St. 301 nariM Ihta« igmmiCMtt nratunto usto Oh.i. c*»a bila zaznamovana na pr. s "ube i o Nr ad Herrschaft Adelsberg Besitzer N N itd. Naš kmet še danes ceni posest po maselcu itd. Ti graščinski podaniki pa so imeli tudi pravice. Oni so smeli svicjo živino po graščinskih pasnikiH sodb agrarne operacije zemljeknjiino ure- ——------° . . - dttos vendar jeTsled svetovne vojne zastalo; rešila v«eča ^rai^ja m l^^naj bi iz-to delo v mnogih slučajih, tako da imamo poslovala dotične ^^^^^^ pri nas zemljišča, ki so po ag^mi operaciji: daj leže. Žalibog so politični dogodki pre . . . 11 V _ »i___' — ! LUnll «a£a nri7>/1 poslovala dotične akte i* Ljubljane, kjer se daj leže. Žalibog so politični dogodki pre že razdeljena in se podrobno že uživajo, I hiteli naše)prizadevanje m tomini Wlom£ pa radi vojne agrarna komisija ni mogla goče doseči cilja. . Sedaj^Mi v Irsto dela dokončati. Imamo nadalje zemljišča, likvidacijska kotnis««, ki ima nalogo te vi pri katerih je bilo agrarno postopanje že seče zadeve urecbtt. o tvor j eno, pa je nalaljevanjTradi vojne j prošnje poteče, kakor znano, dne 23. ma,a Rok za tozadevne zastalo, in končno zemlji*6a, kjer sploh še j 1926. ni bilo agrarno postopanje otvor j eno. Josip Lavren&č, bivši državni poslanec. Iv su. 1 Ju i zei Olollttf hote ostati večen liberalec Izstopi iz Nfftarske stranke - Voisto slclIUmktai nevin. Ddroteiii« mzmiKenfl CUNEO, 33. On. Giolitti je poslal tukaj- ženja. Triu^at joo^ravze«unov^ sni emu pokrajnjemu svetu pU«o. v^- poslov odposlal ^^^upredsedn^i teren, pravi, da jinskega sveta. Obenem je Giolitti potom okrožnice pojasnil volilcem v občinah S. Damiano Macra in Prazzo vzroke svojega odstopa. V okrožnici naglasa Giolitti, da je večina pokrajinskih odbornikov Cunea ob- pasti so smeli steljo nabirali, v graščinskih gozdih drvariti in les za svoje potrebe pridobivati ter so si na ta način pridobili nekake služnostne pravice do graščinskega posestva, kar jim je tudi graščina priznala. Leto 1848. je zrevolucijoniralo skoraj vso Evropo in tako se je začela tudi graščinska s amo vi as t majati. Pričela so se pogajanja aa oprostitev kmetov iz tega jarma po paroli „kmet bodi popolnoma prost in samostojen gospodar«. Pričela so se pogajanja z gra-Ščaki glede odkupa kmetov, katere je vo-dik takratna deželna uprava. Po dolgem pogajanju je prišlo do zaključka, da bo delala odškodovala graščake za njih^pravice. V ta namen se je najelo posojilo m za amortizacijo so se izdale takozvane zemljiške obveznice Kraimsche Grundent-I^ungsoMig*tionen, katere so bile po sklepu kranjskega deželnega ^b U«yd Gearge v NspeUu NAPELJ, 23. V spremstvu/ nekaterih čla- ________________nov svoje družine je prispel semkaj izRi«»a javila v listih resolucijo, ki zahteva, da mo- Lloyd George. Tu se bo mudil najbrž uo rajo čl A pokrajinskega predsedništva biti novega leta. Danes predpoldne si je ogledal pristaši fašistu/ske stranke. Ker pa je bil Vezuv. Lloyd George je ponovno izjavil no-Giolitii od liberalcev delegiran v pokrajin- vinarjem, da nima njegovo potovanje mka-ski svet in ker hoče ostati zvest liberalnemu ^ga političnega značaja, temveč si hoče le programu, je nepreklicno odložil svoje - * - XT—— funkcije v pokrajinskem svetu. Tudi on. Soleri je sledil Giolittijevemu vzgledu ter odložil odborniške funkcije v pokrajinskem svetu Cunea. Predvidevajo, da bodo tudi ostali liberalni odborniki imenovanega sveta odstopili. RIM, 23. Tukajšnji listi pravijo, da je bivši državni podtajnik javnih del on. Martini obvestil izredno komisijo popolarske stranke, da izstopa iz popolarske stranke. PALERMO, 23. Tukajšnji prefekt je razpustil vodstvo sicilij anskega novinarskega ogledati Napelf in njegovo okolico. Smrt rektorja kr. univerze Sassari RIM, 23. Sinoči je V hotelu «Continental» umrl rektor kr. univerze Sasari prof. Ame-rigo Filia. Zadela ga je srčna kap Otvoritev proiilaktičnega zavoda za borbo proti j etiki RIM, 23. Danes predpoldne je bil v ulici Ariosto svečano ottvorjen profilaktični zavod za borbo proti »etiki. Otvoritvi je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica. Rimski besedo. Opozicija je pričela znova razbij jati. Ko je končno nastal mir, je predsednik Malypetr zaključil razgovor o vladni; izjavi in odredil glasovanje. Pri glasovanju, ki so ga motili opozicijonalci, je dobila vlada 159 glasov. Proti vladni izjavi je glasovalo 117 poslancev. Kritičen položaj Boumirlo Vojaški krediti zavrnjeni v francoskem parlamentu PARIZ, 23. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bil na dnevnem redu razgovor o vojaškem proračunu. Vlada je predlagala dovolitev kredita v znesku 41 milijonov frankov za vpoklic rezervistov na orožne vaje. Pri glasovanju je bil vladni prediog 280 proti 254 glasovom odklonjen. Ta kredit je poslanska zbornica že svoje-časno odklonila. Socijalisti in radikali utemeljujejo svoje odklonilno stališče s trditvijo. da vlada še vedno ni predložila osnutka o organizaciji armade in o zmzanju vojaške službene dobe. Ker vztraja finančni minister Doumer na svojem finančnem načrtu, je nastala med posameznimi člani vlade taka napetost, da govori o možnosti odstopa finančnega ministra. Nekateri ministri so mmirec izjavili, da bodo morali izvajati posledice, ako finančni minister ne odneha od svojega sanacijskega načrta. Ministrski svet je sklenil danes, da se izdela zakon, s katerim se pooblašča justicni minister za razpust društev in organizacij, ki pozivajo svoje člane k nasilju ah samo K nošnji orožja konvertirane iz 5 odstotmn - J veznic v 4 odstotno poso.do dežele Kran, udruženiTl^i^Tn^Il trojico komisarjevi ] guverner sen. Creroone« je cbdrial otv^ ki bodo vodili nadaljnje poslovanje udru-'ritvem govor. Jagosl. delegacijo odide danes v ttashtnston Gmnd- 5 odstotnih imenovanih ob- * Kranj ske plačljivo v na daljnih 50 letih. Te ob /veznice so še danes v prometu in tvorijo_ tudi de^osoiiia, najetega za melijoracijo v bivši kronovini Kranjski. Dru&ače se je izvršila rešitev vprašanja, k,Mškodo4ti kmete za njih služnostne pravice do graščinskih posestev. Rajanja S se zavlačevala dolgo in se le leta 1868. so izšla zemljiščo odvezna pisma abldsungsurkunden, ki so tudi v novi heknjižni knjigi zaznamovana ui na podia-ffiS so odstopile graščine svojim biv-fjm podanikom za njih služnostne pravice SCpST kompleks pašnikov in skupni kom-Gozdov, ki so si imenovali Servituls-Sraldimgen. V tej »istini so imenovani vsi posestnUti, katerim pristoja užiUk do teh skupnih zemljišč, in navedeno je .udi, ko- ^ijiSa » dobila v zemljišRi knjigi svo.o vWo Pod raznimi naslovi z označbo vseh upravičencev na podlagi imenovane odvezne Sane Ti sedaj prosti posestniki so izvolili -ebe gospodarski odsek, k. ,e uprav-; Io sku^o zemljište, plačeval davke vsakem ožim zastopal to skupno nasproti javni oblasti. Večinoma so ostal, rlliveni pašniki, rv* ter Tudi Anglija in Belgija zahtevate poravnanje dolga. BEOGRAD. 23. (Izv.) Prosvetni minister S. Radič je prišel včeraj v Beograd z na-rnenom, da tekom današnje seje ministrskega sveta sproži vprašanje jugoslavenske delegacije za Ameriko. A seja je bila v zadnjem času odgodena. Z ozirom na vest «Doma», da obstojajo v vladi nesoglasja glede imenovanja delegatov za pogajanja o dolgovih Ameriki, se je izvršila popoldne konferenca med Pašićem in Pavlom Radićem in Stojadinovičem, po kateri je bilo izdano posebno uradno poročilo. Pavle Radič je izjavil po konferenci novinarjem, da se beležka «Doma» glede jugoslovenske delegacije za Ameriko na-zein- Pačno Pojmuje, ter je poudaril, da je ministrski svet popolnoma soglasen glede določitve osebnosti za ameriško delegacijo. Delegacija pojde v Ameriko izključno radi dolgov in nima nobene zveze z najemanjem kakih posojil za jugoslovensko državo. Jugoslovenska delegacija odide v Ameriko jutri ob 14. uri. V zvezi z odhodom finančnega ministra Stojadinoviča se ^ izi-vršilo danes v njegovem kabinetu več konferenc. Zanimivo je, da se je zglasil danes pri Stojadinoviču tudi belgijski poslanik ter ostal pri njem del j časa. Zatrjuje se, da je Belgija nastopila z zahtevo, da poravna tudi napram njej Jugoslavija svoje dolgove. Zdi se, da je nujno intervencijo izvršil tudi angleški poslanik, ki je konferira! danes z zunanjim ministrom Ninčičem. Dr. Ninčić je bil ob 19. uri sprejet pri kralju, kjer je ostal eno uro. MeđzgvGZBiika kentrolna kemlsiia na Bolgarskem se odpravi BEOGRAD, 23. (Izv.) Jugoslovenska vlada je prejela obvestilo, da so zastopniki Anglije, Francije in Italije v Sofiji posetili bolgarskega zunanjega ministra Kalfova in mu v imenu poslaniške konference izročili kateri se navaja, da se medzavez- Rendfe pride v Beograd BEOGRAD, 23. Bivši grški zunanji minister Rendia, ki je zaetopal Grčijo na 3fa-sedaaju Društva narodov, se je za svojega bivanja v Parizu sestal z jugosl. poslanikom dr. Spala j kovičem. Pri tej priliki sta razpravljala tudi o odnošajih med Jugoslavijo in Grčijo. G. Rendis je izrazil željo, da bi se na povratku v Atene ustavil v Beogradu in raroravljal ^ jugosl. zunanjim ministrom dr. Ninčičem o razmerju med obema sosednima državama. Mi pstioment odobril izjave nove vlade PRAGA, 23. Ha včerajšnji popoldanski Mesarsko Klanje med delavci na Japonskem Sto oseb ranjenih in ubitih PARIZ, 23. Med Toki jem in Jokohama je prišlo včeraj med uradniki in delavci dveh konkurenčnih podjetij iz Zurumija do pravcate bitke, katere se je udeležilo približno 1500 mož. Delavci, ki so bili večinoma pijani, so nosili puške, samokrese in sablje. Tekom boja je bilo ranjenih in ubitih nad sto oseb. 500 orožnikov iz Jokohame je imelo polne roke dela, da je zadržalo čez noč števil n« skupine drugih delavcev, ki so hiteli pretepačem na pomoč. Naslednjega dne je morala policija z naskokom zavzeti bojno po-zorišče, da je lahko ločila pobesnele delavce. Aretirala je pri tem nad 500 oseb. v čičermov povratek v Moskvo BERLIN, 23. Čičerin je imet včeraj še razgovor z zunanjim ministrom dr Strese-mannom, zvečer pa se je odpeljal v Moskvo. Vznemirljivo naraščanje samomorov v Berlinu BERLIN, 23. Po statistikah berlinske policije je bilo prijavljenih v enem samem tednu, od 13. do 19. decembra, nič manj kot 74 samomorov. Glavni vzrok, da silijo ljudje v smrt, je beda. Število poskušanih samomorov pa je brez dvoma mnogo večje, ker, iz obzira v clo raznih družin, niso bili prijavljeni vsi slučaji policiji. _ Briand ne bo sprejel zastopnika Abd E1 Krima PARIZ, 23. Briand je na včerajšnji seji ministrskega sveta izjavil,, da ne bo sprejel stotnika Canninga, zastopnika rilovsKih vstašev. ___ mm PKfl dlhtitura? Poslabšanje nemškega gospodarskega F^ loŽ£?a radi vladne krize BERLIN, 23. Kljub nekakemu počitniškemu razpoloženju prevladuje mnenje, da je treba rešiti vladno krizo čim prej. Pojavila se je celo ideja, naj bi se kriza resila izven parlamentarnim potom, ako je m mogoče rešiti običajnim parlamentarnim potom Ta ideja ima svoj izvor v dejstvu, da centrum in demokrati zaenkrat noče|o sodelovati v vladi takozvane male koalicije. Organ zunanjega ministra dr. Mrese-manna «Tagliche Rundschau* je zelo vzne-voljen, ker centrum noče pristati na malo koalicijo ter piše: " Kakor vse kaže, se bo v januarju skušala sestaviti vlada velike koalicije. Ako centrum in demokrati vztrajajo pri svoji • " - je seii Doslandke zbornice se je nadaljevala j odklonitvi sodelovanja v vladi sredine, vladni izjavi. K glasovanju so poskus sestave take vlade nemogoč. " ~ " Uradniška vlada bi imela malo izgleda na razprava - -----— , , bili nujno pozvani vsi poslanci, rred prehodom na 'dnevni red je zunanji minister dr. Beneš prisegel kot poslanec. Kot prvi govornik k vladni izjaivi se je priglasil župnik Hlinka, vodja slovaške ljudske stranke, ki je v doigem govoru razvijal znano avtonomistično stališče svoje stranke. Svoja izvajanja je pričel z 1. 1848. ter je izjavil, da so Čehi 1. 1860. po svojem zastopniku v Budimpešti izrecno izjavili, da nimajo namena vmešavati se v notranje zadeve Madžarske. Češki politik Rieger je L 1883. ponovno podal izjavo, da Češka nima interesa na Slovaški. Hlinka rJaV~af ^le^TdafnL! ^sk na vojna odškodnina £ jo ,e,^ ^ ^ ^ , prej napolnjeni s trializmom, nas Slovake Nemci,a plačala Franciji, Itah,, «n Belgi). ^ doce,a pcplav| jenH; voda ,e t ;___ XI T Mml^irnin to lira svoj obstoj. Ne preostalo bi torej drugega, kakor razpust parlamenta, kar bi imelo v tej zimi brezdvomno usodepolne posledice. Ako državni zbor ne more ustvariti vlade, ne preostaja noben drug izhod. Istočasno se širijo govorice, da obstoja možnost diktature, ki naj bi odstranila težke posledice sedanje gospodarske krize. Hud 894 mimm volne attktrttoine plačanih od Nemčije v 20 mesecih PARIZ, 23. Reparacijska komisija je na podlagi statističnih podatkov ugotovila, da Misija stotnika Canninga PARIZ, 23. Angleški stotnik Gord on Canning je izjavil uredniku lista <- Journal»■« da bo ostal v Parizu do začetka prihodnjega tedna, nakar se bo podal še v London, odkoder se povrne potem v Tanger. Zatrdil je, da ni pooblaščen za pogajanja za mir, ter izjavil, da obstoja njegova misija v tem, da razloži namene Abd El Krima in da poroča nato temu poslednjemu o svojih tozadevnih vtisih. Madzaiski ponarejevalci frankov BUDIMPEŠTA, 23. Aretacija t^h Madžarov iV Haagu, ki so razpečavali ponarejene franke, je vzbudila tukaj veliko senzacijo. Prvi aretiranec je polkovnik Aristid Jankovios, ki je bil med vojno šef generalnega štaba Lukoricha in je svak sedanjega ho n vedskega ministra Csakyja. Drugi aretiranec je dr. Marsovszky, odlična osebnost in parlamentarni po>ročevalec glasila <. pro-bujajočih se Madžarov«. Tretji je neki Mankovics, ki je tudi iz boljše rodbine. Policija pričakuje poročila haaške policije, da bo lahko takoj uvedla pogrebne korake. SibSrska zima na Romunskem BUK ARE ŠT, 23. Na Romunskem vlada izredno ostra zima. Mnogo ljudi je zmrznilo. V Kimporolungu je v eni sarm noči umrlo od mraza 18 vojakov, ki o se nahajali na straži. Tudi mnogo živine je že pocrkniio. _ Viharji na Francoskem PARIZ, 23. Besnenje hudega viharja ki je pričel razsajati na Francoskem, se je tekom včerajšnjega dneva podvojilo. Iz Rouena poročajo, da je vihar prevrnil neki Čoln in da je pri tem devet ljudi utonilo. Najhujša nevihta razsaja ob obali. Deževje na Španskem MADRID, 23. V vsej severni Španski lije neprestano dež, kot da so se oblaki utrgali. iz Ijal in v nerazde'l jeni p^katere so ^ mali posestniki izkoriščali ter razdelitvi ugo pale J zemljiški knjigi na posameznejo-seetnike prepisani, marveč tvorijo se vedno skupno vlogo z označbo upravičencev in njih pravic. ., - Kakor je iz vsega razvidno, so upravičenci bodisi pašnikov ali gozdov, že vec kot 50 let faktični lastniki teh skupin, katere so tudi ves čas nemoteno uživali Ti pašniki in gozdovi so torej njih zasebna last. še le leto 1887. je postalo za gospodarstvo kranjske dežele na To leto je kranjski deželni zbor ^Kie nU zakon! s katerim se je ustanov, na komisija za agrarne operacij . in pomož .tvT^i^ A ostane poslani,ko »e»«o noto, v n,ulv.. — —— ... n . niška vojaška kontrolna komisija na Bolgarskem odpravi pod pogojem, da Bolgar- 1 i • v._______.r irrMcIn mirfivnp DO- ska izvrši razorožitev v smislu mirovne pogodbe. V slučaju, da se komisija odpravi, prevzame njene funkcije Svel Društva narodov. ___ Smo dlaka oetane na svojem mestu. BEOGRAD, 23. (Izv.). Z zunanjega ministr- , . . . ^rr^tf izvrševati i Jugoslavije pri Vatikanu neizpreraenjeno. Po osabjem in je »mel ..»»»"»„T« ^.t^jj/nijr Hr. Smodlaka se še vedno nahaja na nim osoDjem in je imei , , * i '-i. Ar podrobne'razdelitve skupnih zemljišč kakor slamk dr. tudi takozvanih Wechselwiesen itd. V snu- dopustu. sKi dež. zak. z dne 26. 10. 1887., št. 2 so lahko posestniki skupnih zemljišč vlagali prošnje za podrobno razdelitev teh zemljišč, vendar je morala biti za delitev nad-polovična večina upravičencev. Novela št 58 iz leta 1915. je to še olajšala, ker za-'dostuje, da prosi za delitev tretjina upravičencev. . Ko so bile imenovane prošnje rešene, je pričelo agrarno postopanje, ki se je tičnem zemljeknjižnem vložku — v do-zaznamo- vseh da raz- valo. Tozadevno pravosodje je prešlo od l tfc^Arcdu (e danes kazal sodišč na agrarnega konusaria, k, ,e "z-^^^v^V ^^ ^ + ^ ^ stojal o spornih zadevah skupnega zem-.Radi izrednc toplote in ta4ai«a M Konferenca o redukciji univerz BEOGRAD, 23. Dne 28. decembra se bo vršila v Zagrebu pod predsedstvom prosvetnega ministra Radića že opetovano napovedana konferenca zastopnikov univerz in fakultet v Jugoslaviji, pravi j a o redukciji univerz. Toplo vroivto v Jugoslaviji In naraščanje vod. BEOGRAD, 23. .(Izv.) Po vae^^ia o + 24 St op. pa ste izročil r Madžarom za hrano, proti čemur smo se morali braniti. Hlinka se je pritoževal, da so vse vlad$ do sedaj prezirale svečane obljube glede slovaške avtonomije ter je pozval vlado, naj takoj obnovi odnošaje z Vatikanom, naj omogoči takojšen povratek papeškega nuncija v Prago in naj uzakoni pittsburško pogodbo iz 1. 1917., ki zagotavlja Slovakom popolno avtonomijo. Poslanci vladne koalicije so Hlinkov govor prekinjali z raznimi medklici ia ugovori. Med njegovim govorom je poslanec slova&e ljudske stranke Juriga razžalil predsednika Maaaryka ter ga je moral predsednik zbornice f>osvariti. Po Klinki je govoril češki socijalni demokrat dr. Melssner, ki je izjavil, da pomeni pripravljenost komunistov za parlamentarno sodelovanje v svrho osvoboditve delavskega razreda, da so se komunisti vrnili k programu socijalne demokracije. Njegovo izjavo so komunistični poslanci vzeli na znanje z zasmehom in ironičnimi medklici. p Razprava o vladni deklaraciji je trajala pozno v noč. Okoli polnoči je opozicija predložila skupščinskemu predsedstvu predlog, ki ga je podpisalo 140 poslancev in v katerem se obtožujeta ministrski predsednik dr. Švehla in bivši poštni minister dr. Franke radi nezakonite izvedbe redukcije poštnega uredništva. Predlog so podpisali opozicij onalni poslanci Slovaki, Nemci, Madžari in komunisti. Predlog je bil vložen kot nujen ter ga je čital slovaški poslanec Juriga. Ker je vsebina predloga žalila vlado, je predsednik zbornice moral prekiniti Jurigo, nakar je nastal v zbornici nepopisen vihar, ki so ga povzročili slovaški poslanci sporazumno z Nemci, Ma- ljišča, in katerega naloga je bila take spore med upravičenci poravnavati. Od leta 18H7 rastie reke i« pretijo povsod poplave. Donava )e že nara&tla za 30 ca džari in komunisti. Vsa pozivanja predsednika zbornice k redu so bala zaman. Ker se poslanec Juriga m hotel pokoriti predsednikovemu svarilu, mu ie predsednik odvzel dobi dvajsetih mesecev, ki so potekli od začetka zasedbe Porurja januarja 1923. do začetka izvrševanja Dawesovega nacrta septembra 1924., 894,230.569 zlatih mark Izmed teh je Nemčija plačala 469,S68.65b zlatih mark v blagu in 424,361.913 zlatih mark v valutah, Potodba med Rušilo In Turčijo kot odgovor na locarnsko pogodbo PARIZ, 23. «Matinu» poročajo iz Carigrada, da je na nekem zborovanju vladne stranke, ki se je vršilo v Angori, Ismet paša .sporočil, da sta 17. decembra Tevfik Ruskdi bey in Čičerin podpisala v Parizu novo pogodbo med Turčijo in Rusijo. «Hakimied-Millie» piše, da je ta pogodba odgovor, ki ga dajata Rusija in Turčija na locarnski pakt. Pogodba določa, da se bo ena stranka zadržala nevtralno napram drugi v slučaju, da pride do oboroženega konflikta med eno ali pa več državami in eno izmed pogodbenih strank. Pogodbeni državi se tudi obvezujeta, da ne bo ena napadla druge ter da se ne bo vezala ali sklepala kakih dogovorov z drugimi državami, če bi taka zveza oz. dogovor bil naperjen proti drugi pogodbeni državi; ne sme se udeležiti nobenega čina, ki bi ogrožal vojaško ali pa pomorsko varnost druge pogodbene stranke. Pogodba velja za tri leta in stopi v veljavo takoj, ko bo ratificirana. Železniška nesreča PARIZ, 23. Neki brzovlak je danes zjutraj trčil pri Noisy le Sec ob železniški voz. Pet oseb je ranjenih. Drakonično moderniziranje Turčije LONDON, 23. Kakor poroča neka agentura iz Carigrada, je neodvisno sodišče v Kerascundeju obsodilo dva Turka na smrt na vesalih, ker nista hotela odložiti fesa. > ska bankina je docela poplavljena; voda je odnesla dosti blaga in povzročila sploh velikansko škodo. Mnogo mostov je porušenih. Reka Arno poplavila polja pri Empol^u FIRENZE, 22. V bližini mesteca Empoli je reka Arno ponoči izstopila iz struge ter poplavila polja in nekatere kol on ske hiše. Prestrašeni prebivalci so morali zapustiti svoja stanovanja ter iskati zavetja v sosednih vaseh. Politične vesti ZAKAJ ZAHTEVAJO ZEDINJENE DRŽAVE PLAČILO VOJNIH DOLGOV? Zedinjene države so posegle v svetovno vojno kot zadnja velesila. One pa so razvile tako .velikansko vojaško in propagandno akcijo, katere ni od njih nihče na svetu pričakoval. Ta akcija Zedinjenih držav pa je stala ogromnega denarja. Zedinjene države so rešile vprašanje financiranja vojne na dva načina. Prvič s povišanjem davkov in drugič z najetjem notranjega državnega posojila, ki se je v enem letu potrojilo in doseglo leta 1918.-19. vsoto 26 milijard. Dohodninski davek ki je leta 1913. znašal 1 odstotek in 6 odstotni progresivni davek na največje dohodke, se je leta 1918. v mnogih slučajih zvišil na 65 odstotkov. Leta 1913. je povprečno odpadlo na posamezno osebo 24 dolarjev, a leta 1918.-19. 65 dolarjev. Naravno je, da je prebivalstvo Zedinjenih držav to povišanje davkov težko prenašalo. Davke pa je težko prenašalo tudi radi tega, ker so jili prejeli zavezniki v obliki finančne pomoč* za nadaljevanje vojne. (To so pravzaprav medzavezntfki dolgovi, ki jih Amerika tako sovraži). Ti dolgovi znašajo okroglo 11 milijard dolarjev. Natančno vsoto m mogoče ugotoviti, ker vsak vir navaja drugačne številke. Amerika je začela, takoj po končani voj-jto le ziktivno, ako pomislimo na padanje ni energično zniževati davke in izveiiparla- denarne veljave v posameznih državah. DMotama komisija z generalom Dawesom Nadalje predbaervajo zaveznikom, da Ev-D& dedu je uravnotežila državni proračun. ropa še vedno misli na vojno. Na ta način je bilo že Leta 1921, doseženo ravnotežje državnega proračuna in do da-tles odplačano 5 milijard notranjega državnega dolga. Hardinžcv zakon iz leta 1921. le znižal vfSino obdavčenja na 50 odstotkov, a leta 1924. na 40 odstotkov. Mac Kellog, državni tajnik za finance, je preteklega septembra predložil znižanje davkov na 31 odstotkov. To je eden izmed naglavne j Ših vir okov, ■akaj Amerikanci, a v prvi vrsti republikanci s senatorjem Borahom na čelu, tako odločno zahtevajo plaćanje vojnih dolgov. Oni zahtevajo plačiio dolgov kljub temu, da je danes davek isti kot leta 1913. (24 dolarjev na esebo). Oni se nadejajo ie na večje znižanje davkov. Drugi vzrok je sledeči: Amerikanci neprestano opozarjajo zaveznike, da so zavezniki dobili vojno, da so dobili velika ozemlja, da Nemci plačujejo Tretji vzrok ameriške nepopustljivosti je Bonus-biU. Na podlagi tega zakona dajajo Z edin jene države rvsakemu vojaku iz svetovne vojne narodno penzijo v znesku enega dolarja za vsak dan službe, a 1.25 za vsak dan, ki ga je ameriški vojak preživel na bojnem polju. Ako se spomnimo, da je Amerika mobilizirala okrog 5 milijonov ljudi, od katerih je spravila 2 milijona na evropska bojišča, tedaj si lahko predstavimo kako veliko breme znači imenovana n»» rodna penzija za državne finance Zedinje-nih držav. Res je, da je predsednik Zedi-njenih držav proti temu zakonu stavil svoj veto, ali kongres in senat sta sprejela ta zakon ponovno z dve tretjini glasov. Tako je bilo tudi v 19. stoletju po končani državljanski vojni. Parlamentarni posli — a Evropa naj plača. To so torej vzroki, radi katerih Zedinje-vojne reparacije, da ne štedijo, ker se iz-, ne držajve brezobzirno zahtevajo svoj de-datki njihovih državnih proračunov do 1. nar nazaj, čeravno je bil potrošen v skup-1924.-25. neprestano rastli, čeravno "je bilo i ne namene. * DNEVNE VESTI vesta, 8) £. Adamič: Kres ovale tri devojket? (Odmor). - 9t E. Adamič: Po vodi plava, 10) j E. Adamič: Kaj pa deiak> ptički, 11} V. Zgacec: C in, can, crrgudaa, 12} V. Zgemeci Jedna majka vumrla, 13) Dil, dil- duda, 14) St. Mokrai^ac: Bili a na. Članstvu ZveziiMga zbora« Vaja 26. L m. v Gorici v oinčanih prostorih od 10.30—12 in od 1:3—14.30. Trž&čani in biižnpt Istrani odidejo ob CL30 s centralne postaj« z brzo v jakom. Odadljeni Istrani morej® oditi tml^kasneje ob 11-30 g posta e Sv. Andreja. — Vsi in točno! Kr. ex4uaior avetrij^rnan homnifa. Z datumom 12. decembra 1925 bil podeljen g. Hermanu Ploenies kr. exquator, ki ga peofelašča za izvrševanje funkcij generalnega k' nzuLa avstrijske republike v Trstu. Vprašanje dodatnih ur — „rešeno4'! Ko smo pisali zadnjič o tem vprašanju, nismo niti slutili, da bomo že naslednji dan doživeli tako grenko presenečenje. ^^^ „ Agencija Štefani je sicer poročala pred znansWenaTi5£n£ cfificm. da je ministrski svet odobril na svojem zadnjem zasedanju načrt novega edioka o «učnem jezika» v ljudskih šolah. Toda z ozirom na .dejstvo, ki smo ga na-glašali tudi včeraj, da so se namreč razni uradni in neuradni krcjfi bahalj« pri vsaki priliki s takoirnenovajsinai dodatnimi ura mi, ki naj bi bile dokaz pravičnosti in do- fakulteto. Prece> po smrti Kunžiča, nadebudnega slavista, je .prevzel posle knjižničarja osebne biblioteke Jagiča* m tudi knjižnice seminarja Ivan Prijatelj. Poslušal ;e Ja-giča, Re-šetarja, Mionrja, Bergerja, filozofa Jodla, Miil-Inerja in. Stdhra. Leta 1902 je promovirat doktorjem filozofije. Dr. Prijatelj se že s početka ni hotel oprijeti službe srednješolskega profesora, njegova ija in vnema sta ga tirali dalje, izpopolniti se je hotel v slovanskih literaturah pri Slovanih samih in zato zaprosil štipendijo, ki mu je tudi bila nakazana. Potoval j J^j/* je v Rusijo, na Finsko in hotel završiti svojo c v Studijo v Berlinu, ,k«r je obiskal vseuč. prof. Al Briicknerja. Pa dunajska vlada mu je po * I raznih izgovorih štipendijo ukinila. Z obvezo, da prevzame v slučaju us-tano- — Ženski odsek M. D. P. - Trst vabi vse člane na čaj, ki ga bodo servirale tovarišice danes zvečer. Vsakdo, ki pride, bo pa tudi deležen drugih dobrot in presenečenj. Nasvi-denje! — Turi»ti««i odsek mM. društva «M«gda- Ponovno opozarjamo člane in prijatelje društva na naš tretji, že dvakrat omenjeni izlet, ki ga priredimo, kakor znan«, na 27. t. m. na Sv. Goro pri Gorici. Ne da bi ponavljali to, kar smo že dvakrat omenjali v -Edinosti", se obračamo na Vas, člani in prijalel i, da se udeležite izleta v čim večjem številu. Na svidenje na 27. t. m. ob 6. uri zjutraj na kolodvoru v Rocoki. — Načelništvo — Krožek «Zlaiearog» - Trsk Pod pokroviteljstvom tuk. ženske podružnice Šolskega društva se bo vrši v soboto 26. t. m. — začetek točno ob 21. — prvi dr ušivem plesni večer. Ves dobiček je namenjen za botičnico' naših prepotrebnih sisrot. — Obenem opozarja odbor tem potom slavilo občinstvo, da bo smatralo poslana vabila za sprejeta, ako ne bodo povrnjena do 31. t. m. Z ozirom na vzvišeni namen, ki ga ima ta prireditev, upa podpisani odbor, da se bo si, v čim večjem številu odzvalo povabilu. — Odbor. Iz tržaškega življenj Usoda 18 jSDOrnarjev ponesrečena pern&a «Ma-rina» le vedno neznana. Vest o pogibelj i parnika •Marina*, ki &e je — kakor smo včeraj poročali — poiapfl iwdi nudeča viharja pri Azovskih otokih na Atlani-JK«m oceanu, je vzbudila v našem mestu veli-° vfP®m»jenje, ki je povsem umljivo, kajti prsadka nesrečaega j>arnika je bila sestavljena večinoma iz Tržačanbv. Kakor znano, se je del posadke, vsega skupa ( 18 mož » kaprtanom vred, reiil na neki francoski pa mik in je ie na varnem. Neznana je pa usoda ostalih 18 mornarjev, ki so se glasom zadnje radiobrzo-javne vesti s potopljenega parnika reSifci v drugi rešilni 6oln. Tega Čolna niso še na&lš, ker ga je mogoče morski tok zanesel daleč od nišnico. mesta nesreče. Tudi ni izključeno, da je tej ponesrečence že reši) kak paraik. ki pa iz ae- 3 polno paro na mesto nesreč® in sedaj že kri* fcasri tam sfcupao z nekaterimi drugimi paraikl. Neprilike zime. 27-letna Frantt&ka Primoži*, vrat&Hca htie it. 34 v Pendaee di Scorook, j« sinoči, ko j« opravila svoje posle, sedla k ognjiiču. da s«' nekoliko ogrele. Ker je bila ta-udna, ie v pri~ i etru toplot« kmalu aladko zadremala. Tod« ne dolgo. Cez nekaj čaaa {o je zdramit hud glavobol, kateremu je sledila ocaotkv* Primož žičeva se namreč v dre motici preveč nagnila' nad ogaifcče in m nadiha1« ogljikovega dvcv; kisa, ki ie puhtel iz tlečega oglja. Ker se je počutile zelo slabo, ?e njena mati, ki fe tedal prišla domov, pokkeaJa na pomoč zdravnika reiilne posUj*. Ta je podai Primoiičevi prva; pomoč, nato j« dal prepeljati v mestno bofc« Dve žrtvi žeperiev. Ko ;e 66-ietn-i Anton Fugelj, trgovec iz Ap- znanega vzroka na »ogel še poročiti te veeele dovžčine, predvčera+«»*m zjutraj hotel »topiti vesti. Pred glavnim uradom paroplovne družb« v 0pen»ko korijero, mu je v gnieči sp^eteu «Ltbera Triestina» v uUci Lazzaretto vecchio | žepar ukradel listnico, v kateri je bila poleg, se^e vceiaj do pozne ure gnetla skupina so- raznih Kstin spravljena tudi okrogla svotica| rodmkov ponesrečenih mornarjev in ye z veiiko| 3300 tir. FugeUu je ostala le pač skromna to,; napetofttio čakala kako poročilo, ki bi jo re- jažba, da je pravil tatvino orožnikom §ilo iz mučne negotovosti. Toda tega poročila ni bilo. Podobna nezgoda je doletela uradn Hermana Marchio, ki )e predvčerajšnjim avil-* Po radiobrzojavnem nalogu družbe «Naviga-; na kvesturi, da mu je neznan zlikovec ukradel; zione Libera Triestina-> je njen panvik «Ison- j listrtico, v kateri je hranil znese-k 830 lir n zo», ki je plui v Atlantskem oceanu, odhitel razne osebne listine. vitve univerze v Ljubljani, profesoTsko mesto skem jeziku. Svoe prvo stalno mesto je zasedel na Du- brohotnosii vlade napram drugorodcem — na 1 ubljtnskem vseučilišču, je dobil od dežel-ci&mo pričakovati, da nam prinese prva ne&a odbora kranjskega I. 1^05. nad^jno šti-Iteviika urc^nejja Hsia cdlok o popolni cd- pendi'o, da je izpopolnil v ruskem in pospravi dodatnih ur. Nismo si mogli misliti tega kljub temu. da nas učijo izkušnje, da moramo biti pn.pi avljeni na vse možnosti in — nemožnosti. Včeiaj smo torej prejeli uradni list «Gaz-zetta UIHciale 21. t. m., v katerem je objavljen kraljevi odlok-zakon od 22. novembra 1925, št 2191, ki nisi naslov «do-ločbe glede učnega jezika v ljudskih šolah». To pa so določbe, s katerimi se dodatne ore definitivno odpravljajo. Čitatelji si lahko sami mislijo, s kakimi čustvi jih obveščamo o tem božičnem darilu, ki so ga poklonili našemu ljudstvu!! SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA. Seja dne 22. decembra 1925, Koledar III. nedelje H. divis^e 3. jaauarfa 19M Igrišče Adnria, ob 10.: Magdalena - Zari-a; tfiii M\\ is pilil? nlitn Iz Rima je došia vest, da je parlamentarna komisija dovršila razdelitev volilnih okrajev za politične volitve. VoMlni okraji v tržaški in istrski pokrajini bodo po tem načrtu sledeči: Reška pokrajina. — 2 okraja. — 1) okrožje: mesto Reka: 2) Volcsko. Opatija, Veprinac, Brseč, Bistrica, Jablanica, Jel-Sane, Fontana, Lovran. Ma tu 1 je. Moščenice, Prem, Zagorje, Sv. Martin, Trnovo. — Središče: Volosko-Opatija. Puljska pokrajinu. — 4 okraji: 1) Pala, Barbana, Vodnjan, Veliki Lošinj, Mali Lo-Sinj, Nerezine. — Središče Pula. 2) Koper. Buje, Podgrad, Herpelje-Ko-z?na: Izola, Marezige, Materija, Pomjan, Piran. Umag, Dekani. — Središče Koper. 3) Poreč. Tinjan. Cittanova, Draguč, Grižnjan, Mctovun, Vrsar, Buzet, Oprtalj, Ročf Skun, Brtonigla, Vižnjan, Vižinada. Središče Poreč. 4) Pazin. Labin j, Bol jun, Kanfanar, Cres, Piomin, Zminj, Rovinj, Sv. Vinčent, Sušnje-vica, Valle. Središče Pazin. Tržaška pokrajina. — 5. okrajev: 1) Trsi: Trst, Novo mesto, frakcije Vr-dela, Kolc-nja, Rojan, Škorklja, Barkovlje lokclica od Sv. Križa do Opčin), Veliki Repen in Toma j. 2) Trst: Trst (okrožja Barriera nuova, staro mesto in Sv. Jakob). 3) Trst: Trst (okrožja Barriera vecchia; frakcije Kjadin, Rocol. Lonjer, Padriče, Gropada, Bazovica, Lipica, Bane, Trebče), Lokev, Povir in Sežana. 4) Trst: Trst (okrožje Sv, Vid, frakcije ^gornja Carbola, Skedenj, Sv. M. M. spodnja. Sv, M. M. zgornja. 5} Tržič: Tržič, Avber, Zgornje Vreme, Nabrežina, Bukovje, Kačja vas, Kopriva, Vreme, Košana, Hrenovice, Doberdob, De-/vin, Dutpvlje, Famlje, Fogiiano, Gradež, Laze, Mavhinje, Milje, Naklo, Postojna, Rodik. Rcnchi, S. Canziano d'Isonzo, Doima, St jak, Šmihel, Šempolaj, S. Pietro d'Isonzo, Sv. Peter na Krasu, Skopo, Sina-dole, Senožeče, Zgonik, Slivje, Staranzano, Storje, Turriaco, Dolenja vas, Slavina. JubiieJ slovenskega kulturnega delavca Dr Ivan Prijateli, slovenski literarni zgodovinar in ed<;n najodličnejših zastopnikov ijub-^anske univerze, je včeraj slavil petdesetletnico svoega rojstva. Njegovo znanstveno in kulturno delo je vse-!>ovano v nešteviLnih spisih, ki so izhajali v na u kot asistent dvorne knjižnice. Na Dunaiul^iiče Adria, ob 12.: Adria - Grad; igriiče je zbira! dr. Prijatelj skrbno materijal za svo^e obširne študije 'n iz dunaieke dobe je zapa-če-to n egoro življenjsko delo: Kersnšk in njegova doba. Dr. Prijatelj se je udejstvoval povaod, seznanil je nažo literaburo z Nemci, Srbi, Rusi in v letu 1911 v družbi VoSnjaka, Rostoha^a in Krameija ustanovil do -današnjega dne naf- pristojbina boljSo slovensko znanstveno revijo «Vcdo»r ki je prenehala I. 1914. V letih 1919 , odnosno 1929. je dr. Prrave^ šele zasedel mesto rednega profesorja slavistike na ljubljanski univerzi. Odličnemu slovenskemu znanstveniku izražamo tudi mi svoje najiskrenejše čestitke in mu kličemo: na mnoga letal P rim ori e, ob 14.: Primorje - Roooi; igrišče Jadran, ob 14.: Jadran - Prošek — Počiva Tom-raaseo. Odttbreue tekme: Tommaseo - Prošek 3:1; Grad Zar P«^ P» ^ P<**1 v Rofmi. k>r je dobil l)ubli.e otroške sreče? Kdo ta ne privoščil pTl 9lavbeni Iiuln,!i V J izpu i Scen na svobodo, ker mu ni fcrilo mogoče doka* zati nikake krivde in ravnotako in iz istega vzroka sta bila mesec pozneje izpuščena tudi' Anton Jug in njegov sin Lovrenc. V preusko^ valnem zaporu je ostal edinole današnji obtoženec Ignac Kos, ki se seda:< že peti dan zagovarja pred goriSko poroto radi roparskega umora, izvršenega dne 16. marca 1923 v Ro-činju nad veleposestnikom Francetom Kregčia, Ali je obtoženec morilec? Obtoženec Ignac Kos je rodom iz Ljubljane. Njegov oče mu je umri 1. 1912 v norišnici n*. .rta L 1916 v t «tvu v Kromerižu na Češkem, pa ne kakor, je on trdil med preiskavo, pred veliko nočja 1. 1923. Po vo>m obtoženec bival v Jugosla- '----»<■ _j i »■ - - U/T>'jr pn i i sitivutm taui "Ji v »j u- i svojim malim dostojne, ves«le bo2icr>ice . ; gos]av4ji je menda prišel navzkriž s kazenskim Zato pa pridite vsi, ki ste dobre vcuje, ■ zakonom ter ao ga za,to iskali orožniki, m ~ * pripeljite tudi svoje malčke k «Pogunane-: katerimi ie ubežai čez m.ejo. Obtoženec mu krojačku«, kjer sodeluje tudi naš vrli ki je fant čedne zunanjosti in ki prav ni mandolistični krožek. Igra se v kostumih, kaže svodih 31 Ut ter mora biti p— katere je vodstvo preskrbelo, da uprizori- ^enien dečko, se zapvar a z vel t,ev čim dostojneje usp«. Režijo vodi Ko- | no^o^,« odločno, zan.Ea,, da.bi M feuta. Pričetek toćno ob napovedani url! SEJA KRALJEVE KOMISIJE V VIDMU. nič ne! kaže svojih 31 U t ter mora biti p*rece«t inte- veKko sprel-; on morilecj pok. Kregana, Kar ga znatno otežuje, so okoi-rvosti, da pada pri vsej svoi spretnosti v zagovoru v razna protislovja, da so našli pri rojena V torek popoldne se je vršila v Vidmu seja svote denarja in krvave sledove n. li.jZ"::. ^ ^ furlanske! obleki in tudt neka;ere iz:ave mnogoštevilnih kraljeve komisije za iiaredno npravo furlanje pokrajine. Takoj ob pri^et^Mi seje je ored»»d-ntk komist e o«, di Caporiaeco poročal o hih svojega nedavnega pofcov»iva v K«n, Kfat je v posebno one nekdanjih osumljencev. Potek cfczavnave. --------- i ■ ,, , Tekom sobotne in pondel;kove razprave s^ raznsh ministrstvih razpravljal o zaslišane mnogoštevilne priče, v torek J*, T —--------— . - 71 t' i aisinaiiv uuiuIUK V v^i^rv perečih zadevah Junanske pokrajine^ ^ ^jj. zasji4anj §e dve v pondel^ek pred- poudaral uspehe, katere fe ^ dose^«I glede janjih z ministrom za skoraj$n;3 odobritve pi. Z njim se dopušča tudi raba židovskega jezika v šoli, t. j- onega žargona, ki je znan pod imenom ah; so to grabi vsakega! Poleg vsega pa vodi zbor g. Studije in monografije posameznih zastopnikov I Srečko Kumar, znani mojster v podajanju. — eaiega slovstva. Glavno Prjatelevo delo pa je Kdor hoče biti deležen umetniškega Kersnikova biografija; v tej stoji mojstrovim je •vsestransko obdelal in proučil vse dogodke fCensnikove dobe, od Šestdesetih let do na;no-jre^Sega časa. Za njegovo dekr, iz čiste ljubezni do naroda porojeno, gre t. Mokran-jac: Kozar, 6) A. Lajovic: Zlato v blatni vasi, 7) E. Adamič: Vra&ova ne- L divizija: Obzor 3 3 — - 10 — 6 Adria 3 3 — - 10 2 6 Gorica 3 1 1 1 "2 i 3 Prosveta 4 1 1 2 S 6 3 Volga 3 1 — SI 6 7 2 Zarja 3 t — 2 3 7 2 Sparta 3 — — 3 4 18 0 TL divizija: Magdalena 1 1 — - 4 — 2 Jadran 2 1 — 1 9 6 2 Tominaseo 1 1 — - 3 1 2 Grad t 1 — - 2 1 2 Zarja 2 1 — 1 3 2 2 Rocol 2 1 — 1 4 10 2 Adria f - — _ f 1 2 0 Proaek 2 - __ __ 2 1 a o Prinrorje — — -- -- t r. v. k. Zabranjeno je^ tekmo-[nični zavod in za bolniSnico-norišnico v Gorici že izdalana ter bosta v na;kra;šem času predložena komisiji v cdobrrtev. Komisija je izrekla svojemu predsedniku za-j hvalo za megov turd i« je nato členila parispe-1 vati k stroškom ia zgradbo betonskega mosta I med Gorico in Podporo ter je imenovala za člana-namestrtlka v pekra inakam odboru cwly. Pe:ra Pinausig-a. — Razen tega je komisija razpravljala še o raznih drutfh zadevah, hčo-č':h se starega dela in redne uprave furlanske pokrajine. ROČINJSKI UMOR PRED GORIŠKO POROTO. Pred goriško poroto se že peti dan nadal;mrt brezposeln nos t. NEVARNE KAPRICE MLADE DEKLICE. V torek zvečer se je zastrupila z jodovo tinki. turo 17-ktna O. H. prebivajoča na Piazza Cn-sto št. 2. Ko so domači opazili njeno brezumna razprava---— —^ • . ki so se vršile po vo ni pred gonfeko poroto, zato prinašamo v naslednjem kratko poročilo o onem krvavem dogodku, e svo e časno vzbudil in še vedno vzbuja ac samo po celi goriški deželi, ampak tudi izven n^e, toliko zanimanja. D ^. Veleposestnik Rudolf Kregan iz Rofrm)a ye bil star samec in čudak, ki je živel »m zase v prostornem stanovanfu svoje_h.se v Koč mu. Kregan je slovel za bogat^a človeka, o katerem se je vedelo, da je dobii tud. znatne^svoU inka- vojne odškodnine. Se dne 16. marca 1923. na dan umora, se je vrni* iz Gorice, k*er je m siral večji znesek denarja na račun^vojne odškodnine. Ker ga dne 17 marca na spregled,' ga ~vznemirjerni ^^ iskati. Ko v njegovo Pač pa so niso mogli nikjer na ti, so udrli klet, ali Kregana tudi tam m bik). _ opazili na tleh kleti krvave sledove, ki so čeravno skrbno zabrisani in zasuti, udarjali na površino tal. Tedaj. >e bi o vsem |a«no, da je postal Kregan žrtev rločma ah njego-vega nTrtvega trupla ni bilo nik er. Podolgem iskanm so končno našli Kregana mrtvega v jSrezmci stranišča, kamor so morilci prenesli in stlačili nejgovo truplo po izvršenem umoru. Umorjeni Kregan je imel glavo, na kateri ]e bila vidna globoka rana, zadana od sekire, zavito v žakelj. Z »Hm so pač hoteli morilci preprečiti sleherne sledove, ki bi ph znala pustiti iz rane cttrl aroča kri pri prenosu tnipla, kar se aim je itudi v polni meri posrečilo. Vsleđ precejšnje razdane med kletjo, kjer k Mj umor izvršen, in med greznico, kamor jem* po umoru vrfen mrtvi Krigan vlada ^ prepričan e, da umora ni mogel tfvr«« enj. človek, ampak da * mor»l hnetiže - p^ trupla iz kleti v greznico pomočena al« po močnike. Hjorilci oziroma pomočniki? _____ _____ seveda uvedla varnostna" odnosno sodna oblast natančno preiskavo, da iztakne storilce tega krvavega dejanja. Na podlagi uvedene ipreiakave so biH aretirani takratni občinski tae delanje, so nemudoma pozvali «Zeleni k ki je mlado kandidaturo ^mrti prepe al v goriško bolnico. Tam so ji tako teme&to »prah želodec, da ie O. H- kmalu nato zapustila bolnico že kot kandidatinja življenja. K ponesrečenemu smrtnemu izpitu so jo ba^e gnala med njo in njeno materjo nastala na^zkijšžja. MIREN, Mej Odgovor g. A- Vuku in «Goriški straži*. KI ub temu, da poznam značaj gospoda Vilka že davno in od blizu, moram priznati, d« me je, z načinom svojega odgovora v «Gor« »tr.» od 16. t. m., precej presenetil. Z načinom pravim — vsebina je itak njega vredna — kaže, česa vsega je zmožen častiželjen ,n diktaturi Me peč človek. Jasno fe, da >e prvi dopis v «G. "S1®; dal beli dan po nietfovi vednosti in voiru lud* drugi dopis v*G. str.», ki i« bi odgovor prvemu dopisniku v -Edinosti., je bil enak prvemu, Tamo s to razliko, da si je v tem drugem dopisu naročil kaditi z -uvaževani gospod-, ki -prehranjuj družine, in podobn-o. In oba dopisa ?ta bila priobčena v rubriki .Kaj je nc> vejfa na deželi?«, kamor pač spadajo dopisi, kar' ie bilo seveda v polnem redu. Ampak se. -_ dai, ko se je o^asil v «G. •pod Vuk s podpisom, mu 'drugo okencc v listu, nam _______ pis « Dnevne vesti*. Seveda se j« to zgodilo uto da vrfe gosp. Vuk lažje krivdo prvega dopisa s sebe. In res je to tudi storil, sicer precej robato, vsekakor pa junaški, najbolj pa seveda — hinavski. O Ti komedijant, Til Tam ne opletaš nič vet s komunisti in komunističnimi občinskimi •očeti» kakor tud ne z njih nemarnostjo hi n»r sposobnostjo. , Zabrenkal si na vse drugačne strune, tako da vsak, ki Te še ne pozna, bi Te moral smatrati za nedolžno ja£nje. Sedaj pa moj odgovor: O času in volji ni potrebno zgubljati besedi, ker z oboiim si razpolagal, ko si prvi dopis povzročil. Mimogrede naj Te poučim, da je moj zakup , kakor si blagovolil imenovati naš Obč nski dom, na desnem, Tvoj *zakup» pa, čevlarska zadruga, katero si zelo točno, prav po svoje označil, na levem bregu/ Vipave. f\ene je v Občinski dom postavila volja vohl-cev, Ti pa si se vrinil v Čevljarsko zadrugo, kakor jež v brlog lisice Zelo ločen je tudi Tvoj svete Ni pa sveta vala politična -pisava, pa Če jo še toliko poplcskate s katoliškim pleskom. Proti koncu svetovne vojne je znameniti tel ji, ki niste poznali sovraštva do nikogar! Malokdo le prišel praznih rok, ker Vi redovniki pač nimate naloge zbirati posvetnih za- — .Kroti Koncu s ve lovu« v o,nt — ■ -------—T --------, —. univerzitetni profesor Foerster, sicer prote-1 kladov, pa ta naročil sodček piva za devet stant, toda globokoveren, tako da ye lahko kronic, oni je prinesel cigaret, tobaka itd. Ra- zgled katoličanom, priobčil v «Arbeiterzeitug» članek, v katerem je ožigosal takratno pisavo dunajskega krščansko-social. glasila «Reichs-post». Poslužil se je torej socijalnstičnega glasila, da je okrcal katoliški časopis, kateremu je med drugim rekel: «PriSi smo že tako daleč, da se v katoliškem časniku pišejo poganski članki-" Gospoda! Menite li, ko bi ta mož živel v naši deželi, da bi vam drugače zapel?! In prav bi imel! Po mojem je beseda klerikalec, katero rabijo robatejši nasprotniki krščanstva, ne samo ko označujejo pristaša kakšne katoliške politične stranke, temveč tudi ko označujejo človeka z verskim svetovnim nazorom, res Pso7T ka. Ni pa ta beseda več psovka, ko se ta rabi kakor jež v brlog^ ki javno govori o, pišefo in de- izraz, da_si se tam utaboritrda o načinu i o nacnr>, ni 6>" -----' r ■ — lajo, kar je nasprotno krščanskem zapovedim in prepovedim, a se pri -tem sklicujejo m trkajo na svoje krščanstvo. Zato vam ponavljam, gospod e, klerikalci ste, katoličani pa ne! Nesreča za vero in Cerkev ste vi m vsi takšni, ki hočete pod pleskom katoliškega ali kr- -mem, ka ti to :e, poleg potrebnega ^' io soč'ialnej?a imena istovetiti svoa ne- benem najuspešnejši pnpompcek v dosego _^ansko socialnega im Cerkvijo. Kdo fe politične < oblasti . Da pa nimam jaz v tem takšne srečen kot Ti, se radi tega prav nič ne žalostim, ker nimam pred očmi tako častihlepnih ciljev, kakor so Tvoji. Da misliš Mirencem mnogo koristiti in, kakor si dajaš v onem dopisu kaditi, celo prehranjevati kar cele družine, ;c precej smešno bahanje. Kakor po vsem svetu, so tudi v Mirnu starejši podjetniki, ki že mnoga leta zaposlujejo precejšnje število mi-renskih članov ter jim tako daje o zaslužek, s katerim se te družine preživljajo Ampak nobeden teh podjetnikov se ne spozabi do trditve. da on mirenske t3-užine prehranju»e. So pač toliko modri, da vedo. da bi jim delavci z ravnotakšno pravico rekli: mi vas z našim delom prehran ujemo! Naj navede kdo kakšno posvetno pod etie na svetu, ki bi se bilo osno--v alo iz golega človekoljub a! Niso li vsa podjela ustanovljena v prvi vrsti zato. da :majo nihorv; ustanovniki prvi v njih svoj zaslužek?! In to pravi'o vel a za vsa pod^efja, četudi no-s.io ime — Zadruga. Zavest, da dela, pa ima lahko tudi vsak goVuf in ne sa^io gospod Vuk. — Za psovko klerikalec pa dobiš pojasn;lo <»b koncu teh v-stic, kakor tudi neka? o prese-dlanju. To pa Ti še rečem g'ede Tvo'ega ne-sramovanja za psovko« klerikalec: Le na; bi ci drznili grspode pri ^Goriški zvezi» odpovedati kredit Tvojemu taboru>, kakor sam imenu'eš Čevljarsko zadru£o», pa se bo videlo, do k:e sega Tvoje junaško nesramovan;e te psovke*! Sedaj pa par besed na naslov uredništva *G. slr.» V vašem listu od 19. t. m ste spet priobčili dopis enak prvemu, oziroma celo zk>bne;ši. Sicer vedite, da vas ne smatram za nikako avtoriteto, riti politično, še manj ,pa moralno, pred katero naj bi imel dolžnost se zagovarjati in opravičevati. Vedite pa. da delam to zato, ker smatram za sveto dolžnost pokazati vas javnosti, ne kot borce za krščanske ide:e, niti krščanska početja z vero in Cerkvijo. KdoJ« kriv, da so komunisti tudi v naši deželi vedno •MUU'vi } r ---—o— ------— ,--- ke mislim predem, ko dogoreva moja cigareta, užgana malo prej na Travniku, a v cerkev ne grem, ker se bojim, da me kdo ne zapodi: «ruora, moštro de šklafU in nadaljujem svoj izprehoa po onih ulicah kot one prve sobote meseca unija 1915, ko ni bilo prav varno na prostem, koder tudi jaz ne bi bil hodil, da mi ni priman.kalo — cigaret. Brez tobaka pa je hujše trpljenje za kadilca nego kedar ni soli pri hiši, in mnogi moji sotrpini bodo lo mojo trditev podpisali in podilmžali. To Vam je bilo tak^T Italijani so hoteli narodni praznik Statuta in ujedinjenja, ki se vsako leto praznuje prvo nedeljo meseca junija proslaviti prvič v oblego-vani v Gorici, Zato je že v soboto s Kalvarije deljo meseca junija proslaviti prvič v oblegova-ni Gorici. Zategadelj je ž« v soboto s Kalvarij« nad Podgoro, z Oslavja, iz Pevme Bn drugih krajev solčnih briskih gričev tako neznansko pokalo, treskalo in grmelo, da smo se kar potili. Že zvečer prej; sem na svojo veliko žalost ugotovil, da nimam več — tobaka. Vse škatlje sem prebrskal in stresel v papirček, da sem iz prahu mogel zviti šibko aigareto. — «Ka> bo 3»j.bs®1|jz pot k vzvišenemu stolčku, na katerega «a. bi kapljico vode. «Kafenju se odvadim, pa bo.» se vaš pristaš še usedel?! Niste li tudi vi pre- ■ i • i ______.« naln ,vVi misimnih MtOfl 3C »oa f"— — —---- — . .» ., r cej krivi, da so cerkve celo ob misijomh ©koro prazne mošk'h. kajti ti moški smatrajo, poleg drugih predsodkov, misijonarje in duhovnike za vaše agitatorje. Bridko je to, a resnično! Albin Spacapan, župski. _ Pri p. ur.: Priobčuemo tudi ta dopis, ki se nanaša na občinsko politiko v Mirnu, torej na javno vprašanie, tičoče se ene izmect važnih naš^h občm. G. dop:snik prevzema s svojim podpisom tudi vso odgovornost za vsebino svoje polemike. IZ PODBRĐA. Kot yt bilo že enkrat javljeno, priredi tukajšnje bralno druS vo «Gorska vila* na Silvestrov večer veselico v prostorih g Tomaža Grohar. Med pes'trim sporedom je tudi l udska igra v treh de anjih: «Na dan sodbe«. Po končanem veseličnem programu prosta zabava s Pri tem se ogledam v zrcalo na steni m zagro zim samemu sebi: «Ali boš pustil tobak, ali ga ne boš, hunevet lahkomiselni? Še v vojaiko suknjo Te vtaknejo, pa boš kot neprostovoljni enoletni prostovol ec delal «Gewehrgritfe», korakal boš «Marsch Eins=», po strelskih jarkih se boš valjal, pa Te že mine volja do cigaret. Še komisa boš lačen,, na tobak še mislil ne boš, Ti meh, ki si zaenkrat še vsega sit! A-bedne več?» — Po teh energičnih besedah sem sladko zaspal: topovi so rohneli, strjojnice so d-ndtfale, /šrapoeli so padali po streh? ko zreli orehi jeseni, iz kavarne na Korzu pa je odmevalo «0, Du me in Oesterreich, Oesterreich»,... Pa .kaj bo tisto! Nad mojo sobo so še tri nadstropja, med posteljo in pročel em hiše pa tri^e močni zidovi, pa se ni bilo bati ne šrapnelov ne granat. Slednjič je utihnila ena in druga godba. Zbudil sem se ko mlinar, kedar Tržaška Kmetijska družba v Trstu naznanja tuzno vest, da je dne 22. t. m. preminul njen dolgoletni, požrtvovalni in delavni odbornik gospod taircni v,—a,---— r- - _ , j se ustavio kolesa, pa sem ugibal, odkod ta S&ljrvo pošto itd. Začetek ob 9.30, tako «a (^ mjr v tihi? poletni noči? Razume se: to Ur,Ar, tildi oose!niki veselice iz buzne__- - ....... bodo imeli tudi pose!n'ki veselice iz bbzn e ba^ke doline lepo priliko se posluž'ti osebnega vlaka, ki privozi v Podbrdo ob 19.20. Da se nihče ne bo dolgočasil, jamči odbor, ki vabi k obilni udeležbi. IZ ŠTANJELA Prosvetno društvo «Štanjel» priredi na praznik sv. Štefana dne 26. decembra ob 2.30 uri popoldne, v lepo pripravljeni grajski dvorani lepo veselico. Na sporedu so: deklamacije, petje, igra < Tri sestre« v3(te-janjih in komični prizor «Kmet m fotograf". Pri veselici svira godba. — Kdor se hoče tisti dan lepo zabavati, naj pride gotovo v Štanjel, ker je tudi lepa železniška zveza. — Izpr«ii8ffl še ne prao stsrsga tspskoM ps MI in okolici VI. kot učštele krščanske morale, pač pa kot tež- ( ko coklio, kot oviro pravemu krščanskemu i Odbor, judejstvovanu, zlasti v javnem življenju. Kakšen namen je irc-el prvi dopis, mi vi ne i boste natvezali ker pravi vzrok mi je znan prav t tako kakor vam. Le naj vas boli, da sem se! zatekel k *Edinosti». Ka ste menili, da bom j Doši^al v vaš list popravke, katere bi vi potem ; .... -nt 1 po svoje zmrcvarili?! Se ooznamo predobro! Ptefcljc za klobukom - Proslava statuta I. V zadn em dopisu skušate nadaljevati z raztr- 1915. - (g, ta tobak - Pn ^^ feano streho občinskega vodn aka, ne vidite pa; boinišaici Rdečega kriza. - Pcsled^a cagareta. nad nosom raztrgane strehe nad župno cerkvi- 1 Veseli me, da se čitatelji naše Edinosti zani-jo! Veste pa prav dobro, da obnova strehe nad j majo za moje azprehode^. Da Vam po pravici vodnjakom spada v pedročre iste gospode, ki; poVem: še meni e vseč, če se objavi ta ali ona ima v področ ,u obnovo strehe nad župno cer- j Sfvarca izped moj«ga okornega peresa, zdi se^ kvijo. — Tudi zoper napeljavo elektrike smo! mi kot je lepa ročica pripela majhen iopek za * ... ------Ji ---- k;u i»»ni s nn- mo; klobuk, da se malo po šopirim in pobaham po Gorici. V nedeljo predpo'dne hodim k brivcu, da me z umetno roko in ostro britvijo napravi še mlajšega in zaljšefta kot sem že itak. S ponosom vidim v zrcalu, kako se kar dva klijenta Čotarj«va pulita za moj nedeljski' članek fn mi pomežikujeta v zrcalo. «Fajn!» de prvi-Drugi pa ga še presega v svoji dobrohotni kritiki ^in praviš «Prou- fa'n! Te Izprehod je že *il.x • --------------. 1 j.,. povske in puškine cevi se morajo ohladiti, vo-aki na eni in drugi strani: morajo «Menage holen», tudi malo počitka rim ne bo škodovalo. Ko se je danilo, je začela iznova godba, pa posestnik v Škednju št. 387 S preminulem izgubi družba zaslužnega in marljivega sotrudnikfl. ki ga bo ohranila v nepozabnem in hvaležnem spominu. Pogreb se bo vršil v četrtek, 24. t. m. ob 3. urah. V TRSTU, dne 23. decembra i925. 84! TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA. - 'P Y-J• ■i.-l- «cvc-i.'-i- (Dalje na IV. st anH Odbor „Gospodarskega društva" v Škednju javlja svojim članom, da je njegov odbornik POŠTENO dekle želi vstopiti kot hišna k boljši slovenski družini. Ponudbe pod «Poš4ena» na upravni&tvo. 1792 v torek ob 4.3o pop. umrl. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 4 popoldne. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin. PEKARNA s trgovino mešanega blaga v zelo: prometnem kraju na deželi, se odda v na-1 •jem ali proda. Ponudbe na upravništvo Pekarna*. l793 PEKOVSKI pomočnik, samostojen, trezen, se sprejme v trajno delo v pekarni na eJeželi.f Ponudbe na upravništvo pod «Lahko delo . 1794 bili in sicer radi tega, ker smo bili vezani s pogodbo z dc^uflm podjetnim, ki električne ener-e nikdar ni in ne bo imelo. To je že ree, ampak grda laž je, da smo odklonili za 50% nii o ponudbo današnjega graditelja. Res pa ie, da 'ete bili obe ponudbi glede cen enaki. Da pa 'smo se odločili za ono podjetje, smo to storili raditega. ker je ono pod el.je nameravalo ustanoviti obenem v bližati neko tovarno, ki bi nu-di]a našemu ljudstvu zaslužek. Kako neumno je bahanje, da se po zaslugi Čevljarske zadruge danes gradi v Mirnu električna napeljava! Danes ve pač že vsak tepec, da električno ŽELEZNA POSTELJA, zložljiva, po«»?e*a banja, v jako dobrem stanju, l«p«e petrolejs&e j svetilke za gostilne, velike kozice, kakor, nove se prodajo v Via Montecucco 1. 1795 1 RADIO brezžični telefon. Opozar am vse slo- j venske klube in zasebnike radioamaterje, da izvršujem razne tipe sprej*tnnih aparatov. Postavi am tudi radio-aprejemne aparate na dom. Sosič Marij, el«Mr., Opčine 209. 1721 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin in brat ANTON STANISLAV KALAN danes, v sanatorju Sv. Justa v Gorici izdahnil svojo blago dušo. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo prepeljali 25. t. m. iz Gofice v Kobarid, kjer se bo vršil popoldne pogreb. KOBARID, 23. decembra. 1936. (845) Žalujoča oče AVItOflt in brat Josef Emil. VREČE po najvišji dnevni ceni se plačujejo v Via del Bosco 6. 1729 sam na sebi vreden tistili 20 stotini, kar veta ] poedina Številka lista*. Kar solzim se samega ganotja in miio mi je pri srcu. Ko vstanem, mi oba kritika čestitata, rekoč: «Imenitno* Vi energijo imajo v pesteh velike kapitalistične ste — «Kako? Kar? Čemu mi čestitata?!^ 'družbe, katere si medsebojno ne konkurira o. j se branim. -Hihi!» se sme i prvi in kaže s pr One že imajo svoje načrte in proraču-' ne. na podlagi kateri to energ/o na-pei e:o ali pa tudi odpovejo Te družbe so pač kolosi, katerih pohoda ne zabrani kak vaški župan, niti pohoda ne pospeši kako podjetje a la Čevljarska zadruga*. Kes fe, da se je od strani županstva poslal podgorsk. kolosu protest zoper zidanje kabine, to pa se e stori o zato, da se je opozoril, da je tudi on podvržen predpisom stavbenega pravilnika. ^Čevljarska zadruga pa je s svojim bahanjem o vplivu na današntga graditel:a električne napeljave smešna kot ona muha, ki je sedla na vola in rekla: * Mi orjemo >. Kar pa se tiče sna£e v občini, rečem to-le: Najprej dokažite, da je v občinah, kjer županijo in komisario možje, ki niso komunisti, temveč celo vaši pristaši, bolj snažno in v redu nego % M.irnu. Dokler tega ne storite, smo mi, če bi tudi bili pravi komunisti, glede reda in snage vsaj toliko vredni in sposobni, kot vsi drug:. Se da i pa k presedlanju: Da sem svoj čas, svoje misli «1 zagovore pital v Delo , se tega prav nič ne sramujem in tudi ne strašim. Ako vas je vol a, priobčite vse 000 po vrsti, za kar vam bom zelo hvaležen. Saj bo, če priobčite tam izražene zlasti prve misli, to najbolji dokaz, da nisem prav n:ič presedlal, vsebina je bila takšna, da je oelo -SociVna — tnisfcl», ki ni komunistična, objavila odlomek Fogaj In z n m so^da&ala, o ostalem pa — molčala, gogk Sotrudniki «Dela» pa, to^j irraziti komunista, ki so se v avojih razmotri v anph bavili z mo-flmi mislimi, so IzvzecnAi Kana B-ukovnika javrnili moja izvajana kot nekomunistična. Zavrnili pa so >ih iz enostavnega razloga, ker «e niso slagala s svobo;domisekum komunizmom in n'egovimi teorijami. Moje misli »o pač slonele na verskem svetovnem nazoru. In povod omenjenim mojim mislim je bil tudi napad v fetem «Delu* na verske-resnice včlovečenja in ro stva Onega, *o katerem pravite, da je va§ Bog.. Takšno je bilo torei ono mo;e presedlane. ob katero se vi spodtikate Kaj pa o pre se d lan ju k *Ed-nosti». Hvaležen sem temu uredništvu, da ^e priobčilo te moje zagovore, za kar pa ni za- stom na časopis. ««Hehehe!» mu sekundira drugi. «Jaz ne pišem: v framasonske časopise!« se opravičujem — «Ta -i- ste ViU mi reče prvi v blagoglasni rimi. <*Vi ste t'č!» me pohvali drugi in jaz grem s pušeljcem za klobukom po sol-čnem Travniku, si oblastno prižgem c gareto ♦ er se lepo izprehajam po Raštelju in Rabaii-š ki nosi na oglu še vedno stari napis «Kar-stnergasse», in pridem do kapucinske cerkve. Bož;a nedelja e, Gospodov dan, pa bi stopil v svetišče, izmolil očenas, aH ne upam se, ker so v kapucinski cerkvi prepovedali moliti v slovenskem jeziku. Moliti pa znam ed nole tako, kot me je učila moja dobra mati in kot se je nekda: molilo v tej cerkvi. Drugih ezkov pa se v'poslednjih 40—50 leth svojega žUvljenja v to svrho ne bodem več učil. Pa se zamislim— Oj, Ti naš dobri P. L i n! Ako morda pridejo te vrstice pred Tvoje oči, se zbudi' še v Tvojem dobrem, poštenem srcu spomin na to cerkev, ki je dvakrat Tvoje delo, Tvoja zasluga! Kako radi so Goričani, obeh narodnosti prispevali z denarjem, apnom, peskom, lesom in z drugim stavbenim materijalom, da si iz stare, nizke, mračne, revne kapelice mogel Bo^u na čast sezidati lepo svetišče, ki je bilo obenem zavetišče petja in božje besede v slovenskem jeziku! Kot dolgoletni gvardijan si skrbel tudi za pridige v italijanskem jeziku, in odlični govorniki — med nHmi današnji tržaški škof dr. Fogar — so tu oznanjevali nauk KrisLov v blagoglasnem Dantejevem jeziku- Po vojski si pri-Sel prvi naza in si ?okal na razvalinah cerkve in samostana kot nekdaj Jeremija na porušenem Jeruzalemu. S svojo neustrašeno eneržijo si obnovil cerkev, poklical si sobrate iz begunstva. A ko si vse lepo opravil, kar je bilo potrebno, pa si več ko po tridesetih letih Svojega koristnega delo vanja moral iz ljubi ene Gorice ker si pridigal v slovenskem jeziku, ker so ta donele slovenske pesmi Bogu v slavo. — In vendar, kako lepo je bilo ob nedeljah popoldne v senčnati lepi v obsežnem samostanskem HARMONIJ, &koraj nov, farrdke Sckiedmayer, 2 klavijaturi, 21 registrov, 6 vr6t glasov, se proda — eventuelno na obroke — pri Franu Kacin, tovarna orgel), harmonijev in glasovir ev v Gorici, P. N. Tommaseo 29. 1738 NOSEČIM OSKRBO, STANOVANJE pri plomirani babici, Gorica, Cardueci 11. di- SPREJME se več dijakinj na hrano in stano-van e. Kje, pove goriška uprava. PRODAJALKA manufakturistinja, boljša moč, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Cenj. ponudbe na upravništvo «Edi-nosti» pod št. 2000. 1774 GLASOVIR, pianino, dobro ohranjen, iz druge roke, kupim. Ponudbe na upravništvo ^Edinostih pod št. 10C0. 1775 p redno kaj nakupite, obiščite -H Veliko skladitte pohištva tvrdKa ALESSANDRO LEVI MINZI VI« Rettorl St. 1 — VI« MaKanton It. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni koal pohištva - v veliki Izberi. BIK - PLEMEN JAK, 17 mesecev «tar, sive švicarske pasme, se proda. Marija Bizjak - Št. Peter pri Gorici 186. MAJHNO POSESTVO z novo hišo, gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, 3 ni ve, gozd, v bližini Krama, 8e ugodno proda mlademu paru. Ponudbe pod »Prijeten dom* na upravništvo «Edinosti». 1785 URADNIK z« samostojno tehnično vodstvo večje moderne parketne tovarne in tovarne zabojev, prvovrstna mlajia moč, z zadostno tozadevno prakso, kar najboljše kvalificiran; samostojen kalkulant, energičen in inteligenten, dobro podkovan ▼ lesni stroki, z dobrimi spričevali m referencami, po možnosti tudi dmgačt tehnično aaobzašen, dobi dobro mesto pri večjem industrijskem podjetja. Le dets^Hrsne oferte s cmicalnm vitee pod šifro «Prvovrstna moč» na upravo lista. 1788 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovensko- Slavec, via GittKa 29. 64 BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, rarneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, telefon 20-64. 1524 lini nanavm uir po tovarniških cenah!! vrtu! Slovanski ki italijanski duhovnika, visoki DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih uradniki častniki_vsi srno radi prihajali pod pašflfkov in gozdov! - Brezplačne infonna- gostoVubno streho na pri atel ski razgovor; nas cije da a pisarna v Gorici, Corso V!tt. Ema- j Simon in dr. Anton Gregorčič sta bila redna nuele III,, 19 pritličje (v hiši hipotečr.ega j gosta. Raj'i smo prihajal?^ Teb5 ne^o sedeli zavoda). Novi dohodi Paletots in oblek za moške in dečke z bogato Izbcro blaga za obleke in paletots po meri. Vabimo Vas na obisk brez vsake obveze za nakup. C. VISINTIN - TRST Via delie Torrl Z (nasproti cerkve so. Antona novega) Prejšnji prostori tvrdke Bohinec. Oglejte si naša okna in naše cene! samo ena, ker ona v kavarni je obmolknila. Opolnoči je .priletela dobra pest irapnelov in .pobila Sipe na oknih kavarne, pa se vojakom ni več Jrjubil napev »O, Du mein Oesterreich, «Oesterreich>. Jaz pa sem zopet zaspal. V jutro pri kavi je bilo ko v mirnih časih na praznik 'Sv. Rešnjega Telesa, samo ne tako svečano, •brez procesije in brez belo oblečenih deklic, strelov pa je bflo stokrat več. Po kavi sežem mehanično v žep po — cigareto, pozabili sem na junaške obljube preišnjega večera, p&eabS :sem, da sem pokadil zadnji prašek tobaka. — Pa sem šel na ulico in se pomikal tik ob zidov u hiš do brivca. Kar tako naenkrat sem čutil potrebo, da se olepšam, dasiravno je bila šele sobota Giovanni Lisiach, ki pa je navzlic takemu imenu dobro govoril slovenski, mi je lepo skrbno postrgal ščetine, a mene je med operacijo mučila težka misel in pobožina žel»ja: «Kaj, ko b naprosil brivca za pest cigaret?» Odlašal sem do zadnjega, ker me je bilo — sram, ko sem pred vojsko puš^l le importirane egiptovske po devet vinarjev kos. Ze sem jemal klobuk in palico, zakašljal sem, odhrkal... «Zdaj pa le kora žno!» sem se junačil. «Oprostite, gospod -i-, usmilite se da te mi vsaj eno cigareto! Vi pač niste brez nih!» prosi g. Lisiach. — Krono bi dal zanjof» odgovorim v obupu in se stiskam ob zidovjm, kar je bilo ijako priporočljivo, ker po zraku je sikalo, tulilo, bobnelo— Predrzna goriška mulerija pa je pobirala še vroče drobce granat in kričala: «Signore, una slgaretia per questo gran pezzo di granata!» Tcbakarne so zaprte ali pa brez f^baka. Ponujal sem dvojno, trojno ceno. Vse ;zaman! Ako sem kje srečal znanca, me je milo prosil vsaj pol cigarete ali mrvico tobaka.... Sušilo me v grlu, nervozen s~m bii povrhu, pasel sem sila ne pri -etne občutke. Tako prdrsam do vo- kašljal. Dim mu j« zaletel. Vzamem mu cigareto iz ust, da se odkašija in mu jo dam zopet nazaj. Nekdo iz dolge vrste se oglasi: «Gospodine, i meni!* Ustrežem mu in se vrnem k prvemu. Cigareta tli, v lahkih oblačkih se dviga dim in vonj nad njegovo glavo, — — — — — ali vojak je bil----mrtev! -i- Iz triaika pokrajine IZ KOPRIVE NA KRASU Kakor že javljeno, priredi odsek Ženskega dobrodelnega udruženja dne 27. t. m. veselico. Na - sporedu so sledeče točke: 1J Italijanska deklamacija (Al primo fdore); 2) Slovenska de-klamacia (Visoka pesem); 3) Igra - burka v enem dejanju "Raztresenca*; 4) Par kupletov s spncml-jcvanjem klavirja; 5) Šaljiva poiia in prosta zabava. — Med točkami svira odsek salonskega orkestra. Začetek prireditve točno ob 15. uri. Ker je čisti dob'ček namenjen v dobrodelne namene, se občinstvo prosi, da se udeleži prireditve v obilnem številu, — Članica. SKOPO. Bralno društvo *Kras» priredi dne 10. jan. veselico z igro, petj«m in prosto zabavo. Opozarjajo se na to prireditev sosedna društva a prošn o, da bi isti dan ne prirejala svojih veselic. PoRion, Poklonec, KKelt Književnost In umetnost Bob T (Odlomek iz daljše razprave o krajevnih imenih naših Golcev) Krajevno ime: Poklon (Na Poklonu) s katerim je označen vrh prelaza pod Repen-, . . tabrom, kjer se nahaja znana gostilna «Pri gala nasproti poštu Ali kako preko ceste m štefanu>> bi pomenilo po ljudski razlagi kraj Gledališke ulice, ki sta bili obe izpostavljeni______ , JK J M T , f c< Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem Življenju. 1926. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 280. Broširana velja Din 65.—, v celo platno vezana Din 80.—, poštnina Din 3.50 več. Slovenci smo im«H že več kojeg o lepem vedenju. Pred vsemi tami ima Bon Ion to prednost, da upošteva najnovejše predpise in obi-čae, ki ao prišli ▼ navado v zasebnem in javnem živlrjenffu le v povojnem času. Zlasti se -ozira na dolžnosti, ki jih imamo v lastni državi «ob različnih prilikah napram krafcju in kraljevski rodbini, ministrom, poslanikom, konsu-lom ob raznih spre'temkih. Bon ton fe opisan po lastnih izkušnjah ter na podlagi na£nove:ših in najodličnejšib Bon tonov tujih literatur. Bon ton razpravlja o veden'u ob veselih in ž al os t nih dogodkih, o obnašanju na ulici, v družbi, pri koncertih in v giedaMtču ter na plesu, q ,vedempu v gostilni in kavarni, ali na posetih in ob obiskih. Posebna poglavja so posvečena stanovanju in n egovi opremL Druga gjervo-rijo o gospodar-fih in posl-ih, družini, tattah, tretja zopet o pravilnem oblačenju iid. Knjiga j;e spisana v lepi slovenščini ter ča;oči mladini, ki se šele uvaja v kral e-stvo olike in omike, pa tudi odraslim, ki dostikrat' potrebujejo veatnejjai svetovalca, ko ae ne tworejo okotiti kako se ©aij vedejo ali «b'eče o, Knftgo, ki jo jje izdala agilna knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubicam, prav toplo priporočamo. pa iadrnih skok.h podgorskim lapovom sem siknil skozi zobe in jo v ubral do Sodnijske ulice, kjer sem sc z zavaro vanim hrbtom zopet oddahnil. Hudirja vendar, kako bi se za pomir enje živcev .prilegla cigareta. naj bo že znamka «šport», ali vsaj dra- Ko"a''o na. šnaid'* neposredno vštric cerkve na Tabru, kjer se mimoidoči potniki navadno poklonijo tabor- j TRŽAŠKA KMETIJSKA DRU2BA V TRSTU ma». Gnalo me je na božjo pot k oo. kapuci-, nom, kjer so zijale nevarne ulice Treh kraljev1 široka Tržaška cesta, povrh pa še Kapuci ski Materi Božji. Tudi o raznih drugih Peki onih, ki se nahajajo v ^bližini kraških se-liščr meni ljudstvo, da imajo svoje ime od tod, da tam pogrebci z mrličem počivajo in V tem smislu prikrojeno razlago inska! besede poklon dobimo v Pleteršnikovem j SS?2K?^r'oVtiS«* Pil- ulica Tore bianca 19» Telefon 44-39 ima v »alogi: Posasmalaike: znane tvrdke «Mayfarth». Slamoreastice: od 8 in 10 col, snatnke «May-fahtrt». Orala št. 6, osipa'nbke, orala z« vinograde so napačne, brez izjeme, vse ljudske razlage krajevnih imen. Beseda poklon je sestavljena iz predloga «po» in iz glagola « klonit i» v pomenu: nagniti, upognrii, ki ga sicer rabima tudi v pomenit: pozdraviti, čast izkazal? ncl __________no se poikloniti kakemu mogotcu in tudi: debeli" graniti itd.... Malo^sram me je bilo, da I podariti komu kaj o svećanostnih prilikah; i ^ sem prišel nadlegovat za nekaj, kar se zdi ne- - ■-----------------------— ; kadilcu ničevo in nepotrebno. Na mojo žalost nikoli kat takega! Ves zasopPen prijadram do samostana in pozvonim, da sc je glasno razlegalo po doi^h hodnikih Po mo;ern prejšnjem pripovedovanju boste takoj uganili, da sem prišel prosit — tobaka. P. Lin me praša, kako si uo&m v le kraje, ali ne vem, da so obstreljevali artilerijsko vojašnico tik za samostanskim vrtom, da sta tam po noči treščili dve Ročno orodje: Sape vseh vr*t, sekire, motike. grabi+e, vJe, tntne škarje, cepslne noae itd. Amerikansko lepavo za sadno drevje «Tree Stichy». Orehove in seza&ove tropine zmlete in v kos h. Med, naravni cvetlični aed po Lir 10— kg. rovali: Edvard 50 kg premoga, P oropat Ant. 50 j Ipg, Ribnač Anfcon 50 kg, Zobec Anton 50 kg premoga; Rupena Fran 100 kg drvi in 100 kg koksa; Poropat Josip 25 kg koksa, 25 kg oglja in 25 kg drvi; Šavron Ivan 5 kg ogija. Rupena Jos. 50 kg drvi, Babič 100 kg premoga, Gran-dič M. 20 kg koksa. Spornin*a';oč se domovine darujejo 5 SLovencev v Milanu L 60.— za -^Šolsko društvo >. Furlanski Slovenec daruje L 20.— «ŠoIskemu društvu Spomin'ajoČ se naših malčkov darujes'o Ko-laši» in prijatelji na svatbi svo ega sope v ca L 50.20 «Šolskemu društvu*, te-r kličejo svojemu prijate1^!1: «Na mnoga leta in obilo sreče v novem stanu. _Bemna poročila. DEVIZE: Trst, 23. dec. AmtUrdam od do 1005.— Belgija od 112 — dolIH-tO; Pari* 90.25 do 90 75 Lomlon od 120,10 do 120.20 ;New Totk od 24.70 do 24.80; Španija od 347.— do 355.— ; Švica od 477,— do 480.— ; Atene od 31.25 do 3i 75; Berlin od 587. do 594,— ; Bakarešt od 11.— do 11.76 Prmga od 73.30 do T3.80: Ogrska od 0.0344 do 0.<»62; Dunaj od — .345 do — .3 Zagreb od 43 90 do 44.30. Benačgske obvesnioa 68.—. VALUTE: 1 rat; 33 decembra. Avstrijske krone od 0.0345 do 0.0353; dinarji od 43.50 do 44.— : dolaiji od 24.65 do 24 85; novci po 30 frankov od 94.— do 97.— funt Sterling od 120 — do lJO.25. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine Vtele XX saStom- bro 94 (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Gtutt&nl 32. - Telet. 2-41 Priporoča se lastnik Nakupite si obleko pri tvrdki 807 Trst, Corso V. E. 26 vls-a-vis ZastavlJaSnice Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. Pr iporočljšve krd? ke «9 C£ trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Pcsebnost: Velika zaloga raznih (ev:>?«v za spori (47) R. STRANCflll. IZŠEL JE je bil P. Lin svojo zalogo že prej razdal Navzlic temu sva obš'a vse celice. Dobri P. Otoka r ie molil brevir, mi ponudil šnofanca: «Ac-cipe presiculam pretiosi pulveris unamU (Mi bi rekli': Da , podpraši si nos!) ^Storim tako, ali kaj, ,ko moj nos ni navajen takih užitkov. Kihnem, nadi samostanskim vrtom pa sekundira granata s svojim «ssssimiujujuju^ — tresk,, bum!» — To pa e močan tobakU sc našali P. Lin, in v potrdilo kihnem še enkrat. Slednjič priromava do P. Otona in najdeva ga v — dimu... 'Hinu tiiirrt ven fi a 50 kg repe, 20 kg krompirja in 6 kg fižola; Skrin^ar Anton 30 kg krompirja, Pir^evec Anton 20 kg krompirja; N. N 15 kg krompirja in 3 kg fižola, N. N. 13 kg kroirpT^, Jerina 10 kg kroiEpira, Miško., Kocjan, Suč m R N. po 5 kg «kromp®ria, Petelm, N N., Renčelj lv&n in Ceh po 3 kg krompirja*, ZnideršiČ, N. N., B*čar, Štolfe, Merlak, N. N. in Skrl po 3 kg fižola; Ožbič, šikrinjar, Štok, Seražin rt Kocjan po 15 kg fižoia, Brcar in N. N. po 2 kg moke; Furian 1 kg ječmena; Hiklih 10 L; Mala lan 8 L, Mohorčdč in N. N. po 5 L, Vatovec, N. N. 2 L in N. N. 2, po 2 L, Renčelj Olga in Ocvirk po 1 L. — V Danah pri Sežani sta nabrali na pobudo gospe Uršike Šiolfia g.dčm Marija RenČel št. 33 in Mart a Miklavec Št. 1: 58 kg krompirja, S6 kg rep«, 36 kg rnirnov, 16 kg fižola in 5 L. — Darovali so: Gcspa ŠtoKa 5 L, P.rLevec 39, Ptrj«vec 30, Pirjevec 31, Plirlevec 38, Pirevec 37, BeJcar 26, Mahnič 25, Jehišič 34, Xenčelj 23, Počkar 21, Zabrič 19, Trampuž 18, Grioek 17, Kocjan 39, Miklavec 35, Bizyak 12, Miklavec 11, Mškla-vec 1. G. Lašičeva 4, Miklavec 9, Cerne 8, Mi-W . - , 11 ■ i klavec 7, Macarol 6, Biakaa: 32, Skaplin 41, in Zmešnjava e bila velika... V resnici. Klon-ec; pozneje nastalo selo v klonu Jc | Zabrič 40. — V Šmarjah pri Sežani sta imbrali obdržalo ime prvega naselnika — Kionec, j tudi na pobudo imenovane gospe Štoifa, ki ie edno in isto kar naši Klanci, ki se _______ Oton, hitro ven s cigaretami!* Oton mi posodi skalijo egiptovskih in zavoj aursičana. Skrivaj sem nosU z&klad po nevarnih ulicah, potem pa sem šel v bolnišnico Ruae- čega križa, kjjer sem sodeloval kot odbornik.____H H I ^BV Ta bolnišnica je bila v Velikem semenišču nal^ oznrfeni z imenom'Poklon in to iz eno-vogalu Verdijeve m Se metliške uhce. Ustavim razloga ne, ker tam ni nobene se in čakam, da odletio granate, ki so ravno-j vz-petosti( ^ bi ivorya stvarno podlago naravni označbi. Naše ljudstvo označa taka počivališča — če niso slučajno na kakem naravnem poklonu — vselej z imenom: Počivališče (Na počivališčuj. V Pleteršnikovem slovarju dobimo nadalje pri besedi poklon pod točko 4., da pomeni tudi to. kar nemški: Ahbang. A nemški Abhang ni nikoli naš poklon, pač pa: Klon = breg. reber, stran, pobočje. Naši pradedje so z bistroumno natančnostjo označili oblike in lefjt? krajev kjer so bivali; kar žvižgale in tulile po zraku. Me;?duška, ena je treščila baš na križišču dobrih dvajset korakov pred mano, koder rje drdral * ein landesu-fcliehes Fuhnverk, gefiihrt von einem k. u k. Xrainsoldaten>'. kot se je čitalo po nemških časopisih. Drobci so na mestu ubili enega konja, dru£i je še malo porazgetal. na kar ie še on padel k svo emu tovarišu. Vojak na vozu je ostal nepoškodovan, pa je natezal vajeti, grozil z bičem... V istem hipu je šla preko križišča bled^, starikava ženica z desetletno deklico. Obe sta nesli iz aprovi/.acije nekoliko kg moke in sta se nekolike korakov pred vozom zgrudili mrtv; na tlak Rdeča kri se je mešala z rmeno j na edno stran nagnjen svet: več aH manj koruzno moko Povem Vam, da mi pri tem ža- |J-|rmo reber, breg. stran so imenovali Klon; lostaem in pretresljivem prizoru ni dišala , poklon jim je bil pa vedno ona točka, kjer cigareta in da so se mi šibila kcUna^ \ bol-, fci si ,ežeča klona strneta, sklonita nšinici so vpili ran ene, postreznki so izgubili ; r . glave, usmifenke so bile še na bol; pogumne t. ,.: prostor od koder se pot nagne p»e-in so tolažile in mirile reveže. Predsednik j vehne, pokloni na obe strani navzdol. Na-Herr Ho fra t von Tischler^ je kričal: Italija-i selnika na Poklonu so označali po imenu n obstre-ju ejo bolnišnico Rdečega križa! Kaj: kraja: Poklon-ec, onega na Klenu pa takega! , p3 Italijani niso naravnost obstreljevali bolnišnice, granate So bile namenjene avstrijskim topovom, skritim v gref Coronini-jevem parku in pa mehanični delavnici v bližnji ulici Sv. Ivana, kjer so popravi ali manjše nedostatke topov in vozov. Kot živa priča smem to potrditi. Proti večeru so utihotapili topovi, zato pa so rapoiale stro';nice in puške so pokale, kri je tekla v potokih, ker jutri je Festa dello Sta- tuto! Isti sečer smo sedeli pri Pošti in z veliko rezignacijo pili plzen sko pivo, ki ga je g. Rys imel še dobršno v kleti. Sedeli smo le dober km od fronte.... Kedar so c-uškine krogle zaro- L^bS?. ŠSJftOS^ Spt K1" Femetić«n. Ta f^Pikelc pokrije svo; vrček s — klobukom, ' vcuu ga prašam. Čemu? Vendar zato, da mi šrapnel ne razbije — po'ncga vrčka!® odgovori v šali. Gostie so se le prisil;eno smejali. Hudo >e bilo naslednje ;utro v bolnišnici Rdečega križa. Od soškega mosta in od tam po Prodaja se v Trstu v Tiskarni »Edinost4 Via S. Francesco 20 in v knjigami J. Štoka Via Milano 37 ; v Oortci v Katoliški knjigami Via Carducci 4. lisisžiia Mm zdrsteta i fejp?§zaitB GORICA — Via C. Favettl ^ MM knjižna iMm s mm GORICA — Via G. Carduccl 7< ŠIHTOH Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14 plačuje ALOJZIJ PG9H, Piazza Garl&sldl Z prvo nadstropje Pazite na naslovi CSJ GORICA ~ Via Ascoli 3 KRUŠIČ in SIN krojaška mojstra GORICA Corso Emacuele III. 37 ———————. ŠUU^OJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci Pazite na naslov! Predao prodaste 827 kun, lisic, viifer, cMv^ili koz in dr^ge cHv?ačiae kakor tudi domačih živaii, vpraafijri« sta ceao m&nm stp.ES KOBARID Zalega ućsk in vsak*vrs?aegs obuvala, na drobao in debele. Blago prvovrstno. Cene zmerne. r je nahajajo vedno v klonu, v rebri, v bregu na pr.: Klanec pri Gorjanskem na Krasu in Klanec pri Kozini v Istri. Ljudstvo izgovarja krajevno ime Klanec s temnim a, skoraj: Kionec.. Sedaj se dotaknem še imena, ki je navidezno tujega izvora in sicer označbe «Pikelc» (Na Pikelcu) za prehod, ki se nahaja precej za zadnjimi hišami na OpČinah, tam kjer se cesta v vzhodni smeri vzpne na višino, raz katere se nam odpre razgled tja do Sežane in od koder se nagne, pokloni v ulici Ponte Isonzo in preko Plačute so vozili ran ence v bolnišnico. Obvezani so b:ii le za -51. f»-ont: sami in ulice so bile poškropljene z, gor- j * ko krv o, ki <:e curela z vozov ko da so vozili j žamo mok, p ros! lahki pre v; oro so n pomeni to, kar repentaborski Poklon, ozir. je le potvorjen Poklonec. V zavetju ob zapadnem robu tega Pokkma stoji od pamti-veka hiša, katere lastnik je dobil svoje ime ozir. pridevek po naravnem poklonu Poklonec, ki se je postopoma pretvorilo v Pikelc. Ta pretvorba obstoji v tem, da je v naglici, kakor je pač bilo mogoče na .gmoglasiA o prvega zloga prešel v i = ..tU- dor_ i Piklonec. Prehod samoglasnika o v i opa- tu pa tam v kraških krajevnih narečjih na pr.: koliko = kulko, kiilko, kilko; ker preide večkrat / v r = korko, krko, kirko in čirko; število 8 — uesem, skoraj uiserrL Enak glasovni prehod dobimo tudi v maloruskih narečjih; število 8 = ubem; 78 = simsatuisem; krajevni imeni: Nad-vorna — Nadvirna, Kocman = Kicman; praŠalni zaimek: koliko = kiJko itd. — Ravno tako so tudi Kraševci prvotno izgovarjali openski Poklonec = Piklonec, ki je skrajšal v Piklec ter konečno, vsled predeva, preobrazil v današnji Pikelc. Jože Ivanov. i perilo. V bolnišnici je bilo poste! in ora le za 200 ranjencev. Na novodošle i ranjene &o čakali avtomobili, ki so jih ižali v Volč'o drrtfo, kjer ^ih e čakal do-jpreml eni mahežki vlak. Težko ran;ene :sUi na hladne hodnike v semenišče in ko tud^ tam ni biLo več prostora, na vrtf kjer sem imel tisto jutro službo. Dolga, dolga vrsta je bila teh reveže v. Hodil sem od enega do -drugega in ponuial mleka, vina, kon;aka.... Bili so po večini mladi Dalmatinci, Bošnjaki in Hercegovci, orjaški ljud e z mišicami ko iz jekla. Prašam prvega, aH želi česa. «Ništa, brate!» V svoji vCTuianosti sežem v žep in si prižgem cigareto, moj revček pa zaprosi: «Bratet daj i meni jedinu!* Vesel mu jo ponudim, a on ne ittegne roke po skromnem daru, temveč zaječi: «Ne mogu, brate, imam olovo (svinec) u ob e-ma rukama!» — Vtaknem mu cigareto med bele zobe in mu jo prižgem. Poželjivo ie srkal dim. Pa se oglasi pet sest drugih: Daj i meni jednu, ako Boga znaš!* In jaz vršim samaritan-1 sko delo. Pri tretjem se ozrem, ker ie prvi za- g.dčnt Vida Ukaaar št. 24 'm Vida Miklavec št. 8 — vrečo krompirja — dve vreči repe in korenja — manšo vrečo fttola in nekaj ječmena Darovali m sledeči vaščani: Urbančič 2, Mvklavec 5, Miklavec 6, Miklavec 7, Miklavec 8, 2vab 9, Ukmar 24, Ukmar 25, Trpdn 23, Rodica 21, Rodica 22, Filipčić 18, Rodica 17, Živec 16, Živec 15, Filipčić 14, Seražin 12 in M^alan 11. — Zavedni vaičani s PHsovice pri Komnu pa so darovali 90 h± ajde, 30 fižola in vrečo krompirja. Tozadevni izkaz darovalcev pricibčfimo čim dobimo nabiralne pole. — Tem potom izrekamo najp«»rČT»ejŠo zahvalo vsem oabiraikam in vsem oieovalcem. Bog povrni stotero! Za božićnico ženice po«fcružnice ^Šolskega diruš«tva» so darovali potom ga Antonije Pir e-vec rodoljubi U Sežane 1K) — lir. Darovali so kakor siedi: po 15 lir: D. S., A. P., M. Š.; po lir: Elfor, Renčefi, N. N.; K. A 6 Mr; po 5 Lir: K. A, M. 8-, F. P., J. F.( N. M. L 4.— V isti namen so darovali potom/ 0- Grunta rja rodoljubi iz Bazovice L 129.— in sicer: Gospodarsko druitvo L 50.— po 10 Lir: Jo«p Urbančič, Gruntar, Mahcič, M. Pahor; po 5 Lir: Lovrenc Grfič, Andrej Preal, Ludvik G. in Tame; .po 3 Lire: Clbie, Počivalnik; in Le-ban. Denar odposlan «Zadružni Zveri '. Potom gdčne Neti Feritna iz Boršta v isti namen L 71.60 in sicer: po 10 Lir: Ferhiga In N. N; po 5 Lir: Kosmač, Ž«»}al Aud.. Kosmač R.f in Stegu; po 3 Lire: Mariji Hf»*čak, Te-rezka Petaro«; po 2 Liri: Nmmenovani, Karlo Hrešćak, Dragka Mare, Petaro«, Petaro. Slavko in Marc Milni« po 1 Lmo: 2«har Albina, MaHta Glavina, Marc Knstina, P«tame Frančiška, Petaro« Anu% Iv»n platoa, Auer Ivan, Hervat Vit. Neimenovani,JP«taro« Marija. Zobec Anton, Petaros Slm Dnna — Nada. Za refekcijo otr. vrtca pc< Sv. Jakobu so da- Zobozdrarnik špeiHalist za ustne in zšbge balezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ODPRE dne I. januarja 1926. svoj ambulatorij v TRSTU 829 Via M. R. Imbriani 16,1. iw\ Via l filavanoi) | AUTOM KOREN nas!. Zaloga stekla, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4 KgRšeVANl JOSIP " Dvokolesa, šivalni str&ji, puške GORICA — Cavour 9 CUK ilSJa šivaini stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9 bu&MZK kakl pekarna in slaščičarna GORICA — Via Carducci 21} mzoB esATUž pekarna in slaščičarna GORICA — ul. Mamelli 6. (Šolska ul MAVRIC ANDREJ manufakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3> Martin Poznaje! ck krojacnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36; Nafvllle cen« pl»*yjem ** Spominjajte se ob vseh prilikah j z darovi DijaSke kuhinje v Gorici kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, maffe va» verlc, krtov, divjih In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trat, Via Ceaare Battlsftl it. 10 IL nadstrM vrata 16 (<" Sprejemajo se poS!1jatve po P°§tf Via Manufakturna trgovina Pri Slavcu TRST — Via Guardia 26, Ceregato & Trebse Fotograiićni atalje in papirnica TRST - SV. JAKOB del Rivo 42 — Campo S G«acomoj Marija Coloblg Izdelki za go^ m otroke s prodajo drobnarije TRST — Campo S. Giacomo I BrlUante, bisere, dragulje mmm f ~ .... * jn plačujemo po platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke - najvišjih cenah. VI« TORRE BIANCA 28 14,30 do 18; v sobotah od 9 do « Uradne ure od 9 do 18 in od 15. MOIAR JOSIP Gostilna GORICA — Via Monaohe 1U 84 J KAREL SOSri! gostilna «A1 buon Arrtro>» TRST — Via GbH* 9 v bilžlai centralnega Gostilna PRINM prenočišč« ;ORICA — Via N. Sanro IS.