31. številka. Ljubljana, v četrtek 7. febrnvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan xvp«pr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r ij sk o-ogo rak e dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, „Gledalifika stolba". Uprav ništv u naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dniiaja G. februvarja. GrcfTaaffeje pri prvem branji vladnega predloga o izjemnih naredbah bral razloge, vsled katerih se je vladi potrebno zdelo, na podlagi zakona od 9. maja 1869 suspendovati dotične Člene državnih osnovnih postav. Ka?al je na znana dva umora policijskih organov in na razširjanje anarhističnih tiskovin mej delavci; rekoč, da bode natančneje povedal v odseku. Dr. Kopp in Schon erer sta izrekla svoje pomisleke zlasti poslednji v delavcem prijaznem smislu. Grof Hohenvvart je kratko odgovarjal in pritrdil nasvetu Koppovem, da se vladni predlog izroči v pretres poHebnemu odseku 24 članov. Klubi so se o tem Že poprej dogovorili in sklenili, da volijo v odsek ude eksekutivnega odbora, tedaj iz Hohenvvartovega kluba grofa Hohenvvarta, Giova-nellija in Klaića. Pri predgovoru večine pa se je pokazalo, da nobeden neče prevzeti referata za zbornico. Čehi in Poljaci ne, ker po njihovem mnenji se ne spodobi, da bi Slovau poročal o tacih naredbah, ki le nemške kraje zadevajo. Iz tega razloga se je tudi Klaič odpovedal. Ker nihče drugi ci hotel biti referentom, obrnil se je. grof Hohenvvart do dr. Tonklija, kateri je potem mesto Klaiča bil izvoljen v odsek. Kdo bode referent, ni znano, želeti pa je, da ne bi bil Slovenec, ker Nemci izjemne naredbe, kakor se že iz Koppovega in Scuonererjevega govora vidi, smatrajo kot nekak pritisk na liberalno nemško stranko, in pač ni želeti, da bi Bi Slovenci še hujšo nemško sovraštvo nakopali zaradi stvari, katera Slovence najmenj peče. Ker za predsednika odseku ni grof Hohenvvart, kakor se je pričakovalo, ampak Giovanelli izvoljen ugiblje se, da bo menda grof Hohenvvart prevzel ta silno sitni referat. In to bi bilo najbolje. Gospod profesor Šuklje — oponent. (Da\je.) Mnogo je tacih peticij, o katerih se že „a priori" ve, da ne bodo imele uspeha, ki se je v prvej vrsti in bistveno v njih zaželel, a vender se tako peticijo, časih tudi v formalnih grehih sklene, vender se jo kolikor možno objavi in razglaBi, vse to pa za tega del j, ker je v njej izražena dobra in častna ideja, za katero je narod treba pridobiti in navdušiti. Peticija, zlasti tista, ki vzgre* iz javnih zastopov, iz parlamentarnih skupin, vselej ima vsaj jeden gotov in lep uspeh, namreč: krogi, v katerih imenu se je govorilo, so na široko in globoko opozorjeni, kako bi moralo biti, a kako je v istini in kaj je torej treba doganjati in dognati. Kdo izmej naB bode tajil, da se je našemu slovenskemu narodu v prvem desetletji ustavne dobe, ko je ravno j6\ stopati na lastne noge in se torej v svojem težavnem prerojenji ni mogel takoj jasno zavedati svojih političnih potreb in nalog, njegov narodno-politični program po največ določil ter v spomin utisnil baš po ndemonstracijaha, po peticijah in javno izreko-vanih soglasnih prošnjah! Po lastnej narodnej zgodovini torej lahko vemo, da se po peticijah da izjavljati važno mnenje, da bg po njih čestokrat izreka važna točka programa, in da imajo take izjave temveč veljave in p rod i ral ne moči v sebi, čim odličniša i*li mnogoštevilniša je skupina, od katere prihajajo. Jasno pa je tudi, da vedno politično presnavljanje v Avstriji ni še prišlo v tiste struge, ki bi osobito nas Slovence moglo pomiriti, in še je mej nami povoda obilo in pogostem zatekati se k peticijskemu pravu po členu XI-tem! S tega stališča gre soditi omenjeni nasvet finančnega odseka v Ljubljanskem mestnem zboru. Logika gospoda profesorja Šuklje-ja, ki bode s svojo hermenevtiko sigurno tudi gospode kolege v c. kr. deželnem šolskem svetu mučil, daje nam malo upanja, da bi bila uslišana prošnja mestnega zbora Ljubljanskega! Ali doleti nas tudi ta skušnja, jedno bode veljavno; odličen javen zastop je izrekel važen princip, zasadil bistveno točko narodnega programa, katere iz pogleda deti ne smemo, če nam je sedaj vlada ne izpolni! V središči slovenske dežele naj slovenski jezik uživa vsaj toliko časti, da se ga mora vsaj v principu učiti vsak dijak, ki šole v tem središči pohaja: to se je izreklo I Gotovo se je to prošnjo izreklo v zavesti, da ona ni z ustavnim zakonom navskriž, ter da pri tem pravična vlada slovensko narodnost v postavno brambo vzame. Ali „posito, sed non concesso" recimo, da bi bili nastali dvomi zavoljo „nezakonitosti in proti-postavnosti" ter meritorne nevspešnosti v onej zah • tevi, recimo, da se je prošnjo stavilo le „pro forma", samo da se je storilo potrebno izjavo v narodnem smislu: kaj potem? Gospod mestni odbornik Šuklje je v svojej bistroumnosti takoj videl, da je nasvetovana peticija mrtvorojeno dete, katero bode on s svojimi gospodi somišljeniki v c. kr. deželnem šolskem svetu prvo uro pokopal in ^agrebel, on je torej videl, da cela zadeva nema nobenega druzega pomena, nego da se v obliki peticije poudari in objavi stališče Ljubljanskega mestnega zbora v lice prezrtej „ i nf e r i j o r n ej u slovenščini na realki Ljubljanske j. In kakor je bilo želeti, da bi o tej, za slovensko narodnost velevažnej zadevi misel in izjava odličnega slovenskega zastopa bila jedna, soglasna, tako je bilo od gospoda mestnega odbornika Šuklje-ja pričakovati, da bode tudi on pritegnil tej (po njegovih mislih) golej izjavi! Ali slovenski zastopnik, v katerem zadnje čase občudujemo tako spretnega političnega diletanta, se v onej večernej seji qj mogel več zamisliti in uglobiti v „duSevno zaslepljeno" ulogo svojih gospodov tovarišev, nego brez krinke je na glas udrihal po peticiji, po izrazu narodne želje, kar bi se isto tako lahko zgodilo v deželnem šolskem svetu ali pa v državnem zboru, kamor je gospod profesor Šuklje „nezakonito" peticijo poslati hotel; udrihal bi lahko pozneje na tihem, ako bi vzlic elasticiteti svojej ostal še pri starem mnenji: v tem in onem slučaji bi on svoje časti ne izgubil prav nič, a važna izjava bi ostala imposantoa in soglasna. Kajti ko-nečno bi s svojim glasom pristopil tudi gospod dr. K. Bleiweiss-Trsteniški, kateremu se je sicer vsa stvar zdela nevspešna, a bi se on lahko domislil; da smo Slovenci za vodstva nepozabnega njegovega očeta zdaj pa zdaj sklenili peticijo, odposlali pro šnjo, da-si si veliko nesmo od tega obetali. Gospod profesor Šuklje nam na gorenjo kritiko sicer že v „Slovenciu odgovarja, da bi on ne mogel pritrditi takej „golej demonstraciji jako dvomljive vrednosti", ker se le-ta vsaj po njegovih „nazo-rih nikakor ne ujema z resnim poklicem parlamentarne skupine". Tu bi pač prosili hladnokrvnega gospoda učitelja mladine, ako ne more govoriti z večjim spoštovanjem in bolj vzgledno o javnih Činih svojih gospodov tovarišev v mestnem zboru, da se drži zlatega pravila dostojnosti vsaj glede narodne naše stvari, dokler jo javno zastopa. Mi smo tolikanj patetični v narodnih stvareh, da spoštujemo vsakatero našemu narodu dobrohotečo izjavo, naj se prikaže nam v tej ali onej parlamentarne) obliki, ali pa tudi brez nje, in da tako spoštovanje zahtevamo celo od narodnih sovražnikov, k a k o -1 i od naših prijateljev! Kako da bi slovenska parlamentarna Bkupina n e zvrševala resnega poklica, ako stavi peticijo, četudi ima s to obliko prikriti golo izjavo v tej ali onej za narodovo izomiko ali splošni napredek važnej zadevi, to je nam v naSej „površnosti" nekaj nedoumnega. Pač pa je bil urednik prihodnjega, tretjega političnega dnevnika v Ljubljani, gospod profesor Šuklje, sam toliko „naiven", da je v deželnem zboru zagovarjal vse drugačne ironije, kakeršne pa hoče sedaj pripisovati gospodu Hribarju, poročevalcu v onej seji mestnega zbora Ljubljanskega! Ako tedaj smatramo večkrat omenjeni nasvet finančnega odseka v Ljubljanskoj mestnej seji za golo izjavo v obliki peticije, za kakerčno jo je gospod profesor Šuklje po svojej logiki imel, onda tudi smemo trditi, da gospod nasprotnik ni previdno ravnal v narodnem smislu, da je izrekel in z glasom pritrdil svojo — opozicijo. (Konec prih.) Upliv žganja na ljudstvo. „Slavil bom, kot najlepši dan svojega vladanja, onega, v katerem ne bode državu prejela niti vinarja davka od žganja." Friođ. Vilj. III. Te besede govoril je pred nekoliko leti pruski kralj, oziraje se na neznostno Btanje nemškega naroda, kojega je morila takrat nesrečna mora — žganje. Mnogo se je že prelilo črnilu po slovenskih listih, kako-1' da je zatreti ono nesiečuo pijačo, katera seka dan za dnevom našemu narodu smrtne rane. Razpravljalo se je mnogo o tej zadevi tudi v inostranskih listih, — a vsi so bili se izjavili in bili jedini v tem, da se ta kužna in neznosna bolezen ne da na mah odpraviti, temveč le polagoma in z največjo previdnostjo. V kakem tužnem položaji se b u A zaradi tega nahaja naše prosto ljudstvo na deželi! Slabo materijalni* stanje mu ne dopušča piti vina, a da si nekoliko svoje skrbi in tugo razvedri in preganja, seže po nesrečnem žganji, katero je mnogo ceneje, ne misle, da si s tem svoj grob vedno globočeje koplje. Ker so revni in nesrečni, se upi-janijo z žganjem, ali upijanjeni so če bolj revni in še bolj nesrečni. Žganjarije so polne teh nesrečne* žev. Krčme so se premenile na deželi tudi v žganjarije, vsak krčmar ima tudi žganje, dobro vedoč, da mu ono več dobička donaaa kot vino ali pivo in v gorskih vaseh, kjer je bila nekdaj zmernost doma, ima že skoro vsaka koča svojo steklenico žganja. Pravijo sicer, da je to pripravljeno za krojače, čevljarje, tesarje, zidarje itd., ko pridejo delat, v resnici pa ga tudi domačini pijo, kadar in kjer ga dobe. S tem se pa tira narod v propad, iz katerega pomagati je glavna naloga onih, kateri so v to poklicani skrbeti za blagor in srečo človeštva. Kako narodu pomagati iz tega stanja? Da Žganje mnogo slabeje upliva na živce kakor vsaka druga pijača, je že davno bilo od zdravnikov dokazano. Nasledki neizmerno použitega žganja so vsakemu znani. Duševno kakor gmotno uniči nesrečneža. Radikalno to zlo odpraviti ni mogoče. Kako zatreti to nezgodo, in kaka sredstva zoper to so nam na razpolagi, hočemo v kratkem iz^r. govorili. Ali naj se z&kon obrne direktno do žganje-pivca ali do pijače same V Da bi bilo prvo pravo, jako dvomimo. Kdo bo kontroliral posamezne pijance? Kdo mol zamore v svoji domači hiši piti braniti, kolikor mu je drugo. To sredstvo bilo bi brtz-uspešuo. Pečati se nam jo tedaj le s pijačo srnin, Kajti tej se lahko delokrog omeji na raznovrstne načine. Z zakonom prepovedajočim žganje prodajati, bila bi vaa nesreča naroda „in rlagrauti" odpravljena. Žali-bog da pa temu m tako lahko mogoče. A kolini rabi se vsak dan pri raznovrstnih zdraviliških in obrtuiških strokah, in s tem bi bilo ljudstvo še buje zadeto. Bolj uspešno sredstvo bilo bi obdačenje alkohola. Angleška, Nizozemsku, Rusija, kakor tudi Švedija imajo veliko buje obdačen alkohol, kakor naša država. Zapoved krčmarjem, bila bi jalco ugodim, ako bi se jim pod knznjo prepovedalo pijanim in mladoletnim žganje točiti. Žal! da naši krčmarji le pre-muogokrat gledajo na svo| lastni žep in silijo na vse pretrge ljudstvo piti. Nedavno srečal sem 1 1 letnega dečka, kateri ie v snegu ležal, ker se je v bližnji krčmi tako napil. Vprašaje krčmurja zakaj mu je dal toliko pijače, nu odgovori linivno: „Saj ml je vse plačal, kakor drugi, zakaj bi mu ga ue dal, če se mu dober zdi!" Strogo spoluovaiije deželnega in državnega zakona, kateri aoUKuje, do katero ure sinejo biti krčme poleti m do katere po zimi odprte, bi omejile delokrog žgaum Mnogo kroem je taeib, v katerih se pije „od zore do mraka, od mraka do duett brez ugovora župana. Mnogo naših žujianov pazi premalo na ta zakon ; iu za m d i ljubega umu 111 zamere pusti vso stvar mirno svojemu teku. Tako zvani „Schlendi ian" županov kriv je mnogokrat pobojev naših fantov v poz>m noći, brez katerih ue mine niti nedelje, niti |iiazii;ka. Znano je, da igralec le toliko zaigrati zamore, kolikor ima bas denarjev seboj. Dolga, storjenega pri igri se ne more i/terjavati na noben postaven način, ker sodnija nikogar ne zaveže tega dolga pozneje povrniti. Bi le ne bilo umestno tudi pri žganji take postave? V Galiciji imajo tak zukou, po katerem se vsukdo z zaporom kaznuje, ki se prikaže pijan na javua mesta. Po tem zikouu D.6 ume nooeu krčmat že pijanemu iu kaj natočiti, nobenemu dvakrat ue upati. Sjdob se dolgovi „ua kredo uiti terjati ne morejo. Tudi menj'ca ni veljavna, ako se dokaže, da se je menjiČna vsota po pijači narastla. In v Galiciji se je ti /akoo jako dobro obuesel. Koliko posestnikov zapije na žganji vse svoje imetje na upuuje pri krčmarji! S tuko postavo bi se miioj;o nesreč oipraviio, in stvar bi se v kratkem na bolje obrnila. Vsako sredstvo, pov/.digajoč narodno blago-stauje zadelo bi prunčevanje v srce. Dobra vzgoja mladine, razširjanje omike in zboljšanje inaterijal-nega slanja je najbolji lek zapreci iu zavirati to narodno kujm. Mno^o neobdelanega polja imajo tu županstva, duhovščini, kakor tudi učiteljstvo; tu naj bi delalo na prid uašej milej domovini. V to Bog pomozi! F. li. Politični razgled. i od i, u i j - deželic. V Ljubljani 7. februvarja Y odsek, ki se ima posvetovati o izjemnih iiarcribali bili so predvčeruj v državnem zboru izvoljeni: grof Braudis Heinrih grof CUm, knez Czatorvski, dr. Evsebius Czerkavski, dr. E.\uer, Itjuacij narou Giovanelb. dr. vitez Groholski, grof liouen-wart, vitez Jjvorski, dr. Toi.kli, dr. Kopp, Alf. ed knez Liechteii^tfin, Ur. Plener, dr. It iger, dr. v i t e ^ Scbrom, vitez Smanzevekt, Steudel, dr. Sturm, dr. Fduurd Sue.>s dr Trojan, d i-. Toinaszzuk, dr. August. "VVeeber, Zeitbauimer in giof Coromui. Ta odsek se je takoj po seji konstituiral Predsednikom si je rzvolli barona G.ovanellija, njega namestnikom dr. .S urma. peiovo'ljaiiia Exner-ja iu dr. Toikl ja. Predvceraj zveet r je pa že imel sejo, k katerej je povabil ministra grofa Taaffgja in Pražaka, razen teb so se vdeiežili te seje še policjski predsednik vitez Kitiezka, sekejsk; šef Kubio, dvorni sovetuik Kral iti dvorni sovetnik pi. Weiss Kaj se je posvetovalo je še tajiiOf-t. „Narodni Lrsf' se pritožuje, da vlada ni izrekla svojega mnenja pri Jezikovne) debati, in da tudi zdaj neso mogli Dalmatinci v državnem zboru i.izložiti slabih jezikovnih razmer v Dalmaciji, „Pod takimi razineiami" — piše omenjeni list — „bda e dolžnost vlade izreči svoje mnenje o je. ikovnej jednakopravnosti in državnem jeziku. Vlada bi že bila to moral* iz ozira na večino in na Slovane, ki jo podpirajo. Hrvatje to tem bolj obžalujemo, ker tudi zdaj nesmo mogli zazsvetliti miših slabib razmer v državnem /boru in zahtevati pomoči. Večina je prej sklenila konec debate, nego je prišel Klajć na vrsto, ki je imel govoriti proti Wurrobrandovem predlonu.14 IIrk 1 ban grof Khuen-Hedervay zdaj biva v l1' št' in se posvetuje z ogersko vlado o hrvatskih zadevah. Vlada je neki že voljna v mnogih ozinh Hrvatom prijenjati, da se odpravijo razne diference. Hrvatski sabor se bode neki sklical konec marca ali pa v začetku aprila, da zvrŠi najpotrebnejše zadeve in izvoli regnikolarno deputacijo, katera bo imela dogovoriti se z Ogri in sporazumeti se o vseh onih diferencah, katere se ne dajo po administrativnem potu poravnati. Dela regnikolarue deputacije bode pa treba tembolj pospešiti, ker se bode poročilo moralo predložiti parlamentu, in ne bode dosti časa od zaključenja zasedanja hrvatskega sabora do razpusta državnega zbora. Hrvatski sabor se bode zopet odložil do meseca avgusta, ko bode rešil naj-nujueiša dela. V avgu.-tu bode rešil ostale zadeve, potem se bode pa razpustil. Iz Pešte pojde ban na Dunaj, da bode cesarju poročal o hrvatskih zadevah. % ii .ni.j v države. Dunajski dopisnik ruskega lista „Nov. Vremja" piše, da se rušiti minister Giers z grofom Kalno-fcy-jem ni nič posebnega dogovoril in se tudi kaj takega ni poskušalo; ministra sta se v tem sporazumela, da se obrani stutm quo na Balkanskem polotoku če je le mogoče, in tako občen mir. Vsled tegu dogovora se je naročilo avstrijskim in ruskim zastopnikom v južnih deželah, delovati na to, da se odpravijo vsa nasprotja in m'sporazumljenja na jugu Kvropf. Avstrijski vladni krojni, zlasti cesar so iako zadovoljni z rezultatom Giersovega obiska. Na Du najskem dvoru je neka stranka, ki je jako prijazua llu-iji, ter bi avstro rusko prijateljsko zvezo / velikim veseljem pozdravili. Nek čl^n te stranke se je izjavil: Jaz se čudim, da v Rusiji nečejo prav verovati, da se mi odkritosrčno trudimo, da bi se mej Rusijo in Avstrijo sklenila prijateljska zveaa. Rusija iu Avstrija se morati jedenkrat na jugu kakor prijateljici podati roki. One vlasti si le z mejvhojnim sporazumljenjcm morati kaj prdobiti na jugu, nobenej se ne bode posrečilo samej pridobiti gospodarstvo na Bilkanu. Ko bosti obe prišli du neke meje. podali se bo>ti prijazni roki in zasledovali svoje interese . . . „Ruskij Kurjer" piše mej drugim, da je davno pričakovani obisk ruskega ministra Giersa v Beču zato važen, ker je provzroč l dejanstveni preobrat v političnim položaji evropskib držav. Ali je imel j>ri tem Giers kako posebno misijo, ali je z grofom Kaliiokv-jem pogovarjal se o važnih vprašanjih sedanje j>olitike ali ne — to nema to-j liko pomena« Javno mnenje v Evropi je priznalo j važnost tega fakta. Zanimivo je, kake spremembe I merodajnih odnošajev je provzročilo to zbližanje obeh slovanskih držav. Centralne države so se približale Rusiji in dve strašili sti morali umakniti se, ki ste vznemirjali glave. Taki strašili sti — vojna Francije z Nemčijo, da se maščuje za 1870. leto, in nasprotja Avstrije in Rusije na Balkanu. Na nek posebni način razlaga časnik „Nord°, o katerem je znano, da je z rusko vlado v tesnej zvezi, Giersove obiske v Friedriehsruhe in Beču. Posrečilo se ie ruskemu ministru, pravi omenjeni list odbiti ost tripelalijanci, ki je bila s prva obrnena proti Rusiji, in to sistemo nadomestiti z drugo, v kuterej je tudi Rusija dobila svoe mesto. Tripel-nhjanca bila je v nekako nezaupanje, obiski na Duuaji in Friedrichsruhe so pa bili dokazi zauimiija. Danes je tripelalijanca samo še beseda, ker jo pa-ralizuje sporazumljenje njenih članov z ono vlastjo, proti katerej je bila največ naperjena. Zdaj je Rusija samo tako rekoč zamotana v to zvezo. Iz teh izjav ruskega lista se da posneti, da se je tudi Rusija pridružila k nemško-av-trijskej zvezi. Prepir mej turško vlado in grškim patrijarhom še ni poravnan. Nemški liberalni listi dajo v tem vprašauji v vsem prav visokej Porti, da brani svoje pravice. A v resnici je pa tega vsega kriva Porta sama, ki vedno preži, kako bi mogla prikrajšati pravice kristjanom. Nek ruski list pravi, da Porta vzbuja s tem ne;evoljnost vseh evropskih držav, ker spravlja s tem orjentalno vprašanje na dnevni red. Važno je, kako v tem sodijo „Timesu, po katerih govori večina angleškega naroda. „Porta je popolnem krivična v svojem zabtevanji, iu Rusija ima pravico mešati se v to zadevo, pa ue le Rusija, »mjiak vse držnve, ki so podpisale berolioski dogovor. Poita s tem ruši 62. član berolinske pogodbe, ki se glasi, da je svoboda iu vuauje opravljanje obredov vsem veroizpovedovanjem zagotovljena, in ne sinejo delati jim nikakib zavir uiti pri hierarbič-nej organizaciji različnih občin, ne v odoošajdi k njfh duhovniškim oblastem." „Times" pri tem tudi omeujajo, da je član 61. berolinske pogodbe, ki se tiče reform v Aum-niji, tudi ostal mrtva črka, če tudi je že 5 let s tega, kar je porta slovesno obljubila, da ga takoj izvede. Angleški organ pravi, kakor tud; Dunajski listi, da je krimska vojna navstala zaradi verskih prepirov v Jeruzalemu, rusko-turško vojno 1877—78 leta je provzročilo zatirani e kristjanov na Balkanskem polotoku iu poslednji verski konflikt ima za vso Evropo, zlasti pa za Rusijo — ogromni pomen. To vprašanje daleč prestopa te tesne meje, v katere bi ga rada stisnila porta, pošiljajoč drugim državam pomirjevalne in pojasnilne note. Anglija je pazljivo pročitala odgovor patrijarha porti, v katerem on zahteva stare pravice grške cerkve, in spozuala je, da so njega zahteve pravične. Turčija ne more ničesar pridobiti v tem slučaji, zato je njen ujair uaravuost uerazumljiv. Nadalje mislijo „Times", če porta ne bode tako pametna, da bi končala sama stvar, bodo tu vmes posegle evropsko države, iu se potegnilo za pravo balkanski kristjanov.^ Na Spanjskem se boje nove vojaške ustaje, ki utegne vsako trenutje izbruhniti. Neka dobro organizovana zarota je razširjena že skoraj po vsej vojski, kakor se govori. Pod nič kaj ugodnimi razmerami za vlado sešel se je angleški parlament. Sj.odnja zbornica šteje sicer 332 liberalcev, 242 konservativcev in 42 home-rulersov, pa mnogo liberalcev ni zadovoljnih z vladno egiptovsko politiko, drugi pa zopet ne z nameravano volilno reformo. Konservativci hočejo hudo prijemati vlado. Že predvčeraj je konservafivec Bourke predlagal: „Mi udano opozarjamo kraljico na neudače vseh poskusov sedanjega ministerstva, postaviti egiptovske zadeve na zdravo podlago, ravno tako glede reorganizovanja pravosodja, kakor povoljne rešitve finančnega vprašanja in ohranenja reda, miru in varnosti v mejnih provincijah. Sedanja angleška politika je le oslabila egitovsko domačo vlado, ne da bi žito bila dala kako dovoljno odškodovanje. Tako postopanje le napravlja nevarnosti v Egiptu iu zivira, da sa augleške čete ne morejo odpoklicati; tako postopanje množi le na nevaren način našo odgovornost in dolžnosti nasproti Egiptu, kakor nasproti evropskim vlastem. Mi izjavimo, da ne bodo nobene naredbe zboljšale razmer v Egiptu razen teh, če angleška vlada odločno pii-zna one dolžnosti, katere je prevzela z vmešanjem v egiptovske zadeve." T.* predlog je zbornica dosegla z 77 proti 2o glasom. Ta rezultat je vlada zavrgla s tem, da ni pustda nobenega odgovarjati Bourke-u, ki je govoril proti vladi v tej zadevi. Ker se je to godilo mej kosilom, in je v.-sak pričakoval večdnevne debate, bila je skoraj vsa zbornica prazna, tedaj je bil mogoč omenjen rezultat. V višji zbornici jc I>a Salishurv grajal vladno egiptovsko politiko in poudarja!, da podkralj nema niti pravice ostaviti Sudan. Odgovarjal mu je Granville. Da je kakih 5000 vojakov broječi effllitovski vojaški oddelek Baker paše na potu h Suakima v Tokar od sovražnika pobit, to je jako potrlo egiptovsko in angleško vl»do Zdaj se bosti moru li udati garniziji v Silikatu :n Tokarji, ki sta se že tako težko držali in tudi vzho Inji Sudan je izgubljen za Egijiet. Standardov poročevalec, ki je bil o'eviilec tega jioraza pravi, da so se Egipčani, ki so se bojevali proti manjštevilnemu sovražniku, pokazali ma-Jovredne vojake, ki še neso znali marširati ali stopiti v kare I Sprva ko jih je napal sovražo'k, pali so na zemljo, potem so pa kakor neumni zbežali. Nekaj turških in laških vojakov je odvrnilo, da neso bile vse egiptovske čete mrtve. Poleg več angleških je še deset drugih inozemskih častnikov ubitih. Mej pogrešanimi Evropci sta tudi dva Avstrjca. Ime jima je Metzenburg in Donnahauer. Baker paša ni nič poškodovan. Sovražnik je tudi poskusil odpeljati pitno vodo Suakimu, pa se mu ni posrečilo. V poslednjem mestu so se izkrcali pomorski vojaki, da odvrnejo prevelik struh Dopisi. S/ Materij« 3 februvarja. [Izv. dop.] Prav Vam se godi, gospod urednik! zakaj ste v vašem podlistku tako ueusmiljeno počesali „Edinost". Tudi iz solzne — Materijske doline pogodili ste svoje „batinea od dopisnika v št. 9. letošnje nEdiuostia ; poboljšajte in spokorito se, drugače utegne dopisnik „Ediuosti" še kaj „gradiva nakopičenega" nad vam in nad nami izliti, obljubd je vsaj ... Pa pustimo britke šale, ker batine so tudi po naših plečih padale — v „Edinosti" in te morajo nas boleti. Bolijo nas tudi, ampak ne zato, ker so po naših plečih, temveč ker so v „EdinostiJ padale, to je v glasilu primorskih Slovencev. Sram nas je, in to ne, ker nas je bore dopisnik „Edinostiu tako nesramno ogrdil, ampak ker glasilo primorskih Slovencev odpira svoje predale takemu početju. Ne boli uas lažujivo gpđenje dopisnikovo v „Edinostiu, ampak boli nas, du „Edinost" ne ve ločiti psovanje in laži od dostojnosti in resnice. Jedino kar je resničnega v dopisu iz Materijiske doline v št. 9. „Edinosti", to so baje številke oddanih glasov in da takih volitev naša občina ui še dočakala. To pa že danes obljubimo, da se takih volitev nikdar ne udeležimo, kakor se tudi teh nesmo udeležili, ko smo videli kaj in kako se godi z našim ubogim kmetom, kako se ze nogami tepta in pokončuje še zadnja likrica nravnosti v srci moralično poškodovanega ljudstva. Gorje nam, gorje ljudstvu, ako ne probudi narod brez one iskre v svojem srcu! Bratje naši se nas bodo sramovali iu neprijatelji bodo s prstom na nas kazali rekoč: Vidite Slovenci, tak je vai narod, za skledo leče proda svoje moštvo! Upamo pa, da laž ima ie vedno kratke noge, akoravno lažojivec »Edinosti" po bergljah hodi. Upamo da se bo še poka-z-da resnica, kdo in Uje je „šnops* (!) in vino točil, denarje in smodke daroval pokornim revam U*r s strahovanjem m grožnjami pokoril neslušne volilce. S takim nasprotnikom se ne merimo na volilnem bojišči, ker na vsak način kaže izguba, ter se rajo poskrijemo za „kljukcem" v postavi, kateri kar nič ne trpi take zmage. Da, videli smo na svoje oči, kako se ue sme z ubogim ljudstvom delati, ker tako pridobljeno zaupanje traja le toliko časa, kolikor traja omauiica po povžitem žganji; potem pa — boli glava in zaupanje po vodi splava, Morda napoči prav kmalo dau, ko bo ljudstvo nI rez o •' ii u tje tudi spokorilo in spoznalo kedo da dtiuie k Mnarodnemu dobru". I/. Cardc pri Sodražici 4. februvarja. [Izv. dop.] Ko sem bil zadnjič v živahnem trgu So-drašici, zapazil sem sredi trga prav lepo tablo z napisom »Bralno društvo". Ko nem pa dalje povpraševal po tem društvu, čul sem žalostna besede, da dremlje, da propada. Leta 1869. osnovano, delalo je dolgo časa prav živahno, a v zadnji čas se prav malo ali prav nič ne Cuie o tem društvu. V3.diiu t. m. pa je imelo „B- aluo društvo" občni zbor, volitev novega odbora in upi.^ovanje članov. Obisk ni bil preninogobrojen, a bil je vender ves odbor vkupu in še nekoliko udov. Poročilo blagajnika g. J. Šege bilo je jako po\oljno. V nov odbor so bili voljeni: g. J. Lovšin, piedseduiKom; g. J. Dr oh nič, podpredsednikom; g. J. Šega, biagapukom; g. F. P i r k e i , tajnikom Po volitvi napivalo se je predseduiku iu novemu odboru z željo, da bi nov odbor prav krepko pospeševal in Oživel naše pi ej^otrebno bralno društvo. Nadejamo se, da se ta želja tudi izpolni, kajti vsi gospodje imajo dovolj sposobnosti iu tudi prave volje, da bodo skrbeli iu se trudili za .o, da bo naša lepa Sodrušica imela tudi kaj društvenega življenja. »Glasbena Matica". Za božične praznike dobili so udje „Glasbene Maticu" za 1883. leto izdane muzikalije m gotovo jib bode vsak društvenik vesel, ker ue samo, da je vsebina posamičnih zvezkov ja*o izbrana, odlikuje se ta izdava tudi po zunaujej obliki, katera je zares elegantna. Sprejeli smo : 1. „Slava Stvarniku!" maša I. za moški zbor uglasbil Autou Nedvčd; 2. „Sv. Devici Mariji v čast," samospev za soprau, triglasui ženski zbor iu orgije ali bar monij, uglasbil in poklonil svojim ljubim hčeram, Amaliji, Gabrijeli, Olgi — Autou Nedvčd. 3. „Nazaj v p I a u ni s k i r a j !" samospev s spremljevaujem na klavirji, uglasbil iu svojemu pi\-jatelju go-p. Antonu Razingerju poklonil Robert li ur g a r e 11. 4. „Veuec Vodnikovih iu u a njega zloženih pes nij," za moški zbor iu samospeve (sopran in alt ad libitum) s klavirjem (ali z orkestrom) ziožil in visokorodnemu, velečastitemu gosp. baronu Andreju Wiukler-ju, c. kr. deželnemu predsedniku vojvodine Kranjske uajpouižneje poklouil Anton F o e r s t e r. Op. 24. Anton Nedvčdova I. maša za moški zbor, katera je zložena na slovenske besede ID obsega osem delov, ugajala bode zlasti slovenskim pevskim društvom. Nedvčdove skladbe so znaue in jako priljubljene pri Slovencih, pa tudi pri druzih slovanskih društvih, ker njemu je dano, ustvarjati melo-dijozne skladbe, katere učinijo lep efekt iu segajo v srce. Tudi njegova I. maša ima to prijetno last-uost, da je melodijozna in se vender uikjer ne nabuja kaka trivijalnost, katera bi kazila cerkveni duh, dasiravno se gospod Nedvčd ni strogo držal pravil cecilijanskega sloga, dobro vedoč, da je treba polagoma pripravljati pevce in ljudstvo na pravo litur-gično glasbo. Le žal, da so se v partituro uriuile uekatere tiskovne napake, pa poslal se je večini udov poseben listek, na katerem so zaznamovani popravki onih pogreškov. Tudi posamične glasove je dal odbor tiskati, kar bode udom gotovo po godu. Nedvčdova pesen „Sv. devici Munji v čast" je jako mila in z globokim čutom sestavljena skladba, ki bode posebno meseca majuika ugajala našim cerkvenim pevkam, da jo pojo na slavo Matere Božje. Robert Burgarell nam je že dobro znan kot skladatelj cerkvenih napevov. Imeli smo tudi že priliko slišati pri jednej veselici v našej Čitalnici jako srečno sestavljeno humoristično kompozicijo od njega, v katerej je znane narodno pesni splel v „pustni potpouri" in se izkazal, da dobro razume tudi v posvetnem duhu skladati. Pesen „Nazaj v planinski raj!" je prav mična tikladba na Gregorčičeve besede, katero bodo naši tenoristi v čitalnicah radi popevali in želimo, da nam ostane gospod Burgarell zvest sotrudnik pri „Glasbeni Matici". Anton Foerster neumorno deluje in čuditi se mu moramo, da mu je moč toliko izvrstnega glasbenega blaga podajati za cerkev, šolo in koncertno dvorano; le pri njemu lastnej strokovojaškej izurjenosti in vzgledni marljivosti je možno, da dobivamo Slovenci od njega vsako leto toliko lepih skladeb, katere so zares umetniško sestavljene in delajo čast naši glisbeui literaturi. „Vodnikov ve-ntc" sestavil je gospod Foerster po raznih že znanih napevih na pr. iz Nedvčdove „Vodnikove himne", dr. Beoj. Ipavičevega zbora „Ilirija oživljena" itd. ali Vezal jih je tako umetno in dodal jim primerno spremljevanje za glasovir oziroma orkester,*) da ima vsa skladba značaj večje izvirne kompozicije; harmonizacija je tako srečno dovišena, da more skladba, ako Ati dobro poje, učiniti velik efekt. Želeti bi bilo, da nam „(jlasbena Matica" izdaja bolj pogostem večja tak dela in omenim le, da bi bil že čas, da bi izdalu naše slovenske operete : dr. Benj. Ipavčevega „Tičnika". Miroslav Vilharjevo „Jamsko Ivanko1', Stbcklovo „Ćarovuico", Foersterjevega ^Gorenjskega slaveka1' in druge obširnejše kompozicije, katerih skladatelji na svoje stroške ne morejo izdavati. Znano mi je, da vsi gospodje odborniki „Glas-hene M •-tiče" guje isto željo, pa kaj pomaga dobra volja, če pa manjka materijalne podpore, Torej priporočamo to v istini koristno društvo zopet našim zavednim rojakom, naj je podpira vsak rodoljub, komur je le moč 2 gold žrtvovati na leto za razvoj naie glasbene literature in za obstanek prve naše narodne glasbene učilnic1. *t Orkestralne glasove oddaje na zahtevanjo gospod 1'oeratcr, pa tudi tajnik „Glasbenu Matice" proti primerni plači za prepisovanje. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 30. januvarja. (Dalje.) O predlogih poddi užnic po predpisu §. 19. društvenih pravil poroča v imenu centralnega odbora, g. Luka Robič sledeče: Poddružuica Radovljiška nasvetuje: a) naj se Kubvencijski ovni v prvi vrsti dajejo družabnikom kmetijske družbe, potem še le drugim Centralni odbor izjavi, da se bode na to željo v prihodnje oziral, h) semena na družbenem vrtu pridelana naj se prodajajo za nižjo ceno udom, kot neuiorn. Poddružuica trdi, da bi si kmetijska družba s tem veliko udov pridobila, skušnja pa uči, da je več udov izstopilo, ker se ni gledalo na to. Centralni odbor na ta nasvet opomni, da se udom prodaja sadno drevje za polovico, krompir pa za 20°/o ceneje, kakor drugim, c) naj bi se /a poti kušnjo kupilo nekt*j ovnov na Dovjem, ker je udomačeno Ukoiški pleme že čez 50 let, iu naj se to pleme razdeli po deželi. Poddružuica trdi, da so se taki ovni po uekod prav dobro obnesli; za ondašnje kraje po so Ukoiški ovni mido premehkega plemena. Centralni odbor poroča, da se bode to zgodilo. Kranjsko gorska poddružnica nasvetuje, naj se delijo premije za živino bliže, ne pa kakor do sedaj v Kranj i. da bode mogoče se udeležiti živinorejcem Kranjskogorskega okraja ki izključljivo od živiuoreje žive, doslej zavoljo daljave in prevelikih stroškov neso mogli k premiranju. Centralni odbor poroča, se bode na to ozir jemalo. Novomeška poddružnica nasvetuje, da se prodaja s subvencijskim deuarjem nakupljene živine tako uredi, da se bode prodajalo na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem po vrsti in bode tako možno, omisliti si plemeusko živino v vsakem okrožji. Temu jednaki predlog stavi poddružnica Metliška, katera zahteva prodajo subvencijske plemenske živine v Novem Mestu, ker Dolenjcem in Belokraojcein ni lahko mogoče v Ljubljano k dražbam hoditi zaradi prevelikih potnih stroškov zboljšanja svojega živ nskega plemena pa so tudi ti okraji živo potrebni. Mokronoška poddružnica nasvetuje: Centralni odbor kmetijske družbe naj skrbi zato, da se pri oddaji subvencijskih bikov na Dolenjsko bolj ozir jemlje, kakor doslej. Poddružnicam naj bi se po vrsti dajali plemenski biki. Centralni odbor nasvetuje naj se ustreže željam poddružnic kolikor mogoče. Po vrsti pa se plemenski biki ne morejo dajati poddružuicam, kakor nasvetuje mokronoška poddružuica, kur se morajo Bubvencijski biki po naredbi poljedelskega minister-stva prodajati. (D»lje prih.) Domače stvari, — (Za Sokolovo maskarado), ki bode pustni torek na starem strelišči, delajo se že raznovrstne priprave. Za ta namen pomnoženi odbor prireja pridno vse potrebuo, de se bode mb.skerada tudi letos vršila tako sjajno, kakor prejšnja leta. Odbor sam pa slednjič vender ne more storiti vse, podpirati ga morajo tudi vsi za čast društva vneti čast. drustveniki, in sicer s tem, da se združijo v raznovrstne skupine, iu si preskrbe lične maske. Želeti je tudi, da bi se čest. občinst o vdeležilo niasker«de vsaj kolikor mogoče v kostumih iu s tem pripomoglo k splošnemu vspehu. — Vabila so že tiskana, ter se začno nemudema razpošiljati. — („Z dežja pod kap*1) prišla jo „Sloboda" preseiivša se v Zagreb, kajti mesto uvodnega članka ima redoma prazen prostor z napisom »Zaplenjeno . — (Omejitev poštne službe ob nedeljah.) C. kr. poštno in telegramu vodstvo za Primorsko iu Kranjsko je v 1. dan t. m. izdalo naslednji razglas: Z 10. dnem februvarja 1884 sto-pijo v veljavo pri vs^h c. kr. poštnih uradih na Kranjskem in Primorskem po visokem trgovinskem ministerstvu v naredbi z dne 10. decembra 1883 št. 5G88 proglašena določil«. — Ta omejitev ue deljske službe vrši se pri posamičnio poštnih zavodih po naslednjih splošnih načelih: 1. Rednih službenih ur naj bo ob nedeljah k večjemu polovica za delavnike dotučenih. Te ure se imajo določiti z ozirom na piibod in odhod pošt. — 2. V z p reje m na služba, to je oddaja vsakovrstnih poštnih pošilji.ttv v roke pri pošti službujočih in proti po teh podpisanei vzprejemmei, kakor tudi vzprejem poštuo-hraniliiih ulog se ima redoma vršiti le do-poludue tu le izjemno, če se pošte zvečer ali po noči odpravljajo, v jeduej popol ud a n s k ih ur, katero treba primerno določiti. — 3. Oddajna služba, to je odprava poštnih pošiljatev v stanovanje dOtičnika, ali če se te pošiljatve oddajalo tuko na pošti snmej, urediti je s prihodom pošt tako, da se pismene pošiijatve k večjemu dvakrat, pošiljatve o vo/nej pošti pa le jedenkrat dopoludna dostavljajo. — 4 Piedalne in posterestante pisma, časniki itd. in naznanjene pošiljatve po vožnej pošti, odpovedi in povračila poštno hranilo i h vlog se ima vršiti le mej urami, določeuimi za vzprejemuo službo. Ob sebi se umeva, da se morajo pri tem piimeruo skrajšati ali tudi popolnem ustaviti vse vožnje za pobiranje pisem (Loeosamrneli ihrten). — 5. V iz-reduih slučajih, o Božiči, o Novem letu i,če so ti prazniki na nedeljo), o Veliki noči, pri snežuih zametih, povodnjih itd. stopijo te omejitve raz viljavo. — 6. Ta določila pa se iiiaakor ue tikajo rednega poštnega prometa ua cestah, železnicah, parobrodih, vzprejema iu odprave odhajajučih pošt, prekartova-uja prevoznih pošiljatev, prometa železničuih postaj in pri mešanih poštuih uradih, telegrafue sm/.be, dostave iu vzprejema brzojavk v uavadno za te določenih urah. — Ta določila nemajo za praznike nobene veljave. — Za Ljubljano so ob uedeljah počenši od 10. t. m. uasleduje uradne ure: Za pošto za pisma: Vzprejem in oddi«ja iu ekspedicija časnikov od 8.—12. uro do p o lud ne, od G.—7. ure popoludne. — Vozna pošta: Vzprejem: DopoluJne od 8. —12., popoludne od 5.—G. ure. — Oddaja: Dopoludue od S.—12 ure, popoludne zaprto. — Poštna biagajuica: Poštne uakazn ce in poštno-hrauilna služba dopolu-dne od 9. do 11. ure, popoiudue zaprto. — Pismonoše raznašavajo ob uedeljah pisma in pošiljatve samo jedeukrat ob 8. uii zjutraj. — (Vabilo k Veselici) katero priredi narodna Čitalnica v Šent Vidu nad Ljubljano dne 10. februvarja 1884. Spored: 1. J.Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam"; možki zbor. 2. F. S. Vilhar: „Uzor" ; mešani zbor. 3. „Govor". Govori gospod Franjo Preveč. 4. D. Fajgelj: „Verli Slovenec"; možki zbor. 5. F. S. Vilhar: „Ukazi"; samospev, 6. G. Ipavec: „Danici"; možki zbor. 7. S. Gregorčič: „V pepelnični noči"; deklamacija. 8. Hartl: .Pozdravljam te"; možki Čveteroapev. 9. „Haidrich: „Pod oknom"; možki zbor. 10. F. S. Vilhar: .Domovini"; meSani zbor. 11. „Prodpustrja". Nekatere točke spremljajo se na amerikanskem harmoniji višje vrste. Tombola s primernimi dobitki. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. — (Vabilo k veselici), katero napravi narodno bralno druStvo v Zugorji dne 10. svečaua oe 7. uri zvečer 1H84 Program: 1. „Kitica narodnih pesnij." Svira godba pod vodstvom g Bleverja 2. .Pozdrav." 3. „Domovini." F. S Vilhar; poje mešani zbor. 4. „Utdaj rode." Gj. Eisenhut; poje moški zbor. 5. ^DeklamacijaSlovenska junakinja. 6. „Na lipici zeleni.u Grbić; poje mešani zbor. 7. „Čevljar in Krojač;" šaljiv dvospev. 8. „Slavjanska". M. Vilhar; poje moSki zbor. 9. „Ustaj." F. S. Vilhar; poje mešani zbor. „10. „Tombola." 11. „Ples.M — Vstopnina za ude: 20 kr. za neude 30 kr. K plesu za moško osebo 50 kr. — — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") priredi v soboto 9. februvarja pustno veselico s plesom. Veselica bode v dvorani restavracije „AU' Europa" na Travniku. Začetek ob 7Va zvečer. Spored: 1. Slovanska Ouvertura; zl. Titi, svira godba. 2. Ilirska budnica; poje moški zbor. 3. Pesem koroških Slovencev; zl. Lov. Toman, deklamuje gospodičina M. Kotnik v koroškej obleki iz ziljske doline. 4. Slovaneve sanje; potpouri, zl. Illner, svira godba. 5. Slovenska deklica; zl. Aug. Ar. Leban, poje mešan zbor. 6. Slovenska četvorka; zl. Ilornv, svira godba. 7. Mož in žena v krčmi; dvogovor s petjem. 8. U boj; zl. pl. Zujc, poje moški zbor. 9. Srečkanje 5 dobitkov; srečkanje vodijo gospodičine pevkinje. Vsaka številka stane 20 kr. (Pol ure počitka.) Plesna zabava. Za ples plača vsak plesalec (možki) 80 soldov. Pri tej veselici nastopi vprvič pevski zbor našega društva. Pri veselici, kakor tudi pri plesu svira vojaški orke-Bter. Vstop k veselici je dovoljen le društvenikom in njihovim družinam, čitalnicarjem, in po odboru povabljenim gostom. Vstop brez povabila ni do-voljeu. — (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje sedmo redno zborovanje v petek dne 8. t. m. v gostilni pri „Bierjackel" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: I. Ćituuje zapisnika. — II. Krožni tek elementarnih tvariu, predava g. Ivan Vrstovšek stud. techn. — III. Pogovor o slavnosti. -- IV. Raznoterosti. — Gostje dobro došli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 7. februvarja. Izmej izvoljenih je sto in osem vladi prijaznih, štirinajst radi-kalcev, šest Rističeve stranke. London 7. februvarja. Pet sto mornarjev in mornarske pehote dobilo je zaukaz oditi v Suakini. „Paily News" poročajo: Ker so se arabski rodovi spuntali, Gordon ne bode potovanja nadaljeval, ampak ostane v Korosku. Beligrad 6. februvarja. Ogromna večina izvoljenih poslancev je vladi prijazna. Lipsko ti. februvarja. Na Berolinskem kolodvoru ukrali so raz poštni voz S0.000 mark. London februvarja. Delajo se priprave, da se odpošljejo znatna podkrepljenja v Egipet. V spodnjej zbornici izjavil je Gladsioue, da bode vlada admiralu Hevvettu poslala zahtevanih vojakov, da se osigura Suakim. Razne vesti. * (Kako hitro se v Ameriki knjige prevajajo Neka firma v Novem Jorku hotela je izda ti prerod M.irije Coiombieroce knnge „Sarah Barnumu. Najela je 59 prestavljalcev. Ti so popoludne ob 1. uri začeli svoje aelo, ob 11. uri zvečer šel je že dovršeni rokopis v tiskarno in drugi dan popoludne izšla je knjiga 350 strauij obsegajoča. * (Neverjetno, a vender istinito.) Ko bi se bil pri Kristovem rojstvu naložil jeden krajcar na 5% obresti in od obrestij obresti, bi bila ta neznatna vsota do 1. januvarja 1884 narastla na 83298934788227240304609132588038505-152 gold. iu 41 kr. Tujci: dne 6. februvarja. Pn Nionn: Habi*er z Dunaja. — Adler iz Budim- ešto — Ramader iz Zagreba. — Faber iz Kočevja. — ,rich iz Laškega trga. Pri Malici: VVittuianu z Dunaja. — Dr. Boara iz Tre ta. - l mrli so v IJiiblJani: 30. januvarja: Josip Remec, grnntaraki sin, zdaj ka-tnenec, 26 let, Ulice na grad it. 12, za sulico. 2. februvarja: Reza Jeraj, mizarjeva udova, 70 let, Karlovska cesta Št. 7, za mrzlico — Karol Seršen, komi, 26 let. Kravja dolina št 11, za jetiko. — Anton Novak, delavčev sin, 7 let, Poljanska cesta Št. 18, za davico. 3. februvarja: Vincencija Jereb, delavčeva hči, 1 leto, Kožne ulice At. 39, za vnetjem pluč. — Ana Pajk, gostija, 75 let, Cesta v mestni log St. 10, za razširjenjem pluč. 4. februvarja: Janez Zarli, črevljarjev sin, 9 mes., Cesarja Jožefa trg 5t. 2, za vodenico v glavi. — Adolf Lipovs, stolarjev sin, l1/« leta, Streliške ulice št. 3, za davico. 5. februvarja: Janez Šarabon, usnjarski pomočnik, 57 let, Sv. Petra cesta št. 36, za vnetjem prsne kožice. — Marija Dolničar, gostija, 44 let, Karlovska cesta št. 7, za razkrojenjem krvi. — Miha Krasna, hišni posestnik, 46 let, Kolodvorske ulice št. '26, za spridenjera jeter. — Josip Ali6, delavčev sin, 11 mes., Sv. Petra cesta št. 70, za božjastjo, — Josip Brecelnik, branjevcev sin, 3 leta, Sv. Petra cesta št. 40, za davico. V deželnej bolnici: 4. februvarja: Urša Pribil, gostija, 37 let, za vnetjem možganov. — Liza Skrabec, delavka, 37 let, za jetiko. 5. februvarja: Josip Zupan, delavec, 33 let, za jetiko. V vojaškej bolnici: 29. januvarja: Jurij Unterrainer, c. kr. nadporočnik, 32 let, za plućno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. 0 at Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili:! v mm. 6. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74575 am. 744-08 mm. 743 70 mm. — 3-0 'C -4- 16'C — 20" C brezv. brezv. brezv. obl. obl. megla 0-00 mm. dežja. Srednja temperatura — 1'1°, za 0*6° pod normalom. Tržne cene v IJ ubijani dne 6. februvarja t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah , ... Fižol , ... Ktonipir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo ff „ Svinjsko , „ Koštrunovo » „ Kokoš...... . Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ Drva trda, 4 kv. metre . ■ mehka, . „ „ — I ID-unsjska borza dne 1. februvarja t. 1. (Izvirno ndograficno poročilo. 1'npima renta ... ... ^rebrna rrnta .... Zlata renta ... ..... 5° i marčna renta....... Akcij«.- uarodue bank.' ... Kreditne akcije . .... . . London ... Napol. ........... C. kr. cekini ... . Nemške marki- ..... 4° „ državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4\0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 6°/0...... * n i i» n • — ...» „ papirna renta 5°/o..... 5% štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5° 0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/»° 0 zlati zast. listi . Prior, o o lig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice 79 trld. 85 Kr. 80 ■ 40 101 10 95 — *50 — t 308 ■ 60 121 ■ 10 * 61 w n 69 n -9 n 20 123 25 172 n — 101 25 121 n 65 89 65 c 87 ■ 50 104 i? — n liti n — a 120 _ 5) t 105 80 M 105 — Kreditne srečke......100 gld. 172 gld. 75 Rudolfove srečke .... 10 „ 20 m — Akcije anglo avstr. banke . 120 „ 115 „ — Trammway-društ. velj. 170 *ld. a. v. 228 60 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočuvstva mej boleznijo in ob smrti našega nepozabljivega brata, oziroma svaka, gospoda Janeza Šarabona, za blagovoljno udeležitev gospodov usnarskih pomočnikov pri pogrebu in mnoge vence, izjav ljamo s tem najsrčnejšo zahvalo žalujoči ostali. kr. Zakaj so boljše? kakor druga sredstva? To vprašanje ste dostikrat slišali, ko ae je govorilo o Švicarskih kro^Ijicah (pilah) lekarja R. Brandt-a. Samo zato, ker tako hudo ne uplivajo, kakor sol, grenka voda, miksture in druge krogljicc, ter ne oslabč črev in s tem ne pouzročujejo še hrjšega zapretja, temveč, da črev ne dražijo več, kakor je treba, krepčajo mišice in počasi popolnem odpravijo potrebo, rabiti kako zdravilo. — Skatljica velja 70 kr. po vseh znanih lekarnah. (668) Pazi na to, da je na vsakej škatljici na napisnem listku križ na rudečem polji z podpisom Rich. Brandt-a. Trgovski učenec, 14—15 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, ki je dovršil prvo realko ali prvi idmnazijalni razred, v z prej me so v prodajalnico mešanega blaga pri F. X. dolll-jl v Idriji. — Več se zve pri Frnn X. Soiavan-u v ljub« IJanl. (86—2) T7" ri3.3e.na. se takoj odda v Cerknici S i, pripravna za kupnjo z mešanim blagom, potem klet, analna soba in kuhinja. Stacuna stoji pri okrajni cesti na pripravnem kraji. — Pogoji se zvedo pri lastniku hlrte M. 149 v Cerknici. (74—3; il 3000 2 (788-13) ostankov preprog-« (po 10—12 metrov) pošilja po poštnem povzetji — ostanek po a gld« HO kr. ¥j. SI oreh, Uvaruik v Brna. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zameniti. 4. -V mm m m%mmm * vzajemna zavarovalnica za življenje na Duiiaji. Zalivala. Moja soproga MuraruLeii-<^likoli*% TVlen, I., aiaa. Hof D&Tr. S. (23-4^ I 1 'datt-li 10 odgovorni urednik Makso Armič. Laatuina in tisk „Narodne Tiskarne".