130. Številko. v LluNluni. v peten. 8. Junija 1906. XXXIX. leto. 'shaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograko deiele za vse leto »5 K, za pol loto IS K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meee« z K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vao lota Si K, za pol leta 15 K, za četrt leta 6 K, za en meaoe 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 28 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Na naročbe •raz istodobno vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. mm Sokopiii se ne vračajo. — Uredništvo In upravniitvo jo ▼ Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo ▼ I. nadstr., upravništvo pa ▼ pritličju, — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34, esečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telefon št. 85. 0 obrambo. C elj e, 5. junija. Odkar imamo peto volilno kurijo, j čas ustvarjena za plezanje in da se je njena notranja stran posebno priltfgodevala tej nalogi. Plezanje naše je moralo biti močno različno od sedanjega opičjega plezanja. Na te razmere je opozarjal posebno prof. Klaatsch, ki je opisal tudi način plezanja pri avstralskih divjakih. Ti plezajo mnogo in plezajo po visokih in jako debelih deblih, kadar jih micejo na drevesih živeči vre^urj in ptiči, kakor tudi brezžrlne avstralske lučle. Iz vej ali trt si spleto 5—6 m dolgo vrv, ter napravijo na enem njenem koncu vozel. DoČim drže z levico vrv pri vozlu, jo vržejo krog debla, potem pa ulove drugi konec z desnico. Na to se upro z desno nogo v deblo, stegnejo lakti naprej, upog-nejo čok toliko nazaj, da niti ne pride v dotiko z drevesom, ter prično plezati. Vrv mečejo sproti in potegoma kvišku. Ta način plezanja ima Klaatsch kot posebno značilen za človeka in obliko njegove noge, vzlasti ker ga je najti v Avstraliji, katera je po novejših preiskavah najbrže prava pradomovina Človeškega rodu in ne Azija, kakor se je mislilo doslej. Poleg omenjenega Klaatscha je dr. Sohoetensaek najbolj zavzemal se za to stališče. Po njegovem mnenju izvirajo vsi sedaj živeči primati (t. j. ljudje in opice) iz skupnega pradebla. Iz tega, a ne iz kake sedaj živečih opic da se je Človek razvil, ne da bi okrenil preje na katerokoli vejico bodi si nižjih ali Človeku podobnih opio. (Konec prih.) Za otvoritev debate o izjavi ministrskega preds. so z drugimi radikalnimi poslanci glasovali tudi Jugoslovani. Potem se je začelo razpravljati o zakonu glede vojaških taks. Posl. Biankini je zahteval, naj se veČina vojaške takse porabi v prilog rodbinam k orožnim vajam poklicanih rezervistov. Brambovski minister Schon-aich je odgovarjal, da bi za tako podpiranje potrebovala država 1,656.000 K, zato je kaj takega neizvedljivo (?). PaČ pa opozarja na ustanovitev zvez za samopomoč; take zveze bi vlada najbrže (?) subvencionirala. Posl. Schuhmeier je ostro kri-tikoval, da država ne zmore enega milijona za rodbine, katerim iztrga hr an i t elj a , a za duhovnike ima država takoj pripravljenih 9,300.000 S. Podrobna razprava se vrši jutri. Odsek za volilno reformo. Dunaj 7. junija. Današnja seja tega odseka je bila kratka, ker so se skoraj vsi govorniki postavili na stališče, da je treba pred nadaljevanjem razprave slišati ministrskega predsednika, nadalje je treba voliti novega načelnika in tri Člane kot namestnike za tiste, ki so poklicani v ministrstvo. Posl. dr. Adler je vprašal ministra notranjih zadev, ali je že zbran materij al o razdelitvi mandatov in volilnih okrajev v po sam -nihkronovinah in ako dobe člani to gradivo jutri v tisku. Minister baron Bienerth je odgovoril, da se je tiskanje vsled odstopa Hohenlohejevega ministrstva zavleklo. Na predlog posl. Steina se je seja prekinila ter se nadaljuje jutri s prvo točko dnevnega reda: volitev načelnika. Večina kandidira za načelnika posl. dr. Ploja. Iz parlamentarnih klubov. Dunaj 7. junija. Poljski klub je danes sklenil, da pošlje v delegacijo na mesto grofa Dzieduszvc-kega poslanca Pastorja. Za kvot-no deputacijo je določen poslanec Bo brzinski. Načelnik kluba se izvoli v sobotni seji. Jutri se vrši splošna seja klu-bovih načelnikov, da določi program za prihodnje dni državno-zborskega zasedanja. Klub čeških agrarnih poslancev je sklenil izjavo, da je sedanja vlada sestavljena brez agrar-cev in proti njim, ker je celo poljedelsko ministrstvo prevzel mož, ki je za trgovske in obrtne tendence. Tako postopanje morajo smatrati agrarci za preziranje. Za trozvezo. Dunaj 7. junija: Nemški cesar in cesar Franc Jožef sta poslala italijanskemu kralju brzojavko sledeče vsebine: Dva združena p o s i -ljava svojemu tretjemu zvestemu zavezniku izraz najinega nespremenljivega prijateljstva. Kralj Viktor Ema-nuel je odgovoril: „ Vesel sem tudi jaz vajinega sestanka in prosim oba zaveznika, z zahvalo za ljubeznivo brzojavko sprejeti tudi zagotovilo o mojem vernem in neomahlji-vem prijateljstvu." To zagotovilo sta nemški |in avstrijski vladar tudi hotela imeti, ker je ravno Italija bila glede trozveze dosedaj nezanesljiva. Trozveza se je sklenila svoječasno na šest let, toda teče avtomatično dalje, ako se ne odpove dve leti pred potekom. Nemčija je dosedaj še ni odpovedala, dočim se je Italija vselej dve leti pred potekom obrnila na zaveznika z raznimi pojasnili ali pa pojasnila zahtevala. Pogajanja zaradi podaljšanja trozveze so bile čestokrat zelo napeta, posebno pred dvema leti, ko se je morala premeniti celo oblika pogodbe, ker je hotela Italija iz pogodbe odstraniti vse, kar bi se moglo razlagati za sovraštvo zoper Francijo. Hrvatski ban v Budimpešti. Budimpešta, 7. junija. Ban grof Pejačević je prišel včeraj v Budimpešto ter imel dolgo posvetovanje z ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem zaradi pogajanj s hrvatskimi strankami. Ban bo imel posvetovanja tudi s koalirano opozicijo ter ostane v ta namen par dni v Budimpešti. Dogodki na Ruskem M o s k v a, 7. junija. Slovansko blagotvoritelno društvo je imelo o binkoštih v Moskvi glavno sejo. Predsednik je naznanil, da seje nova podružnica ustanovila tudi v TrsVu. Obžaloval je, da v Pragi še vedno ni ruskega konzulata. Nadalje je konštatiral, da denar, ki ga Rusi darujejo grškim samostanom, se porabi za podpiranje grških Čet, ki se bojujejo proti Srbom in Bolgarom. Končno je zahteval, da se Bosna in Hercegovina morata izprazniti, v Macedoniji pa se mora proglasiti avtonomija. Petrograd, 7. junija. Ministrstvo je predložilo dumi načrt o odpravi smrtne kazni. Smrtna kazen bi se naj pridržala le za napadalce na carja, Člane carske rodbine, nadalje za veleizdajo in izdajstvo v vojski. Varšava, 7. junija. Na dvorišču trdnjave so bili danes ustreljeni bivši vseučiliščni profesorji Adler, Weh-nert in Sulski. Japonska zasede Korejo. London 7. junija. Japonska vlada je sklenila, da zasede Korejo s 13. in 15. de vizij o. Prva zasede Fo-sun, da varuje vzhodne meje, docim pride 15. divizija v Jongsan ter varuje zahodne meje. Razen Port Arturja bo v Mandžuriji potemtakem 20.000 japonskih vojakov. To postopanje Japonske je protimirovni pogodbi in popolnoma samovoljno. Dopisi. S Štajerskega. V torkovi številki „Slovenca" je oblajal znani celjski klerikalec neposredno aH po svojem svetem poslancu razne celjske narodnjake, ki njemu niso po godu, dasi se ob vsaki priliki štuli v njihovo bližino. Da bodo čitatelji vedeli, kake vrste klerikalcev ima „Slovenec" in njegova kompanija na Štajerskem naj povemo, da je ta mož vsak dan klerikalec izvzemši petke, nedelje in praznike. Ob petkih zato ni klerikalec, ker se neče postiti in ob nedeljah in praznikih pa zato ne, ker ne mara hoditi v cerkev. Vrhutega je pristen klerikalec tudi zaraditega, ker se pred „britko martro-, pred cerkvijo ali kadar zvoni k molitvi nikdar ne odkrije in ker trdovratno ne hodi k spovedi. Take baze ljudi naj imajo le klerikalci kranjskega kalibra in naj nikar ne obtežujejo naše narodne družbe, kjer le špijonirajo, da zamorejo potem referirati in denuncirati bojevitim petelinom v Mariboru in Ljubljani. Ta podla duša, kisi upa iz zatišja kričati na celjske voditelje, je bil prvi, ki je pobiral kamen ter ga v družbi z mariborsko zgago zagnal na onega odličnega moža, kateremu ni vreden od-vezati stremen na Čevljih in katerega odsotnost baš v teh težkih trenotkih domačega boja tako krvavo pogrešamo. V svojem farijejstvu in zahrbno-sti laja iz varnega zatišja na nase od-liČnjake, voditelje, izborni naš lokalni list, na stavce in tiskarje, češ: tulite v naš klerikalni rog in bodite hinavski in breznačajni kakor sem jaz; ako pa tega ne storite, vam želim sveta nebesa v hudičevem objemu. Pa tudi rodbinskim svetinjam ne prizanaša famozni nas klerikalec ter se zaleteva v stvari, ki ga nič ne brigajo. Mi podlemu dopisunu ne bodemo sledili na to pot in mu ne bodemo dajali navodil, kaj mu je v službi storiti in kaj ne, da bode prav in da ne bi bilo vzroka za kako discipliniranje ali za kako preteriranje; tudi nam ni do tega, da bi mu dajali naukov, kako naj odgojuje svojo deco: pa čez sedem let pride vse prav in utegne se še dogoditi, ko se bode kesal, da se je obregnil v stvari, ki ga niso skrbele. Na svetu so pač vsake vrste otroci in — značaji! Take privoščimo klerikalcem, le imejte jih sami! „Slovenske Notice" 144. odborova seja, v petek dne L rožnika 1906. Navzoči: Gg. Fr. Leveč (predsednik); Fr. Finžgar, dr. J. Gruden, dr. Fr. Ilešič, A. Ko-blar, J. Kostanjevec, Fr. Milčinski, dr. M. Opeka, Fr. Orožen, P. Perušek,,L. Pintar, M. Pleteršnik, A. Senekovič, dr. J. Šlebinger, dr. V. Smid, I. Subic, dr. J. Tominšek, A. Trstenjak, J. Turk, dr. Al. Ušeničnik. Fr. Wies-thaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 23. Predsednik proglasi sklepčnost, otvori sejo, pozdravi navzocne, zlasti nove odbornike, dr. Grudna, dr. šlebingerja in dr. TominŠka, pove, da so odborniki: Dimnik, Go-vekar in Sušnik svojo odsotnost opravičili, in predlaga, da se odstopi všima odbornikoma Novaku in S u k 1 j e t u izreče zahvala, kar soglasno obvelja. Tajnik poroča, da se je iz predsedstva vložila na c. kr. vlado prošnja za nakazilo letošnje subvencije in pa za odobrenje v zadnjem občnem zboru sprejetih prememb društvenih pravil. Zapisnika o 143. odborovi seji in pa o XLII. rednem občnem zboru, ki sta jih pregledala in potrdila odbornika dr. Šmid in Orožen, oziroma zbornika Fr. Drenik in Fr. Pod-krajšek, se odobrita brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overova-telja odbornika Kc stanj evec in dr. Šlebinger. Na ogled so zapisniki: gospodarskega odseka z dne 25. malega travna, odseka za zemljevid z dne 4. velikega travna in knjižnega odseka z dne 30. vel. travna. Na znanje se vzame, da je imel folklorski odsek seji dne 28. malega in dne 30 vel. travna. Poročilo o dopolnilnih volitvah v odbor in pa o volitvi računskih preglednikov, ki so vsi izvolitev sprejeli, se odobri. Dne 2. vel. travna je umrl v Laščah mnogoletni zaslužni poverjenik, sodni svetnik Daniel Suflaj, dne 4. vel. travna pa Zagrebu predsednik „Društva sv. Jeronima", kanonik Cvjetko R u b e ti č. V prvem slučaju je izrazila Matica sožalje pokojnikovi vdovi, v drugem pa „Društvu sv. Jeronima." Izvolitev za častnega člana se je prof. Stritarju naznanila brzojavno in je prejela Matica za izvolitev od jubilarja pismeno zahvalo. Ob tukajšnji slavnosti dne 19. in 20. velikega travna se je jubilarju poklonila deputacija (predsednik, odbornika dr. Požar in Trstenjak in tajnik t; društvo je bilo jako dostojno zastopano pri slavnostni akademiji, kjer je imel odbornik dr. J. Tominšek slavnostni govor, in pri banketu, in je pozdravilo tudi zastopnike „Hrvatske Matice", ki so prišli proslavit jubilarja Stritarja. Pri volitvi upravništva se izvoli za upravno dobo 190(3. 7. vnovič in z vsklikom: F r. L e v e c za predsednika, P. Grasselli za prvega in I. Sušnik za drugega podpredsednika; ta tudi za blagajnika in hišnega upravitelja; za odbornika dr. Požar in dr. Zbašnik za ključarja. Odborniku dr. Stare tu je izreči pismeno zahvalo za velik trud, ki ga je imel za Matico, ker je bil 15 let njen blagajnik in hišni upravitelj. Gospodarskemu odseku se pri-vzameta pcleg starih članov še odbornika Senekovič in Turk, knjižnemu odseku pa mesto odstopivših odbornikov prof. dr. Janežiča in Novaka novi odborniki prof. dr. Gruden, dr. Šlebinger in dr. Tominšek j krajepisnemu mesto predsednika, ki ne utegne, prof. dr. Tominšek, folklorskemu prof. dr. Šlebinger. V odsek za zemljevid je poleg odbornikov dr. S m i d a in prof. Pajka povabiti še profesorja dr. Lončarja in dr. Ž m a v c a. Prof. dr. Glaserju je izreči pismeno zahvalo, ker je društvu prepustil 50 izvodov brošure: „Kritike in prevodi za poskušnjo". Tajnikovo poročilo o natiskavanju letošnjih društvenih knjig in o nasvetih knjižnega odseka glede ostalega letošnjega knjižnega programa se odobri. Osnove platnicam in ciklična dela, ki so jih nacrtali člani „Vesne", se v bistvu odobre. Odbornik Šubic se pooblasti, da ž njimi dogovori, kaj in kako se ima še preurediti na osnovah, da bode delo društvu povoljno. Nova poverjenika sta dobila: Šmarje pri Ljubljani in Zagreb, novo poverjeništvo se je osnovalo za Krk; izpraznjeni sta poverjeništvi za Lašče in umohor na Koroškem. članarino je plačalo: za lani 2970 letnikov, za letos doslej 694; od zadnje seje pa nanovo pristopilo 33. Knjižnici je prirastlo 62 knjig, zvezkov in časopisov; 5 podarjenih in 57 zamenjanih. Zelo pogoste so bile tudi v zadnji dobi prošnje za knjižna darila, katerim je upravništvo vselej drage volje ustreglo in prejelo od prosilcev pismene zahvale. Po daljšem razgovoru se sklene delovati na to, da bi se že medsebojno sprejeta ožja zveza obeh Matic, hrvatske in slovenske, razširila tudi še v tem pogledu, da bi mogli Člani enega društva medsebojno sprejemati knjige drugega društva proti polovici članarine kot naročniki, če se vsako leto do gotovega roka (do 30. rožnika) zanje oglase. Is to tako je stremi ti po tem, da se v krogih ene Matice vzbuja zanimanje za pristop k drugi in nasprotno. Ko se reši še par vprašanj internega značaja, zaključi predsjednik sejo ob polsedmih zvečer. Dnevne vesti. V Ljubljani, H. junija. — Desetletnica inpana Hribarja. Župan ljubljanski, gosp. Ivan Hribar, praznuje letos desetletnico svojega županovanja. V težkih časih, ko je Ljubljana krvavela na posledicah potresne katastrofe, je stopil na Čelo mestne uprave, a njegovi krepki inicijativi in železni eneržiji se je posrečilo, prenoviti in preroditi belo Ljubljano, povzdigniti jo iz razvalin ter jo preustvariti v ponosno moderno metropolo slovensko. V proslavo desetletnice županove se priredi dne 16. t. m. velika bakljada, serenada in kornera v „Narodnem domu". Klub obČ. svetnikov je izbral iz svoje srede ožji odsek, sestoječ iz gg. A. Svetka, pl. Trnkoczvja in J. Turka, da za priredbo slavja potrebno poskrbi. Ožji odsek seje potom kooptacije pomnožil ter k sodelovanju povabil nekoliko mestnih uradnikov ter zastopnike raznih društev in korporacij. Snoči se je vršilo posvetovanje od-sekovo o programu omenjene ovacije. Sklenilo se je, da se udeležniki bakljade zbero v soboto, 16. t. m., zvečer pred „Mestnim domom-, kjer se obhod uredi ter potem ob polu devetih z Društveno godbo na čelu krene po Kopitarjevih ulicah čez Ju-bilejski most po Resljevi cesti, po Komenskega in Sodnijskih ulicah, po Dunajski cesti ter Šelenburgovih in Gosposkih ulicah, po Bregu in Starem trgu pred mestno hišo, kjer združeni pevci „Glasbene Matice", „Slavca-, „Ljubljane-, „Merkurja- in „ Ljubljanskega Zvona- zapojo tri pesmi ter se posebna deputacija pokloni županu v mestni dvorani. Mestna hiša bo sijajno razsvetljena. Po sere-nadi krene obhod po Stritarjevih in Prešernovih ulicah pred „Narodni domu, kjer bo v gorenjih prostorih slavnosten komers. Obhoda se udeleže gori omenjena pevska društva, ljubljanski -Sokol", gasilno društvo in razna druga društva in korporacije. Cela ovacija se priredi tako, da bo udeležba omogočena vsemu meščanstvu. — Koncert ruskih umetnic Cernjeckih je bil zaradi tega, o tem ne more biti prav nikakega dvoma, tako slabo obiskan, ker je bil v „Uni-onu". Reklama za ta koncert je bila tako velika, kakor to za malokatero enako prireditev, a vkljub temu je bila udeležba uprav minimalna, kar je jasen dokaz za to, da naše občinstvo ne mara in ne mara „TJniona" in naj se mu tam obeta še tako izreden umetniški užitek. Mi smo bili dovolj obzirni, da tega Škandaloznega dejstva v svoji oceni koncerta niti omenili nismo, samo da bi nam ne bilo treba navesti vzrokov, zakaj je bil ta koncert tako slabo obiskan. „Slovenec" je ravnal drugače. Ker ga silno jezi, da nobena prireditev v „Unionu" več ne uspe, odkar so temu hotelu obrnili hrbet pristaši naše stranke, je porabil to priliko, da je udaril s kolom po našem občinstvu, očitajoč mu, da nima nobenega zniisla za umetnost, da je brezbrižno in filistrsko in da mu samo ugajajo razni tingl-tangli in to samo zbog tega, ker se noče pokoriti pobožnim željam „Slovenca" in zahajati v klerikalni „Union" ter polniti žepov tistim ljudem, katerih glasilo „Slovenec" dan za dnevom najpodlejše psuje in blati slovensko napredno meščanstvo. Vsled tega „Slovenčevega" napada smo bili primorani stopiti iz rezerve ter pojasniti vzroke, zakaj koncert ruskih umetnic ni bil tako obiskan, kakor bi bil zaslužil in kakor bi to zahtevala narodna čast. To naše pojasnilo je zadelo v živo škofovega „Slovenca". V eni zadnjih svojih številk bridko toži, da se s slovenske napredne strani bojkotira „Union" ter pravi, da je to početje „slepo in neumno". V podkrepljen je te svoje trditve navaja izjavo sester Cernjeckih, v kateri potrjujeta, da „tako lepo dvorano, ki bi dala tako lepo harmonijo glasov, nahajamo redko tudi v velikih evropskih mestih" in da jima je „ta dvorana ustvarila enega izmed naj prijetnejših spominov njiju koncertnega potovanja v Evropi" in izjavo dr. V. Gregoriča, v kateri pravi doslovno: „Ako občinstvo zaraditega I prezira umetnika, ne škoduje . tem družbi „Union", nego umetniku in samemu sebi." K tema izjavama bi pripomnili: Izjava umetni« Cernjeckih je bila očividno vspriČo gotovosti, da koncert v „Unionu" n« bo obiskan, naročena vnaprej, ker bi sestri Černjecki sicer prav gotovo ne potrdili, da jima je koncert „ostavil enega izmed naj prijetnejših spominov njiju koncertnega potovanja po Evropi", ako se uvažuje, da ste imeli umetnici, kakor vemo iz najzanesljivejšega vira, pr; prireditvi koncerta okroglih 300 kron i z gub e! Koliko vrednosti ima vzpričo tega izjava, ki jo je priobčil predvčerajšnji „Slovenec" tiskano z debelimi črkami, prepuščamo sodbi slovenskega občinstva. Kar se pa tič* trditve dr. V. Gregoriča, da se družbi „Union" prav nič ne škoduje, ako občinstvo (seveda napredno) ne zahaja v „Union", bi si drznili o resničnosti te trditve izreči upravičene dvome Naglašamo, da sprva nismo bili nasprotni „Unionu", ker uvidevamo potrebo velikega slovenskega hotela t Ljubljani. Ko je pa postal „Union-najhujše gnezdo klerikalne zalege, kje: so se kakor gospodarji šopirili Kregar. Štefe in druge enake kapacitete in kjer se je dan na dan naj podiejš-blatilo in žalilo napredno meščanstva in ščuvalo nanj kmetsko prebival-smo bili prisiljeni spregovoriti reio besedo in opozoriti naše občin>tv naj ne podpira takega podjetja, kjer se mirno trpi, da se žali in blati tist-ki tvorijo glavni kontingent gostov v „Unionua. In ljubljansko meščanstvo se je res jelo ogibati „Uniona", posledica tega je bila, da je zavladala prava praznota v „sijajnih prostorih hotela „Union". In kdo je tega kriv, ako ne uprava sama? Ali misli uprava, da bo slovensko ljubljansko občinstvi nosilo svoj denar v „Union", da se je bo v zahvalo za to tam blatilo in žalilo?! Ako pa misli uprava, da druži. „Unionu nič ne škoduje, ako se narodno občinstvo izogiblje hotela, j^ nam tudi prav. V tem oziru bi si dovolili samo eno vprašanje: Ako stoji družba „Union" tako sijajna, da ne reflektira v hotelu n. ljubljanske goste, čemu mor;, v času, ko še ni poletelo eno leto, odkar je otvor j en „Union", že najeti posojilo in z sati glavnico na 600.000 K Erklaret mir, Graf Oerindur, che> Riitsel der Natur! — Pretilno pismo, poslano prof. dr ju. frischauf u. Radi brošure, ki jo je nedavno tega izdal pr*ol' dr. Frischauf, v kateri je polemizoval proti umrlemu prof. drju. Richterju ter pobijal nekatere njegove nazore, je sklenil akademiČni senat graške univerze izjavo, v kateri je osebne žalil prof. Frischaufa. Radi teh žalitev je prof. Frischauf tožil nekatera gospode, ki so podpisali dotično izjavo. Obravnava na dotično tožbo je bila že razpisana, a vršila se ni, ker je tožitelj g. prof. dr. Frischauf V zadnjem hipu odstopil od tožbe Nemški listi so tolmačili ta njegov korak tako, kakor da bi se bil zbai sodnijskega pravoreka. Prof. Frischauf je nato javno povedal, da je umaknil tožbo radi tega, ker je dobil neposredno pred obravnavo pretihu pismo, v katerem se mu grozi -smrtjo, in ker se je bal, da se d6-tična grožnja izvrši, ako bi vztraja pri svoji tožbi. Dotično pismo, ki ga je nam prepustila v uporabo neka tukajšnja ugledna osoba, slove dobesedno tako-le: „Herrn Dr. Johanne> Frischauf, k. k. Professor, Graz. — Elender, miserabler Schuft! Nun w.t ren \vir a tempo hier, Schurke, De-nunziaut, Verrather, Verlaum H-jSger, das sind die Bezeichnungen. die jetzt in Jedermanns Munde Dir gegeniiber gebraucht vverden. Ja, einen Todten die Ehre und alles ab-sprechen, das kannst Du, feiger, miserabler Hund. \Veil man Dein gan-zes Stiinken blosgelegt, weil man die eigentliche Ursache, \varum Du mit der slovenischen Bande durch Dick und Diinn gegangen, eruirt hat, ist D eine bestialische Natur noch besti-alischer geworden. Den slovenischen und kroatischen Menschen bist nach-gerannt, das war der eigentliche Zweck Deiner touristischen Th&tig- fceit- Nun Hund, Deine Tage sind ge-tslt Der Dolch ist geschliefen. Doch die ganze verriitherische verkommene prut mul' vertilgt werden. Zuerst kom-0ien Deine verluderten Soline dran and dann wirst Du, Sckuft, abgetan. fSeende Deine Sachen!u — To grozilno pismo nosi datum 26. maja t. 1. in je dano na pošto v Gradcu. Ob fconcu pisma je naslikana mrtvaška glava. — To pismo je verno zrcalo pioralne propalosti, ki vlada v gotovih graških nemških krogih, pred ysem med dijaštvom. Duševno nizko stoječi si ne upajo pobijati Frischau-fovih izvajanj s stvarnimi argumenti, marveč posežejo takoj po kolu, da bi s tem terorizirali nasprotnika in mu aa ta način zamašili usta. Ostudna gre Istva to, zlasti pri ljudeh, ki se bahato bijejo po prsih, češ mi smo cvet- nemške kulture". Ako se ta s cvet" javlja v takšnih pismih, potem pač ne moremo zavidati nemškega naroda na takih „cvetovih", zakaj — „Wir Wilde sind doch noch bess're Leute!" — Volitev v okrajni šolski svet veliko v ški se je izvršila oO. aiaja. Ker je v velikovškem političnem okraju med 30 občinami 18 slovenskih, pričakovati bi bilo, da bo izvoljen slovenski kandidat. Zgodilo se je pa drugače. Izmed 30 glasov je dobil Nemec Nagele, velikovški ^ :ilniČar 18 glasov in le 12 pre-valjski župan Slovenec Pristov. To je dokaj žalostno za koroške slovenske razmere. Doslej je bil na sedanjem mestu Slovenec Treiber, ki je vedno z vso odločnostjo zastopal slovenske interese, a brezbrižnost nekaterih slovenskih občin, ki imajo neni-»kutarske župane, je pripomogla Nemcu do zmage. Tega je krivo tudi mnogo to, da imajo slovenske občine nemčurske tajnike, ki povsod in pri vsaki priliki agitiraj o proti slovenskemu kandidatu in katerih si ilovenske občine ne upajo ali ne morejo iznebiti. Naravnost škandalozne razmere! „Mir" predlaga povsem umestno organizacijo slove n- kih županov. Slovenski občini na čelo odločnega slovenskega župana, njemu na stran odločnega slovenskega tajnika, vse župane pa v krepko in trdno zvezo, katera bo brez strahu znala zastopati želje in zahteve slovenskih občin! Na ta način se bodo slovenske občine na Koroškem kmalu in temeljito otresle pogubnega vpliva mestne nemškutarije in hajlovstva. — Odlikovanje. Ravnatelj Eli-zabetne otročje bolnice v Ljubljani, g. dr. Julij Schuster, je odlikovan z vitežkim križcem Franc Josipovega reda. Štiridesetletni službeni jubilej praznuje jutri poveljnik kranjskega orožniškega poveljstva ces. kr. polkovnik g. Rudolf Riedlinger. Ka čast bode napravilo svojemu ljub-jenemu poveljniku danes zvečer ob polu 9. orožniško častništvo in moštvo bakljado z godbo c. in kr. 27. peš-polka. Sprevod bode šel iz orožniške vojašnice na Rimski cesti št. 12 pred jubilarjevo stanovanje na Rimski cesti Št. 10, od tam krene nazaj po Rimski ite Bleiweisovo cesto do vladne pa-ače. Odtod pa odkorakajo po Hilšer-jevih ulicah nazaj v orožniško vojašnico. — Občni zbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo jutri, v soboto 9. t. m. ob poludevetih zvečer v „Narodni domuu. Opozarjamo gg. člane ta občni zbor s prošnjo, naj se ga zanesljivo udeleže. — Velika kresna slavnost Ljubljanskega „Sokola" dne 24. junija f prid koroškim Slovencem bode nudila narodnemu občinstvu zanimiv, mnogovrsten in originalen spored. Pomnoženi veselični odbor je pridno i delu, da zagotovi kresni slavnosti ^ar najlepši uspeh. Naše vrlo narodno senstvo, ki se postavi vedno drage eolje v službo, kadar gre za pomembne narodne slavnosti, se je v ubilem številu odzvalo prošnji, da ?riikoči v pomoč našemu ljubljan->fcemu rSokolu" ter prevzame v svoje fretne roke vodstvo šotorov za jed ■? pijačo, razpeČavanje smotk, cvetic m novih razglednic, ki se izd? j o •a kresno slavje. „Zveza" slovenskih Jaških društev je zagotovila sodelo-gge v njej zbranih pevskih društev jubljanskih, ki zapojejo skupne zbore; I?0 tega pa bodo nastopila pevska Bistva „Ljubljana", „Lj ubijanji Zvon«, „Merkur", pevski zbor ^asbene Matice" in „Slavec" vsako zase. Popoldan bode ve-Ka javna telovadba, pri kateri na- stopita poleg ljubljanskega „Sokola" tudi gorenjski in šišenski „Sokol". Na večer se prižge veličasten kres, Sokoli pa bodo izvajali rajalne vaje z lampijoni. Piro tehniški specijalist Gaudencius bode skrbel za krasen umetalen ogenj. Svirala bode društvena godba. Za spoloŠno zabavo se priredi prostorno plesišče in bode za ples igrala narodna godba tradicijo-nalne polke in zapeljive valčke. Mladini v veselje se postavi svetoslavni vrtiljak. Slavnost prične ob 5. uri popoldan in se vrši na krasnih dirka-liških prostorih. Policijska ura ne bode motila občinstva v pomladanskem veselju in rajanju. Vstopnina k tej slavnosti bode jako majhna, tako, da je vstop mogoč najširšim krogom. — Vrtna veselica pevskega društva „Ljubljanski Zvon", ki bo pri „Novem svetu" v nedeljo, 10. t. m., na korist društveni zastavi, bo po pripravah sodeč, jako zanimiva in zabavna. Pri tej prireditvi se je tudi mislilo na družbo sv. Cirila in Metoda. Vstopnice se obremene z narodnim kolekom po 4 vinarje; a tudi pri šaljivi pošti se bode uporabljal narodni kolek. Skupiček in eventualna preplačila za narodni kolek so na korist družbi sv. Cirila in Metoda. V „Zveziu stoječim ljubljanskim pevskim društvom, kakor tudi vsem čč. podpornim članom društva „Ljubljanski Zvon" so se vposlale proste vstopnice z vabili vred, to se je pa storilo zato, da se društvo vsled morebitnega nepoznanja kake osebe vsaki neljubi pomoti izogne. Prosi se, da se cenjeni podporniki vposlanih vstopnic poslužijo ter se z njimi pri blagajni izkažejo. — Ljubljanski škof in mekin-ska graščina. Predvčerajšnjim smo poročali, da je dobil ljubljanski škof „v dar* m e k i n s k o graščino pri Kamniku. To vest popravimo v toliko, da gre tu ža Sinkov t u r n, ki je tudi graščina in tudi v kamniškem okraju. Stvari pa ta nebistvena premena imen ne izpremeni. — Nemški „Schulverein" je imel o binkoštih svoj občni zbor. Vkljub hvalisani nemški narodni požrtvovalnosti so celo leto naberačili manj kot prejšnje leto. Med dohodki 196.000 K pa je gotovo nad polovico — pruskih mark. Za jubilejski fond so nabrali 600.000 K in sicer je prispevala Štajerska 69.441 K. Koroška 11.618 K in Kranjska 8916 K. Iz tajnikovega poročila se je zvedelo, da je društvo obljubilo za ustanovitev nemške šole na Jesenicah večji znesek. Podpore sta dobili tudi kočevski občini „Stockendorf" in „Gottenitz". Novo šolo ustanovi društvo, oziroma prevzame stroške za zdrževanje učiteljstva v Selnici ob Dravi, šolo na Sladki gori (okraj Cmureki pa prezida na svoje stroške. Otroške vrtce ustanavlja v Skednju pri Trstu in v Studencu pri Mariboru. V načrtih pa ima še več sovražnih naklepov zoper Slovence, zato čujmo in delajmo! Iz deželne vinske kleti. Z včerajšnjim obiskom javne vinske pokušnje v tukajšnji deželni vinski kleti je slavno občinstvo zopet pokazalo svoje posebno zanimanje za praktično stvar. Kakor večkrat ob otvoritvi kleti, tako seje zbralo tudi pri včerajšnji zadnji vinski pokušnji v tej sezoni toliko odličnega občinstva vseh stanov in krogov, da je bila prostorna klet natlačeno polna in je živahno vrvenje trajalo do zaključka — Sedaj ne bo sicer do jeseni, t. j. do novega vina, nikakih javnih po-kušenj več, toda naročbe na male množine vina za družinske potrebe se bodo še nadalje sprejemale in izvrševale, dokler je še kaj zaloge preje nakupljenih vin. — Strela je udarila v hišo M. Rumpolda v Lipi nad Vrbo na Koroškem. Strela je udarila skozi streho v sobo, kjer je pri mizi sedečega 20-letnega domačega fanta tako močno po prsih in po nogah ožgala, da dvomi zdravnik, ali bo njegova močna narava to prestala. — Mlekarska zadruga v Pred- OSlJah pri Kranju se je ustanovila in je vlada tozadevna pravila že potrdila. — Otvoritev proge Jesenice-Trst nove železnice je določena na 5. julija. Tega dne pridejo vse proge državnih železnic na Kranjskem pod tržaško direkcijo. Progi Celovec—Jesenice in Beljak—Pod Rožico se otvorita septembra. — Bralno in pevsko društvo „Toplice" na Dolenjskem priredi v nedeljo dne 10. t. m. veselico s petjem in ljudsko predstavo v prostorih g. Mihael Zupane — preje Ljudmila Millitz. Po vzporedu prosta zabava v krasno prenovljenih prostorih. Ker je čisti dohodek namenjen v korist pre-potrebnega društva se nadejamo obile udeležbe, posebno ker gostilničar skrbi za dobro telesno okrepčilo. Bralnemu in pevskemu društvu „Toplice" so darovali nadalje za društveno zastavo sledeči gospodje in dame: gospa Bogataj 5 K, Platner trg. pot. 2 K, Josip Zupane 7 K, Olipšič 2 K, Mici Kump 10 K, neimenovan 10 K, Rudolf Faleskini 2 K, Janez Pršina 2 K, neimenovan 1 K, Franc Niše 1 K, neimenovan 1 K, Florijan Zorko 1 K, Mihael Zupane 5 K, A. Šušteršič 6 K, Lovro Zupane 5 K, Ivana Zupane 2 K, Mici Zupane 2 K, Kristina Zupane 2 K, M. Lavrič 2 K, Jožef otr-niša poštar v p. 2 K, Karel ŠušteršiČ mesar 5 K, Kari Vodvo 1 K, Terezija Reiniger 5 K, Jožefa Božič 1 K, Franc btrniša 1 K, Janez Avguštin 1 K, Adolf Pečjak 5 K, Franc Strniša 10 K, Ignac Zupančič stot. v. p. 7 K, neimenovan 3 K, Maks Henig-man 10 K, Alojz Zupane 2 K, Franc KoraČin 2 K, Janez Sobar 2 K, Anton Gutman 1 K 60 h, Jožef Strniša 40 h, g. Smitka 2 K, neimenovan 4 K, Ivan Šegedin 2 K, Blaž Kle-menčič 2 K, neimenovan 1 K, Franc Vintar 2 K, Janez Udovic 2 K, Janez Fabjan 2 K, Ivan Štefandel 2 K, Avg. Paulič 1 K, Franc Sitar 2 K, Ignac Sitar 10 K, Ignac PrŠina 1 K, Anton Kline 6 K, Ivan Žen 1 K, Anton Bavdek 2 K, Leopold Bavdek 3 K, Matija Finec 5 K, Franc Kenda 2 K, N. Keuik 1 K, Iv. Markovič 2 K, K. Barborič 5 K, O. Novak 1 K. — V Ameriki živeči Topličani 33 K 70 h. — Narodne dame so darovale za trak 36 K. Vsem darovalcem bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zah-hvala. Bog plati! — Obračamo se še do drugih rodoljubov s prošnjo, naj nam priskočijo na pomoč z malimi prispevki, posebno do onih, ki smo že naprosili in se še niso odzvali. — Celfski „Memci" ministru Pradeju. „Penzijonirani" celjski župan Rakusch je brzojavno Čestital ministru Pradeju v imenu „nemškega" mesta Celja. Obenem ga roti, naj se vedno spominja Celja, ki je „desetletja v boju z brezobzirnim in od zgoraj brezmejno podpiranim slovanskim nasprotnikom »se ohranilo ne-oslabljeno nemško." — Minister Prade bo že vedel, kaj potrebujejo celjski Nemci. V narodnem oziru so neoslab-ljeni — vsaj po lastnih zatrdilih. Oslabljeni so le na — žepih, kar kažejo vse javne naprave v mestu, in pa še morda kje višje. — Zveza nemških kmetijskih zadrug na Štajerskem je imela lani nad 26 milijonov denarnega prometa in nad 20.000 K Čistega dobička. Kaj pa izkazujeta dr. Krek in Šušteršič ? — Otroka je povozil. V Polzeli pri Celju je povozil neki voz 15mesečnega otroka posestnika Jakoba Terglova. Otrok je bil na mestu mrtev. — Iz Slovenjegradca se nam piše: Tukajšni odvetnik je Nemec in jako nepriljubljen, vsled tega se v obče želi, da bi se naselil pri nas čim preje slovenski odvetnik. Okraj je izvzemši nekaj tukaj snih nemčur-jev popolnojna slovenski in tudi v sosednih krajih kakor Marenberg, Pliberk in St. Pavel ni nobenega odvetnika. Slovenjigradec je sedež vseh uradov in tudi okrajna hranilnica kakor posojilnica se tukaj nahajate. Gmotno stališče slovenskega odvetnika bi gotovo ne bilo slabo. Razven tega bi imel odvetnik tudi priložnost delovati mnogo na narodnem polju, ker se tukajšno ljudstvo vedno bolj probuja in ker je posebno slovenje-graškim Slovencem močnega vodje potrebno. Merodajni krogi se naprošajo, da v tem smislu za nas kolikor mogoče storijo, — časopisi pa blagovolijo predstoječe ponatisniti. — Na smrt obsojeni zopet pred porotniki. Posestnik Franc Plohi iz Gabernika pri Ljutomeru je ustrelil 20. avgusta 1. 1. svojo ženo Kvo, vsled Česar je bil obsojen na smrt, a pomiloščen v 201etno ječo. Včeraj je pa stal Plohi znova pred mariborskimi porotniki, obtožen, da je naročil Jožefu JanžekoviČu iz Kukove, da je zažgal hišo Plohlove tašče, da bi zgorela tašča in njena hči, Plohlova žena. Janžekovič je res v noči od 1. na 2. januarja 1905 zažgal omenjeno hišo, ki je pogorela do tal, a ni bilo vsled požara končano nobeno človeško življenje, kakor je želel Plohi. Plohi je bil zaradi po-skušenega napeljevanja k zavratnemu umoru obsojen na 3 leta, Janžekovič pa zaradi požiga na 4 mesece ječe. Plohlov zastopnik je oglasil ničnostno pritožbo, češ, da se kaznjenca, nad katerim je bila izrečena smrtna obsodba, ne more več obsoditi. — Čudna varčnost državne Železnice. Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku je sprejelo 12 novih sprevodnikov, da se za službovanje na novi progi praktično izvež-bajo. V službi so v ta namen že nad 14 dni, a še vedno nimajo službene obleke, temuČ morajo v svojih ali izposojenih oblekah brez plašče v pre-zebavati v hladnih nočeh pri vožnji do Trbiža. Kako pa tudi pridejo starejši sprevodniki do tega, da morajo s svojo obleko oblačiti najnovejše kolege ter pomagati na ta način podpirati skopost in zanikrnost uprave državnih železnic ? Heilovsko pobalinstvo. Dne 30. maja so velikovški Nemci pokazali zopet svoje nemško-narodno ju- naštvo. Okoli druge ure zjutraj so pobili okna v ondotni slovenski „Narodni šoli". Seveda je nastal med gojenkami silen strah, ko je letelo kamenje po njihovih-postelj ah. Orožnikom se je že posrečilo izvedeti krivce. Cela zadeva pride pred sodišče in zahtevamo, da bodo lopovi občutno kaznovani. — V Vrbsko jezero le skočila na binkoštno nedeljo Helena Trampič, hišnikova žena. Usmrtila se je, ker jo je mož okregal zaradi nenravnega življenja. — Kopališče Oradež (Orado) V furlanskih lagunah neverjetno napreduje od leta do leta. Celi predeli morja so na novo zasuti, na teh mestih pa se dvigajo palače, vile, hoteli, zasadi itd. — Tujcev je bilo lansko sezono blizu 7000, letos jih pričakujejo že najmanj 10.000, ki plačajo občini na taksah do 100.000 kron. S temi dohodki se da zopet nekaj narediti. — Bivši občinski upravitelji so vsi pod obtožbo zaradi — goljufije, ker so baje dohodke kopališča porabljali zase. Ze drugo leto upravlja občino vladni komisar, namestniški tajnik Gasser, ki je zares veliko storil za povzdigo tega kopališča. — Cene niso previsoke, ker je v vsakem pogledu dovolj konkurence. Slovenske goste opozarjamo na kiosk „Mira-mar" A. Gabršček. Stoji ob glavni promenadi poleg kopališča in je najlepši kiosk v Gradežu. Na prodaj so tudi razni slovenski in slovanski časopisi poleg vseh možnih potrebščin za goste. — Iz petega nadstropja je padel v Trstu neki desetmesečni otrok, katerega je njegov stric držal na oknu. Otrok je bil grozovito razmesarjen. — Novi kolodvor pri Sv. Andreju v Trstu ima samo laške in nemške napise. Ogromno veČino slovanskega prebivalstva so torej popolnoma prezrli! — S pestjo ga je ubil. V Šišanu v Istri sta se v nedeljo sprla dva fanta. V prepiru je prvi drugega tako udaril s pestjo, da je bil na mestu mrtev. — Solnčarica je zadela na otoku Cresu kmeta Brajčiča, ko se je vračal s polja domov. — Društvo slovenskih dijakov upodabljajočih umetnosti „Vesna" na Dunaju priredi svoj I. občni zbor v VIL tečaju v soboto, dne 9. t. m. v društvenem lokalu Kollergasse 20 atelier ob šestih zvečer s tem-le dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. volitve in 4. eventualia. Vstop le za redne in izr e dne člane. — Neobičajen zločin. V Zagrebu si je v sredo zvečer neki neznanec okoli 20 let star najel iz-voŠČka Horvata, da bi ga prepeljal v kraj Sesvete. Ko sta se pripeljala do mesta blizu neke goščave, ustrelil je neznanec na izvoščka, da je težko ranjen padel s kozla, sam pa je pognal konja v največjem diru naprej. Izvoška so prepeljali v bolnico, napadalca pa aretovali v Sv. Ivanu Zelina. — Kakor javlja zadnja vest, je napadalec 15 letni Rudolf Stanič iz Nemcev v Slavoniji. Bil je odvetniški uradnik, ki je pred kratkim po-neveril 110 K. Kočijaž Horvat je umrl v bolnici. — Knjigovodja poneverjalec. 301etni Milan Sarkanjac je bil kot knjigovodja uslužben pri tvrdki SkrbiČ v Zagrebu. Te dni pa je poneveril več sto kron in izginil, a so ga v par dneh prijeli. — Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima ta teden razstavljeno potovanje od Jeruzalema v Betlehem, ki je zanimivo ne le za brumne dušice, temuč tudi za vsakega prijatelja narave. — Občinstvu v znanje. Prihodnji ponedeljek, torek in sredo bode vozni promet Čez Sv. Jakoba most zaprt, ker ga bodo popravljali. — Orožništvo je včeraj eskor-tiralo iz Kočevja v Monakovo laškega opekarja Angela Maura, ki je sumljiv, da je svoj čas v Monako vem izvršil nad neko osebo roparski umor. Mauro je v Monakovem delal, po zločinu je zbežal domov, od tam pa je potem šel na neko opekarno v kočevskem okraju. — Nesreča na železniški progi. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico 151etnega vaškega pastirja Ivana Zobca iz Srednje vasi pri Kočevju, ker je blizo doma zaspal na železniškem tiru. Med tem je pripihal vlak in mu odtrgal levo roko. Poškodovan je tudi na glavi in po životu. ^— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora na Prusko 6 Slovencev, iz Amerike jih je pa prišlo 9. 11 Hrvatov je prišlo iz Spodnje Avstrije, 21 jih je šlo na Prusko, 8 pa v Scheibbs. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer na vrtu hotela „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Kvartet ljubljanskih šram- IJOV koncertuje nocoj v salonu hotela pri „Slonu". — Jutri zvečer vrtni koncert v „Narodnem domu". V slučaju slabega vremena se vrši koncert v areni. Vstop prost. — Izgubil je kipar gosp. Fran Osole črn bilježnik, v katerem je imel 30 K denarja. — Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Pogačarjevem trgu. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27. maja do 2. junija 1906. Število novorojencev 19 (=26 34%0), mrtvo-rojenca2, umrlih 30 (=4160%0), med njimi jih je umrlo za jetiko 5, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 21. Med njimi je bilo tujcev 9 (=30%), iz zavodov 15 (=50%), Za mfekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za dušljivim kašljem 3, za vratico 1, za egiptovsko očesno boleznijo 1 oseba. * Najnovejše novice. — Zaroto zoper predsednika Roo-sevelta so oblasti baje razkrile pri ruskih nihilistih v Washingtonu. — Špansko ministrstvo je ponudilo kralju demisijo, ki pa ni bila sprejeta. — Obravnava zoper ponarejal ca denarja Liebla se je pričela včeraj že tretjič na Dunaju, a Liebel je dobil takoj v začetku obravnave tako hude krče, da so ga morali privezati na nosilnico ter ga odnesti v zapor. — Zasedanje državnega železniškega sveta se je pričelo včeraj na Dunaju. — Dvorna opernapevka-beračica. V Berolinu je zaprla policija zaradi beračenja na ulicah neko bivšo dvorno operno pevko. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Sleparski konkurz. Na zato-ženi klopi je sedel Rudolf Zore, 27 let star, ro^jen v Godiču in bivši trgovec na Savi in Jesenicah — zaradi neopravičenega konkurza, hudodelstva goljufije in poneverjenja. Obdolženec je prevzel meseca vinotoka 1903 na Savi od Ivana Ferjana trgovino z mešanim blagom. Čez leto dni si je otvoril fihjalko na Jesenicah. Obe trgovini sta se izpočetka dobro obnesli, in da ni imel Zore zaželjenega uspeha, bilo je temu krivo njegovo lah-komišljeno in potratno življenje; pripomoglo je pa tudi k trgovinskemu polomu dejstvo, da se je preobložil z blagom, katerega ni mogel razpečati. Z dnem 1. listopada se je otvoril o imetju Zoreta konkurz, pri katerem se je pokazalo, da znaša vsota dolgov 50.661 K 75 v aktiva pa znašajo 38.929 K. 58 v., tako da preostaja primanjkljaj 11.732 K 17 v. A ta primanjkljaj je samo računski, v resnici je pa mnogo višji; kajti med aktiva so vštete štacunske terjatve v znesku 17.169 K 68 v in neka dvomljiva terjatev pri Josipu Petriču v Ljubljani, ker ta obdolženčeve terjatve ne priznava, češ, da so pogoji za neko poroštveno razmerje, vsled katerega je imel porok Zore od Petriča dobiti 10.000 K nagrade — odpadli, in da je obdolženčeva pravica do te nagrade ugasnila. Med štacunske dolžnike spadajo večinoma tovarniški delavci, od katerih ni možno ničesar izterjati. Obdolženec je pa tudi drugim potom kršil zakon: zakaj vsak trgovec je dolžan, voditi trgovske knjige tako, da dajejo jasen vpogled o njegovi trgovini. Zore pa tega ni storil, zakaj njegovemu knjigovodstvu izrekata zve-denca uničujočo sodbo. Do leta 1905 je bilo skrajno pomanjkljivo, od meseca januarja 1906 pa sploh preneha blagajniška knjiga in od tega Časa ni več vknjižil niti prejemkov niti izdatkov, našel se je pa tudi velik nered v zbirki faktur, to pa vse radi tega, ker si je bil Zore od tega Časa svest svojega kritičnega položaja. Vkljub temu ni konkurza napovedal, temveč nadaljeval trgovino, plačeval upnikom in si naročal blaga. Ko je pa uvidel svoj neznosni položaj, da mu je nemogoče svoje upnike zadovoljiti, mislil je na beg. V naglici je izterjal od svojih odjemalcev okoli 1000 K, nekaj denarja je preje spravil, kupil si je karto v Ameriko ter pobegnil z doma z zneskom 1600 K. Na Reki je bil Zore prijet in v zapor odpeljan. Glede teh 1600 K ne more obdolženec nič pravega izpovedati, res pa je da je hotel s tem svojo konkurzno maso oziroma svoje upnike oškodovati na goljufiv način. Zagovor, da je hotel iz tega namena odpotovati v Ameriko, da bi si tam od nekega svojih znancev izposodil večjo svoto v poplačilo svojih dolgov, se sodišču ni zdel verjeten, ker ni vedel niti navesti ini ena dotiČnega znanca. Porotniki so od peterih jim stavljenih vprašanj edino le slednje potrdili namreč, da je Rudolf Zore kot trgovec zanikamo vodil predpisane trgovinske knjige, ter ga je sodišče zaradi tega obsodilo na 3 dni zapora. Književnost. — Zvonček". Vsebina 6. štev.: 1. Pravljica. Borisov. Pesem. 2. V slovo. Sokolov. Pesem. 3. Očetov list. Ivo Tro št. Povest. 4. Rajske ptice. Lad. Ogorek. Prirodopisni spis s podobo. 5. O čudnem plesu. Juraj Pangrac. Narodna pripovedka. 6. O Krištanci, ki je na praznik sv. Marjate spravljala seno. Juraj Pangrac. Narodna pripovedka. 7. V šolo. E. Grangl. Pesem s podobo. 8. Moj, moj oče! Andrej Rape. Povest. 9. Vesela godba. Podoba. 10. Težka pot. K ompoljski. Povest. 11. Igrišče. I. B. Zabavni spis. 12. Pouk in zabava. Kadar vzhaja beli dan. Kiferle. Uglasbena pesem. — Novi Jork. — Podgane. — Na kateri strani je najbolje spati. — Narodnosti v Avstriji in na Ogrskem. — Mladi risar. A. Si 5, — Za kratek Čas. — Deset zapovedi za one, ki se kopljejo. — Sovraštvo med živalmi. — Po rake! Podoba. — Uganka. Fr. Roječ. — Rešitev. Telefonska m unojauna poročila. Dunaj 8 junija DaDašnja seja državnega zbora se je pričela ob enajstih Nadaljevala se je specialna debata o zakonu glede vojaških taks. Ob 3/4 na tri je bila ta debata končana in se je pri čela razprava o obrtni reformi Seja še traja Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 8 junija. Posl. Her zog in drugovi so vložili interpelacijo na vlado v zadevi jezikovnega vprašanja, v kateri zahtevajo pojasnila, ako je res, da hoče vlada uvesti na Češkem Če ški notranji uradni jezik. Dunaj 8 junija Danes ob enajstih je bila ministrska seja, katere so se udeležili razen enega vsi ministri. Ker je trajala do poldne, se je odpovedala konfe renca klubskih predsednikov, ki je bila napovedana na isti čas Dunaj 8 junija. Minister dr. P a ca k je posetil danes mlado-češki klub, da se poslovi cd svojih tovarišev V svojem poslovnem govoru je naglasa), da fco on samo tamkaj, kjer bo pravičnost in da se bo tudi v novem svojem položaju trudil, čim največ koristiti svojemu narodu Dunaj 8. junija. Imunitetni odsek je sklenil, da se poslanec Stein ne izreči sodišču na tožbo nekaterih češko radikalnih poslancev, ker je proti njim v zbornici vrgel tintnik. Vsi cdsekovi člani so glasovali proti izreč tvi, dva navzoča češka radikalca sta se pa glasovanja vzdržala. Dun j 8. junija. V delegacije sta izvoljena mesto grofa Dzie-duszvckega pesi Pastor, mesto Marcheta pa poslanec King. Dunaj 8. junija. Danes je imela gospedska zbornica po cdg ditvi prvo sejo. Zbornica je bila slabo obiskana, galerije so pa bile na polnjene. Ministrski predsednik baron Beck je v svoji izjavi naglasa!, da je smatrati sedanjo vlado ket nagodbeno konferenco v permanenci in da se volilna reforma mera na vsak način izvesti. Glede Ogrske je zavzel jako energično stališče, za kar je žel v zbornici tak aplavz, kakršnega še ni bilo slišati v tej korporaciji. Koncem govora se mu je z vseh strani čestitalo. London 8. junija. Poročevalec „Dai!y Telegrapha" v Madridu javlja, da se je pri atentatu na kralja Alfonza kraljica Ena rešila samo vsled tega, ker je v zadnjem hipu v vozu presedla z desne strani na levo. Ako bi bila obsedela na desni strani, bi jo bila borrba ubila ali pa ji vsaj odtrgala roko, s katero se je naslanjala na okno._ Heteoroiožično porotno. Juni Čas opazo- Stanje barometra ▼ mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 7. 9. iv. 7346 137 si. jgrzhod Bk. oblačno 8. 7. «J. 7355 100 al. jug del. jasno • 2. pop. 7374 20 8 p. m. jvzh. del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 16 0°, nor-mile: 16*8°. — Padavina t mm 0.0. Listnico uredništvo. „B. D ekanat-Vorst adt-Pfarramt St Magdalena in Marburg", Simon Gaberc, dekan: Poslaui popravek z navedenim podpi3oro ne odgovarja zakonitim predpisom, zato smo ga vrgli v koš. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 7. junija 1906. Naložbeni papirji. 4'2°'6 majska renta. / o/ »o 4l a° 4 o/ 4' 4li /o * I* /o emisije 4*2" 10 srebrna renta 4°i9 avstr. kronska renta . . 4| 10010 100-45 101-45 105 50 10650 j 100 20 106 70 ICO — 100 20 1 100— | 100 55 100- 101 — 100 50 101 50 99 90 99-50 1 100- 318 75 320 75 100 U0 101 60 ; 200 - 202— 282 — 284— j 156 50 158 50 289- - 297 50 290 — 300— j 2C0- — 268— j 100 — 106 20 156-80 15780 22 50 2450 471- 481 — 78- 84-- 90 — 94— | 67-- 64- - 49 50 61*50 i 30*25 3225 67- 63— 68« 73 522 — 532 70 16225 15325 679 40 680 40 1665 — 1675 — 672 50 673 50 815 50 816 50 24250 243 50 662 - 664— 576 75 577-75 2741 - 2751 — ; 57R- - 579 — 269 — 271 40 604 - 610- - 149 — 151— 11 34 11-38 19-121 19 15 2346 2353 2397 2405 117-22 117-42 9555 9575 252 50 253 25 4-84| 5— Stanovanje v Knallovih ulicah it. 5 (.Narodna Tiskarna") v 11. nadstropju 8 3 so bami, kuhinjo in pripadki se odda za november. Ve5 se izve v upravn. „Narodne Tiskarne". Odpotovanje ciganov ¥ nekoliko dneh. 2106 Danes ciganski koncert Petra c*-»Im) v soboto, 9. ]unl]a 1906 velik koncert popolne Ljubljansku društvene godbe. Začetek oh 8. uri zvečer. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. l>o50 M. Za naročite v zadostuje dolgost 2102 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Nengajajoče rad zamenjam. I&6 svetel prostor v mesta ali bližini, ki bi bil pripraven za delavnico. 2093-i Ferdo Primožič, mizar Breg ftt. 20. Deklice stare nad 14 let, poštenih staršev,' s( sprejmo v uk za pletenje na strojih. Ko j se pnuče, dober stalen zaslužek. Spre' jemajo se >sak dan od 8.—12. ia 2.—6. ure. 207 i j Tovarna pletenin in tkanin DRAG. HRIBAR, Zaloška cesta i št. 14 v Ljubljani. 2085 KONCERT v Jfarodnem domu Ob slabem vremenu v areni. Vstop prost Začetek cb 8. uri. Obleke za gospode, obleke ya deč^e, - - - - obleke jar otrobe, Dovršnike ja gospode in deč^e,...... iakete za dame, - - paleto ja dame, plašče jor deklice - - v največji feberi === po najnijjih cenah 1780-6 priporočata MAtlNČeU-SIRUP; LEKARNARJA 4> jc izvrsten 4. NARAVČN IZDELEK Gričar ---JV(ejač V* Ljubljana, %f\ Prešernove ulice 9. Kvartet ljubljanskih šramljevj o-o-o-o- Danes v petek KONCEM prt,, Začetek ob 8. uri. Slonu". Vstop prosi 208(1 Pozor! Pozor! Slovenski trgovci! Samo I. kranjska tovarna finih piškot v E. J=*ra,nclt v Kranju razpošilja 150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone 75* n n 4 „ „ 2 krt« v krasnih kartonih po 1 ali 2 K. Večji naročila še ceneje. „Švicarija" v soboto, dne 9. junija in v nedeljo, dne 10. junija koncert ciganske godbe 2101 i (Rosza Bandi). Začetek ob 3. pop. Vstop r 1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h 1 steklenica z vsebino lf% kg stane — „ 90 h. (Poštni zaboj 3 kg netto stane 5 K 60 h, franko zaboj in poštnina.) 8731 29 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnr eljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebrr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo meste, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiia. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebn« vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz L in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein. Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob !0. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija do 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga Iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunoo it Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, Ob 2. uri o m pop*, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznik;* — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, oh 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubliani. I Josipina Jfind/er roj. J$ydlo Viljem }(indler ^—. poročena U Ljubljani, dne 4. junija 1906. 2083 2082 -1 v Spodnji Šiški pri Ljubljani o o o o ob glavni cesti nasproti ljudski šoli o o o c se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska dolenjska in vipavska viua ter roengiško dvojnomarčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. Za tujce novo opremljene sobe. postelja 1 K, soba z dvema posteljama 8 K. Jako ugodna prilika za letOVlŠČarje, Ml katere cena primerno zniža. ■■ Na razpolago so vsi domači lisli. 0 Cene navadne! Točna posireibal Z odličnim spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 99 Podružnica v CELOVCU. I4upuj« lm prodaja* vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in đevis. Promitt Izdajal k vaakomu irabanju. Akcijski kapital K 2,000.000'—. Rezervni zaklad K 200.000"-. laaMfivi ta) Mufcisptijt n|t arsjajes h titdetstni paplrli isSrebane vrednostne papirje In Zafcratrvij*) nre&feei proti snovenje zapale kupone. kurznl lza/VLloi. Vinkuluje in dovlnkuluj* vojaško žonitninsko kavcij«, tospt to takasso menic. Podr-ulnicai v SPLJETU. Deii«rn« vlopjs «pr«J»m» 4PS V tekocom računu ali na vlo&no knji&ioa proti ugodnim obreetim. Vloženi denar o brest oje 0& dne voge do dne vzdiga 3 M Promat m ceki In nakaznicami. Izdajatelj in OdgOVOrni urednik; Kasto Pustošiemlek. Lastnina in tisk a K ar o dne tiskarne1