Leto LXXII., št. 111 a L|K*f}aim, torek 16. ma|a 1939 Cena Din 1.* izhaja vsak dan popoldne izvzemii nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din Z do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafTieva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEL"' celjsko uredništvo: Strossmaveneva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Ko a ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštno hranilnica v Liubliani št. 10.351. Povratek Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge: Veličasten sprejem na meji in v Beogradu Nj. Vis. knez namestnik Pavle In kneginja Olga sta se v Na Rakeku in v Ljubljani so ju prisrčno spre jeli, v Beograd kralj Peter II. s kraljevima namestnikoma i n člani vlade vrnila z oHcielnega obiska v Italiji — pa ju je pričakal na kolodvoru N j* Vel. Rakek. 15. maja. d. Ob 10.45 je na Rakek privozil dvomi vlak, s katerim sta se Nj. Vel. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga vračala s spremstvom iz Italije. Na postaii je visoka potnika pozdravil ban dr. Natlačen, k sprejemu se je zbrala množica občinstva, posebno številno pa je bila zastopana šolska mladina. Nj. Vis. knez namestnik se je pomudil v prijaznem razgovoru z zbranimi predstavniki, dokler ni po nekaj minut-ah vlak med živahnim pozdravljanjem občinstva odpeljal dalje proti Ljubljani. Sprejem v Ljubljani Ljubljana, 15. maja. d. Nj. Vis knezu namestniku Pavlu in kneginji Ol£i so v Ljubljani priredili slovesen sprejem. S kolodvorskega poslopja je dopoldne za- I vihrala državna trobojnica. peron pa je bil j ves v cvetju in zelenju. Na peronu so se j zbrali predstavniki oblasti in korporacij, ' številno članstvo raznih društev, med nji- 1 mi žene in dekleta v narodnih nošah ter I močne skupine mladine, ki so prihajale z državnimi trobojnicami na čelu. Pri svečanem sprejemu sta sodelovali železničarska in poštarska godba. Točno ob 12. je dvorni vlak med ovaci-jami zbranega občinstva privozil na postajo. Godba je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali odkritih glav. Nj. Vis. knez in kneginja sta med neprestanim pozdravljanjem izstopila iz svojega vagona ter se pozdravila s predstavniki oblastev in zastopnicami ljubljanskega ženstva. Prav tako so izstopili tudi zunanji minister dr. Cincar Marković in ostali člani spremstva, med njimi minister dvora Milan Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general Nikola Hristić, poveljnik vojne mornarice viceadmiral Marijan Polic in drugi. Zastopnice ženstva so knezu m kneginji poklonile dva velika, krasna šopka rož. Knez in kneginja sta nato še nekaj minut ostala v prijaznem razgovoru s predstavniki Ljubljane, ves čas oblegana od množice fotoreporterjev. Medtem so železničarji razklopili dvorni vlak in ga preure- dili v dvoje garnitur. Knez in kneginja sta se umaknila v svoj salon in med ponovnimi ovacijami ju je njun vlak ob 12.18 odpeljal BEOGRAD, 17. maja. sd. Dopoldne ob 9.30 sta se vrnila v Beograd Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na topeiderski postaji so jima priredili nad vse slovesen sprejem. Pred dvorsko čakalnico je bila postavljena častna četa kraljeve garde z zastavo in godbo. Pred prihodom vlaka so se zbrali pred dvorsko čakalnico vsi člani vlade s predsednikom Dragišo Cvetkovicem. predsednik senata dr. Korošec, predsednik skupščine Simonovi ć, minister dvora Milan Antič. maršal dvora Colak Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristić, načelnik generalnega štaba general Simovič, poveljnik mesta Beograda general Košić ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Neposredno pred prihodom vlaka sta se pripeljala na postajo tudi kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovi«"- in dr. Ivo Perović, za njima pa Nj. Vel. kralj Peter H. Dvorni vlak je pripeljal na kolodvor ob 9.30. Godba kraljeve garde je zaigrala državno himno. Knez Pavle in kneginja Olga sta stopila iz vlaka zelo dobro razpoložena. K njima je takoj stopil Nj. Vel. kralj Peter II. ter se z obema poljubil. Zatem sta kralj Peter II. in knez namestnik Pavle obšla častno četo, nakar sta se pozdravila z vsemi dostojanstveniki, ki so bili zbrani na železniški postaji ter se obenem z njimi podala v dvorsko čakalnico, kjer se je knez namestnik Pavle dalj časa razgovarjal. Po razgovora v dvorni čakalnici so se vsedli v prvi avtomobil Nj. Vel. kralj Peter II., knez Pavle in kneginja Olga ter se ob navdušenih pozdravih vseh navzočih odpeljali v Beli dvor na Dedinju. Pri sprejemu kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je bil navzoč tudi italijanski poslani kna našem dvoru Mario Indelli z vsem osebjem poslaništva ter številni domači in tuji časnikarji. Francija bo posredovala v pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo Včeraj je bil v Londonu izročen odgovor ruske vlade — Moskva zahteva vojaško zvezo Pariz. 16. maja. A A. V zvezi s pogajanji med Anglijo in Rusijo je francoski zunanji minister Bonnet sprejel snoči sovjetskega veleposlanika Srnica. Kakor poroča »Journal*:, je Surić sporočil Bonnetu ob tej priliki odgovor Rusije angleški vladi o sodelovanju Sovjetske Rusije pri organizaciji varnosti v Evropi. Mokva je stavila gotove pripombe k londonskim predlogom. Moskva zahteva posebno točno določitev obsega sodelovanja Rusije pri podpori državam, kateri sta Anglija in Francija dali garancije. Sovjetska Rusija vztraja pri svojem prvotnem predlogu, da morajo vse tri velesile, Francija. Anglija in Rusija neposredno sodelovati na osnovi popolne enakosti in vzajemnosti. Razen tega zahteva Rusija, da prevzamejo zapadne demokracije v baltiških državah garancije, kakor so jih prevzele za Poljsko. Kar se ti- če Francije, pravi »Journal« bo ona napravila vse, kar zahteva splošna varnost- »Jour« prinaša dopis iz Londona, v katerem naglasa, da so podani vsi pogoji, da najdejo novi predlogi Moskve v Londonu ugodnejši sprejem kakor bi to bilo pred nekoliko tedni, in to iz sledečih razlogov: 1. ker je bil v tem času sklenjen angleško-turški sporazum, 2. ker so se popravili odnošaji med Rusijo in Rumunijo po potovanju Potemkina v Bukarešto, in 3. ker je prišlo do zbližanja med Moskvo in Varšavo. »Figaro« prinaša dopis iz Londona, v katerem pravi, da bosta Anglija in Rusija zahtevali v primeru, da ne bi mogli poravnati vseh nesporazumov, posredovanje francoske vlade. Govori se, da je francoska vlada že izdelala kompromisen predlog med stališči Londona in Moskve. Hitlerjev predlog besedila italijansko-neniškega pakta Italija in Nemčija nerazdružlfivo po tem predlogu za mir in vojno Berlin, 16. maja. r. Po zanesljivih informacijah je podpis italijansko-nemške vojaške zveze predviden za drugo soboto. V službenih krogih potrjujejo te informacije, izjavljajo pa. da točen dan podpisa še ni določen. Nemška vlada je včeraj preko svojega poslanika v Rimu sporočila italijanski vladi svoj načrt besedila nameravanega pakta. Glede vojaškega dela tega pakta je sporazum že dosežen, pogajanja pa se vodijo še glede političnega dela. ki se nanaša na razdelitev interesnih področij v Evropi. Vojaški del pakta bo vseboval v glavnem naslednje določbe: 1. V primeru oboroženega spopada v Evropi bosta Italija in Nemčija takoj sto- pili v zvezo po svojih vojaških delegatih. Ti delegati bodo v naprej določeni in bodo njihova imena zabeležena v tajnem protokolu, ki bo priključen kot dodatek k paktu. Po potrebi se bo lahko ta protokol popravljal. 2. Italija in Nemčija bosta potrdili, da so njuni interesi nedeljivi in neomajno medsebojno povezani. Ne glede na to, ali bo v eventualno vojno zapleten samo eden ali oba partnerja, bosta Rim in Berlin postopala popolnoma enotno in to v popolnem obsegu ter posegla v razvoj dogodkov z vsemi oboroženimi silami Italije in Nemčije. 3. Oba podpisnika se obvezujeta, da vse dotlej, dokler traja vojna, nobeden izmed njih ne bo sklenil kakega separatnega miru aH neodvisno sklenil mir ali vodil pogajanja. Ta klavzula je glavna točka Hitlerjevega programa. Politični del pakta bo V glavnem sankcioniral obstoječe zavezništvo med Rimom in Berlinom. Dodani bosta samo naslednji dve novi točki: 1. Oba podpisnika se obvezujeta, da bosta spoštovala obojestranske obstoječe zavezniške pogodbe in prijateljstva. 2. Oba podpisnika se obvezujeta, da ne bosta pričela nikakih novih pogajanj za sklenitev novih pogodb, ne da bi se poprej o tem medsebojno posvetovala. Hitler je predlagal, naj se tak pakt sklene za dobo 10 let po preteku tega roka pa bi se pakt nanovo prilagodil tedanjemu položaju na podlagi dotedanjih praktičnih izkušenj. Rim, 16. maja. a. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal Berlin med 25 in 27. majem, ko bo tudi podpisan italijansko-nemški vojaški pakt. Mussolini postane vrhovni poveljnik v miru in vojni Rim, 16., maja. g. Te dni bo izšel v uradnem listu zakon, s katerim bo nanovo urejeno razmerje šefa generalnega štaba in vojnega ministra. Po tem zakonu preide vrhovno vodstvo vse vojaške organizacije v roke vojnega ministra, dočim bo v rokah šefa generalnega štaba združena samo tehnična izvedba organizacije. Na ta način bo imel Mussolini v primeru vojne • vrhovno politično in vojaško vodstvo v 1 svojih rokah. Poljska hladnokrvno motri položaj Resno opozorilo gdanskemu senatu ni ostalo brez vpliva na dogodke Varšava, 16. maja. r. Z uradne poljske strani izjavljajo, da bi imel vsak poskus, ki bi stremel xa tem, da se spremeni sedanje stanje stvari v G dansku, za posledico neposredno akcijo poljske oborožene sile, ki je v popolni vojni pripravljenosti. V oficioznih krogih naglasa jo, da je bila poljska vlada prisiljena podati to izjavo, ker so v zadnjih 48 urah prihajale vesti, da se narodno socialistično vodstvo v Gdansku nadeja, da bo Poljska zavzela pomirljivo stališče, tudi če bi se v Gdansku izvedel plebiscit ali pa izvršil prevrat Prepoved nedeljskih svečanosti v spomin Pilsudskega s strani gdanskega senata je izzvala novo ogorčenje. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da se Poljska ne bo zadovoljila s to prepovedjo, marveč bo zahtevala točnih pojasnil, ker je s to prepovedjo prizadeta poljska čast. V varšavskih političnih krogih naglašajo, da poljska vlada popolnoma hladnokrvno gleda na položaj v Gdansku. Politika gotovih dejstev se je preživela in zato tudi v Gdansku ni treba več pričakovati kakega »izvršenega dejstva«, ker bi to pomenilo vojno. Vse, kar se sedaj dogaja v Gdansku, ima enako, kakor vesti o morebitnem plebiscitu, samo propagand- ni značaj. Gre zgolj za to. da bi se porušilo poljsko-angleško-francosko sodelovanje za primer, da nastanejo zaradi Gdan-ska resni zapletljaji. Varšavski politični krogi napovedujejo, da bo poljska vlada poslala gdanskemu senatu posebno noto, če ne bodo prenehali napadi na poljsko manjšino v Gdansku. Varšava, 16. maja. br. »Poljski Večor« se bavi z vestmi o plebiscitu v Gdansku in piše, da je tak plebiscit docela nepotreben. Nihče ne osporava nemškega značaja tega mesta. V ostalem pa so plebisciti zadnje dobe še v živem spominu. Poljska ne zahteva nič drugega, kakor da se spoštujejo njene pogodbeno zajamčene pravice. Varšava, 16. maja. e. Snoči je bila prirejena manifestacija Hitlerjevih napadalnih oddelkov v Gdansku. Prireditev je bila izvedena v mnogo manjšem obsegu, kakor so prvotno nameravali. Nikjer ni prišlo do resnejših incidentov. Štab Hitlerjeve stranke v Gdansku je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo za sedaj vršila samo skromna prireditev, ki ne bo imela nobenega izzivalnega značaja. Inserirajte v „SL Narodu u t Pa*r*-??zem francoskega naroda: V 6 urah vpisanih 6 milijard mirovnega posojila Prodoren uspeh francoske vlade, ki dokumentira ne samo solidno obnovo državnih financ, marveč nacionalno slogo francoskega PARIZ, 16. maja. br. Zaradi naglega oboroževanja in obsežnih priprav za obrambo francoskega imperija so se silno povišali tudi državni izdatki. Čeravno razpolaga vlada z velikimi finančnimi rezervami, se je odločila za raspis novega notranjega posojila, da bi na ta način pred vsem svetom posvedo-čila popolnoma izvršeno sanacijo državnih financ, ob enem pa dala francoskemu narodu priliko, da javno manifestira svojo neomajno odločnost v obrambi svobode in miru. Včeraj zjutraj je bil brez prejšnje napovedi objavljen razpis novega notranjega posojila v višini šest milijard fran kov. Vlada jc nazvala to za »mirovno posojilo«, ker smatra, da je močno oborožena in vsestransko pripravljena Francija največje jamstvo za ohranitev miru v Evropi. Rok vpisovanja ni bil omejen, le višina posojila je bila maksimirana na šest milijard, ker ni nihče računal s tem, da hi se mogel tako ogromen znesek zbrati v par dneh. Že popoldne ob 15. pa so objavili listi v posebnih izdajah, da je mirovno posojilo že v celoti vpisano, čeravno je poteklo od razpisa komaj Sest ur. Vpis daleč presega določeno vsoto 6 milijard, Še vedno pa se javljajo novi interesenti. Kot posebno značilno naglasa jo listi, da je to res pravo narodno posojilo, ker so ga vpisali ne samo velekapitalisri. tudi mali ljudje, obrtniki, uradniki in tudi delavci. Francoski narod je tako najbolj zgovorno dokazal svoj globoki patriotizem, svojo vero v moč in bodočnost Francije in svojo privrženost mirovni politiki. Vsa javnost je izreden uspeh tega posojila pozdravila z največjim zadoščenjem. LONDON, 16. maja. br. Angleški finančni in politični krogi so postali nadvse pozorni spričo prodornega uspeha francoske vlade z razpisom mirovnega posojila, ki je bilo vpisano v rekordnem časa. Ni dvoma, da bi pred 8 meseci tak uspeh ne bil mogoč. Zato tudi sedaj ni nihče računal s položaj francoskih financ v tako pičlem času tako radikalno spremeniti. Francija je s tem dokazala, naglašajo v Londonu, da je vredna svojega imena, ki ga kot velesila uživa po vsem svetu. Francozi so dokazali svoj neomajni patriotizem, svoje zaupanje v Daladierovo vlado in v bodočnost Francije tudi v časa, ko ubirajo ljudje z zgolj kapitalistično miselnostjo druga pota. Francija je dokazala, da ne bodo izpolnili svoje narodne dolžnosti le njeni ljudje, nego tudi njen denar. Stabilizacija francoskega franka pa bo, tako naglašajo v Londonu prispevala tudi k stabilizaciji miru na evropskem kontinentu. Zasedanje gosp« sveta Balkanske zveze v BukareSti Beograd, 16. maja. AA. Snoči je odpotovala v Bukarešto naša delegacija *a šesto nasedanje gospodarskega sveta Balkanske /veze. Zasednje se bo začelo 1" maja. Delegaciji predseduje Milovan Prodanović, svetnik zunanjega ministrstva, člani pa so pomočnik glavnega ravnatelja državnih železnic Josip Cugmus. viš.ii svetnik ministrstva za pošte Pavle Babic, šef odseka za tujski promet v trgovinskem ministrstvu Jasa Grgaševie. svetnik trgovinskega ministrstva Boško Djordjević. viši; svetnik prometnega ministrstva Pran jo Po<1bregar, izvedenec zunanjega ministrstva za pomorska vprašanja Slavko Sirišćević pomočnik upravnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Miloje Andrič, svetnik trgovinskega ministrstva dr Boš'.. Mfasić vse-učiliškj docent dr. VTadisJat Braflcović, in tajnik delegacije pisar zunanjega ministrstva Kost a Cukić. Direktor „Hrvatske straže" odstopil Zagreb, 16. maja. e V današnji številki objavlja -Hrvatska straža . ki velja za glasilo hrvatskih klerikalcev, ha čelu lista pismo kanonika in profesorja Janka Sim-raka, v katerem izjavlja, da zaradi prezaposlenosti odlaga dolžnosti direktorja -Hrvatske straže«. Zatrjuje se. da bo po sporazumu med visoko duhovščino na Hrvatskem najbrž prišlo do ustanovitve novega katoliškega dnevnika. Do teh sprememb bo prišlo zaradi tega. ker večina duhovščine odklanja pisanje »Hrvatske straže«. Kanada pričakuje visoke goste Ottavva, 16. maja. e. Predsednik kanadske vlade je izjavil v parlamentu, da s« bosta angleški kralj in kraljica izkrcala v Quebecu zaradi nastale zamude še le v sredo 17. t. m. ob 10.30 krajevnega časa. V programu bivanja kraljevske dvojice ni nobene bistvene spremembe razen te, da se bosta kralj in kraljica mudila v Kanadi samo tri in ne štiri dni. kakor je bilo prvotno določeno. Za sprejem visokih gostov je že vse pripravljeno. »Empress of Australia«, 16. maja A A. Reuterjev posebni dopisnik poroča, da je vreme izredno lepo, pogled na morje, ki se kopa v soncu, je izredno veličasten. Danes dopoldne se »Empress of Australia« nahaja 450 milj oddaljena od Quebeca. Ladja bo zaplula v severni kanal reke Sv Lovrenca mimo Orleanskega otoka v sredo ob 4. zjutraj. Dva kanadska rušilca sta priplula »Empress of Australiji« naproti. Nad parnikom krožijo od časa do časa kanadska letala. Lindbergh postane minister novega ameriškega ministrstva za letalstvo Newyork, 16. maja A A. Listi poročajo, da namerava ameriška vlada osnovati neodvisno ministrstvo za letalstvo, na čelu katerega bo stal polkovnik Lindbergh. Do-zdaj je letalstvo bilo podrejeno deloma vojnemu, deloma mornariškemu ministrstvu. Poplave v Nemčiji Stuttgart. 16. maja. g. Zadnje dni so bili na Wiirtemberškem hudi nalivi, ki so imeli za posledico silen porast voda. Celo najmanjši potoki so prestopili bregove. Nastale so velike poplave, tako da je zelo oviran tudi promet. Dosedaj beležijo tudi dve smrtni žrtvi. V prizadete kraje so poklali na pomoč vojaštvo. Angleško-bolgarska pogajanja Sofija, 15. maja. e. Eden članov angleške trgovinske misije, ki se je mudila te dni v Bukarešti, je prispel v Sofijo, kjer se je razgovarjal s finančnim, gospodarskim in kmetijskim ministrom ter s predstavniki bank in trgovine. Sodijo, da so razgovori v zvezi z novimi trgovinskimi krediti, ki bi jih dala na razpolago Anglija Bolgariji pod gotovimi pogoji. Angleški protest v Toki] u Tokio, 16. maja br. Angleški poslanik v Tokiu Craigie je v zunanjem ministrstvu protestiral zaradi številnih incidentov, ki so se pripetili v Kulangsu, mednarodni koncesiji Amoia, ki so jo zasedle japonske čete. Japonci so tedaj aretirali več Angležev in drugih tujcev ter izvršili v njihovih stanovanjih preiskave. Sorzna poročila. Curih 16. maja. Beograd 10, Pariz 11.79, London 20.84, New York 445.125, Bruselj 75.75, Milan 23.42, Amsterdam 239.87, Berlin 178.62, Praga 15.25, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. 1—erirafte ▼ „8L Na»eOM"! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, M, 1* m** »9 Stav. 111 Kako se zavarujemo proti Streljanje proti toJl — Obvezno zavarovanje vse ttime Maribor, 15. maja Komaj smo stopili na prag nove pomladi, že prihajajo od raznih strani jobove vesti o ujmah: neurja, toča. poplave itd. Kakor druge kraje, je tudi naie obmejno ozemlje napram vsem tem vestem objela ne lc otopelost v sočutju za tujo nesrečo, marveč, kar je za nas še bolj zadostno in v lastno škodo, postali smo tudi malobrižni. če ne sploh že popolnoma brezbrižni tudi V vprašanju varstva zoper možnost ujm Še lani so vsaj ponekod mislili na streljanje proti toči, zlasti na Kozjaku, kjer so bile svoj čas najstarejše strelne postaje. Ker smo bili lani slučajno obvarovani zoper to šibo božjo, je letos tudi skrb vsaj za bo vprašanje utihnila. Vse prevtč se zanašamo, da nam bo tud. i letos pri zaneseno na učinkih in posledicah ujm. Kar zadovoljni smo postali, da nam letošr.ji maj s svojo močo tako izpopolnjuje suhi april. Res je. lepo kažejo polja in vino-gradi; toda travnikov po bregovih nam tudi majska mokrota ne bo izboljšala na mestih, kjer je aprilska susa zamorila klice in rast trave. Tudi pozobam ledenih mož smo se srečno izognili. Značaj vremena za poletje lahko vnaprej sicer le domnevamo, todno pa ga določiti ne moremo. Gotovo pa je, da lahko že tedaj računamo z izrednimi vemenskimi pojavi. In to tudi na vsem našem ozemlju. Ker pa ne vemo. kdaj in katere kraje zadene katera raznih ujm. je priporočljivo, če mislimo na vse. Le s tem se more slabot- ni človek zavarovati proti izbruhom narave. Ena redkih takih obramb je streljanje proti toči. Pri na« jih je mnogo, ki »o to misel že pokopali in se danes samo ie posmehu jejo tistim redkim, za katere ravno to vprašanje ntkakor Se ni dokončno rešeno. To pa ni samo pri nas, marveč tudi po drugih deželah, kjer poskušajo tudi razne moderne izume v obramb' proti ujmam in kjer si se največ obetajV od uporabe nalašč za to službo urejenih letal in razstreli vn ih sredstev. Lani se je te zaimisH oprijela tudi Ljubljana. Tej misli bo treba posvetiti večjo pozornost rudi pri nas in sicer v zvezi 7. vprašanjem streljanja proti toči. To vprašanje naj bi se rešilo dokončno in čim prej ter s pomočjo vseh pristojnih oblastev. Za to prerzkušnjo so kakor na'ašč naše Slovenske gorice in nas Kozjak. C:c je varstvo zoper ujme danes pri nas še zelo problematično in Dijaku prosjaku«. V Mariboru imamo bivšega igralca in režiserja g. Povheta, čigar polkovnik Ollen-dorf je žel svojčas na Dunaju prepričevalen uspeh. Ljubitelji mariborskega gledališča bodo gledališki upravi nedvomno hvaležni za to gostovanje. Morebiti bd se s tem gostovanjem združilo še sporedno gostovanje v kakšni drugi vlogi. —V. Lepa akademija dijaške mladine Nastop mariborskih srednješolskih pevskih zborov v Narodnem domu Maribor, 15. maja Toplo vnemo za našo lepo pesem je pokazala naša dijaška mladina tudi letos na svoji pevski akademiji v polni dvorani Narodnega doma. Dijakinje nepopolne drž. realne gimnazije so pod vodstvom prof. G. Zafošnika odpele Beethovnovo >Večerno«, Zafošniko-vo >Oj šumite« in Mirkovo »Ptičja svatba«. Mladinski zbor se odlikuje predvsem po čisti vokalizaciji, kar velja tudi za pevke zasebne učiteljske šole š. sester, ki so pod vodstvom s. Dulcissime pele Tomčevo >Med cvetlicami«. »Oglarja« (P. Kozina) in »Letne čase« (B. šček). Ubrana zlitost se je pokazala ob nastopu mešanega zbora drž. učiteljske šole, ki je pod vodstvom prof. Pahorja izvajal koroški narodni »Poj-d'te noter« in »fiocej. moj sel«. Adamičevi »Da sem jaz ptičica« in »V saneh« ter Lajovčeve »Pastirčke«. Z dobrim glasovnim materialom in sigurno intonacijo se lahko ponaša mešani zbor drž. realne gimnazije. Pod vodstvom prof. Ostrou&ke so odpeli pesmi »Leži polje ravno« (dr. G. Ipa-vic), »Kakor bela golobica« (dr. G. Krek) »Brodar« (V. Lisinski), nadalje Mirkovo »Sonce jarko«, Adamičevo »Ne maram zate« in Ocvirkovo »Domovina«. Učinkovit zaključek nam je pripravil mešani zbor drž. klasične gimnazije pod vodstvom prof. Milielčiča in sicer s Premrlovo »Slovenska pesem«, Tomčevo »Ćiček možiček«, MS-helčičevo »Slovenske narodne« ter z državno himno. Iz mladih, sočnih grl mladine je dobila naša pesem poseben blesk in sijaj. Hvala ji za užitek, ki nam ga je pripravila skupno s svojimi skrbnimi, veščimi pevskimi vzgojitelji. Težak položaj velike tekstilne tvornice Tvornica Do eto r in drug44 ima bombaža samo ie za Maribor, 15. maja Nedavno smo izčrpno poročali o nevarnostih, ki pretijo mariborski tekstilni industriji radi pomanjkanja bombaža. Nekatere tvornice so moraile omejiti obrat, ker so zaloge skoraj popolnoma izpraznjene. V posebno težkem položaju pa se je znašla druga naj vetja mariborska tekstilna tvornica Doctor m drug. ki ji je zaloga popolnoma posla. K sreči sta prispela sedaj dva vagona bombaža, ki pa zadoščata komaj za tri dni in še to le pri omejenem obratovanju, če bi ne prispela jutri ali pojutrišnjem nova, večja količina bombaža, se je' bati, da bo morala tvornica Doctor in drug. kjer delajo v zadnjem času itak samo tri dni tedensko, svoj obrat popolnoma ustaviti. V tem primeru bi bilo okoli 1800 delavcev in delavk na cesti. Vodstvo tvornice in zastopstvo delavstva sta storila, kar je bilo v njunih močeh, da se prepreči preteča katastrofa, ki bi pahnila na tisoče družin v bedo in pomanj- V kletni steni so našli star denar Pri Rozmanovih v Vučji vasi so našli v steni 3 in pol kg starega denarja Ljutomer, 15. maja. Pri posestniku Rozmanu v Vučji vasi, občina Križevci pri Ljutomeru, imajo že zelo staro hišo. V njej se je že rodila babica sedanje gospodinje. Hiša je zelo dobro ohranjena, ker je zidana in ne ilovnata, kakor se najdejo hiše na Murskem polju. Klet je nad zemljo in v njo vodijo vrata od zunaj. V tej kleti imajo shrambo za orodje. Gospodar je sklenil prestaviti vrata na drugo stran in je v ta namen poklical zidarja. Pri delu mu je pomagal domači sin. Zidar je delal na zunanji stani, dočim je sin delal znotraj. Zid je b|l precej debel in je bil zidan deloma iz žgane, deloma iz sirove opeke. Med delom so jemali iz stene opeko za opeko. Rozmanov sin je med delom dvignil opeko in za njo je bila v steni vdolbina. Radoveden, kaj je v votlini, jo je pričel pozorno ogledovati in odkril je težko pločevinasto škatlo. Vesel je zbežal v hiio in sporočil o najdbi domačim, ki so šli takoj v klet in pogledali, kaj so odkrili v steni. Odprli so pločevinasto škatlo in našli v njej lepo zložen star denar v zavitkih Poleg škatle pa so še našli nekaj zavitkov v usnje zavitega denarja. Vsega so našteli 452 komadov srebrnih novcev z različnimi napisi in 20 tolarjev. Na novcih je bila številka »20«. Točno se vidi letnica in sicer od 1754 do 1830. Ves najdeni denar tehta okrog 3 in pol kg. Nekateri tolarji nosijo ime Marije Terezije, drugi Avgusta, tretji Jožefa IL Posamezni denarni valjčki so bili zaviti v kose popisanega papirja, na katerem Je neko staro zadolžno pismo, pisano v nemškem jeziku, a brez letnice. O najdbi zaklada so domači molčali tako, da še danes ljudje ne vedo mnogo o tej najdbi. Molčali so pa zato, ker so se bali, da bi morali od najdenih novcev plačati poseben davek. In baš radi te bojazni, so novce prodali, ne da bi kose vprašali za nasvet, ali pa da bi kdo ocenil vrednost najdenega starinskega denarja. Tako so kar na slepo prodali skoro vse novce za bagatelno ceno 1300 dinarjev nekemu zlatarju, kateremu edinemu so povedali, kje so denar našli. Nekaj komadov so si razdelili med seboj otroci in še ti ao te novce prodali nekemu kroinjarju Bosancu po 20 din za tolar. Zanimivo je še to, da so pred leti v isti steni odkrili precejšen zavitek tobaka v listih, ki je bil lepo zložen in zavit in tako položen med opeko. Najbrž ga je tja skril tihotapec. Kdo bi bil skril denar, pa ni mogoče ugotoviti. Denar je moral biti v steni že nad 100 let, ker sedanja gospodinja, ki je že priletna, se dobro spominja še svoje babice in niti babica, niti njeni starši niso vedeli, da bi bil v steni skrit kak denar. Ljudje v bližnji okolici še sedaj ne vedo vseh podrobnosti o najdbi teh novcev, dočim daljna okolica o tem samo nekaj šuš-lja. Ljudska lahkovernost in nezaupljivost je tu napravila ogromno škodo. Ce bi se gospodar kje informiral v tej zadevi, bi denar sigurno danes bil v kakem muzeju in bi nedvomno dobil zanj več, kakor pa je dobil sedaj. Mariborske in okoliške novice — Mariborske tržne cene. v smislu poročila št. 19 tukajšnjega mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu veljavne sledeče cene: Perutninski trg: kokoši 20 do 28, par piščancev 24 do 60, purani 40 do 60, race 15 do 25, domači zajci 5 do 30, kozlički 30 do 65, jagnjeta 100. Krma: sladko seno 55 do 70 din za 100 kg, kislo seno 45 do 50, otava 60 do 65, pšenična slama 40 do 45. Zelenjava: krom, pir 0.75 do 1.25, čebula 6, česen 6 do 10, kislo zelje 3, kisla repa 2, kumarice 2 do 10, karfijola 2 do 15, hren 8 do 10, glav-nata solata 0.50 do 1.25, dalmatinska kg 6 do 8, beluše 1.50 do 8, kg 12 do 16, grah v stročju 6 do 8. Sadje: jabolka 5 do 10, suhe slive 8 do 12, češnje 16 do 20, orehi 10, lusčeni orehi 30 do 32. Ribe: karpi 12, belice 8 do 9, ščuke 15, morske ribe 11 do 16, klini 9 do 10, žabji kraki venec po 1.50. Žito: za liter pšenica in rž 1.75, ječmen 1.50. koruza 1.25 do 1.50. oves 1 do 1.25, proso 1.75, ajda 1.25 do 1.50. proseno pse-no 3.50, fižol 2 do 3 din. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 30, domači sir 8 do 10. Meso: teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluščeno 13 do 14, salo 13 do 14, slanina 12 do 13 din za kg. — Gla8bena šola »Drave« priredi ob sklepu šolskega leta tri produkcije. V četrtek 18. t. m. z začetkom ob 16. (4.) uri nastopijo učenci nižje stopnje. V soboto 20. t. m. z začetkom ob 17. (5.) uri učenci srednje stopnje. v petek 19. t. m. z začetkom ob 20. (8.) uri pa je skupni, »klepnl nastop, kjer nastopijo zraven pripravljalne šole, mladinski zbori, solisti ter šolski orkester. Vsi nastopi se vrše v veliki dvorani Narodnega doma. Starši in prijatelji mladinske glasbe so vljudno vabljeni. — Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Karmela Pečnik, vdova po sodnem oflcialu, stara 73 let, stanujoča v Gregorčičevi ulici 22. učiteljica glasbe Olga Kocijančič, stara 56 let, posestnik Ignacij Stumpf iz oljčan, star 60 let. žalujočim naše globoko sožalje. — Naočniki, krstni li*t, poročni pr»tan, pes. .. Tudi seznam izgubljenih ter najdenih predmetov in pri tukajšnji mestni policiji oddanih predmetov v preteklem me5 secu vsebuje razne zanimivosti, med drugim naočnike, moško žepno uro, žensko uro, par moških čevljev in nogavice, ročno torbico, ženska očala, žensko zapestno uro, krstni list, prometno knjižico, ženski plašč, nalivno pero, poročni prstan, otroška torbica, tri denarnice, dva zneska in pes. — Za Kruhom. Devi je šel pr?ko meje prvi transport sezonskih delavcev v Francijo. — Tri otročičKe je pustila In odšla. Pri sodišču v Konjicah ee je pojavila žena Antona Petka, doma iz okolice Loč, ki je moral v konjiške zapore. S tremi otro-cički je vstopila v pisarno in dejala: ^Zaprli ste mi moža, sedaj imate lahko se otroke.« Po teh besedah je izginila neznano kam. Otročičke so izročili v rejo. — Iz Pesniške doline. 21. t. m. imamo ob pol 1L uri predavanje pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Predava banovinski inspektor aa protiplinnesreečili. Karleka so pridržali v policijskih zaporih, za Nacekom H. pa poizvedujejo. Priporočljiva je previdnost, ker bo morebiti še kdo poizkusil na ta način svojo tatinsko srečo. — Zmaga svobodnih strokovnih orga. nizacij. Kakor smo že poročali, so se za volitve obratnih zaupnikov združile proti ozelenim«, ki so organizirani v Zvezi združenih delavcev, vse tri svobodne strokovne organizacije in sicer >plavi« od Narodne strokovne zveze, >rdeči« od Strokov, ne komisije in >beli« od kršč. soc. Jugo-slov. strokovne zveze. Pri volitvah so do. sgle svobodne strokovne organizacije popolno zmago, ker »zeleni« svoje liste sploh postaviti niso mogli, v smislu dogovora ter izida volitev z dne 12. t. m., ki so bile izvedene po naročilu banske uprave v večini mariborskih podjetij, so dobili plavi 10 obratnih zaupnikov, rdeči 52, beli pa 7. — Kolektivna pogodba v pekovski stroki Mariborski pekovski pomočniki Id so organizirani v tukajanji podružnici Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, so imeli pri * Zlatem konju« svoje zborovanje, na katerem ao posamezni govorniki razpravljali o predstojećih pogajanjih za obnovo kolektivne pogodbe in o vprašanju izvaja, nje uredJbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah. Govorili so Plohi, Jazbin3ek, Zi-danšek, Eržen, Zczman in zvezin tajnik Grubauer iz Zagreba. — Zopet drzen vlom. V stanovanje krojaškega mojstra Antona Fajka Ob železnici S se je s ponarejenimi ključi vtihotapil podjetni vlomilec, ki je prebrskal vse omare in odnesel tri alate ženske ure. srebrno dozo za cigarete, zlat prstan, hranilnik z 280 din gotovine in več drugih predmetov. Fajk ima več tisoč din škode. — Težka avtomobilska nesreča se je pripetila snoči na ostrem ovinku pred Sv. Ofboltom pri Breznu. Okrog 22. je zdrknil s ceste v obcestni jarek avtomobil, v katerem so se nahajali Tončka Romihova. njen mož Ivan, otrok in stara mati. Romihova je dobila hude notranje poškodbe, njen mož pa je bil poškodovan na levi nogi in po glavi, dočim sta druga dva ostala nepoškodovana. Oba Romihova so prepeljali v bolnico. — Pod kolesi avtamobOa sta se znašla 60-letni posestnik Matevž Dobnik iz Haj- dine in 37 letni kmečki dninar Martin Kni-plič iz Jarenine pri Pesnici. Prvega je povozil neki avtomobilist, ko se je vračal proti domu. Poškodovan je bil na obeh nogah in na temenu, drugi pa je postal žrtev avtomobilista, ko je na odprti cesti vozil lesene hlode. Kniplič je bil poškodovan na glavi. Mariborsko gledališče Torek, 16. maja, ob 20. uri: »Hollywood«. Red B. Sreda, 17. maja. ob 20. uri: Simfonični koncert Glasbene Matice. Reda B. in C. četrtek, 18. maja, ob 20. uri: >Dijak pro* s jak-. »Zadnjič. Znižane cene. Simfonični koncert Glasbene Matice, ki se vrši v sredo, 17. t. m. v Sokolskem domu, velja tudi za gledališke abonente re. da B. in C. Prihodnja glasbena novost v maribor, skem gledališču. Maribor in Ljubljana sta slučajno hkrati izbrala isto delo: Ne, strojeva »Utopljenca«, vendar bo ta predstava za Maribor posebna novost, ker pri5 de na oder kot glasbena predstava (Vau-devUle) in sicer z desetimi operetnimi vlož. ki voj. kapelnika J i r a n k a. Čigar glasba v opereti »Vse za šalo« je žela tako prodo3 ren uspeh. Iz Ptuja — Občinske zadeve. Mestni vetnik g. dr. Milan Zupančič je podal ostavko, ker ni sporazumen z načinom sedanjega občinskega gospodarstva. — Svečana zaprisega rokrut°v tukajšnje garnizije se je vršila v soboto dopoldne na dvorišču vojašnice. Pri zaprisegi je sodelovala vojaška godba iz Maribora. — Prihodnja javna °bein»ka seja £e bo vršila v sredo ob 18. uri v mestni posvetovalnici. — Deževna nedelja. V nedeljo, predzadnji dan ledenih mož, je ves dan močno deževalo. Ozračje se je znatno ohladilo. Zofija se je za en dan vračunala, ker je bilo v ponedeljek lepo vreme. — Narodni dom je bil zadnie dni preurejen in je sedaj res v okras Vcšnjako-ve ulice. Pred dnevi so napravili tudi nove pločnike, ki so bili res že slabi. Na dvorišču so lepo uredili balinišče. — Požar. Pri posestniku Francu šibili v Apačah na Dravskem polju je izbnih-nil ogenj, ki je uničil gospodarsko poslopje. Ogenj je zakrivil domači oletni sinček Alfonz, ki te je v skednju igral z vžigalicami, škoda še ceni na 20.000 din. — Plemenit dar. G. Lukič s soprogo iz Beograda, ki sta sedaj na Vurbergu. sta darovala za protitubei kulozno ligo ."U0 dinarjev. Srčna hvala! Posnemajte! Tragična smrt mladega Sokolića Ljutomer, 15. maja Posestniku Tomaniču iz Radoslavec pri Mali Nedelji, je kruta usoda ugrabila komaj 10 let starega sinčka. Fantek je zelo ljubil naravo in je vedno zahajal k bližnje3 mu potoku Turiji, kjer je opazoval ribice, kako so švigale po vodi Kljub temu, da so ga starši svarili, naj ne hodi k vodi, je stalno zahajal k potoku. Oni dan je spet šel k vodi. Vzel si je celo trnek in je nameraval loviti ribe. Nesrečno naključje je hotelo, da mu je na bregu spodrsnilo in padel je v globoko vodo ter utonil. Ubogi starši niti slutili niso strašne nesreče. Ko fantka zvečer ni bilo domov, so mislili, da je odšel k sorodnikom, šele drugi dan so našli njegovo trupelce v potoku Turiji. Fantek, ki so ga imeli vsi radi, je bil zelo nadarjen in je telovadil pri malone-deljski sokolski deci. Ob njegovem grobu so poleg staršev in sorodnikov plakali nje3 govi sokolski bratci in sestrice, ki so njegov grob zasuli s spomladanskim cvetjem. Mlademu Sokoliču naj bo lahka domača zemlja, staršem, ki jih je kruta usoda tako neusmiljeno zadela, pa naše iskreno so3 žal je! Novice z Murskega polja — Na kolegu ga je zadela kap. Posestnikov sin Franc Smolkovič iz Veščič blizu Strigove se je zadnje dni preteklega tedna peljal s kolesom v Kutincc pri Sv. Juriju ob ščavnici. Nameraval je obiskati svojo izvoljenko. Blizu domaČe vasi pa je nena5 doma padel s kolesa in obležal blizu ceste. Zadela ga je kap. Našli so ga šele drugi dan. Pokopali so ga v soboto v štrigovi. Tragična smrt poštenega in pridnega fanta je med ljudstvom vzbudila mnogo soču. stvovanja. — — Vode naraščajo. Zaradi trajnega dežja, ki so nam ga poslali znani ledeni možje, so vse vode silno narasle. Po Muri, ščavnici, Turiji in drugih potokih se vali umazana rjava voda. Ce dež ne bo skoraj ponehal, se je bati poplav, ki bi sedaj, ko je na polju vse v najlepši rasti, napravila ogromno škodo. — Uvel javljen je novega voznega reda. V ponedeljek je stopil v veljavo nov vozni red. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona bo sedaj vozilo v vsako smer po sedem vla_ kov, ravno toliko tudi na progi Ljutomer— Murska Sobota. Zveze so sedaj zelo ugodne in človek lahko pride z Murskega polja in iz Prekmurja v enem dnevu v Ljubljano in nazaj. — Končno, že lani jeseni so začeli gras diti drugI vzporedni tir iz Ljutomera do Noršinc, kjer se železnica cepi v Mursko Soboto in Gornjo Radgono. Novi tir na razcepku so včeraj zvezali, tako da vlaki ne bodo več vozili samo po enem tiru. Ob banovinski cesti, tik katere teče novi tir, delajo sedaj betonsko in železno ograjo, tako da ni pričakovati, da bodo banovinsko cesto preložili. — Sokolska akademija v Ljutomeru. Vrbi ljutomerski Sokoli bodo v četrtek 18. t. m. ponovili krasno telovadno akademijo, ki je že pred tremi tedni kolosalno uspela. Nastopili bodo a celotnim sporedom 12 točk. Z nekaterimi točkami bodo nastopili tudi v Murski Soboti ob priliki župnega zleta med >Prekmurskim tednom«. Iz Celja —c Oonneraovo veseloigro »Roksi« bodo upriaorili dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Celju drevi ob osmih v Mestnem gledališču. Predstava bo pod okriljem celjske podružnice Ferialnega saveza in v režiji ge. Angele Sadarjeve. Udeležite se predstave in pokažite svoje razumevanje za kulturno delo našega (Mjastval