. — Žepni koledar za navadno leto 1913, ki ga je izdaja založba »Zarje« je pravkar došel in je že na razpolago sodrugom pri sodr. Ivančanu. Čisti dobiček od razpečave je namenjen naši prekoristni »Zarji«. Sodrugi! Sezite po njem, koristili bodete tako sebi in svojemu časopisju. Cena 1 K. Strokovna organizacija kovinarjev. Nemška zveza kovinarjev Je pred kratkim izdala letno poročilo o svojem delovanju v poslovnem letu 1911. Iz istega razvidimo velik napredek in pomen te največje strokovne organizacije na gospodarskem polju. Iz te organizacije se dviga velika socialna moč in pravi kulturni faktor, velikan, ki ga ne pozna niti svetovna zgodovina. Doslej so bili vsi preobrati le nove oblike starih gospodujočih razmer. Doslej so bili proizvajateiji proti svoji volji vendarle službujoči člani družbe, ki so morali nositi na svojih ramah vsa bremena, ter se morali vse storiti, da bi pridobili manjšini prijetno gospodujoče življenje. Strokovna organizacija pa ima novo tendenčno obliko in osnovo, ki zasleduje in ima namen delavne člane družbe iz nižav hlapčevanja dvigniti ter jih povesti kot združeno, svobodno, za svoje interese se bojujočo maso, do enakopravnosti. Koečno opaža vse moderno delavsko gibanje, da se kapitalizem vedno bolj izluščuje ker se delavstvo vedno bolj udeležuje produkcije. Tako je strokovna organizacija, v nasprotju s športnimi, zabavnimi in podpornimi društvi, bojna zveza, ki hoče delavce, bodisi s svojo lastno sugestivno močjo in bojem, ako bi pa podjetniki vstrajali na svojem vladajočem iz-koriščevalnem stališču pa tudi s prenehanjem produciranja izdelkov, in tako se dvigajo vedno više na potu socialnega napredka. Ravno preteklo poslovno leto zveza zopet lahko zaznamuje in dokaže svojim članom velik napredek v ojačenju organizacije in tudi lahko zabeleži mnogo drugih uspehov. Preteklo leto je naraslo število članov od 464.016 (koncem leta 1910) na 515.145 (koncem leta 1911), taka da znaša sedaj število članov okrog 560.000. Število ženskih članic je pri tem naraslo od 23.672 na 26.063; zelo živahna je bila fluktuacija: bilo je 208.639 pristopov in prestopov, nasprotno 157.510 izstopov, tako, da čisti narastek znaša 51.120 članov. Število upravnih mest se je zvišalo od 445 (I. 1910) na 451 (1. 1911). Pri zvezi je poslovalo koncem leta 1911 545 uradnikov, pomožnih uradnikov ter nabiralcev prispevkov, med katerimi je bilo 17 ženskih moči. Pri glavni upravi službuje 48 uradnikov Naklada zveznega glasila »Metallarbeiter Zeitung« se je povečala od 480.000 na 530.000 iztisov. Ugodna konjuktura na eni strani ter podra-ženje živil na drugi, je \mlivalo, da je bilo leto 1910, zelo bojevito leto. Številna gibanja, v katera je bila zveza zapletena, so narasla od 1353 na 1687 in pri teh udeleženo število delavcev od 135.261 na 187.407. Med tem ko se je leta 1910 samo 32.5% članov udeležilo plačilnega gibanja, izkazuje letošnje leto 37.9%, ako se računa skupna udeležba pri teh gibanjih člani drugih zvez, znaša število udeležnikov 277.345. Od teh gibanj je bilo 199 napadalnih stavk z 29.622 udeležniki, 155 obrambnih stavk r 83.049 udeležniki, $4 izporov. § 5140 in 970 gi banj brezposelnosti, Kojih se Je ucicležilii 141.779 delavcev. Pri vsakih 100 gibanjih in za vsakih 10fJ vdeležencev se je boj končal sledeče: pri stavkah 82, gibanj in 86.6% delavcev z uspehom, brez uspeha samo 18 gibanj in 13.6% delavcev.' Pri izporih je bil izid sledeči: 23.6 gibanj in 19.5 delavcev z uspehom. Zlasti so bili veliki uspehi pri gibanju brezposelnosti: Od vsakih 100 gibanj so bila samo 2.3 gibanja brezuspešna, 96.7 so se končala z uspehom delavcev. Od 100 pri gibanju udeleženih delavcev je doseglo uspeh 27, samo 3 so ostali brez uspeha. V skupnih bojih se je doseglo skrajšanje delavnega časa za 29.006 delavcev, skupno 198.894 ur^ na teden, t. j. povprečno za vsacega udeleženca 2.16 ur na teden in povečanje zaslužka za 108.154 delavcev skupno 192.00 K na teden. To je za osebo 1.78 K. Dosežena povišanje zaslužka je znašalo približno 10 miljonov K na leto. Pri tem pridejo stroški 5.2 miljonov K pri gibanju komaj v poštev. S temi pozitivnimi po-beljški se je posrečilo zvezi v veliki meri preprečiti nameravano skrajšanje zaslužka. V letu 1911 se je sklenilo na novo nič manj nego 338 tarifnih pogodb za 1878 podjetij z 26.260 osebami tako, da se je število za zvezo obstoječih, tarifnih pogodb zvišalo na 831, ter je število obratoy s tarifnimi pogodbami 12.891, v katerih je 145.390 delavcev. Premoženje zveze je znašalo koncem leta v glavni blagajni 6.85 miljonov K in v lokalnih blagajnah 3.78 miljonov K. Na vsako osebo pride toraj 19.86 K. Izdatki glavne in lokalnih blagajn znašajo 16.8 miljonov K. Od te vsote se je izdalo 5.4 miljonov K za osebne podpore, 4.3 miljone za podpore pri stavkah in 0.4 milj. kron v obrambne svrhe, 0.4 milj. za agitacijo in upravo in ostanek za razne druge namene. Ta števila pričajo o močnem gospodarskem organizmu. Potemtakem lahko razumevamo zakaj to zvezo tako silno sovražijo razni reakcijonarci, izkoriščevalci ter drugi sovražniki delavstva. Toda vse sovraštvo, vsa hudobna volja in delo združenih nasprotnikov ne bo moglo uničiti te ponosne stavbe, dela delavske solidarnosti. Semtertja. Carigrad! Spomenik orientalske umetnosti, mesto lepote in neštevilnih pokopališč, tisočerih kupol in minaretov, stoterih trdnjav in ječ. Mesto roparjev, trinogov, vojskovodij in sultanov, tifusa, kolere, krščanskih menihov, židovskih rabinov in mohamedanskih ag. Kdo pravi, da umetnost cvete le tam, kjer žive plemenite duše? Carigrad! Najlepše mesto najgrših ljudi. Bospor ponosni in Zlati rog, kraj njiju mesto. ki bi mislili, da ga niti fantazija ne more ustvariti lepšega in ponosnejšega — Sv. Sofija in Galatski stolp, zidovi ogromni, razkošni hrami, stebri — večni lepi in večno živi poem neumrjočih umotvorov. Umetnost poje svojo simfonijo v zraku. ni ob teh večnih umotvorih drhal korum-piranili capinov in odličnjakov, krvoločnih tiranov in požrešnih špekulantov. Ali ne vidijo njih oči vso to naravno in umetno lepoto, da bi se dvignili, poboljšali? Carigrad! Poučna je tragedija tvoje usode. V tvoji tragediji je tragedija umetnosti. Zaman so vekovi tukaj delovali, zaman je ustvarjala ob Bosporu arabska in perzijska umetnost, zaman so živeli velikani in sanjali umetniki. m »Osvobodimo svet predsodkov in tiranov zneverimo se tlačiteljem, izstradavalcem, menihom. akademikom in moralistom; očistimo trinogov zemljo in nebo, uresničimo princip svobode — tedaj bo prava umetnost zakon in podlaga človeštvu.« Tako je pred leti pisal Rus Bakunin. Ali Wagner je mislil, da je mnogo ljudi, ki živijo v bodočnosti in ki zato razumejo in verujejo v nalogo umetnosti. Pride tudi čas zate. Carigrad. Pred dvesto leti te je občudoval prvi predhodnik francoske revolucije, Montesquieu, ali prerokoval ti je klavern konec. Bil je dober prerok. Gospodarji Carigrada so sklenili »premirje«. Spoznali so svojo usodo. Razveselujmo se. Zdaj prične zgodovina novega Carigrada. Prešel in doživel bo razvoj stare Evrope; občutil bo posledice kapitalističnega osrečevanja. Veliki simfoniji carigrajskih stolpov in minaretov se bodo pridružile sirene tovarn in delavnic. Nov rod bo nastal. Rod okrvavljenih, do skrajnosti izkoriščanih in izstradanih. Ali rod. ki ne bo živel puhlega življenja udane in verne živine. Občutil bo krivico sistema in spoznal pot bodočnosti. Oživela bo tedaj tvoja umetnost; kamni tvojih stavb ne bodo mrzeli v zraku; greli bodo srca množice, ki se bo dvigala, ker bo razumela pomen tvojih simbolov, ki jih je ustvarila lepota in stremljenje. Trst. — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v soboto 7. t. m. točno ob 8. zvečer svojo sklepčno sejo. Odporniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno. — Voli tv© v zavarovalnico zoper nezgodo« Scdrugom, ki so dobili tozadevna navodila^ priporočamo, da store, kar jim je bilo naloženot v najkrajšem času. Nekateri sodrugi niso po« slali na pisma še nobenega odgovora. Na delo vsi, da ne bo prepozno. — Sumljiv slučaj. Predvčerajšnjim je bil sprejet v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni Pražan Emanuel Protivo prišedši v Trst iz So* luna. Protiva ima sicer močno grižo in so zdra^ vniki mnenja, da ni slučaj kolere. Vendar so ga| izulirali v imenovani bolnici in desinficirali pro-j store, hjer je Protva bival. To pa vsled tega, keq je prišel iz krajev, ki so od kolere okuženi. j — Sodrugi, stanujoči v okrajih Rojan, No^ yo mesto in Greta, so pozvani, da se udeleže yl polnem številu današnjega strankinega shoda, ki bo ob pol 9. zvečer v gostilni »Internacional«, ulica Boccaccio 25. — Nabrežinskim In kraškim sodrugom, ki bi se radi udeležili nedeljske predst. »Tovarne« v Delavskem domu, naznanjamo, da konča predstava tako, da bodo odšli sodrugi iz imenovanih krajev domov lahko s poslednjim vlakom južne železnice ob tričetrt na 11. Vestnik organizacij. Podružnice „Vzajemnosii“ in druge organizacije, ki hočejo kolportirati ..Družinski koledar", naj ga brž naroče, da ga dobijo pravočasno. Koledar je zelo obsežen in ima mnogo poučne in zabavne vsebine. Naroča se pri ..Vzajem-nosti" v Ljubljani. Odborova seja podružnice lesnih delavcev v Ljubljani, sc vrSi v četrtek 5, decembra ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red bo važen, zato je polna udeležba potrebna Plesne vaje .Vzajemnosti" v Ljubljani se vrše vsako nedeljo in praznik od 3. popoldne do 7. zvečer v mali či-talniški dvorani v ,.Narodnem domu" (nad glavnim vhodom). Pristop imajo članice in člani ter po njih vpeljani gostje. Pristoitvna jc prav nizka. Vabi se na obilen poset. Splošna delavska zveza »Vzajemnost" za Kranjsko okrajno zastopstvo v Ljubljani, vabi na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 8. decembra 1912 točuo ob 9. dopoldne v salonu restavracije ..International", Resljeva cesta štev 22. Dnevni red: 1. Poročila predsednika, tajnika in blagajnik?. zveze 2. Nadomestne volitve v osrednji odbor in nadzorstvo zveze, 3. Organizacija in taktika 4. Tisk. 5. Raznoterosti. — Občnega zbora se morajo udeležiti vsi odbori In nadzorstva ljubljanskih podružnic in izobraževalnih odsekov ter zaupniki vplačilnic. Odposlanci načelstva zveze imajo na zboru sedež in glas. — Radi važnosti in obširnosti dnevnega reda je želett polnoštevilne in pravočasne udeležbe. Šišenska podružnica ..Vzajemnosti41 naznanja vsem članom, da se mesečni prispevki odračunnvajo lahko vsako nedeljo od 11.—12. dopoldne v društveni sobi želez. pod7užnice, Kolodvorska cesta 56, 1. nadstr. desno, nad prodajalno konzumnega društva. Prispevki pa se sprejemajo tudi vsak dan v prodajalni konzumnega društva. V Šiški se je priglasilo več sodrugov, ki bi se radi poučevali v petju Ako bi se zglasilo zadostno število so-drugov, ki bi imeli veselje do petja in do rednega obiskovanja pevskih vaj, se namerava ustanoviti pevski zbor pod okriljem šišenske .Vzajemnosti". Prosimo torej vse sodruge, ki jih veseli petje, da se zglasijo v najkrajšem času v prodajalni ali pisarni konzumnega društva, v Spod. Šiški, Kolodvorska cesta 56. Žepni koledar za 1913 Je ravnokar izšel* Naroča se pri zaupnikih in pri upravi „Zarje“ v Liubljani. - Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. »Velikosrbska44 pravda na Dunaju. Dunaj. 5. decembra. Dne 24. novembra so napravili mladi srbski študentje, ki ne pokladajo vsake besede pa apotekarsko tehtnico, na dunajsKi KSrtner-strasse malo, brezpomembno demonstracijo, ki je bila z ozirom na diplomatično napetost med Avstrijo in Srbijo neumestna in nepremišljena, iz demoBSlr.mtovskih vrst so se čuli vzkliki zoper Avstrijo in za Srbijo, vslcd česar je bilo od črnožoltega časopisja nahujskana patriotič-na sodrga kajpakda »žaljena v svojih svetih čutilih« in je demonstrante pretepla. Nato jih le policija aretirala. Ves dogodek je bil brezpomemben in je sodil v polieflsko kroniko. Ampak črnožolto časopisje ga je razpihnilo in razčeoerilo v veliko afero in danes se je pred kazenskim senatom dunajske,’;.) deželnega sodišča začela razprava proti jugoslovanskim dijakom, ki so se udeležili demonstracije. Obtožencev je 14. Večinoma so to Dalmatinci in Bosanci. Obtoženi so: filozof Bukvlč, filozof Simič, filozof Dosen, farmacevt Karaman, veterinarec Stone. veterinarec Karanovič, kult. tehnih Gjukič filozof Hasan Rebac veterinarec Pla-chy. medicinec Bulježevič, eksportni akademik Ferič in filozof Budimir. Državno pravdništvo jih dolži hudodelstva žaljenja veličanstva in prestopka proti lavnemu miru in redu v zmislu § 305. in § 283. kaz. zakona. Obtožnica pravi, da so dijaki na K3rn-,tnerstrasse klicali »Živela Srbija«, blatili Avstrijo ter žalili cesarja, prestolonaslednika ter jvlado. Obtožnica tudi priznava, da je poulična 'drhal napadla dijake ter jih pretepla. ' Obtoženci izjavljajo, da so pač klicali vla-Jdarjem balkanskih držav, niso pa žalili niti čeparja niti prestolonaslednika, ker jim to niti tla misel ni prišlo. Obtožence zagovarjajo štirje odvetniki, med temi Hrvat dr. Covič-PIenkovlč Pvorana je bila nabito polna, zlasti je bilo mnogo navzočih dijakov. Čim pa se je obravnava pričela, ie predsednik, sodni svetnik dr. Weinlich izjavil, da se bo razprava vršila tajno ter odredil, da se mora dvorana izprazniti. Državno pravdništvo zastopa dr. Lange. Obtoženci govore slabo nemško, za to so pritegnjeni tudi tolmači za srbščino, hrvaščino češčino. K razpravi je pripuščenih samo 40 zaupnikov, sorodniki obtožencev in zastopniki listov. Zastopnik Hrvatov dr. Plenkovlč protestira proti tajnosti ter naglaša, da naj javnost izve, da je bilo postopanje stražnikov in pisanje dunajskih nemških listov pretirano in zlagano. Kljub temu je vstrajal sodni dvor na tajnosti. Kot prvi je bil zaslišan Bukvlč, ki aglaša jda je nedolžen. Izjave prič, ki so navedene v obtožnici, so neresnične in bi, če bi bil vse to res storil, to tudi priznal, ker mu gre čast iez vse. Je dober Avstrijec in kot Jugoslovan 'ristaš trializma in nasprotnik Madžarov. Za-o je klical tildi »Abzug Čuvaj«, Pred ruski kon-kulat so hoteli samo. da izrazijo simpatije zma-Eovitim balkanskim državam. Obtoženec Mihajlo Simič se ne čuti krivega avno tako malo kakor vsi drugi obtoženci. Niče ni klical onih veleizdajniških klicev, ki so avedeni v obtožnici. Dva obtoženca se prito-ujeta,, da so jih v preiskovalnem zaporu silili ; težkim in poniževalnim delom, da so bili za- prti skupaj s tatovi in goljufi in da so morali snažiti celice. V nadaljnem zaslišanju izjavijo obtoženci, da jili je policija v zaporu pretepala. Nekateri obtoženci so bili aretirani, ker so na ulici srbsko govorili. Obkolili so jih dunajski špisarji in začeli klicati: Srbske svinje, k .jejo proti Avstriji! Vrgli so se na dijake in jih pretepli, policija je prišla in jih aretirala. Veterinarec Koranov je stal na Grabnu sam in je bil aretiran, ker je nekdo zaklical: »To je Bolgar«. Priča policijski inšpektor Maier izpove, da jc vse polno dijakov šlo po Karntncrstrasse in da so s hujskajočimi klici žalili cesarja in prestolonaslednika. Klicali so tudi: »Živela Srbija! Dol z Avstrijo! Živio kralj Peter!« Agno-sciral je nekaj obtožencev in jih aretiral. Drakonske odsodbe. Sodba se glasi: Zaradi razžaijenia Veličanstva je obsojen Bukvlč na šest mesecev težke ječe. Simič, Dozen. Karaman zaradi hujskanja na 14 dni strogega zapora, od kazni se odra-čuna enajst dni preiskovalnega zapora. Stajic je zaradi hujskanja na deset dni strogega zapora. devet drugih obtožencev na tedenski zapor, ker so se zoperstavljali straži. Njihova kazen je s preiskovalnim zaporom ^ že pre-stana. Obtoženec Puljecevič je oproščen. Rržav nijbor. Državni zbor. Dunaj, 5. decembra 1912. VOJAŠKI IZJEMNI ZAKON V JUSTlCNEM ODSESU. V justičnem odseku se nadaljuje generalna razprava' zakona o vojnih dolžnostih. Nemški nacionalec Miihlwert se izreka za temeljite izpremembe in za ustavno rešitev zakona; protestira proti vladnemu zavijanju, kakor da parlament zanemarja svoje dolžnosti napram državi. Končno izreka mnen;e, da uzakonitvi predloge s pomočjo § 14. ni ustavnih ovir. Poljski socialni demokrat sedr. dr. Lleber-mann izvaja, da je vladna predloga izjemen zakon zoper delavce. V zakonu bi bilo treba jasno izraziti, da veljajo te izjemne določbe le za slučaj vojne in ob neposrednih vojnih pripravah. Zakon je za delavce nevaren, ker jih obsoja na prisilno delo. Poljski socialni de-mokratje ne zanemarjajo nevarnosti in nočejo dajati srbskemu imperializmu, za katerim se skriva rusko barbarstvo, potuhe. Ako Rusija napade, bodo Poljaki na meji storili svojo dolžnost in zlasti poljski socialni demokratje bodo v tem slučaju razvneli ljuds. vstajo, ki ima primere. V slučaju vojne z Rusijo bodo zvesto stali ob strani državi. Ampak civilnega prebivalstva ne bodo pošiljali pod jarem vojaške sablje In zato bodo glasovali proti temu zakonu. Kač pa predlaga, naj vlada v teku osmih dni predloži nov načrt po sledečih načelih: Vojne dolžnosti veljalo le v slučaju vojne in y času neposrednih vojnih priprav; vojne dolžnosti se nanašajo le na gmotno imetje civilnega prebivalstva in ne na osebno službo. Ako bi bila posebna služba neobhodna, je pritegniti občine. Izven bivališča ni nobenega državljana siliti na delo. Odškodnina za osebno ali stvarno službo je plačati po povprečnih krajevnih cenah. Osebe, ki opravljajo osebno službo v vojaške svrhe. ne spadajo v vojaštvo in so podrejeni civilnemu sodstvu. Sodrug dr. Renner se v lepih izvajanjih (ki jih objavimo v eni prihodnjih številk) pridružil sodr. Liebermannu: Ako bi ruski carizem ogrožal svobodo in razvoj bi socialni demokratje do zadnjega moža zastavili svoje sile. Z gllotlno § 14. se ne damo uplašitl. Parlament ne sme ponižati svoje časti. Ako nas vlada postavi pred volilce, ne pokaže, da smo imeli prav! Poslanec dr. Ofner izjavlja, da bi uzakonitev te predloge s pomočjo § 14. pomenjala najhujše ustavolomstvo. Govornik razcefra mnenje prof. Lammascha, ki si ga je vlada naročila, in dokaže končno, da avstrijska zbornica ni niti ntjmanj vezana na sklepe ogrskega parlamenta. Ker zakon v marsičem nasprotuje državnim osnovnim zakonom ie treba zanj dvetretjinske večine. Nobena država nima tako okrutnega zakona. Vladne grožnje s § 14. so prazne, zakaj ob prvem sestanku parlamenta mora vlada svojo naredbo predložiti zbornici in tedaj bo tega vladnega zakona konec. Separatist dr. Witt izjavlja v imenu svoje stranke, da v boju proti temu zakonu poseže po najostrejših sredstvih in se ne plaši niti obstrukcije. Ostro pobijajo vladno orecllogo tudi drugi govorniki, zlasti sodr. Darzynskl In Leuthner. Na vprašanje posl. Heilingerja, ali je tes. da je razpust zbornice v slučaju nepokornosti sklenjena reč je izjavil domobranski minister Georgi, da je ta vest bajka in da se ministrski svet s takim vprašanjem ni pečal. S tem je desavuiral ministrskega predsednika, ki se venomer baha, da ima vsa potrebna poooblastila za § 14. v žepu. Ministrski predsednik grof Stiirgkh izjavlja, da je vlada pripravljena, da dopusti, če že ne bistvene spremembe zakona z ozirom na Ogrsko, pa vsaj pojasnile dopolnitve, ki naj raz-prše predsodke in omogočijo razpravo o zakonskem načrtu. Zagotavlja, da nima vlada z zakonskim načrtom nikakršnih postranskih namenov in da hoče vlada uporabiji zakon le v slučaju voje. Za ministrskim predsednikom je sekcijski šef Reuther pojasneval vladne namere z zakonom in izjavil, da bo vlada dopustila k zakonu tako dopolnila, da se zakon ne bo mogel uporabljati v mirnih časih. Stiirgkh je torej danes nekoliko omilil svoj včerajšnji razžaljiv nastop v justičnem odseku. V teku jutrišnjega dne se bo pokazalo, ako bo zakonski načrt sprejet ali ne, ko se zopet sestane justični odsek. Stiirgkhova izvajanja so prazna in dvomljivo je, če se bodo stranke .večine vjele nanje. BRAMBNI ODSEK. Brambni odsek se je sešel danes ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu je bilo glasovanje o spreminjevalnih predlogih k predlogi o podporah svojcev vpoklicanih ob času mobilizacije. Sprejetih je bilo več spreminjevalnih predlogov, ki sicer ne spremene prav globoko dosedanja določila, ali so vendar nekoliko boljša. S pretežno večino je sprejel odsek predlog za spremembo naslova. Naslov zakona o podporah se glasi sedaj: Zakon o prispevkih za vzdrževanje svojcev vpoklicanih v slučaju mobilizacije. Za referenta je določen Jerzabek. Nato je odsek določil še dnevni red za prihodnjo sejo. Na tej seji se bo razpravljalo o rekrutni predlogi. Zadnfe vesti. Premirje na Balkanu. GRŠKA NI PODPISALA PREMIRJA DOGOVORNO Z ZAVEZNIKI. London, 5. decembra. 4. t. m. jp dobile tukajšnje »Times« Iz Aten sledečo brzojavko: Iz uradnega komunikeja, ki je pravkar izšel, je razvidno, da Grška ni podpisala premirja dogovorno z drugimi zavezniki. NADALJEVANJE VOJNE MED GRŠKO IN TURČIJO. Carigrad, 6. decembra. Porta je včeraj objavila komunike, v katerem pravi, da je podpisala Turčija premirje z Bolgarijo, Srbijo in Crnogoro pod pogojem, da si ohranijo sporne čete svoje pozicije in da se prično takoj mirovna pogajanja. Med Grško in Turčijo se pa vojna nadaljuje. Tozadevna vest je bila takoj odposlana vsem inozemskim turškim poslanikom. KAJ BO Z EGEJSKIMI OTOKI? London, 6. decembra. Sofijski dopisnik lista »Central News« brzojavlja: Grški pooblaščenec v Čataldži, gospod Panas, je glede Janine že odnehal. Zahteval pa je, da bi bilo v pogojih premirja že urejeno vprašanje onih egejskih otokov, katerim bi se motala Turčija odreči že a priori. Turški delegatje so to grško zahtevo odklonili najodločnejše zlasti glede otokov ob azijski obali. Nato so stavili turški pooblaščenci predlog glede blokiranja Dardanel. Toda tako grški pooblaščenec kakor tudi bolgarski pooblaščenci so se temu uprli, češ da se mora blokada Dardanel od strani Grške nadaljevati. Zlasti je vstrajal bolgarski pooblaščenec Danev, da morajo biti podvržene grški kontroli tudi za časa premirja vse ladje, ki bodo plule skozi Dardanele. Temu je pripisati dejstvo, da Panas ni podpisal premirja. LONDONSKI BOLGARSKI KROGI O NAMENIH VOJNE. London, 6. decembra. Tukajšnji bolgarski krogi pravijo, da se vesele premirja. Ni res, da bi bila napovedala Bolgarija vojno zato, da bi razobesila svojo zastavo na mošeji Sv. Sofije ali zato, da bi si osvojila Carigrad. Vse bolj praktični so bili nameni Bolgarije. Sedaj je svoje namene dosegla in zares nima nobenega povoda več, da bi vojno nadaljevala in povzročila sebi nedogledno škodo. Bolgarija želi iziti iz vojne dovolj močna, da se bo mogla mirno razvijati. In nič je ne ovira, da ne bi sklenila prijateljskih odnošajev s Turčijo in drugimi sorodnimi državami. SRBI SO ZADOVOLJNI. DA SE BODO VRŠILA POGAJANJA V LONDONU. Milan. 6. decembra. »Corrieru della Serra« poročajo iz Belgrada: Tukaj je bila sprejeta z veseljem vest, da se bodo vršila mirovna pogajanja v Londonu. Veselje je tem večje, ker so se Srbi bali, da se za pogajanja izbere Berlin, ki je obsovražen zlasti zaradi znanega berlinskega kongresa. Zakaj da ni Grška podpirala premirja, se v tukajnšjih krogih ne ve. Le sodi se, da bi bila morala Grška v slučaju premirja odnehati od blokade Dardanel, kar pa ni šlo. ker se je bilo bati, da bi dobavljala Turčija v tem slučaju po morju orožje in mu-nicijo. POGAJANJA Z GRŠKO SE BODO NADALJEVALA. Carigrad, 6. decembra. Od dobro informirane strani se zatrjuje, da je bila naložena bivšemu grškemu poslaniku v turškem parlamentu, Heneom, važna naloga glede premirja z Grško. Izročiti bo moral grški vladi važen sklep turškega kabineta, Tu prevladuje mnenje, da Grška ni podpisala premirja dogovorno z drugimi pooblaščenci. Dunaj, 6. decembra. V tukajšnjih dobroin-foriniranih krogih prevladuje mnenje, da bo Grška podpisala premirje v najkrajšem času. BOMBARDIRANJE GALIPOLIJA. London, 6. decembra. »Daily Mail« priobčuje brzojavko, ki pravi, da je došlo včeraj v Kseroški zaliv 40 grških ladij z vojaštvom. Transporte so spremljale grške bojne ladje, ki so bombardirale Oalipoli in pristanišče Bulait. VESTI O BOLGARSKO-GRŠKI BITKI NERESNIČNE. Atene, 6. decembra. Vest, ki jo je bilo priobčilo dunajsko časopisje o bitki med Bolgari in* Grki, je popolnoma izmišljena. RAZPAD BALKANSKE ZVEZE. Belgrad, 6. decembra. Tukaj je razširjeno splošno mnenje, da se balkanska zveza v najkrajšem času razsuje, ker postajajo nasprotja med Bolgarsko in Grško vsak dan večja. Srbija posreduje, a ni se še odločila o svojem končnem stališču. Ako Grki vstrajajo v svojem nasprotju do Bolgarske ali da celo sklenejo s Turki poseben mir, potem bo dosti dosedanjih vojnih pridobitev balkanske zveze uničenih. VALONA BOMBARDIRANA. Valona, 5. decembra. Pri bombardiranju Valone je padel šrapnel med poslopji avstrijskega in italijanskega konzulata. Videč vznemirjenost prebivalstva je poslal Kemal beg parlamentarca k načelniku grškega brodov5" Ta je odgovoril, da ima nalog blokirati albansko obal ker je turška last in vsled tega bombar-“ diranje mesta dopustno. Zaradi bombardiranja' je Kemal beg protestiral pri velesilah in v Atenah. GRŠKO-AVSTRIJSKI SPOR V ŠOLUNU. Dunaj, 6. decembra. »Zeit« je dobila iz Soluna vest, da je hotel vkrcati avstro-ogrski konzul okolu 1000 bosanskih emigrantov in jih odposlati v Bosno. Grške oblasti so pa to prepovedale, češ da se nahaja Lloydov parnik v kvaranteni; grški častnik je tudi dejal, da so omenjeni Bosanci preoblečeni regularni turški vojaki in da jih je hotel avstrijski konzul vtihotapiti v Albanijo. Zaradi te zadeve je Avsrija ukrenila diplomatične korake v Atenah. GREYEV PREDLOG SPREJET POVSOD. London, 5. decembra. Predlog ministra Greya o konferenci poslanikov je bil doslej povsod pozdravljen. »Timesov« dunajski dopisnik je brzojavil snoči tako: Tudi semkaj je došel Greyev predlog glede sestanka poslanikov. Splošno mnenje je, da odgovori avstro-ogrska vlada na predlog dogovorivši se z Nemčijo in Italijo, SRBI NE ZAUPAJO BERLINU. Belgrad, 6. decembra. Z ozirom na vest, da se bo vršila konferenca evropskih držav v Berlinu, objavlja včerajšnja »štampa« članek, v, katerem pravi, da bi se morala vršiti taka konferenca na nevtralnih tleh. Berlin je glavno mesto avstrijske zaveznice in prav zaradi avstrijskih intrig se skliče konferenca. Poleg tega je Berlin ono mesto, kjer je bila sklenjena leta 1878 najbolj neodkritosrčna mednarodna pogodba, ki ni bila naperjena le proti balkanskim državam, marveč tudi proti Rusiji. HARTWIG OSTANE NA SVOJEM MESTU. Belgrad, 6. decembra. Tukaj je razširjena vest, da ostane ruski poslanik Hartvvig, o katerem se je govorilo, da je podal demisijo, na svojem mestu še nadalje in da ni za demisijo nobenega resnega povoda. DUNAJSKI SRBSKI POSLANIK. Dunaj, 6, decembra. V diplomatičnih krogih se pripoveduje, da dospe novi srbski poslanik Jankovič že v nekaj dneh na Dunaj rn da prevzame takoj poslaniške posle. IZJAVA RUSKEGA POSLANIKA V BEL-GRADU. Belgrad, 6. decembra. Ruski poslanikHart-wig je izjavil nekemu časnikarju: Zahteve Srbije po Albaniji so opravičene. Srbija se je uspešno vojskovala s Turčijo in je okupirala one dele osvojdnega ozemlja, ki se ji zde primerni. Avstro-Ogrska se ni vojskovala s Turčijo. S kakšno pravico se torej vmešava v Albanijo? SRBIJA IN JADRANSKO PRISTANIŠČE. Pariz. 6. decembra. »Actlon« in »Petlt Pa-risien« pravita, da je naznanila Srbija kabinetom vseh velevlasti, da prepušča Evropi rešitev vprašanja o jadranskem pristanišču. DRAC dobi srbskega okrajnega glavarja. Belgrad, 6. decembra. »Štampa« naznanja, da je bil imenovan za glavarja v Bitoljsketn okraju predsednik srbskega časnikarskega društva Nusič in publicist Žvalevič za okrajnega glavarja v Draču. IZJAVA ČRNOGORSKEGA MINISTRA. Antivari, 6. decembra. Črnogorski ministrski predsednik Martinovič je izjavil napram nekemu vnanjemu časnikarju, da je jadransko pristanišče za Srbijo življensko vprašanje. VTISK PREMIRJA V CRNI GORI. Cetinje, 6. decembra. V teku včerajšnjega dne je bil izdan kraljev ukaz za prenehanje vseh vojaških operacij na bojnih črtah. V glavnem mestu in po deželi so z zadovoljstvom r,prejeli vesti o premirju. Kralj je imenoval tri delegate za londonsko konferenco. Delegatje odpotujejo danes. _______ IZ OGRSKE DUME, Budimpešta, 5. decembra. Pred parlamen* tom so bile običajne dmonstracije. Zbornica je sprejela nato v tretjem čitanju predloge glede vojnega dela. glede dobave konj In vpreg, re-krutni kontingent za 1913 In predlogo o preskrbi državnih nastavljencev, oziroma vdov in sirot. Trgovinski minister Beothy je razvijal potem načrt, po katerem oskrbuje dela v svojem delokrogu. Prihodnja seja Jutri. VLAK SKOČIL S TIRA. Deberczln, 5. decembra. Vsled pomote pri premikanju je danes skočil s tira vlak št. 5101. Ena oseba je težko ranjena. Promet na tej črti je ustavljen, ker je proga razrušena. Novice. * Vojno sodišče. V Solunu divja po cestah besna moritev. Krvave mlake pokrivajo tlak. Streljajo in ropajo ljudi. »Kupi mrtvih z grozno razmesarjenimi glavami, udje krčevito zviti od smrtnih muk — klavnica«, to vidijo vojni poročevalci. Kakor ob času tridesetletne vojne. »Na stotine Turkov so pokončali z barbarsko pohotnostjo«, pravi poročilo. »Tolpe se ne bijejo z vojaki, temveč napadajo brezbrambne, mirne ljudi, ki jih hočejo z vso silo uničiti. Otroke, postrele v očetovem naročju. Na stenah liiš se drže ra/brizgani možgani in krvave srage. Koliko človeških bitij je razbesnela vojna furija pohotno razmesarila? Ali vam trepeče srce? Ali kličete po pravici, maščevanju? Tukaj, tukaj, vi, ki iščete pravičnost! Brzojavka. Poročilo atenske agencije: »Vojno sodišče v Solunu je obsodilo vojaka, ki je ukradel prebivalcu revolver, v petletno ječo. Strogo kazen splošno odobrujejo.« Vojno sodišče! No, torej! Pozabite vse prizore brezprimernega barbarstva, pozabite prestreljena ličeca otrok, razbite glave, razmesarjena dekleta, pozabite krvave mlake po solunskih cestah in možgane na zidovju, glejte-le na delovanje pravičnosti. Še živi, še čuje. Revolver je bil ukraden in tat je dobil pet let. Revolver je bil ukraden? In tat je dobil pet let.? In koliko src je bilo ukradenih? Koliko ubojev, koliko umorov je bilo izvršenih? Koliko očetov je izdihnilo? Koliko življenjske sile je uničene? Koliko sreče pogažene? Koliko bodočnosti uničene? Koliko? Kdaj se snide vojno sodišče? * Socialno demokratična zmaga. Pri občinskih volitvah za mesto Kiel so socialni demo-kratje dosegli nenavaden uspeh: polovica občinskih svetovalcev je socialnih demokratov, namreč štiriindvajset. Meščanski zastopniki imajo tudi 24 mandatov. V državnem zboru zastopa Kiel že več let mednarodni strokovni tajnik Legien. * Nesrečen ženin. Delavec Scucki v Lvovu je v hotelu ustrelil svojo nevesto in njeno sestro, ker sta bili obe vanj zaljubljeni in sta privolili v umor. Nato je še sam sebe ustrelil. * Dražba dragocenosti iz kitajske cesarske zakladnice. Londonski listi poročajo, da bo v kratkem v Londonu znamenita dražba. Prodajali bodo na javni dražbi umetnine iz cesarskih, kitajskih palač. Zbirka obsega krasne izdelke iz porcelana, ki imajo uprav pravljično vrednost. Nekateri kosi so stari nad tisoč let, drugi celo po 3000 let. Kitajske palače so bile prave zakladnice in zlasti umrla cesarica vdova Tzi-Hzi je bila znamenita nabiralka. Na njen rojstni dan so ji podarjali njeni ljubljenci ali pa oni, ki so to šele hoteli postati, najkrasnejše izdelke iz brona, črne bisere in zlate, umetniško izdelane predmete. Za miljonarje pomenja ta dražba izreden dogodek in ameriški Krezi so že na potu v London, a tudi evropski vladarji bodo poslali svoje zastopnike, da kupijo en ali drug predmet. * 50 oseb utonilo pri prevozu na parnik. Ko je prevažal pred kratkim neki čoln v Kalkuti potnike na parnik, se je vsled prevelike teže potopil. Vsi potniki, izmed katerih je bilo tudi sedem Evropejcev, so utonili. Vsled modnega morskega toka niso mogli dobiti iz morja nobenega trupla. * O aferi zagrebškega odvetniškega kandidata Gagliardija, ki je zaprt vsled menične goljufije, poročajo še sledeče podrobnosti: 13. oktobra letes, ko se je Odilonkin mož Rad-van še nahajal v sodnih zaporih na Dunaju, sta umetnico v penzijonu »Vašington« obiskala za-. grebški' odvetnik dr. Milan Dečak' in njesov koncipijent dr. Em. Gagliardi, da jf poinoreta iz neugodnega položaja. Odilonka je rekla, da nima denarja. Sicer je v Selcih pri Cirkvenici prodala majhno ribiško kočico za 9000 K, toda kupec zavlačuje izplačilo kupnine, češ da hipoteka še ni spravljena v red. Popoldne istega dne je dr. Gagliardi 'še enkrat prišel k Odilonki in ji stavil naslednji predlog: Ona naj mu da inenico za 10.000 K, ki jo bo predložil kupcu ribiške koče in bo dvignjeno kupnino poslal njej na Dunaj; menico ji bo vrnil, kakor hitro bo hinoteka urejena. Ko je bil Odilonkin soprog 17. oktobra izpuščen iz zapora, je ona celo stvar povedala svojemu dunajskemu odvetniku dr. Hofmoklu, ki je nato zahteval vrnitev menice. Dr. Dečak je nato odgovoril, da se bo menica za 9000 K nemudoma vrnila, 1000 K pa si bo pridržal za honorar. Čez dva dni nato je pa Odilonka dobila pismo, da se cela svota 10 tisoč kron pridrži na račun honorarja. Dr. Hofmokl je nato z nemčko vlogo zalival, da se •• odeni menični postopek prekine, ker gre za goljufijo. To vlogo je pa zagrebški sodni stol zavrnil z opazko, da se ji priloži hrvaški prevod. Dr. Hofmokl ie svojo vlogo nemudoma spopolnil in z nova vložil, nakar je z;<čeIo poslovati zagrebško državno pravdništvo, ki je zahtevalo, da se Gagliardi aretira. V stvari je bil že večkrat zaslišan tudi zagrebški odvetnik dr. Dečak. * Otroška tragedija sedanje družbe. V Washingtonu se je pred kratkim dogodit slučaj, ki je tako huda obsodba 'anašnie civilizacije, da hujši biti ne more. Desetleten deček je izvršil samomor, ker je obupal nad življenjem. Prej je še pisal svoji materi: Draga mama! — Pretežko moram delati in zato bom pustil delo. Ker pa vem, da bi se Ti jezila, hočem narediti konec. Bog me pač noče v svoje kraljestvo. - Nato se je ustrelil v glavo z malo pištolo. Bil je takoj mrtev. Desetletni samomorilec je najmlajši sin Sare Link, ki je vdova in se že dve leti ubija z vsakovrstnim delom, da preživi sebe in petero otrok. Desetleten otrok — sit življenja, dasi bi niti vedeti ne smel kaj je življenje. Desetletnega otroka ie morala mati poslati v delavnico namesto v šolo ker ji ne preostaja drugega, ker sama kljub svoji pridnosti ne more zaslužiti dovolj, da bi preživela svojo družino. Revščina in lakota ne poznati usmiljenja; neizprosni sta in zato zahtevati svoje, neoziraje se na to, koliko žrtev pade. Dovoli dela, dovoli kruha, kaj iskati spremembe. so kričali in pisali ljudje, ki so odgovorni za take socialne umore, kakor je John Linkov. Seveda, ljudje ki se dušijo v izobilju, ki jim ni treba skrbeti, kaj bo iutri, ne želijo sprememb ; njim se sploh bolje goditi ne more, kakor sc jim godi. zakaj ootem spremembe! Kako živijo miljoni in miljoni drugih, za to se ta v razkošju živeča druhal ne briga. Pomislimo, koliko krutih duševnih bojev je divjale v dečkov' duši, preden so bile uničene vse vezi, katere so ga spajale s svetom in katerih v sanjajoči otrokovi duši ni malo. Izgubil je vero v pravico, v mater, v svet; z eno besedo, iz- gubil je vse in segel po morilnem orožju. Take so pač krute in žalostne tragedije obstoječega kapitalističnega sistema, ki neusmiljeno pograbi dečka, deklico na igrišču, v šoli ter ga tira v krut boj za vsakdanji kruli, v sužnost, kjer mu uduši vsak čut, vsako upanje! Boj za socializem je boj za industrialno svobodo, je boj civilizacije proti profitu, za rešitev otrok z krempljev izkoriščajočega kapitalizma. Kako ravnajo z našimi brati v vojaški suknji. V seji dne 4. t. m. so v državnem zboru socialnodemokratični poslanci Leopold Wi-narsky, Muchitsch in dr. stavili na brambnega ministra naslednjo interpelacijo: Pri 17. lovskem bataljonu, ki je nastanjen v Judenburgu na Štajerskem, trpe vojaki zara- . di slabih razmer. Kruh dajo moštvu v tako majhnih množinah, da so že prišle pritožbe naravnost iz kompanij. Na podlagi teh pritožb :e je kruh nekoliko pi /eeal in dajali so moštvu še posebej nekaj prepečenca. Prepečenec je pa često popolftoma neužiten. Prav tako kakor hranenje, je slabo tudi ravnanje z moštvom. Poročnik Klement, ki je dodeljen 2. kompaniji, zmerja vojake z najrazličnejšimi psovkami. Besede: »tepec«, zanikrnež, »pes svinjski« so mu najljubša imena. Nikakor pa ni zadovoljen samo s temi psovkami, marveč tudi pretepa vojake, ki so podvrženi vojaškim predpisom in se zaraditega ne morejo prav nič braniti, " dnii čas je torej, da predstojne vojaške oblasti odpravijo tako ravnanje z vojaki, ki ni prav nič primerno, da bi zbudilo pri vojakih vdanost do službe. Vsled nevarnega političnega položaja in preteče voine nevarnosti bi imele vojaške oblasti dovolj vzroka, ravnati z državljani v vojaški suknji tako, da bi v resnem slučaju tudi čutili, da utegnejo z državo, za katero morajo tvegati svoje življenje, res tudi kaj izgubiti. Vprašamo torej gospoda domobranskega ministra, ali so mu znane opisane razmere, in če bo, ako niti niso znane, jih preiskal in ustregel opravičenim pritožbam moštva 17. lovskega bataljona v Judenburgu.? Odgovorni urednik FranBartl. Tiska »Učite!1 Tiskarna« v Ljubljani. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. f——^ Žepni | koledar za delavce spl^h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepu i koledat je obsežnejši od dosedanjih . in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati sc začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica. — Stare in nove mere. Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe .Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za „Zarjo\ — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan i : v letu. — Oglasi. Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s pripo-rotilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: ^ Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje" v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. “5. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ua-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14 Geržina, Roian. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Boivedere 57. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Marco 26. Wenc Neža, Via Broletto. Segoliti Rosa Via Industria 16 Kickel, Via Montorzino 4, Rojano. Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne = demokracije = (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 170. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „ Za rje". Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Južni kolodvor, na peronu, Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. $ubič, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kane, Sv. Petra cesta Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Hemžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Selen^nvrov*