Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 Ilirska Bistrica) P 56 55 3m 2000360,154 C&ART grafična dejavnost d. o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica COBISS o O TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 154. - julij 2003 - cena 300 SIT o u Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA SOKOLI TRETJI I »Daj majhen delček sebe \ za dobro drugega« j DARUJKRINA j I KRVODAJALSKI I | AKCIJI j v petek, 8.avgusta 2003 med 7. in 13.uro v osnovni šoli Antona Žnideršiča OZRK Il.Bistrica i STR. 15 STR. 2 INTERVJU: UPRAVNA ENOTA SE JE PRESELILA JANEZ HOČEVAR PROKURIST PODJETJA ILIRIJA TRGOVINA D.D. SVETNIKOV PA PREM KDAJ DRUGIČ V vsaki šoli dajejo možnost popravnega izpita, tudi v svetniški. Ta popravni izpit se kliče rebalans. Ali boste popravca naredili? ZGODOVINSKA VOŽNJA PO NAŠI OBČINI ODPRTO PISMO nepreverjene in žaljive izjave, ki jih je sam podajal in dopuščal. Rolls-Royce, lastnice iz Nove Zelandije; v avtomobilu sedita Gordana (blagajničarka društva), Cveta (tajnica društva) in poleg stoji Ročko (predsednik društva) MLADINSKI GORNIŠKI TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI 2003 ŽUPANU ILIRSKE BISTRICE Učitelji in vzgojitelji iz občine Ilirska Bistrica sporočamo županu, da smo ogorčeni nad vodenjem 6. seje občinskega sveta in od njega zahtevamo javno opravičilo v Primorskih novicah in Snežniku za Računovodski servis Erik JVdTuš&vič s.jp. Jdzjleov drevored 28, 6230 Ilirska Bistrica Tel./Eax.: 03-710 Id 9P, GSAI; OdO 838 320 ECPEPJTE EJVIMCI I sili bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. STR. 2 ZA PETNAJST OBČINSKIH CERKVENIK NOVO NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene ribe0 - * školjke, raki * »bacala in bianco« * konzerve ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 26ytel,:v05/71 44 579 'POTUJOČA RIBARNICA ■»K • tel.: 041/633 593 PEVSKA REVIJA »KNEŽAK V PESMI« JE EDINSTVENA Pevska skupina »Studenec« se je izkazala z vrhunskim nastopom [ SREČANJE LETNIKA 1936 ] Prosimo vse kolegice in kolege, da se zberemo 9. avgusta v ribiški koči -J na Moli. Zbor pri Grščetu v Kosezah ob 17. uri. Skupaj se bomo z avti J ■ podali k ribiški koči. Prispevek za žur je 4000 tolarjev. S seboj prinesite ■ I veliko dobre volje. Prijavite se Jadranki ali Vidi na tel. 05/ 7145329 ali 05/ I | 7145983 Iniciativni odbor | I, — — — — — — — — i —— — — — — — — — — — — — J Bazoviška 19, 05/714r20 ’ \sr Vse za šolo: - najnovejši dizajn zvezkov, ■ pisarniški material, ■ darila za vse priložnosti, ■ čestitke za vse priložnosti, ■ darilni papir, vrečke, mašne.. KOREN JOŽKO »'USiCZ ®S® E!dtij£)@p mmm Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 beseda urednika NEKATERI PA NE ZNAJO NEHATI Ste že kdaj imeli občutek, da vas nobeden ne sliši in ne upošteva in da boste morali biti stari vsaj petdeset, da se kaj spremeni? Ko jih boste končno imeli petdeset, pa se bo spremenil sistem, pa bodo v modi tisti s tridesetimi ali šestdesetimi. Kar naprej napačno obdobje in napačno sosledje časa. Zavedam se, da imam srečo, ker imam možnost povedati kaj me moti in kaj si mislim. Si predstavljate, da bi morala biti tiho? Bog ne daj, da bi ves ta čas čakanja na svojih pet minut, morala biti tiho, saj bi znorela. In dovolj o mojih težavah, preidimo na bistvo. Na zadnji seji občinskega sveta je odbor za finance dal priporočilo, naj se uradne objave občine objavljajo tam kjer j e ceneje in tam kjer prej izidejo. Sploh me ne preseneča, saj je v odboru bivši župan, ki kar nekako ne more prebaviti, da še vedno izhajamo. Problem objavljanja objav pa ni tako preprost, saj je reguliran z zakonom, statutom občine in z zdravo pametjo, ki pa seje nekateri že lep čas otepajo. Bivši župan je tudi pozabil, da so na neskladje statuta z ustavo, glede objavljanja uradnih objav, bili tudi opozorjeni s pristojnega ministrstva, pa ni naredil nič. Uradne objave niso namenjene samo delavcem občinske uprave ali pa študijska literatura za občinske svetnike, temveč so pomembna informacija občanom, ki delujejo v različnih panogah oziroma se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Ustava določa, da se državne predpise objavlja v državnem uradnem listu, predpise lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga le - te same določijo. Tudi statut naše občine določa, da morajo biti statut, odloki in drugi predpisi občine objavljeni v uradnem glasilu. Občina je torej dolžna s statutom določiti uradno glasilo v katerem bo objavljala svoje predpise. Ni možno določiti, da se nekateri akti objavljajo v uradnem listu, drugi pa v uradnem glasilu občine. Tak način objave bi nasprotoval načelu pravne varnosti, ker občani ne bi vedeli v katerem uradnem glasilu bo nek predpis objavljen. Iz navedenega izhaja, da cena ali čas objav nista ključna. Če skoraj 65%-na branost Snežnika v občini Ilirska Bistrica ni dovolj dober argument, potem pa natisnite letake in jih z aviona potresite po občini. Urednica mag. Milena Urh j UPRAVNA ENOTA | SE JE PRESELILA IZ | »PROVIZORIJA« V NOVE | POSLOVNE PROSTORE Vsem tistim, ki ne vedo, kaj je oz. kje je »Provizorij«, gre naslednje I pojasnilo - to je objekt, ki se nahaja »za občinsko stavbo«, na obrobju | idiličnega Kindlerjevega parka. Objekt, ki je sicer že zdavnaj odslužil | svojemu namenu, čeprav še vedno nudi streho nad glavo množici I zaposlenim (da o favni in flori ne izgubljamo besed), jez dnem 28.07.2003 | delno izpraznjen. Del Upravne enote Ilirska Bistrica, oziroma vsi njeni upravni delavci, . ki vodijo postopke na delovnih področjih: ■ okolja in prostora (gradbene zadeve), • kmetijstva, • gospodarstva ter • vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, so se preselili v prenovljene, klimatizirane poslovne prostore, in | sicer v II. nadstropje stavbe Banke Koper d. d. na Bazoviški 18. Od 28. julija 2003 dalje Upravna enota Ilirska Bistrica tako posluje na ■ dveh lokacijah, in sicer v pritličju in v I. nadstropju »občinske stavbe« ■ na Bazoviški 14 (tako kot do sedaj) ter v II. nadstropju »bančne stavbe« . na Bazoviški 18. Zavedamo se, da to ni idealna rešitev prostorske stiske naše upravne enote, je pa v vsakem pogledu dobrodošla pridobitev, ki bo z izboljšanjem ' delovnih pogojev nenazadnje pripomogla tudi k dvigu kakovosti storitev I v obojestransko zadovoljstvo. Projekt, da bi zrušili »Provizorij« in na | tem mestu zgradili sodoben posloven objekt, kjer bi bile strankam na | voljo storitve vseh državnih institucij na enem mestu, pa je mogoče za | korak bliže uresničitvi. v-------------------------------------------------------J ZA PETNAJST OBČINSKIH SVETNIKOV PA PREM KDAJ DRUGIČ Sprejem občinskega proračuna je šel skozi tik pred glavno poletno sezono. Nekateri so ga zagovarjali, drugi kritizirali in ga skušali spremeniti z dopolnili. Sprejeti proračun pa je pustil nezadovoljne vse tiste, ki so Premu kdajkoli posvetili kakšen obisk, dobro besedo malo truda ali vsaj dobro misel. Že več kot dve desetletij se postopoma obnavlja Premski grad, ki jev zadnjih letih dobil kar precej lepši izgled , vendar še zdaleč ne potrebnega. Kettejeva spominska soba v stari šoli na Premu je bila pred nekaj leti obnovljena. Freske Toneta Kralja v cerkvi na Premu se postopoma obnavljajo. Tako se Prem sicer prepočasi pa vendarle postopoma obnavlja. Zadnje čase postaja Prem tako cerkev kot grad atraktiven za poročne obrede, kar pomeni ,da je za mlade pare zanimiv in privlačen. Prem je zanimiv za primorske literate, zanimiv je bil tudi za evropske diplomate letos spomladi, ko so ga prišli pogledat. Vsekakor pa ni zanimiv za nekatere bistriške svetnike- ne za tistih sedem, ki je glasovalo proti finančni podpori za ustanovitev Primorskega šolskega muzeja in obnovo gradu niti ne za tistih osem svetnikov katerih mlačne roke niso niti glasovale.Torej kar dve tretjini svetnikov ne zanima ne razvoj Prema ne turistična atraktivnost niti še kaj drugega ne. Med to petnajsterico, ki je v glavnem nova v občinskem svetu, se najde tudi takšen, ki je že več mandatov v svetniških klopeh in ki velja za dobro razgledanega. Tudi takšnemu ni prišlo, da bi dvignil roko za Prem, pa čeprav je v prejšnjem mandatu občinski svet dal podporo tako obnovi gradu kot ustanovitvi muzeja. Ministrstvo za kulturo jen letos predvidelo 8 milijonov SIT za muzej in za grad, seveda ob enakem občinskem deležu. Petnajst svetnikov se je zavestno odpovedalo osmim milijonom sit državnega denarja. Spoštovana petnajsterica občinskih svetnikov, koliko pa je še programov letos v naši občini kjer bo država dala 50% ? Se Vam ne zdi da ste se odpovedali temu denarju? V vsaki šoli dajejo možnost popravnega izpita, tudi v svetniški. Ta popravni izpit se kliče rebalans. Ali boste popravca naredili? Vladimir Čeligoj NA AHCU OBUDILI SPOMINE Domačini vasi Jasen smo v juniju organizirali kulturno-rekreativno prireditev pod imenom “Ahec vabi”. S tem smo uresničili pobudo posameznikov, ki že vrsto let izražajo željo, da se spomin na hrib Ahec, kateri leži v sami bližini vasi, počasti na drugačen način. Omenjeni hrib se ponaša z bogato zgodovinsko preteklostjo, ki sega v obdobje 200 let pred našim štetjem. Iz tega obdobja je bil tam izkopan kmečki plug. Na samem hribu stojijo ostanki cerkve, ki je bila verjetno zgrajena v času turških upadov na naše kraje. Pod razvalinami cerkve je studenec z vodo, ki nikdar ne usahne. Ljudska modrost pravi, da so si bolniki, obolele oči izpirali s to vodo, kmetje pa so polja, ki so jih obdelovali, zalivali z vodo s tega studenca. Studenca pa ne vidijo grešniki, pa čeprav stojijo poleg njega. Z namenom, da bi o preteklosti našega kraja izvedeli še več, smo v cerkvi sv. Joahima organizirali predavanje, ki ga je imel gospod Poklar, dober poznavalec in raziskovalec preteklosti naših krajev. 22. junija goduje sveti Ahacij, zato smo domačini na dan državnosti, ki je blizu omenjenega dne, organizirali rekreativni pohod iz vasi Jasen na hrib Ahec. Nekaj domačinov je očistilo in označilo staro pot, ki vodi na sam vrh. Po tej poti so v bližnji preteklosti Jasenci v organizirani procesiji hodili na Ahec. Vso pot so molili in prosili sv.Ahca priprošnjika v stiski, ali Boga, naj jim pošlje dež, da bodo polja bogato obrodila. Zadnja takšna procesija je zabeležena leta 1953. Na ruševinah nekdanje cerkve, ki jih je omenjenega dne blagoslovil župnik Bogdan Brce, je bila sveta maša. Bogoslužje je bogatila pesem MePZ Ahec Jasen-Podgora pod vodstvom Saša Boštjančiča. Posebej slovesno je na vrhu v čast prazniku zadonela slovenska himna. Zvoki harmonike, ki jo je raztegnil David Dolgan, so zaključili prijetno druženje na vrhu. Zaključek prireditve je bil v vasi Jasen, kjer je udeležence pohoda čakal zelo dober pasulj, ki ga je pripravil domačin Rihard in pa pecivo, ki so ga spekle pridne domačinke. Plesali in peli smo ob spremljavi skupine Osminka. Verjeli ali ne, naše prijetno druženje je prekinil dež. “Preveč smo molili11 so dejali posamezniki. Organizatorji se vsem udeležencem zahvaljujemo za prijetno doživetje. Njih, pa tudi ostale vabimo, da se nam pridružijo drugo leto, saj načrtujemo, da bo prireditev postala tradicionalna. Magdalena in Bojan NOVOSTI NA KABELSKI TELEVIZIJI V ILIRSKI BISTRICI Iliriade_________________ VROČ IN DELOVEN JULIJ V podjetju TELES d.o.o. pripravljamo novosti v ponudbi kabelske televizije. S tehnične plati, smo skupaj s podjetjem STUDO PROTEUS d.o.o. iz Postojne in podjetjem TELEKOM SLOVENIJE d.d. dosegli dogovor o povezovanju sistema kabelske TV Postojne in Ilirske Bistrice preko najetih optičnih vodov Telekoma Slovenije. Naj povemo, da se na sistem iz Postojne navezuje tudi Cerkniški sistem kabelske TV. Pri omenjenem povezovanju ne gre za kapitalsko povezovanje ampak zgolj za tehnološko. Ob današnjem hitrem tehnološkem razvoju, manjši sistemi kot je naš v Ilirski Bistrici težje sledijo vsem novostim, tako tehnološkim kot tudi programskim. S povezavo na Studio Proteus pa se nam odpirajo nove možnosti razvoja in širitve ponudbe našim strankam. V prvi fazi - 18. avgusta letos -bomo naročnikom ponudili dodatnih 12 novih televizijskih programov in 10 radijskih programov. Pri televizijskih programih gre za kvalitetne programe: podnaslovljen filmski program (HALLMARK), 5 programov iz angleškega govornega področja od katerih so nekateri tudi že delno podnaslovljeni(ANMAL PLANET, TRAVEL CHANEL, NATIONAL GEOGRAFIC, MUZZIK, BBC PRIME) dodali pa bomo še po en italijanski, avstrijski, francoski, srbski, bosanski ter nemški program. V ponudbi bo tudi erotični program, kateri pa bo zaradi zakonske regula-tive kodiran in bo viden le naročnikom ki bodo ta program posebej naročili. Ravno tako bo viden tudi lokalni program Studia Proteus ter TV Galeja, ki pa je že v ponudbi. Vsi naročniki na kabelsko TV v Ilirski Bistrici bodo seveda o vseh spremembah še dodatno obveščeni, nudena pa jim bo tudi brezplačna pomoč pri nastavitvi njihovih televizijskih in radijskih sprejemnikov. V drugi fazi se bodo naročniki lahko odločili tudi za priključitev svojih osebnih računalnikov na kabelski sistem in bodo lahko na svetovno medmrežje vstopali preko kabelskega interneta, (več o kabelskem internetu bomo napisali v eni od prihodnjih številk Snežnika). Istočasno želimo tudi razširiti omrežje in ponuditi možnost priklopa na kabelsko TV na območjih kjer to sedaj še ni možno. Trenutno urejamo soglasja za izgradnjo omrežja v ti. S 13, kjer bo po naših predvidevanjih priklop možen v oktobru mesecu. Naj za konec povemo, da nam omenjeno povezovanje preko optičnih vodov Telekoma Slovenije omogoča tudi priklop krajev, ki so locirani ob trasi optičnega kabla. Tako se odpira možnost za izgradnjo omrežja kabelske TV v Knežaku, Šembijah in Jelšanah. TELES, d.o. o., Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Tel: 05 7110102, Fax: 05 7110105 PROJEKT: “ŽENSKA USTVARJALNOST -NABOJ PODJETNIŠTVA” Namen projekta je vzpostaviti stimulativno okolje za žensko Podjetništvo in druge oblike poklicnega uveljavljanja žensk tako v lokalnem kot regionalnem okolju, v okviru Južno Primorske regije. To bo zagotovilo večjo kvaliteto zaposlitvenih priložnosti za ženske, izboljšalo njihov ekonomski položaj ter zagotovilo bolj enakopraven Položaj žensk v družbi. Ženskam želimo predstaviti nove oblike dela in povezovanja, dobre Prakse, omogočiti večjo fleksibilnost ln samoiniciativnost. V regijskem okolju želimo ustvariti trdnejšo povezavo med ženskami Podjetnicami in tistimi, ki bi se želele Podati na to pot, ki bo vodila k sodelovanju, skupnemu nastopu in trženju njihovega dela in znanja. Ciljna skupina, s katero se bomo v Projektu ukvarjali se deli na tri Podskupine: 1. podjetnice 2. potencialne podjetnice 3. ženske na podeželju Cilji projekta so : ' spodbuditi ciljno skupino ženske Populacije, da svoje delo javno Predstavi, preveri svoje ideje in znanje spodbuditi ciljno skupino, da razmišlja o položaju, ki ga ima v družbi ln J° seznaniti s priložnostmi, ki se Ponujajo ob vstopu v Evropsko unijo ter 0 programih, ki jih ponuja naša država • vzpostaviti sodelovanje na lokalnem in regijskem nivoju •pridobiti ciljno skupino, da se bo stalno izobraževala in usposabljala ter • da bo aktivno sodelovala pri oblikovanju gospodarskega in socialnega razvoja družbe. V regiji imamo že nekaj izkušenj na področju pospeševanja ženskega podjetništva, saj imamo dve promotorki. To sta Vlasta Jerman iz Regionalne razvojne agencije Koper ter Vlasta Trebeč Sluban in Podjetniškega centra Sežana., ki bosta neposredno sodelovali pri izvajanju projekta.V projekt bodo vključene še Območne obrtne zbornice, Gospodarska zbornica in Kmetijsko svetovalna služba. Aktivnosti v letu 2003 so se pričele z natečajem za izdelavo turističnega spominka ter s pripravami in udeležbo na 10. jubilejnem mednarodnem obrtno podjetniškem sejmu PRIMORSKI SEJEM v Kopru. V nadaljevanju bomo izdelali zloženko, v kateri bo predstavljen projekt in uspešne predstavnice vseh treh podskupin. Predstavili se bomo na MOS v Celju in sodelovali pri pripravah in izvedbi Kmetijske tržnice v Ilirski Bistrici. Organizirali bomo srečanje in delavnico na temo “ Kako skozi davčno politiko omogočiti ustvarjalnim ženskam, ki izdelujejo izdelke domače in umetne obrti, da svoje izdelke tržijo?” V septembru bomo odšli na strokovno ekskurzijo na Koroško- prenos dobrih praks. Promocijo in obveščanje o projektu bomo izvajali v regijskem mesečniku Podjetniški glas Primorske, oglašali se bomo tudi v lokalnih medijih. Pripravila : Jožica Vidmar , vodja projekta Razvojni center Ilirska Bistrica OBVESTILO 4r f'7rK|| CIVILNO ZDRUŽENJE W*«|TllZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 Začetek poletja (vsaj koledarski, čeprav je sicer meni koncept, da je junij pomladen in september poletni mesec, malce čuden) se je, kot smo napovedali na tem mestu pred enim mesecem, začel s hladnim vremenom (v vednost: tile članki se pišejo kakšnih deset dni prej, predenjih vi preberete). Zdaj je seveda vse drugače. Po mislih se podijo hladne pijače, sladoledi, senca in dopusti. Čeprav se letos zdi, da se tradicija, ko je bil že julija “feragosto”, ne nadaljuje. Slovenska politika je očitno odporna na vročino, saj imamo idejo o konvenciji o prihodnosti Slovenije, predlog reforme zdravstvenega sistema, nacionalni program za kulturo, že skoraj zmenjeno spremembo volilnega sistema, SLS zamenjuje predsednika, celo Depala vas je prihrumela iz zgodovine, da bi spodkopala (očitno) nevarno Barbaro Brezigar (ah, kako predvidljivo). A ja, pa še o takih malenkostih kot je javnofinančni okvir za prihodnji dve leti, se razpravlja zdaj. Mimogrede; ne iščite teorij zarot, vse je jasno že na prvi pogled. Recimo, slovenska zgodba kapitalizma je potekala takole: Najprej je bil za privatizacijo zadolžen Rop, ko se je privatizacija že dogajala, ga je zamenjal Tolar, Rop pa je postal minister za finance, zdaj ko so se v Sloveniji karte že praktično premešale, je Rop predsednik vlade, za finance pa skrbi Mramor ali marmor, ali kako že. Naši politiki so torej končno priznali, da v bistvu nimajo pojma, kaj bomo v Evropi počeli, Janez Janša pa nam bo končno dokazal, da so njegove ideje zminirane, pa magari če so dobre. Ideja o konvenciji o prihodnosti Slovenije je dobra. Ma malo pozna. Da pa ji bo (če se ne premisli) predsedoval predsednik Drnovšek, ki je načeloval izvršnim svetom (ups, vladam), kije seje vizijam in strategijam izogibala kot pravoslavni pop brivcu v Domu na Vidmu, je pa prav lušno. Po drugi strani nam bo Keber (po slovensko: majski hrošč) poštimal zdravstvo, da ne bodo ljudje čakali deset let na diagnozo ali pa dve leti na operacije, ki bi po svoje utegnile biti kar pomembne. Tisti del recepta, ki pravi, daje treba v sistem spumpat več denarja, je pač tak kot mora biti. Ker brez tega ne gre, če hočeš tak kompliciran sistem izboljšati. Ali pa bo samo to zadostovalo, to bomo pa še videli. Čeprav se zdi, da ima ta minister vsaj pogum, da se loti stvari in to tudi proti močnim lobijem. Kar glejte si televizijo jeseni, ko ga bodo napadli od vseh strani. Splošno znano je, da so v regiji “ostala Slovenija” (ja, ljubljansko uradništvo nas deli na “Ljubljano” in “ostale”) Ljubljančani, kako naj se lepo izrazimo, precej nepriljubljeni. Kar je do veliko primerkov te simpatične rase precej krivično. Dejstvo je namreč, da škarje in platno večinoma držijo v rokah “janičarji”, t.j. priseljenci iz vseh slovenskih dežel (tudi iz naše bi se kdo našel). Kakorkoli že, država je našla odgovor, da v kali zatre pojave, ki bi utegnili škodovati bratstvu in enotnosti med slovenskimi narodi in narodnostmi. Zato bodo lepo ukinili tiste KP-je, LJ-je in KK-je iz avtomobilskih tablic, z našo lepo libumo vred, injih zamenjali z XK-16J ali TD-54W. Če pa sledimo teorijam zarote, bodo to naredili samo zato, da nam vzamejo KP, za katerega smo se tako hrabro borili pred, ja, skoraj desetimi leti. Medtem pa se v zelenem koščku Primorske (bodoči Južni Notranjski) razvija debata o izobraževalnem sistemu. Fino, boste rekli, svetniki in oča župan (ki je po Drnovšku že drugi Slovenec, upodobljen na dolarskem bankovcu) so odpihnili prah iz predvolilnih pamfletov in se lotili srednje šole in ji za povrh dodali še faks. Ma kaki. Pred tem moramo rešiti še osnovno šolstvo in vrtce. Ker je namreč svetnik Tomšič ugotovil, da je “nekaj gnilega v bistrškem šolstvu”, da menda nadebudna mladež, ko odhaja na šolanje v Sežano, Postojno, Ljubljano in Koper od nekaterih predmetov ne zna prav nič. Nikakršnega dvoma ni, da ima ta gospod za te svoje trditve trdne dokaze iz pravkar izveden raziskave o kvaliteti šolstva na Bistriškem, kajneda. Vrtce pa bi morali, če sem prav slišal (bom demantiral, kot se spodobi, če se motim) kar ukiniti. In rešitev za ta šolski problem? Poleg tega, da bi verjetno treba zamenjati vsaj pol ravnateljev, ker niso “naši” (logika, ki jo današnja bistriška oblast sledi brez pardona), je rešitev tudi ta, da bi učitelji med poletnimi počitnicami belili šole in podobno. Verjetno ste opazili kanček ironije v zgornjih odstavkih. Ne morem si pomagat. Kaj pa naj človek sploh reče na kaj takega? Kaj naj rečemo na ljudi, ki bi ukinili vrtce razen tega, da se bodo verjetno po logiki stvari ukinili sami od sebe, ker jih ne bo imel kdo obiskovati. Kaj naj rečemo na to, da nekateri svoja nasprotovanja nekaterim ljudem izražajo tako, da napadajo še tisto malo od izobraževalnega sistema, ki nam je dano. Kaj naj rečemo na popolno nerazumevanje časa in prostora, v katerem se nahajamo. Če hočeš, da nek sistem deluje, moraš (poleg drugih stvari!) vanj spumpat keš. Če hočeš, da bo nekdo prišel in sezidal tovarno, moraš imeti ljudi z znanjem, da bodo tam delali. Ker bi se morali pogovarjati recimo o splošnem računalniškem opismenjevanju vseh občanov in se kregati o tem, kako bomo to izvedli in kako naj bi to občino čim manj stalo s čim večjim učinkom. Pa o tem, kako bomo podjetja z visoko dodano vrednostjo pripeljali k nam in koliko in zakaj smo za to pripravljeni dati. Debatirat o tem, ali bi morali učitelji poleti beliti šole in prekrivati strehe, pa je, oprostite, smešno. Pravzaprav, če bolje pomislim, žalostno. Pa kaj je usoda ene občine v primerjavi z osebnimi vendetami nekaterih. Zato, tršice in tovariši, ki si ne zaslužite niti tega, da bi bili gospe in gospodje, kot vsi drugi ljudje, valjčke v roke in na delo! Delo namreč osvobaja, kot je pisalo nekoč nekje. Dejan Ujčič 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE V četrtek 26. junija je bila v OŠ Antona Žnideršiča 7. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Po ugotovitvi sklepčnosti in določitvi dnevnega reda so svetniki najprej potrdili zapisnika 5. in 6. seje ter realizacijo sklepov s 5. in 6. seje. Sledila so vprašanja in pobude svetnikov. Igor Batista je dal je pobudo, da OS obravnava in sprejme naslednji sklep: »Gospod župan naj striktno enako do vseh občinskih svetnikov spoštuje določbe poslovnika o delu občinskega sveta. Pri tem naj bo enako strpen in toleranten tudi do tistih, ki dmgače mislijo ali pa župan misli, da drugače mislijo. Vodenje sej naj bo na primernem kulturnem nivoju.«, to pa zato, ker se na zadnjih sejah pojavlja problem neenakopravnih možnosti debatiranja posameznih članov občinskega sveta. Pri glasovanju je ZA predlagan sklep glasovalo 15 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče. Franc Lipolt je ponovil je vsa štiri vprašanja, ki jih je postavil na prejšnji seji, ker z odgovori ni bil zadovoljen. Vprašal je še, ker je župan na zadnji seji, na enem od nadaljevanj izjavil, da ga je dal kontrolirati. Prosil je za pismeni odgovor, kako in na kakšen način ga je kontroliral in s kakšno pravico mu krati eno osnovnih ustavnih pravic. Vprašal je tudi, ali so zaposleni v Knjižnici Makse Samsa razen plač in regresa prejeli kakršno koli denarno nadomestilo za lansko leto in koliko je ta znesek oziroma procent v primerjavi z osebnimi dohodki. Sprašuje še koliko sredstev je bilo porabljenih za reprezentanco župana od 1.1.2003 do 26.6.2003. Dal je tudi pobudo glede sklepa sprejetega na 2. seji OS: Sprejme se spremembe in dopolnitve v Programu priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za Obrtno cono Trnovo v Ilirski Bistrici. Odlok je bil objavljen v Ur. I. RS št. 19 z dne 24. 2.. 0 tem kje bo odlok objavljen OS ni sklepal. Da odlok ni izveden v skladu z veljavno zakonodajo je upravna enota opozorila župana z dopisom, z dne 9.6. in urgirala dogovor 15.4.. Baje je župan izjavil, da za nepravilnosti ne bo nihče vedel. Dal je pobudo, da se preveri ustavnost tega odloka in da se kopijo vloge za presojo ustavnosti dostavi OS na naslednji seji. Rok Jenko je posredoval je pobude komisije za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje, ki so bile oblikovane na 2. seji 24.6.2003: 1. Župana in občinsko upravo se je zadolžilo, da najkasneje do naslednje seje komisije pripravita pismeno poročilo o realizaciji sklepov s 1. seje komisije, kije bila 26.3.2003. Komisiji naj se čimprej posreduje gradivo o oblikovanju turističnih con. 2. Čimprej naj se organizira sestanek s sosednjima hrvaškima občinama (Klana, Matulji) in če je župan zaradi prezasedenosti ne more voditi aktivnosti v zvezi z dogovarjanjem oziroma organizacijo skupnih, naj za to pooblasti enega od podžupanov ali sodelavca občinske uprave. Predlagal je tudi, da se naveže stike z Občino Opatija, ki je po številu prebivalcev primerljiva z našo in da se obnovi listino o pobratenju. 3. OS je infonniral o treh variantah združevanja občin v pokrajine. Komisija je ugotovila, da so aktivnosti na tem področju slabe in predlaga, da se naslovi pobudo, da se skuša preko poslancev, državnega svetnika, vseh političnih strank in ljudi, ki so zaposleni v državnih organih, vplivati na oblikovanje predloga, da se našo občino, v skladu z voljo ljudstva - prebivalcev te občine, vključi v Južno Primorsko regijo, skupaj z obalnimi in kraškimi občinami, kakor je bilo sklenjeno s sklepi OS v preteklem mandatu. Jride Mršnik je dala pobudo, da se park Nade Žagar ponovno obnovi, da bi bil tak kot včasih, ker je škoda, da ta del mesta propada. Vojko Mihelj predlaga, da se vsaj nekaj vodilnih v občinski upravi poskuša vključiti v program usposabljanja »vodenje in upravljanje v upravi«. Dalje tudi pobudo, da se dodeljevanje sredstev enkratne pomoči za novorojene uredi s sklepom župana in predlagal še, da občinska uprava do septembrske seje pripravi osnutek odloka o nadomestilu oz. taksi za uporabo vojaškega strelišča Bač. Stanislav Prosen je dal pobudo, da se pripravi projekt za ureditev poti oziroma ceste od konca Rozmanove ulice do priključka na glavno cesto. Uredi naj se ta del cestišča, križišče in prehod za pešce. Stjepan Miše je dal ponovno pobudo, da bi o vsaki pobudi, ki jo da svetnik, odločal občinski svet, ali je občinska uprava pobudo dolžna realizirati ali ne. Robert Šircelj sprašuje, če so, zaradi povečanja zneska investicije za izgradnjo OŠ Jelšane, krajani pripravljeni tudi sami prispevati za gradnjo te šole v obliki samoprispevka. Nedeljko Dolgan je ponovil vprašanje o nevarnosti kabla javne razsvetljave, ki je privezan na betonsko ograjo pri mostu čez reko Reko v Kosezah. Vladimir Jeršinovič je dal pobudo, da bi se dan državnosti - slovenski praznik, v bodoče malo drugače spoštovalo. Ta praznik ne more temeljiti na temu, kar seje letos zgodilo, da dobijo svetniki z občinsko pošto, občinskim grbom povabilo na Knežak poje -otvoritev vodnjaka in čeprav je bila proslava, župan ni imel niti toliko časa, da bi imel slavnostni govor. Naslednja točka je prišla na dnevni red po predlogu Franca Lipolta. Po njegovem mnenju prihaja do nepravilnosti pri sklicevanju sej Odbora za gospodarstvo. O tej tematiki sije pridobil tudi mnenje Urada za lokalno samoupravo. Po burni razpravi so z 2 glasovi ZA in 10-timi PROTI zavrnili Lipoltov predlog, da je potrebno sklicevanje sej v poslovniku bolj natančno definirati. Pri 6. točki so obravnavali pripombe na osnutek UN za območje Z4-2/1 -razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici. Svetniki so sprejeli osnutek z dopolnilnimi stališči strokovne službe občinske uprave in izdelovalca ter sprejeli tudi sklep, da Občina takoj pristopi k iskanju nove lokacije za pokopališče v Ilirski Bistrici. V nadaljevanju so obravnavali predlog Odloka o proračunu Občine za leto 2003. Župan je uvodoma pojasnil, da je proračun usklajen, da so spremembe možne z amandmaji. Rok Jenko je vložil naslednji amandma: V proračunu 2003 naj se namenijo sredstva za subvencioniranje avtobusnih prevozov v času šolskih počitnic, na relaciji Ilirska Bistrica -Moščeniška Draga, za šolajočo se mladino in mladostnike. Sredstva za to postavko naj se namenijo s črtanjem postavke oglaševanja na Radiu 94. Amandmaje bil sprejet. Franc Gombač je vložil 1. amandma »Prihodkovna stran naj se poveča za 6.410.861,30 SIT, to je za sredstva, ki jih je Občini odobrilo ministrstvo za kulturo za nadaljevanje urejanja Primorskega šolskega muzeja. Predlagam, da se za vsoto 8.210.981,95 SIT zniža splošna proračunska rezervacija. Amandma ni bil sprejet. Franc Gombač je vložil 2. amandma »Prihodkovna stran naj se poveča za 1.569.631 SIT, to je za sredstva, ki jih je Občini odobrilo ministrstvo za kulturo za nadaljevanje del na gradu Prem. Predlagam, da se za vsoto 2.409.446,00 SIT zniža splošna rezervacija. Amandma ni bil sprejet. Branka Počkaj in Vojko Mihelj sta predlagala naslednji amandma Komunalno področje: plačilo komunalnih storitev v vaseh - izvajalec Komunalno podjetje - se poveča iz 8.024.000,00 SIT na 10.024.000,00 SIT, plačilo skupnih komunalnih zadev - izvajalec Komunalno podjetje - se poveča iz 8.760.000,00 SIT na 10.760.000,00 SIT, urejanje zelenih površin se poveča iz 2.353.960,00 SIT na 3.353.960,00 SIT, plačilo krpanja asfalta v vaseh - udarne jame se zmanjša iz 12.471.051 SIT na 7.471.051,00 SIT. Amandma ni bil sprejet. Franc Lipolt je vložil 1. amandma s katerim je hotel pridobiti 214 mio SIT za izgradnjo nove šole v Jelšanah. Amandma ni bil sprejet. Vložil je 2. amandma, s katerim je hotel povečati sredstva za pospeševanje kmetijstva. Amandma ni bil sprejet. Vložil je 3. amandma, s katerim naj bi se povečala sredstva za 1,3 mio SIT za investicijsko vzdrževanje na Sviščakih. Amandma ni bil sprejet. Predlagal je 4. amandma, ki naj bi omogočil ravnateljem, da lahko odločijo, da se 4,5 mio SIT uporabi v šolah Podgrad, Knežak, Jelšane, Kuteževo in Pregarje za računalniško mrežo in opremo. Amandma ni bil sprejet. Stanislav Prosen je predlagal amandma »V postavki 31 - kmetijstvo - se zagotovijo sredstva za plačilo škode po neurju, za točo v letu 2002, v višini 7.500.000,00 SIT. Sredstva naj se zagotovijo iz splošne proračunska rezervacije. Amandma ni bil sprejet. Vojko Mihelj je predlagal 1. amandma »V proračunski postavki 047 se doda nova postavka: Sanacija strehe na stolpu gradu Kalc in se za sofinanciranje te sanacije nameni 2 milijona SIT. Amandma ni bil sprejet. Predlagal je 2. amandma »Za izgradnjo mrliške vežice v Knežaku se predvidi predobremenitev proračuna za leto 2004 s 5.000.000,00 SIT. Amandma ni bil sprejet. Predlagal je 3. amandma »Doda se nova postavka za idejne projekte fekalne kanalizacije in čistilnih naprav v vaseh Koritnice in Knežak in se nameni 2 mio SIT. Amandma ni bil sprejet. Župan je predlagal 1. amandma »Črta se ureditev lokalne ceste Žabovica - Dolnji Zemon v višini 6.000.000,00 SIT in se odpre nova postavka: Izdelava kanalizacije in ureditev hudournika na Dolnjem Zemonu I. faza. Amandmaje bil sprejet Župan je vložil 2. amandma Komunalno področje: plačilo komunalnih storitev v vaseh - izvajalec Komunalno podjetje - se poveča iz 8.024.000,00 SIT na 10.024.000,00 SIT, urejanje zelenih površin se poveča iz 2.353.960,00 SIT na 3.353.960,00 SIT, plačilo krpanja asfalta v vaseh - udarne jame se zmanjša iz 12.471.051 SIT na 9.471.051,00 SIT. Amandma ni bil sprejet. V sklopu proračuna so sprejeli še predlog sklepa o načinu financiranja političnih strank v Občini Ilirska Bistrica (po novem bo dobila stranka iz dosedanjih 30,00 SIT na glas volilca kar 149,69 SIT na glas volilca), predlog sklepa o povračilu materialnih stroškov za delovanje neodvisnih list v Občinskem svetu ( po novem bodo neodvisne liste prejemale največ 10.000,00 SIT na mesec za povračilo materialnih stroškov) in predlog sklepa o izvedbi digitalizacije prostorskih sestavin planskih aktov. 8. seja je bila 25. julija na Mašunu, svetniki so se odpravili na počitnice, o tem pa več prihodnjič. SVETNIŠKI PORTRET: JANKO ČELIGOJ Rojstni podatki: 15.01.1969 Izobrazba: organizator dela Poklic: podjetnik Zakonski stan: neporočen Politična pripadnost: neodvisni Politični cilji: Pamet v glavo! ASTROLOŠKO ZNAMENJE: kozorog NAJLJUBŠA KNJIGA: Stoparski vodnik po galaksiji NAJLJUBŠI FILM: epizode Only fools and horses NAJLJUBŠA GLASBA: dobra NAJLJUBŠA HRANA: jedi na žlico NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: ura NAJLJUBŠI HOBI: glasba DOMAČA ŽIVAL: žal j e nimam več AVTO, KI BI GA ŽELEL IMETI: Elva Courier OSEBA, KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: Busha, da bi mu lahko navil ušesa. KRAJ, KI BI GA HOTEL OBISKATI: Machu Picchu NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: ko grem na dopust ŽIVLJENSKI MOTO: Kar je dobru ni slabu. IZVAJANJE PROJEKTA LTIS (LOKALNO TURISTIČNO INFORMACIJSKI SISTEM) Ministrstvo za gospodarstvo se je junija lani odločilo, da bo skupaj s Slovensko turistično organizacijo / STO/ nadaljevalo z razvijanjem projekta “Računalniško podprt turistično informacijski sistem”. Na tej podlagi je ministrstvo želelo spodbuditi razvoj sodobnega, celovitega turističnega sistema, ki bo služil kot podpora promocijskim oz. tržnim aktivnostim na podjetniški, lokalno-regionalni in nacionalni ravni. V prvi fazi se izvaja poenotenje lokalnih-regionalnih turističnih podatkovnih baz in njihova povezava z nacionalno ravnijo, sočasno pa dograjevanje tega projekta, s postavitvijo turističnega informacijskega portala Slovenije, s pripravo osnov za vzpostavitev turističnega rezervacijskega sistema in z drugimi rešitvami za podporo odločanju. V letu 2002 se je občina Ilirska Bistrica priključila družbi najbolj obiskanih slovenskih turističnih spletnih strani www.slovenia-tourism.si, ki preraščajo v evropski turistični portal. V letu 2002 si je slovenske turistične spletne strani ogledalo573.785 obiskovalcev. Slovenska turistična organizacija promovira omenjene turistične strani tudi v 2 milijonih katalogov letno, na vseh promocijskih nastopih v tujini in doma ter v vseh stikih z mediji. Razvojni center Ilirska Bistrica je v prvi polovici leta 2003 izvajal naslednje aktivnosti na področju projekta LTIS : • usposabljanje za izvajanje projekta • oblikovanje besedila za predstavitev občine Ilirska Bistrica in prevod v tuje jezike • zbiranje in urejanje fotografij za predstavitev na portalu • pošiljanje vprašalnikov ( blizu 230 ) potencialnim ponudnikom v občini •začetek vnašanja podatkov v sistem V nadaljevanju bodo potekale aktivnosti pri vnašanju podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov in fotografij ter pridobivanju ponudnikov ((dobili smo samo 30 izpolnjenih vprašalnikov ), medtem ko želimo postaviti na spletno stran celovito ponudbo občine. Pozor: vabimo vse prejemnike vprašalnikov, da izpolnjene vrnete na Razvojni center Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 2, 6250 Ilirska Bistrica PODATKI O VAŠI ORGANIZACIJI BODO BREZPLAČNO OBJAVLJENI 11! Razvojni center Ilirska Bistrica Pripravila: Jožica Vidmar m RENAULT ^ Avtoservis Smrdelj Valter S.P. Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-760, fax: 05/71-00-761 * PRODAJA VOZIL RENAULT 'PRODAJA RABLJENIH VOZIL 'PREPIS VOZIL ' NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) ' PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME 'AVT0VLEKA ' NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE ' ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR Ali potrebujemo muzej?.___ ZGODBA, KI JO JE VREDNO POVEDATI MLADINSKI GORNIŠKI TABOR V KAMNIŠKI BISTRICI 2003 drugod!« Tja smo se odpravili julija letos. Mladinskega gorniškega tabora, ki ga je organiziral MO PD Snežnik iz Ilirske Bistrice seje udeležilo 40 otrok, starih od sedem do sedemnajst let ob spremljavi desetih planinskih vodnikov in mentoric, zdravstvene delavke, kuharice in kuharja-poštarja. Naselili smo dokaj razmočen teren, ki so B-skupina osvojila Grintovec Zgodovinski oziroma intelektualni .2S; -£ { turizem postaja v Evropi nekaj, kar privlači vse več ljudi. Mnogi turisti si namesto pohajkovanja po primorskim mestih ter po gorah omislijo intelektualno avanturo: iz poklicnih ali ljubiteljskih nagibov bodo obiskali določene kraje, muzeje, zbirke, se sestali oziroma poslušali predavanja na temo, ki jih zanima. V zadnjih letih sem obiskal nič koliko točk v severni Italiji, v Posočju, v Avstriji, na Madžarskem in Romuniji. Tja me je zanesla poklicna potreba, ko sem zbiral gradivo o prvi svetovni vojni, toda odkril sem, da mi ta tip turizma ugaja veliko bolj kot brezdelno počitnikovanje. Pred kratkim sem s prijateljem režiserjem obiskal dve slovenski zbirki o prvi svetovni vojni. Prva je množica nametanega materiala brez reda in cilja. Lastnik zbirke je vložil v to celo svoje življenje, denar in ljubezen. Njegova šibka točka je nepoznavanje materije, pomanjkljiva izobrazba. No, njegovo delo je vsekakor hvalevredno: ima zbirko nekaj tisoč predmetov, ki bi končali na tujem, če jih ne bi on odkupil. Za razliko od množice “soških mrhovinarjev”, ki narodno bogastvo soške fronte prodajajo po bolšjih tržnicah v Italiji in Avstriji. Druga zbirka pa je bila v enem od primorskih muzejev. Presenetljivo, bila sva edina obiskovalca, čeprav je bila sezona na višku, tema razstave je bila privlačna, kustosinja pa seznanjena z materijo razstave. “Vidiš”, je pozneje dejal prijatelj”tu je vse na svojem mestu, toda duše ni. Tu ni zgodbe. Nekaj povsem drugačnega od kobariškega muzeja.” Recimo, ideja o srednjeveškem muzeju na gradu Prem. V Sloveniji 'mamo mnogo dobrih etnologov, ki lahko reproducirajo, kako so živeli Plemiči in tlačani sredi prejšnjega tisočletja. Šolska mladina bi z veliko večjo vnemo prisluhnila svojim učiteljem, če bi lahko v kočah, Pokritimi s slamo videli, kako so živeli ujihovi predniki ter graščaki na gradu. Uporabljali so predmete in orodja Podobne tistim, ki so jih uporabljali še naši dedje in ti predmeti danes Propadajo po brkinskih podstrešjih. Ravno tako bi lahko prikazali življenje Plemičev, v poletnih mesecih organizirali “viteške turnirje”, kjer bi utladi okoličani igrali viteze, °količanke pa mične graščanke, Podobno kot v gradovih srednje Evrope. Privlačna zgodba in lepa Poletna fešta se ponujata sama po Sebi, treba ju je le spraviti na sonce. Preko znanca iz avstrijske umbasade sem prišel v kontakt z višjim uradnikom iz nemške ambasade v Ljubljani. Vse skupaj nas povezuje zanimanje za soško fronto. Ko je zvedel od kod sem po rodu, ga je zanimalo, kaj vem o zaključnih bojih leta 1945 od Sv. Katarine nad Reko d° Trsta. Vedel sem precej, med ustalim sem mu lahko posredoval tudi Pričevanja mojega očeta, kije bil kurir v štabu Petra Drapšina in mi je pripovedoval, “da bi takrat lahko med Rupo in Ilirsko Bistrico hodil po nemških truplih, ne da bi stopil na tla“. Diplomatov oče je bil leta 1945 nižji častnik na nasprotni strani in njegova zgodba je bila drugačna od zgodbe mojega očeta. Po svoje tudi grozljiva in pretresljiva, saj porazi niso nikoli lepa stvar. Nisva si vsiljevala svojih pogledov, toda na koncu sva prišla do sklepa, da bi zgodbo o teh bojih bilo vredno napisati. Napovedal mi je, da se bo moja knjiga o soški fronti sicer v Nemčiji dobro prodala (“ v Nemčiji imamo 15.000 knjižnic, samo v ZDA živi 80 milijonov Nemcev”), toda še bolj bi se prodajala knjiga o drugi svetovni vojni. Še zlasti če bi bila objektivna, neobremenjena z ideologijo in nacionalizmi ter inspirirana s pozitivno energijo in naukom, predvsem s človečnostjo. Nemci se raje izogibajo tem temam, meje poučil, bolje je, če o teh izjemno travmatičnih dogodkih za Nemce neprizadeto piše tujec. Garantira mi, da bi spominska soba ali muzej na to temo pritegnil nemške obiskovalce, poznavalce materije in naključne turiste. Tudi tu se privlačna zgodba ponuja sama od sebe. Kakšna vojašnica bi bila primeren prostor za postavitev takšne zbirke. Znanje in dobro poznavanje materije je vsekakor predpogoj, da se takšne teme lotimo, toda to ni dovolj. Treba je pripraviti privlačno zgodbo, ki ne sme biti enostranska in navijaška, taka da ne žali čustev pripadnikov nobenega naroda. Toda samo ekspertno znanje, sistematičnost in urejenost niso dovolj. Postavitev muzeja in njegovo vodenje ni uradniški posel. Po Sloveniji imamo kar nekaj muzejev, ki so samo neživljenska zbirališča, bolje povedano, pokopališča eksponatov. Skratka, cela zadeva se prične z zgodbo, ki jo želimo povedati, stroka naj preveri resničnost te zgodbe in jo po potrebi dopolni, zagnani in dobro seznanjeni lokalni vodiči, še zlasti študentje, ki znajo tuje jezike, pa to zgodbo lahko naprej razlagajo ali jo naprej preučujejo in bogatijo. Tako, kot to počno v Kobaridu. V svoji lasti imam resno študijo skupine strokovnjakov različnih strok iz Ljubljane o razvoju turizma v Posočju staro 15 let, ki zgornjemu Posočju takrat niso dajali nobenih šans glede razvoja turizma. Študija precej z viška ocenjuje, da gre tu za hribovce zaprtega značaja, nezaupljive in nepodjetne, skratka, za brezupno provinco. In kako so se grdo ušteli! Na primeru kobariškega muzeja lahko učimo vsi v Sloveniji kako se na preprost način, da narediti muzej evropskega formata. Miro Simčič Življenje v in z naravo je veščina, ki nam jo sodobni način življenja vse bolj onemogoča. Pa tudi odnosi med in z ljudmi nam pogosto povzročajo težave. Vedno bolj je običajen individualizem. Dobro poznamo rečeno: » Samo da je meni dobro, za druge mi ni mar«. Trud za dosego ciljev je pri mladih postal brez pomena, saj jim odrasli pogosto beremo želje kar iz oči. Želimo jim vse najboljše, omogočamo jim vse po spisku, pogosto brezpogojno in samoumevno...In dogaja se, da mladostnik klone ob prvih preprekah, na katere naleti v življenju. Hoja v gore je zato, kot izkušnja, neprecenljive vrednosti. Pri skupinski hoji v gore ni mesta za sebičnost. Naj omenim pravilo, da moramo tempo napredovanja skupine prilagajati najpočasnejšemu članu in običajno je, da ko nekdo stoka, da ne more več, ga drugi spodbujajo. Enkratno je, ko si iz nahrbtnikov delimo dobrote, ali ko si s prijatelji deliš zadnje požirke slastne vode. Kako dobra je pogreta enolončnica v planinski koči ve samo tisti, ki se več ur trudi v hrib, da bi dosegel prijetno zavetje koče. Hoja v gore pogosto ponazarja življenje. Za nek cilj se je potrebno pošteno potruditi. In najtežje doseženi cilji so naj slajši. Smisel organizacije našega tabora ni tako globokoumen. Mladim smo hoteli z življenjem v gorah popestriti poletne Druga skupina na sprehodu dogodivščine, se imeti skrajno lepo in mogoče kakega mladinca trajneje »okužiti« s hribi. Saj poznate tisto staro Avsenikovo »...kamniški bistri kot, saj lepše ni nikjer ga pred nami posedovali Koprčani. Nam je bilo z vremenom prizaneseno, zato smo načrtovan program izvedli do popolnosti. Povzpeli smo se na Kamniško sedlo, Kokrško sedlo in Grintovec, Skuto in Jezersko Kočno ter Kalško goro, se preizkusili v plezalnem vrtcu, bivakirali (ob golažu in peki kruha), izvedli niz družabnih večerov, opravili orientacijski pohod v okolici tabora in po Kamniku. Seznanili smo se s kamniško legendo o prevzetni, bogati Veroniki, ki je nekoč v davnini meščanom odklonila sponzorstvo pri gradnji cerkve, se zarekla in se spremenila v pol žensko- pol kačo. Zgodba, naj bo svarilo in poduk vsem sodobnim bogatim mogotcem, ko odklanjajo pomoč pomoči potrebnim... A MO PD Snežnik je imel z dobrotniki srečo (beri zahvalo spodaj). Z njihovimi raznovrstnimi prispevki, izdelki in pridelki smo tabor imenitno izpeljali. Zadovoljni smo bili tudi z gospodarjem najetega tabornega prostora, ki nam je večkrat priskočil na pomoč materialno in z nasveti; najbolj pa mi bo v spominu ostala polurna serija povojnih vicov o Hasu in Mujotu in »kolomajsarci«, kije v njihovih krajih kriva za vse čudne in nepojasnjene pojave... Na čudoviti lokaciji, v naročju gora, leži staro leseno gostišče, obdano s starinskim kmečkim orodjem in s tisočerimi rožicami. Gostilno pri Juriju vodita Marjan in nj.družica Boža. Gostom nudita prostor za piknike, poleg hrane in pijače pa še zanimivo ponudbo: za poldrugega jurja pri njih prespiš (v njihovem šotoru!), pozajtrkuješ, dobiš imenitno kosilo in še večetjo! Če se odpravite v hribe, prejmete hrano s seboj. Okolica ni primerna le kot izhodišče v visokogorske ture, ampak tudi za rekreativce. Krožna pot, od že skoraj kičasto lepega izvira Kamniške Bistrice, ob kanjonu Bistrice speljana pot do naravnega mostu, ura hoda do slapa Orglice, prav tako do Lepega Kamna in balvana, ki mu pravilo Žagana peč, nas pretresejo s svojo lepoto. Na nas je naredila vtis tudi prijaznost Kamničanov (v trgovini, lekarni, piceriji..), kar pusti popotniku občutek zaželenosti. Ne vem, kam se bomo drugo leto podali, a v Kamniško Bistrico se bomo še vračali. Darinka Dekleva SPONZORJI IN DONATORJI: najprej zahvala PD Snežnik, ki je otrokom omogočil skoraj razpolovljene stroške bivanja ter vodnikom in mentoricam, zdravstveni delavki in kuharjema, ki so del svojih dopustov brezplačno podarili mladim! Sledijo podjetja in posamezniki po abecednem vrstnem redu. Vsem se za svojo plemenitost najlepše zahvaljujemo. Adriatic d.d., Koper Banka Koper II. Bistrica DROGA Portorož d.d. DZS, II. Bistrica Fakulteta za management Koper Grafični atelje Alma Zejnulovič Jadran Štembergar Kmečki turizem Janezinovi Kmetija Bubec Kmetija Vičič iz Dol. Bitnje Kopija, II. Bistrica Kraške lekarne II. Bistrica Linea art Mobitel d.d., Ljubljana Okrepčevalnica Grili Danilo Papirnica Kakež Petrol, II. Bistrica Pizzeria Ancora, Koper Pizzeria Atrij, Koper Pizzeria Coyote Ugly, II. Bistrica Prelog Tomo, Zarečje Romi bar Sadje zelenjava Bonita Salumis d.d. SKB Banka II. Bistrica Suma d.o.o. Škrab Vilko, kozjereja in sirarstvo Ilirska Bistrica Štab pub Štemberger Damjan, Vrbica Tomex Triglav Pub, II. Bistrica Tuti fruti Valter Frank, Gor. Bitnja Zdravstveni dom II. Bistrica Najmlajši pod Kamniškim sedlom Muzej v Kobaridu KOLIKO IMA KDO Za popestritev poletnih dni vam predstavljamo tabelo plač vladnih funkcionarjev. |®|SgSKS§§§§g i:. ; V;, i' :. X K i ~ - *’: i * , : Statistični urad Tomaž Banovec 1.001.135 Irena Križman 785.250 : Predsednik vlade Anton Rop 1.436.228 : Ministiski svetniki Rudi Gabrovec 1.159.723 :' :: . . j ; ;• ' ' Nevenka Črešnar - Pergar* 150.938 ; Državni sekretar Janez Lenarčič 959.681 ' Urad predsednika Vlade RS Urad za verske skupnosti Urad za narodnosti Urad za informiranje Urad za drogo Kadrovska služba Služba za zakonodajo Urad za javna naročila : Urad za priseljevanje in begunce Urad za enake možnosti Ministrstvo za okolje, prostor in energijo : Damjan Lah . 1.126.983 ; Drago Čepar 936.690 l Borut J. Sommeregger 698.182 .Janez Obreza Alja Brglezi Tatjana Lesjak Gregor Krajc Milan Krek Stanko Šalamon Marko Kromar Ciril Sitar . Martin Cerkvenik Ksenija M. Globokar X Igor šoltes Andrej Dolinšek Žarko Bogunovič Bogomir Vaupotič Mira Olup Umek Tanja Salecl Bevc Janez Kopač Marko Slokar Radovan Tavzes 910.592 925.204 845.553 974.883 871.927 786.008 963.089 785.337 1.002.155 1.083.014 953.585 831.366 949.718 752.202 866.046 723.759 1.203.907 976.633 1.007.802 Ministrstvo za delo, družino In socialne zadeve Direkcija za posl. Infor. sred. Uprava za Jedrsko varnost 1 i • Služba za evropske zadeve : Generalni sekretariat vlade : Urad za slovenski jezik 1 Urad za prep; korupcije i Urad za var. tajnih podatkov Carinska uprava Davčna uprava Center za Informatiko I Ministrstvo za pravosodje Servis skupnih služb : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Vlado Dimovskl Lidija Apohal Vučkovič Alenka Kovšca Nataša Belopavlovič Staša Baloh Plahutnik •; Franc Žnidaršič :,d, ... Borut Brezovar Milan Sma Branko Omerzu , Peter Cerar....... Marjan-Franc Levstek ; Andrej Stritar Janez Potočnik Andrej Engelman Rado Genorlo Mirko Bandelj.: Leon Gostiša Janez Duar. , . , Boštjan Penko Ludvik čarni Franc Košir Viljem Belovlč Stojan Grilj ; Marin Silič I Marko Ambrož Ivo Bizjak Hinko Jenull Karl Erjavec Marko Starman Jože Bogataj Mitja Valič . . Danče Pohar Mladen Andrič Lucija Čok1 Mirko Zorman * Stane Pejovnik * Zoran Stančič Herman Tomažič.. .. .. Alojz Širec .Tomaž Rozman Jakob Bednarik Zofija Klemen-Krek ji:,: txXš;W::*»::; Slavko Gaber Elido Bandelj 1.220.551 932.185 • Judita Kežman Počkaj Lučka Lorber 979.378 992.356 Ministrstvo za kulturo Andreja Rihter Ciril Baškovič 1,206.265 996,060 I . V'- . ! .. L.. •- .. Franc Vardjan Vojko Stopar 917.513 886.515 Ministrstvo za zdravje .. Dušan Valentinčič 967.008 . Dušan Keber . ...... 1.249.539 Simon Vrhunec . 953.429 : Jožica Maučec Zakotnik 976.640 Dorjan Marušič 963.181 Dunja Sever .. 888.796 MZZ Služba za strukturno politiko in regionalni razvoj Dimitrij Rupel Črtomir Špacapan Samuel Žbogar : Iztok Mirošič Zdenka Kovač Andreja Jerina Igor Strmšnik Ksenija Benedetti Janez Šušteršič I Alenka Kajzer -..t . .... ....’ Urad za meroslovje Urad za mladino Jože Novak Franc Beravs Janez Vovk DJordje Žebeljan 976.486 877.371 783.380 923.352 Bojana Pohar 940.538 ; tl : . Srečko Valič 665150 Ivan Štefel) 713.761 t ; :: j Anton Planinc 710.688 Valentina Lavrenčič 818.841 j : . { -X XX . ■ , l’j\ .... Jurij Lavrič 690.262 1.179.219 984.340 984.340 1.008.054 981.359 1.010,218 925.007 858.716 999.795 811.266 724.052 901.429 1.190.037 977.232 990.356 1.195.447 969.120 900.209 906.393 954.175 985.773 826.123 971.900 965.318 831.012 1.211.674 1.025.702 970.391 909.106 871.858 937.147 .722.392 712.673 1.298.223 998.255 1.007.694 964.134 1.013.751 990.004 916.532 974.659 929.825 Protokol Urad za makroekonomske analize In razvoj Ministrstvo za gospodarstvo Tea Petrin Mateja Mešl Renata Vitez Janez Trček Matej Kovač Barbara Miklavčič Andrej Plahutnik Roman Kladošek : Erik Vrenko Bojan Suvorov . Vesna Berk . Mojca Šteblaj Matjaž Logar Ivan Skubic Branislav Golubovič Stanislav Primožič Dunja Piškur-Kosmač Damjan Škrk Aleš Seliškar Božena Upej Vladimir Žumer Marjan Zupančič Andreja Barle Lakota ...Pavel Gantar Joszef Gjorkos Bojan Boštjančič Peter Mraz .... Vili Žavrlan . Bruno Potokar Žarko Pregelj Jakob Presečnik Peter Pengal Branko Mahne Jure Kos Anton Medved .:tX.XX::XXXXX ..... Anton Hojnik Matjaž Knez . ..Tomaž Vidic Bojan Babič Uprava za civilno letalstvo ; Milan Krajnc Ministrstvo za finance ^■*— “------- Geodetska uprava Arhiv Republike Slovenije . Urad za šolstvo Ministrstvo za Informacijsko dražbo Direkcija za ceste. Uprava za pomorstvo Ministrstvo za promet 1 yl ■ ■ - ■ Urad Vlade RS za Invalide Uprava za kult. dediščino Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano Agencija za okolje MNZ : ... Ministrstvo za obrambo SOVA:;; * na prenehanju funkcije Dušan Mramor Helena Kamnar Darko Končan Klaudijo Stroligo Aleš Hajnrihar Šibil Svilan Anton Žunič Marko Prijatelj Jana Ahčin Milojka Kolar Luj Sprohar Stanislav Mrvič. Franc But Vida Čadonič Špelič Darko Simončič Jože Sterle Franc Potočnik Iztok Jarc Zoran Kovač * Simona Salamon Matjaž Kočar Sonja Bukovec : Igor Hrovatič Ciril Smrkolj. . K Anton Svetlin Katarina Groznik Andreja Čerček Hočevar Rado Bohinc : Bojan Bugarič Astrid Prašnikar Miha Molan Gregor Virant Marko Pogorevc Andrej Anžič i 1 Anton Grizold . .. Milan Jazbec Tomaž Čas Janko Deželak Bojan Žmavc ; , Branko Dervodel Albin Gutman . i Tine Brajnik . , Bogomir Zupančič , Milivoj Dolščak : Ladislav Lipič Iztok Podbregar 1.292.675 977.182 964.321 1.103.280 1.233.312 983.278 987.996 923.998 954.882 810.079 1.273.881 1.123.750 1.123.846 1.039.138 870.310 636.953 996.205 856.165 889.200 885.153 ...152.858. 709.462 1.070.810 908.850 757.267 893.807 922.516 872.373 861.058 718.334 907.297 761.462 901.728 1.238.721 969.611 853.579 829.974 . .. 892.237 890.137 689.352 1.244.130 985.037 1.002.155 905.222 938.784 699.185 971.279 856.720 956.085 879.118 1.248.291 1.065.770 980.536 908.766 806.373 1.008.732 1.022.256 892.294 881.143 893.393 868.393 781.737 1.173.810 1.010.831 999.890 999.126 988.312 1.027.328 955.351 886.703 848.828 963.004 727.633 854.654 756.106 812.773 912.487 1.121.185 959.681 . 964.400 1.006.646 954.135 1.080.654 902.117 1.202.265 996.205 897.442 1.035.083 911.614 761.582 1.019.200 693.167 1.211.074 869.926 1.087.802 1.033,461 kolISter e°254 J%lne OPEL e 1 Nudimo veliko i VT1 - vv , .5 'p°: Pooblaščeni servis -- avtoplascev, ir*r -pr- ™ - amortizerji Prodaja vozil ^ispušnih-sistenB - zavornih^isten^v Originalni rezervni deli - servisnemu sit \ Dodatna oprema iO^lNA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 ?/c as od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 ZGODOVINSKA VOŽNJA PO NAŠI OBČINI Ob 90. letnici znamenitega rally-ja »Alpenfahrt 1913«, ali po naše Alpska vožnja, je po naših cestah potekal znameniti rally. Ta zgodovinski rally je bil prvič organiziran leta 1913 in potem še 1914 -tega leta, potem pa nikoli več. Združenje ZŠAM, sekcija »Veteran« Ilirska Bistrica je bila zadolžena za sprejem in pogostitev. Udeležencem rallyja so ponudili skromno zakusko in domačo brkinsko slivovko, nakar so nadaljevali pot proti Postojni. Pred 90. leti seje »Alpska vožnja« odvijala po ozemlju tedanje Avstrije, udeležili pa so se ga znameniti inovatorji in izdelovalci tedanjih avtomobilov kot so Ferdinand Udeleženci pred gostilno Štirna Rolls-Royce - fantom, letnik 1926; najbolj razširjen in najatraktivnejši avto Porsche, August Horch (današnji Audi), Fritz Opel, Henschek (znameniti izdelovalci kamionov) in drugi. V soboto, 12. julija so se pripeljali skozi Ilirsko Bistrico s postankom v Knežaku avtomobili -veterani izdelani od leta 1906 do 1926 znamke Rolls - Royce z vozniki iz Amerike, Anglije, Avstrije, Avstralije in celo iz Nove Zelandije. Ob tej priložnosti smo naredili tudi nekaj fotografij za arhiv Združenja šoferjev in avtomehanikov. Predsednik ZŠAM Ilirska Bistrica Bernard Oblak - Ročko KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica VESELJE DO ŽIVLJENJA TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja. Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA - 080 22 23, 05/720 17 20 Z REKONSTRUKCIJO PODVOZJA DO EVROPSKIH POLPRIKOLIC Zaradi približevanja evropski uniji je Slovenija prilagodila tudi zakonodajo in vse predpise, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga po cestah. V družbi TIB Transport iz Ilirske Bistrice vedo, da je treba do vstopa Slovenije v EU še marsikaj postoriti. Med drugim bo treba vložiti v posodobitev voznega parka, saj ne izdelavo novega okvirja šasije in montažo novega podvozja, izdelavo in montažo hodnika z varovalno ograjo ter dostopno AL lestev, izdelavo in montaže drsnih INOX pokrovov na vstopne odprtine cisterne. Na TIB Transportu je ekipa izvajalcev, od katerih sta največ dela Prva predelana polprikolica tipa Vozila Gorica iz voznega parka podjetja TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica, ki zaradi predelave ustreza strogim pogojem evropske zakonodaje, že vozi po evropskih cestah. ustreza strogim pogojem evropske zakonodaje. TIB Transport ima v voznem parku polprikolice tipa Vozila Gorica za prevoz kemikalij, ki ne ustrezajo pogojem za pridobitev CEMT-a, saj so njihova podvozja tehnično neustrezna. Nasprotno pa so posode oziroma cisterne brezhibne, saj imajo veljavne tlačne preizkuse in večinoma nove obloge iz nerjaveče pločevine ter zadovoljivo volumensko prostornino. Z rekonstrukcijo in tehničnih rešitev prispevala Marjan Bradač in Anton Boštjančič, konec junija uspešno končala prvo predelavo lastne polprikolice. Za predelano polprikolico je TIB Transport pridobil tudi homologacijo. Pri projektiranju in izvedbi predelave sta bili obe ekipi deležni velike strokovne pomoči ljubljanskega podjetja LPP, še posebej pa g. Vilija Lovca. Tako predelana polprikolica zadošča sedaj veljavnim predpisom evropske unije. V Transportovem servisu vozil jamčijo, da bodo za .»liki ■ TIB TRANSPORT tib TERMINAL d. H parkirišče SERVIS IPIL d.o.o. B pralnica Q tehnični pregledi iTAVRACIJA a CARO<0 SKLADIŠČE 7------------------- \x \ Ut- \vM 1; JiVi-1 Vi i i ■; Li jo : m: rii enimi Tudi pri skrbno načrtovanih potovanjih ali na kratkih izletih se lahko zgodi kaj nepredvidljivega nezgoda ali bolezen. Stroški, ki so povezani z zdravljenjem so navadno visoki, ponekod v svetu pa ustrezne zdravstvene storitve sploh niso na voljo. Z zdravstvenim zavarovanjem na potovanjih vtujini z asistenco, so lahko potovanja vtujini bistveno brezskrbnejša, saj je zavarovancem zagotovljeno: - kritje stroškov nujnega zdravljenja, - kritje stroškov prevoza zaradi bolezni ali nezgode. Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav in pomembnejših turističnih agencijah, tudi tik pred potovanjem. Q triglav Pogled na lovsko kočo v bližini vasi Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 ') V 'J r D l- -J r G P G - (j S1) % (} $ (j K (jY t |i<> I i *» Se priporočamo!!! ODMEVI S 17. PREMSKIH SREČANJ Dvojna dioptrija DUŠA NA BICIKLI /fps , '3' Eli M wi, 'm 14 Sr iv. $1 PirWf' fe a* U|>W' fgj • /--čT -tar.';;. V17. Premika srecan,«,. PreM1s«1 0rfld/ nedelja, 29. junija 2.603 (f I.Vv^A’ 1 | | , j ZdnižrnjelRjlintiilw hlmankt1, hm kukemSi dn&ev Hitih l&m injSKD 01 Hinki &sttlta j ' ’ , } Pravijo, da kri ni voda. Brkinska ne more biti nič drugačna in nič manj vnetljiva, kot recimo štajerska, kadar dobi priložnost za razvnemanje ... V to sem se na svoje oči prepričal pod večer 3. julija v natrpano polni dvorani divaške osnovne šole na predstavitvi knjige z zgornjim naslovom, namreč, kako je brkinsko občinstvo zelo toplo in prisrčno sprejelo izid te knjige. V njej sta dve pogumni avtorici (obe z naših krajev) skrbno zbirali in fonetično zapisali vse njihovo (brkinsko seveda in to prvič v samostojni knjižni izdaji) dosegljivo ustno izročilo v obliki raznih pripovedi (literarna folklora), ki so krožile med ljudmi in se ohranile do danes. Svoje poleno na ogenj je dodal še ilustrator knjige, ki je ob risanju res spustil svojo domišljijo v lauf. Na predstavitvi nam je nazorno razložil, kako si on predstavlja brkinsko dušo (naslovna stran knjige), ki je po njegovem iz česa drugega, kot iz lesa, ki ga ima v obilju okoli sebe. S to primerjavo ni mislil na nekaj slabšalnega, ampak plemenitega, ker se iz lesa da veliko narediti, če ima človek dar in domišljijo. Brkincem je prav gotovo ne manjka, sodeč po njihovih sočnih pripovedih, s katerimi so se hranili in vzgajali vsi pretekli rodovi. Ob branju knjige se mi kar samo zastavlja vprašanje, ali smo preživeli na tem skopem, a lepem koščku slovenske zemlje samo zaradi svoje trme in zagledanosti vanjo, ali tudi zaradi iznajdljivosti, s katero so si naši predniki znali lepšati in bogatili življenje, da jim je postalo znosnejše v težkih razmerah ? Verjetno zaradi obojega. Ne moremo reči, da je revščina, katero so tolkli in jo mi včasih preveč lahkomiselno poveličujemo, sama po sebi kakšna dobrina, je pa vsekakor vzpodbujevalec človekove ustvarjalnosti, ker ga sili čimbolj izrabljati dane možnosti.Iz tega lahko potegnem zaključek, daje čas blaginje ustvarjanje zunanjih pogojev za življenje, pomanjkanje pa preizkušanje notranje (duhovne) trdnosti ! Eno prisilno interkulturacijo smo že dali skozi v ranjki Avstro-ogrski monarhiji. Iz nje se je izcimil lik nepremagljivega in prebrisanega literarnega junaka Martina Krpana, ki je celo cesarja okoli prinesel. Druga nas je doletela v Jugi. Od nje nismo odnesli kaj prida, razen, da smo svojo zakladnico kletvic obogatili z nekaj novimi vulgarizmi in se navzeli ohlapnega izražanja. Zdaj, ko se v tretje, tokrat prostovoljno spuščamo vanjo ( vstop v EU), pa bomo morali dokazati, če smo se kaj naučili iz teh zgodovinskih lekcij in če smo sposobni ohraniti svojo identiteto in jezik brez meja, ki nas zdaj še (varno) ločujejo od ne zmeraj dobro hotečih sosedov. Upam, da Brkine ne bo Italijanom prihodnjega 1. maja ob ukinjanju konfina nazdravil s kokakolo, niti ne s slivovko balkanskega jezikovnega porekla, ampak svojim s čješpovim šnopcam. In kar se mi zdi še pomembneje kot to, kaj bo pil, je s čim bo v prihodnje hranil svojo dušo in iz česa bo! Nekje sem prebral pomenljivo misel, da je tudi dušo mogoče pojesti in uničiti, če se ne skrbi zanjo. Nad tem se je vredno zamisliti. Upam, da se v prihodnje ne bo vozila brkinska duša po Evropi brez ljudskega izročila v svojem rucaku, ampak bo v njem spet kakšna izrezljana pripoved, nastala v tem času, katero bo sedanji rod ohranil za svoje potomce. Zgovornosti in motivov nam vsekakor ne manjka. V spomin mi je priletel odlomek iz šegave pesmi na račun Krašovk, ki jo je nekje na koncu predstavitve pel moški del MPZ Divača in ki se konča približno takole: Bom oženu Krašovko (ne vem, natančno kdo) ne bom rabu pesa... Zagotovo pa lahko rečem: Če bi isti oženu Brčinko, ne bi rabu n’ka interneta, ker bi vse od nje zvedu... Pa boh do prihodnjič Jožko Stegu Združenje književnikov Primorske ob pomoči območne izpostave JSKD in ZKD Ilirska Bistrica, ter bistriškega Literarnega društva, so izvedli že 17. srečanja za zidovi premskega gradu. Sedaj je cela zadeva že mimo in torej aut. Mogoče pravšen trenutek za razmislek kako je bilo in kako naprej; čeprav so teku že priprave na srečanje čez slabo leto dni, ko naj bi bila prireditev še kvalitetnejša. Zgodba s Prema gre naprej, čeprav je še predlani izgledalo, da se bo karavana primorskih literatov, preselila drugam, saj je odziv literatov iz leta v leto padal; nekaj pa gre pripisati tudi na račun zasičenosti in skromnih sredstev, ki so jih imeli prireditelji na razpolago za organizacijo dokaj zahtevne prireditve. Zato si je bistriška ZKD na čelu s predsednikom Sašo Boštjančičem ter tajnico Ivanko Bratovič zadala nalogo, da je potrebno Premska srečanja ohraniti, jim vdahniti novega poleta in pridobiti dodatna finančna sredstva, tako s strani občine kot drugih pokroviteljev. Lahko rečemo: uspelo jim je. To potrjuje množičen obisk, kvalitetna zasedba gostujočih in domačih literatov, ter predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Peršak med publiko, ki je bil precej glasen glede usode slovenskega jezika in kulture nasploh. Sicer pa se je zavzel za nadaljevanje sodelovanja med Društvom slovenskih pisateljev in Združenjem književnikov Primorske. Ob okrogli mizi so se literati najprej »pomerili« na temo: Globalizacija in položaj slovenskega jezika. Vsi po vrsti so izrazili skrb za usodo slovenskega jezika ob vstopu v EU, precej kritik je bila deležna tudi država, ki dopušča množično onesnaževanje jezika na vseh ravneh življenja. Edelman Jurinčič, predsednik Združenja književnikov Primorske, je nato predstavil tudi protestno izjavo združenja, sprejeto na 17. Premskih srečanjih. V njej so med drugim zapisali: »Obe politični opciji sta do Slovenstva žaljivo mlačni. Priča smo nerazumljivi samozadostnosti »Republike Ljubljana«... Številnim povabljencem plača država vse stroške, naši stanovski organizaciji DSP pa zmanjšuje dotacije in ukinja zaposleno osebje, a hkrati zahteva, da uresničimo sprejete in od njih potrjene programe ...« V nadaljevanju so se udeleženci preselili iz grajske kleti na grajsko dvorišče, kjer je sledilo literarno branje treh tujih in štirih domačih avtorjev, s povezovalcem Davidom Terčonom, sicer tajnikom zveze. Najprej se je predstavil Angus Reid, režiser, scenarist in pesnik iz Škotske, kije pritegnil pozornost z recitiranjem bosanske pesnitve Hasanagice v angleškem jeziku. Sledile so pesmi Žuže Balog iz Srbije in Črne Gore ter pesnik Sergio Sozi, učitelj na Tržaškem, živeč v Kopru. Seveda smo njune pesmi slišali v originalu in prevodu. Nato so se razkrili še: Metka Cotič, Vanja Pegan, Senada Smajič in Jožko Stegu. V najstarejšem delu gradu, romanski kapeli iz 13. stoletja, so odprli razstavo akvarelov slikarke Zdenke Vinšek - Faganel. Likovno oceno je prispeval znani glasbenik in umetnostni zgodovinar Lado Jakša, v svojih delih pa se predstavlja z motivi stavbarstva v Brkinih in na Krasu. Dodati gre leše to, da razstava s svojo svežino in aktualnostjo osvežuje poletno ponudbo na gradu; medtem ko razstavišče v »kapeli« kar kliče po podobnih vsebinah. S svojo ponudbo je predstavil tudi TIC (Turistično informacijski center), kjer skrbi, daje vse pod kontrolo neuradno prva grajska gospodična Mojca Memon. Milojka Primc je predstavila paleto izdelkov iz svoje delavnice domače in umetnostne obrti, ženske iz premskega Kulturno turistično-športnega društva pa so poskrbele za prijeten ambient in dobro obloženo mizo. Ko se je dan prevesil v zgodnji poletni večer, so nam postregli s kulturnim večerom, skozi katerega je povezovala vse niti Katja Valenčič. Bistriško Literarno društvo je predstavilo 12. številko literarnega glasila Stopinje, v programu pa so nastopili: pevska skupina Vasovalci ter mladi glasbeniki Glasbene šole II. Bistrica, vključno s svojim kvartetom. Velja omeniti, da seje udeležil druženja na Premu tudi bistriški župan Anton Šenkinc, pokrovitelj Premskih srečanj, ki je poudaril njihov pomen in tradicijo za bistriško občino. Ob vsem gre dodati še nekaj iz sveta scenografije in doživljanja grajskega prostora; svojevrstne kulise za vsakoletne literarne izlete. Navadno poteka ves program, vključno s spremljajočo publiko v pritličju, kjer so bili vedno prostori za služničad, klet, kovačijo, grajske zapore itd (pian terreno). Vse reči duhovne narave so se v časih grajske gospode vendarle odvijale v novejši grajski kapeli iz 15. stoletja, s triforo odprtem balkonu ter prvem nadstropju (piano nobile), kjer je večja soba že obnovljena. Torej, smo gospoda ali razvpiti nergači iz pritličja? Sicer pa; organizatorji razmišljajo kako uporabiti v tem kontekstu tudi premsko cerkev sv. Helene. Tisto najzanimivejše smo prihranili za konec, čeprav je najpomembnejša popestritev prihodnjih srečanj. Predsednik Združenja književnikov Primorske Edelman Jurinčič je napovedal razpis literarne nagrade, ki bo objavljen v medijih v najkrajšem času. Razpisana literarna nagrada bo namenjena članom združenja za tisk knjige, izmed katerih bo komisija združenja izbrala enega od avtorjev, na podlagi pravilnika o podelitvi literarne nagrade in razpisnih pogojev. Nagrada bo podeljena na naslednjih Premskih srečanjih. Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica se dogovarja z enim od gospodarstvenikov o pokroviteljstvu in financiranju literarne nagrade. Roman Gustinčič mm od nonedelika d Dom na Vidmu i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 3-0 1. SAM PROTI VSEM-akcija 2. AMERIŠKI PSIHO2-grozljivka 3. MOJA OBILNA GRŠKA POROKA - komedija 4. KDO JE BOURNE - triler 5. NEVARNA SMER-triler 6. PRENAŠALEC-akcija 7. JAMES BOND UMRI KDAJ DRUGIČ - akcija 8. RDEČI ZMAJ-akcija 9. OSTROSTRELEC II.-akcija 10. NEZVESTA-triler POLETNA AKCIJA: Ob izposoji treh video kaset, dobite še dve brezplačno!!! r —------—-----------------------------------1 j VELIKA IZBIRA j ! UGODNE CENE ! \ A -t. I Iz življenja društev 31. 07. 2003 Snežnik stran - 18 Bistriške gasilske novice PET USPEŠNIH LET DRUŠTVA »PIŠKOTEK« KNEŽAK GASILSKE NOVICE Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica je imelo v prvi polovici letošnjega leta, kar 80 intervencij. To število kaže nadpovprečen izvoz gasilskih vozil in moštva, kar se nam pozna med drugim tudi pri pokrivanju stroškov, ki društvo bremenijo pri vsaki intervenciji. Več kot polovica intervencij jev naravnem okolju, kar kaže , da nekateri občani še vedno ne upoštevajo navodil o prepovedi kurjenja, ko je razglašena povečana požarna ogroženost naravnega okolja. Bistriški gasilci smo posredovali pri desetih dimniških požarih, dveh vodno ekoloških nesrečah, na šestih prometnih nezgodah, večkrat odpirali vstopiti v komoro z jekleno vrvjo , ki sejo pripne na goreč voziček, le tega pa se povleče iz komore na premično podvozje iz podvozja pa na piano , kjer se ga dokončno pogasi. Ta postopek treba ponoviti štiri krat, zato je potrebna izredna pazljivost in usklajeno delo dveh gasilcev, ki jekleno vrv pripenjata na voziček in dveh gasilcev, ki jih z vodo varujeta. Vsi štirje pa se v sklonjeni drži približujejo gorečemu vozičku nad njihovimi glavami pa ognjeni zublji v petindvajset metrski komori iščejo pot skozi odprta vrata na okolico, ki jo je treba tudi zaščitit in gasit. Gašenje takega požara pa zahteva tudi primerno osebno zaščitno opremo, ki za enega gasilca stane blizu pol milijona tolarjev. Ta požar nam je uspelo pogasiti v dveh urah. V veliko pomoč so nam bili zaposleni v tovarni, Na večjem požaru naravnega okolja na poligonu Bač, ja gasilcem pomagal tudi helikopter Slovenske vojske zaklenjena stanovanja, gasili požar strele, črpali vodo iz poplavljenega stanovanja, iskali kačo v stanovanjskem objektu, pogasili nekaj kontejnerjev, gasili na šestih požarih na objektih, med katerimi je bil največji na začetku leta v tovarni Lesonit, ko je gorelo v eni od štirih navlaževalnih komorah, kjer so se zaradi visokih temperatur, ki nastajajo pri tehnološkem postopku vnele vlaknene plošče. Petdeset plošč je na vsakem izmed štirih- šest merskih vozičkov, ki se nahajajo v komorah. Te goreče vozičke je potrebno izvleči iz komor, zato morajo biti vrata komor odprta, s tem pa se omogoči dostop kisika, ki pospešuje gorenje. Pri zelo visokih temperaturah morajo gasilci ki so nam pomagali pri izvleki vozičkov in pri gašenju. Za pomoč pri izboljšanju požarne varnosti smo se letos odločili, da podarimo tri gasilnike tipa S-6 (prah) bistriškim tabornikom ob praznovanju 50 letnice. Te gasilnike bodo postavili v kočo v Črnem dolu, v skladiščni prostor v Trnovem ter v klubske prostore v II. Bistrici. Mladinska ekipa našega društva pa je gasilnik S-6 odnesla v kočo na vrhu Snežnika, pregledala in usposobila že obstoječ gasilnik in pomagala oskrbniku pri prenosu določenih artiklov v kočo. Janko Slavec PGD II. Bistrica |i j LEKARNA Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki l od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto I Dežurstva 1 Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 — d ■»arič Včasih gredo njihove aktivnosti, kar neopaženo, tiho mimo širše javnosti, včasih uspejo narediti pravi boom med prebivalstvom Zgornje Pivke, v lokalnih in nacionalnih medijih. Dejstvo pa je, da so v petih letih delovanja postali (zelo) prepoznavno društvo v ožji okolici in tudi širše, celo na državnem nivoju. Govorimo o Društvu PIŠKOTEK, ki se je leta 1998 na upravni enoti Ilirska Bistrica prvo registriralo za tako široko paleto dejavnosti. Njihovo ime namreč nima nikakršne zveze s kulinariko, kot večina misli, ampak se v imenu skrivajo začetnice dejavnosti, ki živijo med člani in pomeni: Prijatelji Informiranja,Športa, Kulture, Okolja,Turizma, Ekologije Knežak. In prav toliko, kot je bilo domiselnosti pri imenu, jo je pri njihovem delovanju, saj delajo skupaj kot društvo, v sekcijah, klubih, študijskih krožkih, skupinah ..., njihov program pa je zelo fleksibilen in vedno odprt za nove ideje in iniciative. Prav tako je vsem odprta možnost včlanitve in sodelovanja z društvom. Dober mesec po peti obletnici ustanovitve (ustanovni zbor je bil 13.j unij a 1998), se je 11. julija letos večina članic in članov zbrala na občnem zboru na Mašunu. Pregledali so bogato delo v zadnjih dveh letih in v prvem letošnjem polletju, sprejeli poročila in potrdili plane, ter podaljšali mandat članom upravnega odbora in komisij. Pristopilo je kar precej novih članov, pa tudi takih, ki ne želijo več sodelovati je nekaj. Predstavitev dela, ki jo je podal predsednik upravnega odbora društva, Vojko Mihelj, je trajala kar debelo uro, kar je dokaz kako bogato je bilo delo in odzivi nanj. Na področju informiranja skušajo predstaviti širši javnosti vsa dogajanja v vasi v čim več sredstvih javnega obveščanja in na skupni kneški internetni in Wap strani. Skrbijo tudi za dobro informiranost krajanov o aktualnih dogodkih in jih vključiti v dogajanje s predavanji, razstavami... (npr. Regijski park Snežnik, vstopanje v EU, naravne lepote naših krajev...). Društvena kronika je pravo bogastvo podatkov in dokumentov o vseh dogodkih. Pripravljajo se tudi na ponoven začetek izhajanja lokalnega glasila »Vaški vodnjak«. Sekcija za šport je v zadnjih letih kar močno popestrila dogajanja in spodbudila aktiven način življenja med prebivalci. Kljub slabim prostorskim možnostim so mladinke ogrete za odbojko, fantje za košarko in nogomet, starejši za balinanje. Naj navedemo npr. da samo balinarski klub združuje preko 120 članov. Tudi vlaganja v objekte in opremo (balinišče, goli...) so bila kar intenzivna. Prav poseben pomen imajo tradicionalne množične športne prireditve, kot so Kneški tek, Dan družinske rekreacije, Pohod na Tuščak... in vključevanje mladih v športne aktivnosti in tekmovanja (tek, odbojka...). Vodenje sekcije letos prevzema Stojan Bilc, tudi do sedaj aktiven športni delavec. Tudi bogatim koreninam na področju kulture je društvo veliko doprineslo. Predvsem velja poudariti V prijetnem vzdušju nastajajo vedno nove ideje za delo društva povezovalno funkcijo in koordinacijo med vsemi nosilci kulturnega življenja vasi, katere rezultat so uspešne prireditve, kot Knežak v pesmi, Božično novoletni koncerti... V Knežak so pripeljali že kar nekaj zvenečih imen z glasbenega in gledališkega področja (letos npr.Nevv svving kvartet), predvsem pa jih radi obiskujejo pevski zbori. Z uspešnim sodelovanjem na razpisu JSKD so uspeli nabaviti del stolov za dvorano, prostorske možnosti pa so še vedno ovira za še kvalitetnejše delo in gostovanja, zato si vsako leto skupaj ogledajo še kakšno uspešno gledališko predstavo ali prireditev. Sodelovali so celo pri snemanju filma »Ruševine«. Skrbijo, sofinancirajo in se trudijo tudi za ohranjanje kulturne dediščine (vizita, žegnanje konj, stari predmeti...). Pri urejanju okolja koordinira delo predvsem študijski krožek »Uredimo in polepšajmo naš kraj Knežak« in številni prostovoljci, tudi nečlani. Rezultati so vidni in deležni številnih pohval. Delovne akcije, organizirane skupaj s KS vsaj dvakrat letno, so vedno množične in iz čiščenja so že prešli na urejanje okolja, vse bolj je prisotno tudi vzgojno delo. Področje turizma je še v povojih, a mu posvečajo veliko pozornost. Člani nabirajo izkušnje in se izobražujejo na ekskurzijah (letos npr. Koroška). Društvo je aktivno v Notranjsko-kraški turistični zvezi. Ravno njihovo delo pa je v vas pripeljalo že nekaj organiziranih v v skupin, zanimive so postale njihove prireditve, pozornost pa posvečajo ureditvi nekaterih zanimivosti v vasi in okolici, ki bi lahko bile zanimive za obiskovalce (tektonsko okno, studenec, gasilska pumpa). Krajanom želijo prikazati perspektivo turistične dejavnosti in nakazati možnosti da se vključijo tudi sami. Ekološka sekcija dela v tesni povezavi z okoljsko, saj so aktivnosti skoraj enake. Kar nekaj skupnih osnov za krepitev sodelovanja so našli tudi z Osnovno šolo, ki je lani postala Eko šola, saj se preko mladih pozitiven odnos do narave najbolj krepi. Nikakor se ne da opisati prav vseh uspehov Društva PIŠKOTEK Knežak. Člani so veseli, če je njihovo delo sproti opaženo in pohvaljeno, razveselile pa so jih tudi nagrade, kot npr. nagrada Andragoškega centra Slovenije leta 2001 za uspešno delo študijskega krožka, bronasto priznanje občine Ilirska Bistrica v letu 2002 in precej pohval za sodelovanje. Kot pri vseh društvih gredo seveda pohvale tudi posameznikom, saj vemo, da vsi člani ne morejo biti enako aktivni. Na občnem zboru so bili potrjeni tudi smeli načrti za naprej, a jih ne bomo predstavljali, kajti verjamemo, da ne bo dolgo, ko bomo spet poročali iz Knežaka o kakšni novosti, uspešni aktivnosti ali dobri prireditvi, kjer bo »imel prste vmes« tudi PIŠKOTEK. v. m. IZŠLA JE 12. ŠTEVILKA STOPINJ Literarno društvo Ilirska Bistrica je 29. junija na Premskih srečanjih predstavilo 12. številko svojega glasila Stopinje. Tokrat ponujajo skoraj 180 strani pestrega branja, od katerega tretjino zavzemajo pesmi kar dvajsetih avtorjev, od katerih je dobra polovica domačih, se pravi z bistriškega področja, ostali so iz drugih krajev. Skoraj enak del prostora kot pesmi, zavzemajo zapisi, preostali del pa si delita proza in prevodi. Naslovna stran in likovna oprema je avtorstvo Aleksa Batiste, za tisk pa je poskrbela tiskarna Mljač iz Divače v nakladi 200 izvodov. Dobite, oziroma kupite jih lahko na izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter v knjižnici po 1500 sit. Razlog za višjo ceno je želja, da bi na ta način društvo tudi samo zbralo nekaj svojih sredstev za sofinanciranje prihodnje številke. Za lit. društvo Jožko Stegu NAGRADNA KRIŽANKA Z MISLIJO 1 n n n [s [i n » VODORAVNO: 1. ogaba, 5. slovenski slikar, rojen na Tirolskem (Josip, 1815-1901), 10. ime kraj pri Bohinju, 12. jelen z lopatastim rogovjem, 14. pripadnik monarhije v odnosu do monarha, 16. mesto v Nemčiji ob reki Labi, 17. sodobnik Keltov, 18. štrleči del obraza, 20. naj starejša formacija jure, 21. dlakasta koža mladih kozličev, 22. pregib besede, 24. redek nebesni pojav, 25. krajša oblika imena Aleksander, 26. prečnik na jamboru, 27. češka pritrdilnica, 28. kocka (lat.), 30. naslov, 32. grška črka, 34. makedonski narodni heroj (Mirče, 1915-1943), 35. kazen za grehe, 37. ime skladatelja Stravinskega, 39. neresnica, 40. športna igra z žogo in loparjem, 42. ime francoske pevke Caplan, 44. pas pri kimonu, 45. pristaniško mesto v Jordaniji, 46. grška črka, 47. slovenski pisatelj (France, 1890-1970), 49. vzdevek košarkarja Michaela Jordana, 50. poljski literarni zgodovinar, kritik in esejist, (Jan), 51. slovenska glasbena skupina, 53. ruski dirigent (Jurij), 55. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem, 57. huda nalezljiva črevesna bolezen, 58. slovenski književnik modeme, rojen na Premu (Dragotin), 59. ime slovenskega igralca Cigoja. NAVPIČNO: 1 • iztrebljanje, 2. začetek neke misli, 3. hiter, silovit vojaški napad, 4. ruski veletok, 5. kratica za planinsko društvo, 6. hišni bog pri Rimljanih, 7. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi, 8. nadaljevanje neke misli, 9. vojašnica, 10. naj svetlejša zvezda v ozvezdju Device, 11. slap pri izvim Savinje, 13. vrsta zavarovanja, 15. rusko moško ime, Nikolaj, 19. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih področjih, 22. kar ni v skladu s človeškim dostojanstvom, Ponosom, 23. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, 29. sodnik v grškem podzemlju, 31. kratica za elektroencefalogram, 33. azijska palma, 35. plod, sadež, ki ostane na požeti njivi, v obranem nasadu, 36. ameriška pisateljica (Nin), 38. italijanska igralka (Adelaide,1822-1906), 39. ruski politik (Oleg), 41. bakrena ročka za kavo ali vodo iz Turčije, 43. evropska država z glavnim mestom Vilna, 48. znana grofija v Angliji, 50. polotok med Belim in Barentsovim mdrjem, 52. največji morski sesalec, 54. otožen tonovski način, 56. začetnici češkega pesnika in folklorista Erbena. Dimitrij G rij SLOVARČEK: PLANK - slovenski slikar, rojen na Tirolskem (Josip) KOTT - poljski literarni zgodovinar (Jan) SIMONOV - ruski dirigent (Jurij) ŠPIKA - najsvetlejša zvezda v ozvezdju Device LOBOV - ruski politik (Oleg) RISTORI - italijanska igralka (Adelaide) PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE; REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. SKRAD, 6. MOLAR, 11. KROGLA, 13. LEDINE, 14. RANA, 15. ETATIZEM, 17. IVER, 18. ROMAN, 19. NAK, 20. NOREN, 21. PAR, 23. KOKON, 24. REVA, 25. INKASANT, 28. ERIN, 29. CANKAR, 30. ORMUZD, 32. ALAIN, 33. ASTAT. NAVPIČNO: 5. D(ANILO) L(OKAR) V_____'___________/ MORDA Morda tekočina bistra um bistri in staplja, ko se kri neumna v pameti megleni utaplja. Ali sončni prah nariše, ustne v nasmeh prekleti, mlada duša umira, črni njeni so obeti. Morda nekdaj ata pride in odpelje te nazaj, med domače, stare lipe v nekdanji svetli raj. Matjaž Vrh La, v, Mali oglasi______________ Mlada družina najame manjše stanovanje v II. Bistrici ali okolici; Inf.: 040/609 809; Prodam dvoinpol sobno stanovanje v I. nadstropju bloka ulice 7. maja 10; Inf.: 041/ 588 554; V OIC Trnovo - Vilharjeva 25, oddamo dve opremljeni pisarni 15 m2 in 35 m2. Podrobnejše informacije na tel.: 041/616-411 Andrej Bergoč; Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim; Inf. na tel.: 05/ 788 00 33; Prodam ali oddam poslovni prostor 33m2 v mikozi v Ilirski Bistrici, Inf. na tel.: 031/ 833 495 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60 -80 m2 primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Inf. na tel: 041/446-009 ali v videoteki v Domu na Vidmu. PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 VII. Bistrici dam v najem neopremljeno, 2 sobno stanovanje; lahko tudi kot poslovni prostor; Inf. na tel.: 00384 91 703 093; Prodam 3-sobno stanovanje na Prešernovi ulici; tel.: 031/ 407 620; Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 p------------------------------------------------- I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. avgusta 2003, na naš naslov: I UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, I VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za jinijsko križanko prejme: | ANDREJ VALENČIČ | Vrbovo 3/b, 6250 Ilirska Bistrica ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU I IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”! I________________________________________________________I cppiama-pur PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si Oddamo garsoniero v Ilirski Bistrici, lil. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/ 329 416 Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/269 059 V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/901 284 Prodam rabljene usnjene fotelje - dobro ohranjeni; Inf. na tel.: 041/ 890 515; Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942 V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/ 788 51 72 ali 041/477 109; V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616411 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar/250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666; V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/ 609 759 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00 511 USPEŠNO JE BIL IZVEDEN ŽE SOKOLOM ŠTIRJE NASLOVI Veselje zmagovalne ekipe prvega dne turnirja ekipa Pomorca iz Kostrene, ki je v razburljivem finalu po izvajanju kazenskih strelov premagala ljubljanski Slovan.V tekmi za tretje mesto je bila ekipa Kočevja boljša od ekipe NŠ Miran Pavlin. Domača ekipa je nesrečno izpadla v četrtfinalu, potem ko je po izvajanju kazenskih strelov z 2 : 4 izpadla od Kočevja. Najboljši vratar prvega dne je bil Boštjan Štampfel iz Kočevja, najboljši strelec Tomaž Kovačič iz Slovana, najboljši igralec pa Toni Prga iz zmagovalne ekipe Pomorca. podjetju Bell iz Miklavža na Dravskem polju, mesnici Danči, pizzeriji Mae-stro, trgovini Kosič d.o.o., Emoni obala Koper, pekarni Slava, frizerskemu salonu Mojca, podjetju Izoterm iz Podgrada, podjetju Piama pur iz Podgrada, ključavničarstvu Frank, kovinoplastiki Zlatko Tomažič, ribarnici Cerkvenik, podjetju TIB Transport, okrepčevalnici Jaksetič, avtopralnici Koren s.p. in avtoprevozništvu Janežič Jože s.p. NK ILIRSKA BISTRICA Kljub veliki vročini smo bili priča razburljivim tekmam Tamara Kovačevič - državna prvakinja (starejše deklice) klubi, kar je še en fantastičen klubski dosežek. Po posameznih kategorijah pa so mali Sokoli dosegli sledeče rezultate : - v kategoriji malčkov so v ekipnem delu nastopili dečki v postavi DAVID ŠAJN, LUKA TOMŠIČ in ŽIGA TURK. Za vse tri malčke je bil to prvenec na državnih prvenstvih. Kljub veliki tremi pa so s svojim nastopom dobro opravili in osvojili bronasto medaljo. - v kategoriji starejših deklic, kate posamezno je nastopilo kar šest bistričank, ki so z izjemo Maje Kožar vse najmlajše v tej kategoriji, ki po novih pravilih KZS združuje Pokal za fairplay je prejela domača ekipa. Medalje in pokale je ekipam podelil predsednik športne zveze Ilirska Bistrica Rihard Udovič. Drugega dne turnirja v kategoriji U-lOso se končne zmage veselili mladi nogometaši Jadrana iz Dekanov, ki so bili v velikem finalu boljši od NŠ Mirana Pavlina. V tekmi za tretje mesto pa so nogometaši Kočevja premagali hrvaško ekipo Mladost iz Proložca. Ekipa iz Ilirske Bistrice je izpadla v predtekmovanju po skupinah. Tudi drugi dan je bil najboljši vratar iz vrst Kočevja, Bernard Crnkovič, najboljši strelec je bil Matej Zemljak iz ekipe Portorož-Piran, za najboljšega igralca pa je bil izbran Irvin Kocjančič iz KARATE KLUB SOKOL VABI: VPIS NOVIH ČLANOV V mesecu septembru v telovadnici OŠ Dragotin Kette: PONEDELJEK.: OD 17.00 DO 18.00 petek.: od 18.00 do 19.00 V mesecu oktobru vabimo k vpisu odrasle (nad 16 let). Telovadnica OŠ Dragotin Kette petek od 19.00 do 20.00 informacije na tel.: 031 521 040, 031 515 570 Vabljeni vsi, ki želite osvojiti veščino športnega karateja ali pa bi želeli osvežiti že pridobljeno znanje. VABLJENI! ŠESTI TURNIR ZA POKAL MESTA ILIRSKA BISTRICA Nogometni klub Ilirska Bistrica je v soboto, 21. in nedeljo 22. junija izpeljal že 6. mednarodni nogometni turnir za pokal mesta Ilirska Bistrica. Tekmovanja se je v obeh dnevih udeležilo trideset ekip iz Slovenije in sosednje Hrvaške, v starostnih kategorijah U-10 in U-12. Vse skupaj smo imeli priložnost videti 350 mladih nogometašev, ki so klub neznosni poletni vročini pokazali kvaliteten in borben nogomet. V soboto, je bila v konkurenci starostne kategorij U-12 najboljša dekanskega Jadrana. Fairplay je osvojila ekipa NŠ Miran Pavlin. V tej kategoriji je priznanja podelil podžupan občine Ilirska Bistrica Julijan Lavrenčič. Nogometni klub Ilirska Bistrica se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi turnirja. Še posebej pa bi se radi zahvalili častnemu pokrovitelju turnirja, županu občine g. Antonu Šenkincu, občinskemu svetniku g. Francu Lipoltu, Medobčinski nogometni zvezi Koper, Banki Koper, Zavarovalnici Triglav, O.E. Postojna, DRŽAVNIH PRVAKOV 25. maja je v Hitovem športnem centru v Šempetru pri Novi Gorici potekalo državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice. Prvenstva, ki ga je izvedla Karate zveza Slovenije, se je udeležilo 400 nastopajočih iz 38 klubov iz cele Slovenije. Sokoli, ki so se prvenstva udeležili pod vodstvom trenerja Kristoferja Štembergerja so na prvenstvu še enkrat več dokazali, da spadajo v sam slovenski vrh, saj so osvojili štiri naslove državnih prvakov in še dve tretji mesti. Karate klub Sokol si po osvojenih zlatih medaljah deli drugo mesto med tekmovalke do dopolnjenjih 16 let. I zapišemo, KK SOKOL- dolgo Kljub prehodu v višjo starostno | nobenega in potem vsi ostali, kategorijo, je znanje deklic že na tako visoki ravni, da se je v kategoriji - kate posamezno, uspelo kar štirim uvrstiti med osem prvouvrščenih. Velika zmagovalka te kategorije, pa je na veliko presenečenje vseh postala, verjetno najmlajša v kategoriji starejših deklic TAMARA KOVAČEVIČ . Tamara, ki je iz nastopa v nastop pokazala vse kar zna Državni prvaki in zmore, je piko na i svojega uspeha pritisnila s svojim nastopom v finalu, kjer je tesno, a zasluženo premagala glavno favoritinjo. Vsekakor je Tamara nepričakovano, a zasluženo dosegla največji uspeh v karieri . Uspeh Tamare Kovačevič v kategoriji starejših deklic, so dopolnile še ostale nastopajoče v tej kategoriji, predvsem MATEJA HRVATIN, ki je bila na Ekipne državne prvakinje (mlajše deklice) Samanta Mikuletič, Karin Gerečnik, Monika Tomažič koncu tudi zmagovalke osvojeno mesto. Četrto mesto sta si na stopničkah za tretje - kategorija mlajše deklice ekipno. Za Sokole so nastopile SAMANTA MIKULETIČ, KARIN GEREČNIK in MONIKA TOMAŽIČ. Prepričljiva zmaga in zlata medalja. Za vse tri rezultat kariere in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. - kategorija starejših deklic. Nobene dileme - prvo mesto in zlata medalja KK SOKOL. Ekipa DORIS BRNE, SAŠA ŠTEFANČIČ, MATEJA HRVATIN postaja prava nočna mora za vse ostale nastopajoče klubske ekipe. Na tem prvenstvu so bile nepremagljive. V kategoriji starejših dečkov ekipno še ena čista zmaga za KK SOKOL. DARJAN SMAJLA, TINE MALJEVAC in TILN MUHA, so priborili še četrti naslov državnih prvakov v Ilirsko Bistrico. V ostalih kategorijah so mlajši Sokoli dobro nastopali, vendar so v glavnem najmlajši v svojih kategorijah, pa tudi tekmovalnih izkušenj še nimajo dovolj in v tem trenutku ne morejo posegati po medaljah, vendar za svoj nastop na tako veliki in pomembni tekmi zaslužijo pohvale. Brez dvoma smo po končanem prvenstvu ocenili, da v Ilirski Bistrici zori verjetno najbolj nadarjena generacija v zgodovini bistriškega karateja, o kateri se bo tudi v bodoče veliko govorilo. Vsem, ki tvorijo to generacijo skupno z njihovim Ekipne državne prvakinje (starejše deklice) Mateja Hrvatin, Doris Brne, Saša Štefančič razdelili DORIS BRNE in ROSANA ULJAN. DORIS je v repasažu tesno izgubila dvoboj za tretje mesto, prav z Matejo Hrvatin, Rosana pa je popolnoma presenetila vse z odličnimi nastopi in potrdila daje tudi ona velik potencial. Dobro sta nastopili tudi SAŠA ŠTEFANČIČ in MAJA KOŽAR, vendar pa nista posegli po višjih uvrstitvah. V ekipni konkurenci pa popolna premoč SOKOL-ov. Lahko mirno trenerjem - legenda bistriškega karateja Kristofer Štembergar - je skupna izredna privrženost delu na treningih in veselje do karateja. Za KK SOKOL Peter Šircelj RAFTING KLUB MRZLA UODA ZAKLJUČEK SEZONE Zahteven manever: Prečkanje toka v protitočna vratca (Foto: Martina Jaksetič) Zaključek sezone seje odvijal na reki Savi. 18. maja bi moral potekati spust po reki Savinji, vendar so jo zaradi nizkega vodostaja premestili na hrastniško slalomsko progo. Tekma 31. maja na reki Savi je kazala na pravo katastrofo, saj sta nam zaradi službenih obveznosti manjkala kar dva člana iz prve tekmovalne ekipe. Vrzel smo zapolnili s fantoma iz druge ekipe. Zaradi zahtevnega slaloma smo bili namreč malce skeptični. Navkljub pesimizmu in velikim ribam, ki so plavale s trebuhi navzgor, smo oba teka slaloma briljantno izpeljali. Zaradi neizkušenosti mladih tekmovalcev in neusklajenosti celotne ekipe smo slalom končali na 6. mestu. Po končanem slalomu smo začeli psihološke priprave na Sprint, ki je potekal takoj po slalomu. Zgodil pa se je velik nesporazum, zaradi česar smo zgrešili glavno smer na Sprintu in po velikih naporih prišli skozi cilj. Naslednjih nekaj minut je bilo takšnih, kot bi spravil »šest petelinov v isti kumik«. Zato pa smo drugi tek odpeljali zelo prepričljivo in na koncu dosegli še eno 6. mesto. Naslednji vikend, 6. junija, pa je bila tekma, ki smo se jo celo sezono najbolj bali in sicer je bil to maratonski spust. To disciplino smo zaradi pomanjkanja časa manj trenirali, ker so šla naša prizadevanja predvsem v treninge slaloma in Sprinta. Tekma pa je že pred startom kazala vse znake polomije. Glavni skipper, “glava ekipe", je odpovedal zaradi šolskih obveznosti, naš najmočnejši tekmovalec pa ni dobil dopusta. Kljub temu smo tekmo, ki je potekala od Trbovelj do Hrastnika, odpeljali nad vsemi našimi pričakovanji. Med samo tekmo smo prehiteli ekipo Rafting kluba Kolpa, ki je štartala štiri minute pred nami. Na žalost smo pri prvem poskusu prehitevanja naredili šolsko napako in preveč zapeljali v kontra tok. Tako se je naš prvi poskus izjalovil. V drugo, Kolpe ni moglo rešiti več nič. Ta drobna napaka nam je pobrala veliko moči in nismo mogli prehiteti še Rafting ekipe Vidra, smo pa jih dohiteli in po času premagali. Spust smo uspešno končali na 5. mestu. Naš izgled po tekmi pa raje ne bi omenjal. Na zadnji tekmi v sezoni, 8. junija, sta nas ponovno čakala slalom in Sprint na reki Savi pri Hrastniku. No, uspela nam je popolna zasedba in v obeh disciplinah smo dosegli 5. mesto. Ekipe, ki so bile pred nami, so pač premočne in potrebno bo še veliko treninga, da se prebijemo med najboljše. A vseeno smo sezono v skupni razvrstitvi zaključili na odličnem 5. mestu. Na tej tekmi pa se je odvijal tudi »gladiatorski« dvoboj med ekipama Forstek Hrastnik in Gimpex Straža za prestižno 1. mesto, ki so ga tesno osvojili slednji. Ti se bodo letos udeležili tudi svetovnega prvenstva, ki bo letos potekalo na Češkem. To pa še ni vse. Za en mesec smo pospravili naša vesla in rumene čelade, nato pa odšli na tradicionalni mokri vikend na reki Soči, kjer poskrbimo za vse naše sponzorje in podporne člane. Tu se čez dan veselo sproščamo na Soči in zvečer v kampu ob raznovrstnih dogodivščinah, ki nas vsako leto znova presenečajo in nasmejijo. Sledi še velika odprava v BIH konec julija, kjer poteka vsakoletna regata na reki Uni. Tam bomo preveslali približno 90 km dolgo progo. Konec avgusta nas čaka še navijaški vikend na Češkem, kjer bomo na svetovnem prvenstvu vihteli zastave v podporo slovenski ekipi. O tem pa kdaj drugič. Vse informacije o tekmah in ostalih klubskih dejavnostih dobite na internet naslovu www.mrzlauoda.com ali na številkah 041 333 438 (Sebastjan) ali 040 214 426 (Tomaž). Radi bi se zahvalili še vsem, ki so nam omogočili udeležbo na vseh tekmah in uspešen zaključek sezone, kajti brez njih bi bilo zelo težko. Zahvala: Občina Ilirska Bistrica, Plama-Pur d.d., Agave, Šenkinc d.o.o, Teles d.o.o., SKB banka d.d., Meblo jogi d.d., Kass, Johnny bar, Klub študentov Ilirska Bistrica. Lep pozdrav, Janez Ferlež 13. POKAL ZGONIKA - V SKUPNI UVRSTITVI SOKOLI TRETJI 10. marca je v Zgoniku v Italiji potekal 13. pokal Zgonika v karateju. V konkurenci 200 tekmovalcev iz Italije in Slovenije so zelo uspešno nastopili tudi bistriški karateisti, ki jih je na turnirju vodil trener Kristofer Štembergar. Sokoli so na turnirju zabeležili 7 zmag v posamičnih nastopih, ter še kopico drugih in tretjih mest, kar je na koncu zadostovalo za skupno osvojeno tretje mesto v skupnem seštevku. Zmagovalci po posameznih kategorijah so bili: Žiga Rirk v kategoriji dečkov letnik 95 Luka Gerečnik - dečki letnik 94 Muha Tiln - dečki letnik 91 Rosana Uljan - deklice letnik 90 Tamara Kovačevič - letnik 91 Mateja Hrvatin - letnik 89-90 črni in rjavi pasovi. Vsi našteti so svoje zmage dosegli v tekmovanju v katah. Poleg zmagovalcev sta drugo mesto v katah osvojili Anita Janežič in Maja Čekada, tretja mesta pa so osvojili še Darjan Smajla, Doris Bme in Eneja Celin. Doris in Darjan sta svoj uspeh v katah ponovila še v popoldanske delu, ko so bile na sporedu dogovorjene borbe (kihon ipon kumite). Tekmovanje v dogovorjenih borbah je precej pokvarilo zelo pristransko sojenje, ki je Sokole prikrajšalo še za kakšno posamezno zmago in je na koncu rezultiralo z glasnim žvižganjem polnih tribun, ki so bile namenjene sodnikom oziroma njihovim pristranskim odločitvam. Sokoli so s tem turnirjem uspešno zaključili tekmovalno sezono 2002-03. Za KK SOKOL Peter Šircelj Trnovo ob Soči: Prihod na cilj turistične proge (Foto: Mcirtina Jaksetič) PRAZNIK NA ŠTIRIH KOLESIH Še enkrat več se je pokazalo, da je gorsko-hitrostna dirka Petrol Ferrari pravi praznik za vse ljubitelje avtomobilizma, ki so lahko v atraktivnih vožnjah uživali tudi letos. Skupno najhitrejši je bil Madžar Laszslo Szasz, a vsak izmed več tisoč gledalcev si je jasno izbral svojega favorita in zanj navijal s vsem srcem. Kljub vsem grožnjam do zadnjega s strani nacionalne panožne zveze AŠ2005 je dirka uspela v polnem sijaju in jasno pokazala, kakšnih prireditev si želijo gledalci. Zaradi njih se dirke navsezadnje delajo, prav to je že pred leti večkrat omenil glavni organizator Miro Gardelin, danes pa se njemu in njegovi ekipi sodelavcev to krepko obrestuje. Če je bil obisk gledalcev na sobotnih treningih še nekoliko manjši od pričakovanja, pa so se zavoji proti Šembijam v nedeljo napolnili že navsezgodaj. Obisk gledalcev je verjetno prekosil lanskega nedeljskega, predvsem na tistih najbolje obiskanih zavojih pa so gledalci praktično zasedli prav vse proste kotičke. Dirka v Ilirski Bistrici je letos sicer predstavljala predvsem festival avtomobilizma, kar je v ospredje predstavljalo spektakel, ne pa toliko rezultatov. Precej je nato vplivalo tudi manjše število slovenskih voznikov, ki so imeli jasno nastop s strani svoje zveze strogo prepovedan. Ekipa Petrol Racinga seje za nastop vendarle odločila, žal jim ni sledilo prav več veliko voznikov. Po pričakovanju se je za najvišja mesta boril Vladimir Stankovič (Dallara F3), najbolj burne aplavze je dobival pravi ljubljenec primorske publike Andrej Jereb (seat ibiza kit car), kije tako po vseh polenih, kijih je letos že dobil pod noge, vendarle uspel štartati tudi na slovenski dirki. Po dolgem času se je na dirki pojavil tudi Darko Peljhan (subaru impreza), skupaj z nekdanjim rivalom Jerebom sta tako gledalce kar malo nostalgično spomnila na nekdanje skupne boje, ko političnih interesov nad športnimi še ni bilo. Med najhitrejše na dirki slovenski predstavniki sicer niso mogli: za sam vrh j e konkuriral praktično le Madžar Laszslo Szasz (F3000). Lanski zmagovalec je odlično vozil že na treningih, ko je na nekoliko skrajšani progi postavil tudi že nov rekord proge. Nekaj težav j e imel le v prvi nedeljski vožnji, ko je za točke FIA gorskega pokala nastopilo le šest formul, nato pa so se jim v dveh vožnjah pridružili še vsi preostali vozniki. Szasz je zanesljivo iz vožnje v vožnjo izboljševal čase in v tretji vožnji postavil dokončen rekord 1:34.532. Drugo mesto je ves čas držal Josef Neuhauser (Minardi F1), tretje pa Hermann Waldy. Vladimir Stankovič je dobro odpeljal to dirko, dosegel praktično maksimalen rezultat in bil na koncu z doseženim osmim mestom skupno zelo zadovoljen. “Z mojo formulo sem dosegel maksimalen rezultat, zadnji dve vožnji sem vozil praktično do desetinke enako. Več se ne da, tiste formule pred mano pa so jasno neprimerljive. Imel sem nekaj težav s sklopko, predvsem na startu, a to vendarle ni imelo bistvenega vpliva,” je na cilju povedal Stankovič. Poglavje zase so bili vozniki relija, ki so bili s strani izredno razpoložene publike tudi najbolj bučno pozdravljeni. Razred zase na tem področju je bil jasno Andrej Jereb, ki je v vožnji navzgor in posebej pri vračanju nazaj gledalce s svojimi drsenji spravljal v pravi delirij. Na tistih najbolje obiskanih 180-stopinjskih zavojih je bilo vzdušje pravo južnoameriško. “Dirka je super uspela, vesel sem, da smo jo sploh dočakali. Na srečo je prevladala zdrava pamet, tako da so gledalci danes res prišli na svoj račun. Toliko dobrih tekmovalcev s tako vrhunskimi vozili veijetno pri nas še nismo videli. Na žalost je bilo manj slovenskih tekmovalcev, a mislim, da je občinstvo vendarle prišlo na svoj račun. Vesel sem, da sem se lahko predstavil domači publiki, dirkati ob vseh teh navijačih je res nekaj posebnega. Upam, da sem se jim oddolžil s hitro in atraktivno vožnjo. Sam rezultat pa je bolj ali manj pričakovanj,” je bil po dirki široko nasmejan Jereb. Izolan jev skupini A zasedel drugo mesto, zmaga j e šla v roke Avstrijca Gottfrieda Koglerja (mitsubishi lancer), Jereb pa je za njim zaostal le nekaj desetink. Te so šle morda prav na račun zelo atraktivne vožnje. Darko Peljhan se je tokrat predvsem privajal na svojo subaru imprezo, nekaj težav je imel s kratkim menjalnikom, turbinskim polnilnikom in premajhnimi kolesi, a je bil seveda na koncu tudi sam izredno vesel odlično izpeljane dirke. “Glede na to, da je dirka izpeljana že devetič, praktično ni nobenega dvoma, da je bila dirka naravnost vrhunska. Konkurenca je prava, prav tako gledalci. Žal je bila odsotnost tistih slovenskih tekmovalcev, ki ne znajo misliti s svojo glavo, a jih pravzaprav niti nismo preveč pogrešali. V boksih je vse mimo, prijetno in ves čas imamo super vzdušje. Je pa jasno njihove odsotnosti škoda: fantje bi lahko z nastopom tu pridobili kakega sponzorja, povečali svojo priljubljenost,” je po koncu dirke razmišljal večkratni slovenski reli prvak Peljhan. Izmed slovenskih voznikov sta najboljšim sledila Brane Štucin (honda Integra) in Luka Pirjevec (ford focus). V razredu A-1400 ccm je drugo mesto osvojil Bojan Polanc (zastava yugo), nato pa so se uvrstili še Aleks Humar (VW polo), Evgen Gunjač (seat ibiza TDI), Mitja Slejko (zastava yugo), Marko Jager (škoda fabia) ter Gregor Fantinatto in Erik Logar (oba fiat seicento). Kot je bilo razbrati iz izjav nastopajočih, je bilo pri vseh prisotno predvsem veselje, da je šport premagal razne funkcionarske interese, ki jih pravzaprav vse manj ljudi razume in tolerira. Napis ob progi “AŠ-Šuster Go Home!” je jasno povedal, da hočejo gledalci kruha in iger, ne pa raznih političnih podtikanj. GHD Petrol Ferrari je tako uspela in vrnila slovenskemu avtomobilizmu vrnila nekaj upanja na lepšo prihodnost. tekst in foto www.ghd-ferrari.com Policija svetuje________________________________ ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP)/X del POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 06. 2003 DO 15. 07. 2003 Na področju kriminalitete je PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavala skupno 17 kaznivih dejanj, od tega 1 rop, 3 vlome, 7 tatvin, 4 poškodovanje tuje stvari, 1 ogrožanje varnosti in 1 tatvino kolesa. Za vse primere smo podali kazenske ovadbe ali poročila na Okrožno državno tožilstvo. Na področju varnosti cestnega prometa smo obravnavali skupno 36 prometnih nesreč. Od tega j e bilo 25 prometnih nesreč z materialno škodo, 3 z lahkimi telesnimi poškodbami. Dve osebi sta zgubili življenje. V treh primerih so povzročitelji s kraja pobegnili. Dva sta bila kmalu prijeta. Policisti smo obravnavali še 3 primere poškodovanj vozil na parkirnih prostorih. Prav tako smo beležili tudi 9 povoženj divjadi. Prometno varnostna situacija se je v tem obdobju bistveno poslabšala zaradi gostote prometa na naših cestah, ki tudi niso več pretočne za tolikšen promet. Najpogostejši vzroki so nepravilna stran vožnje, hitrost in varnostna razdalja. Vse udeležence prosimo, da vožnjo prilagodijo prometno varnostnim razmeram. Poleg tega smo obravnavali 5 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Kršitelje smo predlagali v postopek sodniku za prekrške. Obravnavali smo 3 primere ugrizov psov, 2 primera pokola ovac, 2 travniška požara in 2 primera najdenih eksplozivnih teles iz preteklih vojn. Enemu domačinu smo zasegli večje število vojaških nabojev in eksplozivna sredstva. Predlagan je bil v postopek sodniku za prekrške. Tri domačine, za katere se je v postopku ugotovilo, da posedujejo prepovedano drogo smo predlagali v postopek sodniku za prekrške. Obravnavali smo 9 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo. Od teh je en tujec zaprosil za azil in bil odpeljan v azilni dom v Ljubljano. Ostali so bili po obravnavi pri sodniku za prekrške predani hrvaškim mejnim organom. V zadnjem mesecu se je pritisk na mejo na našem območju s strani ilegalnih prebežnikov povečal, zato vse občane, ki živijo ob meji pozivamo, da primerno zavarujejo svoje premoženje, predvsem motorna vozila. Istočasno vse prosimo, da ob pojavu sumljivih oseb obveščajo policijo na telefonsko številko 113 (oglasi se operativno komunikacijski center Policijske uprave Postojna) ali 7141079 (oglasi se Policijska postaja Ilirska Bistrica). Pojave teh oseb lahko sporočate tudi anonimno. SKRBIMO SKUPAJ ZA VARNOST. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE \__________________________________________________J POTOVANJE OTROK ČEZ MEJO Zapustitev vozila 48. člen (1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil, in vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Zdravstveni delavci in invalidi 49. člen (1) Zdravstveni delavci in delavci socialnih služb, kadar obiskujejo bolnike, in invalidi z 80% in več odstotno okvaro organizma, zaradi katere jim je oteženo gibanje, smejo parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu. (2) Parkirano vozilo iz prejšnjega odstavka mora biti posebej označeno z veljavno parkirno karto. (3) Parkirno karto izda upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež. Obliko parkirne karte in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. (4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena. Odpiranje vrat vozila 50. člen (1) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu voznik in potniki ne smejo odpirati vrat, če s tem ovirajo ali ogrožajo druge udeležence v cestnem prometu. (2) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Območja kratkotrajnega parkiranja 51. člen (1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme trajati parkiranje do 2 uri. (2) Območja kratkotrajnega parkiranja se označijo z modrimi črtami na cestišču in s prometnimi znaki. (3) Voznik mora označiti čas prihoda s parkirno uro na vidnem mestu v vozilu in po izteku določenega časa vozilo odpeljati. (4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Označitev ustavljenih vozil 52. člen (1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, mora voznik takoj vklopiti vse štiri smernike. Na nevarnih in nepreglednih delih ceste oziroma, če vozilo nima naprave za vklop vseh štirih smernikov ali ta ne deluje, pa mora voznik postaviti varnostni trikotnik. (2) Varnostni trikotnik je treba postaviti tako: 1. da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, lahko dobro vidijo; 2. na taki razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi vozilo ali zapelje mimo vozila. (3) Ustavljeno tovorno vozilo, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža nevarne snovi, je treba označiti z dvema trikotnikoma v skladu s prejšnjim odstavkom. (4) Ponoči in ob zmanjašani vidljivosti je treba upoštevati določbe o osvetljevanju vozil. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni mogoče, je treba označiti ustavljeno vozilo z rumeno utripajočo lučjo, ali baklo, ali drug primeren način. (5) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Ustavljeno vozilo na tirnicah 53. člen (1) Kadar voznik iz razlogov iz prvega odstavka 52. člena tega zakona ostane z vozilom na tirnicah, ga mora takoj odstraniti. Če tega ne more storiti, mora takoj obvestiti pristojno železničarsko službo, vlečno službo ali policijo in pravočasno opozoriti voznike tirnih vozil. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. m. VOZILA V PROMETU Uporaba luči in odsevnikov 54. člen (1) Vozniki motornih vozil v cestnem prometu morajo uporabljati predpisane luči in odsevnike. Drugi udeleženci morajo uporabljati luči in odsevnike po določilih tega zakona. (2) Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznujejo drugi udeleženci v cestnem prometu, ki ravnajo v nasprotju z določbo tega člena. Luči in odsevniki, ki ne smejo biti na vozilu 55. člen (1) Vozilo ne sme imeti na prednji strani rdeče luči in ne rdečega odsevnika, na zadnji strani pa ne bele luči ali belega odsevnika. Navedena določba ne velja za luč za vzvratno vožnjo, delovni žaromet, luč za osvetlitev registrske tablice in registrsko tablico. (2) Luči za označevanje vozila morajo biti prižgane ves čas, ko so prižgane dolge, ali zasenčene luči ali meglenke. (3) Luči in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani. (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. Osvetlitev 56. člen (1) Ponoči se praviloma vozi z lučmi z dolgim snopom svetlobe. Luči je treba pravočasno zasenčiti, če prihaja nasproti drugo vozilo, organizirana skupina pešcev oziroma tirno vozilo ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da luči z dolgim snopom svetlobe motijo voznika. Ob zasenčenju luči je potrebno prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela ceste. (2) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo in v predoru, se ne smejo uporabljati luči z dolgim snopom svetlobe. (3) Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m. (4) Vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. (5) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti vozila na vozišču osvetljeno z lučmi za označevanje vozila. V naseljih zadostuje, da je vozilo osvetljeno z lučmi za označevanje vozila na tisti strani vozila, ki je obrnjeno proti sredini ceste. Označitev vozila ni potrebna, če je cestna razsvetljava taka, da je vozilo dovolj vidno ali če je vozilo na označenem parkirnem prostoru. (6) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim odstavkom tega člena. (7) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim, ali četrtim, ali petim odstavkom tega člena. (8) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. Dodatni delovni žarometi 57. člen (1) Dodatni delovni žarometi na vozilu se lahko vklopijo le za osvetlitev delovnega mesta in ne smejo slepiti ali motiti udeležencev v cestnem prometu. (2) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. (3) Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev . Označevanje pešcev in ročnih vozičkov 58. člen (1) Pešci, ki vlečejo ali potiskajo ročne vozičke, morajo ponoči in v pogojih zmanjšane vidljivosti opremiti voziček z najmanj eno belo lučjo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti vidna od spredaj in zadaj. Luč ne sme slepiti drugih udeležencev v cestnem prometu. (2) Pešci, ki zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju hodijo ponoči po vozišču ali tik ob njem, kjer ni označene peš poti, morajo nositi na strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve. (3) Organizirana skupina pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju po vozišču, mora uporabljati na začetku skupine belo luč, na koncu skupine pa rdečo luč. (4) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Organizator organizirane skupine pešcev se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev, če skupina ni osvetljena, kot to določa tretji odstavek tega člena. V zadnjih dneh se je že močno povečal prehod državne meje domačih turistov, ki hodijo na letovanje v tujino, najpogosteje v Republiko Hrvaško. Pogosto otroci do 15. leta starosti ne potujejo s starši, ampak z bližnjimi sorodniki ali celo z osebami, s katerimi niso v sorodu. V takšnih primerih 7. člen Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije določa, da morajo imeti otroci oz. njihov spremljevalec pri sebi potrdilo, ki ga izdajajo pristojne upravne enote ali diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini. Še vedno se zgodi, da otroci potujejo brez potrdil. To pomeni, da se jim ne dovoli izstopa iz države, kar seveda povzroča nejevoljo. V izogib neprijetnim situacijam na meji svetujemo vsem, da si pred odhodom na dopust uredijo vse potrebne dokumente v skladu s pogoji za potovanje otrok v tujino. Potni list Za izdajanje slovenskih potnih listov so pristojne upravne enote, ministrstvo za zunanje zadeve in konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini. Veljavnost potnega lista: • 10 let za državljane, stare nad 18 let • 5 let za državljane, stare med 4 in 18 let. Katere listine potrebujejo otroci za organiziran prehod državne meje z Republiko Hrvaško? Zakon določa, da potrebuje otrok do 15. leta starosti, ki potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, dovoljenje zakonitega zastopnika, ki ga potrdi upravna enota ali diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini. Če otrok do 15. leta starosti biva v zavodu ali pri rejniški dmžini, ali ko je zakoniti zastopnik nedosegljiv, zaradi zavarovanja otrokovih koristi, izda dovoljenje za prehod državne meje pristojni center za socialno delo. Zaradi racionalizacije postopka pridobivanja dovoljenj za prehajanje državne meje organiziranih skupin otrok (šole, vrtci, ..) do 15. leta starosti, zadostuje, da organizator izdela spisek otrok, ki potujejo v skupini. Spisek otrok, ki ga mora potrditi ravnatelj oziroma predstojnik zadošča kot dovoljenje za prehod skupine otrok na mejnem prehodu.Vodja skupine mora imeti pri prehodu državne meje pri sebi potrjen spisek otrok in ga mora pokazati policistu, ki opravlja mejno kontrolo. Olajšave se nanašajo samo na potrjevanje dovoljenj zakonitih zastopnikov za otroke do 15. leta starosti, ki potujejo v tujino brez njihovega spremstva, organizirano in v skupini, vsak otrok pa mora imeti svojo veljavno potno listino ali osebno izkaznico. Prestop državne meje je dovoljen samo na mejnem prehodu z veljavno listino. Veljavna listina za prehajanje državne meje je potni list ali druga listina določena z dvostranskim sporazumom z drugo državo, na podlagi katere sme tuj državljan prestopati državno mejo. Republika Slovenija ima sklenjene takšne dvostranske sporazume z vsemi sosednjimi državami in smejo njeni državljani državno mejo prestopati tudi z osebno izkaznico. STALIŠČA DRUŠTVA ZA OHRANJANJE NARAVNE DEDIŠČINE SLOVENIJE O VETRNIH ELEKTRARNAH V SLOVENIJI IN O IZGRADNJI VE NA VOLOVJI REBRI NAD ILIRSKO BISTRICO Februarja 2003 je Občina Ilirska Bistrica kot prva izmed primorskih občin začela postopek sprememb in dopolnitev prostorskih planov z namenom umestitve polja vetrne elektrarne Volovja reber na rob snežniškega pogorja. Vse od tedaj se v javnosti krešejo mnenja o ustreznosti gradnje vetrnih elektrarn v Sloveniji. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije združuje strokovnjake različnih ved z namenom aktivnega ohranjanja narave, zlasti naravne dediščine ter razvijanja odgovornosti do narave na vseh področjih družbe. V prepričanju, da zaradi izkoriščanja obnovljivih virov energije ne bi smeli uničevati ohranjene narave, želimo seznaniti javnost, zlasti vse, ki sodelujejo v odločanju o vetrnih elektrarnah v Sloveniji, s svojim stališčem. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije odločno nasprotuje izgradnji polja vetrne elektrarne Volovja reber nad Ilirsko Bistrico. Naravovarstveni razlogi: • Robovi visokokraških planot, vključno z zahodnimi robovi in podgorjem snežniške planote od hrvaške meje do Postojne, so v strokovnih naravoslovnih in naravovarstvenih krogih spoznani kot eno od najvrednejših in vrstno najbogatejših naravnih območij v Evropi: delno so pokriti s termofilnim gozdom in grmišči, delno s travišči, delno pa so prisotna kraška melišča, skalnate stene in skalovja z naskalno vegetacijo in vegetacijo skalnih razpok. • Območje načrtovane VE leži v predlaganem ekološko pomembnem območju Snežnik in Javorniki, kjer so poleg drugih habitatnih tipov obsežna območja sklenjenih suhih kraških travišč z visoko vrstno pestrostjo in redkimi ter zavarovanimi rastlinskimi vrstami v vitalnih populacijah, ki predstavljajo genski sklad submediteransko-ilirskih (kraških) vrst. • Območje načrtovane VE leži v območju posebnega območja varstva za ptice (SPA) Snežnik-Pivka, ki je opredeljeno kot lokaliteta, bistvena za ohranjanje ugodnega statusa ptičjih vrst npr. planinskega orla Aquila chrysaetus in je predlagano za območje Nature 2000. • Območje načrtovane VE leži v območju predlaganega Regijskega parka Snežnik; na območju predlaganega parka naj bi bilo prepovedano izvajati posege, opravljati dejavnosti ali ravnati na način, ki bi lahko škodljivo vplival na naravne vrednote, biotsko ali krajinsko raznovrstnost v parku in ogrožal regijsko značilne ekosisteme. * Z izgradnjo VE se videz in namembnost krajine trajno in drastično spremeni. Okoljevarstveni razlogi: • Izgradnja VE je grob, trajen in nepovraten poseg v prostor, s katerim bi nepopravljivo degradirali dobro ohranjeno naravno okolje tako z gradbenimi posegi za izgradnjo temeljev za stolpe, dovoznih in Povezovalnih cest, za izgradnjo 110 kV daljnovoda ter transformatorske postaje kot z vnosom hrupa, ki nastaja pri delovanju vetrnih turbin. Mnogo širši pa bi bil vizualni učinek 50 - 70 preko 80 m visokih vetrnih turbin, razporejenih v približno 9 km dolgem pasu. Ker lokacijski in gradbeni projekti s natančnim številom vetrnih turbin, njihovimi natančnimi lokacijami in vso drugo potrebno začasno in trajno infrastrukturo še niso izdelani, oziroma dostopni javnosti, lahko samo predvidevamo razsežnosti posegov: - rekonstrukcija in izgradnja cest do območja za transport preko 20 m dolgih kompozicij; - izgradnja cest do vsake posamezne vetrne turbine; - izkop globokih jam, betoniranje masivnih temeljev; - lokacija deponije izkopanega materiala; izgradnja transformatorske postaje; - izgradnja 110 kV daljnovoda do obstoječega omrežja; - krčitev gozda za ceste in daljnovod... • Zaradi velikosti območja, ki ga zavzame VE (ca. 9 km dolga linija, 50 -70 vetrnih turbin) in vplivnega območja hrupa moteče jakosti, lahko ugotovimo, da so vetrne elektrarne, glede na razmeroma nizke in časovno neenakomerne energetske izkoristke, med prostorsko najbolj potratnimi energetskimi objekti. Formalno-pravni razlogi: • Slovenija nima, razen resolucije o strategiji, izdelanega nacionalnega energetskega programa oziroma strategije. Niso preučene vse možnosti izpolnjevanja Kjotskega protokola in povečevanja deleža obnovljivih virov energije. Morebitni novi energetski objekti niso umeščeni v slovenski prostor tako, da bi v najmanjši možni meri obremenjevali okolje, zlasti ohranjene naravne predele. Pri tem opozaijamo, da pri nas že imamo podobne izkušnje izpred 15 do 20 let z gradnjo malih HE. Ali se je zaradi njihove gradnje kaj zmanjšal izpust toplogrednih plinov in potreba po konvencionalih virih energije? Vsekakor smo uničili ali degradirali mnoge potoke in rečice, ki so bile do tedaj nedotaknjene (Mirtoviški potok, Krajcarica v Triglavskem narodnem parku, velik del potokov v Karavankah). • Z objavo Programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica je bil kršen 28. člen Zakona o urejanju prostora, saj pripravljavec pred sprejemom programa priprave ni izvedel obvezne prostorske konference. S tem je bila kršena legitimna pravica vseh deležnikov, da predstavijo priporočila, usmeritve in interese v zvezi z izgradnjo VE na Volovji rebri. • Program priprave sicer dopušča možnost, da katerikoli izmed pristojnih nosilcev urejanja prostora zahteva izdelavo dodatnih strokovnih podlag, vendar terminski plan, zapisan v Programu priprave ne omogoča korektne izvedbe le-teh. Po metodologiji presoje vplivov VE na ptice (Denac, Mihelič - DOPPS, 2002) je minimalen čas trajanja raziskave eno leto. Ekonomski razlogi in dvom v javni interes: Poleg vseh ostalih odgovorov morajo biti pri tako velikem posegu v prostor jasni tudi ekonomski in javni interesi. • Trdimo, da sta edina, ki imata svoj ekonomski interes resnično pokrit samo dva, in to sta Elektro Primorske in Španski investitor. Njima ne more spodleteti, kajti na eni strani je država, ki bo subvencionirala gradnjo (subvencioniranje izrabe obnovljivih virov energije) in se je obvezala odkupovati vso proizvedeno električno energijo, ne glede na to kdaj bo proizvedena. Španski investitor se pojavlja kot edini ponudnik, to pa je vedno zelo nevarno, saj je na ta način onemogočeno tehtanje in primerjava tehnologij (vetrne elektrarne so tehnološko lahko zelo različne, od tega je tudi odvisen večji ali manjši vpliv na okolico) in seveda tudi postavljanje pogojev investitorju (npr. finančna sredstva za nadomestne habitate...). Kratkoročno se ekonomski račun izide tudi tistim, ki bodo (so) prodali zemljo, na kateri bodo stale vetrnice in vsa pripadajoča infrastruktura. To pa je zaenkrat tudi vse. Vetrne elektrarne ne zahtevajo veliko zaposlenih (številke, ki so se pojavljale, se tudi hitro spreminjajo; od 5 zaposlenih na vetrnico, pa nato en človek za 4 vetrnice, kot kaže, pa je tudi to pretirano, saj naj bi s celotno verigo upravljalo le nekaj ljudi, in to ne lokalno, ob posameznih vetrnicah). Hkrati pa zaradi hitre gradnje ne bo omogočeno prilagajanje lokalnega prebivalstva, da se podjetniško prilagodi novim razmeram in ponudi svoje usluge za specifično področje dela. Tukaj naj omenimo, da sta npr. Avstrija in Danska šli na začetku vlaganja v vetrne elektrarne v manjše projekte, le nekaj vetrnic, ravno zato, da so omogočili prilagajanje nanje. • Občina pričakuje za postavitev polja vetrne elektrarne, katerega investitor naj bi bila Elektro Primorska d.d., rento oziroma odškodnino od države. Te po sedaj znanih podatkih ne bo. Zato je javni interes občanov in občank Ilirske Bistrice zaenkrat hudo vprašljiv, kajti odločitev o 9 km dolgem polju vetrne elektrarne s 50 -70 vetrnicami je po našem mnenju poseg, ki zahteva zelo dobro pretehtano odločitev z okoljskih, socialnih in ekonomskih vidikov. Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije ni proti razvoju, ni proti odprtju novih delovnih mest, ni proti gradnjam novih energetskih objektov in še posebej ni proti primernim obnovljivim virom energije. Vendar pa: če so veliki posegi v prostor nujni, naj bodo pripravljeni strokovno in naj bodo opredeljeni in preučeni z vseh strani. Enakopravno in realno naj bodo prikazani vsi argumenti - pozitivni in negativni in naj bodo v obveščanje in v razpravo enakopravno vključeni vsi segmenti družbe. Taki posegi morajo nujno temeljiti na sodobnem in strokovnem strateškem dokumentu, ki bo našo energetsko prihodnost opredelil za naslednjih nekaj desetletij. Predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Hrvoje T. Oršanič TUDI MI BI SE KOPALI Kopalni avtobus bo tudi letos vozil v Moščeničko Drago in na njem bomo lahko na prste prešteli kopalce, ki živijo na obrobju mesta Ilirska Bistrica. Zelo pohvalno od svetnika Roka Jenka, daje »zrihtal« subvencijo za mlade, in sicer naj bi ti plačevali polovično ceno vozovnice. Žal pa svetnik ni pomislil na tiste, ki živijo na vasi in so še kako oddaljeni od centra. Pa kaj! Oni so že navajeni, da jih starši vozijo v Ilirsko Bistrico v glasbeno šolo, na sistematske preglede v zdravstveni dom, k rokometu, karateju in še marsikam, in konec koncev na vlak, ko začnejo obiskovati srednjo šolo pa vse do zaključka šolanja. Seveda, da so med njimi tudi takšni srečniki, ki imajo avto po osemnajstem letu, toda teh je bolj malo. Na to ni seveda pomislil nihče izmed svetnikov, čeprav jih je kar nekaj z vasi. Kaj šele, da bi komu prišlo na misel, da bi kopalni avtobus enkrat tedensko zašel v kakšno brkinsko ali katerokoli vas v naši občini. Glede na simbole, ki sojih imeli kandidati liste Sajeta, bi človek pričakoval, da bi svetnik Rok Jenko najprej pomislil na mlade, ki živijo na podeželju! Jerica s Prema in Zorka iz Novokračin f N Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M — 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) — 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija -12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje-8.00 Poročilo OKC-8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri — 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro — 7.10 Poročilo AMZS — 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke — 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix i RŽ tl L_! P. P. R. NEPREMIČNINE d.o.o. T E**1 WWW.PPR-NEPREMICNINE.SI e-mail: info@ppr-nepremicnine.si AŠKA CESTA 22 Tel.: 05 / 720-20-10 Fax.: 05 Z 726-45-83 POSTOJNA Prodamo: Stanovanjsko hišo, Aljažev Breg 1, II. Bistrica,200 m2, 451 m2 zemljišča,klet + ptl., ck, tel, obnovljena, Cena:14.050.000,00 SIT. Prodamo: Stanovanjsko hišo: Jurčičeva, II. Bistrica, 320 m2, 230 m2 zemljišča, klet + ptl.+ I. Nad. + podstrešje, Cena: 12.300.000,00 SIT. Prodamo: Stanovanjsko hišo: Prem, 182 m2 (skupaj z garažo in drvarnico) 157 m2 zemljišča, ptl. + I. Nad., Cena: 7.500.000,00 SIT. Prodamo: Stanovanjsko hišo: Kettejeva, II. Bistrica, 168 m2 276 m2 zemljišča, klet + ptl., Cena: 3.900.000,00 SIT. \ OGLAŠEVANJE V v v ČASOPISU SNEŽNIK Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo. Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3. Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi. Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa. Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo oglasa. Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi. Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6205 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320, fax: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,6 cm - 11.250,00 SIT V4 STRANI - 22.500,00 SIT 1/2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com 041/811 593 ^SPLOŠNO ZIDARSTVO I SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 PRO-IOM Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0% TIC SEŽANA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Partizanska c. 63,6210 Sežana Tel, fax: 05/7310128 tic.sczana@siol.net PRIREDITVE - AVGUST 2003 KOBILARNA LIPICA Datum Prireditev Informacije 16, avgust ob 21.00 5. mednarodni festival kitare, Nastopa: duo (kitara-flavta) Marko Ferri, Ettore Michelazzi; Organizatorji: Kosovelov dom - Sežana, Glasbena matica - Trst, Kobilama Lipica; Poročna dvorana v Lipici; Kobilama Lipica, Tel: 05/739 17 08 23. avgust ob 21.00 5. mednarodni festival kitare, Nastopa: Ratko Podvorac; Organizatorji: Kosovelov dom - Sežana, Glasbena matica - Trst, Kobilama Lipica; Poročna dvorana v Lipici; Kobilama Lipica, Tel: 05/ 739 17 08 MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA, MARMOR SEŽANA Datum Prireditev Informacije 7. in 8. avgust, od 17.00 do 20.00 Brezplačna kamnoseška delavnica; Izdelava replike ali modela po lastni zamisli; Predavatelj: Ivan Pertot; Strokovni sodelavec: Ivan Bortolato; Mentorji praktičnega programa: Boris Babuder, Milan Kataiina; Dvorišče mladinskega hotela v Pliskovici; MDPMS Tel: 05/734 14 86 12. in 14. avgust, od 17.00 do 19.00 Brezplačna kamnoseška delavnica; 1 ura skiciranja po terenu, 1 ura praktičnega dela; Dvorišče mladinskega hotela v Pliskovici; MDPMS Tel: 05/ 734 14 86 19. ,21. in 26. avgust, od 17.00 do 19.00 Brezplačna kamnoseška delavnica; Po dve uri praktičnega dela na dan; Dvorišče mladinskega hotela v Pliskovici; MDPMS Tel: 05/ 734 14 86 28. avgust, v dopoldanskem času Zaključek delavnic v anfiteatru Kosovelovega doma v Sežani; Prikaz praktičnega dela in javna predstavitev replike ali modela po lastni zamisli ročno izdelanega kamnitega izdelka; MDPMS Tel: 05/ 734 14 86 MC PODLAGA MLADIFEST 2003 Že od 1. 1996 poleti potekajo večtedenske prireditve na prostem - pod skupnim imenom Mladifest. VEČ INFORMACIJ BOSTE IZVEDELI IZ POSEBNIH PLAKATOV SPROTI. ORGANIZATOR: Klub študentov Sežana v sodelovanju z MC Podlaga. Podprli so nas: Občina Sežana, Urad RS za mladino, Zavod za Šport Sežana in Kosovelov dom. OBČINA SEŽANA Partizanska c. 4,6210 Sežana Datum: 20.07.2003 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si KROVSTVO maj la decra* MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s .p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 esiiriito 0©g[]Diii©D©g]57 ftpgjGrofiDDGi Boa proBBsedlnaflai dL®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71 -00-320, fax: 05/71 -41 -124 uiuiui.biroogis.com - ogis@siol.net t: (03) 492 81 70 f: (03) 54210 70 -rrrTki • šotori za sejme • šotori za prireditve hale in industrijski šotori RAZVTJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za mesec avgust Prireditev Kraj Datum Ura Informacije razstave - ■ prodajna razstava slik Jožeta Šajna gostilna-pizzerija Škorpijon stalna razstava 10.00-22.00 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna Pek .Dolenje stalna razstava 10.00-22.00 05/788 50 29 05/7145 360 razstava fotografij -Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v 11.Bistrici ) v bistroju Baladur stalna razstava 8.00 -23.00 05/7141 935 prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica grill Danilo ILBistrica stalna razstava 9.00-23.00 05/714 59 70 05/7141 517 Razstava naravne in kulturne dediščine občine Ilirska Bistrica RC in TIC Ilirska Bistrica cel mesec 8.00-16.00 05/710 1 384 naravna in kulturna dediščina ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč grad Prem vsak dan po dogovoru 05/710 1 384, 05/7147 400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru 05/710 1 384 05/7147 374 ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije vsak dan po dogovoru 05/710 0360 05/710 1 384 ogled učne poti »na Goliče«, učne delavnice za skupine Jelšane vsak dan po dogovoru 05/788 50 01 05/710 1 384 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica vsak dan po dogovoru 05/7144 564 031/585 602 rekreacija Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Bistrici izmenično v Postojni Jadran, Po, šport bar H.Bistrica izmenično ob 18.00 05/7145 280 shodi ■ ■■ ■ ■ : ■■ ■ ■ Shod na Premu - večerna zabava v soboto, v nedeljo obogatitev dneva s kulturnim in zabavnim programom Vabljeni! grad Prem 23.8.2003 24.8.2003 ob 20.00 od 17.00 ure dalje 040/570 715 Lovska maša na Mašunu Po maši vas bodo zabavali ansambel Snežnik, Braneta Klavžarja,Modrijani,Slapovi ter ostali. Vabljeni! Mašun 17.8.2003 Od 11.30 dalje 050/331 611 Vabimo organizatorje prireditev in drugih dogodkov, da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do 18.v mesecu za naslednji mesec.lnformacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na telefonski številki 05/710 1 384. Lep pozdrav do prihodnjič ! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon NAROČILNICA Snežnik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono & Last Minute Center® www.lastminutecenter.si LAST MINUTE - POLETJE V BEOGRADU! Odprava vizumov za obisk Republike Srbije in Črne gore je ponudila možnost ugodnih izletov in obiska Beograda. Last minut center Ilirike Turizma d.o.o. je to priložnost izkoristil in nudi mladim željnim spoznavati nove kraje in nove zabave možnost poceni obiska Beograda in in okolico ter nepozabno zabavo v mestu, ki živi tudi ponoči bogato zabvno in glasbeno življenje. Štiridnevni izlet v Beograd organizira Last minut center Ilirike turizma d.o.o. vsak teden v avgustu in septembru. Izlet začne v četrtek zvečer z odhodom iz Maribora ob 22.45 mimo Celja do Ljubljane. Bistričani se lahko priključijo izletu pred Halo Tivoli. Odhod proti Beogradu je ob 01.00. Vožnja preko mejnega prehoda Obrežje od kjer se po mejnih formalnostih pot nadaljuje preko Hrvaške do meje z Republiko Srbijo in Črno goro. Jutranjo kavo izpijemo že v Srbiji, nakar nadaljuejmo pot do Beograda, kamor prispemo v dopoldanskih urah. Po prihodu je predvidena kratka vožnja skozi mesto in nastanitev v študentskem naselju v centru mesta (poleg zvezne skupščine) v dvoposteljnih sobah (vsaka soba ima umivalnik in tuš, WC si delijo tri do 4 sobe) . Zgodaj popoldne se bomo odpravili na ogled najzanimivejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti starega mestnega jedra (Trg republike, ulica Kneza Mihajla, saborna cerkev, konak kneginje Ljubice, sedež patriarhatski dvor, park Kalamegdan s kipom zmagovalca in beograjsko trdnjavo). Ogled bomo zaključili v najstarejši beograjski kavami (Znak pitanja). Zvečer se bomo odpravili v najbolj znano ulico Beograda, Skadarlijo, ki je znana po odličnih restavracijah, izredno okusni srbski kuhinji in nepozabni romantični starogradski glasbi. V soboto po zajtrku imamo prosto za samostojno odkrivanje Beograda ali pa se bomo, ob doplačilu, odpravili na izlet proti panonski nižini in obiskali Novi Sad. Mesto, ki leži ob reki Donavi je najbolj znano po svoji trdnjavi Petrovaradin, ki slovi kot trdnjava, ki se jo ne da osvojiti. Po ogledu mesta se bomo odpravili nazaj proti Beogradu ,ustavili pa se bomo še v dveh znanih srbskih samostanih, Krušidol in Velika Remeta. Zvečer se bomo, proti doplačilu, odpravili do enega od mnogih splavov na reki Donavi, kjer bomo preživeli nepozabni večer ali celo noč ob tipični srbski glasbi in zabavi. V nedeljo imamo po zajtrku prosto dopoldne. Ob 11,00 uri se bomo odpravili še na avtobusni ogled mesta Beograda (Novi Beograd, Dedinje, Bežanijska Kosa...). Po ogledu se bomo odpravili nazaj proti domu. V popoldanskih urah si bomo na Hrvaški strani po želji vzeli prosto za kosilo ali pijačo in se vrnili v Ljubljano v poznih večernih urah. Poleg tega izleta v Beograd pa imamo v ponudbi tudi druge možnosti ogleda Srbije in Beograda, med katere vsekakor sodi nepozabna samostanska tura, v kateri si lahko ogledamo večino srbskih samostanov bogatih z bizantinskimi poslikavami in nepozabno krajino. r n NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minut center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata vikend počitnice v apartmaju Ilirike v Termah Čatež. llirika gradi mrežo svojih lastnih apartmajev v znanih turističnih centrih. Tako je obnovila nekaj apartmajev v Termah Čatež, znanih po svoji bogati ponudbi aktivnega odmora. Apartmaji so različnih tipov in sprejmejo 2 do 6 oseb. Nagrajenec bo dobil v najem apartman tip B v času od 3.11. do 7.11.2003. Aranžma vključuje: Bivanje v apartmaju za dve osebi, čiščenje apartmaja ob odhodu, elektriko, plin, vodo, ogrevanje. Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica Odgovorite na zastavljeno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih podarjata llirika Turizem d.o.o. in Snežnik. Žrebanje bo 15. oktobra 2003. Ime nagrajenca bo objavljeno v oktobrski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Apartmaji Mirke ležijo v: a.) Termah b.) Termah c.) Termah Čatež Olimia Lendava Ime in priimek:_ I Ulica, hišna številka:_ Poštna številka, kraj: i______________________________ j BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAn.u. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA V zadnjih tednih večina izkušenih borznih igralcev opisuje dogajanje na borzi kot »suša«. Povezavo z vremenom ni tako težko najti, saj na trgu ni opaziti prave aktivnosti, promet je posledično nizek in ne presega 400 mio sit (brez aplikacij in svežnjev). Indeks SBI20, kot najbolj široko prepoznaven indeks Ljubljanske borze, je na mesečni ravni doživel padec pod 3.100 indeksnih točk. Tako je v začetku meseca indeks dosegel najnižjo vrednost v tem letu, 3.067 indeksnih točk. V zadnjih dneh zopet zaznavamo več pozitivnega vzdušja med vlagatelji in beležimo prehod indeksa na raven okoli 3.100 indeksnih točk. V tem mesecu je indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX uspel prebiti psihološko mejo 2.700 indeksnih točk, ki se je v preteklosti izkazala za zgornjo psihološko raven. Naj samo spomnim, indeks PIX seje v tem letu že trikrat dotaknil ravni 2.700 indeksnih točk, vendar pa v nadaljevanju preboja v višje ravni ni zmogel. Pomoč pri preboju čez omenjeno mejo je tokrat prišla tudi v obliki mnenja Ministrstva za finance. Ministrstvo je namreč sporočilo da bodo lastniki točk vzajemnih skladov obdavčeni tako kot ostali udeleženci, če bodo svoj vložek prodali pred iztekom obdobja teh let in že ob samem preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Končno bi lahko rekli. Urad za varstvo konkurence je izdal odločbo, ki je na prvi pogled nekoliko bolj naklonjena Pivovarni Laško (PILR) kot Interbrewu. Urad j e namreč presodil, da koncentracije med Pivovarno Laško in Union še ni čeprav ima Laško 47,8 odstotni delež v Pivovarni Union. Odločba urada pravi, da morajo Laščani v primeru, da presežejo 50 odstotni prag, vodilne blagovne znamke Uniona prenesti za obdobje treh let na neko tretjo nepovezano osebo. Odločba urada je pripomogla, daje delnica v zadnjem tednu zopet nekoliko pridobila na svoji vrednosti. V zadnjem tednu se je delnica pomaknila na nivo okoli 6.100 sit po delnici, kar predstavlja 1,4 odstotni pozitivni premik. Premik na mesečni ravni ni bistveno večji, saj se je z delnico v tem obdobju trgovalo na ravni okoli 6.000 sit. »Najboljši sosed« Mercator (MELR) nadaljuje s serijo dezinvestiranj. Tako je v letošnjem letu odprodal že za 6,4 mia sit, kar predstavlja 7 odstotkov tržne kapitalizacije podjetja. Gre za deleže v posameznih podjetjih, ki jih je Mercator imel v svojem portfelju. Tudi s tem potrjuje uprava jasno izraženo željo, da podjetje postane vodilni trgovec na področju bivše Jugoslavije. Še enkrat več smo bili priča, da raven 23.400 sit predstavlja zgornjo psihološko mejo, za preboj katere bo potrebno veliko več kot trenutni navdih investitorjev. Delnica se je vrnila na nivo izpred enega meseca, 23.100 sit za delnico. Na mesečni ravni je delnica pridobila zgolj 0,3 odstotka. Ta teden je z delom začela tudi nova uprava Gorenja (GRVG). Z odhodom g. Staniča, predsednika uprave Gorenja v pokoj se poslavlja eden izmed izredno vplivnih mož v slovenskem prostoru. Potem, ko je delnica Gorenja v začetku tega meseca dosegla dno pri 3.800 sit za delnico, pa je danes, konec meseca slika čisto drugačna. Delnica se je v zadnjih dneh vrnila v območje nad 4.000 sit, kar na mesečni ravni predstavlja praktično isto raven. V zadnjem mesecu so bile ukinjene carine za pivo in druge alkoholne pijače, čokolado, kekse, olja in nekatere druge izdelke, kijih k nam uvažajo iz EU. Zate izdelke so veljale od 15- do 24-odstotne carine. Žito (ZTOG) je eno izmed podjetij, katerega poslovanje je vezano na proizvode, ki zadevajo zgoraj omenjeno ukinitev carin. V zadnjem času so se v povezavi z omenjenim podjetjem pojavile tudi govorice, da bo podjetje zaradi specializacije v pekarstvu prodalo delež v Žitu Gorenjki, ki je poznana po čokoladnih izdelkih. Kupec naj bi v tem primeru bil potencialni strateški partner. Na mesečni ravni je delnica Žita posledično pridobila 1,3 odstotka. Teden je zaključila pri vrednosti 30.800 sit. V prvem polletju je Krka (KRKG) v primerjavi z istim obdobjem lani prodajo povečala za 24 odstotkov. Vendar pa finančni rezultat ni sledil podatkom iz fizične prodaje, predvsem zaradi drsenja tečaja dolarja in pritiska konkurentov na cene zdravil. Ob 1 odstotnem padcu je teden zaključila pri vrednosti 41.000 sit za delnico. V tem mesecu je tudi Petrol (PETG) zmogel preboj nad 39.000 sit za delnico. Petrol se skupaj z madžarsko družbo MOL poteguje za nakup Srbske naftne družbe Beopetrol. Na mesečni ravni je delnica pridobila 1 odstotek in se danes giblje na ravni 39.400 sit za delnico. Prvi sklad, ki je začel preoblikovanje v vzajemni sklad je Pomurska investicijska družba 1 (PM1N). Cena omenjenega PID-a je 227sit in na mesečni ravni pomeni 3,8 odstotni pozitivni premik. Po preoblikovanju pa bo nova vrednost enaka knjigovodski, ki je v tem primeru 254 sit. V prihodnjih dneh pričakujemo objavo poslovnih rezultatov za prvo polletje nekaterih družb iz borzne kotacije, ki bodo že bolj nazorno pokazali kakšno leto lahko pričakujemo in kako vsesplošna recesija vpliva na poslovanje slovenskih »blue chipov«. Do takrat priporočam obilico potrpljenja. Bojan Dimic Ilirika borzno posredniška hiša d.d. Bojan.Dimic@Ilirika.si Organizatorji: Kmetijska društva iz občine Ilirska Bistrica KGZS- KGZ Nova Gorica Oddelek za kmetijsko svetovanje, enota II. Bistrica in Oddelek za Živinorejo Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica Razvojni center II. Bistrica Območna obrtna zbornica II. Bistrica Turistično društvo Il.Bistrica Kulturno društvo Alojzij Mihelčič Harije Gobarsko društvo Il.Bistrica in pokrovitelj Občina Ilirska Bistrica napovedujemo prireditev kmetijska tržnica SADOVI DEŽELE POD SNEŽNIKOM datum: 12., 13. in 14. september 2003 kraj: Okrepčevalnica Danilo Ilirska Bistrica program prireditve: 1. Razstava in prodaja plemenskih živali (drobnica, govedo ) 2. Razstava in prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov: sadje (jabolka, slive, jabolčni kis in sok, slivovec ...) zelenjava (sveže zelje, kislo zelje, korenje, krompir, fižol...) čebelji proizvodi ( med, propolis, medica...) pšenica pira (moka iz pire, luščine iz pire za vzglavnike ...) ovčja volna, izdelki iz ovčje volne, kože ... 3. Strokovno izobraževanje za kmetovalce 4. Strokovno ocenjevanje in degustacija pridelkov in izdelkov 5. Kulturno- zabavni program Projektna skupina __________________________________________________________ Kmetijska tržnica SADOVI DEŽELE POD SNEŽNIKOM | | 1 NAGRADNA SREČKA za žrebanje, ki bo v soboto, 13. septembra 2003 v gostišču Danilo v Ilirski Bistrici ime in priimek _ naslov________ telefonska številka POZOR: nagradne srečke prinesite s seboj na prireditev in jih oddajte na označeno mesto. Žrebanje nagrad s kmetijskimi pridelki in izdelki bo v popoldanskem času. s, ^ Projektna skupina _ „ L, * « KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN“BRALNI ČRV” VABITA VSE OSNOVNOŠOLCE, DA SE NAM TUDI TE POČITNICE PRIDRUŽIJO PRI NAŠI POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI. ZA USPEŠNO OPRAVLJENO BRALNO ZNAČKO BOSTE PREJELI PRIZNANJE IN LEPO NAGRADO. OSTALE INFORMACIJE DOBITE PRI IZPOSOJEVALNEM PULTU. PRIDRUŽITE SE NAM VAŠ BRALNI ČRV,TADEJ A IN BOJANA ZAHVALA ZDRAVSTVENEGA DOMA ILIRSKA BISTRICA ZA PREJETE DONACIJE Družbi PUR-PLA-TEX d.o.o. iz Podgrada 110 in gospodu Šepič Hektorju se zahvaljujemo za podarjeni invalidski voziček za Zdravstveno postajo Podgrad. Družbi NIT TRADE d.o.o. iz Kopra in gospodu Janičijevič Igorju Iz Podgrada 3 k se zahvaljujemo za podarjeno klimatsko napravo za Zobno ambulanto Podgrad. Družini pokojnega ČENDAK Jožeta in vsem darovalcem, ki ste v žalostnih trenutkih spomnili na nas in namenili sredstva za potrebe Zdravstvenega doma, se iskreno zahvaljujemo za ta humanitarni prispevek. Sredstva bomo namenili za nabavo prenosnega spirometra (aparata za merjenje osnovnih pljučnih funkcij). Zdravje ni vse, toda brez zdravja je vse nič 1 A. Schopenhauer TUDI V BODOČE SE PRIPOROČAMO VSEM, KI BI RADI OB KAKRŠNIKOLI PRILIKI PRISPEVALI ZA NABAVO POTREBNE MEDICINSKE OPREME I Zdravstveni dom ilirska Bistrica TRIDNEVNI POTEP PO JULIJCIH PD Sežana organizira Tridnevni potep po Julijcih z vzponom na TRIGLAV (2864 m) in RJAVINO (2532 m) od 3. do 5. avgusta 2003. OPIS POTI: L dan (3. avgust): Odhod z osebnimi avtomobili izpred stare avtobusne postaje (pri hotelu Triglav) v Sežani ob 5.00 uri zjutraj. Vožnja po gorenjski avtocesti mimo Bleda in Gorij na Pokljuko do Rudnega polja (1347 m), kjer bo izhodišče vzpona. Do Doma Planika pod Triglavom (2401 m) se bomo povzpeli čez S tudorski preval, mimo Vodnikovega doma na Konjski preval in naprej do Planike. Hodili bomo približno 5 ur. Z dobro voljo se bomo še isti dan povzpeli na Triglav in sestopili do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m), kjer bomo prenočili. To bo pomenilo še dve uri hoje. 2. dan (4.avgust): Od doma na Kredarici bomo sestopili čez Rž do Doma Valentina Staniča (2332 m), tu pustili odvečno opremo in se pripravili za vzpon na Rjavino (2532 m) - 2,5 ure hoje. Sledil bo povratek k Staničevemu domu, kjer bomo prenočili. S sestopom bo približno 4 ure hoje. Če bo ta dan še kaj volje in moči bi se povzpeli še na Vrbanove špice ali Begunjski vrh, sicer pa bi se nam lepo podal tudi popoldanski počitek s klepetom ali sončenjem. 3. dan (5.avgust): Povratek v dolino preko Konjskega prevala in Vodnikovega doma na Rudno polje. Sestopanja bo približno 4 ure. OPREMA: Ustrezni planinski čevlji, pohodne palice, čelada in samovarovalna oprema, nahrbtnik, vetrovka ali bunda, kapa, rezervno perilo in obleka, zaščita proti soncu (očala, krema...), planinsko izkaznico ali osebni dokument, ostalo glede na vremenske razmere po lastni presoji posameznika. HRANA in PIJAČA: V kočah (topla hrana) in iz nahrbtnika. Napitki -voda. CENA: 10.000 SIT za člane Planinskega društva. Za nečlane pa 12.000 SIT. V ceno je všteta vožnja z avtomobilom, dvakratna nočitev s čajem ter zavarovanje pohodnikov z vodenjem. PRIJAVE: Najkasneje do petka, 1.avgusta 2003, do 12 ure se prijavite vodnici Mirjam Frankovič - Franetič na št.: 05/762 52 87 ali 031 817 676. VABLJENI! Planinski pozdrav, Sandra Fridrih TIC SEŽANA Tel: +386 (5) 731 0128