7. številka.
Ljubljana, v sredo 9. jannvarja
XVIT. leto, 1884.
Izhaja vsak dan mve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogeriske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Eolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Lienbacher.
x. Leta 1873. pri prvih direktnih volitvah je prišel Lienbacher, tačas deželne nadsodnije svetovalec, v državni zbor, izvoljen od solnograških kmetskih občin. Njegovo ime je zlasti časnikarjem bilo dobro znano, ker je Lienbacher poprej bil državni pravdnik na Dunaji in jako strogo postopal proti časnikom. Njemu pripisujejo načrt zakona o objektivnem ravnanji, Čemur tudi ni oporekal.
Precej po ustopu v zbor se je tesno združil z grofom Hohenwartom in ko se je klub desnega centra konstituiral, izvolil je zraven predsednika Hohenvvarta Lienbicherja podpredsednikom, na katerem častnem mestu je ostal ves čas do svojega izstopa iz kluba 1881. leta. V dobi Auersperg-Las-serjevega vladanja, ko je odlučna opozicija štela le ka.ib 40 udov, kolikor jih je bilo v Hohenvvarto-vem klubu — kajti Poljaci so v umo/.ih prilikah svoje prijatelje na desnici pustili na cedilu, ter so potegnili z vlado, — v tisti dobi, ko še upati ni bilo, da bi kedaj desnica dobila večino nad usta-voverci, stal je Lienbacher neomahljiv v prvej vrati borilcev proti nemško-židovskemu liberalizmu iti je z ostrim mečem svojih besed marsikatero hudo rano usekal nasprotnikom.
Kdo se če ne spominja senzacionalnega njegovega predloga, da se naj preiščejo uzroki „kraćim". Levica je tačas moralično bila prisiljena vzprejeti ta predlog, da si je marsikateri na poslanskih klopeh Bedeč poslanec trepetal pred nasledki take preiskave. Stvar se je sicer več let zavlekla, pa Lienbacher ni miroval, dokler ni odsek, če prav nerad, izdelal poročilo in ga predložil državnemu zboru. Dasi je v tem poročilu marsikaj se zakrivalo, govorile 60 navedene Številke o neizmerni izgubi narodnega kapitala le preglasno in huje, ko vsaki govor, ob-sojevale gospodarstvo stranke, pod katere zaščitom se je smelo lehkoverno ljudstvo oslepariti in oropati, ne da bi „grtlnderje" in „švindlerjeu, ki so vse to zakrivili, najmanjša kazen doletela.
In še drugi nič manje hudi udarec zadel je Lienbacher Auersperg-Lasserju. Po njegovej inicijativi in po njegovem načrtu je Hohenwartova strnnka interpelovala dne 30. januvarja 1867 vlado, kaj je
resnice na trditvah v brošuri: „La bs er, g en anu t Auersperg", katera je 1. 1876 zagledala beli dan. V tej brošuri se je odkrilo grdo sleparstvo nekaterih na Dunaji in v Pragi od Lasserja koncesijoni-ranih bauk, ki so imele pravico izdavati hipotekama dolžna pisma s pupilarno varnostjo in so na milijone tacega pupilarnega kapitala zapravile.
Po resnici se sme trditi, da je Lienbacher s svojim energičnim delovanjem najbolj pripomagal podirati liberalni sistem. Za tega delj se je po novih za desnico tako srečnih volitvah leta 1879 pričakovalo, da bode Lienbacher poklican v ministernki svet. Vlada bi Bi s tem ne samo pridobila izvrstnega, za vsako repliko pripravljenega govornika, katerega je do ustopa Dunajevgkega silno in na svojo škodo pogrešula' ampak tudi strokovnjaka v juridič-nih stvareh, ki bi kos bil vsem Herbstovim zvijačam in sofumom. Lienbacher pa bi si tudi gotovo kmalu vedel pridobiti tisto avtoriteto pri podložnih uradnikih, katere žalibože pri mnogih uradih le dandanes pogrešamo nasproti ministrom.
Pa tudi v narodnem oziru bi Lienbacher kot justični minister bil gotovo popolnem pravičen vsem narodnostim in ravno zaradi tega, ker je Nemec, bi morda ložje postopal in več bil opravil pri sodnij-skih uradnikih, kakor Brno doživeli. Lienbacher pa niti 1. 1879, uiti po odstopu Stremaverja ni bil poklican v ministerstvo in sploh ni žel posebne hvale od onih, ki bo vsled njegovega prizadevanja prišli do veljave in oblasti. Še tega ni dosegel, kar si je želel in za kar se je potegovala njegova stranka, da bi se bil imenoval predsednikom solno-graške deželne sodnije. Postal je konečno dvorni svetovalec, kar je več njegovih manj nadarjeuih kolegov že veliko let prej doseglo.
Sploh se Taarlejevi vladi ne more očitati, da bi preveč protežirala svoje privržence, preje nasprotno, da jih preveč prezira in da se drži sicer kričanskega, a za politikarja pogubnega načela, da se mora žarjavica nakopičiti na glavo nasprotnikovo.
Toda krivo bi sodil in veliko krivico bi delal tacemu vzglednemu možu, kakersen je Lienbacher, kdor bi njegovemu sedanjemu postopanju proti vladi in večini spodtikal osobne razloge in Bebičoe namene. Ako se spominjamo, kako je vlada, oziroma mini-
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(DaUe.)
Francoska vlada je tudi izmislila takozvane „co m m u ni ques", katerih so se kmalu poprijele druge vlade evropske. Sedaj pa Bedaj — se ve da po redkem — zašlevi kak tak commuuique tudi v slovenske časopise. Imenujejo se pa tako oni vladni sestavki, poslani ali „izročeni" raznim veljavnim novimi m, ki jih ne morejo lehko zavrniti ter jih navadno celo na važnem mestu prijavljajo. Z rečeno besedo zaznamujejo tudi vladina naznanila nekaterih vladi neugodnih člankov, katerih naj bi časopisi ne sprejemali, ne ponatiskali. Ali je katerikrat taka prepoved (da primernejše imenujemo ono naročilo) osrečila kak sloveusk časopis, podlistkar ne more povedati. Le uredniki naših noviu bi to vprašanje lahko potrdili ali pa zanikali. Vsekakor ta naprava pričuje, da vlada pozna predobro upliv časopisja na prebivalstvo vsake države, ter ga skuša sebi na ko rist uporabljati. Ker časih razen urednika nikdo ne ve, da communique izvira iz vladinih rok, slepi
močuo čitajoče občinstvo, zlasti, če ga urednik upelje še b prikupljivimi besedami: Od dobro poučene strani smo dobili sledeči sestavek, ki to in to vprašanje temeljito razpravlja in kaj modro rešuje. Da urednik lista nikakor ne prijavlja glavne skrivnosti, namreč, da sestavek izvira iz vladnih krogov, pač ni treba izrecno poudarjati. Ko hitro bi to naznanil občinstvu, izgubil bi sestavek vso uplivno veljavo, a tudi časopis sam bi izgubil zaupanje pri občinstvu, zlasti, če je prej to zaupanje užival le zato, ker so čitatelji zidali na njegovo nezavisnost od vlade. — Zopet nov dokaz, kuko 8e pogostem pači javno mnenje — kako se mebto čistega, pravega ljudskega mnenja mej ljudstvom dela in Širi vladino mnenje.
Preveliko upliva na časopisje ima dandenašuji daleko p i s. Z našim predmetom bi ne bilo v nobeni zvezi, ko bi hoteli dalekopisa začetek in razširjanje tukaj popiBavati. Kaj zanimljivo pa je, da časopisi s prva ueso hoteli nič vedeti o dalekopisih, o dalekopisnih poslanicah, o telegrafskih poročilih. Bili bo jim zoperni, kot so še sedaj Kitajcem. Angleški časopisi so pred tedni poročali, kako je neki imeniten kitajski list („Kitajsko cesarstvo") v Šang-haiu sodil o dalekopisih in njega poslanicah. Ob-
ster Conrad, ravnal z nemško-konservativno stranko in kako malo ozira je jemal na njeno najgorkejo, upravo jedino željo glede šolskega zakona in osemletne šolske dolžnosti, potem se ue bodemo čudili nastopajoči krizi v večini in kriv razpadu večine v državnerazboru nikdo drugi ne bode, ko vlada. Kajti vlada namesto, da bi ukrepčala večino s tem, da resno izvršuje svoj program in namesto, da bi omogočila poslancem pred njihovimi volilci zagovarjati glasovanje za pomnožene državljanske dolžnosti s tem, da se na drugo st ran ustreza pravičnim željam in potrebam ljudstva, postavimo konservativcem s popravljeno šolsko postavo, narodnim s pošteno in resnično narodno ravnopravnostjo, namesto tega vlada zahteva p.ač strogo disciplino na desnici, kedar gre za njene predloge, z lastne inicijative pa niti jednega koraka ne stori, da bi zadovoljila tisti del volilcev, katerega poslanci morajo iti „durch Dick und Dlion" z vlado.
Lienbacher in njegovi konservativni tovari-i so predložili državnemu zboru prošnjo od več nego 1000 nemških občin za spremembo Šolskega zakona in zlasti za upeljavo šestletne mesto osemletne šolske dolžnosti. Vlada se ni ganila; tedaj je Lienbacher sam izdelal zakonski načrt, s katerim bi se določile olajšave pri šolskem obiskovanji na kmetih, to je bilo 1. 1881. Odslej se je začelo pravo hujskanje proti Lienbacherju. Najhuje divjali so na ukaz Pres8bureau-a oficijozni listi: „Presse", „Fremdenblatt", „Extniblatttt. Hohenwartov klub se je baje tačas pritožil pri grofu Taafle-ju zaradi te perfidnosti ofieijoznih listov, pa vodja „PresBbu-reaua" Freiberg, tačas še sekcijski, zdaj pa že dvorni svetovalec menda še ni verjel v daljši obstanek desniške večine, in menda tudi še po vrhu dobival bvojo „mot d1 ordre" iz učnega ministerstva.
Lienbacherjev predlog, da si močno spremenjen po želji učnega ministerstva, je sicer vsled hudega napora konservativcev bil v poslaniški zbornici Bprejet, v gospodski pa je padel za nekoliko glasov.
Lienbacher je ta za njega občutljiv poraz pripisoval vladi, čez da se ni trudila dobiti večino v gospodski zbornici njegovemu predlogu. Na sumu je tudi imel eksekutivni komite desnice in zlasti predsed-
sodil jih je, ter sklepal svojo obsodbo z besedami: „Vsakdanje življenje bilo bi mnogo prijetnejše, ko bi učenjaki ne bili iznašli električnega telegrafa !u Kaj prebrisano!
Francozje so v Evropi prvi napravili da-lekopis; v Parizu se ga je prvi poiastil Ha-v asov urad za kamnotiskane korespondeuce ter je jel telegrafske poslanice razpošiljati in prodajati. Havas in neki drug podjetnik Bullier (pozneje združena H a v a s - B u 11 i e r) sta se tudi pri tem podjetji popolnem udajala francoski vladi, ter sta iz svoje kovačuice v Parizu mej svet pošiljala le take telegrame, ki so bili vladi po volji. Kljubu jako nizkej ceni, po katerej sta dalekopisne poslanice prodajala časopisom, ustanovila se je kmalu neka druga upravilnica za dalekopi.^na poročila „Agence Continental eu imenovaua. Po primerjanji poslanic obeh upravilnic so inostranci naglo spregledali, kako zelo se v Parizu poslanice po vladini volji pačijo, kako malo se jim more verovati. Te primerjanje in presojanje je bilo vladi udanemu uradu Ilavas-Bullierovemu jako neljubo, jako neugodno, jako škodljivo. Kar je samovoljne francoske vlade minister Persignv meseca septembra 1862 zatrl „agence continentale"! Tako sta se Ha-
nika grofa IIohenwarta, da ga neso odkritosrčno podpirali. Neprijetni nasledek je bil razdor II o-henwartovega kluba in organizacija „cen-trumkluba" iz nemških konservativcev iivzemši Tirolce, ki se neso dali pregovoriti, da bi iz stare zveze se lučili.
Vlada in desnica ste zdaj Se le spoznali nevarnost položaja iu minister Conrad je sam predložil načrt zastrau olajšave pri šolskem obiskovanji. S tem predlogom, ki se znatno razločuje o i prvotnega Lienbacherjevega, ni bil Lienbacher zadovoljen, ker je spozual, da se po njem želji ljudstvu ne bode ustreglo in je pri izvršitvi vse ležeče na dobri volji šolskih organov. Zahteval je torej od centrumkluba, da se loči iz trdne zveze z ostalo avtonomistiCno stranko in da se pri vsakem vprašanji ravna le po oziru na svoje volil ce ne glede na to, aii se s tem večina v zuom spremeni. Ker s svojimi v klubu ni prodrl, izstopil je z dvema tovan.šima solnogruškirna tudi iz centrumkluba iu ni zdaj v nobeui klubovi zvezi.
Lebko pa se svojim tovarišem nasproti ponaša, da jim je naprej povedal neuspeh šolske novele, ker je, kakor znano, minister Conrad izdal k noveli take izvršilne naredbe, da olajšave pri šolskem obiskovanji je zdaj skoraj teže doseči, nego poprej.
Po tacih bridkih izkušnjah ni Čuda, d* Lienbacher neče nič več slišati od brezpogojue^a podpiranja vlade in da hodi svoje pote ter se pri glasovanji ne ozira ne na vlado iu no na VefiiOO, napak se le ravna po svojem lastnem •
V njegovih naj nove j ue najdemo
ničesar, kar bi uasprot emu prejšnjemu
mišljenju, kot zastopa aeželice se ustavlja
tacemu feder terleo je bil namenjen
po fundame* .j in po katerem bi, ako se
združi pai A, manjše majorizovale in bi
mani* . pasivne dežele v največje zadrege
f- emec ne more pritrditi nasvetu, da
češkem kraljevstvu, tudi v čisto nemim s kompaktno nemškim prebivalstvom vsi ki morali znati oba deželna jezika.   Pri tem se naj ravna po dokazani potrebi.   Tudi to, kar gališki poslanci zahtevajo za svojo deželo, se mu pretirano zdi.
Mi obžalujemo, da se je Lienbacher, ki je bil dozdaj jeden glavnih stebrov avtonomistične stranke, ločil iz njene zveze in se odločil za samostalno postopanje, obsoditi zaradi tega pa ga ne moremo, ker ga razumemo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani y. januvarja.
„Gazeta Narodova" pravi, da je gališki cesarski namestnik poklican na Dunai, da se dogovori z ministerstvom zaradi razpusta državnega zbora. Nek drugi poljski list pa že govori o odstopu grofa Taaffeja, in pravi, da bodo same mi^li na to že pretresle nekatere gališke poslance, ki mislijo „extra Taatiem non est salus", in so slepo udani vladi ; pa treba je, da smo na vse pripravljeni, ker se vedno krči in razkroja mala veČina, na katero se opira sedanja vlada. — Govori se, da  bode Coro-
ninijev klub glasoval zoper predlogo o jezikovnem vprašanji, zlasti Italijani nečejo nič slišati v nemškem državnem jeziku.
Nadomestilne volitve treh državnih poslancev češkega velikega posestva so razpisane v 14. dun januvarja, in uradna „Prager Zeitung" je že prinesla popravljeno listino volilcev. — Pri občinskej volitvi v Pragi 7. t. m. propali so nekateri kandidati komiteta čeških zaupnih mož, in zmagali so kandidati meščanskega kluba, kar napravlja nekaterim nemškim listom veliko veselje. Nemci se tudi letos neso udeležili volitve.
Nove volitve za izpraznene sedeže hrvatskega sabora v volilnih okrajih Kučjevo, Veliki Itaven, Pregrada, Veljuu in Erdevik bodo Še v teku tega meseca. — „Odeskij Vjestnik" omenja dveh važnih dogodkov na Hrvatskem, imenovanja bana grofa Khuena IIedervarya in ustop krajiških poslancev v sabor. O banu pravi, da je odtujil že s svojim programom vse hrvatske rodoljube, kajti Hrvati so vajeni videti v banu dostojnega glavarja, ki je odvisen samo od kralja in odgovoren samo hrvatskemu saboru, Madjari ga pa hote podčiniti madjar-skemu ministerstvu, to jo, napraviti iz njega navadnega uraduika. S Krajinčani prišel je nov, sveži element v sabor, ki ga je malo oživel. Hrvatsko vprašanje po mnenji omenjenega lista nema samo važnosti za habsburško monarhijo, temveč za vso vztočno Evropo.
%7iia«Je države.
Še ta teden vrne se ruski minister Giers iz iz Monbreuxa v Petrograd. Na svojem potovanji se bode malo časa ustavil na Dunaji. Ko je nedavno obiskal mesto Bern, kjer je bil dvanajst let ruski poslanik, poudarjal je pri nekej svečauosti mirni značaj sedanjega položaja.
V soboto je bolgarski knez zaključil narodno sobranje s sledečim prestolnim govorom:
„Gospodje poslanci! Ko se ločimo, mislim, da moram pred vsem izreči presrčuo zahvalo vam za patrijotično marljivost, s katero ste začeli in končali svoje delo. Ves čas, dokler je trajalo zasedanje spolnovali ste svojo dolžnost do domovine in prestola s samozatajevanjem. Po Vaših željah, katere ste na slavnosten način izrekli in jednoglasnih sklepih v prvih dneh zasedanja, odrekel sem se jaz oblasti, katero mi jo podelilo deželno sobranje v Sistovu in dovolil zopetuemu uveljavljeuju Trnovske ustave, kajti v vseh svojih delih imam vedno srečo domovine pred očmi. Trnovska ustava ostane tako dolgo veljavna, dokler veliko sobranje ne pritrdi onim premembam, katere ste vi sklenili. Kdaj da se skliče veliko sobranje, ravnal se bodem po Vaših željah in interesih dežele.
Vaše delovanje bilo je v vseh ozirih uzgledno, in jaz z veseljem zatrjujem, da ste mej vsem zbo-* rovanjem predloge o zakonih in druge predloge, katere Vam je predložila moja vlada skrbno in ne-i pristranski presojevali. Z jednako skrbnostjo in ne-pristranostjo ste tudi budget za bodoče leto pre-tresovali in dovolili.
Te dni pričakovani prihod vojnega ministra bode tudi, kakor upam, končno rešil vojno vprašanje.
Sredi teh neutrudljivih in domoljubnih del, ki v vsakem oziru zagotavljajo napredek dežele, sem tako srečen, da morem konstatovati, da so Vaša prizadevanj* tudi zunaj kneževine znali ceniti, in da stoji kneževska vlada z vsemi vlastmi v dobrih odnošajih.
Gospodje poslanci! Radi uslug, ki ste jih ska-zali domovini, smete se zanašati na njeno hvaležnost. S sklepom sedanjega zasedanja in z zopetnioi uve-Ijavljenjem Trnovske ustave je nalog tretjega rednega narodnega sobranja končan. Gospoda poslanci! Moje srce mi veleva^ da se še jedenkrat zahvaljujem za podporo, katero ste mi ska/.ali in nadejam
vas-Bullier iznebila sitnega in neugodnega prigleda, ter se zopet brezozirnejše udajala migljajem in opominom francoske vlade. Da sta seHavus iu Bul-lier bila mej seboj popolnem pogodila in združila, priča tudi to, da oba skup v istej hiši delata, ta v prvem nadstropji, oui pa v drugem. To delovanje in kupčevanje je v Parizu spoznaval neki Nemec Reuter, ki je tudi tam izdajal neko kamnotiskano dopisnico. Zapustivši Parit, ustanovil jo v Aachenu telegrafsko upravnico jeseni leta 1849, ko je bila odprta telegrafska črta izAachena v Berolin. Ker Aachen še ni bil po dalekopisu sklenjen z B r u-seljem, dobival je ta podjetni mož poslanice iz Bruselja po golobih. Ko so se telegrafske črte nekoliko raztegnile in mej seboj zvezale, prestavil je glavno svojo upravilnico v Verviers, potem pa v Quievrain; še pozneje pa v London, ko so bile vsaj glavne dalekopisne črte angleške, francoske in nemške dovršene. Iu od leta 1851 dela v Londonu ta glasovita „Reuters Agence" ali „Office", kar nam pričujejo telegrami v vsakem vebkem političnem časopisu. V Nemčiji je glavni tak urad za poslanice v Beroliuu. Osnoval ga je Wolff, nekdanji pisatelj v pruskem novinarskem uradu, lastnik raznih časopisov (mej temi je tuli „National-zeitung^J.   S tem imenom je beioiiuska upravilmca
telegrafskih poslanic Še sedaj znana mej svetom — zlasti po velikih uovinah, katere prijavljajo daleko-pisna poročil*. Da so poslej (18G5) nekateri bogatini — borsijanci za velik denar kupili od njega upravilnico, čitateljem pač nič mari. Jednako imenitno upravilnico imajo naši severni bratje v Petrogradu, ki listom pošilja svoja poročila, v „Ageuce generale Russe des Telegrammes", pa dvakrat dražjo „Agence geneiale Russe des Telegrammes et des CorrespondancesJ. V Italiji se taka kovačnica za dalekopisne poslauice imenuje „Agenzia Štefani". Sprva je bila v Turinu ter je po čudovito nizkej ceni (za 200 lir vsako leto) listom pošiljala litografske dopisnice in telegrame. Pozneje se je z italijanskim ministerstvom bila preselila v Flo-rence in sedaj je v Rimu. |Lnški vladi je popolnem udana ter pogostem prav brezoziruo, da ne rečem, nesramno pači in ponareja in prenareja dalekopisne poslanice. Nje drznost in nesramnost je časih tako velika, da o obravnavah italijanskega parlamenta ue poroča tega, kar se je zares govorilo, ampak ravno nasprotno. Ko se ie Italija zjedinila, znala jo ta razupita „Agenzia Štefani" za se piidobit: vse italijanske časopise, tako da sedaj brez-izjemno vse zaklada z dalekopisuimi poslanicami. U>alje prih.)
se, da je tudi v bodoče ne boste odrekli. Naj vsak izmej Vas gleda na ohranjenje zakonitega reda, blagostanje in napredek naše ljubljene domovine, za katere razvoj in veličje jaz vedno hočem skrbeti, in ta skrb bode vedno jedini amater mojega življenja. Posebno me naudaja z veseljem to, da morem Vam zdaj, ko se vračate domov, odkritosrčno čestitati k bližajočemu se Novemu Jetu.
Dano v Sofiji v dan 22. decembra (st. k.) 1883.
Aleksander."
V tem prestolnem govoru se, kakor vidimo, Rusija nič ne omenja. Ali so se že razmere mej mlado kneževino in njeno osvoboditeljico tako ohladile, ali pa knez samo hotel ni dražiti drugih vlasti s posebnim omenovanjem Rusije, ne vemo. Sploh je oni del prestolnega govora, ki omenja razmer s tujimi državami jako kratek in nepomenljiv, zatrjuje samo dobre odnošaje, kar je že v takih govorih običajno.
Bolgarski ministerski predsednik Cankov dal je strog ukaz vsem krajnim načelnikom, da morajo vsakega zavrniti, kdor pride brez veljavnega potnega lista čez srbsko mejo.
Kakor pove neka depeša francoskega poslanika Tricoua iz Hue* od 1. januvarja ministru Ferry-ju, sta dvor v Hue in anamska vlada oficijelno izrekla, da pristopita k pogodbi od 25. avg. ter se, kar se tiče olajšav te pogodbe, ki bi se utegnile pozneje uvesti popolnem udasta v voljo Francije. Francozki tekst bode jedini veljaven. Tri-cou pristavlja v svojej depeši, da ga bosta drugi dan vzprejela kralj in vladni svet, ter hvali spretnost in pogum franeozkega ministerskega rezidenta. Champeauxa. — Kitajska vlada se neki misli obrniti do Anglije in Severnoamerikauskih držav za posredovanje v tonkiuških zadevah. — Včeraj se je zabelo novo zasedanje francozke kamore. Predloga o reformi ustave pride neki še le pomladi na vrsto.
Kakor najnovejša poročila javljajo, se še Anglija ni nič odložila, kaj storiti v egiptovskih zadevah. Na noto egiptovskega podkralja odgovorila je baje angleška vlada, da naj se egiptovske čete umaknejo do drugih Nilovih slapov, to je do Nu-bijske meje. Potem bi morali Egipčani ostaviti ne samo Sudan, temveč tudi Doagolo in Nubijo. — Angleška vlada ima neki več načrtov za reorganizacijo Egipta; v jednem se predlaga, da se Tevvfik odpove vladarstvu v prid svojemu maloletnemu sinu Abbasu in angleški diplomatični agent Biring prevzel bi vladarstvo za časa njega maloletnosti in bil bi ob jednem ministerski predsednik. Drugi načrt predlaga prosti protektorat ia nastavljenje angleškega rezidenta, kakor je v Indiji, kar bi bilo podkralju vse jedno, ker že tako nema nič z%povedati. Tretji načrt je nastavljenje krepke narodne vlade pod začasnim varstvom angleškega orožja, dokler se ne ukrepi domača vlada. Po poslednjem načrtu naj bi se pa Ismail-paša zopet postavil na prestol. Anglija se baje najbolj nagiba k ideji Abbasovega regent -stva z Baringom, Tewfik-paša bi pa neki ž a sam rad odstopil.
Dopisi.
Iz (gorice 6. januvarja. [Izviren dop.j Moje poročilo o navidez mrtvem sedemletnem dečku, po imenu K aro l Nisner, moram preklicati. Magistrat je poslal štiri dni potem, ko je bila ona vest objavljena, posebno komisijo na pokopališče, da se prepriča, je-li kaj resnice na tem ali ne. V komisijo so bili določeni gg. dr. Luzzato, mestni zdravnik, dr. Kerševani, mestni zdravnik, ki je tudi dečka zdravil, g. Grešič, ogleda mrličev, čuvaj pokopališča, mestua babica, ki je otroka oblekla, fantov oče in strijc. Ove j^ ujuvil se, da je sinu tako našel v rakvi kakor so ga v rakev položili. Isto tako se je strijc Glesič odločno izjavil, da ni povoda, ne znamenja, po katerem bi se dalo soditi, da je vest o le navidezni smrti istinita. To je dal objiviti gg. župan Monrovich v včerajšnjem listu tukajšnjega „Corriere di Gorizia."
Dasi nećemo in ue smemo dvojiti, da j j ta izjava povsem resnična, moramo veuder izroči v tej zadevi naše želje, katere merijo na to, da bi bil magistrat v tej tako važni zadevi previdnejše postopal, ako bi bil imenoval v komisijo strokovnjake, kateri so od magistrata neodvisui in neso imeli v tej zadevi posla; izjava take komisije bi bila mnogo bolj upli-vala na pomirjenje ljudstva nego tako. Dalja nam je povsem nerazumljivo, zakaj je čakal magistrat štiri dni, predtio je komisijo na grobišče odposlal. Mej tem se j -t vest strašno razširila, pa ue le to, uko-renmila se je mej ljudstvo tako, da je ne bo niti ona odločna komisij na izjava, po županu priobčena, tako naglo iztrebila iz ljudstva. Izvestno je, da so precej po oni izjavi mnogi trdili, da je dečko vendar bil le na videz mrtev.
Ako stvar natanko preštudiramo, iščemo zaman povodu, zakaj iu kako se je mogla ona vest raztrositi, ako je povsem neresnična. Nekateri tolmačijo to tako, da je jedeu pogrebcev, ker je bil od magistrata iz Blužbe odpuščen, radi maščevauja to
raznesel; drugi bi hotel videti v tem poleno, katero se je vrglo ogl« .dičev pod noge, da bi padel, ter se ono mesto zdravniku oddalo, ki ni le kirurg, temveč pravi doktor. Toda vse to izvira iz magi3tratove dvorane in niti jedno, niti drugo ni verjetno. Mogoče da prinese v tem oziru bodočnost več svetlobe ter pojasni stvar tako, da bo vsakdo Bprevidel, da je bilo vse skup le domišlija in zla volja.
Iz Šmarlja pri Jelšah 7. jsn. [Izv. dop.] (Čitalnica; —Pozdrav „Slovenskemu Društvu**.) Leta 1849. pisal je Stanko Vraz iz Zagreba Muršecu: »Prvo treba duh i osvješčenje širiti u domorodcih i u narodu ostavivši svaku uadu u pravednost zapada i vlade, pošto vaš poziv na pravičnost i Bvetinju stvari slovenske nije našao nit će naći sluha i odziva kod bezbožnog i nepravednog suparnika vašeg, Niemca. Najglavuije Bredstvo za osvješčenje udrodno neka vam budu družtva i uže sklopljenje sila duševnih i materijalnieh." — Kdo ne bi podpisal še danes teh besed ? Kdor se ozira po obzorji našem, moral bo pritrditi prvemu, kakor drugemu stavku.
Da bi se tudi v našem lepem trgu storilo kaj več za tako „osvješeenje narodno", za narodno zavest; da bi imeli tudi tukaj ognjišče, okrog katerega bi se zbirali ter ogrevali Bi srce za mili naš jezik in za svete pravice naše, mislili bo tukajšnji domoljubi že delj Časa na to, da bi si ustvarili bralno društvo. Želja ta je dozorela dne IG. decembra minolega leta in Bad nam je zdaj — »Narodna Čitalnica", ki se je baš rečenega dne z dovoljenjem visokega c. kr. namestništva brez vsakega hrupa ustanovila oziroma otvorila. Ne samo veliko število Šmarijčauov, tudi dosti sosedov udeležilo se je prvega tega zborovanja, oziroma volitve predsednika in odbora. Za predsednika postavil je zbor gospoda Franca Skaza, c. kr. poštarja iu vel. posestnika v Šmariji; podpredsednik je č. g. dekan Martin Ivane. V odbor so bili voljeni gg.: trgovec J. Lešnik kot blagajnik; učitelj J. Flis kot knjižničar; kaplan A. Aškerc kot tajnik; I. odbornik okr. zastopu načelnik in vel. posestnik J. Audrluh; II. odbornik G. Seniea, posestnik. — Da-si prvega tega zborovanja Čitalnica ni bila naznanila po no v ina h, do sli so bili vender sledeči čestitajoči brzojavi:
Slatina: Živeli krepki Šmarijčanje!
Zadržani Bosedi — „Kmečko društvo".
Ptuj:
! Za lepo vse in pravo,
Za svobodo in dom Doni naj veona slava Prs preozkih dih in grom!
Čitalnični pevci.
Ptuj: Najmlajši sestrici k srečnemu in plo-donosnemu delovanju na domačih tleh najboljši vspehl Živeli ueomahljivi iu požrtvovalni domoljubi! Ptujska Čitalnica.
Slatina: Bog z vami! krepko naprej!
Kozinc, Dekorti, K lepa č.
Sredi meseca decembra tako ustanovljena „Či-talnica" mogla je se ve da prav za prav še le z novim letom pričeti svoje delovanje, ker poprej še nismo imeli dosti kaj — čitati. Odslej pa se pridno obiskuje. 1. januvarja imeli smo prvi zabavni večer 8 tombolo. — Sploh se more stoprav zdaj vsakdo prepričati, da je bila Čitalnica potrebna. Število udov narašča; saj je pa tudi dovolj duševne hrane najti na Čitalničnih mizah; nad dvajset časopisov je na ponudbo.
OveBelila nas je vest, ki smo jo čitali v „SU Ist. Post", da namerava vrlo nase „Slovensko društvo" v kratkem tudi pri nas zborovati. Bjg daj, da bi bo to kmalu zgodilo! — gotovo še pred volitvami. Zato kličemo gospodom že v naprej gromovit: dobro došli!
Iz Bleda 8. januvarja. [Izv. dop.] Mislili bodete, da Vam bodem o jako živahnem gibanji po ledenem parketu poročal — tega mi ni mogoče, ker po jezeiu Še znvraj va'ovi igrajo.
Bilo je pnk nekaj dni drugo gibanje opazovati in včeraj bila je biša gospoda župana Vester-a od jutra do trde noči popolnem okupirana. Bila je volitev novega odbora občine B«ed. Vse stranke ua-pele so svoje moči in postavde dobro orgauizovane čtte v boj — bode li Bled v prihodnje slovenski ali nemški obraz pokazal. 266 volilcev bilo.je nav-zočuih in voliti je bilo 18 odbornikov.   Mej temi
sta bila z veliko veČino glasov izvoljena gospoda župnika Razboršek in Št. Gnjezda. Gospod baron Alfons Zois zmagal je v podžupani|i: Zagorice, Že-leče-Mlini proti gospodu J. Mallner-ju, kateri je bil pa potem v prvem volilnem razredu za odbornika izvoljen. Drugi odborniki pripadajo kmetskemu in rokodelskemu stanu.
Nadejamo se, da bode v prihodnje zopet dosedanji obče spoštovani župan gospod Anton Vester za župana izvoljen.
Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 4. januvarja.
V imenu finančnega odseka poroča mestni odbornik gosp. Hribar o remuueracijah in dovoli se mestnemu nadzorniku g Križaju in mestnemu nadzorniku g. Premku, kakor tudi mestnemu tesarju gosp. Aužiču remuneracija od prihraujene svote za mestna dela.
Profesor Šuklje poroča v imenu šolskega odseka o podeljenji Fran-Josipove ustanove letnih 50 gld. katere se podeli, na predlog mestnega odbornika dr. Moscheta učencu druzega razreda na velikej realki Moricu Hariš-u.
V imenu šolskega odseka poroča profesor Šuklje o odloku c. kr. deželnega šolskega sveta glede reguliranja učiteljskih plač.
Poročevalec opomni, da si je bil dopis mestnega zbora do c. kr. kranjskega deželnega šolskega sveta slovenski, došel je od deželnega šolskega sveta vender nemški odlok, ter v formalnem obziru nasvet nje šolski odsek:
Slavni mestni zbornaj sklenenapod-lagi §. 19. drž. temeljnih zakonov Izrecno zahtevati od visoke c. kr. deželne vlade da se slovenske uloge Ljubljanskega mestnega zastopa rešujejo v slovenskem Jeziku.
V meritoričnem oziru poroča Šolski odsek sledeče: Na sklep mestnega zbora dne 28. septembra 1883, v katerem so se uredile učiteljske plače na javnih ljudskih šolah Ljubljanskega mesta, odgovarjal je deželni šolski svet z odlokom 29. novembra 1883. Priznavši, da je občinski zastop s svojim sklepom izdatno zboljšal položaj učiteljskega osobja ter s tem dokazal svojo napredno in šoli prijazno mišljenje, ugovarja c. kr. deželni šolski svet vender nekaterim posamičnim določbam. Mestni šolski odsek pretre-saval je dotični odlok ler stavi mestnemu zboru Bledeče nasvete:
a) Opiraje se na §. 3. državne postave 20. junija 1872 naglasa deželna šolska oblast, da se smejo učitelji veronauka nastavljati le na meščanskih, a ne na ljudskih šolah. Ista postavna določa, da imajo dot.čne cerkvene oblastnije skrbeti za brezplačni pouk v krščanskem nauku. (§. 1.) Šolski odsek mora pač priznavati, da bi se b tem ustrezalo materijalnej koristi Ljubljauske občine, dvomi pa odločno, da bi to ugajalo šolskemu interesu. Ker so duhovniki Ljubljanski itak preobloženi z dušnim pa-stirstvom, opravlja seduj službo kateheta na naših ljudskih šolah poseben duhovnik, katerem se zato odmeri posebna remuneracija. Ali glede na to, da dotični učitelj veronauka poučuje na petnajst razredih, da ima pod seboj več nego 1200 učencev, kar gotovo ueiua več primere v celem cesarstvu, glede dalje na to, da pripada veronauk k naiva/.aejšim predmetom ljudsko šole, ter da je prava podlaga versko-uravne odgoje, katera je glavni namen ljudskemu šolstvu — poudarja šolski odsek, da je dotična državna postava v nasprotji z dejanskimi potrebami našega šolstva. Ona stabilnost v učiteljskem osobji, katera najbolj upliva na ugodni uspeh pouka, se ne bode dala doseči drugače, nego če se staluo namesti poseben učitelj veronauka s stalno letno plačo.
Tedaj predlaga šolski odsek, mestni zbor naj sklene:
1. oziraje se na §. 33. drž. zakona 20. junija leta 1872 naj ostane g. katehetu za sedaj njegova začasna remuueracija.
2. ob jednem pa naj se mestni zastop Ljubljanskega mesta obrne „de lege ferenda" do visokega ministarstva s p ošnjo da ono postavnim potom skrbi za to, da seodpravijoovire, katere sedaj šezadržujejostalno nameščenje kateheta na Ljubljanskih javnih ljudskih h o lah.
b) Glede poučit' i i na deških šolah odobrava sicer c. kr. d ; ,, šolski svet, da se je odpravila kategorija podučiteljev, ter nadomestila z
učitelji II. vrste, vender zahteva, da se morajo vse te službe II. vrste v novic razpisati, ter to naroSa mestnemu Šolskemu svetu. Sklicuje se na §. 19. dež. zak. 29. aprila 1873 (št. 22) kateri se glasi: „Soli nicht eine einfache Vorriickung nach dem Dienstrange, soudern eine Beforderung in eine hohere Gehaltsstufe stattfinden, so muss deraelbe Verfabren eingehalten werden, welches, ftir die Be-setzung einer erledigten Dienststelle vorgezeichnet ist." Toda šolski odsek je tega mnenja, da so pri tej premembi ljubljauski podučitelji ostali bistveno na i s tej stopinji, kakor dosibmal, navzlic temu, da se jim je podelil drug naslov, da se tedaj ne more govoriti o „Befdrderung" in da je tudi zato pre-membo merodajen §. 18. istega zakona, kateri prepušča „die blos nach dem Dienstrange sich richtende Vorriickung aus einer niederen Gehaltsstufe in eine hohereu, okrajnej šolskej oblasti „brez razpisa službe." V tem ga potrdi poleg drugih ozirov tudi ta, da bi Ljubljanski podučitelji, ako obvelja argumentacija deželnega šolskega sveta, ostali na nižjej stopinji, nego zadnji učitelj na kakej vaškej šoli, — kajti povsod drugod po deželi odpravljen je naslov „poduči teljev".
In če se pomisli, da deželni šolski svet pri novem konkurzu, nikakor ni vezan ne na predlog mestnega zbora niti na osobe dosedanjih učiteljev, če se pomisli, da ou imenuje po vsem druge prosilce na mesta, katera sedanji učitelji opravljajo trudoljnbno in marljivo že deset in več let — potem utegne argumentacija šolskega odseka biti opravičena in stvarno utemeljena.
Ali oziraje se na to, da mestni šolski svet sedanjim podučiteljem takoj lehko podeli učiteljske službe druge vrste provizoričnim potom in trdno se nadejaje, da bode deželni šolski svet v svojem času iste službe podel I brez izjeme sedanjim pod učiteljem predlaga šolski svet:
„Mestni zbor naj določitve dež. šolakega sveta naznanje vzame."
c) Na zadnje omenja deželni šolski svet, Bkli-cevaje se na §. 22. dež. zakona z dne 29. aprila 1. 1873 in §. 1. dež. zakona 28. oktobra 1875, da se službe učiteljic II. vrste z letno plačo 50O gld. ne smejo ustanoviti zaradi tega, ker najniija učiteljska plača v Ljubljani znaša 600 gld. Šolski odsek priznava sicer, da je ta ugovor postavno utemeljen, ali z ozirom na to, da nasvetovana letna plača 500 gld. popolnem zadostuje potrebam uMteljic, da se jih bode tudi s takimi pogoji vedno dovolj oglašalo za učiteljske Blužbe v Ljubljani, nema on nika-koršnega uzroka, priporočati povikšanje letnih plač za učiteljice na C00 gld. Tedaj nasvetuje, da se oa dekliških šolah obdrži naslov  in kategorija „pod-učiteljie", nadejaje se, da bode deželni zbor, kot kompetenten faktor kakor hitro mogoče odpravil anomalijo, katera obstoji v tem, da se le v glavuem mestu dežele, še nahaja sicer po vsej deželi že odpravljeni inštitut „podučiteljic". Ob jednem predlaga:
„Mestni zbor naj sklene, povikšati letno plačo podučiteljicam na dekliškej šoli od 420 gld. na 500 glo. s petletnicam po 50 gld."
d) Konečno pa je šolski odsek primoran, opozarjati mestni zbor na veliko in očividno krivico, katera se avtonomiji Ljubljanskega mesta sedi po deželnej šolskej postavi z dne 9. mirca 1879. Po vseh deželnih zakonih velja načelo, da imenuje učitelje oblast, katera skrbi zi učiteljske plače in s tem se ujema tudi državni šolska postiva z dne 14. maja 1869, čleu VII. dež. zakona, 19. decembra 1. J 874 in §. l. dež. zakona 26. oktobra 1375 pa določita, da za vse potrebščine Ljubljanskih mestnih Šol ima skrbeti mestni zbor. In vender, uavzlic temu, da ljubljansko mesto iz svojih dohodkov plačuje vse učiteljsko osobje, da ima ono skrbeti za šolska po-poslopja in za šolske dotacije sploh — navzlic temu nfema uikakih dejanskih pravic pri oddajanji učiteljskih služeb, kajti §. 29. posl. novele lJ. marca 1879 poudarja izvestno, da deželni šolski svet nikakor ni vezan, ne na prediog krajne šolske oblasti, niti na njene ugovore proti jeduemu ali drugemu prosilcu. Da ima Ljubljansko mesto vsled § 20. iste postave pravico v deželnem šolskem svetu, kateri obstoji iz jednajst udov zastopano biti po jednem zastopniku, gotovo ni nobeno odškodovanje za določbo, katera s* prav norčuje z vsemi načeli občiuske in deželne avtonomne. In ker se ta nedostatDOBt jasno kaže tudi v sedanjem slučaji, ko bode deželui šolski svet na novo imenoval polovico vsega učiteljskega osobja Ljubljauskih mestnih ljudskih šol, predlaga
I šolski odsek:
„Mestni zbor naj sklene resolucijo, do deželnega zbora, v katerej se deželni zbor vojvodstva kranjskega poživlja, kakor hitro mogoče nadomesti ti dežel no postavo 9. marca 1879 s pravičnejšim, idejam samoupravi ugodnejšim zakonom."
Vsi predlogi šolskega odseka sprejmo se brez ugovora jednoglasno. (Daljo prih )
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Poštni tajnik g. Josip Cvetnič, imenovan je poštnim svetnikom pri poštno-kursnem uradu.
— (Umrl) je danes ob 2Vi uri popoludne gosp. Ivan Pa j k, c. kr. okrajni glavar v pokoji, 80 let star. Služboval je nekdaj v Kranji, v Škofji Loki, potem v Ljubljani, kjer je nadomestoval, ko je bil dr. Gosta po Conradu odstavljen, kot vladni komisar župana, potem pa je bil poklican kot referent v deželno komisijo za uravnanje davkov. Na zadnje bil je okrajni glavar v Litiji, kjer ga je Vesteneck izpodrinil.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Kranji g. Flo-rijan Konšek, umirovljeni c. kr. okr. sodnik in c. kr. notar.
— (Narodna Čitalnica v Ljubljani) si usoja naznanjati p. t. častitim drustvenikom, da se bodejo v predpustnem času vršile sledeče plesne veselice: v 12. dan januvarja plesna vaja; v 19. dan januvarja ples; v 2. dan februvarja sijajni ples; v 9. dan februvarja plesna vaja; v 23. dan februvarja ples. Pri plesih v 19. dan januvarja, v 2. in 23. dan februvarja svira c. kr. vojaška godba, pri plesnih vajah se bode igralo na glasovir. Lraža se želja, da pridejo gospodje tudi k plesuim vajam v črnej opravi. Za > ■ ples se ':^u izdavala posebna vabila. Pristop k plesom is plesnim vajam je dovoljen isključljivo le drustvenikom. Začetek vselej ob 8. uri ivečer.
— (Laibacherico odpovedali) so društvu tiskarjev v Ljubljani. Vsi v Ljubljani izhajajoči listi dajejo po jeden izvod temu koristnemu društvu, a Lhuiberg-Kleiumayer-jeva tiskarna odpovedala mu je z novim letom prijateljstvo in Laibacherico. Vse to pa zaradi večinoma iz Nemčije privandranib liani bergovih Črkostavcev, ki so tako dolgo v „Vor-wartsM in drugod napadali in grdili narodno večino omenjenega društva, dokler jim neao dali .c o n h 111 u m abeundi". No, dokler ne bo hujše nesreče, bode društvo tiskarjev tudi brez Laibacherico napredovalo in cvetelo. Kakor vidno, duh Bpravljivosti še ni dobil prostega uhoda v Bam-bergovo tiskarno.
— (Učitelji Gornjegradskega okraja) 86 nameravajo združiti v „Učiteljsko društvo Gornje-gradskou. Pravila so baje že sestavljena in bodo v kratkem predložena.  Tako je prav!  Slava jim!
— (Včerajšni mesečni živinski so-m en j) je bil izredno dobro ' obiskan, prignalo se je nad 400 glav goveje živine, mej isto malo pitane, ker bo prekupci že prej veliko po deželi pokupili. Kupci z Laškega, Koroškega, Tirolskega, Goriškega in Goriee pokupili so nad 200 glav in jako dobro plačali. Konj je bilo kakih 150 in so laški kupci kupili kakih 50 konj. V obče je bilo mnogo ljudstva z dežele prišlo na somenj.
— (Bralno društvo v Podvelbu na Golu) je imelo na sv. Štefana dan 26. m. m. občni zbor. V odbor so bili i/.voljeni sledeči gospodje: Predsednikom Matija Zorko, c. kr. cestni mojster; podpredsednikom Josip B a j ec, posestnik; tajnikom Ivan Krištof, mitničar; blagajnikom Andrej Rovan; odlioi ni komu prč. gg. Anton Lena si, kurat v Podvelbu in Ivan Vidergar, kurat v Podkraji. — Zgoraj omenjeno društvo priredi po sklepu občnega zbora letošnji predpust dve veselici: prva bode v dan 13. januvarja t. 1. v g. Maksu Žgur-jevih prostorih po domače „pri Makseljnu" s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. „Mutec-, vesela igra v jednem dejanji. 3. A. Foerster: Kit ca slovenskih narodnih pesuij, mešan zbor. 4. R. Burga-rell: »Nazaj v planinski raj", samospev. 5. Carli: „Slavjanka", mešan zbor. 6. Tombola. .7. Ples. Začetek ob 4. uri popoludne. — K obilnej udeležbi vabi najuljudneje odbor.
— (Lipik-Pakraško hranilnico in trgovinsko banko) zadel je grozen polom. Pri škontriranji našli so v blagajnici — dva krajcarja. Vodji banke, neki Wiener in Saxl sta pod ključem.
— (Razpisana) so notarska mesta v Idriji, Kostanjevici in Metliki. Prošnje v 4 tednih na notarsko zbornico za Kranjsko.
Proti priti i ii u in trganju, pri otrpnenji in vsakovrstnih 11 ti. rjili pokaz&lo so je posebno uspešno Moli-ovo „Franeosko žganje in sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Duiiaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. U (690 2)
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mu.
a tt •—> oc	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736'15 mm, 737-64 mm. 741 18 ram.	— 3 6JC — 0 6JC — 1-0^C	brezv. si 8vz. nI. sv/..	obl. obl. obl.	000 «m. snega.
Srednja temperatura — 1-7°, za 0"9° nad normalom.
Tržne cene v IJ ubijan I
dne 9. januvarja t. 1.
Pšenica, hektolirer . . . Rež, u .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol . ...
Kionipir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „ Špeh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       „      . ,
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „ Kofitrunovo    „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   , „ . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
,    mehka, „   „      . .
gld.	kr.
7	96
5	20
4	55
2	92
5	20
5	20
6	40
8	50
8	50
9	50
a	86
—	96
—	86
—	60
_	74
—	85
—	3 Vi
—	H
—	60
—	56
—	52
—	36
—	50
—	18
2	16
1	96
7	—
4	50
llo.)
ZDia-naJslca, "borza.
dne 9. januvarja 1.1. (Izvirno telegrafično poroči
Papirna renta..........
Srebrna renta ....       .   ,       . .
Zlata renta........ . .
B% marčna renta......., .
Akcije narodne banke ......
Kreditne akcijo...... . .
i ,m.(ion    . ..... .
Srebro    . . .........
Napol. .............
0. kr. cekini .       .   . ...
Nemške marke .....
1 „ državne srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/e a v str. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/e......
n n »•»•
„     papirna renta 5°/0.....
5"/o štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . Dunava reg. srečke f>" , . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. -11 ./ , zlati zast. listi . Prior. oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v.
I*osl;ino.
79 gld.	80	ki.
80 ,	25	
99 ,	85	
94 ,	05	
845 ,	—	■
304 ,	—	n
121 ,	05	fi
8 l	59'/,	* a
5 „	71	
59 „	30	
122 ,	50	n
168 „	75	n
100 ,	25	n
121 „	10	
89 „	25	x
86 „	76	n
104 „	—	n
115 „	25	
119 „	75	n
104 „	50	n
104 .	75	n
170 ,	76	'jf
19 n	75	
114 .	60	n
218 ,	75	
	(15	-i)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkuian liek proti trajnom kašlju plucevina I ieludca bolesti grkljana I proti mclr rnim kataru,
IIIX K K MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
Na etiketo in /minili.
kakor kaže podoba, treba o»*t,ro paziti.
MATTONIZs GIE&HUBIB
Odvetniški koncipijent
z legalno prakso, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, se takoj vzprejme v pisarni
(8_3)        dra. Ivana Omulec-a v Ormoži.
Domač kruh.
Pravi saksonski rien Ict-uli in kruh vsake vrste
pravega dunajskega dela, ki je pečen brez vsacih drož in se ohrani tri dni svež (frišen), dobi se pri
Janezu Žagarji,
(10—2) na Dunajske j cesti št. 3.
Izpraznjena Je
služba občinskega tajnika
pri Krtikl občini, z letno plačo 500 gld. in prostim stanovanjem.
Prošnje z dokazi zmožnosti slovenskega in nemškega jezika in sposobnosti za omenjeno službo, naj se ulože ao SI. Januvarja 1884. pri podpisanem županstvu.
5J£-VLpa,aa.iBfv-o ICršlco, dnč 5. januvarja 1884.
(16)_ Župan: V. Pfeifer.
Podpisani naznanja, da je svojo %
notarsko pisarno
odprl
v Kotnikovi h i si na Nemškem trgn št. 7
nasproti nemikl oerkvt.
Ivan Grogala,
c. kr. notar.
i <8-B>
3000 2 (788-7)
ostankov preprog ~*c
(po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po 8 gld. 80 kr.
Ei. Storch, tovornik v Brnu.
-Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo (652—17)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
M. SKRABEC,
stavbeni in galanterijski klepar,
Pri priložnosti menjave leta zahvaljuje se zgornji vsem svojim častitim naročnikom za njih zaupanje in obilno naročevanje in se tudi za v prihodnje najtoplejše priporoča častitemu občinstvu in zagotavlja, da bode vsa dela iz dobre snovi ceno in dobro izdelavah
Vodne closete
s Fayence-čašo
s triletno garancijo, completna stane samo 16 gl. 50 kr. Po jako znižanej ceni prijemlje tudi njih popravo proti garanciji. (14—1)
ji vzajemno zavarovalna banka v Pragi. P. n. člani oddelka III,
katerih zavarovanje v druStvih za vzajemno podedo-vanje konča dne 31. decembra 1883, poživljajo se v smislu §. 12 pravil tega oddeika, da pošljejo narav-notri, glavnemu ravnateljstvu v I*ragu t* priporočenim p in m o m naaleduje liHtluet
1. Krstni lisi iu i aro \ min« (obmišljenca), t. j. tistega, na čegar življenje jo bilo zavarovanje sklenen'). Ta list, — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po dotičnem župnijskom uradu in redno kolekovan; navaden izpitiek iz matice ne sa-UoHtufe.
2. Pričevalo, tla Je zavarovanec (ob-luldljenec) preživel 31. dan meaeca decembru 1883. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko predstojništvo, oziroma c. kr. belež-nik oboine, v katerej je v tem času naseljen zavarovanec.
ti
Vo izrecnem gluHi §. 12 pravil o («1. III. izgubi vtmkdo, ki teb lititin ne predloži najkasneje do 31. nuni i ju 1884, vae avoje pravice do konečnega deleža In zapade tak delci v korist ostal■ ii člauov dotičnega po-dedovaujtikega drudtvu. . (17)
Upravno svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavlje" v Pragi.
izdatelj in odgovorni urednik Makao Armio.
Lastnina in tisk „Narodne Tinkarne".