GLASNIK ____________________ Ljubljana, s. aprila i9*8 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 28 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za socialno varstvo v letu 1957 Svet za socialno varstvo je organ družbenega upravljanja na področju socialnega in invalidskega varstva. Z razvojem naše družbe je do-fulo socialno varstvo novo vsebino 'u postalo s tem močan faktor pri skladni rasti naše skupnosti. Social-no varstvo ni več le breme, ampak lina važno družbeno, politično funk-C'jo usposabljanja socialno prizade* “b poedinčev za samostojno in pol-n° življenjd. Prvenstvena naloga je Juto preventivno socialno varstvo, ki išče rešitve socialnih problemov v primerni vzgoji, poklicni izučit vi, ?“poslitvi, zdravljenju in podobno, 'suni tistim državljanom, ki se iz raznih vzrokov ne morejo sami prebijati pa omogoča skladno z naši-!®J materialnimi možnostmi zadovoljno življenjske priliki*. Svojo de-javnost opira na širok krog uprav-n,‘l in družbeno političnih sodelavcev. v (Organizacijsko kadrovsko vpregi8"•l®! Svet za socialno varstvo je oozivel več sprememb tu ko glede . števila članov in sestava, kakor tudi ?’(;de njegovih pomožnih organov (odborov, komisij). Z ustanavljanjem komun in prenosom nalog socialnega varstva v njihovo pristojnost, je bilo potreb-•jo. da je bil Svet številčno jučji, in . “ je imel obenem. še več komisij ln odborov z namenom, da pomagajo0 l*ri utrjevan ju komun in tudi pri "Onkrefnem reševanju njihovih na- , V teka leta 1957 se je pokazalo, n so sc komune že toliko utrdile, “ so sposobne samostojno reševati 1 ,Ji del nalog. To dejstvo je vpli-v»lo na številčni sestav sveta in šte-6," njegovih pomožnih organov. i'V. ° klanov sveta se je zmanjšalo f *.s na H, izpopolnjen pa je bil |’jv0z,rom na socialni sestav in raz-s 110 družbeno udejstvovanje. V tej Pomenjeni situaciji se je pokazala Vi‘ r. bilo prej težišče konji "UR11 in dokaj operativnega re-da-9nJ® nalog na komisijah, je se-L, 1 ys“k dan večji poudarek na r,. “Pleksnejše in kvalitetnejše obuvanje po odborih, kot so: D b^dbor za varstvo družine z » Q^,.^(ll>or za invalidsko varstvo * 9 ('lani, Im?" (^dbor za rehabilitacijo inva-(,,‘v 7 » člani. jev .9 na^'n jc svet postal usmer-ročj(l('c reševanja problemov s podlage socialnega varstva in se je ' hej,, Posvetil temeljitemu in načel-Prinrn i■r9rnaV“"j" gradiva, ki ca Svete V |ajo odbori za občinske je in vsebina dela: Svet .se 'Hi|, 1 letos pri reševanju social- bi|„ r°blemov držal smeri, ki je Poročil11^97®118 že v lanskoletnem U: usposabljali ljudi, ki so fizično, duševno in moralno prizadeti, za samostojno življenje in preživljanje. Pri poglabljanju in razširitvi socialne službe je svet delal s pomočjo ninožičnih organizacij in društev, patronažne službe, šole ter terenskih socialnih zdravstvenih svetov in družbenih organov, preko katerih je možno uveljavljati socialno preventivo in zavirati nastajanje socialnih pojavov. Da se praktično uveljavi tak način dela, je svet tudi letos nadaljeval po občinah s posebnimi posvetovanji z vsemi omenjenimi organi. Predmet teh razprav je bila predvsem neurejena družina in posledice. Ta posvetovanja so bila zelo uspešna; zaradi nerazumevanja nekaterih občinskih svetov, pa jih ponekod še nismo uspeli pripraviti. Na pobudo Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO je bilo posvetovanje o vzgojno zanemarjeni mladini in mladoletnih prestopnikih, ki zlasti po številu (1800) še vedno predstavljajo resno vprašanje, ki mn je treba posvetiti vso pozornost. Tudi zaključki tega posvetovanja terjajo predvsem široko skrb za zdravo rast in razvoj mladine, ne le socialno varstvenih organov in šole, ampak zlasti družbenih organov, organizacij in društev. Ker je način reševanja z vsem tem jasno začrtan, se ho treba Še naprej truditi, da se v vseh občinah začne s sistematičnim in konkretnim reševanjem vzgojne zanemarjenosti otrok. Gradivo, analize in zaključki, ki so jih prejeli, naj bi bili podlaga. Posebno pozornost je posvečal svet materialnemu in vzgojnemu problemu otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, zlasti, kako se na terenu sprovajajo priporočila sveta občinam: 1. da je treba do kraja zajeti vse te otroke (okr. 2000), 2. tla je treba zagotoviti primerna sredstva za njihovo šolanje in življenje, 3. da jo vzpostaviti individualno skrb s strani predvsem članov Zveze borcev. • Za sama splošna skrb se je v tem času zelo okrepila, predvsem pa so bilo zagotovljena izdatna sredstva (preko 31,000.000 dinarjev) za njihovo vzdrževanje. Z dodelitvijo nekaj zveznih sredstev se je ta skrb še povečala. Na sejali občinskih svetov in ob drugih prilikah je svet še naprej utrjeval sistem rejništva kot zelo uspešno obliko varstva otrok, ki mu je da jal prednost pred domsko zaščito.-Iz teh razlogov število - rejencev stalno raste in jih je v tujih driižihali skupaj z otroci pod skrit* ni.Štvom. že preko 340. Pri tem seveda ne gre za 100•/• cenejši način vzdrževanja otrok, ampak zlasti za kvalitetnejšo ter bolj pristno vzgojo in boljše rezultate. Domske zaščite otrok svet posebej ni obravnaval, pač pa je zavzel do tega vprašanja tole princi-pielno stališče; 1. v mladinskih domovih in vzga-jališčih je treba uvesti pristnejše družinsko življenje, ki naj temelji na rednem zaposlovanju oskrbovancev pri vsakodnevnih poslih v domu in zlasti še okrog svojih lastnih potreb; 2. ustvariti pogoje za tehnično vzgojo (delavnice); 3. to spremembo načina dela mladinskih domov je treba doseči zlasti preko upravnih odborov in mladinskih organizacij. O zel ra vstveno-p reven ti vnem varstvu otrok in mladine je svet s posebnim ozirom na koristnost šolskih mlečnih kuhinj, mednarodne pomoči in zdravstvenih kolonij tudi letos in tez iv no deloval; trudil se je. organizirali mlečne kuhinje po vseh šolah ter s pomočjo večjega prispevku Zavoda za socialno zavarovanje ter okrajnega ljudskega odbora v znesku (>.000.000 din zagotovil opremo za kuhinje. S tem smo že dosegli delovanje mlečnih kuhinj praktično na vseh šolah — le osemnajst šol še nima mlečne kuhinje. Odstotek vključene mladine v mlečne kuhinje se je letos povečal od 60 na 84 “/•. Posebej je omeniti uspeh na vajenskih šolah, kjer smo prav v tem letu kljub težavam s,prostori uspeli organizirati mlečne kuhinje. Ker k mlečnim malicam na osnovnih šolali in gimnazijah prispevajo tildi občine, je težava v tem, da se ne ve, kako bo mogoče zagotoviti ta prispevek vsem srednjim strokovnim in vajenskim šolani. Poleg prispevka 01,0 Ljubljana bo moral pri tem sodelovati tudi Zavod za socialno zavarovanje. Nekaj teh šol bi lahko prevzele tudi občine. Cena malicam je bila v povpreč"-i n 12 dinarjev po obroku (brez Garre pomoči), kvaliteta je enotnejše, predvsem mleko ter mlečni proizvodi. Za območje mesta je skupno z Ljubljanskimi mlekarnami uspelo pripraviti program dobaviianja mleka, mlečnih pijač in izdelkov šolam v stekleničkah. Dosedanja izkušnja potrjuje izredno koristnost, ki jo za-- krepitev zdravja otrok doprinaša jo - šolske mlečne kuhinje, s lem da se. nenehno zboljšan* procent hemoglobina in krepi splošna konstitucija, velikost, teža in delovna kondicija ter odpornost proti boleznim-. Gotovo je ena od nalog sveta, da tudi v bodoče vloži vse napore za nadaljnjo krepitev mlečnih kuhinj. Obenem se bo trudil, da se mednarodna Garre pomoč še bolj koristno uporabi. Okrevališča, letovanja in taborjenja doprinašajo pomemben delež, ■k ■ zdrnvstveno-prevenlivnemu var- stvu otrok, saj bo vedno dokajšnji odstotek otrok tega nujno potreben. Treba bo tudi vnaprej dosledno uveljavljati načelo, da spadajo v okrevališča samo bolehni otroci, šibki in okrepitve potrebni pa na letovanja in taborjenja. V tein smislu se opredeljuje prispevek družbe oziroma staršev. K izvajanju te naloge je treba tudi v bodoče čim bolj pritegovati družbene organizacije in- društva v okviru občin. Pri ocenjevanju bivanja otrok v kolonijah in taborjenjih je treba upoštevati poleg zdravstvene tudi moralnovzgojno korist kolektivnega življenja in tudi spoznanje ter želje staršev, da se ta oblika zaščito tudi vnaprej v vse večji meri razvija. To nam potrjuje ne le vedno večja udeležba (v 1. 1957 je letovalo preko-10.000 otrok), ampak tudi pripravljenost staršev, da nosijo vednW večje breme stroškov za bivanje otrok v kolonijah in letovanjih. V socialnem varstvu odraslih" oseb je svet preko občinskih svetov z različnimi priporočili,'instruktažo in razgovori dosegel, da se socialno podpiranje in domska zaščita starih in onemoglih ureja vzporedno z odgovornostjo njihovih otrok. Doseženo je bilo izboljšanje povprečja socialnih podpor, ki je bilo doslej zelo nizko; obenem se je pa utrjeval sistem specifičnega zaposlova- * nja ostarelih in invalidnih oseb tako preko osrednjega Zavoda, ki zaposluje že preko 600 oseb, in tudi občin. ' i Glede domske zaščite starih ljudi je dosežen napredek v tem. da imamo dom s posebnim režimom za družbeno neprilagojene osebe, nadalje, da se je začelo s primernim zaposlovanjem oskrbovancev v domovih (Bokalee). Ni pa še rešeno vprašanje posebnega doma za oskrbovance obolele na TBC. Zaradi prenatrpanosti zavodov za umsko de--fektne, povzroča zadrževanje takih ljudi v domovih starih dokajšnjo težave. Bazen doma na Bokalcah, ki jo funkcionalno dobro zasnovan, ni pa še dograjen, so v ostalih 6 domovih za stare dokaj pereča vprašanja predvsem primitivnih pogojev poslovanja glede na aanitarnohigienske ter tehničnopreskrbovalne razmere. Zato je treba preko okrajnega, zlasti pa preko občinskih ljudskih' odborov doseči, da se postopoma to stanje popravi. Rehabilitacija invalidov se je r našem okraju premaknila z mrtvo točke. Na pobudo svetu je bil osnovan poseben koordinacijski odbor iz vrst zainteresiranih svetov, ki je s • priporočili.• predlogi in ukrepi žo dbeegel, da je' Za Vod zn- rehabilitacijo LRS prevzel vse psihotehnično preglede ' invalidov na območju okraja. Biro za posredovanje dela se jo kadrovsko usposobil za iskanje specifičnih delovnih mest za praktično zaposlovanje invalidov, občine, organizacije,-vojaških vojnih invalidov in zlasti Zavod za socialno zavarovanje pa že rešujejo primere tako upravno organizacijsko ter tudi materialno (štipendije, oskrbni stroški). Da bi se služba rehabilitacije /nvalidov kot sestavni del uspešne socialne politike v polni meri uveljavila, bo treba v bodoče utrjevati zlasti občinske svete in skupščine Zavoda za socialno zavarovanje v prepričanju in potrebi materialnega podpiranja ter krepitvi sistema delu. Pri tem pa je treba zagotoviti tudi skrbno reševanje gluhih in slepih oseb. vodi, ki že obstojajo, so obrabljeni in zastareli ter potrebni rekonstrukcij za funkcionalno izboljšanje v sanitarno-higienskem pogledu (stranišča, kopalnice in umivalnice) glede razvedrila in zaposlovanja (dnevni prostori in delavnice ter sredstva za razvedrilo) ter v tehnično preskrbovalnem pogledu (kuhinje, pralnice in transport), ter obnova opreme. V invalidskem varstvu je še vedno nerešeno vprašanje starih borcev, ki sc kot bolezenski invalidi niso prijavili, so pa v težjem položaju, ter se nekatere tipične bolezni ne priznavajo kot vojna posledica. Tako kot se revizija invalidske opravičenosti ne izvaja v celoti, kar ne bi imelo smisla in je ne bi zmogli, se pa skrbno preverjajo vsi primeri s struni organizacij in po-edincev. javljeni ali po ugotovljeni v lastni pristojnosti. Glede zdravstvenega varstva invalidov je treba uvesti sistematič-nejšo presojo in kontrolo kvalitete ortopedskih pripomočkov, ordinira-nje in reccptironje. Slične slabosti po ima tudi klimatsko topi iško zdravljenje invalidov. Problemi iz perspektivnega plana razvoja socialno invalidskega — varstva* zn razdobje 195?—1961: Ko je svet pretresal dinamiko dosedanjega razvoja socialnega in invalidskega varstvo glede na potrebe bodočega razvoja, je upošteval predvsem tele specifičnosti: v okraju je skupaj s dvojci že nad 70% zavarovanih prebivalcev, v socialno in invalidsko varstvo je zajetih, upoštevajoč šolske mlečne kuhinje in počitniške kolonije, 18%. ter je Drez vsake organizirane zdravstvene in socialno varstvene zaščite v okraju le okrog 12% prebivalcev. * Iz teli razlogov so zlasti dajatve v obliki različnih socialnih podpor po številu izpod republiškega povprečja in predvidevamo tudi v bodoče nadaljnji številčni padec, zlasti z uveljavljanjem načela primernega zaposlovali ja podpirancev, obsežnejšega uveljavljanja pravic do pokojnine. užitka preužitkn ter koristi iz osebne lastnine. Ker pa je povprečje socialnih podpor le nizko in se predvideva povišanje, zato se bo obseg potrošenih sredstev postopoma le višal in dosegel približno 60% več. Obseg oskrbnin, v mladinskih domovih, jaslih in domovih za stare se bo kljub korekturam oskrbnega dne in manjšemu zvečanju zmogljivosti le neznatno povišal zaradi stalnega naraščanja samoprispevka (korekture pokojnin, zaposlovanja, sorodniki). Rejnine se bodo g'"de obsega dajatev občutneje povišale iz razloga forsiran ja te oblike zaščite otrok in pa zaradi povišanju povprečja rejnine na 5000 din. Prispevki družbe k šolskim mlečnim kuhinjam in počitniškim kolonijam se bodo povišali le v majhni meri. čeprav se bo še poviševalo število zajetih, ker bo izdatneje ra-stel tildi prispevek staršev. Družbene dajatve za varstvo in-valiiioY bodo v celoti nazadovale zlasti zato ker se zmanjšuje število 1 upravičencev. Tako kot je v bodočih petih letih za področje socialnega varstva pričakovati globalno povišanje dajatev družbe za okrog 55%, je zn varstvo invalidov predvideno znižanje zn 7%. torej skupaj 26% povišanje ali 5,2% na leto. Investicije v socialnem varstvu H) težji problem, zlasti zaradi dosedanjega zaostjnnja: številni za- Kot posebna potreba se v Ljubljani čuti ureditev .prehodnega doma za matere z otroki (zlasti nezakonske matere) z zmogljivostjo do 50 postelj. Otroške jasli so v Ljubljani dokaj neurejeno vprašanje. Imamo le dvoje jasli s 160 posteljami, potrebovali pa bi jih 7 s 550 posteljami, in to po .vseh večjih mestnih in industrijskih občinah. Izpopolnitev šolskih mlečnih kuhinj glede opreme in prostorov na vseh 278 šolah ter ureditev lastnih prostorov za počitniške kolonije otrok je za zdravstveno preventivno varstvo otrok prav tako pereče vprašanje. Ocenjujoč skupne potrebe po investicijah v socialnem varstvu v znesku 296 milijonov zn bodoče obdobje 5 let ali za približno 59 milijonov na leto, je le-te oceniti kot nujne, vskladiti pa jih je s polre-bami in možnostmi. Fo tembolj, ko je treba investicije za socialno varstvo v zadnjih letih oceniti kot razmeroma majhne: v letu 1956 6 milijonov din, leta 1957 pa 11 milijonov dinarjev, zaradi česar je tudi prišlo do opisanega stanja. • Odnosi do občinskih svetov: Tudi v letošnjem letu je svet na različne načine pospeševal spoznavanje in utrjevanje sodobnih pogledov na probleme socialnega varstva, tako v občinskih svetih in pri uslužbencih. . Svet je poedine probleme izčrpno razpravljal in gradivo s priporočili dajal občinskim svetom. Tako obdelana vprašanja so bila: vzgojno zanemarjena mladina, otroci padlih borcev glede na zvezno pomoč pri šolanju, rehabilitacija invalidov, šolske mlečne kuhinje in počitniške koloniie glede na prenos "teh zadev na občine. Občinskim svetom je svet dni več priporočil: ustanavljanje terenskih (vaških) socialnih zdravstvenih svetov, imenovanje posebne komisije za invalidska vprašanja, komisije za zaposlovanje invalidnih oseb, obračunavanje Cnrre pomoči v korist lastnih investicij v socialnih zavodih itd. Ponovno je svet priporočil občinam ustanovitev svetov za varstvo družine, občinskim svetom v tej zvezi pa pripravo širokih konferenc z vsemi socialnimi sodelavci (šole, družbene organizacije, društva, notranje uprave itd.). Člani sveta so pogosto prisostvovali sejam občinskih svetov ter ob teh prilikah utrjevali njihovo družbeno politično vlogo. Težave v načinu dela in odnosih med okrajnim in občinskimi sveti pa so zlasti trle- premalo se upoštevaio priporočilo okrajnega sveta, ki jih občinski sveti čestokrat mehanično obravnavajo, priporočila se obravnavajo enostransko, zato so tudi slabi rezultati. Občinski sveti so obremenjeni z drobnimi operativnimi nalogami (reševanje socialnih podpor, prošeni itd.), zaradi česar taostajajo neobdelana načelna vpra-ianjn in usmerjevalna vloga sveta. Okrajni svet premalo izkorišča uspešno metodo širših posvetovanj z občinskimi sveti. Teh, razen obi- skov poedinili sej, v letu 1957. ni bilo. V pomoč uslužbencev za socialno varstvo občin je Svet stalno navajal tajništvo za seminarsko obdelavo socialnih vprašanj. V ta namen so bili organizirani trije seminarji. Priporočal je iuštruktažne obiske glede vseh, zlasti pa pravnih zadev socialnega varstva, tako na poedmih občinah ali pa po sektorjih. Uspešna je bila tudi pomoč obe. referentom s pogostimi obiski na tajništvu. Številne težke in pravno komplicirane primere smo reševali skupaj. 'Kadrovska zasedba je bila v letu 1957 izboljšana zlasti v večjih občinah, tako po številu, kvaliteti in glede ustalitve. V manjših občinah pa je še vedno težko stanje zaradi preobremenjenosti (le po en .uslužbenec za zdravstveno-soeialno in invalidsko varstvo, delovne odnose, često še za šolstvo in sl.). Potrošnja proračunskih sredstev: Sredstva socialnega varstva 01,0 zaradi majhne vsote — 4 milijonov, so karakteristično le po tein, da je okraj dolžan še vedno kriti vzdrževanje v domovih za 8 oseb, ker ni bilo možno urediti njihove občinske pristojnosti. Povišali so se stroški vzdrževanja šolskih mlečnih kukinj z ustanovitvijo 15 kuhinj na vajenskih in strokovnih šolali od 700.000 na dva milijona (Zavod za socialno varstvo je prispeval 4 milijone), ker jih. občine nočejo prevzeti. Sredstva občin za potrebe socialnega varstva se v celoti lefos nasproti letu 1956 niso bistveno povečala (2 milijona) ter je bilo porabljenih skupaj 253 milijonov. Bolj značilna je potrošnja po vrstah izdatkov. Zmanjšujejo se izdatki za socialne podpore in domsko oskrbo odraslih ter otrok (ostala so celo nepot rešena sredstva), ker se že uveljavi ja primerno zaposlovanje in višji samoprispevki. Povečujejo sc izdatki za otroke (šolanje in reja ter TBC-bolniki). ker se zlasti-reja otrok zavestno krepi. Povečale so se tudi enkratne pod pore, v tern je zajeta tako imen» vuiin ozimnica. Kot nespremenjen1 so ostali izdatki za otroke v šolskil mlečnih kuhinjah in počitniških kolonijah ter za šolanje otrok pndlil borcev, vendar le navidezno, ker 1' gre za večje število zajetih, p« hkrati za višji prispevek starše'; I ri otrocih padlih borcev pa za po soben prispevek Zvezni izvršni svd v znesku 4 milijone v 1957. Po po| trošenih sredstvih je rehabilitacij« invalidov celo nazadovala. Ukref in več j A predvidena sredstva hod« to stanje izboljšala. Občinski ljudski odbori so odo brili zu II milijonov več sredstet za leto 1957. kot pa jih je bilo p°' rabljenih, za leto 1958 pa Celo 21 milijonov več, kar potrjuje njihov« pozornost socialnim varstvenim vpm' Senjem, vendar pa je gledanje n« to vprašanje še vse preveč en- c), d) ka' toda 5. člen zdravstvene storitve se po siv °dIoku štejejo sledeča zdrav-v,''» opravila: jn zdravniška pomoč v ambulanti v? bolnikovem domu; linitravniška pomoč in oskrba v , Ošiiicah. sanatorijih in drugih "r«vstve„ih zavodih; heir Prejemanje zdravil in sanitarni 'onterinla; SvC| 'zjemoma in po prosti presoji stvi/' ‘In .z,'ravstvo in socialno var-Borc)V°- 'nskc^a ljudskega odbora priin ,nirn v vsakem posameznem dru„jj[U: Prejemanje ortopedskih in zdravil-,, ravstvenili pripomočkov, ter .J ,o in klimatsko zdravljenje bccmlni zdravniški pregledi. 10. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana. St. 01/1-355/1-58. Borovnica, dne 14. febr. 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Janez Čerin I. r. OBČINA CERKNICA Razpis Komisija za razpis službenih mest Svetu za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Cerknica razpisuje naslednji delovni mesti: 1. ravnatelja Glasbene šole Rakek; 2. predmetnega učitelja ali profesorja glasbe za Glasbeno šolo Rakek. Pogoji: nd 1. profesor ali metni učitelj glasbi kso; nd 2. profesor ali predmetni učitelj ali pripravnik za ta naziv. Nastop službe takoj. Prošnje z osebnimi podatki in •prikazom dosedanjih službovanj naslovite na Občinski ljudski odbor Cerknica — Svet za šolstvo. predle z večletno pra- SMšave C*cnu 6. člen in oprostitve po 1. in lego odloka se priznavajo polne ali delne oprostitve od plačevanja zn opravljeno zdravstveno storitev, ki mora obsegati konkretno navedene okoliščine in razloge zu oprostitev, kakor tudi obseg oprostitve (to je, ali gre za popolno ali delno oprostitev), izda: a) zu osebe iz točke n) 1. člena tega odloka tajništvo OhLO Borovnica po predhodni ugotovitvi prc-x moženjskega stanja a"li dohodka lastnika ali bolnikove družinske skupnosti; b) za vse druge primere pristojni zdravnik. Prav tako izda zdravnik potrdilo o brezplačnem zdravljenju v primerih, kadar gre za brezplačno zdravstveno oskrbo po l.t, 2., 3., 4„ 5. in 7. točki 6. člena zvezne uredbe o obračunavanju in zaračunavanju oskrbnine v državnih zdravstvenih ustanovah (Ur. 1. FLRJ št. 56-448/48), Obrazec predpiše Svet za ljudsko zdravstvo in socialno varstvo občinskega ljudskega odbora. 8. člen Odločbo o popolni ali delni oprostitvi plačevanja za zdravstvene storitve po 3. in 4. členu tega odloka izda tajništvo OhLO v sporazumu e Svetom zn ljudsko zdravstvo in socialno varstvo ObLO. 9. člen . ' Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu in proti odločbi, izdani po 8. členu -tega odloka, je dopustna pritožba v roku 15 dni po OBČINA KOČEVJE 108. Na podlagi drugega odstavka 15. in 79. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19 52), 3. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ. št. 19/53 in 24/55), v zvezi z 12. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur, list FLRJ, št. 52'57) In odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v LRS (Uradni list LRS, št. 45/56) je Občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 6. marca 1958 sprejel ODLOK o' pobiranju turistične takse na območju občine Kočevje 1. člen S tem odlokom se predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti na območju občine Kočevje. • 2. člen Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju občine Kočevje stalnega bivališča in prenočuje na tem območju vsaj enkrat v obratih, navedenih v 4. Členu tega odloka. 3. člen taksa se pobira od Turistična nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču oziroma gostinskem podjetju, dijaških domovih in Internatih ali v registrirani turistični sobi proti plačilu ustrezne najemnine, in sicer: a) v času od 1. julija do 31. avgusta v znesku 30 din za noč; b) v ostalem času v znesku 20 din za noč. 8. člen Turistično takso so dolžna pobirati podjetja ozir. zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Dohodke od turistične takse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko v celoti prepustijo krajevnemu turističnemu društvu, da Jih uporabi za Izvršitev svojega delovnega programa. 7. Člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1 - 1284/1 Kočevje, dne 6. marca 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora Janez Rigler 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 109. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) 7., 8. in 9. člena Pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočninc (Ur. 1. LRS št. 41-612/48) ter določil temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Ljub-Ijnna-Rudnik sprejel na 3. seji dne •21. decembra 1957 ODLOK 0 plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike Pavšalna skočnina 1. člen Na območju občine Ljubljana-Ruduik se uvaja plačevanje pavšalne skočnine. Pavšalno skočnino pobira pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na svojem območju od vseh lastnikov krav in telic, ki so 1. januarja vsakega leta dopolnile 12 mesecev starosti. Med letom nastale spremembe v stanju živine se ne upoštevajo. Vsi posestniki morajo vsako leto najkasneje do 15. janniirja prijaviti pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora številčno stanje vseh krav in nad eno leto starih telic z dnem 1. januarja, kn-tere posedujejo in za katere so dolžni plačati skočnino. 2. člen Višino pavšalno skočninc za vsako leto vnaprej določi pristojni Svet občinskega ljudskega odbora na predlog živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. člen Pavšalno skočnino mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora pobrati najkasneje do 1 marca vsakega leta, v kolikor Občinski ljudski odbor drugače ne določi. Skočnino, ki do tega roka ne bo plačana, izterja upravni organ občinskega ljudskega odbora. I obrana skočnina sc mora odvesti na poseben račun pri področni Komunalni banki. Rejci plemenjakov oz. osemenjevalci ne smejo zahtevati za pripust oziroma osemenitev nobene odškodnine. 4. člen Iz sredstev pobrane skočnine izplačuje upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog pristojnega svetu vzdrževalni no vsem oskrbovalcem priznanih bikov ter osemenjevalnim postajam. 5. člen Višino vzdrževalnine določi pristojni svet tm podlagi števila skokov v določenem razdobju, zdravstvenega stanja in kondicije, plemenske vrednosti, starosti in teže plemenjaku. Pri določitvi vzdrževalnine rejcem bikov je upoštevati, dn odpade na enega bika le okoli 80 plemenic letno. 6. člen Sredstva pobrane skočnine se smejo uporabiti tudi za dajanje pomoči pri nabavi plemenjakov in zn pripomočke pri umetnem osemenjevanju. Ta sredstva pa se smejo uporabiti samo za namene, ki so označeni r tem odloku. 7. člen Pristojni svet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da izda potrebna navodilu za izvajanje tega odloku. 8. člen Z.denarno kaznijo do 3000 din sc kaznuje: 1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu občin, upravnemu organu številčnega stanja ple-menic; 2. rejec bika oz. osemenjevalec, ki bi za pripust oz. osemenitev zaračunal kakršnokoli odškodnino. Upravno kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljaiia-Rudnik. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave V »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora France Sitar 1. r. OBČINA MENGEŠ no. Po 72. in 73. členu Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. I. FI.RJ 37/57) ter po I. in 3. Členu Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega Zakona o prekrških (Ur. I. FLRJ št. 38/57) in po 26. členu občinskega Statuta je Občinski ljudski odbor Mengeš na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1957 sprejel ODLOK o sejemskem redu za živinske sejme 1. člen V občini Mengeš so živinski sejmi v Mengšu na starem sejmišču vsak prvi ponedeljek v mesecu. Ce je za sejem določeni ponedeljek državni praznik, se sejem preloži na prvi naslednji delovnik. 2. člen Živinski sejem je namenjen za prodajo in nakup plemenske in klavne živine, tako velike (kakor goveda in konji), kot drobnice (ovce, koze in prašiči). Prodaja in nakup živine je dovoljen le na sejmiščnem prostoru. 3. člen Sejmišče mora biti po predpisih urejeno, ograjeno in razdeljeno na predele za vsako vrsto živine. Prostori morajo "biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajaini za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje in razkladanje živine. 4. člen Za tehtanje živine mora sejmišče imeti uradno tehtnico. 5. člen Sejemski čas je od ranega jutra do 16. ure. 6. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: 1. posamezniki za svoje lastne potrebe; 2. gostinska podjetja in obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe; 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup in prodajo živine ter za predelavo. 7. člen Na živinskem sejmu smcj'0 prodajati živino: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov; 3. državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 8. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. tč. 7. člena in in 3. tč. 6. člena ^tega Odloka, morajo.imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje je prepovedano. 9. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporedni številki v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje na živinskem potnem listu. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora ' pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, če živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi* po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le. če je pristojni veterinar žigosal živinski polni list. It. člen Na sejem prignana klavna živina (prašiči in govedo) mora biti pred prodajo- klasificirana. Klasifikacija živine, se opravi po . navodilih za klasifikacijo živine, ki jo je izdala Zveza trgovinskih zbornic. Jugoslavije z. namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo opravila službujoči veterinar in občinski kmetijski referent. Klasifikacija se zaznamuje na živinskem [Milnem listu in vpiše v sejemski seznam živine. 12. člen Kupovanje klavne živine »na čezi je za tiste, ki smejo kupovati po 6. členu tč. 2 in 3, prepovedano, li smejo kupovati živino samo po dejanski teži, ki se ugotovi na uradnih sejemskih tehtnicah. 13. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko privede le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi' na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 14. člen Poslovanje na sejmišču nadzorujejo občinski organi in pristojne inšpekcije. 15. člen Naloga nadzorstva je tudi, dn skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti da gospodarske organizacije klavne živine ne kupujejo na »čez«, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, da se pri nakupu stehta, da živino ne -prcplačujejo, da živino ne odkupujejo izven sejma itd'. 16. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: Od goveje živine in koni: a) za teleta 30 din b) za telice in junčke od 1 leta starosti 40 din c) za goveda, stara nad eno leto 50 din č) za konje 100 din Od drobnice: a) za mlade koze in ovce 20 din h) za dorasle koze in ovce 30 din Od svinj: a) do 20 kg teže 20 din b) od 20 do 50 kg teže 30 din e) od 50 do 100 kg teže 40 din . č) nad tOOkg teže 50 din 17 člen Kolikor kršitve tega Odloka ne vsebujejo kazniva dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznujejo posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000 din. Kdor kupi za gospodarsko organizacijo živino na »čez«, kdor prhda ali kupi na sejmišču živino, ki ni predmet tega Odloka, kdor za upravičence iz 6. člena tč. 2 in 3 kupi živino, ki ni bila uradno klasificirana ali stehtana pri prodaji, kdor ni upravičen kupovati ali prodajati živino na sejmu, kdor na sejmišču meče odpadke, pnnesnnži prostor, vodi na sejmišče pse ali je lam v- pijanem stanju. Kazenski postopek po tem Odloku vodi in izreka kazni sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Mengeš, IR. člen Z uveljavitvijo tega Odloka preneha veljati luk. Odlok o sejemskem redu z dtie-3L januarja 1936 z vsemi dopolnitvami, kolikor sc nanaša lin živino. Ta Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, Uradnem vestniku okraja Ljubi jan«. St. 01/1-58/12. Datum; 24. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ivan Vidali I. r. OBČINA SODRAŽICA ut. Da so sadno drevje obvaruj1 pred uničevanjem po nevarne1 škodljivcu ameriškem kaparju '! drugimi škodljivci sadnega dre?! ki je na območju občine že r«1 Širjen, izdaja Svet za kmetijstvo' gozdarstvo Občinskega ljudske^ odbora Sodražica, na podlagi 33.,1; 34, člena temeljnega zakona o v«[ stvu rastlin pred boleznimi in ško' •Ijivci (Uradni list FLRJ št. 26/* ter določil zakona o pristojnosti o* činskilt in okrajnih ljudskih C borov (Uradni list FLRJ št. 34/*' ODREDBO o zatiranju ameriškega kaparja el območju občine Sodražica L Vsak lastnik, zakupnik ali id1 valeč zasebnega ali družbene?] zemljišča, na katerem je kakršni koli nasad sadnega drevja (na L tovih, njivah, travnikih, ob cest« itd.), mora obvezno opraviti našle" nje zatiralne ukrepe: L Odstraniti mora s svojega «* sada vsa sadna drevesa, ki so P1' [Mlinoma ali na pol suha, nadaijj drevesu, ki so močno rakava ali p* padena od zalubnikov, vrtnih H vrfačev, kaparjev — posebno a mn riškega, češpljevega ali krvavih 0$ Prav tako mora odstraniti iz. «« sada vse suhe, vse na pol suhe <*' odmirajoče veje in Širclje. 2. S krošnje mora odstraniti pm goste in križajoče se veje, z debf in debelih vej pa odstraniti mfll' lišaje, staro skorjo In drevesu1 gobe. I 3. Odstraniti mora s starikavi] dreves prekomerno .visoke vrh olj ki so za izvajanje agrotehnični! ukrepov življenjsko nevarne. II. Ko je opravil dela, navede«1} v točki I. od I do 3, mora vse pfcl ostalo drevje poškropiti z enim i/. med učinikovitili ozir. predpisa«« zimskih škropil. III. Škropljenje mora opraviti v ča»t mirovanja vegetacije ter ob prim# nih vremenskih prilikah. IV. Ce se ukrepi ne izvršijo, kol «!’ navedeni v točki I„ II. in UL, j' lahko izvede za kmetijstvo pristoj1' organ ObLO na njihov račun. V. Kdor se ne bo ravnal po dol«' . čilih te odredbe, bo kaznovan I'1 temeljnem zakonu o varstvu ra*-lin pred boleznimi in škodljivi . (Uradni list FLRJ št. 26/54). VI. la odredba velja od dneva «’ jave v Glasniku, uradnem .vestni*11 okraja Ljubljana. Sodražica, dne 6. decembra 19V St. 01-2102/1-57. Predsednik ObLO: Danilo Samsa I. r. Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: Franc Cvar I. r. ____________________________________s. Vsebina Poročilo o dola Hvrln r.a tonalno r»r»|,e v li«#i| I j 10? Odlok o spremomlmh in donolnilvnh "v loko o o|.rnhlilvnli ■ i„ olnjlftvttli nltfiiik.iv e« zdravstveno »loritve ob*1’ 'Kiro v niču IVtzpi* delovni li mo»t občin« Cerk uk** 10® Odlok o pobiranju turistične takse 0 čine Kočevje. . 100 Odlok o plačevanju pavfiulna skoČ^V vz.drfceviilnino ra plemenske bike ^ čine I .juhi jiina-~ Itudnik. IKK Odlok o sejemskem redu za živi*'' seime občin« Mengofi. „ a til Odredba o zatiranju amoriSkega kap* . občine Kodrazieu.