Leto XXm., št. 37 Upravniitvo. Ljubljana. Kucomicvs allca 5. Telefoo k. 51-22. 51-23. »1-24 inseratm oddelek. Ljubljana. Puccmfleva nH- ca 5 - Telefoo b. 51-23 31-26 Podružnica Nove aiesto: Liub!lanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poJtno čekovnem zavodu fc. 17.749, a ostale kraje (talite Servizio Cono Con Post No 11-3118 Lfabliana, torek 16. februarja 194S-XX1 Cena cent. 80 IZKI.JLCNO MMDHSIVG Ita t i k tn inozemstva ima Umom Pubhheir^ Ifaltana ^ za oglase iz Kj MILANO Izhaja tllk dao razen pooadelikia Naročnina mata mesečno tir 18.—, ■a iM"'""« vključno • »Ponedeliskiia J» crom« Lit 36.50. lltcdoiiifoi Ljubljana. Puccinijeva ulica feev. 3. telefon fcev. 31-22 51-23. 31-24._ _Rokopisi »e oe vračajo. CONCESSIONAR1A eSCLUSIVA pet la pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S A MILANO nlško delovanje na tuniškem bojišču 13 so ralaifeovih letal sestreljenih — Bombardiranje pristanišč v Alžiru in Tobruku Gkivni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. februarja naslednje 996. vojno poročilo: Živahno delovanje obojestranskih izvid-niških patrol na libijsko-tuniškem bojišču. V silovitih spopadih s sovražnim letalstvom so nemški lovci sestrelili 11 letal tipa »Spitfire«. Naši bombniki so napadli pristaniške naprave v Alžiru in Tobruku in povzročili obsežne požare. Pozno snoči so sovražna letala v več valovih metala bombe raznega kalibra in za-žigalne lističe na mesto Milan, pri čemer so povzročila hudo škodo na mnogih civilnih poslopjih. Doslej je ugotovljenih žrtev 16 mrtvih in 224 ranjenih. Dve izmed štiri-motornih letal sta treščili na tla. zadeti od obrambnega topništva in sicer eno na ulico Boffalara in eno med Mercalom in Inveru-nom. Neki sovražni oficir, ki je odskoeil s padalom, je oil ujet. Nadaljnji napad, ki je bil izvršen na Spezzio, je imel ned prebivalstvom za posledico enega mrtvega in 22 ranjenih. Princ Piemsntski v Turfnu Turin, 13. febr. s. Princ Piemontski. ki je nepričakovano prispel v Turin, je sprejel zastopnike oblasti in obiskal kraje, ki so bili prizadeti med zadnjim sovražnim letalskim napadom. Nesoglasja fise^ franesskimi dlsidenti Lizbona, 14. febr. s. »Washington Post« piše o položaju v Francoski severni Afriki: General de Gaulle bo ostal na nezav-zetem terenu, ako bo vztrajal, kakor je na nedavni konferenci tiska, pri tem, da se uveljavijo v severni Afriki zakoni francoske republike. Pojasnil Je, da je temu izključno kriv Giraud. Vse to je prepričalo boreče se Francoze, zaključuje list, da je sedaj sporazum med obema poglavarjema nemogoč. Ameriška objestnost v Casablanci Tetuan, 14. febr. s. List »El Faro« poroča iz Casablance o ogorčenju prebivalstva zaradi nasilnosti ameriških vojakov. Ameriški vojaki prihajajo v nočne lokale, ker primanjkuje drugih vozil, z oklopnimi avtomobili in tanki. Po obilnem pijančevanju se vračajo v svoje stane ter streljajo med potjo z revolverji in puškami blazno na vse strani, kar je zelo nevarno za prebivalstvo. Meščani so zelo nerazpoloženi tudi zaradi težkoč v oskrbovanju. Primanjkuje zlasti živil zaradi rekvizicij okupacijskih čet. Madrid, 14. febr. s. življenje v francoskem Maroku je v popolnem razsulu od angleško-ameriške okupacije dalje. Tudi zveze zasebnikov s tujino so skrajno otež-kočene. Vse to je povzročilo tolik nemir v španski koloniji, da je moral podtajnik Falange za inozemstvo s sodelovanjem visokega komisarja v španskem Maroku organizirati obveščevalno službo s pomočjo štirih radijskih postaj. Požar na gibrattarskem letališču Tetuan, 14. febr. s. V trenutku, ko se je hotelo dvigniti na letališču v Gibraltarju, je eksplodiralo neko angleško letalo. Si o-vita eksplozija z vsem tovorom bomb je napravila hudo škodo na drugih letalih letališča. Med gašenjem, ki je traja o več ur, se je smrtno ponesrečilo več eseb, zaposlenih na letališču. Zmeda v ameriški vojni priizvednfi Ostra kritika ameriškega tiska o pomanjkljivi organizaciji Rim, 14. febr. s. Zadnji optimistični in ošabni govor predsednika Roosevelta je v po-olnem protislovju s tem, kar pišejo naj-? Ij resne in ugledne severnotmeriške revije o ameriški vojni proizvodnji. Znam: resna revija 5>Time« v Nevv Yorku poroča o pomanjkanju v organizaciji amerižke vojne proizvodnje. Revija prnvi, da Je ozračje v Washingtonu v zadnjih tednih postalo zelo neprijetno in malodušno. tako da je šef vojne proizvodnje čutil potrebo strogo redigirati ves sistem industrijske vojne proizvodnje. Veliki stroj, piše desiov-r.o »Time«, poka na vseh straneh in ga je treba temeljito popraviti cla bo zopet deloval. šef proizvodnje Donaid Nelscn, ki niha med politiko kompromisov in politiko energije, je čutil potrebo, da nekaj stori. Rekli so, da so veliki voditelji vojne industrije razni Bvrnesi, Nelscni, Maknu-tti, Wickerdi in Jeffersi. pravcati carji, toda dejansko so se izkazali komaj za velike vojvode, ki morajo računati s cesarsko voljo velikih finančnih interesov, ki stoje za vojno. Ameriški vojni stroj se giblje v nerazrešljivi birokratični zmedi. Revija zaključuje, da je potrebno imeti pogum in reorganizirati vse od pet do glave in podrediti zasebne interese narodnim interesom. Buenos Aires, 14. febr. s. Iz Mashingto- na se doznava. da je predsednik komisije za vojno proizvodnjo Nelson obvestil ameriško komisijo za ^ojaške zadeve v senatu. da tovarne, zaposlene s proizvajanjem vojnega materijala. ne bodo mogle izdelat; vsega za to leto predvidenega materiala, če ne bo najbolj strogo izvedeno racioniranje v vsej državi. Naznanil je. da bo predvsem racionirano blajo iz bom-brža in volne. Nelson je dal vedeti, da ameriške kovinske industrije ne bodo mogle izdelati topov letal, tankov in ladij, kakor je bilo predvideno, brez neposrednega kršenja interesov in škodovanja proizvodnje v?eh ostalih industrij v državi. Dodal je, da bo upoklic 1.890 tisoč novih delavcev' za vojno industrijo povzročil hude posledice na notranji fronti, ker se bodo morali ti delavci nujno odvzeti to-vama, ki delajo za notranje potrebe naroda. Lizbona, 13. febr. s. V Washmgtonu smatrajo, da izvirajo težkoče v Ameriki glede nabavljanja delovne sile. ki je potrebna za vojno industrijo, poljedelstvo in oborožene sile, večji del iz brezbrižnosti ljudstva, kajti s 130 milijoni državljanov ne bi smelo "biti težko odpraviti teh težkoč. Za re-rešitev tega vprašanja, ki povzroča toliko sporov med civilnimi in vojaškimi oblasti in raznimi skupinami kongresa, je bila izdana odredba, k: določa 48 ur dela na teden in prepoveduje najemanje novih delavcev v podjetjih, že že zaposleno delavstvo ne opravlja strogo 48 urnega delovnega časa. Ustanovljen bo tudi urad za izko-rif "anje človeške sile, ki bo podrejen ameriški zvezni komisiji za nadzorstvo in bolj-§- izkoriščanje človeških energij. Inrt^rfelfctfčna rasanifa Z-ls^užsnI h držav R'm 14. fe'or s. Imperial1 stične manije Amerike se vedsno bolj kažejo v zgovornih in rekcntroMranih govorih mornariškega ministra Knoxa. Včeraj so v Wa-shingtonu govoril: o pomorskih in letal-skih^opo: Sčih na Pacifiku, kmalu nato pa je Knox ko je vvoril v Springfieldu. za-tr-'il da bo rvet tv> zmagi zavezn kov p<~>-tr 'bova1 7~rx;*«.MTn ki seveda ne bo mogel biti kdo diugi ko Amerikf ki bo s svojo močno oborožitvijo in oporišč-nimi mrežami okrog sveta, lahko izvajala prevladujočo akcijo za obnovo sveta. Kakor je videti. Knox ni omenil niti enega angleškega zaveznika, ki bo moral po mnenju ameriškega politika prevzeti vlogo za-ščitenca. Bukarešta, 13. febr. s. Prava ameriška poli' tika se vedno bolj kaže v vrsti dejstev, ki se dogajajo dan za dnem. Ko so Angleži prišli pod ameriško poveljstvo in se je Rooseveltova oblast razširila tudi na države Srednjega vzho* da. niso Rooseveltovi nameni nobena tajnost za nikogar več. Pooblaščenec ameriške židovske plutokracije Roosevelt, piše list »Viatza«, nima nobenega ozira več pri izvajanju svojega načrta. Anglijo je degradiral na silo postranske važnosti in hoče sedaj v celoti izvesti svoj načrt, tako da bodo Evropo dobili boljševiki, ostali svet pa Amerika Nihče naj si ne utvar-ja. to je resnična politika Roosevelta. Boljševiški odposlanci v Braziliji Buenos Aires, 13. febr. s. Kakor poročajo iz Ria de Janeira so štirje ruski generali in en admiral preleteli Brazilijo v nedoločeni smeri. To tajinstveno potovanje visokih sovjetskih vojaških dostojanstvenikov je seveda izzvalo najrazličnejše komentarje. Najbolj verjetna je še verzija, da bodo Stalinovi odposlanci pregledali vojaška oporišča, ki so jih Američani zgradili v Brazil'ji in ostalih južnoameriških državah in da se bodo dogovorili za določitev stalnih vojaških opazovalcev na teh točkah. Zdravi del latinske Amerike ne prikriva svojega nerazpoloženja zaradi prihoda teh boljševških glav, ki so prav za prav samo prvi znanilci moskovske propagande v teh krajih, ki doslej niso bili pod njegovim vplivom. Ameriški str s» h pred boljševizmom Lizbona, 15. febr. s. Zelo značilen znaK nezaupanja v zavezniškem taboru do Sov-vjetske zveze in strahu, ki ga vzbuja Sovjetska zveza v Ameriki, je članek, ki ga je objavil znan. novinar Crock v »New York Timesu«. Crock vztraja pri tem, da je nujno, da ima Amerika najmanj tako veliko vojsko, kakor je sovjetska, kajti, tako piše, treba je preprečiti, da bi zmagovita Sovjetska zveza zagospodovala nad Evropo in diktirala svoje zakone narodom. Po vojni bo pa še bolj potrebno, da bomo oboroženi do zob. Anglosaške spletke na Bližnjem vzhodu Berlin, 13. febr. s. Iz nevtralnega vira prihajajo zanesljive vesti, po katerih bi Angleži radi ustvarili oeebno unijo med Arabijo in Sirijo pod vlado Sauda. Kakor pravijo, se bodo Američani takoj postavili proti ustvaritvi tako močnega bloka arabskih držav pod angleškim pokroviteljstvom. Med pogajanji je Ibn Saud namignil Angležem, da je njegova edina želja, da bi mogel priključiti Kovejski emirat ob Perzijskem zalivu Arabiji. V tem emiratu pa so se že vsidrali Američani, ki se upirajo taki zvezi, tem bolj. ker bi s tem izgubili iz svojega neposrednega vpliva to važno strateško postojanko. V arabskih krog:h smatrajo, da do te osebne unije zaradi ameriške opozicije sploh ne bo prišlo, čeprav se pogajanja med Saudovim ministrom v Kairu, sirskim princem Fualla-hom -in angleškimi oblastmi še vedno na-i daljujejo v egiptovski prestolnici Silovite borbe na vzhodnem bojišču Nezlomljiv odpor nemške vojske - Kljub najhujšim izgubam sovražnik ne more doseči Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Sovražnik skuša na vzhodni fronti z vedno novimi oddelki, ki jih na mesto izkrvavelih meče v bitko, priti z obkolje-valnimi in prodornimi operacijami do odločilnega uspeha. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim bojevanjem in odločnimi protinapadi namen sovražnika in mu prizadevajo vedno znova najtežje izgube. Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah kubanskega mostišča podvzeti sovražni napadi so bili odbiti z velikimi krvavimi izgubami sovražnika. Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od Kurska je zopet pridobila na silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, ki je ob srednjem Doncu prodrl v naše zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju naproti. Med odmikalnimi pokreti iz loka Donca na odrejeno skrajšano obrambna črto sta bili po načrtu in brez motenj s strani sovražnika izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilovgrad. Na fronti med Volhovom in Ladcšk m jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik tudi včeraj napadel na široki fronti. Napadi so se zrušili v osredotočenem ognju vseh vrst orožja. Letalski oddelki so kljub težkim vremenskim pogojem sovražnim napadalnim oddelkom prizadeli velike izgube in so na tem bojnem področju sestrelili 19 sovražnih letal. V Kronštadskem zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovražen napad. Na fronti v severni Afriki je bilo včeraj živahno delovanje izvidniških oddelkov. V nizkih poletih je letalstvo uspešno nastopilo prati sovražnim zbirališčem oklopnih vozil, topov in motornih vozil. V letalskih bitkah so sestrelili nemški lovci 11 »Spitfirov«. V Doverski ožini je bila skupina lahkih sovražnih pomorskih edinic. ki se je skušala približati rtu Griz Nez. pregnana z ognjem mornariške obalne baterije. Britanska letala so včeraj v večernih urah metala na nekatere kraie zapadne Nemčije, predvsem na vasi. rušilne in za-žigalne bembe. Prebivalstvo je imelo, predvsem v Kolnu, izgube. Povzročena je bila škoda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osem izmed na-padajočih bombnikov je bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Rokavskega preliva. Hudi boji cb genijem in srednjem Hmzu Berlin, 14. febr. Nemško uradno poročilo je 12. t. m. omenjalo odmor v veliki bitki na vzhodu, ta napoved pa je bila prezgodnja. Po odmoru samo nekoliko kratkih ur je sovražnik, ki mu ni bilo treba reorganizirati ali znova razvrstiti svojih sil, obnovil zaradi dotoka novih rezerv še z večjo silovitostjo svojo ofenzivo proti Harkovu in Rostovu. Relativni mir. ki so ga napovedali v Berlinu, je bil kratkotrajen, ker ni nihče vedel, s kakimi rezervami razpolagajo Rusi in kakšna je nova črta. na kateri je sklenilo nemško vrhovno poveljništvo ustaviti svoje čete za odločilen spopad. Zato so se boji takoj obnovili in Rusi so jih nadaljevali z izredno velikimi silami, kakor da n so pretekli skoraj trije meseci, odkar traja njihova ofenziva. To kaže, da ima maršal Zukov še znatne rezerve na razpolago. Bilo b: brezplodno razpravljati o tem. ali ni ta napor poslednj; poskus sovjetske vojske, da vržejo v borbo zadnjega razpoložljivega vojaka. Treba re je omejiti na ugotovitev, da Rusi vsaj za sedaj ne glede na svoje ogromne žrtve in na veliko oddaljenost njihovih čet od oporišč ne občutijo nikake krize niti glede ljudstva niti glede preskrbe. Tudi glede nove obrambne črte nemške armade se ne more reči nič točnejše-ga, kajti sarno po sebi je umestno, da predstavlja to eno izmed največjih skrivnosti vrhovne komande, ki se mora skrbno ljubosumno čuvati. Čeprav imamo nekoliko podatkov, ki nam dovoljujejo razne napovedi v tem pogledu, je vendar vsaka razprava o tem neumestna. Zato je treba zabeležiti, da se pojavlja danes prvič po dveh mesecih v nemškem uradnem poročilu zopet ime mesta Harkova. č:gar osvojitev je eden izmed glavnih ciljev sovjetske ofenzive. Sedanja bojna črta gre od Kurska preko Belgoroda. teče na vzhodu Harkova odkoder je sovražnik oddaljen še nekoliko desetin kilometrov, potem se za-krene nekoliko prot-' zapadu na Slavjansk in na Vorošilovgrad, cdtod pa proti Novorosijsku in Rostovu. Sovjetski prodori na zapad te črte še niso nikjer ugotovljeni. Le na področju južno od Slavjanska je sovražnik nekoFko pridobil na ozemlju. Nemški tisk, iz katerega povzemamo te podatke, ki se v ostalem strinjajo tudi z ruskimi poročili, je zabeležil, da je ve-l:ka bitka v teku na fronti od Orlova do Rostova. Ta fronta meri v zračni črti kakih 700 km. v resnici pa je zaradi svojih mnogih zavojev dolga nad tisoč kilometrov. Ta ogromna fronta zahteva tako od Nemcev kakor od Rusov uporabo znatn'h čet. Sovražnic je že izgubil 7000 oklopmh voz ter na deset in deset tisočev ljudi v borbi treh mesecev, toda. kakor smo že rekli, njegove rezerve še niso izčrnane. Nemške izgube niso v enaki meri težke. Z izjemo StaHngrada se je nemškemu po-veljništvu vedno posrečilo izogniti se vsaki obkolitvi. tako. da se je umik Nemcev na novo fronto izvršil vedno v redu. V Berlinu pripominjajo, da bitka še ni zaključena, da pa se sovjetskim četam nikakor ne bo posrečilo osvojiti si vsaj prvega izmed teh ciljev, kajti sedaj so vse čete južne fronte »na varnem« ter so v zvezi z nemškimi rezervnimi silami. Trda pa je borba v odseku Ladoškega jezera. Dne 12. t. m. je kazalo, kakor da se je sovjetski pritisk izčrpal, toda sovražnik je vrgel na področje med Volho-vom in Petrogradom mnogo svežih sil in na širokem področju obnovil svojo ofenzivo ki ima namen, osvoboditi obkoljeno posadko Petrograda. Položaj čet, ki zapirajo Rusom pot. je vnovič postal zelo resen, vendar pravi nemško uradno poročilo, da sovražnik doslej ni mogel doseči nikakršnega uspeha, pač pa so boljševiki lahko zabeležili na Kavkazu krajevni uspeh s tem. da so zavzeli mesto Krasno-dar ter prehod preko Kubana. Nujnost, da se skrajša fronta, je prisilila nemško poveljništvo. da je izpraznilo Krasnodar. Nova nemška bojna črta se vleče sedaj okoli Novorosijska in polotoka Tamana. (Il Piccolo.) Berlin, 15. febr. V več odsekih vzhodnega bejišča, zlasti pa ob gornjem in srednjem toku Donca, torej tam. kjer je bila doslej borba najsilovitejša, je scvražna ofenziva popustila, i Nedvomno povzroča oddaljenost od oskrbovalnih oporišč počasnejši ciot k vojnh potrebščin in rezerv proti prvim bojnim črtam. Ker so zaščitnice nemških pionirjev za daljšo dobo unič!le železn ske zveze, se mora sovjetska jntendanca pesluževati izključno le cest. ki pa jih ni veliko in so vse v slabem stanju. S tem nikakor ne želimo zmanjševati obsega ruske vojne moči, ki se je izkazala močnejša ne le glede na napovedovanja, temveč tudi glede na najbolj natančne račune strok:vnjakov; toda naj bo ta meč še tako velika, naposled mora vendarle občutiti posledice dnevne obrabe. To velja zlasti v pogledu vojnega gradiva in med njimi v prvi vrsti tankov. Glede ljud; pa s; ne smemo delati utvar. Navzlic krvavim izgubam so ruske rezerve še vedno zelo vel ke. Ne glede na to, da je Kremelj že cd prvega dne vojne in celo že v miru mobiliziral vse moške od 15. do 65. leta starosti, je naglo zamenjal tudi možkč delevne sile v tvomicah z ženskami in odposlal na bojišče vse, ki lahko nesijo puiko. Razen tega je izkoristil zavezništvo s čangksjškcm za to, da je dobil od tam nove delevne sjle. Na desettiaoče in morda stotisoče Kitajcev, moških in žensk, je b;lo prepeljan h (lahko bi rekli deportiranih) na Uralsko področje, kjer so v tvor-nicah orežja in rudnikih zamenjali ruske delovne sile. Vse to nam pojasnjuje ogromne sovjetske rezerve in nas sili k temu, da ne goj'mo upanja, da bi se mogla nekega dne sovjetska armada zrušiti zaradi pomanjkanja ljudi. Zrušila se bo morda iz drugih razloge v, toda ne zaradi pomanjkanja efektivov. Umik predstavlja za vojsko cgnjeni krst jn to preizkušnjo so osne oborožene sile odl:čno prestale. Nikdar in na nobenem kraju se boljševikem ni posrečile spremeniti umika, ki se je povsod izvršil v najlepšem redu in z najbolj železno disciplino, v kaot čen beg. Kjer pa je b!lo treba sovražnika po vsej sili zaustaviti, se je tudi to zgodilo. Naj navedemo samo primer Stalingrada in naše divizije »Juliac. Umik je torej bil sicer potreben, toda z umikom se je obenem bojišče skrčilo za več sto kilometrov, tako da ae je zaradi tega tudi številčno nese razmerje čet znatno spremenilo v korist čet Osi. K temu je treba dodati še postopno dohajanje rezerv na najpomembnejše točke borbe in hitrejše od-pošiljanje oskrbe. Toda še nekaj je treba upeštevati; v bojne črte že prihaja novo crožje, ki ga je nemška industrija izdelala jeseni in pozimi. O tem bi se dalo veiiko povedati, kar pa se sme iz razumljivih razlogov samo omeniti. Prišel bo čas, ko bemo lahko tudi o tem pisali kaj več. (Corriere della S«ra.) Izčrpavanje sovjetskih sil in rezerv Berlin, 15. febr. s. Ono malo vesti vojaškega značaja, ki so prispele ponoči z vzhodnega bojišča, soglasno potrjujejo silovitost borbe, ki besni zlasti v srednjem in severnem odseku južnega bojišča ter med Volhovom in Ladoškim jezerom, kakor tudi pred Petrogradom, kjer sovjetske čete navzlic katastrofalnim izgubam nadalje podžigajo ofenzivne operacije s svežimi rezervami in vojnim; potrebščinami, ki prihajajo v prve bojne črte z najrazličnejšimi sredstvi. Mnenje teh vojaških krogov je. da skuša sovražnik predvsem spričo ugodnega vremena, ki bi lahko letos v izredno milih vremenskih okoliščinah nastopilo od trenutka do trenulka podvzeti poslednje napore, ki naj bi mu omogočili utrditi dosežene teritorialne pridobitve vsaj na glavnih točkah bojišča, ako noče tvegati popolnega propada zeio drage in izčrpujoče zimske bitke. Ce presojamo dogodke v luči te življenjske in neodložljive nujnosti _ nasprotnika, zadobe poseben pomen, ki še bolj potrjuje tezo tukajšnjih političnih krogov, po kateri stremii taktika nemškega vrhovnega poveljništva predvsem za tem, da oslabi živčni sistem sovražnih sil, zanemarjajoč pri tem očitno prostor kot vojni činitelj, zlasti v tem letnem času, ko je pomen prostora zelo relativen. V tem smislu, pripominjajo v Berlinu, Je treba sprejemati bolj ali manj avtentično izjave anglosaških državnikov, ki ne štedijo z obljubami teritorijalnih obdaritev, samo v tem smislu, da imajo namen, vzpodbuditi sovjetsko vojsko v izčrpujočih naporih, ki ji je podvržena in jo pripraviti do vedno novih »hrabrih dejanj«, tem bolj. ker gre vendar za evropske države, na katere Angleži in Američan; ne morejo niti danes niti nikdar polagati svojih nad. kakor sami vedo. Današnji jutranji listi, zlasti »Volkischer Beobachter«, ki porama glavne misli, poudarja v zvezi s tem dejstvo, da sta se Churchill in Roosevelt prav gotovo premišljeno zavzela za boljševiško ekspanzijo v Evropi pod pretvezo najbolj absurdnih in otročjih političnih gesel, kakor na primer gesla o mednarodni varnosti ali »čuvanju svetovnega miru«, ali pa celo ustanovitve ta-kozvane »svetovne vlade«, v kateri naj bi velika beseda pripadala Sovjetski zvezi, kakor predlaga severno-amerižka revija »World Review«. ivecan ian za crn< ¥ u IT* Obiskal in pregledal jih je šef glavnega stana Milice general Galbiati — Raport oficirjev 4« cone Bologna, 14. febr. s. šef glavnega 3tana Milice je pregledal črne srajce, ki so nudile veličastno sliko strnjenosti, izvežbanesti in zvestobe. General Galbiati je pričel svoj objsk ob spremstvu poveljnika 4. cone črnih srajc in zastopnkov vseh oblasti s po-klonitvijo ob spe minski plošči padlim v vojni v baziliki sv. Štefana in v svet:šču padlih za Revolucijo v Domu fašija, kjer je položil lovorjeve vence. Iz Doma fašija je odšel šef glavnega stana na trg Vittoria Emanuela. kjer so se med tem oddelki pestrojili. General Galbiati je pregledal skupine, nakar je vojaški kaplan Milice blagoslovil bojne prapore, katere je nato šef glavnega stana izročil na novo stvorjenim oddelkom. Nato je general Galbiati izročil 34 odlikovanj za vojaško hrabrost hrabrim pohabljencem in svojcem legionarjev, so padli pri izvrševanju svoje najvišje dolžnosti. General Galbiati je nato na oddelke naslovil vzpodbudne besede. Rekel je med drugim: »Značilno je, da smo ee zbrali na tem trgu v tolikem številu in v tako strnjenih bataljonih črnih srajc navzlic totalnemu sodelovanju Mil'ce v vojni, kj se bije. Na besedne izjave sovražnika odgovarjamo z dejanji. Povsod. kjer bije srce kakega Italijana, tam je borbeno mesto in vsaka hiša v Itaiiji je in bo ostala še bolj trdnjava zvestobe. Ni dvoma, da bomo premagali sovražnika. Borbena Milica predstavlja enotno voljo Fašizma, povesti domovino k zmagi.« Besede generala Galbiatija so vzbudile največje navdušenje med legionarji, ki so ponovno vzklikali Duceju in tako izražali svojo gorečo in trdnovero ter končno zapeli bojne pesmi in pesmi Revolucije. Obred se je zaključil s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Eksc. Galbiati. Nato je šef glavnega stana odšel v palačo Daccursio, kjer se je poklonil spominu Fašističnega muče-nika Giulia Giordana in položil šopek cve- tlic na klop, kjer je junak doprinesel jo žrtev. šef glavnega stana Milice je nato ob vzočnosti pr efekta, zveznega tajnika ia poveljnika teritorialne obrambe v županski dvorani sklical k raportu nad 1.300 ofi-jejo« na najrazličnejših odsekih javnega življenja v Emiliji in RomanljL Vsi ste zaposleni, kakor je rekel general Galbiati, pri dosegi enega samega smotra: Zmage! Potem ko je določil smernice za delo, ki ga je treba opraviti, je zaključil Eksc. Galbiati: Ostali boste zvesti patriotičnl la bojni preteklosti svojega rodu. Po končanem raportu, ki se Je zaključil z najvišjimi ovacijami za Duceja, je general Galbiati inspiciral protiletalsko baterijo, kjer jo použil obed skupno z vojaki. Popoldne je šef glavnega stana Milice odpotoval v Cividale del Friuli, kjer si je ogledal kolegij za otroke Črnih srajc, ki so padle v vojni. Dečkom v kolegiju je prinesel potrdilo stalne Ducejeve ljubezni do njih. Neomejena podmomiška nevarnost Rim, 13. febr. s. s>Daily Telegraph« piše: »Zavezniško letalstvo je popolnoma bre« moči proti osnim podmornicam. Vsi napa*-di, ki jih je doslej izvedlo proti oporiščem nemških podmornic, so se končali s popolnim neuspehom in niso niti najmanj oslabili podmorniških sil sovražnika. Angleško javno mnenje je začelo v zadnjih dnevih živahno razpravljati o vprašanju izgub zavezniškega ladjevja, ker Je prepričano, da objavljajo angleške oblasti mnogo nižje številke, kakor so resnične. Vse te izgube, ki so dejansko zelo vlsolc% se bodo oo vrhu vs«^ n^ibolj uTOino pokazale pri ureditvi prehrane ▼ AngUJI Churchill in boljševizem v luči resnice Kako Je sodil Churchill o boljševikih, ko še ni trii njihov zaveznik Rim, 14. febr. s. Pod naslovom »Churcill in boljševizem« objavlja zadnj i številka revije »Relaz'oni intemaziona i«: »V Londonu ne poteče dan in nobena prilika za poveličevanje, tudi s sredstvi in n."čini dvomljivega op sa Rusij \ Tega splo-šeega jubiliranja se često in rad ud dcžire min. predsednik Wins*on Churchil . Angleški narod, ki je od te propagand * po-p: lnoma zmešan, se nekc'iko n vdušuj'> ?a to križarsko vojno za Ru ijo. ki jo vodi njegov šef vlade in ki jo spretno izker šča sovjetski veleposlanik Majski ter njegovi prijatelji. Ta Churchillova politika ustreza. kak~r se zdi. njegovemu prepričarju Kakor ima vsaka kolajna svojo drugo stran, t ko je tudi s to p/itiko. Churchi l in njegova vlada sta pripravljena prepustiti Evropo Rus1 ji. S a inevi R siji so, ki-kor se zdi, resno vzeli to ugodno razpoloženje Angležev, ki so navadno c elali račune brez krčmarja s kontinenta. Mi smo to sprejeli na zn mje od pr ega trenutka in še s tem primerno računamo, vend r poudarjamo, da politično zadržanje go p. Churchilla ustreza njegovi želji, da bi postal v zgodovini velik ustvarjalec Mi ki smo bolj stvarni kakor cn, odkrivamo z njegovimi las nimi co'umenti veliko hinav-šč no, ki je bistvo njegove politike. Mnogi imajo s'ab spomin, mi pa nKdo so je bolj protivil bo'jševiški Rusiji pred 25 leti kakor Winston Churchill ? Kdor ima dovolj potrpežljivosti in prelista prvi zvezek spominov Lloyda Gcorga z naslovom »R s-nica o mirovnih pogodbah«, se lahko prepriča, da je tam zapisano, da je najbolj silovit in najbolj nespravljiv protagonist za prot'boljš9viško vojno Winston Churchill. Churchi'1 ni dvomil o nerazpoloženju ki bi ga povzročil komunizem. Bi: je ogorčen kakor mi vsi zaradi krutega u ora carja, carce in njunih otrok. Njegova voj-vodska kri se je bunila spričo popolnega uničeni velik h kn"ZOv Rusij \ o tem pire Lloyd George. ki navaja radalje: G. Churchill je zlasti posvetil vso svejo dinamično energijo in svoj genij za orean z^cijo obkrožene intervencije proti sili rdeč ga boljševizma in sicer tedaj, ko je bi! v Parizu in okolfci, ko je potekala konte1 enca zi mir. Lahko pa navedemo tudi spise Churchilla samega. Kdor vz^me v roko 4. del slavnega d-^a »svetovna kri-a«, ki je zbirka spominov iz njegovega polit čnega življenja, se lahko prepriča, da je zad^i1 zvezek datiran s 1. januarjem le'a 1929. Pisec opozaria, da so vsa mnenja, iz ažena v delu, čisto osebna ter se tičijo samo mene«. V redu! Kako je tedaj mislil sedanji boljševiški križarski vojnik? Poglejmo 13. poglavje zvezka z naslovom »čudež z Vi-sle: Na vzhodu je bila v strašnem kr-osu velika masa ranjene Rusije, zastrupljena in okužena, prinašala kuge. Rusija oboroženih tolp, ki niso uničevale samo z bajoneti in topovi, temveč so jih spremljali in šli pred njimi roji bacilov, ki so ubijali ljudi in katere so spremljale politične doktrine. ki so uničevale zdravje in tudi dušo narodov. V istem zvezku najdemo Churchillovo poročilo z dne 21. maja 1920. Sodba, ki jo ima o boljševizmu, je kruta, izrazita in nedvoumna: Boijševiki ne delujejo samo z vojaškimi operacijami, temveč uporabljajo istočasno ali izme= njaje tudi v5.*ko sredstvo propagande na ozems lju svojih sosedov, da povzročajo upore voja* kov proti oficirjem, dvigajo uboge proti meščanu, delavce proti delodajalcem, kmete proti posestnikom, da ohromijo državo 8 spolšnimi stavkami in na splošno uničijo sleherno obliko obstoječega socialnega reda in demokratičnega vladanja. Politična resnicoljubnost Churchillova je bila vsaj v tej dobi res velika. Leta 1921 je bila v Rigj podpisana rusko- poljska mirovna pogodba, ki je po Churchillu »zagotovila Poljski neodvisnost« in obrambna sredstva proti invaziji in rovarjenju Rusov. Rusija je zopet padla v komunistično barbar* stvo. Milijoni ljudi so umrli v vojni in zaradi preganjanja ;n še več bi jih umrlo od gladu v naslednjih letih Azijske meje. življenje primitivnih dob. je prišlo z Urala do Pripetskih močvirij. Toda tu je bilo napisano: Do tu in ne naprej! Poglejmo še naprej. Odprimo zvezek »Veliki ^sodobniki«. v katerem je Churchill leta 1937 zbral vrsto profilov njemu znanih mož. Tu je oris Trockega z ostrim očrtom boljše-viških voditeljev s Stalinom vred. Poslušajte Churchilla: Izmed vseh njenih zmot razsvetljuje ena luč pozormeo francoske revolucije Kariera in osebnost Robespiera. Dantona. Marata svetijo mogočno skozi stoletja, trda temne figure ruskih boljševikov nas zanimajo samo zaradi svojih velik h zločinov. Tadi umori milijonov ljudi in beda ostalih milijonov ne bodo privlačevali zanimanja bodočih generacij. Če to ni dovolj, lahko sledimo Wmstonu Churchillu v njegovih parlamentarnih in poli» ti čilih govorih, izdanih leta 1941 V poslanici ameriškemu narodu z dne 16. oktobra 1938 se njegova sodba o boljševizmu ni spremenila. Dne 20. januarja 1940 je po radiu dejal- Finci zmagujejo, ker ves svet ve kakšna je vojaška neposobnost rdeče vojske in rdečega letalstva. Vsakdo lahko vidi, kako komunizem korum-pira dušo kakega naroda, kako jc naredi podlo v mirni dobi ter nizko in odvratno v vojni. Tak je v vsej goloti \Vinston Churchill sim-patizer za boljševizem. To je Winston Churchill. vojvoda Malbourški, sedanji občudovalec tovariša Stalna in njegov sodelavec Zgodovina narodov in ljudi se gradi vsak dan, toda nihče naj se ne čudi, ako povemo, da Os kakor ostali evropski narodi v pravem trenutku ne bodo pozabili na Churchilla in njegove os>ebne skoke. Tudi še ni rečeno, da je na vse to pozabil njegov tovariš Stalin. Izdajstvo Anglije Bukarešta, 14. febr. s. Tisk v Bukarešti komentira vojne namene Sovjetske zveze in piše, da skuša Rusija zakrinkati svoje prave namere, s katerimi stremi po oblasti nad vsem evropskim jugovzhodom. Kar je treba posebno podčrtati, piše med drugim list »Porunca«, je očitno izdajstvo Anglije, ki pravi, da se bori za ideje svobode človečanstva in spoštovanja zakonov in pravic narodov, pa je prepustila boljševiški Rusiji s pravilnim sporazumom ves tisti evropski jugovzhod, ki stremi samo po osvoboditvi pred boljševiško nevarnostjo. Ne zadostuje, da se čudimo spričo takega angleškega zadržanja, treba je vzeti na znanje, da se je Anglija odpovedala sleherni zgodovinski odgovornosti. Kar se tiče narodov, ki so prizadeti, si ne delajo nobenih iluzij, ker vedo, kaj bi se pripetilo. če njihovo orožje ne bi več govorilo na ruski fronti. Protislovja angleške politike Zanimive izjave angleškega notranjega ministra Morrlsona Rim, 14. febr. s. .figleški notranji minister Morrison je imel v Nottinghamu nekakšen programatičen govor, ki kaže, da mu je popolnoma neznano, kaj je fašizem, ter ga je proti njegovi volji boljševiško in ameriško napredovanje prisililo, da išče v fašizmu elemente za obrambo in zaščito. Morrison je pozival na pomoč zaradi strašnega upadanja rojstev v Angliji. Da ne bi Anglija neizprosno izginila, je potrebno, kakor je trdil, da se število rojstev v Angliji poveča vsaj za 25 odstotkov. Angleška protifašistična usta ministra Morrisona so poveličevala demografsko politiko Duceja. število je moč. Minister je izjavil, da je že čas, da se ustvari v Angliji listina materinstva in otrok, ki sta dve veliki socialni ustvaritvi fašizma že iz pred 15 let. Morrison .ie v svojem govoru tudi vztrajal na tem, da je treba nadzirati cene ter uvesti državno kontrolo n^i surovinami, odpraviti brezposelnost, dvigniti življenjsko raven delavcev v moralnem in gmotnem pogledu, pomagati narodu v višjem interesu skupnosti proti svobodi po- sameznikov in sebičnosti zasebnih interesov. Minister Morrison je dal svojim poslušalcem lekcijo fašizma ter je obravnaval celo korporativno vprašanje in trdil, da ima država popolno pravico odločati o trgovini in proizvodnji in da mora priti do neposredne soudeležbe države v najvažnejših industrijah naroda. Edina stvar, ki je ni mogoče razumeti v Morrisonovem govoru, je to, kako more spraviti v sklad vse te svoje ideje, navdihnjene od fašizma, z obdolžitvami barbarstva, ki jih je Anglija izrekla proti fašizmu. Besede, ki jih neprevidno izrečejo angleški protifašisti, ki hočejo ustvariti z zakasnitvijo 10 do 20 let socialni program fašizma, so najboljše priznanje velike cl-vilizatorske akcije fašizma na vsem svetu in kažejo v pravi luči vojno, ki jo Anglija bije proti fašizmu. V Londonu nas pobijajo in preklinjajo, toda tudi sledijo nam in nas posnemajo. V tem protislovju je obsodba Anglije pred sodiščem zgodovine in človeštva. Galilejeva proslava na Portugalskem Coimbra, 13. febr. s. V vrsti manitesta-cij, s kater mi se je Portugalska spomnila Galileja, je bila tu proslava z nastopom itarjanskega akademika Severija in se nato nadaljevala s številnimi studijaim in spominskimi članki v tisku ter končno zaključka z zberem v največjem portugalskem kulturnem središču Co.mbri. V veliki dvorani filozofske fakultete starega vseučilišča v tem mestu sta bili italijanska znanost in m'sel proslavljeni v Galilejevem imenu pred veliko množico profesorjev; dijakov -n osebnosti iz kulturnega življenja. Predsednik in rektor C:rre:a se je udelež i proolav v družbi vseh dekanov vseuč;lišča. Profesor lizbonskega vseučilišča Matos Romaon je govorjl o Galileju kot znanstve. niku, doč m sta Manuel Re's in Joauin Car-lave z vseučil;šča v Coimbri prikazala Galileja kot astronoma in zveze med Portugalsko in Galilejem. Vsi govorniki so se zelo toplo izražali o Italiji. Končno je rektor še p:vel:čeval osebnost Galileja in doprinos Ital je in Italijanov k napredku znanosti. Nato je govoril direktor Italijanskega kulturnega zavoda na Portugalskem Savioti, ki je zastopal tudi italijanskega Kr. mnstra. Zahvalil se je vseučilišču v Coimbri za pečastitsv italijanskega znanstvenika in prikazal tudi duhovne skupnost med Italijo in Portugalsko, ki je lat nska in r'mska. Govorniki so bili za svoja izvajanja nagrajeni z odobravanjem. Poklo-nitvene b'"ZO-'avk~ r Vle cdp sleme Kr. m'-nistru v T > r Igorjem vs3učj;'še v Pade. . l"3i. Tujska nadlega v Andori Barcelona, 13. febr. s. Andorska republika, mala državica na španski strani Pire-nejev, je v skupni upravi Francije in Španije in dož:vija sedaj vse posledice pogubnih vpadov. Dejansko pri tem ne gre za tuje čete, temveč za okrog 300 milijonarjev. ki so se tjakaj zatekli iz Francije in Anglije in celo iz Zedinjenih držav. Morda bi kdo mislil, da so ti bogataši prinesli s seboj blaginjo in bogastva za 6000 prebivalcev te male republike, toda v resnici je položaj popolnoma obraten. Prebivalstvo Andore je naravnost vse nesrečno zaradi navzočnosti teh tujcev, ki so s svojimi ogromnimi denarnimi sredstvi povzročili, da so začele cene silno rasti, zaradi česar se je razvila v andorskih krajih strahovita črna borza, ki je ustvarila skoraj nevzdržne razmere za domače delovno prebivalstvo. Najbolje bi bilo, če bi se dali ti nezaželeni gostje kakorkoli postaviti pred vrata, kajti prav gotovo ni pravično, da mora zaradi njih trpeti vse prebivalstvo in da mora žrtvovati svoje skromno mirno ž':vljenje skoraj sleherni andorski podanik samo zaradi onih 300 ljudi, ki so pribežali v andorsko republiko zaradi edine egoistične skrbi, da bi se rešili nevarnosti in nevšečnosti vojne. Potopljen danski parnik Valeneija, 13. febr. s. Doznava se, da je neka angleška podmornica v španskih vodah med Opopeso in Beninparlom torpedirala in potopila v noči na četrtek danski parnik »Greta« s 1563 tonami. Posadka je bila rešena Špansko j- -,ve!„'n:š'.vo v Casteilonu je uvedlo preiskavo. Določitev babišklh nagrad Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na pod$tvi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, smatrajoč za potrebno določiti višino nagrad za babiška dela in po zaslišanju mnenja Pokrajinskega zdravstvenega sveta, odreja: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se ba-biške nagrade za babiško pomoč oskrbo-vankam skupin po členu 2. te naredbe določajo takole: Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši 6 obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč zdravniku v izrednih primerih ........ Izredni obiski poleg Skupine: I. 11. IIL 500 300 150 15 10 5 40 25 15 150 100 75 10 Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. ure, izvzemši gornjih 24 ur..... Priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki ali od-pravni operaciji .... Zdravljenje vagine in izpiranje vagine (po zdravnikovem predpisu) . . . Za oskrbovanke v kmečkih občinah se znižujejeo nagrade za 30°/«, izvzemši I. skupino. Oskrbovankam vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 30®/o. 7 Če gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otročnicah, zaradi česar bi bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 35°/o. člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene razrede: trgovci, obrtniki, zasebni I. skupina: državni uradnki do pete italijanske stopnje, svobodni poklici vobče, trgovci, industrije:, posestniki; II. skupina: državni uradniki od šeste do desete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, obrtniki, zasebni uradniki; III. skupina: nižji uradniki, delavci, sluge, tramvajci, mezdniki vobče. Člen 3. Tarifa po členu 1. je obvezna za vse babice. Člen 4. Ta naredba. s katero se razveljavljajo vse druge njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko po-k-aimo. Ljubljana, dne 9. februarja 1943=XXI. Visoki konvsar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Izšel je peti roman »Dafcre krjlge" Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z OTOKOV« Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjige sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej tudi že februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana ta na trpežnejšem papirju tiskana pa 25 lir. Omejitev pravic egiptskega senata Ankara, 13. febr. s. Iz Kaira poročpjo, da »o Angleži, ki sami sebe označujejo Kot prvake svobode, končno zavezali usta tudi egiptskim senatorjem, ki so s svojimi Kritikami glede sedanje in bodoče usode zemlje pod »angleškim pokroviteljstvo m« Cesto spravljali v zadrego vladajoče kroge, razen tega pa so se vesti in dogodki v zvezi z dolgipii razpravami zmerom izkazale kot neugodne za vlado in za vse prizadete. Egiptski senat je namreč pod zunanja pritiskom izdal sedaj naredbo, ki prepove-veduje vsakemu senatorju govoriti dalje kakor 30 minut na vsaki seji. Ce bi hotel kdo izmed senatorjev govoriti bodisi v Se tako važni in nujni stvari preko določenega roka 30 minut, bo moral zahtevati dovoljenje cd predsednštva in podrobn^e obrazložiti razloge takega podaljšanja. Izdana je bila še druga naredba, po kateri se bo mogel senat sestajati samo tedaj, če bo navzoča večina senatorjev, kar daje prosto pot za razne spletke in kcmbinacije v zvezi z bolj ali manj upravičenimi diplomatskimi boleznimi, kar bo imelo za posledico, da ae bodo razprave o še tako važnih in življenjski vprašanjih lahko odlagale do nedoločene meje. General Lukov umorjen Sofija, 14. febr. s. O umoru generala Lukova ae doznavajo naslednje podrobnosti: Pre.teklo noč se je general vračal domov s svojo hčerko. Morilec se mu je neopazno približal in nanj iz bližine štirikrat ustrelil z revolverjem. Ko se je preprčal, da je nje-goja žetev mrtva, je pobegnil. Priča umora je bila samo generalova hči, ki je izjavila, da je imel morilec šoferske naočnike. Policija je bila kmalu na mestu in je blokirala ves okraj. Na mesto umora sta prišla tudi notranji minister in vojni minister. Mnogo oseb je bilo aretiranih. General Lukov je bil vodja združenja legionarjev in politična osebnost prvega reda. Star je bil 56 ifet. Nadvse odlična je bila njegova vojaška kariera. Od leta 1935. do 1938. je bil vojni minister. Veliki izgredi na Kubi Buenos Aires. 13. febr. s. Po vesteh iz Ha-vane je prišlo v kubanskem mestu Chama* gueyu do velikih neredov. Vse trgovine in vsi uradi so zaprti. Ves promet je ustavljen. Med prebivalstvom in poiicijo je prišlo do spopadov, v katerih je bilo več demonstrantov ranjenih. Gospodarstvo Spremembe taksnih predpisov V sobotni in nedeljski številki smo že objavili nekaj določb iz naredbe Visokega komisarja o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom, taksnih golic za menice in o spremembi nekaterih taks. V naslednjem prinašamo nadaljnje prelpise te naredbe: Taksa na račune in priznanice Navedli smo že glavne določbe spremenjene tarifne postavke 34. taksne tarife bivše Jugoslavije, ki se tiče takse na račune in formalne priznanice. Posebna tarifa velja za priznanice o plačah, pokojninah, mezdah, doki ad ah, nagradah, odškodninah in pripadkih vsakršne vrste nameščencev države in drugih javnih uprav ali pravnih oseb, vštevši priznanice podčastnikov, Oboroženih Sil, Kr. finančne straže in s pol častniki izenačenih starešin zbora varstvene straže ter delavcev v državnih tovarnah. Taksa znaša pri vsotah nad 1 liro toda pod 100 lir 0.10 Ime, pri vsotah 100 in več lir pa 0.05 lire za vsakih 100 lir ali ulomek stoti ce lir. Za vsote nad 100 lir torej taksa ne sme znašati msnj kakor 0.15 lire. Taksa se lahko plača s taksnim papirjem aii v kolkih, za plačilo državnih uprav pa tudi z neposrednim odtegljajem. Ce se plača v kolkih, jih mora izplačuni urad uničiti s pečatnikom. Kazni za kršitev predpisov o računski taksi Za vsako kršitev na spisih in listinah, zavezanih taksi, ki je določena za formalna potrdila, note, račune, fakture, spiske, izvlečke in prepise računov, se izreče globa enaka stokratnemu znesku takse ali neplačanega dela takse, najmanj pa 24 lir. Enaka kazen se izreče, če kdo noče izdati formalne priznanice ali če se kolki obnove ali skušajo popraviti potrdila, ki so bila prvotno izdana proti predpisom. Ista kazen, toda ne z manjšim zneskom kakor 60 lir, se izreče, če se v formalnih potrdilih navede manjša vsota od dejansko prejete, z namenom, da se izogne v celoti ali deloma plačilu takse in za vsako prevaro takega namena, ne glele na višje kazni po kazenskih zakonih. Kakor smo že navedli, stopijo novi predpisi glede računske in priznanične takse v veljavo 1. marca t. 1. Taksa na igralne kvarte Tarifna postavka 236 taksne tarife bivše Jugoslavije se ukinja in nadomešča, takole: Taksa na igralne kvarte, izdelane v Ljubljanski pokrajini ali uvožene iz inozemstva, znaša; a) za navadne igralne kvarte v igrah s kakršnim koli številom kosov 3 lire za vsako igro; b) za luksuzne igralne kvarte v igrah s kakršnim koli številom kosov 5 lir za vsako igro. Za luksuzne kvarte se štejejo kvarte, ki majo črke ali znake na oglih in ob strani slik, izvzemši karte za tarok, žigosanje igralnih kvart je izključno prilržano državtni izdelovalnici vrednotnic, ki ji morajo pristojni uradi poslati kvaite, ki naj se kolkujejo. Nadrobna določila za tako pošiljanje se predpišejo s posebnimi navodili. Posest, prodaja in raba nežigosanih igralnih kvart v zasebnih hišah in dajenja v promet v Ljubljanski pokrajini so prestopek, ki se kaznujejo s pregrešnino 500 do 3000 lir. Vselej se odredi zaplemba nepred-pisnih igralnih kvart. Prodaja in raba igralmh kvart, kolkova-nih na bivši jugoslovanski način, sta dovoljena do konca mes<*pa maja t. L O l 1. junija t. 1. se takšne kvarte ne smejo dajati naprodaj, ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodajalci na debelo in na drobno, plačali nove takse, določene s to naredbo. V ta namen morajo zgoraj navedne osebe do vštetega 30. aprila t. 1. prijaviti finančnemu ravnateljstvu za Ljubljansko pokrajino množino že po jugoslovanski tarifi taksiranih iger, ki jih imajo v svojih skladiščih, zalogi h ali prodajalnah. Taksa na sodbe Tarifna številka 53. tarife sodnih taks se spreminja takole: Na kazenske sodbe se plačajo za vsako sodbo naslednje takse: 1.) če je en sam obsojenec: a) pri obsodbi zaradi prestopka na sodbo okrajnega sodišča 30 lir, na sodbo okrožnega kazenskega sodišča v drugi stopnji 60 lir, na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 80 lir, na solbo apelacijskega sodišča 90 lir; b) pri sodbi za zločinstva: na sodbo okrajnega sodišča 90 lir, na sodbo okrožnega sodišča kot druge stopnje 160 lir, na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 190 lir, na sodbo apelacijskega sodišča 240 lir, na sodbo okrožnega sodišča za hula zločinstva, če je kazen višja kakor 12 let ječe ali smrtna kazen 320 lir; 2.) če sta z obsodbo obsojeni dve osebi, se gornje takse zvišajo za polovico; 3.) če je z eijo sodbo obosojenih troje ali več oseb, se navedene takse podvojijo. Za vsak kazenski sklep, katerega koli sodišča se plača za vsakega obsojenca stalna taksa 30 lir. Gornje takse so nerazdelno zavezane plačati vse za isto kaznivo dejanje obsojene osebe. Takse oproščene so sodbe in sklepi o prestopkih zoper pravilnike krajevne, mestne in poljske policije. Takse vpišejo v pisarniške vpisnike sodišča prve stopnje; pobirajo se hkrati s stroški solnega kazenskega postopka in z denarnimi kaznimi, če jih je kaj, na način, ki ga določajo predpisi o sodnih taksah. Za vsako kazensko sodbo kavcijskega sodišča, s katero se zavrne ali izreče za nedopustno revizija stranke, se plačujejo naslednje takse: če je en sam obsojenec 50 lir, če sta dva 80, če je več obsojencev 100 lir. Takse v carinskih zadevah Kolkovina na boletah 'n listinah za carinarnice je določena nanovo s posebno tarifo, ki je priložena naredbi kot priloga B in je sestavni del te naredbe. Prošnje vloge in pritožbe, navedene v tarifnih postavkih 206/1—5. 208, 20®, 211, 213, 215, 216, 217, 218, 220, 221 in 222 veljavne bivše jugoslovanske taksne tarife (vse te takse se nanašajo na carinsko poslovanje), se morajo pisati na taksni papir po 6 lir na polo, če so naslovljene na carinarnice, in po 8 l'r za polo, če so naslovljene na Visoki komisariat, ne piača pa se nikakrSna druga taksa ali pristojbina. Prstojbine za dovolitve privatnega skladišča po tarifni postavki 214. in prist-jb -ne po tarifni postavki 225. taksne tarife se morajo plačati pristojnemu davčnemu ura- du pavšalno, ne gled na kolkovino na pranji v višini, kak:r je določena v prejšnjem odstavku. Kolkovino za vloge in odredbe glede predhodnega pregleda carinskega blaga po tarifni postavki 219 pobirajo neposredno carinarnice, in sicer po odmeri na zadevnih deklarac;jah dodatno k drugim predpisom. N so zavezane kolkovini prošnje za naknadni carinski pregled in za popravo po-metnega izračuna v deklaraciji po tarfnih postavkah 223 in 228. Takso na biljarde dobe občine Z veljavnostjo od 1. januarja t. se taksa ua biljarde po tarifni postavki 98 taksne tarife bivše Jugoslavije n3 novo do!oč: s 100 lirami na leto za vsak biljard. Takso odmerjalo m pobirajo občine na način in ob času. določenem po doslej veljavnih predpisih ter se ta dohodek steka v občinski proračun. Kazni za ponarejanje kolkov in taksnega papirja Nekvarno kaznim na prostosti po veljavnih kazenskih postopkih se kaznuje z globo 2000 do 5000 lir, kdor ponareja s to naredbo predpisane vtisnjene kclke ali izdeluje vodni tisk. kolke, punce, klišeje ali druge priprave, s ka* terimi se dajo ponarejati papir z vodnim ti» skom, vtisnjeni kolki, kolki ali druge taksne vredn^tnicc ali kdor vedoma razpečava ali uporablja ponarejen papir z vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom, punce, klišeje ali druge ponarejene priprave. Z globo 1000 do 2000 lir se kaznuje, kdor si priskrbi pravi papir z vodnim tiskom, prstne vtisnjene kolke, punce ali klišeje in jih uporablja na škodo državnega zaklada. Globi od 300 do 1000 lir na zapade, kdor ima vedoma ponarejen papir z vodnim tiskom, ponarejene punce, vtisnjene kolke ali klišeje ali za ponarejanje namenjene priprave ali panir ali druge taksne vrednotnice. izdelane ali vtisnjene s ponarejenim vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom ali klišejem, ali kdor uporablja že rabljeni taksni papir, koike in druge taksne vrednotnee ali jih razpečava. Davek na hišno služinčad dobe občine Z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. se davek na dohodek hšnega služabništva, ki se pobira po 3. odstavku čl 95 zakona o neposrednih davkih, deleča z zneskom 30 lir na leto za vsako osebo, vštevši vse doklade. Davek odmerjajo in pobirajo občine na način in ob času po veljavnih predpisih ter se ta dohodek steka v obč nski proračun. Od :stega dne prenehajo veljati davčne karte, predpisane za plačevanje tega davka. Povračilo v b:vši Jugoslaviji nepredpisno plačanih taks in davščin Zahtevek davčnega zavezanca za p vračilo taks in davščin al' drugih pristojbin karšnekoli vrste, vštevši car nske pristoj-b:ne, nepredpisno plačanih pred 11. aprilom 1941/XIX. se lahko uveljavlja, če še ni zastaran, najdalj do 30. junija 1943'xXI. Z moreb'tnim povračilom pa se bo ravnalo kakor z drugimi terjatvami proti bivši jugoslovanski državi. Zaokroženje pri preračunavanju v Ure Vsaka stalna taksa ali davščina po pred-pis h bivše jugosl;vanske države v dinarjih ki se ob prevedbi v italijansko veljavo po tečaju iz kraljevega ukaza z dne 11. junija 1941 XIX, končuje na ulomek pod 50 centez mov, še zaokroža na 50 centezi-mov; če se pa k nčuje nad 50 centezimov, se zaokroža na celo liro. Ureditev delovnih pagojev za p3nscžž2o osebje v gostinskih podjetjih Smatrajoč za umestno, da sc uredijo delovni pogoji osebja v gostinskih podjetjih in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na odredbo bivšega bana z dne 14. decembra 1940 o minimalnih mezdah gostinskega osebja izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 13. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Člen 1 Določbe odredbe bivšega bana drav# ske banovine z dne 14. decembra 1940. objavljene - Službcnemlistu kr. banske uprave dravske banovine št 729/102 iz leta 1940. o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetj h so razveljavljene glede natakarskega osebja z dnem, ko je stopila v veljavo kolektivna pogodba, sklenjena za to kategorijo dne 22. decembra 1942-XXI. Člen 2. Za druge kategorije v gostinskih podjetjih zaposlovanega osebja, za katere še ni kolektivne delovne pogodbe, ostanejo v veljavi določbe odredbe iz prednjega člena, do« k,er se zanje ne sklene pogodba. Gospodarske vesti = Ugoden potek sladkorne kampanje v Italiji. Produkcijska kampanja italijanskih sladkornih tvornic 1942/43 je ugodno potekla in je v celoti dosežen postavljen program. Italijanska sladkorna industrija je v preteklem gospodarskem letu oddala za potrošnjo 4.41 milijona metrskih stotov sladkorja in je v novo gospodarsko ieto vstopila z močnimi rezervami. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Ivan Pielick, trgovini z južnim in domačjm sadjem ter zelenjavo na debelo v Ljubljani, je bil vpisan vstop javnih družbenikov Ivana Pielicka ml. in Evgena Pielicka, trgovca v Ljubljani, zaradi česar je nastala javna trgevska družba in se besedilo firme odslej glasi I. Pielick & Co. (vsak izmed treh družabnikov podpisuje firmo samostojno). ■— Poslovanje kinematografov v NemčijL Predsednik filmske družbe Ufa dr. h. c. Klitzsch je te dni poročal, da se je število obiskovalcev kinematografov v letu 1942 v Nemčiji ponovno dvignilo in je prekoračilo 1 milijardo. Vsega je bilo lani prodanih 1067 milijonov vstopnic za kinematografe nasproti 892 milijonov v prejšnjem letu in 275 milijonom v letu 1932, ko je bil obisk kinematografov zaradi gospodarske krize najslabši. Kadar kumsješ- *re**!ef »Ju tre ve« oglase! ozneje univ. profesor v Pragi. On je napravil načrt za sedanje operno gledališče, in deželni dvorec. Ing. Anton Klinar je bil oo odhodu Hraskega šef gradbenega oddelka, pozneje direktor gradbene direkcije in živi kot upokojenec v Ljubljani. Pri gradbenem oddelku so nadalje služili: Schwab, ki je že umrl, potem Zbrlzaj ln inž. Mencinger; obadva živita v Ljubljani. Nadalje Nebenfiihrer, ki je bil pozneje pri dež. bolnici ekonom in po upokojitvi pri Ljubljanski kreditni banki. Njegova vdova se je pred kratkim preselila v Nemčijo; pred omožitvijo je bila učiteljica pri Fil- harmonlčni družbi, njen mož pa pevec-baritonist v zboru Filharmonične družbe. Pri deželnem knjigovodstvu je bil dolga leta šef V. Ravnihar, oče odvetnika tn bivšega župana dr. Vladimirja. Ravniharja; pred tem je bil deželni blagajnik. Dež. knjigovodja Ravnihar je bil poročen s Perme-tovo hčerko. Njegov naslednik je bil Pre-lesnik; eno hčer je poročil znani koncertni mojster Talich, eno pa dr. Božidar Vodu-šek. Mecen dijakov Žagar Pri deželni blagajni je bil pred 70 leti šef Dragotin 2agar. Mož je bil zelo šted-ljiv in skop ter si je od svoje plače veliko prihranil. Kot star Krakovčan-Trnavčan se je vedno udeležil procesij trnovske fare. Oblečen je bil vedno s'abo; klobuke je kupoval pri starinarju. Svoje imetje — nekaj gotovine, hranilne knjižice ter malo. a lično hišico je zapustil za dijaške ustanove z določilom, da ima užitek njegova dolgoletna gospodinja do smrti. Pri deželni blagajni je bil uslužben dolga leta oficijal Omejc, rojen Ljubljančan. Omejčevi so imeli na Poljanski cesti gostilno pri »Johanes-birtu«, ki je bila svojčas prav imenitna, ker so točili dobro vino, imeli izvrstno šunko in druge dobrote za želodec. I Martin Humek l Ljubljana, 15. februarja Pravkar je izšla zajetna trojna številka »Sadjarja in vrtnarja« z jako pestro in zanimivo vsebino. Pomembna je ta številka še posebno zato, ker je posvečena 30-let-nici našega odličnega glasila Sadjarskega in vrtnarskega društva. S 30-letnico pa je neločljivo povezano ime višjega sadjarskega nadzornika Martina Humka. Možu, ki mu glasilo, njegovo idejno dete, izraža zasluženo priznanje, pa žal ni bilo več dano, da bi vzel to trojno številko v roke. Prav tisti čas, ko so jo raznašali naši pismo-noše, se je Martin Humek v miru preselil v vrtove večne lepote. Dne 25. januarja letos — pripoveduje urednik »Sadjarja in vrtnarja« inž. Ciril Jeglič — je minilo 30 let, kar je sadjarski nadzornik Martin Humek poslal v svet prvo številko »Slovenskega sadjarja«. List je vzbudil izredno zanimanje in si brž pridobil mnogo zvestih prijateljev. Utrl je prve poti Sadjarskemu društvu, | je bilo ustanovljeno leta 1921. in ki se je že po dveh letih razširilo v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Takoj ob rojstvu te organizacije je Humkov list postal njeno glasilo. V letošnjem januarju je torej minilo 30 let od ustanovitve strokovnega lista, kateremu je bil Huma* sam 26 let najskrb-nejši urednik. V februarju pa praznujemo 20-letnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, strokovne organizacije, ki skrbi za napredek našega sadjarstva in vrtnarstva. Ko se danes naš »Sadjar in vrtnar« mlad in krepak ozira v težave vojnih let, ve ln ne more pozabiti. Dobra volja in ljubezen za stvar sta premagala že mnoge ovire; delo, pogum in vztrajnost vodijo vedno k novim uspehom! Oral je v ledino — vznikle so žlahtne rastline. Kopal je, trebil in obdeloval zapuščeno trdino, bodril malodušne siromake, katerim je dano za življenje le malo sveta, — pa je pežlahtnjena zemlja dobrotno začela vračati cvet in sad. In vsi vemo tudi za naprej: Delati moramo — od Slovenka v tretji knjigi Hrvatske enciklopedije Zagreb, v februarju. Kakor smo že zabeležili, je bila pred kratkim izročena javnosti tretja knjiga Hrvatske Enciklopedije. Knjiga popolnoma potrjuje sloves, ki sta ga dosegli prvi dve knjigi. Ta reprezentativna^ izdaja'je tudi po svoji širokogrudnosti v čast Hrvatom. Pravilno upoštevajoč, da mno= gi manjši narodi, predvsem slovanski, nimajo svoje lastne cnciklopcdije, skuša HE podati čim popolnejšo sl;ko dejanja in nehanja vseh kulturnih narodov, posebej vseh slovanskih To prizadevanje je posebno hvalevredno in ga je treba izrecno poudariti ker s tem pridobiva HE mnogo širši pomen za vse.tiste, ki lahko čitajo vsaj v enem slovanskem jeziku. V tem ' pogledu co sorazmerno zastopani tudi Slovenci. I Slovenskih sodelavcev sicer ni veliko, toda vsa snov je med njinrr tako razdeljena da lahko na kratko zabeležijo vse. kar je bistvenega v slovenskem ku'turnem krogu. Sami slovenski sodelavci odločujejo torej, kaj smatrajo za do* slojno objave v HE. Uredništvo jim je v tem pogledu prepustilo proste roke. upoštevajoč seveda splošni okvir. HE je delo za pokolenja. zato tudi uredništvo obravnava vse probleme s pock:dom v bodočnost ter se ne da zmotiti z n'kak;mi trenutnimi pravopisnimi, jezikovnimi in tudi ne s poHičirmi <-pr.a:anji. Samo tako lahko tudi nastaja veliko delo trajne vrednosti, odmerjeno na desetletja, ki uspešno kljubuje tudi današnjim tako razburkanim časom in na-\y.Y-: vsemu lahko ohrani svojo stalno vrcdnosl 7a poznejše rodove. Med slovenskimi zgodovinskimi poglavji je kronološko na prvem mestu Borut, knez slovenske Karantanije. pod katerega vlado so Slo= venci sred 8 stoletja zaradi avarske nevarnosti prišli pod bavarski vpliv in sprejeli krščanske vero. — V faksimilu jc objavljena prva stran Brižinskih spomenikov po znani Ramovš-Kceovi izdaji. Te najstarejše slovenske rokopise \z Freisinga na Bavarskem iz konca 10. stoletja, oba liturgično-homiliarne vsebine, sta najbrže spisala dva nemška misionarja. ki sta se pripravila na pot v slovensko ozemlje. — Celjskim grofom, ki so proti koncu srednjega veka imeli tako vidno vlogo v Podonavju in_ v Po« savju, so odmerjene cele tri kolone z več slikami. Področje svoje oblasti so stalno širili s pridobivanjem fevdov, z dediščinami, 8 političnimi porokami ter najprej z naslonitvijo na Habsburžane. potem pa na Luksemburžane. Na vrhuncu svojega vpliva so bili od srede 14. do srede 15. stoletja. Trije celjski grofi so bili poročeni s hčerami uglednih vladarskih rodbin slovanskega Juga (Kotromaniči. krčki Franko-pani, srbski despot Brankovič). Najbolj ugled« ni Celjan Herman II. je imel še raslov zagorskega grofa ter bana dalmatinskega, hrvatskega in slavonskega; bil je tudi pretendent na bosanski prestol. Takoj po njegovi smrti so postali celjski grofje državni knezi rimskega cesarstva nemškega naroda in neodvisni od Habsburža-nov. Njegovi nasledniki so zapustili jasne 6mer« niče sodelovanja z Luksemburžani ter se začeli mešati v zapletene spore na Ogrskem, Češkem in v Avstriji, dokler ni bil zadnji Celjan Ul-rik II.. kraljevi namestnik na Ogrskem, ubit v beograjski trdnjavi od svojih ogtskih rivalov v trenutku, ko se je pripravil na voisko proti Turkom Tako so odpadle vse ovire prodiranju Habsburžanov proti Jadranu. — Zvesta pristaša Trubarja sta bila Budna, oče in sin, protestantska šolnika v Ljubljani v 16 stoletju. Oče je bil v Švici tovariš Erazma Rotterdam-skega. Po prihodu v Ljubljano je oostal prvi ravnatelj nove protestantske stanovske šole. Del njegove biblioteke je ohranjen v ljubljan- dela živimo; v delu je zdravje, v delu je naš obraz! Ves tak, v smislu teh besed je bil Martin Humek. če govorimo o njegovem življenju, moramo predvsem govoriti o delu, in sicer o žlahtnem delu v prirodi. Ta je bila vsa njegova vsebina. Humkove življenjske podatke lahko navedemo kar v kratkih potezah. Rodil se je 1870 na Raki pri Krškem. Dovršil je nižjo gimnazijo, učiteljišče, rokotvorni tečaj na Dunaju, prav tam tudi čebelarsko šolo in nato kmetijski tečaj na vseučilišču v Goessenu. Služboval je v Ljubljani izprva kot deželni sadjarski učitelj. Leta 1916. je bil Imenovan za deželnega sadjarskega nabornika. 1920 pa za višjega sadjarskega nadzornika. Leta 1925. je stopil v pokoj. Ta beseda je bila zanj pač le formalnega pomena. Saj njegovo delo ni bilo z ničemer prekinjeno. Delal je s peresom prav tako pridno kakor na vrtovih. Zapustil je nešteto člankov in razprav narodno-gospo-darske in kmetijske, zlasti pa sadjarske in čebelarske vsebine. Sodeloval je pri raznih časnikih in časopisih, največ njegove žlahtne zapuščine, ki ostane trajno veljavna, pa je v »Slovenskem sadjarju«, dalje v »Sadjarju In vrtnarju« ter v »Slovenskem čebelarju«. Izdal je tudi vrsto samostojnih publikacij: »šola in sadjarstvo v zvezi s šolskim vrtom«, dalje »Sadje v gospodinjstvu«, »Sadno vino in sadjevec«, »Breskev in marelica«, »Praktični sadjar« in »Domači vrt«. Po vsem tem delu lahko Imenujemo Martina Hu»ka očeta slovenskega sadjarstva in vrtnarstva. — Ondan sem se s Humkom razgovar-jal na njegovem domu, pripoveduje urednik »Sadjarja in vrtnarja«. Naš dragi Humek je zdaj zaprt v bolniško sobo; kakor jetnik se ozira v svetla okna, cd koder spet sonce obeta novo pomlad. »Kmalu bo prišla — in moral bom, moral v naš vrt. da vidim to, da vidim ono!« Res, koliko si je treba še ogledati še vsako drevo, vsako seme pobožati, ki ga deneš v zemljo, prisluhniti vsakemu brstu ki iz trdih lupin neugnano prodira k sončni svetlobi! Zato se Humek vso zimo pripravlja in še iz knjig poizveduje, kaj so doživeli pri rastlinah in kako delajo drugod, kjer sta v čislih vrt in sadovnjak. Prav za prav se menda že 60 let uči sadjarstva in vrtnarstva, toda se še zdaleč rvi do k-a-"a izučil. že stare izkušnje so za is le: »M drec ve, da malo ve; učiti se moramo do konca življenja, Vse pa že znajo in vedo le površni ljudje.« Usoda je hotela, da se je Martinu Hum-ku prav zdaj, ko se nam obeta nailepša pomlad, za vsolej zaprla knj!ga njegove modrosti. Odšel je v večni vrt. mirno ln spokojno, zapustil pa je neminljive spomenike, ki jih gledamo v vsakem našem lepo obdelanem vrtu, v vsakem vzornem sadovnjaku. Od mladosti združen s prirodo je ta njen najzvestejši sin stopil za večno v njeno naročje. Naj mu da lahak in sladak počitek po plodovitem delu! Naročite se na »DOBRO KNJIGO«! ski univerzitetni knjižnici. Njegov sin je prevel iz glagolice v latinščino in nemščino opis siget« ske katastrofe, ki je postal glavni vir za poročila o tem ogražanju Evrope. Triestinski škof Bonomo je bil vzgojitelj in podpiratelj mladega Trubarja, kateremu je s svojimi teološkimi predavanji v slovenščini vsadil čut za važnost znanstvenega dela v materinščini. Odločno se je zavzel za reformacijo. Primerno pozornost je posvetila HE tudi slovenskim pisateljem. V prvi vrsri moramo ome« niti tristolpčno poročilo dr. S 1 o d n j a k a o Ivanu Cankarju, ki ni samo poleg Prešerna največji književni umetnik slovenske literature, marveč po duhu, obliki in vsebini sodi med največje umetnike evropskega kulturnega kroga. Pisec njegovo literarno delo podrobne raz-členja in tolmači ter ugotavlja bistveno to'e: kljub mladeniškim simpatijam do nekih gesel naturalizma in realizma je njegovo pojmovanje življenja spiritualistično in idealistične Skupna označba njegovega dela je idejni protest proti življenjskemu materializmu doma in v svetu, zdaj nietzschejevski samozaveden. krut in patetičen, zdaj socialno uporen in revolucionarno drzen, zdaj pa krščansko blag in usmiljen. Nje« gove pripovedke in novele so prvo psihološko oblikovanje v slovenski književnosti, tu in tam naturalistične, toda večinoma psihološke štu* dije in analize. Za Jakoba Rudo in Za narodov blagor pravi pisec, da sta to po ideii in po obliki prvi slovenski drami ki fle lahko merita s svetovnimi estetskimi merili Iz njiju diha ibsenovska idejna strogost in analitična napetost. Cankar ni ostal zvest objektivno tfpski smeri, ki je sicer ni nikoli pozneje docela zapustil. vendar je v njegovi ustvarjajoči fantaziji živelo toliko medsebojno nasprotnih dušev« nih in življenjskih elementov, da se v njegovem ustvarjanju poleg socialno-spirituahstične dominante pojavljajo naturalistični, realistični, satirični, polemični in simbolični akordi, ki ee vendar končno harraonizirajo S psihološkim romanom Martin Kačur je dosegla Cankarjeva simbolično-realistična smer vrhunec. Za njegovo nadaljnje delo pravi, da je skupna mek» Sovražni topovi, ki so jih zajele italijanske čete na tuniSkem bojišču Mesto in pristanišče Bougie V teku sedanje vojne se večkrat omenja ime mesta Bougie. Pred dnevi smo čitali, da so italijanska letala zopet bombardirala njegove pristaniške naprave. če pogledamo na zemljevid, vidimo, da leži Bougie v Afriki med Phillippevilleom in Alžirom. Mesto ima za seboj zanimivo preteklost. Okrog tega na oko neznatnega kraja- je bilo v teku zgodovine že mnogo bitk, v katerih so eni narodi propadali, drugi pa se dvigali k novemu življenju. Pogled na Bougie kaže luko z mnogimi ladjami. Od pristanišča proti morju se odpira sijajen poglel na morsko gladino, mesto samo pa je polno lepih, belih hiš, ob katerih rasejo palme. Na ulici vidiš mešanico belcev in rjavokožcev. V domačinskih četrtih je doma revščina, v evropskih predelih pa blagostanje. Lahko bi rekli, da Bougie ni več Afrika, ne pa še Evropa. Mešanica obojega — to je Bcugie. Od zapad-nega dela zaliva se mesto dviga v ajmfite-atralni legi ter pleza na 672 m visoki hrib Guray. Bougie leži v pokrajini Kartagine, koder so bile na pohodu vojske Hamilkarja in Ha-nibala, ko sta se odpravljala v Italijo. Kraj pa je doživel tuli dobo rimskih zavojevalcev, ki so uničili punsko državo. Nazadnje je bilo to mesto elen izmed stebrov za napad in obrambo tistega Scipia, ki ga poznamo po pridevku Afričan. Sto in stoletja je potem živelo dalje kot rimsko mesto Sal_ dae, dokler ni slednjič padlo na raven podeželskega mesta pol novimi gospodarji. Enkrat se je celo zgodilo, da se je Bougie pomaknil v bližino nemške zgodovine. To je bilo tedaj, ko je Geiserich, kralj Vanda-Icv, planil iz Evrope čez Sredozemsko morje da b5 utrdil germansko oblast na področju Afrike. Severna Afrika je hila takrat rimska provinca, terišče oblasti in moči rimskih namestnikov in uradnikov. Bilo je v dobi, ko si je Bonifacius, kot kraljevi namestnik skušal utrditi poležaj v tem kraju. Tola pojavila so se nasprotstva in Geiserich se je odpravil na pot s 50.000 Vandali čez Sredozemsko morje, zasedel Mauretanijo, približno današnji Maroko, ter se ustavil pri Bcugieju. Bonifacij se mu je skušal postaviti po robu, a njegove legije niso bile dovolj odporne. Večkrat poražen se je moral slednjič umaknati. Vendali so po 6 let trajajoči borbi dosegli svoj cilj, premaganci so morali priznati njtihovo oblast v severni Afriki ter jim prepustiti ne saimo Mauretanijo, ampak tudi zapadno Numi-lijo. Država za katero je sto in stoletja tekla kri v potokih, je prišla v druge roke. Saldeja je bila izklicana za prestolnico vandalske države, kar je nekaj časa tudi ostala. L. 708. so prišli Arabci. V desetem stoletju si je osvojilo Bedžajo berbersko pleme in po tem plemenu živi mesto še danes z imenom Bougie. Novi gospodarji so znali poskrbeti, da se je mesto na novo razcvelo. Iz njega se je razvila nekakšna mala Meka, novo središče mohamedanske kulture in dija, ki ga veže, borba proti hinavstvu meščan« ske morale ter togotni odpor proti književnemu ter sploh umetniškemu kritikantstvu in nemorali, ki izvira iz njega ter iz pedagoških, političnih in drug h neumetniških pogledov. Zaradi matere začenja v svojem ustvarjanju prizna« vati tudi domovino, ki počasi izgublja v njegovi fantaziji tragikomičen pomen šentflorjanskega hinavstva in abderitstva, kakor tudi demonske črte Kantorovega kraljevstva na Bctajnovi. — Po hrvatskih književnih revijah sta pisala o Cankarju Milan Marjanovič in Niko Bartulo-vič. Obširnejše uvode o njem in njegovi umetnosti imajo sledeči prevodi: Sluga Jernej i njegovo pravo, Zagreb 1925.. prevel Z Doroghy; Martin Kačur. Zagreb 1934.. prevel in uvod napisal Ivo Kozarčanin; Pripovetke, Beograd 1930. (Ciro Cičin Šain i N. Bartulovič). Med slovenskimi književniki, ki popolnoma pripadajo preteklemu stoletju sta Božič, urednik Einspillerjevega Slovenca«, in Cegnar, sodelavec »Novic« in »Slovenije« (kjer je objav« ljena tudi njegova pesem o banu Jelačiču). prevajalec Schillerjevih dram. Kot pesniku sta mu bila vzora Prešeren in Vesel-Koseski. Prevel je tudi Hasan-Aginico. Njegovo pesniško delo je dosti doprineslo k prebujenju narodne zavesti. Ozke stike z Rusijo je imel Celestin, ki je bil. nazadnje lektor slovanskih jezikov na zagreb« ški univerzi. Kot ruski štipendist je bil nekaj let uslužben tudi na ruskih gimnazijah. V slovenskih listih je objavil članke o ruskih razmerah in eseje o ruskih pisateljih. V »Viencu« je pisal o slovenskih in ruskih pisateljih ter je s svojo razgledanostjo vplival na hrvatske književnike. V rokopisu mu je ostala zgodovina ruske književnosti. — Med primorskimi književniki se zlasti odlikuje Budal, pisec popu« larne zgodovine slovenske književnosti »Osem« najst velikih« in dela iz protireformacije »Kri-žev pot Petra Kupljenika« Je znan tudi kot prevajalec iz italijanščine. Nadalje je omenjen umetnostni zgodovinar prof. dr Izidor Cankar. Dr. G 1 o n a r ga smatra za glavno osebnost na polju proučevanja in pospeševanja umetnosti med Slovenci, kot ustanovitelja Umeto06t- vere. Poleg tega je bil Bougie na križišču med krščanstvom jn islamom, zaradi svoje lege pa je imel tuli velik pomen kot trgovsko pristanišče. Burna zgodovina se je nadaljevala. Leta 1772. pripade Bougie znšjalr.ega) čaja. *JANE u— Srebrni jubilej zveste službe. Vče-aj je minilo 25 let. odkar je gdč. M;lka Petričeva uslužbena pri tvrdki Fr. P. Za-ec v Str tarjevi ulici 6. Ne samo zato, ker je pristna Ljubljančanka, marveč vprav zaradi njene zveste in vzorne službe pri tej ugledni tvrdki z optiko, pozna gdč. M;!ko Petričevc vsa Ljubljana jn jo spoštuje zaradi njenih lepih vrlin. Tvrdka sama pa je lahko pon.sna na svojo marljivo in spretno poslovodkinjo. Zato česttamo obema, posebej pa še želimo gdč. Milki Petrčevi mnogo zdravja, da bj nekoč še z večjim zadovoljstvom in ponosom praznovala zlati jubilej zveste službe! u— Kakor da smo na pragu pomladi, tako nam dan za dnem prijazno in toplo sije sonce. Po krasnem nedeljskem jutru se je nebo čez dan sicer nekeliko pooblačilo, toda popoldan je veter spet razgnal oblake in smo imeli zelo prijeten prazn;k, čeprav je malce nagajal zapadnjk. Dan je bil izredno topel, živo srebro je doseglo 9.3 stop. C. V n;či od nedelje na ponedeljek živo srebro niti ni več padlo pod ničlo, marveč smo v ponedeljskem jutru zabeležili 0.4 stop. C. Jutro je bilo spet krasno, nebo brez oblačka in vse dopoldne nas je toplo obsevalo sonce. Kakorkoli smo zadovoljni z izredno dobrim vremen: m, ki nam omogoča znaten prhranek na kurivu, vendar ne bomo godrnjali — zavoljo debre letine — če priroda stori svoje in nam prej ali slej p:šlje spet nekaj mraza. u— Novi grobovi. Dotrpela je veleposest-nica na Vrtači ga. Ivana Ogulinova. X večnemu počitku b;do biago rajnko položsli v torek ob 10. dopoldne v rodbinsko groo-nico. — Preminil Je upokojenec državnih železnic g. Janez Ogrin Pogreb je b'l včeraj popoldne ob 3. z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je državni uradnik v pokoju g. Viktor Firsov. pokopali so ga v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojn:m naj ba ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u_ poroka, v nedeljo sta se poročila pri Sv. Petru v Ljubljani g. Lojze Euclnar, abs. inž. in gdč. Slavca Mencnger, hčerka znanega trgovca in gostilničarja na šmartinski cesti g. Štefana Mencingerja. Za priči sta b'la žen:nu g. dr. Lojze Roje, zdravnik v ženski bolnišnic , nevesti pa upravnik naših listov g. Fran Vrečar Poročne obrede je oprav'1 šempetrski župnik g Janko Košmerl. Novcporočencema cbilo sreče! u_ Vesel dogodek v trgovini »Schumi«. Danes okoli tričetrt na 12. ur0 ie prišla na poti v bolnišnico preprosta žen:ca v trgovino Schumi p0 nekaj slaščic. Nenadoma je postalo revici slabo, rrhlo je vzkliknila in že jo je prehitelo. Takojšnja orisebnost in ljubeznivost naših »sladkih« gospodičen ie ubožici hitro olajšala prve trenotke. Pomagale so in vse gospodične iz najhujšega, da je kmalu na ves glas zavekalo in dalo vsem navzočnim vedeti, da se je rodila v njih trgov:ni zdrava in krepka že precej dolgolasa — punčka. Kmalu nato je prispela babica, za njo še rešilnj avto ki je odpeljal srečno mater in zdravo dete v bolnišnico. u— Za VIII. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo p;d vodstvom dirigenta Draga Marija š;janca. bodo vstopnice od jutri dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene posameznim sedežem so za 1 Tro dražje, kakor do sedaj. Občinstvo prosimo, da to upošteva. V knjigarni Je na razpolago tudi podrobni spored koncerta. Koncert se bo vršil v ponedeljek 22. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionski dvorani. u— Umetnostna razstava Mitje šviglja v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta samo še ta teden. Mladi likovnik je s svojo sedanjo razstavo pokazal lep napredek. u— Spored klavirskega koncerta, ki ga bosta izvajali domači pian'stki ga. Marta Bizjak in gdč. Silva Hrašovec v petek 19. t. m. ob pol 7. v mali filharmonični dvorani, je naslednji: Prvi del koncertnega sporeda bo izvajala pianistka HraSovčeva, in sicer: 1) Pescetti: Allegro; 2) Bach — Busoni: Ciakona v d-molu; 3) Brahms: Rapsodija v g-molu; 4) Ravnik: Melanholični valček; 5) Tajčevič: Trije balkanski plesi. Pianistka Marta Bizjakova bo izvajala drugi del koncertnega sporeda, in sicer: 6) Alatti: Otroška igra; 7) Gcrgni: M;stična pesem; 8) Pjch-Mangiagalli: To-kata; 9) Ciglič: Nokturno; 10) Osterc: Koral in fuga; 11) Prokofjev: Rigondcn in Babica prpeveduje; 12) Ravnik: Karakteristični valček. Na koncert dveh domačih umetn'c opozarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Rdeči križ poroča: V poizvedovalnem oddelku IRK, Via Ariella Rea 2/H (Gosposvetska cesta), soba 3, naj sc javijo med uradnimi urami od 8—12 naslednji: svojci vojnega ujetnika inž. Zupančiča Franca; osebe, k1 so poslale pakete naslednjim: Podlogar Cveto, Erjavec Bog-den, Vidic Štefan, Velde Alojz, Sever Franc Smuk Franc, Dejak Franc, Skod-lar Franc. Bergant Ivan, Podržaj Janez, Pajnič Ivan, Sečnik Jožef, Levstik Anton, Berčan Jože Baraga Andrej, Hočevar Ivan, Boh Franc, Muster Jože, Zaje Vinko, Cim-perman Anten. Turk Jože, Božja Franc, Lavšin Jože, Brence Janez, Trontel Malka, Pol janec Frančiška, Makuc Marija, Fabi-am Viktor, Brence Ana, Tekavec Franc, Leben Avgust, Kozina Ivan. Ogrin Ludvik, škulj Janez. Marinič Martin, štrukelj Alojz, Zore Franc, Ampovič Vlada. u— Sadjarska ln vrtnarska podružnica Ljubljana I poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blago-pokojnega društvenega predsednika Martina Humeka v torek dne 16. t m u— Namesto cvetja v spomin pokojne gospe Frančiške Flegarjeve je darovalo osebje personalnega oddelka mestnega poglavarstva Društvu slepih, Ljubljana, 120 lir. — Iskrena hvala! u— Instrukc'je 'n priprava za popravne izpite. Novj (Turjaško trg 5-III. D:jake srednjih in meščanskih šol pripravljalo diplomirani f"lozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11. popoldne od 3—6. Posebna pomoč v matematiki. Enako pripravljajo Z3 privatne izpite *ez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno cd 8—11 in ed 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-in. Instruk-ci;"e. Iz Navega n— Življenje in smrt. V šmihelski župniji je bilo v mesecu januarju rojenih <3 otrok, od tega dvoje deklet in en par dvojčkov-fantkov. Poročili so se: Bariol Alojzij in St ne Angela ter Jeriček Alojzij in Medic Ana. Umrli so: Smajdek Jože iz Vel. Podljubna. Gorše Anton iz Male Cikale. Novak Drago iz Potov vrha, Mihalič Milan ;z Potov vrha. Smuk Jože iz Smolenje vasi, Brcdšnajder L;dija iz Novega mesta in Bojane Franc iz Malega Slatnika. n_ Boksarska produkcija v Novem mestu. V nedeljo 7. marca bo v gleda1;!-šču Krk: velika boksarska prireditev, ki jo prireja občinsko poveljnišvo novomeškega GILLA. Nastopili bodo člani Novo-meščnni. Za nrireaitev vlada veliko zanimanje, saj doslej Novnmesčani še nikoli niso na-topili na deskah v ringu. j n— Nesreča ctrck. v Trebelnem je pa-| del s kozolca 7 letni posestniški sin Franc Terglavčič in si zlom:l desno nogo S ku-hinjske peči je padel 41etni sin kočarja Janez Ogorelc iz Ponikev ter si pri padcu zlomil desno roko. Pri sekanju drv je vsekal 91etn: šolar Janez Rajakovič iz Radatovičev svojega 61etnega bratca Ivana tako nesrečno v nogo. da mu je presekal mečnico. Na travniku je padel pri igranju. 41etni posestniški sin Ferdinand Raier in si pri padcu zlomil desno nogo v kolku. .J. £ C f S« C ' - i IRiP/^ V HHBlP^ £ S * -. - mum s.' '.. , . " / ' ' ' >vV<'-' HiiiSiiBiSH Edinice Kraljeve vojne mornarice plovejo po Sredozemskem morju Darujte za slepe! Z Gorenjskega »Služba na kmetih — častna služba.« Pod tem geslom, pravi gorenjski tednik, so bila po vsem Gorenjskem zborovanja, h katerim so bili poleg mladine vabljeni tudi starši, da zvedo podrobnosti o uporabi za delo na kmetih. Pri nekaterih krajevnih skupinah je prebivalstvu govoril okrožni volja. Povsod so navzočni z največjo pazljivostjo sledili izvajanjem govornikov in pri mnogih krajevnih skupinah so se takoj po zborovanju javili fantje in dekleta za službo na Koroškem. Ravno tako kakor lani — nadaljuje tednik — smatra gorenjska, mladina tudi letos za svojo dolžnost, da se prostovoljno stava na razpolago, ker gre za to, da se pomaga kmetom na Koroškem pri njihovem delu in s tem poudari neraz-družmost gorenjskega prebivalstva in onega onstron Karavank. Izpolnjuje pa s tem hkrati častno dolžnost, da pomaga zagotoviti prehrano ljudi te dežele. Ranjenci in depustniki imajo povsod prednost, še zlasti pa v brivnicah. Gorenjski tednik opozarja: Imetnik brivnice je dolžan, da sam primerno porazdeli čas in uredi obisk in poslovanje brivnice. Naprava trajnih kodrov za moške, otroke in mladino do izpolnjenega 16. leta je do nadaljnjega prepovedana. Brivnice ne smejo pri pričeskah napravi jati kakih izrolkov mode. Brivec mora prvenstveno po»treči ranjencem in depustnikom s fronte. Ii°dbinska kronika. Na Brezjah sta se poročila Franc Vrhovnik iz Zgornjih Tene-tiš in Marjana Veršnikova iz Lesc. — V žireh so umrli: Helena žumerjeva, Luka Kokolj, Marija Primcžieeva. Terezija Oblakova, Franc Frelih in Franc Jereb. — V Šenčurju nad Kranjem so umrli: Marija Sitarjeva, Franc Osterman, Marija Kuhar-jeva, Marija Jerebova, Luiza in Ela Thiele. — Na Golniku so umrli: Leon Kleindinst, Marija Baštarjem, Jernej štefe. Marija Perčičeva in Miha šter. — V Rotečah je umrl Janez Schitzelhcfer, poročila pa sta se RomuaJda Cebim va in Franc -----. — V Bohinjski Srednji vasi so umrli: Marija Arhcva, Francka I.Iaikežuva, Mu.. a Medija, Jsmez čuden. Franc Sodja, Luka škantar in Janez žvan. — V Retnjah je umrl Janez Hlebša, o katerem smo poročali, da je postal žrtev nesreče pri premikanju vagonov na Jesenicah. Njegovega pogreba se je ucleleži'o mnogo tovarišev in deklet. — Na Golniku je umrla ga. Francka Grebenčeva, po redu Rebelova. Prepoljali so jo v Presko, kjer je bila 10. t. m. dopoldne pokopana.. Na Gotoiku je umrl tudi blagajnik onodotne bc'nšnice Alojz Zidar. Zapušča vdovo in hčreko. Nesreče. Ciril Toman. gostilničar v Moravčah, je padel po stopnicah in si zlomil levico. Friderik šimnovec iz Kranja si je na poledeneli cesti zlomil noge. Dijak Robert Hefernik iz Kranja se je po škod val pri telovadbi. J"že Kemperle iz Podnarta se je prevrnil s kolesa in se na glavi hu lc poškodoval. Franc Hamovc iz Kokre je bil zaposlen pri lesni industriji na Jezerskem, spuščal je hlode, od katerih mu je eden zlomil obe nogi nad kolenom. Pri pogonu nekega bagerja v Črnučah so se vneli v stroju ostanki olja in je nastala eksplozija; pri tem je bil strojnik Lovrenc Gajer na obeh rokah lahko ožgan. Iz Spodnje štajerske Zlato poroko sta v petek praznovala v Mariboru duševno in telesno čila zakonca Barbara in Gregor Močnik. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 otrok, ki so privedli k domačemu slavju lepo številce vnukov in vnučic. — Novi grobovi. V Mariboru je umrla 69-letna staroupokojenka Alojzija Priklova; posestnikov sin Miha Vrhovnik iz Selnice ob Dravi, 19-letna gospodinjska pomočnica Ana žipčeva iz Zgornje Slovenske Bistrice, 25-letni čevljar Peter Logar; 9-letni Dušan Marevič iz Laporja; 15-letna Terezija Ledi-nekova iz Razvanja; 56-letni brivec Peter Veselič iz Ljutomera; 73-letni upokojenec Janez Vučak; livarjev sin Adalbart Jane-žič in Rajko Koritnik. V Celju je umrl železniški uradnik v pokoju Janez Kolenc, ki so ga pokopali v soboto popoldne, dalje 44-letna Antonija Novakova-Bervarjeva ter 81-letna Marija Mirnikova-Ribežlova. Zanimiva sedemčlanska družba se je morala te dni zagovarjati pred sodnikom v Gradcu. Anton Lapuh iz Brežic, Franc Pretnehmer iz Celja, Feliks Sedln iz Stranic, Maks Jesenšek iz Bukovžlaka, Jože Lapuh jz Brežic in Rajmund Toser so bili obtoženi, da so razprodajah različno nakradeno blago. Obsojeni so bili Lapuh na osem mesecev in 800 mark denarne kazni, Pretnehmer na 5 mesecev, Sodin na 7 mesecev in 600 mark, Jesenšek na 4 mesece, Jože Lapuh na 4 mesece in 800 mark, Toser pa na 600 mark denarne kazni. Taboren je v Celju, vsi vodje fanfar iz celjskega okrožja so bili pretekli teden sklicani na celotedensko taborenje v Celju. Poleg strokovnega glasbenega šolanja so dobili pouk v redni službi in v narodno-sociali-stičnem svetovnem nazoru. — Nadalje je bilo v Celju sklicano zborovanje mladinskih voditeljev in voditeljic. Dobili so navodila za bodoče delo. Mariborski dirigent in kapelnik Maka Schonherr st. je te dni praznoval 70-letnico. Znan je tudi kot skladatelj. Svojčas je vodil godbeno društvo železniških delavnic v Mariboru ter se je 1. 1919 na čelu svojih godbenikov udeležil znane velike demonstracije na mariborskem Glavnem trgu, kjer so nato padle žrtve. Tudi danes še vodi svoje godbeno društvo in sodeluje pri gledališkem orkestru. Njegova dva sina sta prav tako glasbenika. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: Ziehrerjeva uspela opereta »Potepuhi«, opera »Tosca«, žaloigra »Via Mala«, v petek pa bo premiera znane operete Ralpha Benatzkega »Axel pred nebeškimi vrati«. Skupno kosilo iz enega lonca je priredila krajevna skupina v Apačah. Pri tej priliki so zbrali 5426 mark za zimsko pomoč. Razen tega so zbrali nekatera živila za ranjence v Gradcu. t je žal mlad umrl. — Za umetnost Karle Bu lovčeve pravi HE: Njeno kiparstvo je realistično s poskusom plastične reforme, katreo je v zadnj h letih, ko se je čisto posvetila velikim figuralnim risbam, prenesla tudi na to področje. — Skladatelj Bravničar kompunira v pr* vrsti instrumentalno glasbo toda napisal je tudi več klavirskih in zbornih kompozicij ter Bolističnih pesmi, razen tega je nap sal še več komornih del in dve operi na Cankarjevo be« 6edilo. Usmerjen je v sodobno kompozicijsko arhitekturo ter kaže močne impresionistične vplive. Omenja se tudi dirigent in ravnatelj opere Brezov šek. Reformatorsko je bilo delo Borštnika kot prvaka zagrebške drame, z realist čnim stilom in z naravnostjo je odpravil patetiko stare šole. Bil je izreden talent in silno vesten v pripravljanju vlog. Njegovo gospo. Sofijo Zvo-narjevo, smatra HE za največjo slovensko tra-gedinjo V Zagrebu se je izkazal tudi bari-nist Rudolf Bukšek. Celo desetk-tje je bila steber mariborskega gledališča Berta Bukšek. — Med aktivnimi člani ljubljanske drame so omenjeni Valo Bratina. igralec režiser in včasih tudi scenograf. Cesar in Boitarjeva Cesarju so glavne konrčne vloge v ljudskih ifrah, v katerih je naslednik Verovšek V zadnjih letih se je začel razvijati v igralca resnih karakter-nih vlog realističnega stila ter sodi med prve igralce slovenskega gledališča. Boitarjeva je igralka romantičnega značaja, naibolj ji leži klasika in kmečke ljubavnice. Naposled so v HE omenjeni in zgodovinsko prikazani razni slovenski kraji Muzikateost poezije David Invrea je priobčil v eni zadnjih števrlk tednika »Meridiano di Roma« pod-netno razpravo »Intorno all'essenza della poes:a e della musica«. Piscu so izhodišče izvajanja Ildebranda Pizzettija v njegovem eseju »La mus ca delle parole«. Pizzetti razglablja vprašanje, ki je zammivo za slehernega pesnika, slovstvenega teoretika, ljubitelja poezije in recitatcrja: v čem je muzikalnost vezane besede in kaj bi bilo treba storiti, da se poveča njen auditivni učinek, kar je posebno važno pri recRacijah. Pisca tega poročila so izvajania zan;-maia zlasti zbog neke izkušnje, ki najbrž ne bo povsem osamljena 'n ki si jo je vedno znova potrdil na raznih literarnih večerih: Kako redko kdaj pač učinkuje na nas zlasti sodobna lirika, četudi jo rec;t.ira vtrič igralec (pesniki sami so večidel slabi reci-tatorji). Medtem ko je stara, opisna, patetično ali realistično izoblikovana pesem zagrabila tudi v recitaciji s svcjo vseb:no, se zdi, da sodobna, tako krhka lirka izzve-neva v vrsto poudarjenih ali nepoudarjenih besed, ki razen ritma in harmonije besednega zvoka komaj še zapuste v gledalcu kako pesniško čustvo ali jasnejšo pred stavo. To je nemara posledica dejstva, da se je sodobna lirična beseda močno oddaljila prvotno auditivnemu značaju poezije, namreč pesmi, ki je bila že po svojem značaju namenjena temu, da jo kdo ree tira 'n drug posluša. Vzlic temu, da je muzikalnost estala eden izmed poglavitnih znakov sleherne lirike, se zdi, da pesniki zanemarijo prav zvočn1' učinek, ker imajo preveč o red očini grafično podobo verzov in rim ter njih posameznih samoglasnikov. To zanemarjanje muzikalnega elementa v lirčoi pesmi je nedvomno sokrvo, da je že brez tega dovolj subtilna sodobna lirika t.ako malo primerna za recitiranje. Zato sem si na pesnišk h večerih, ko se je živa pesnikova beseda preizkušala po svojem audi-tivnem učinku, večkrat zaželel, da bi se recitacija nekako izpopokrla ž diskretno glasbeno spremljavo, ki bi povečala ne le nastrojenje in sprejemljivost poslušalcev marveč tudi sam učinek recitatorjeve besede. Prav tega vprašanja se tiče navedeni članek rimskega slovstveno-umetniškega tednika. Pizzetti razločuje dve vrsti muzi-kalnosti vezane besede. Ena je tista, ki je vsakomur slišna in se očituje v neposrednem učinku verzov z lahkrm metrumom. s pravilnim pretakanjem besednih kad ene in rim, z izenačenostjo kit ce in vseh xitic k tvorijo pesem. Druga cbl ka muzikaiiio-sti pa je bolj globoka in skrivnostna: nastaja in izraža se z izbere in razvrst^vijo besed in naglasov vsakega posameznega stha, upoštevajoč pri tem zvok ter meri-sebojm odnos zvoka in ritma samih besed; nastaja iz variranja in nenadnih premak-n tev naglasov, celo iz tiste tiš ne, ki sj jo ustvarjajo same besede po skrivnostirh zahtevah svojega diha in širjenja. Pj Pi/> zettijevi sodbi je prava muzikalnost poezije prav v tej drugi vrsti Trike, kjer dosezu glasbenost besed tako b stveno in popolno obliko, da zadošča, če samo premaknemo dve besedi, ne da bi ju predrugač!li in spremenili sm sel st:ha ali st:pnjo ritma. r. 2e se poruši muzikalnost verza. In P z"ecti sklepa, da duha poezije (a mišljena je predvsem lirika) ni iskat' v pomenu, vsebini besed, marveč v njih muz kalnosti zaradi tega ne smemo poezije brati samo z očmi, marveč jo moramo izgovarjati, jo spremeniti v zvočno cbliko, sploh, dati ji živ značaj. Zato pa ima recitator tem tež^e naloge: z glasom, z naglasom, z gibanjem posameznih stihov in poudarjanjem fraz. s pre-sledk' itd. mora dati osnovno čustvo ali emocijo recitirane poezije in sicer ne samo t:sto čustvo in tisto emocijo. ki sta navdih-nMi pesnika, marveč tudi ono, ki ga je P1*-vedlo dc .tega, da si je pri p saniu pe^mi izbral prav te besede in j h razvrstil v tem redu in nič drugače Skratka, recitator pesmi mora po P zzettiju odkrti tisti *can-tus obscuror«, ki je v samih besedah te pesmi same naznačen. V tem pogledu ima, kdor hoče dobro in učinkovito recit'rati ali brati lirično pcez:jo težje naloge kakor izvajalec glasbenih stvaritev, ki ima pred seboj skoraj do odtenkov natančno prea-logo, kako naj interpretira to delo Recitator se mora pri tolmačenju in zvočnem posredovanju pesniške muzi kalnosti — godbe besed — zanest; samo na kaj slabe in le približne migljaje, ki mu iih lahko nudi samo besedilo. Sodelavec >Meridiana di Roma« je Piz- zettijeva izvajanja kritično razčlenil in ocenil, j:h v tem ali onem izpopolni!, v drugem pa vsaj s svojega vidika ovrgel. V rkv'ru tega članka se ni mogeče zaustaviti pri njegovi kritiki P zzettijevih izvajanj o muzikalnostj v poeziji. David Invrea pr haja k sklepu, da ne kaže mešati med seboj muzike in poezije, ker se besiHa in zvok. s tem pa tudi pesem in glasba razločujeta med seboj v svojem bistvu, v svon notranjosti, čeprav se lahko vpliva a medsebojno in čeprav se na drugi strici cbe združujeta v samih osnovah sleherne umetnosti. V Pizzettijevem eseju, prav kakor v kri-t čnih pr pombah Invrejevih je mnogo tan. kočutno dojetih misli in opazk o nekaterih bistvenih problemih dveh sestrskih umetnosti: glasbe fn poezije. Za nas ki smo se zaustavili samo z informativnim namenom ob tej, hrupu vsakdanjega življenja in ije-govi stvarnosti tako neskončno oddaljen' diskusji, ostaja še vedno uvodoma omenjeno vprašanje iz ekstenzivne pesniške kulture: namreč vprašanje recitiranja ali glasbenega branja liričnih pesmi. Nedvomno 'ma Pizzetti prav, ko naglasa posebne težkoče, ki se zastavljajo recitatorju a^i javnemu čjtalcu pri zvočni interpretaciji pesn kovih st:hov. Tako, kakor se pri nn« po navadi delajo take reči, je v najboljših primerih samo prenos igralskega, odrs':«-ga, dramatskega načina na Trično poezij , a to je v večini primerov zgrešeno in ko samo zamori krhko in nežno liriko. Po svojem prvotnem b:stvu je bila vsa po" ja, pa tudi lirika, namenjena petju. Tudi v poznejši -1 bi so imeli n. pr. pri starh Grkih poseben nač'n prednašanja liričnih pesmi, k' je še vedno ohranil svojo zvezo z muziko, čeprav zdaj ni več bil izrazito petje. V ritmu stihov, v kadenci besed, v sozvočju rim, v udarnem zvoku in barvitosti samoglasnikov, v poudarku zlogov m naglasu besed živi v slehernem izgovorjenem sthu bistven nagib poez;je k muii-kalnemu učinku. Tako je za govorjeno i1-riko poglavitni problem prav v odnosu med zvočno in vendarle muzikalno barvo stihov 'n med čustveno in emocialno vsebino besed in pesmi. Zakaj je prj čitanju poezije tolikokrat dolgčas? Prav zaradi tega, ker se neben recitator ne zaveda dovolj, da b' bilo treba cdkriti in avditivno cživotvoriti muzikalno vsebino pesmi. Zato se mi tudi po branju Invreove diskusije a P:zzettijem vrača stari vtisk, da take recitacije zahtevajo nekaj več muzikalnostt in če je ne mere dati sam glas, jih je treba včleniti v glasbeno ozadje, v diskretno spremljavo na klavirju že to je skupni problem muzike in lirike. Naš jez-k Jezikovna paša i. 15. Trup = truncus, truplo = kadaver. »Slednjič zagrmi trup (ustreljeni gam» namreč) z zamolklim udarcem na skalnato dno globeli«; strel v truplo — Rumpf-schu!3«. Tako berem v dnevniku in v slovarju. Ce bi bilo baš naopak, pa bi bilo prav! Pleteršnik ima za trup i Rumpf i Lei-che, za truplo i Rumpf i Leichnam. Kolikor se spominjam, smo že v ljudski šoli natančno razlikovali med tema dvema pojmoma. kar smo seveda v zdravstvu nadaljevali, da je namreč trup = truncus, der Stamm in truplo = mrlič pri človeku in kadaver pri živali. Kar je ločeno strokovno, moramo ločevati tudi v nestrokovnem pisanju! Ze v Zdravniškem vestniku sem ponovno kazal na oznake, ki jih Pleteršnik ne razlikuje: nosnica (Nasenloch) in nozdrv (Nasenflugcl); voh (Geruehsinn) in vonj (Geruch); vohati (z nosom zaznati in vonjati. duh razširjati) — kar je oboje po nemško riechen. iztrebki ^ekstrementi in otrebki po porodu itd. K tem in takim oznakam spadata tlidi trup in truplo, vsi skupaj pa razglašajo naš sodobni kulturni očenaš: dajte nam. oj pismouki, preve jan slovenski besednjak! Dr. Mirko Černič. Medldia od prastarih časov do danes Značilno je. da se človek, če ni do poklicu zl. avnik ali pa — mazač. zelo male bavi z vprašanji svojega telesa Te stvari ga začno zanimati šele tedaj kadar postane k3' napek Vendar se danes opaža da ljudie posvečajo tudi tem vprašanjem več pozornost: K.akor 'e v nedavni preteklosti Da se je povečalo za-n manje za zd avstvo k remu s«-' pr pomogle str kovne in pc!;udno pisane knj:se k ob ravne vajo vpra":anje zdravja 'n bo'ezr,i Zanimanje posameznikov za medicino je staro kakor človeštvo samo Lahko bi rekli, d;' se začen;a to zan mame obenem člove-šk m rodom, kajt< že pr prm.tivnih iudstvih na "demo najprej padarje. potem carinike in slednjič svečenike, ki so opravljali medicinsko službo. Od pr m tivn h ljudstev nas vnd pol k prakuitunvm narodom kakor sc bili Egipča-n ' Sumerci. Babilonci Asirci Perz 'c Indi. Kitijci Japonci ter predkolumb jski Indijanci-Ir.ke' Maje in Azteki Pn vseh teh na-odih vi« dimo. da je proučevanje med čine napredovalo Toda neprmerno bližji od imenovan h narodov so nam Grki. ki sc dali medicni izrazite odFčnike: H pokrata. Tala. Pitagoro. Tecfrasta in druge. Tudi v starem K mu sc gršk zdravnik Soran. Ruf in Galen silno sloveli. Potem so nastopiii B:zant nci in Arabci, medtem ko si je na latinskem zapadu pridobila posebno veljavo šola v Salernu. ki pomeni v nekem pogledu višek tedanjega medicinskega znanja. V primeri s to šolo je bila doba shoiastike naravnost jalova. V 16. stoletju, ko se pojavi humanizem pride odkritje Amerke ter reformacija nastopi revolucija v medicinski panogi T^rat se po« javi . medicinski vedi čudovit mož Paracelsus. Paracels-us je b:l eden izmed pionirjev zdravniške vede in je imel s svojim dvorom velik vpliv na sodobnike. S Paraceisom vrsta slavnih zdravnikov ni zaključena. Nova stoletja od« kr vajo nove može. novi možje pa prinašajo za bolečine novo tolažbo. To so predvsem veliki zdravniki, kakor: Harvev. van Svvieten, von Haller. Frank. Auenbruggei Hufeland, Hahnemann. Virchovv Rokitanskv. Rotnagel, Billroth, Semmelvveis, Koch Pasteur, Petten-kofer. Rontgen. Behnng — in mnog^ drugi, k: jih ni mogoče imenovati v eni sami sapi. Nemčija si je stekla na medic nskem področju velik sloves, posebno dunajska šola je dala modernemu zdravilstvu može odl:čnih zmožnosti. Število teh dobrotnikov človeškega zdravja se je povečalo, trpljenje pa se je zmanjšalo, kolikoi je bilo v človeški moči. i mobdla tudi neki italijanski konstrukter. Njegov izum je tem popolnejši, ker je avtomobil dve sedežen in ga poganjata dva vozača. Novi avtomobil na nožni pogon tehta samo 80 kg m je zelo prikladen za vse ki si v današnjih časih ne morejo omisliti primernejših prevoznih sredstev. Nova kovina. Iz Tokia poroča »Do: aei«, da se je profesorju Abinati z raziskovalnega instituta na univerzi Bendai posrečilo najti novo kovino, ki je za 33 odstotkov lažja od dur-aluminija. Izredna elastičnost in neobčutljivost za rjo sta nadaljnji prednosti nove kovine. Računajo s tem, da bo nova kovina v znatni meri Zvezdnato nebo ni za človeško znanost že davno nobena uganka več. Danes poznamo zvezde, njih pota in njih oddaljenost od zemlje, poznamo Rimsko cesto, megle in z njimi tudi najoddaljenejša telesa, ki krožijo po neizmernem prostoru vsemirja. Stopinja jasnosti zvezd nam daje možnost, da na njeni podlagi izračunamo, kako daleč se nahajajo od naše zemlje. Na podlagi stopinje te jasnosti se je celo posrečilo izračunati razdalje najrahlejših vsemirskih me-gel. To, kair vidimo na nebu kot majhne meglice, so v resnici sistemi Rimske ceste, ki Te sestavljena iz ogromnega števila sončnih sstemov. Naša Rimska cesta, katero lahko oj>azujemo na večernem nebu v podobi jasnega traka, je od zemlje oddaljena 100.000 svetlobnih let. To oddaljenost si lahko predstavljamo samo v mislih, kajti vsaka konkretna predstava presega meje našega razuma in celo meje človeške domišljije. Dovolj je če pomislimo, da napravi svetloba v eni sami sekundi 100.000 km, v enem letu pa 10 bilijonov kilometrov pota! Na podlagi tesra dejstva si lahko zamislimo, kako obsežno je vsemirje in ka.j pomeni, če sta v tem vsemirju dve nebesni telesi 100.000 svetlobnih let narazen. Navzlic temu se je Znanstvenikom posrečilo ujeti na fotograf- sko ploščo celo slabotne meglice, ki so od naše zemlje oddaljene 500 milijonov svetlobnih let. Mogoče je celo, da so nekatere teh zvezd že pred milijoni svetlobnih let zatcnile, toda s pomočjo občutljivih aparatov še danes vidimo njihove svetlobne odtenke ... Ozrimo se kamorkoli proti nebu, povsod naletimo na meglice, ki polnijo ogromni prostor vesolja. Kadar zasledimo takšno meglico, lahko tudi določimo stopinjo njene svetlobnosti, z njeno pomočjo pa lahko izračunamo njeno odlaljenost od nas. Najnovejše je odkritje, da se te meglice neprestano oddaljuje od zemlje. Njih radialna rotacija je tesno povezana z njih oddaljenostjo od zemlje. Z neverjetno brzino hitijo meglenice od nas preč in čimbolj se oddaljujejo, tem hitreje se gibljejo. Vse to nas prepričuje o tem, da je vsemirje živa masa, ki se neprestano giblje, čemu pa se giblje, tega si še ne vemo pojasniti. Z gotovostjo vemo samo to, da se vse premika in da s pomočjo zakonov o mehaniki lahko pojav gibanja dojamemo in razumemo. Nekoč — mogoče v začetku nastanka sveta _ je bilo vesoljstvo velika gosta gmota. Od nje so se ločili posamični deli, ki so nastopili pot po vsemirju in to potovanje še današnji dan ni končano. Križem sveta Komet Fedtke viden vse dni v februarju. Observatorij v Sonnebergu poroča, da je komet »Fedtke 194? G«, o katerem so pisali, da bo viden samo nekaj dni meseca fejiruarja, viden do konca tega meseca. Re-patlca se nahaja v bližini Velikega Medveda in je tako jasna, da se razloči s prosim očesom. Avtomatičen radjotelefon Italijana Ma. stinia se uvaja v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, bodo novo napravo postopoma uvedli na vsem nemškem ozemlju. Delfski Apolon rešen pogube. Iz Aten poročajo, da se je antični kip delfskega Apolona vrnil v narodni muzej v Atenah. Ko je leta 1940. izbruhnila vojna med Italijo in Grčijo, je grška vlada odredila, naj se Apolonov kip prenese na varno. Spravili so ga v zaboj iz desk ter ga odpeljali iz muzeja v podzemlje neke atenske vile. Nad dve leti je kip tam ležal, se navze-mal vlage in b: bil kmalu začel razpadati. Zdaj so lokalne oblasti s sodelovanjem italijanske vojske vprašanje dokončno uredile in dale prenesti kip zopet tja, kamor spada. , , Aheol°ško odkritje v Žari. Na vrtu nadškofi je v Zari so oikrili pri kopanju jam za zaklonišča ostanke ozidja antičnega foruma Odkrili so tudi mozaik, ki je izvrstno ohranjen in ki obeta arheologom še druga presenetljiva odkritja. Najstarejši mož na svetu. Iz Stockholma poročajo, da živi v Zedinjenih državah neki Sayed Mehren, so poklicu krojač, ki se je rodil 26. januarja 1811 v Port Saidu ter je obhajal nedavno v Chicagu svoj 132. roj- stni dan. Mehren je še vedno pri dobrem zdravju, duševno svež ter ne kaže nobenega znaka starostnega propadanja. Še danes baje čita časopis brez naočnikov. Mož je imel 56 otrok, število njegovih vnukov, ne-čakovi in stranskih potomcev pa je ogro- "^Usoda sobe, v kateri je umrl skladatelj Verdi. Po Italiji se je nedavno raznesla vest, da je podedoval pohištvo in druge predmete iz sobe, v kateri je 27. januarja 1901 umrl skladatelj Giuseppe Verdi, Italo Giacchieri. Verdi je umrl v milanskem hotelu, po njegovi smrti pa je bilo pohištvo te sobe razprodano. Zdaj sporoča dr. Fnac-chia, ravnatelj Doma za onemogle glasbenike, da je bilo pohištvo Verdijeve smrtne sobe namenjeno že leta 1903. Domu za onemogle glasbenike, vendar pa v Domu ni nikjer sledov o teh predmetih, častilci Verdijevega spomina bi na vsak način radi obnovili sobo, v kateri je Verdi umrl. Dolar namesto funtšterlinga. Vlada v Liberiji je sklenila na svojem ozemlju namesto britanskih plačilnih sredstev' uvesti dolarsko veljavo. 100.000 francoskih vojnfh ujetnikov se je vrnilo v demovino. Iz Berlina poročajo, da se je vrnilo iz nemškega ujetništva v Francijo doslej 100.000 vojnih ujetnikov. Izmenjava se vrši na podlagi posebnega sporazuma z vlado maršala Petaina. Avtomobil na pedale. Med mnogimi poskusi, ki skušajo prispevati k vojnemu prometu, zasluži pozornost vprašanje prevoza maihrrh tovorov z avtomobile m na nožni pogon. Zdaj je zgradil tip takšnega avto- - Nezadovoljna žena Poznam mlado zakonsko ženo, ki se imenuje Evlalija. Odlikuje se po tem. da je z m* /cm zelo nezadovoljna, čeprav neupravičeno Porečete: spet eden. ki z možmi drži. Potrplje- nJ Evlalija je imela posnemanja vredno navado, da je svojega moža. če se je le za nekaj minut zakasnil v službi, sprejela z besedami: — Zakaj prihajaš tako pozno? — Zakasnil sem se. ker sem moral dovršiti nujno delo. . . — Recimo! Toda tvoj tovariš Zvitič je le sel predčasno iz urada. — Teoa ne vem ... Nisem šel za tem ... — Evo. ali vidiš, kakšen si? Ti ne greš za tem. Ti delaš in drugi si božajo trebuh. O, tisti so zviti. Znajo paziti na svoje zdravje. Evo, tudi ti bi moral delati kakor oni.. Toda, kaj sploh govorim! Ti nisi zmožen... Preneumen si- Nekoč ji je mož pripovedoval, da je njegov tovariš Sreča zadel precejšnjo vsoto na loteriji. — Evo ali vidiš? Ti delaš, a drugi zadenejo dobitke. Ker so zviti in ne tako neumni kakor ti. Kadar gre za kak dobitek, se zavzamejo in sreča se jim nasmehne, a ti. .. — Toda. oprosti draga, tu odločuje sreča .. — Kakšna' sreča! Tisti Sreča je Človek, ki zna. evo... Ni tak garač. kakršen si ti On zna najti zveze, si prizadeva se razburja in doseže, kar hoče .. Ti pa . Ali si sploh kdaj zadel kak dobitek pri loteriji? — S»j nikdar ne tgram! — In ti misliš, da je Sreča kdaj ;gral? On zadene, ker se zna prikupiti ljudem, zna govo- nadomestila gradbeni material za letala, zlasti za krila, ki so jih v veliki meri gradili iz duraluminija. Nova shramba za »Meščane iz Calaisa«. Mojstrsko delo kiparja Augusta Rodina »Meščani iz Calaisa«, ki je bilo od začetka vojne spravljeno v kleti magistratnega poslopja v Calaisu, je bilo po sklepu mestne uprave prepeljano na drug kraj. S pečko mandarine se je zadušil. Dveletni deček Francesco Pozzati iz Rive pri Rovigu je te dni jedel mandarino. Pri jed; mu je obtičala pečka sadeža v sapniku in otročiček se je zadušil, preden so mu utegnili nuditi zdravniško pomoč. Moda m dom iiiiiNMHimmiBBBMnmai Med plavalci po svetu Imenitna imena iz športnih kopališč Med zadnjimi v našem pregledu o slavn;h svetovnih športnikih iz vode so na vrsti hrbtni plavalci, pri katerih spada v olimpijski spored samo najkrajša proga na 160 m. Kar poglejmo, koliko zanimivega je že v teh strnjenih podatkih o najboljših predstavnikih tega plavalnega sloga. riti, se zna obnašati.. Treba je de'ovati ne pa kakor delaš ti, ki se mučiš kakor osel zaradi tistih petih grošev, ki jih prinašaš domov, medtem ko drugi brez najmanjšega napora zadenejo dobitke Evo... Če bi ti vsaj to služilo v pouk... Če bi začel tudi ti delati, kakor de* lajo tvoji tovariši!... In tako naprej Dokler se ni nekega dne vrnil domov zelo čudnega obraza. — Ali imaš tople vode? je vprašal ženo. — Ne, nimam je ... — Potrpljenje. Bom naredil pa z mrzlo. Ali greš za trenutek z menoj \ kopalnico? 2ena mu je radovedno sledila v kopalnico in ou jo je pahnil v kad. — Pozor! je zavpil. Gagastrašiga! Balabalerol Vzel je milo in ji namilil glavo — Jaz sem pridrdraj. je tulil naprej. Jaz sem bambalač. — Za Boga. kaj delaš, kaj ti je. si nor? — Molči, krivohotnica! Ko ji je temeljito namilil glavo, je zagrabil britev napravil nekaj grozečih krogov _ pred njenim obrazom, da je od groze vpila, in jel naglo rezati dolge lase. — Zakaj si mi to storil, zakaj? je ihtela žena, ko je metal po tleh šope njenih las. — Ali mi nisi zmeraj naročevala, da moram delati, kar dela moj prijatelj Sreča? Miruj, da ti obrijem tudi obrvi. — Nu. dobro, in? — Zjutraj je znorel in obril ženo, tuleč čudne besede ... In jaz delam kakor on. — Toda ... — Pridrdraj, malopridnež in hopsasa, je re« ke' mož, odprl vodo in odšel. Evlalija ima zdaj zmeraj ruto na glavi. 100 m hrbtno za mačke Tretja panoga plavanja je hrbtni slog. Ker je v današnjem olimpijskem sporedu le kratka proga 100 m, bomo govorili samo o njej. dasi sicer tekmujejo do 400 m. Prvi svetovni rekorder je bil Belgijec Weckesser z znamko 1:20.8 (1910). Naslednje leto je ta čas posekal Madžar Ba-ronay (1:18,8). Potem je prišel rekord v nemške roke: 1912 sta plavala Schiele 1:18.4 in Fahr 1:15,6. Po osmih letih je znamko zrušil znani Američan Kealoha (1:14.8) in odsihdob je bil rekord vedno v posesti USA. 1926 je Kealoha preko 1:12,6 in 1:12,4 spravil na 1:11,4. še Isto leto je plaval Lunder 1:11:2, naslednje pa House 1:10,2. Prvi je prišel pod 1:10 Ko-jac; 1928 je preplaval progo v 1:09 in 1:08,2. šele 1935 je njegov rekord zrušil slavni Kiefer, in sicer kar štirikrat. (1:07,8—1:07,2—1:06.2—1-:06). Naslednje leto ga je izboljšal dvakrat (1:04.9 in 1:04,8). Končno znamko 1:04,7 pa je postavil 1940. Najprej so plavali hrbtno v tako imenovanem slogu »Germania«. Vsi gibi so bili skladni in z nogami so delali »škarje« kakor pri prsnem plavanju. Ko pa se je pojavil cravvl, so ga Američani prenesli tudi na hrbtni slog. FINA jim ni delala težav, kajti pravilnik določa za hrbtni način samo to, da mora ležati plavalec s hrbtom proti vodi. Zmagovalec na stockholmski olimpijadi 1912 Američan Hebner je plaval že v hrbtnem cravvlu; z rokama je vlekel izmenoma z desnico in levico, z nogama pa je »strigel« kakor pri prsnem cravvlu. V hrbtnem cravvlu ločimo dve fazi: najprej z rokama izdatno m globoko zajemali ter se pri tem metali na levo in desno; rame in glava so bile nad vodo, lega telesa poševna. Ta neracionalni siog je p*°meren za močne atlete (Kojac). čudežni Američan Kiefer pa je vse pre^krenil. Udobno je legel na vodo, tako da je bilo telo vodoravno. Opustil je metanje ramen sem in tja; z rokama je vlekel bolj pri gladini in tako mirno drsel naprej. Danes je njegov slog šolski zgled vsem hrbtašem sveta. Najhitrejši hrbtni plavalci sveta so tile: 1. 1:04,7 Kiefer (USA) 1940, 2. 1:06.8 Schlauch (Nem.) 1938, 3. 1:07.2 KioKawa (Jap.) 1936, 4. 1:07,7 Van den Weghe (USA) 1936, 5. 1:07,7 Zins (Fran.) 1942, 6 1 07 8 Schroder (Nem.) 1941, 7. 1-08,0 Kojima (Jap.) 1940, 9. 1:08,1 Oliver (Au-stral.) 1937, 10. 1:08,2 Kojac (USA) 1928. 1:08,2 Kiippers (Nem.) 1937. — Slede Se Šved B. Borg in Američan Drysdale a 1:08,4 ter Anglež Vaylor 1:08,6. Kakor v prsnem je tudi v hrbtnem slogu Evropa enakovredna Ameriki in Japonski, medtem ko se v cravvlu ne more meriti z njima. V lestvici so po trije Američani In Nemci ter po en Francoz in Avstralec. Po točkah izraženo: USA 18 točk, Japonska 16, Nemčija 15, Francija 7 in Avstralija 2.' še o vsakem nekaj! Daleč pred vsemi je Američan Adolf Kiefer. Po rodu je Nemec, živi pa v Chicagu. Njegova zvezda je zablestela 1935. ko je zrušil vse svetovne rekorde (200 m 2:24). To leto je gostoval po Evropi kot član znamenite mešane štafete Kiefer— Bryndethal—Hyghland. V Hamburgu Je dokazal, da je tudi odličen cravvlist; sprin-ter Hyhland je zbolel, toda vskočil je Kiefer in rešil položaj takole: najprej je plaval hrbtno, potem počakal, da je Brvnde-thal opravil svoj prsni del nato pa je odplaval še zadnjo progo v cravvlu ln štafeta je zmagala z veliko premočjo. Naslednje leto je z 1:05,9 zmagal na berlinski olimpiadi za več kakor telesno dolžino. Še to leto je postavil svoj najboljši čas na 400 m (5:13,4). 1939 je plaval 100 y 58,8 in 1940 je postavil na 100 m končno znamko 1:04.7. Plava še sedaj in švedski časopisi so pred kratkim celo objavili novico, da je plaval 100 m 1:02,8. Toda ta čas je tako bajen da gre verjetno za 100 y. — Kiefer slovi zlasti po svojem krasnem slogu. On je ustvaril moderni hrbtni slog in tudi dosegel v njem višek popllnosti. Njegovi gibi so tako skladni in naravno popolni, da so njegovo plavanje sploh imenovali »pesem gibov«. Izmed vseh pla'al.-tv je ies tudi najglobje prodrl v tajnosti giban.a. vodnega elementa. — Kieferju se je edinemu izmed vseh plavalcev posrečilo osvojiti si vse rekorde v enem slogu, čeprav primerjava časov kaže, da je predvsem sprinter. Razen tega pa tudi odlično obvlada cravvl in ima na pr. na 200 m čas 2 13 6! — Kiefer jeva kariera je krepka in srečna: nikoli še ni bil premagan. Prikupen je tudi zato, ker se kljub slavi ni nikoli zmenil za profesionalne ponudbe. Ko je bil nekoč zaradi študija — umetnost je njegova stroka — v stiski za denar, je bil kar samo biljeter v kinu, dokler si ni opomogel. — Ker je prj svojih zmagah in rekordih zmerom tudi veder in nasmejan pač ni pietiran pridevek, ki so mu ga nadeli Američani: sonny boy — sončni dečko. Dobri dve sekundi za Kieferjem je evropski rekorder Heinz Schlauch, Nemec iz Erfurta. Plaval je že na berlinski olimpiadi, kjer je skupaj z našim Vilfanom izpadel v semifinalu (1:10,8). Naslednje leto se je razvil v plavalca svetovnega razreda in plaval evropske rekorde na 100 m 200 m hrbtno. Višek pa je dosegel leta 1938 s 23 leti. Najprej je v Kodanju po- plavil svoja zadnja rekorda (100 m 1:06.8 in 200 m 2:29,8). nato pa postavil še enega na 400 m (5:21.8). Se vse naslednje leto je bil vodilni evropski hrbtaš, potem pa se je moral polagoma umakniti. Japonec Masa ji Kiokawa spada v slavno japonsko moštvo z olimpiade v Los Angelesu. Tu je zmagal s časom 1:08 6. Bil je vsa leta do naslednje olimpiade najboljša japonski hrb« taš. V Berlinu je dosegel v predteku v borbi s Kieferjem življenjski čas 1:07,2. V finalu ie bil nekoiiko slabši (1:08,4) in si je priboril bronasto kolajno. Po olimpiadi je prepustil svoje mesto mlajšim. Američan Alberf Van den IFegfce je študent slovite univerze Princetovvn Proslavil se je zla-na svetovni lestvici — 1:07,8. Leta 1939 je še sti na berlinski olimpiadi, ko je bil drugi s svojim najboljšim časom 1:07,7. Tudi naslednje leto se je obdržal na isti višini: bil je tretji zmagal na 150 y (1:37,0) na nekem vseučili-škem tekmovanju, potem pa je dal vodi slovo. Najnovejši čas v lestvici ima Francoz Lucien Zins. Velike uspehe je dosege! 1938 ko je po* stavil francoski rekord na 200 in 400 m hrbt« no. Največji uspeh pa je dosegel lani, ko je za desetinko sekunde poseka: Borgov evropski rekord na 400 m hrbtno (5:15.8). Vmes je »padel« tudi državni rekord na 200 m (2:29.0), Dasi mu bolj »leže« daljše proge, je tudi na 100 m dosegel odlični čas 1:07.7 Zins in prsač Nakache sta dva velika plavalca in po njuni zaslugi se sedaj Francija morda spet dviga na mesto, ki ga je imela ob času Tarisa in Car-tonneta. Dodatno k turneji madžarske hokejske reprezentance na ledu, ki se je tako preseneti ljivo končala v Garmischu, bi radi povedali še to. da so Madžari na švicarskih tleh razen meddržavne tekme v Curihu izgubili še tri tekme, in sicer dve v Da vosu (s 2:3 in 2:5) ter eno v Arosi (z 2:4). Zdaj se zdi še bolj neverjetno. kako je mogel nemški prvak dobiti na grbo šest golov, ne da bi bil vsaj enkrat našel nasprotnikova vrata. Tudi Nemec Ulli Schroder spada med nove ljudi. Leta 1939 je bil drugi, 1940 pa že najboljši Evropec (1:08,3). Leta 1941 ie postavil na neki mornariški prireditvi v Gdansku svoj najboljši čas 1:07.8. Plavolasi Schroder je iz* razit nordijski plavalni tip. krasno grajen-Zadnja leta je bil steber nemške državne re« prezentance tudi v cravvlu, kjer ima prav tako odlične čase: 100 m je plaval 58,6!, 200 m pa 2:14,9. Potem sta v lestvici »plavalna dvojčka« Kisi Jošida in Jašuhi Kojima. Oba sta plavala na berlinski olimpiadi, oba se prebila v finale :n zasedla Jošida peto (1:09,7), Kojima pa šesto (1:10,4). Po olimpiadi sta prevzela za Kiokavvo glavno besedo v japonskem hrbtnem plavanju. Zmagovala sta zdaj eden, zdaj drugi, često fcta kenčavala borbe tudi neodločeno. Tako se je zgodilo tudi leta 1940 na akademskem prvenstvu v Tokiu, ko sta udarila na cilj z najboljšima življenjskima časoma 1:08 Percy Oliver je edini zastopnik avstralske celine v naših lestvicah. Na berlinski olimpiadi je bil v finalu zadnji s časom 1:10,7. najboljšo znamko pa je dosegel naslednje leto doma z 1:08,1. Na koncu lestvice sta dva »stara leva«. — George Kojac je Američan poljskega porekla. B1' je pred Kieferjem gospodar sveta v hrbt« nem slogu. Pojavil se je 1927 s svetovnim rekordom na 400 m. Naslednje leto si je osvojil vse svetovne rekorde v hrbtnem slogu, med njimi na 100 m z olimpijsko zmago v Amsterdamu (1:08,2). Po dolgem odmoru je leta 1936 spet nekoliko treniral in dosegel sijajno formo: odvzel je Kieferju svetovni rekord na 400 m (5:17,41). Kojac je velik in močan in ie svojo telesno silo močno uporabljal pri plavanju. Bil je najmočnejši zastopnik starega sloga. Kar je pomenil Kojac v svetovnem plavalnem športu, to je bil v onem času Nemec Erich Kiippers v evropskem. Leta 1928 je postavil evropski rekord na 200 m, naslednje leto pa še na 1*00 m (1:08.8). Na olimpiadi 1932 v Los Angelesu je bil peti s časom 1:11,2. Kakor Kojac se je tudi on leta 1936 po dolgih letih počitka nekoliko posvetil treningu in tudi nje= mu je šlo spet zelo od rok Leta 1937 je po« stavil najboljši življenjski čas na 100 m: v Halleju je plaval 1:08,2. P. S. * » • PS. Naša mlada pisca — dva sta bila — bosta zdaj nekoliko počivala, obljubila pa sta pri prvi priložnosti podoben pregled o ženskih disciplinah. Želimo samo, da sta enako ustregla nam kakor čitateljem, čeprav po sezoni sami nista bila »sodobna«. Beli ovratniki Prvo pomladno cvetje je belo in prav tako so beli ovratniki na temnih zimskih oblekah prvo znamenje, da se bliža pomlad. Ko posije prvo toplejše sonce, je čas, da pregledamo stare temne obleke. V eni uri ali dveh si lahko iz kosa pike j a ali belega platna same napravimo ljubko garnituro na ovratniku in na manšetah, da je obleka res pripravljena za pomlad. ^ Dvobarvne sestave Sestave različnih tvoriv nam pridejo prav, ker moramo pri nabavi vsakega kosa blaga računati s »pikami«. Tako pa ESPERANTO »Slišal rem. da govori vaša hčerka espe-ranto. Ali govori, perfektno?« »Da, kakor da se je tam rodila.« si lahko pomagamo s staro obleko, ki jo prenovimo s primernim kosom novega blaga, pri kostumu pa dodamo staremu krilu novo jopico drugačne barve in modi ter oblačilni karti je ustreženo! Mimogrede naj omenimo, da so nove jopice spredaj zaokrožene, in sicer v obeh primerih — če gre za tesno ob životu krojeno ali za ohlapno jopico. * Nekaj nasvetov za gospodinje Ali poznate bretonsko juho? Zelo hranilna je in porabi le malo masti. Na 1 dkg masti dobro prepražimo veliko, drobno sesekljano čebulo, nato pa dodamo še veliko žlico kuhane in pretlačene fižolt-ce in dve žlici v mleku ali vodi prežvrk-ljane moke. Juho počasi zalivamo z vodo, v kateri se je kuhal fižol. Ko se zgosti, jo dobro začinimo in serviramo. Meso zapečemo na olju, ki smo ga pomešale z vodo. In sicer primešamo 1 žlici olja 10 žlic vode, kar nam prihrani silno mnogo maščobe. Ponvo, v kateri pečemo meso, pa nt treba, da bi umile z vodo in sodo. Zadostuje, če jo dobro obrišemo s čistim papirjem in hranimo na prostoru, kier n* more prah do nje. Tudi tako štedimo z maščobo. Začimbe niso tako brez pomena, kakor marsikdo misli. Vzbujajo nam želodčne sokove k boljšemu delovanju in nam tako pospešujejo prebavo. Zlasti sedaj, ko moramo štediti z mastjo, pa nam začimb« marsikatero premalo zabeljeno jed storijo okusno. Zato priporočamo, da uporal>-lia+e začimbe še bolj izdatno kakor ▼ prejšnjih časih. Marsičesa seveda ni dobiti, toda čebule, soli, česna, zelene, pa-.^-•i-p t--miiana, lovorjevih listov, peter-šilja itd. je še vedno na pretek. k».uj pa nova zelenjavna omleta? Na majhni količini masti dušimo vsakovrstno zelenjavo, redkvice, poriluk, krompir Itd. Čez pol ure polijemo te do mehkega dušene koščke s testom za palačinke, ki smo ga napravile iz nekaj žlic moke, soli, popra, vode in enega jajca. To dobro pr»V> pečemo in serviramo zelo vroče Lep nedeljski kolač, ki ne potrebuj® pečice. V porcelanast kalup položimo najprej lego zdrobljenega prepečenca, ki smo ga z 12 dkg sladkorja in malenkostno količino maščobe do rjavega pre^kle na ponvi. Čez prepečenec namažemo lego v gosto kašo skuhanega jabolčnega kompota, potem zopet drobtine iz prepečenca itd. Ko je kalup poln, vsebino dobro obtežimo in pustimo tako čez noč. Zjutraj izvrnemo kolač iz kalupa in na-mažemo z marmelado. Posode iz aluminija ne smemo umivati v vodi, ki smo ji dodale sode, ker tako) počrni. ■* Kako pobelimo svileno ruto, Id je porumenela? Škoda, da je lepa ruta iz bele svile tako porumenela! Toda lahko jo rešimo, čm jo najprej pol ure namakamo v kopeli, ki jo napravimo iz 11 vode pri 30° C lit 1 grama boraksa. Nato potegnemo ruto t* vode in dodamo kopeli še nekaj kapljir ocetne ali mravljinčje kisline. V tej kopeli namakamo ruto še pol ure, nato pa jo splaknemo v čisti, mrzli vodi. ŠPORT Llvorno — spet spredaj sam Njegova zmaga v Rimu In poraz Ambrosiane v Bologni sta močna predrugačila vrli prvenstvene tabele Mnogo hudomušnih šal si privošči okrogla žoga s svojimi aktivnimi in »pasivnimi« pri» staši in to pot jo je spet enkrat pošteno zagodla v italijanskem državnem prvenstvu v obeh glavnih dveh kategorijah. Je že tako v tej preklicani nogometni igri. da nihče nikoli ne ve. kje ga čaka usodni udare'.' in kje bo drugi izpodrsnil ob najmanj pričakovani priložnosti. Nerodno je to za vsakega udeleženca in tudi za njegove prijatelje ob vseh štirih stranicah igrišča, toda prav ta okolnost daje nogometu oni posebni čar, ki potegne s seboj tudi sedaj v vojni in tudi tedaj kadar gre že za dvajseto ponovitev istovrstnih nastopov . V mislih imamo tekmovanje za naslov dr= žavnega prvaka med 16 moštvi iz italijanske nogometne divizije A, med katerimi so pre teklo nedeljo odigrali peto kolo v povratnem delu tekmovanja (ali XX. v celcti) in spet doživeli nekaj izidov, ki samo potrjujejo vso resničnost teh značilnosti ob preganjanju okrog* lega usnja. Nič ne pomaga, žoga je okrogla po vsem svetu in gorje tistemu, ki v naprej raču« na z nepremakljivimi postavkami z njo1 Sami izidi proti računom Če kdaj, petem je bila zadnja nedelja v tekmah za točke v diviziji A najzgovornejši dokaz za to trditev, saj izmed osmih tekem ni bilo niti ene, ki bi se dala z vsemi mogočimi pridržki uvrstiti v okvir običajnih napovedi po novinarski dolžnosti. Pojdimo kar lepo od kraja! V Milanu je gostovala zadnjeplasirana Vicenza in gotovo je, da to srečanje vsaj za favorite iz Milana ni bilo življenjskega pomena. Toda na slovo iz divizije A obsojena Vi« cenza je še enkrat zbrala vse sile in iztisnila častni remis 1:1. — Drugi najslabši iz tabele, Benečani, so imeli to pot prednost domačega igrišča, toda zato so imeli nasprotnika dobrega slovesa iz Firenze. In vendar ona Fiorentina, ki ie pred kratkim v prah in pepel poteptala samega državnega prvaka Romo. ni mogla to pot doseči več kakor skromni 2:2. Tako je uboga Venezia spet pridobila točko, toda obenem z njo tudi Vicenza in usoda obeh je slej ko prej nespremenjena. — Torinci — ali prav za prav moštvo Torina — so v boljših časih že škilili na prvo mesto; ta dan so bili vredni takih namenov. Imeli so znamenite goste, in sicer samo Romo, ki pa jim ni bila slavna dovolj, da bi je ne bili odpravili z najkrepkejšim rezultatom dneva 4:0. — Krajevni »derby« med Genovo in Ligurio je vrgel Genovi po tesni zmagi 2:1 obe točki; poročila pravijo, da je bik odločitev na tehtnici prav do zadnjega in so zmagovalci imeli mnogo sreče pri tej stvari. — Drugo torinsko moštvo — a'i imenujmo ga pravilno Juventus — je igralo zunaj v Berga* mu. Malo jih je bilo. ki so stavili na njegovo zmago in tudi Atalanta je letos pokazala do* volj, da so bili upravičeni dvomiti o popolnem uspehu, toda Juventinci so le postavil; svoje može. Z 2:0 so se vrnili v rodno mesto m tako obračunali z Atalanto enako kakor 14 dni prej njihovi sosedje iz Torina. — Čudežna enajsto-rica letošnje sezone iz L i v o r n a je v nedeljo gostovala v R mu proti Laziu Domačini so v naprej veljali za nepremagljive — saj že več kakor dve leti niso izgubili prevenstvene tekme na domačem igrišču — in vse je kazalo tako, da bo Livorno to pot za zmerom odšel — rakovo pot. Toda tudi to je bil nogomet... Dolgo ni bilo odločitve, nazadnje pa so gostje le našli pot v mrežo, o kateri pa so mnogi tisoči dvomili, da je bila pravilna. Toda edini človek, ki je gospodar na terenu, je odločil tako, da je Livorno zmagal z 1:0, Moštvo je zdaj spet spredaj čisto samo. — Najnevarnejši tekmec Livorna. Ambrosiana iz Milana, se je šla pokazat v B 0' 1 o g n o in tudi njej se je primerilo nekaj skoraj zgodovinskega. Po desetih nedeljah samih pozitivnih izidov (9 zmag in 1 remija) so jo izplačali Bolognci z nedvoumnim izidom 3:1. Tako je s prvega mesta odšla kar na tretje in kdo ve, kje in kdaj bo spet lahko našla pet nazaj proti vrhu. — Naša seseda Triestina je bila na naporni poti do daljnega Barija in skoraj nič ni presenetljiva vest, da so ji domačini z najtesnejšim izidom (1:0) odvzeli obe piki. Enajstorica si je zadnji čas okrepila položaj in bo to izgubo še prenesla brez velikih pretresljajev, čeprav je tudi pri žogi bolje, da jo držiš, kaker šele loviš. Po vsem tem se je vrstni red v tabeli divizije A pO' V. povratnem kolu spremenil takole: 1) Livorno 29 točk, 2)3) Torino in Ambrosiana 27, 4) Juventus 26, 5) Bologna 23, 6) Genova 22, 7) Fiorentina 21. 8)—9) Milano in Atalanta 20, 10) Lazia 19, 11)—13) Roma, Triestina in Bari 16. 14) Liguria 13, 15) Venezia 12, 16) Vicenza 11. (Roma in Liguria sta odigrala eno tekmo manj.) Nič novega na čelu divizije B Čudno naključje je naneslo, da sta se glavni tekmi v III. povratnem kolu tekmovanja v di* viziji B končali natančno tako kakor pred tednom dni, čeprav je takrat Pro Patria igrala zdoma in Spezia spravila svoj remis za domačim plotom. To pot je tako — toda prav tako v tekmi brez gola — opravila Pro Patria doma, Spezia pa kot gost Savone. toda nalašč tudi ona z izidom prejšnje nedelje 1:1. To pomeni, da ni nič novega na čelu tabele iz divizije B. Izmed ostalih izidov dneva je omembe vredna izredno visoka domača zmaga enajstorice iz Udina nad gosti iz Rima (Mater), p« tudi poraza Brescie in Padove sta bila za prizadete hud udarec. Tekma med Palermom in Napoli-jem je bila odgodena. V tabeli sta. kakor rečeno, ostala na prvih dveh mestih — oba s 26 točkami — Spezia in Pro Patria, potem pa sledijo: Modena, Pisa, Napoli, Padova itd., tja do zadnjih dveh — Si ene in Mater. Za tri tekme je ta turnir v zaostanku. Pari zadnje nedelje so se razšli z naslednjimi Novara—Alessandna 1:0, Pro Patria—Modena 0:0, Pisa—Brescia 2:0, Pescara—Anconi-tana 3:2, Savona—Spezia 1:1, Cremonese— Padova 1:0, Udinese—Mater 9:0, Siena—Fan-fufa 2 1 * Iz divizije C beležimo naslednje izide zadnje nedelje v okrožju A: Gouzia—Vittorio Veneto 2:0. Ponziana—Treviso 6:1, Fiumana—Moglia-no 1.0 _ Juniorji — prvaki v table-tenisu Korotanovi igralci najboljši v vseh kategorijah Ljubljana, 15 febr. Zadnje tableteniško tekmovanje letošnje sezone je bilo izvedeno v organizacij, SK Mladike — ket tekmovanje za juniorslio prvenstvo Ljubljane. V konkurenci je nastopilo okrog 30 tekmovalcev, članov treh klubov Hermesa. Korotana in Mlad'ke, ki so b":li razdeljeni v tri lcčene kategorije, in sicer moštva, posameznike in pare. V vseh treh skupinah sc se najbolj uveljavili mladi igralci iz Korotana. Od podrobnih izidov objavljamo le glavne, kakor sledi: PRVENSTVO MOŠTEV (tekmovalo je 9 moštev):. I. kolo: Korotan I — Mladika IV 3:0 Hermes II — Mladika II 3:1, Hermes I — Hermes m 3:1, Mladika I — Korotan n 3:1. II. kolo: Korotan I — Hermes II 3:0, Mladika I — Hermes I 3:0. Finale: Korotan I — Mladika I 3:0. Korotan I. je juniorski moštveni prvak Ljubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO POEDINCEV (tekmovalo je 28 juniorjev): II. kolo: Strojnik—Potočnik 2:0, Košak —Gregi 2:0, Mlakar—Randero 2:0, Jan-kovič—Zavašnik I 2:1, Tušar—Klun 2:1(!), Zavašnik II — Dular 2:0, Ivane—Bajt 2:0 in Meden—Podobnik 2:0. III. kelo: Strojnik—Košak 2:0. Mlakar-Jankovič 2:0(!), Dular—Tušar 2:0 in Ivane —Meden 2:1(!) Finale: 1. Štefan Strojnik 3 zmage, 2 Mlakar (Mladika) 2 zmagi, 3. Ivane (Ml) 1 zmago, 4. Dular (K) brez zmage. Štefan Strojnik je juniorski poedinski prvak Ljubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO DVOJIC (Nastopilo li dvojic): I. kolo: Meden—Mlakar: Pogačar—Le-ben 2:0, šircelj—Novak: Strojnik—Dular 1:2, Gregel—Tušar : Zavašnik i. in n. 2:1, Potočnik—Jankovič : Gregel—Tušar 2:1. Finale: Potočnik—Jankovič : Meden— Mlakar 2:0. Potočnik in Jankovič sta ljubljanska ju-morska prvaka v dvrVcah zn Joto 1912-43. Na turn!r se bomo še pevrnili — z nekaj splošnimi opombami. V neka] vrstah Mariborski dnevnik objavlja cla'jši članek o napredku in uspehih celjskih športnikov v minuli sezoni. Pisec hvali vsestransko delavnost spodnještajerske športne mladine, posebno v celjskem okrožju in navaja na koncu tudi najboljše lahkoatlet-ske uspehe iz leta 1942. Na najboljših mestih so v posameznih disciplinah iz vse Spodnje štajerske naslednji atleti: na 100 m: Jager iz Maribora 11.5, na 200 m Ta-ček iz Celja 23.2, na 400 m Kolarič iz C. 53.2. na 800 m Goršek iz C. 1:58.5, na 1500 m Goršek iz C. 4:10.7. na 5000 m Stcincr iz C. 16:12.7, na 10.000 m Medved iz C. 39:16, v skoku v daljino Pleteršek iz C. 6.12, v višino: Schvvarz iz C. 1.70, krogli: Ho.inik iz M. 11.4 v disku Deršak iz C. 34.70 in v kopju: Hojnik iz M. 46.80. V boksarskem dvoboju amaterjev iz Mo-nakova in Koroške, v katerem so, kakor smo že pisali, zmagali Korošci z 10:6, sta bila tudi dva Jeseničana, in sicer Zupan v vvelterski teži in Balch v poltežki kategoriji, ki sta oba več kakor zasluženo priborila Koroški dve zmagi po točkah. Uspeh koroških boksarjev, ki niti niso mogli postaviti vseh svojih najboljših moči, je tem pomembnejši, ker so ga dosegli v dvorani v Monakovu. Rumunski šport, ki je bil v zadnjih letih organiziran na novo, prav lepo napreduje. Zadnje statistike vedo povedati, da je zdaj tamkaj že 476 športnih društev s skupno več kakor 63.000 aktivnimi člani. Vsekakor je treba vedeti, d^ dosega to število komaj 3 odstotke vsega rumunskega prebivalstva in bo treba torej še poživiti delo v globino in širino. Mali oglasi Kdor tiče službo plač« za vsako besedo L —JO. ca drt tn prov. takso —J10, aa dajanje naslova ali ftlfro L 2.— NaJmanJSi Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za tenltve to dopisovanja Je plačati I I za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.80 za besedo, ea drft. ln prov. takso L —J5G. aa dajanje naslova ali Slfro L 3.— Najmanji) Iznos za te oglase }• L 10.— Hišni posli dčejo službe Službe išče pridna poštena dekle, ki samostojno kuha. Vprašati Nunska 21. podpritličje. 2566-1 Jedilni pribor za več oseb v biderma-jerskem ali baročnem slogu, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2586-6 Športni voziček, otroško košaro in staji-prodam. Za gra- co dom 1. 2572 6 Uradništvo dobi službo Posojilničnega uradnika iščemo. Ponudbo z navedbo šolske izobrazbe in prakse je vložiti na ogl. odd. Jutra pod »Posojilnica 2000«. 2583-1 Vajen ci fhe) Črne detelje ahimo dl.do utrka„ :i*kj kg. Ktipu.emo jo v Ljubljani in v Raiiohon vasi. Obenem nudimo 97°'o očiSreno deteljo in vsa druga semena za vrt in polje. Zahtevajte cen'k. Sever & Komp.. Ljnbljana. 24S2-7 Otroški voziček kupite, prodajte aJi zamenjajte pri tvrdki »Promet« (nasproti Kr:žan-ske cerkve). 2274-7 Posest Vajenca z predpisano šolsko izobrazbo sprejme dent st. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2565-44 Zaslužek Kovinostrugarja, sposobnega in treznega, s tovarniško prakso, sprejmemo. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in navedbo referenc poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 2584 1 idor ima dobro voljo naučiti se v najkrajšem času italijanščine in nemščine, naj piše na ogl. odd. Jutra pod »Odlična metoda«. 2585-4 Gospa! Ali ste že poskusila čistili madeže na oblekah s »Či-stimadežem«'' Jaz sem prav zadovolina. Poskusite tudi Vi. bo pa tudi VaS g so-ptoE zadovolien. ker bo :n el z malimi stroški vedno teano obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogernah in trgovinah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Bleiweisova c. St. 35a. M7VM6 Cenik vrtnih in poljokh ?"men nn dimo «v. i ji m od.emalcem zastonj. Sever & Komp.. Ljubljana. 24S1-6 Ljubljanski in Dunajski zvon tudi posamezne letnike, kupim. Ponudbe pod »Lj. zvon« na ogl Jutra. odd. 2297 8 jm Prevoz prevzamem z petton-skim tovornim avtomobilom. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Stalno ali začasno«. 2567-10 Kidf&tt Tricikljc različne velikosti, dobavlja po zelo ugodnih cenah Gasogeno. Merkur, Puharjeva 6. 2581-11 Stavbno parcelo, v lz.xen 520 kv. m. v vzhodnem delu mesta, prodam za 36.000 Lir. Ponudbe pod »Bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 2579 20 Kompleks treh \ parcel za trinadstropnice z obstoječo stavtKJ v izmeri 1500 kv. m za Bežigradom. prodam za 600.000 lir. Ponudbe pod značko »Parcela donaša 1000 lir mesečno« na ogl. odd. Jutru. 2578 20 Parcelo za dvonadstropnico s površino 600 kv. m. prodam za 50.000 lir! Ponudbe pod »Strnjen sistem« na ogl. odd. Jutra. 2577-20 Stanovanje, eno, dvo ali trosobno ▼ centru, iščeta zakonca brez otrok. Mirna, snažna in solidna stranka. Naslov pove ogS. odd. Jutra. 2573-21a Sobo odda Sobico v centru takoj oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2588 23 Opremljeno sobo, poseben vhod, sončno, z 1 »li 2 posteljama, bl:zu tramvaja, oddam. Sp. Šiška černetova ul. 31,1. 2576-23 Vreče, karbid. bicikl gume. stara kole sa. kupimo. Plačamo zelo dobro. Gasogeno, Merkur, Puharjev:i. 2582-17 Lokal iščem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna ulica«. 2341-19 KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! Opremljeno sobo, lepo. s posebnim vho-domj kopalnico, oddam takoj samo boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2570 23 Glasbila Harmonike vseh vrst. nove in rabljene ugodno kupite, prodajte ali zamenjajte pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve). 2275 26 Živali Resast foksterijer belo-črno-rujav. ime Vitko. se je izgubil. Najdalj naj ga oddB prot; dobri nagradi Cesta Vikt Emanuela. 50 'II. desno. 2574 27 Oblačila Krznen plašč damski, čm. skoro nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 14. do 16. tu«. 2587-13 Moško suknjo, temno6ivo, za srednjo p. stavo, prodam Vprašati Zrinjskega 6,11. levo od 13. do 15. ure. 2568 13 Izgubljeno Moški čevelj (saloner) sem izgubil od Celovške cseste do Ilirske ulice. Najditelja prosim da ga odda na ogl. odd Jutra. 2575 28 Verižico s črnim monogramoin K-B sem izgubila. Ker mi Je drag spomin, naj mi najditelj odda proti nagradi. Porle Jože, čevljar. Rožna nI. 37. 2569-28 Šivalni stroj Singer se ugodno proda. Ogled prosim samo od 12. do 16. ure. Sv. Petra cesta 62. 2589-29 Šivalni stroj Singer za šivilje, skoraj nov. prodam. Prešernova ul. 54/1. 2571 29 Pridelki Zahtevajte p-i Vašem Tgovca »NAŠ ČAJ« od l£met jske Inibt. J-228-M-S3 Vloge in prošnje n italijanščini, prepise. informacije vseh vrst, razmnoževanj* in razne usluge ia* vršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Filatelija Znamke, tudi zbirko ali partije, kupici. Ponudbe pod »Znamke« na ogl. odd. Jutra. 2298 39 f Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje našemu najbolj- šemu in najpiememtejšemu soprogu in očetu UMEK-u višjemu sadjarskemu nadzorniku in bivšemu uredniku »Sadjarja in vrtnarja« Ni mu dovolila božja Previdnost dočakati cvetoče pomladi, ki jo je tako neizmerno ljubil. V mrzli zimi je z zgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpil kupo trpljenja in se tako dobro pripravljen za večnost vrnil k svojemu Stvarniku. Materi zemlji izročimo nepozabnega v torek, dne 16. februarja ob J. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v četrtek, dne 18. februarja t L ob T. mi zjutraj v trnovski cerkvi. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj! Ljubljana, dne 15. februarja 1943. Žalujoče rodbine: _ HUMEK, SO VRE, RAVMHAR, TRNKOCZT '^•i-Hr'1''i- i' ■ • • • - • C. FRANCE NOV8AK: •VemfV .ROMAN Bil je kar srečen, ko je obstal pred šolo. Eno-nadstropno poslopje je bilo podobno večji kmetski hiši z rumenim, deloma odpadajočim ometom. Bilo je nekoliko odmaknjeno od ceste, tako da je bilo prostora za ograjo in nekaj rož. Za šolo je bilo veliko dvorišče s kokošmi in zajci, še zadaj pa se je širil prostran učiteljev vrt z lepo senčno lopo. Starka, ki jo je vprašal po učiteljevem stanovanju, mu je pokazala v prvo nadstropje. Kakor je bilo poslopje zunaj precej zanemarjeno, ga je notranjost presenetila. Res ni bilo nič posebnega, vendar je razodevala snažno roko. Potrkal je. Odprla mu je učiteljeva žena in mu povedala, da mož še spi, češ da se ga je sinoči precej nalezel. Pokazala mu je sobico, ki je bila zanj pripravljena. Z materinskim smehljajem mu je dejala. »Morda bi vam delo zdajle najbolje, da bi se po včerajšnjem potovanju malo odpočili.« Pokimala je z glavo in se tiho odstranila. Rudolf je začuden gledal za nj