211. številka. Ljubljana, v soboto 13. septembra. XVII. leto. 1884. po Dopiai naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. V Ljubljani 11. septembra. S posebnim veseljem udeležujemo se vsakoletnih zborov učiteljskega društva, ker so vsakokrat zbrani stebri narodnih učiteljev, ki tudi za najhujšega vladnega nemškega pritiska neso zatajevali svojega narodnega mišljenja. Bilo jib je malo, a bili so ljudi, ko bo Se zboiovali pod predsedstvom neustrašenega g. Govekarja v katoliškega društva tesnih prostorih v Abačičevej hiši in redkokdaj jih je bilo nad dvajset. Tudi letos ni bila udeležba tolika, kakor bi bili pri današnjej probujenoBti želeli, vender smo z vspehom zadovoljni, kajti bilo je zbranih nad 60 učiteljev iz raznih krajev Kranjske, Štajerske in Hrvatske. Česar v prejšnjih letih nesmo opazovali, je bilo to, da je bilo navzočnih tudi nekoliko c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, namreč g. prof. Se-ne kovic, vodja meščanske šole v Krškem g. Lapa jne in mestni učitelj g. Žumer. Predsednik g. And. Praprotnik prične zborovanje s sledečim govorom: Slavni zbor! Vrli sotrudniki! Odbor »Slovenskega učiteljskega društva" je v dan 4. t. m. de-našnji dan odločil za redni občni zbor temu društvu, katero je letos doživelo že bvoje šestnajsto leto. Velemesti ti deležniki in mili sotrudniki, ki' ste od blizu in daleč prišli k tej, rekel bi, domači skupščini, v/prejmite pred vsem presrčen pozdrav moj in vsega odbora. Kakor družit leta, se je tudi letos društveni odbor po svoji moči trudil, da bi društvo vestno izvrševalo svojo lepo namero: „duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo". Ako ravno se „Slovensko učiteljsko društvo" ne sme baviti s politiko (in da molčimo o lojalnosti naših nemških tovarišev pri letošnjem učiteljskem shodu v Opavi, se je vender vselej zanimalo za to, da narodna r a v nopravnost tudi v naši ljudskej šoli in v naših izobraževalnicah za učitelje in učiteljice postane resn:ca. Vsled tega je odbor po sklepu zadnjega občnega zbora, pred vsem po primernem potu (to je pri enketi za popravljanje in uredovanje učnih načrtov) na to delal, da se učni načrti in učni navodi z ozirom na novejše postave in miui8terijalne naredbe, ter oziraje se na vsakdanje potrebe v naših ljudskih šolah, primerno urede ia uravnajo. Vrh tega je odbor v seji dne 5. junija 1. 1. vsprejel predlog: .Slovensko učiteljsko društvo" pritrjuje sklepom uradne konference mestnega učiteljstva v Ljubljani v dan 29. maja t. 1. o nasvetih za prenaredbo učnega črteža v petero-razredDih ljudskih šolah in o nasvetu, da naj se drugi deželni jezik (pri nas nemški) začenja poučevati še le tretje šolsko leto. Tem sklepom uradne konference Ljubljanskega učiteljstva je „Slovensko učiteljsko društvo" veselo pritrjevalo zato, ker je ta načrt na podlagi vseh pedagogiških pravil imelo Že davno v svojem programu, ki se pa žal, do danes ni mogel izvrševati največ za to, (odkritosrčno povemo), ker so bili mestni učitelji (to je predsednik in odborniki »Slovenskega učiteljskega društva") podložni mestnemu odboru, kateri ni kaj rad slišal o slovenskem jeziku v ljudski šoli. Ko bi bile našemu društvu denarne razmere bolj ugodne, bi pred vsem drugim podpiralo tudi literarno naše šolsko polje, ter bi po lepem vzgledu vrlega „hrvatskega pedagogijsko-književnega ubora" izdajalo pedagogiške in druge knjige za našo nekako zaostalo šolstvo in učiteljstvo Zutorej naj vsak domoljubni učitelj in šolski prijatelj rad žrtvuje „Slovenskomu učiteljskemu društvu" svoj skromni donesek. Nemila smrt nam je to leto vzela nekdanjega vzvišenega podpornega uda milostnega g. dra. Janeza Zlatousta Pogač a rja, knezoškofa Ljubljanskega. Obranimo mu blag spomin. Ker bodeta g. tajnik in blagajnik o društvenih zadevah obširneje poročula, mi je le dolžnost izreči vsem tistim zahvalo, kateri naše društvo podpirajo na ta ali oni način. Da bode naše društvo bolj in bolj napredovalo in izvrševalo svojo namero, ne more pogrešati podpore in pripomoči bližnjih in daljnih rodoljubov. Zatorej vsem priBrčna zahvala! (Občno odobravanj e.) (Dalje prih.) Delovanje deželnega odbora kranjskega. (Dalje.) (Pogajauje mssta Tržaškega za privoljenje za napeljavo vode iz Bistriškega potoka in iz reke „Reka".) Mestni magistrat Tržaški je zaradi preskrbo-vnnja mesta s potrebno pitno in drugo vporabljivo vodo z vlogo dm; 27. avgusta 1. 1883 stavil prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojini, da bi mu dalo privoljenje (koncesijo), da si sme vsak dan zajeti 12 000 kub. metrov vode iz potoka Bistrica in 28.000 kub. metrov vsak dan iz reke „Reka." Bistriška voda bi se odtekala od izvirka Bistrice do Škoeijana na Primorskem tikoma državne, oziroma Reške okrajne ceste v dva metra globoko, v zemljo položenih ceveh skozi občine Bistrica, Trnovo, Topole, Mereftje, Rateževo brdo, Kilovče, Nadanje Selo, StaraSica, Košana, Vovče, Gorenji Vrem, Britof, Famlje, Škofije in Naklo; voda iz Reke pa bi se zajela pri Vremu ter bi poleg stare struge tekla do Škocijana deloma v odprtem, deloma v pokritem vodotoku. Ta dva vodovoda napeljala bi se od Škocijana v podzemeljskem \3U milje dolgem kanalu v Trst, za katero podjetje ima mesto Trst že potrebno dovoljenje. C. kr. okrajno glavarstvo v Postojini je, re-ševaje tu vlogo v dogovoru s c. k. okrajnim glavarstvom v Sežani, dotične komisijske obravnave razpisalo na 5. dan meseca junija I. 1884 in na prihodnje dni v Bistrici. Pri tej obravnavi se je imelo poizvedovati, razpravljati in pogajati o principijelnom dovoljenji one želje, oziraje bb na krajne in deželne potrebe, potem o obsegu in načinu izpeljave odškodovanja in razlastitve, eventuelno o zemljiškem odkupu in o služnostnih naročilih. K tem poizvedovanjem in obravnavam bili so povabljeni pooblaščenci mesta Tržaškega kakor tudi vsi kranjski in primorski vdeleženci, da bi vložili slučajno svoje ugovore proti temu podjetju. C. kr. okrajno glavarstvo je z dopisom štev. 8229 dne 10. aprila 1884 naprosilo deželni odbor, naj se z ozirom na to, da se bodo razpravljala vprašanja, ki imajo več kot le okrajni (lokalni) pomen, LISTEK. Lamentacije. v. Na Notranjskem je naš narod zaveden, kakor nikjer drugod, in za to so se ravno tam spolnile proroške besede Josipa Jurčiča, ki je dejal, da bodo prišli časi, v katerih se bedemo tisti, ki smo doslej ulagali trud svoj v prid slovenske domovine, morali umakniti od mize za vrata, ter bodo drugi zasuli naše prostore za mizo. Da li je Jurčič v mislih imel najnovejšo notranjsko volitev, ko je tako govoril, ne vem povedati, Bamo vem, da se volilci v Postojini dra. Valentina Zamika čez prag vrgli, a na njegovo mesto da so porinoli skozi Širom odprta vrata ter posadili za mizo moža, ki ne bode nič zalega storil kranjskej nemškutariji. Da se je to tako zgodilo, je se ve da v prvej vrsti zakrivil dr. Zamik sam, ker je odložil svoj mandat. Mandatu se odreči, ni bilo ravno treba po mojem mnenji, ker je gospod poslanec mogel izsto- piti iz kluba narodne večine, a pridržati si mandat in živeti kot divjak. Ko bi bil ostal dr. Zamik kot divjak v kranjskem deželnem zboru, ne bi bilo letos volitve v Po stojini, a Notranjci bi še vedno sloveli kot najtrdnejši značaji, tako pa se je zgodilo, da bo volilci zatajili politiko srca svojega ter so strbencali za tisto politiko, ki nekaj nosi ali vsaj obeta materi-jalnega dobička, — postali so iz idejalistov materij alisti. Kakor se svet vedno obrača, je moralo tako priti. Na Goriškem na pr. bo tudi bili volilci nekdaj tako zavedni in značajni, da Brno Bi jih vedno v izgled stavljali, potem je pa prišla taka zmešnjava mej ljudi, da je vse narobe šlo. A zadnja prepoved nameravane slavnosti jim je zopet oči zbistrila in dan danes je Goriška najbolj zavedna. Kadar se nam prav hudo godi ter nas nem-škutarji kruto na steno pritiskajo, tedaj se gibljemo in napredujemo, če se nam pa stanje malo poboljša, se začnemo mej soboj kregati, a če pridemo kje do večine, se pa kar pograbimo in koljemo mejsobuo, in največji kričači so vselej tisti, ki so najmanje storili za svoj narod, dokler je bil taisti v stiskah in nadlogah, ko pa pridejo boljši časi, prinesejo nam obilico takih ljudij seboj, ki so se skrivali preje, a zdaj se urivajo v prvo vrsto in gonijo čez prag vsa-cega, ki jim je na potu. Tako so zdaj na Notrajskem odpravili od narodne mize dra. Znrnika v priznanje njegovega tridesetletnega delovanja za domovinsko reč, kakor je Jurčič rekel, da ga bodo, za njim pride vrsta na dra. Josipa Vošnjaka in druge, a za dobro našega naroda bodo še skrbeli taki ljudje, ki si ne morejo ni glav razbiti niti nog polomiti, ker so elastični skoz in skoz, a Jurčič naj le gre spat s tistim svojim „Tugomerom", v katerem brez proroškega duha pridiguje in veli: Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti je česti in pravde Narodu in jeziku svojemu! a o elasticiteti in o molznej kravi, katero zdaj imamo, niti besedice ne zine. Ko bi Jurčič v svojem „Tugomeru" govoril kaj o molznej kravi, bi pač veljavne bile njegove besede, tako pa, ker govori le o jeklu in jednacih trdih stvareh, so ga na laž postavili njegovi intimni prijatelji že malo let po njegovej smrti ter so ob vso veljavo spravili njegove najtehtnejše besede, katere mu dičijo grob pri sv. Krištofu v Ljubljani. vdeleži te obravnave, vsled tega je pri obravnavah dne 5. in 6 junija 1884 interveniral deželni odbornik Detela kot zastopnik deželnega odbora kranjskega, da je pojasnil to zadevo z javnega stališča. Zastopniki vdeleženih občin, ki so zoper dovolitev dotične koncesije večinoma jako obširne pismene ugovore vložili, kateri so se pridejali zapisniku o obravnavi, izjavili so se enoglasno proti napeljevanju vode iz Bistriškega potoka, kojega želi mesto Trst, kajti vasi daleč okoli tega potoka so za domačo rabo in za živinska napajališča vezane edino le na vodo Bistrico. — Že zdaj nastane tukaj ob času trajne suše jako občutljivo pomanjkanje vode; ako bi se pa po 12.000 kub. metrov vode na dan zajelo in napeljalo v Trst, bi se pri večji suši Bistriški potok posušil in bi se s tem prebivalcem bližnjih vasij odvzel poglavitni pogoj njihove gospodarske eksistence. — Dalje se je dokazalo, da v tem slučaji ne gre samo za pravice mlinarjev in Žagarjev in za njihovo odškodnino, temveč da je od tega, da mlini in zlasti žage za deske neprenehoma gredo, odvisen zaslužek premnogih že tako jako revnih prebivalcev. Zdaj si sto in sto vozoikov pridobi, akoravno ne velik pa vender vedni zaslužek s tem, da prevažajo hlode iz gozdov graščine Šneperk in iz druzih gozdov na Bistriške žage in od tod drugam. Ta zaslužek pa bi se jim odtegnil, ker bi se vsled napeljave vode v Trst število žag na Bistriškem potoku pomanjšalo in bi včasih morale tudi popolnoma z delom prenehati. Opomniti je treba, da so se tudi občinski zastopniki vasi Bistrice, katerim so se za odkup njihovih vodnih pravic jako visoke denarne svote obljubile, iz javnih ozirov izrekli proti dovolitvi omenjene koncesije. Ker se je zastopnik deželnega odbora iz vte-meljenih izjav občinskih zastopstev prepričal, da bi vsled napeljave toliko \ode iz Bistriškega potoka v Trst včasih nastalo pomanjkanje vode v vdeleženih vaseh, ter da hi vsled tega gospodarska eksistenca dotičnih prebivalcev glede kmetijstva iu živinoreje jako trpela, ali pa še celu nemogoča bila, — ker se je torej prepričai, da v tem slučaji gre za de-želno-kulturno zadevo, — dal je izjavo na zapisnik, da to vprašanje napeljave vode, katero zadene naredbo glede deželne kulture, spada po § 18 deželnega reda za vojvodino kranjsko v delokrog deželnega zbora, eegar pritrditve je s tega stališča treba k nameravani napeljavi vode iz Bistriškega potoka; zaradi tega mora zastopnik deželnega odbora zastran porabe, napeljevanja in odvračanja voda protestirati zoper enostransko razsodbo te zadeve po politični gosposki na podlagi postave dne 15. maja 1. 1872, dež. zak. št. 16, ter mora zahtevati, da so to stvar zadevajoči spisi predlože deželnemu odboru v daljno obravnavo. Zastopniki mesta Tržaškega so na to odgovorili, da si pridrže pravico, svoje dotične ugovore pismeno vložiti. Odslej deželnemu odboru od c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini v tej zadevi ni došlo nobeno poročilo več. (Št. 2833 1. 1884.) (Dalje pri 1 l.i Ko bi bil pokojni Jurčič le kedaj sanjal o tem, kar Brno že njegovi prijatelji doživeli, bil bi gotovo svoj gori citirani verz premenil in bi bil zapisal: „Oprić-nik bodi itd." nego Jurčič je drugače sodil, a njegovi nekdanji osobni prijatelji sodijo zdaj zopet po svoje in drugače nego Jurčič. Kako idilično lepo nam je bilo svoje dni, ko smo se še borili povsod za večiuo; vsi smo bili jedne misli in jednega srca, iskreno prijateljstvo nas je vezalo, zdaj pa, ko bi si mogli kaj pridobiti na korist vsega slovenskega naroda, zdaj — skoraj bi rekel, ni več poštenega moža mej nami, razcepili smo se v stranke, katere se vojskujejo mejsobno in udrihaio slepo po protivničkih glavah na veliko radost zajeduii-kega nam neprijatelja. Srce našega naroda je bolno in ni lečnika, ki bi umel in hotel izlečiti bolestno narodovo srce. Ako hočemo še Živeti kot Slovenci, treba nam je zavednega ljudstva in poštene inteligencije, če tega nemamo, smo propali prej ali slej, če tudi se nam zdaj tako dobro godi, kakor še nikoli poprej. Gosp. Fr. Šumi je v „Ljubljaoskem Zvoimu dokazoval, da se nam je v srednjem veku tako stra-šausko dobro godilo, drugi naš historik je dokazoval v nekolekovanem dnevniku, da se nam zdaj dobro godi, a jaz pravim : Samo nas Bog obvari še večih tukih dobrot! Spectabilis. 60letnica avstrijskih železnic. Ker nas skušnja uči, da ni varno pisati o vspre-jemnem izpitu, niti, kolika in kako radikalna je bila kaka konfiskacija, ker ne kaže, da bi razpravljali današnji naš položaj in še marsikaj druzega, je naše obzorje vedno tesnejše in pečati se nam je z naj-navadmšimi predmeti, ker se je le na ta način nadejati, da pride naš list naročnikom v roke. Zategadelj izbrali smo si za danes 601etnico avstrijskih železnic, predmet, ki gotovo nikogar užalil ne bode. Železnice imajo velikausk in vsestransk pomen. Najhitreja, najceneja, najprimerneja in najvar-niša je vožuja po Železnici in kurirni in brzovlak sta nam že živa potreba, kakor druge novodobne pridobitve: plin, petrolej, električna luč, telefon itd. Koliko Ijudij, živine in blaga prevozi silni hlapon po svojem železnem tiru, koliko osobja ima pri železnicah zaslužek in vsakdanji kruh! In vender je ta dobrota še le 60 let stara. V 7. dan t. m. preteklo je 60 let, odkar se je porodila ideja prve železnice in sicer konjske železnice iz Linca v Budejevice, najstarše v Avstriji, a tudi prve na našem kontinentu. 7. septembra 1824 podelila je vlada prof. Anton vitez Gerstnerju samojedioo pravico „za zgradbo lesene in železne ceste mej Mauthausenom in Bu-dejevicami s progo mej Dunavom in Veltavo. S to dovolitvijo ustanovila se je osnova avstrijskih železnic. 30. julija 1827 dobila je tudi zasobno društvo v Českej pravico, da zgradi „leseuo in železno cesto" mej Prago in Plznom in 18. junija 1832. dobile so tvrdke Gevmiiller, Rotbschild in Stametz poseben privilegij za železnico mej Gmundenom in Linčem. Pravila zadnjih dveh privilegij so b.Btveuo jednake onim z dne 7. septembra 1824. in so pozneje tudi bila podlaga privilegija, podeljenega Kothschildu za takozvano severno železnico. To so prve in najstarejše železnice naše države. Bile bo sprva bolj primitivne in ne tako urejene in osnovane kakor današnje, a z napredkom in novimi iznajdbami povzdiguile so se na današnjo stopinjo, ko so najboljše iu najvarniše prometno sredstvo. Ko še ni bilo železnic in parobrodov, račuuilo se je, da je izmej 300.000 potovalcev jeden poginil, izmej 30.000 pa bil jeden telesno poškodovan. V prvih desetletjih železnic (1835 — 1855) pa je bil mej 2,000.000 potovalcev jeden smrtni slučaj in od 500.000 se je jeden telesno poškodoval. Pozneje se je to razmerje še zboljšalo, kajti statistiki nam dokazujejo, da se dan danes mej 45,000 000 potnikov po železnici samo jeden ponesreči, mej 1,000.000 pa samo jeden poškoduje, iz-imši seveda samomore in poškodbe vsled lastne malomarnosti. Ko bi se kdo vsak dan po deset ur po železnici vozil, vsako uro pa 40 milj daleč, moral bi potovati 7439 let, da bi zadel na nezgodo, seveda bi moral tudi tako dolgo živeti. Navajati bi se dalo še mnogo prednostij in boristij železnic, sprožilo bi se lahko vprašanje, kdo je prvi in pravi izumitelj parnega stroja, poudarjali bi lahko nujnost dolenjske železnice, a za danes dosegli smo svoj uamen in ta je bil, brez nevarnosti izpolniti prostor. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. septembra. komiki deželni predsednik je sklical komisijo za regulovanje Drave k prvi seji Iti. t. m. Ta komisija sestoji iz zastopnikov ministerstev notranjih zadev in poljedelstva, deželne vlade, deželnega odbora in drugih izvedencev. Blezljskemu deželnemu zboru je predložil deželni odbor zakona načrt o razširjenji volilne pravice na petakarje s tistega časa, ko stopi državni zakon s 4. oktobra 1882 v veljavo. Ta spremena volilnega reda najbrž ne bode imela velikega upliva na izid volitev. Prcdarelskl deželni zbor zopet ni dovolil stroškov za okrajne učiteljske konference, ravno tako je zavrgel neko predlogo, da bi se spremenil zakon o pravnih razmerah učiteljev ter j»m povišale petletnice. Ogcrski ministerski predsednik Tisza je v svojem govoru pred svojimi volilci v Velikem Va-radinu omenil, da vlada namerava upeljati izjemne naredbe proti verskim, socijalnim in narodnostnim ngitac jam. Te naredbe bodo zlasti obrnene proti antisemitam in narodnjakom nemadjarske narodno sti. Vlada neki namerava za časopise in tiskovine sploh, ki bodo širiie tako agitacijo uvesti policijsko konfiskacijo. Pisatelji takih tiskovin se pa ne bodo več sodili pred porotniki, temveč pred soduiki. Te naredbe bodo sicer začasne, a se h >do lahko podaljšale, kadar se bode vladi in državuemu zboru potrebno zdelo. Tefcke dneve imajo ogerski Slovani pričakovati, policisti bodo vse moči napenjali, da zaduše vse narodnostne pojave, kajti najmanjša stvar se bode proglasila za veliko, državi nevarno pansla-vistično agitacijo. Vnanje držav e. Shod fr«-li cesarjev bode 15. t. m. na ruskih tleh. — Avstrijski cesar odide jutri z Dunaja k shodu in se vrne zopet 17. t. m., v kateri dan so odpelje k odpretju arliške železnice. Tudi cesar Viljem se hode udeležil shoda, ako mu bode le zdravje dopuščalo, če ne, ga bode nadome-stoval cesarjevič-naslednik. Misli se, da se bodo vladarji posvetovali o skupnih naredbah proti anarhistom. Dopolnilne volitve v bolgarsko narodno sebranje so končane. Večina izmej novo voljenih poslancev, pripada k Karavelova stranki, drugi so pa konservativci, samo jeden je privrženec Cinkova. Razmerja glasov v zbornice te volitve neso dosti spremenile. Novi vzhodnorumelljskl generalni guverner, Krestovič je razpustil | r niči j.., no sobranje. Povod temu je neki to, da so se poslednje volitve vršile pod uplivom izimnih oduošajev za vlade prejšnjega generalnega guvernerja in torai poslanci ne predstavljajo volje naroda. Nove volitve so razpisane na 12. dan oktobra. Kolera jako hudo razsaja po Francoskem, Laškem in Španjskem. Posebno huda je na Laškem, tako jih je tam 9. t. m. zbolelo 882, umrlo pa 446 Ijudij za koltro. V Napolji samem zbolelo jih je 750, 358 pa umrlo; 10. t. m. jih je v Napolji 947 zbolelo in 357 umrlo za to boleznijo. Francoski ministerski predsednik je povabil vse ministre k ministerskemu sovetu, ki bode danes. Misli se, da se bode posvetovalo o važnih stvareh, o položaji v Kitaji in pred vsem, kdaj naj se skličeti zbornici. Belgijski senat je s 40 proti 25 glasom vsprejel novi šolski zakon. Jeden senator ni glasoval. Skoraj gotovo je, da bode ta zakon tudi sankcijo-niran, vse liberalne protidemonstracije so bile zaman. Na Irskem se zopet hudo agituje proti Angliji. V Dubliuu je bila v soboto zbrana narodna liga, katere n»men je pri raznih voh t vali delovati za Irce. Predsedoval je temu zboru O' Connor. Govori so bili jako ostri. Healy je izražal nado, da ne bode več dolgo, ko bode irski parlament zboroval v l)u-blinii. Ircem se je posrečilo agitacijo prenesti tudi na Škotsko. Tako je tam v Diugwallu bil shod, ki je zahteval, da se spremene zemljiški zakoni. To bode Angležem napravljalo nove težkoče. V Dublinu in Londonu so izvedeli, da ameriški Irci hudo pod pihujejo sovraštvo proti Angliji in na Irsko redno pošiljajo dinamit in bombe. To delo opravljajo posebni agentje. Morda ne bo dolgo, ko bomo slišali o novih dinamitnib atentatih na Angleškem ali pa na Irskem. — Lord Dufferin imenovan je indijskim podkraljem. 16. sept. odpotuje iz Londona ter se odpelje naravnost v Calcutto. Egiptovski podkralj je v sredo vsprejel Karola Northbrooka v avdijenci. Ta mu je izročil pismo, v katerem naznanja angleški minister vnanjih zadev Granville, da je Noithbrook imenovan angleškim vrhovnim komisarjem ob jednem pa prosi egiptovsko vlado, da bi ga podpirala pri reševanji vseh težjih finančnih vprašanj. Podkralj bil je jako prijazen z angleškim komisarjem in mu je obetal svojo pomoč. Dopisi. ■z LJubljane 11. septembra. [Izv. dop.] Čestitati moram daues uradnej našej Lajbaberici na novi pridobitvi, kajti posrečilo so jej je, pridobiti znanega Konšekovega sina, zloglasnega dopisnika židovskih listov, v kolo svojih sotrudnikov. ČeBt:tati jej moramo tembolj, ker se je zvesto ravnala po svetopisemskem načelu, da se z dobroto nabira žareče oglje zoperniku na glavo. No Bedaj menda ne bodemo več čitali o prepovedanih slavno-stih cesarju Josipu na čast, katere je, kakor se je brzojavilo, zabranila deželna naša vlada, ne bode več Baisirati po Konšekovem sinu na Dunajske liste odposlanih brzojavk in tudi o izmišljenih izgredih Sokola pred kazinskim vrtom ne bode več poročil ▼ židovskih listih. Lajbaherici odslej ne bode več treba z razprtimi črkami tiskati člankov, v katerih bi se po-lemizovalo z dopisnikom v nN. Fr. Presse" ter poudarjalo, da Be bode strogo kaznoval vsak ponočnjak, bodi bi krojač, čevljar ali pa dopisnik Dunajskih listov. In to je veljalo takrat vse Konšekovemu sinu, ker je razgrajal pred gostilno „Pri južnem kolodvoru". Et meminiBse juvat! Da, časi se pre-minjajo! kajti daues je ta zloglasni sovražnik naroda slovenskega, nekdanji urednik Ljubljanskega „Tagblatta" in „Wocheublatta", Graške „Tagea-poste" podajalec, katerega so nekedaj slovenski dt- Dalje v prilogi. JI jaki v Klosteroeuburgu ne baš rahlo posadili na zrak, sodelavec uradne Lajbaherice. Pa ie ve& druzih koriatij bode imela ta nova pridobitev. Ko bi se zopet kdo spri z državnim poslancem drom. Jaques-ou), potem ne bode treba Konšekovemu sinu romati z raznim, proti vladi nabranim gradivom na Duuaj, da ondu lepemu židu dru. Jaquesu izroči potrebno orožje. In naposled bode KooJekovega sina ustop k Lajbaherici imel tudi to preprijetno posledico za pre-zidijalnega gospoda tajnika, da se bode K on še kov sin v novem svojem stanu privadil vender toliko dobremu »tonu", da ga pri eventuvelnej obravnavi proti „Sokolu" ne bode treba več kategorično vpra šati: „\Varum lachen Sie?*4 Iz vseh navedenih razlogov in Se iz nekaterih druzih, katere pa za sedaj še za se obdržim, prav iz srca čestitam. Prositi S H.ra»a 8. septembra. [Izv. dop] V nedeljo 7. sept. prišel je g. dr. Tookli v Sežano, da bi položil račun o svojem delovanji kot državni poslanec. Navzočni so bili tudi gg. deželni poslanci: Juvančič, Kocijančič, Kovačič, N. Tonkli in MohorČifi. Predsednikom zbora bil je izvoljen g. Šuc, vlado je zastopal okrajni komisar g. Cumar. Govoril je prvi gosp. Tookli o svojem delovanji v držuvnem zboru in delegacijah. Vprašan, zakaj on in drugi deželni poslanci vlado neso interpelovali, ko je ta program vesebce omejila, katero je hotelo prirediti Goriško podporno društvo o priliki blagoslovljena zastave, odgovoril jo, da poslaoci inter-pelovati ueso mogli, ker vlada ni izrecno prepovedala veselice s prvotnim programom; zlasti pa je on v tej stvari nedolžen, ker do zadnjega časa je bilo njemu neznano pogajanje odbora dotičnoga društva z vlado. Brž ko ue, so veselico preložili nekateri gospodje iz osoboega strahu. Jednemu na-vzočnih gospodov izjava g. državnega poslanca ni bila povsem jasna, zato je mislil po končanem govoru prositi razjasnenja. Ker so pa drugi poslušalci govor vsestranski odobravali, mislil je dotični, da je zastonj govoriti in ostavil je sobo. Ker nihče ni več želel govoriti, zaključil je predsednik zboro vanje. Vabilo k zborovanju je poslal g. državni poslanec v „Sočo" in „EdinoBt". To vest prinesli so tudi drugi listi. Nihče se tedaj ne more izgovarjati, da mu je bilo neznano, da namerava g. Tonkli, kateremu bo pred letom dni Kraševci izročili zaupnico, priti v Sežano. Vsakdo je tudi lahko vedel, da bo pri zborovanji navzoč g. deželni poslanec Mo-horčič, katerega so pred letom Kraševci jednoglasno volili v deželni zbor. Vsak tudi ve, da so državni in deželni poslauci v prvi vrsti poklicani skrbeti za duševni in gmotni napredek naroda in da so ravno oni v to voljeni, da se potezajo za opravičene narodove zahteve. Če pa hočejo to svojo dolžnost spoluiti, morajo vender iz ust svojih volilcev slišati, kake so njih težnje in zahteve. In če volilci s svojimi poslanci v vsem neso zadovoljni ali o njih delovanji dvomijo, tedaj je volilcev dolžnost se s poslanci dogovoriti, zlasti če jim ti sami ponudijo priliko. — Glara pacta, boni ainici. Ča pa daues jednemu zaupanje izrečete, jutri mu pa mržnjo pokazati hočete s svojo nenavzočnostjo (pri zboru so bili 3 ali 4 župani in jeden duhoven, vBi drugi iz Sežane ali pa nje bližnje okolice), ne delate, kakor delajo možje; dosegli boste le, da bodo koristolovci vaši kandidati in vaši poslanci, možje pa, ki imajo srce in ki delajo za ljudstvo, se vam bodo odtegovali in odteguili. In ravno, kar se dr. Toaklija tiče, mora vsak objektivno sodeč izreči, da je on jeden najbolj delavnih .slovenskih poslancev v državnem zboru, — dokaz, da je bil voljen v toliko odsekov, in da je narodova čast njegova čast, izrekel je javno v izjavi radi že večkrat omenjene veselice in pokazal s tem, da se je potegoval pri vsaki priliki za pravice našega jezika v uradih in šoli. Kar se pa tiče veselice podpornega društva, bi bilo prav, da bi bila stvar vender jedenkrat že končana. Duhovi bo še zmirom vznemirjeni in vsako uspešno delovanje poslancev mora ponehati, če ne-majo zaupanja svojih volilcev. Prav bi bilo, da bi se izjavili vsi deželni poslanci iu odbor podpornega društva in ne pustili ribar ti drugim v kalni vodi. Nekateri menda žele kalne vode do prihodnjih volitev v državni /bor. Pričakujemo pač, da se bo voda do istega časa popolnem očistila, tako, da bodo dotični ribiči videli sebe v zrcalu čiste vode in spoznali, da neso Bposobni za take službe, da je bil /.Miian ves n,ili napor in trud in njih nemoško dejanje. Iz Trsta 12. septembra. [Izv. dop.] Povodom slavnosti delavskega društva, ki je z vihrajočo zastavo po mestu v cerkev šlo, in obhajalo rojstvoni dan svojega pokrovitelja eesarjeviča Rudolfa, zagnala so vsa laška politična in nepolitična društva tak hrup s protesti na vlado, da smo že mislili, da se rumena hiša podere. Od naše strani se ni na vse psovke skoro nič odgovarjalo, kar nikakor ni prav in le Lahone utrjuje v njih nesramnosti. Dru-gekrati so se za malopomembno stvar cele kolone Praške Politike napisale; pri tej priliki pa vse molči, kakor bi se no bilo nič pripetilo. Lahone treba ostro zavrniti in dokazati jim, da je ves njih hrup in krik ničev, hrup treba pobijati s hrupom. Tržaško podporno društvo II. imelo je v 7. dan t. m. glavno posvetovanje, pri katerem se je sklenilo, da si bode društvo ustanovilo bralni odsek in si bode pridelo ime: „Tržaško podporno in bralno društvo". Člani bralnega društva bodo plačevali 30 kr., podporni pa 15 kr. na mesec. Lep je ta zaključek vztrajnega društva, ki je sedaj res pokazalo, da mu je za napredek iu obstoj, in da skrbi, da imajo njegovi člani potrebnega berila. To društvo bode „Čitalnica" za delavski stan in bode v mestu namestovalo nekdanjo čitalnico Rojansko. Želeti je, da bi dosti naših pridnih delavcev v to prc-koristno društvo pristopilo. „Tržaški Sokol" ima v 14. dan t. m. svoj izredni občni zbor, pri katerem se bode vol l nov starosta in dva odbornika. Želja je občna, da bi si čestiti člani izvolili tacega predsednika in taka odbornika, ki se ne bodo sramovali društvene obleke; in da ne bodo na veselice in plese sploh v traku, namesto v rudečej košulji hodili. Zakaj si je društvo v pravila postavilo uniformo, menda samo za ime? Torej člani pozor! Skrbite, da se bode društvo širilo; ne samo na članih brez uniforme, nego tudi z uniformo, kar društvu daje več pomena, in da bode število pri izletih mnogobrojne je, nego do sedaj. * Iga 12. septembra. [Izv. dop.] V nedeljo 7. t. m. naznanil je naš gosp. župnik, da pozna v svojoj župi 3 socijalnu demokrate in anarhiste, katere hoče 14. t. m. mej predavanjem božjih resnic z imenom vsem furmanom ovaditi. Glejte, da se je ta golazen celo mej mirne krotke ovčice Ižanske fare priklatila. Tukaj ne bi bil nobeden verjel, da je mogoče, da bi se kmeta taka bolezen lotila, katera se je le bolj v mestnih krogih širila. Saj kmet itak ne ve druzega, kakor kdaj je čas setve in žetve, na davke mu ni treba misliti, kajti zato so ekseku-torji, ako je pa za cerkvene potrebe kaj dolžen, spomni se pri cerkvi, kjer je središče vsu kmetske javnosti. Ali zakaj teh prekucuhov gosp. župnik naravnost soilnij i ne naznani, katera te stroke ljudi tako skrbno išče, ter bi to ovadbo s pohvalo vspre-jela, prekucuhe pa Žabjaku izročila. Vsaj se je bati, da bi ta trojica ne dobila še več druzih pripadnikov, s časom bi se ta kriva vera tako razširila, da bi gosp. župnik ob nedeljah druzega dela ne imel, ko čez teden narastle anarhiste oznanjevati. Vsekako je pa vsa župa radovedna imena taistih slišati, ki v Ižanskej f.ui kujejo grozne naklepe ter na to delajo, da bi ves red v državi omajali in revolucijo napravili. Govori se tudi, da je gosp. župnika najbolj to k tej izjavi spodbudilo, ker so nekateii farmani odločno proti temu, da bi se trosilo cerkveno premoženje posebno, ker gosp. župnik zadnji čas brez ozira na potrebo, brez ozira na nezmožnost kmeta pri slbbih letošnjih dohodkih, tnnogiavo svojo stavbarsko strast stroškom farmanov izkazovati hoče. Nikdo mu ue bode očital, ako pri sebi shranjene skrinjice, v katerih je premoženje poddtužoic shranjeno za nepotrebne novotarije prazni, a protivil se bo vsak temu da bi se nepotrebne in nespametne drage stavbe stroškom (farmanov v jedini namem vršile, da bi njega Blava v velikanskih polžih, kateri stebre cerkvenega oklepa podpirajo tudi patomcem obranila. Dobro bi bilo, ko bi tega gospoda kdo poučil, da je mej Izraelci in Danci vender nekoliko razločku, in da bodo slednji, predno bodo čez rudeče morje pred njim bežali, tudi še vprašali, kdo mu je dal oblast čez njih premoženje. Vse njegove naredbe pa kažejo, da bi bilo pri njem socijalno vprašati je najprvo reševati treba, Ko poizvem za anarhiste, naznanil jih bom takoj „Slovenskemu Narodu", da se bode opozorilo mestno redarstvo, da zapre mestna vrata na dolenjski cesti, da Ižanski anarhisti mesta z dinamitom ne razrušijo I ž a n e c. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je za zgradbo šole v Dobličah 200 gld., za popravo farne cerkve v Villi-Rovigno in za mašno obleko pa 10O gld. Dalje za popravo zvonika vSpodnjej Idriji 100 gld., občini Vojsko pa 200 gld. za razširjenje pokopališča. — (Konfiskacija) Včerajšnjo številko našega lista zaplen lo je c. kr. državno pravdništvo zaradi kratke notice, v katerej smo poročali, da je bila vsa predzaduja številka „Slovenskega Gospodarja" zaplenjena. Proti bej zaplenbi uložili bodemo ugovor. — (Imenovanje.) G. Fran Ambrožič, c. kr. okrajni tajnik v Logatci, imenovan je vladnim oficijalom za Kranjsko. — (V včeraj šnjej seji) mestnega zbora obravnavalo se je o premembi mestnega statuta. Dr. Zamik obrisal je zgodovino tega statuta. Daues se seja nadaljuje. Obširno poročilo prihodnjič. — (Duevni red II. seje deželnega zbora kranjskega), katera bode dne 16. sep. 1. 1884. ob 10. uri dopoludne: 1. Branje zapisnika o I. deželnozborui seji dne 9. septembra 1. 1884. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. 3. Priloga 21. — Vladna predloga z načrtom deželne postave o spuščanji zasobnh žrebcev za konjsko plemenitev. 4. Priloga 17. — Poročilo deželnega odbora o vo-litvi deželnih poslancev: a) jednega poslanca v volilnem okraji kmetskih občin Postopna-Senožeče-Bi-Btpca-Planina-Lož; b) jednega poslanca za mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica; c) dveh poslancev iz volilnega razreda veleposestva. 5. Priloga 14. — Poročilo deželnega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem. 6. Priloga 16. -- Poročilo deželnega odbora, b katerim se predlaga proračun deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1885. 7. Priloga 20. — Poročilo deželnega odbora, zadevajoč odobrenje občinskih priklad. 8. Priloga 22. — Poročilo deželnega odbora g ledij upeljave taks za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o sledečih peticijah : a) odbora „Glasbene Matice" za podporo, b) šolskega vodje Janeza Lapajne v Krškem za podporo za šolsko-Jiterarna dela, c) Pavle Vukotičeve, rano-celniške sirote, za miloščino, d) šolskega odseka obrtnijske šole v Kočevji za podporo, e) Jere Ku-mar-ce, vdove paznika prisilne delalnice, za rejui donesek svoji hčeri Jožefi, f) Marije Statiuove, učiteljske udove, za povekSanje pokojnine, g) učiteljske sirote Lucije Schott za daljno dovoljenje miloščine, h) Marjete Junčeve, učiteljske udove, za miloščino in rejne doneske, i) Katarine Krombholčeve, učiteljske udove, za povekšanje miloščine, k) Karoiine in Ane Malenšekove, učiteljskih sirot, za podaljšanje miloščin, 1) Karoiine Hočevarjeve, učiteljske udove, za miloščino, m) slikarja Josipa Petkovška za podporo, n) podpornega društva na višji kmetijski šoli na Dunaj i za podporo, o) podpornega društva (Asil-verein) na Dunajskem vseučilišči za podporo. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 7. marg. št. 1., 2., 3., 4. deželno-odbornega letnega poročila, zadevajoč deželni muzej. 11. K prilogi 5. — Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1883. 12. K prilogi G. — Porofiilo finančnega odseka o računskih sklepih dobrodelnih zakladov za I. 1883. — (O notranjski volitvi) nam piše vo-lilec: Pristaši vladne stranke so morali imeti slabo vest, ker so po končani volitvi vedno lazili za neodvisnimi narodnjak' ter jim na vso sapo mir in spravo ponujali ter jih zaklinjali naj pozabijo, kaj je bilo, tudi tistih nesrečnih 600 gold., ki so bili jedini povod našemu razporu. Posebno mnogo se je trudil Logaški upostelj mirti in spiave, gospod be-ležnik. Pa je imel nesrečen dan, dasi v izbiranji orožja ni bil vesten. Rekel je, da je sam Rieger nasvel.oval našim poslancem, da naj se vdado zastran nemškega jezika v ljudskih šolah, to je rekel, če tudi je dobro vedel, da Riegerjev svet se je glasil vse drugače. To ni lepo od moža, ki etiko in moralo vedno v ustih nosi. O Nace, pojdi v klošter — ker s? rekel, da pojdeš. — (V „narodne m klubu" deželnih poslancev štajerskih) se vršijo pogovori o izstopu iz deželnega zbora v slučaji, če se v deželni odbor noben Slovenec ne voli. -- (O položaji v deželnem zboru štajerskem) piše Slov. Gospodar": „Prevažna bo volitev deželnegu odbora. Slovenskih 8 poslancev lehko zli konservativci vsaj 1 odbornika izvoli, ker v kmetski skupini imajo liberalci samo 4 glase. Da se pa postopa v sporazumu s konseivativci, tirja za Slovence velevažna prošnja Mariborskih rmestnih bauernvereinarjevu, katero uloži Scbmiderer, namreč naj se volilni red tako prenaredi, da bode Mahren-berški okraj (31 nemškutarskih in 4 narodni glasi) volil v Mariboru, št. Lenartski (6 nemškutarskih in 46 narodnih) pa v Ptuji. Tako upajo DMSikatarji v Mariboru Se zmagati in Slovencem 2 poslanca izpi-pati. To pa zamorejo slovenski poslanci zabraniti le s pomočjo nemških konservativcev. Kajti 2 tretjini glasov imajo liberalci sami. Vendar sklepčni so v tej reči le, ako so aU t. j. 48 poslancev uav-zočnih. Treba tedaj, da 15 poslancev- zbornico zapusti, kedar pride bauernvereinska prošnja na dnevni red. Toda Slovencev je le 8. Navedene številke pa ozir na zadnje volitve so tolike važnosti, da zaslužijo premišljene biti. Ko bi zadnjič Mahrenberški okraj volil v Mariboru, propali bi Slovenci s 101 glasom proti 123. Iu če se takšna prememba sklene, ue odpravimo nje v Gradci nikdar več. Omenim še, da sv. Lenartski okraj k Ptujskemu potegniti, bila bi nova krivica Slovencem. Kajti ta volilni okraj je največji z 1 poslancem, 55.437 Ijudij voli 1 poslane.i. a v Liezenu v gornjem Štajerskem že na 15.326 duš 1 poslanec pride." — („Škrata") izšla je 17. številka. Opozarjamo posebno na Čivkoslava Lažana pesni: „ V Benei" in BLonecu in na pesen „Brezova", katero je zložil Koštruu. — (Novodobna Abdera.) Letos dobda je Ljubljana novo poslopje za porote iu novo učiteljišče na Resljevi cesti. A obe zgradbi kažeti muogo ne-dostatkov. V učiteljišči so šolske sobe tako neznatne, da nemajo niti prostora za postavno določeno število otrok. V vadnici bilo jih je preteklo leto v I. razredu 42 učencev, a letos jih mora 12 iti drugam po srečo in prostor, kajti dotičua soba v novem učiteljišči (ki stanu blizu 150.000 gld.) ima prostora samo za 30 otrok. — (V Tre bi nje) odide 30. t. m. ob 10. uri dopoludne po železnici četrti batalijon domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. — (Društvo v pomoč učiteljem, njihovim udov a m in sirotam na Kranjskem) zborovalo jo predvčeraj ob \). uri v telovadnici mestne šole na C jzovi cesti, v navzočnosti 30 članov. Predsednik društva gosp. prost dr. Jare nagJašal je v svojem govoru, da je stanje društva tudi preteklo leto bilo ugodno in da se je denaruo stanje zdatno zboljšalo, kajti nakupilo se je osem državnib obligacij po 100 gl. v normalui vrednosti 913 gl. Društveno premoženje iznaša 31. dnem t. m. 44 042 gl. 55 kr. Neutrudljivo in požrtvovalno delujoči tajnik in blagajnik g. Matej Močnik poročal jeo denarnem stanji. Dohodkov je bilo pretečeno leto 2477 gl. 94 kr., stroškov pa 2227 gld. 3 kr. Mej stroški je tudi svota za nakup obligacij, to je 058 gld. 76 kr. iu cesarjevo darilo v znesku 100 gld., ki se je raz delilo mej dva učitelja iu dve učiteljici. Udovam in sirotam se je izplačalo 1464 gld. 77 kr. Nekaterim udom se dovolijo podpore in posojila, tako tudi nekaterim učiteljskim udovam. Po nasvetu šolskega vodje g. Praprotnika izreče zbor gorko zahvalo za uspešno poslovanje g. predsedniku dru. Jarcu iu tajniku in blagajniku g. Močniku, katera sta bila per acelamationem zopet izvoljena. V odbor so bili izvoljeni gg.: Janez Borštnik, Jernej Čenčič, France G o v e k a r, Andrej Praprotnik, France Prapro t ni k , Simon P u nčah in Ivan Tomšič. Za pregiedovalce društvenih računov gg. And. Ž u mer, Leopold Belar in Srečko S teg nar. — („Slovenski delavec".) Pod tem na-Blovom začne v 21. dan t. m. v Trstu izhajati nov list, ki stane do konca leta 50 kraje. Urednik mu bode g. Avgust Bremic. Naročnina uaj se pošilja v tiskarno .Amati." Ker je v Trstu veliko slovenskih delavcev, jim bode gotovo ugajalo, da dobe svoje glasilo, ki bode zastopalo njih težnje iu koristi. — (Potna predavanja) imel bode potovalni učitelj Gustav Pire dne 14. t. m. popoludne v Leskovci o trtni uši, in dne 21. t. m. popoludne na Razdrtem o živinoreji. — (Pri shodu Jesenjakov" ) v Mariboru poročal je g. Walland, da bode južna železnica o novem letu odpravila refakcije ter uvela novo voznino, menda gld. 1.30—1.40 od vagona in milje. Ustanovila se je zadruga avstro-ogerskih lesnih tržcev. Načelnik je g. VVnJlund, namestnik Bernardi. Odbor- niki: Sternfeld, VVippel, Chiappani, Hnbemik, Negri, Horlmann, Kramer, Pftimer, Toresani, Deutsch, Ld-vventnt, Hren, Spitzer, Roth Pepein, Jaklin, Mana], Brezuik. — (Obesil) se je včeraj v gozdu blizu Jars poštni sluga Dunda iz Ljubljane, oče 3 otrok. — (Z drevesa) na Ižanskej cesti pal je danes fantič Anžič iz Ljubljane. V .sled padca zgubil je govor, sicer se pa ni nič poškodoval. — (Poskušeno si ep ar s t v o.) K starinarici g. Trost hodil je že dlje Basa človek, po imenu jej neznan, ki jej je ponujal dobro panarejene ban kovce po nizki ceni. A premetena starinarica ni šla na 1 raanice, temveč je redarstvu vse to objavila in s slednjim se dogovorila, da na videz vsprejme ponujam) kupčijo. Ko je slepar zopet prišel, pogodita se za bankovce: Sto ponarejenih za 20 pravih. Pri Auer-ji na vrtu bil je pretekli teden okolu polud-nevu sestanek. Tudi mestni redarji, civilno opravljeni, bili so na mestu. Ko je bilo vse dogovorjeno, pelje slepar g. T. v „Hotel Evropa", prav pod streho, češ da ondu stanuje gospod, ki ima izvrstno ponarejene bankovce. Trkata in trkata, a nihče se ne oglasi. „Gospod morda spi", dejal je slepar in mej tem kazal g. T. neko podobo Matere božje (a samo glavo), kot i/vrstno ponarejen petdesetak, misleč, da je njegova dozdevna žrtev res tako priprosta, da mu vse veruje. Čakata še nekaj časa, da bi ue prikazal gospod z bankovci, a tega ni b>lo, mesto njega pa so se prikazali mestni redarji, ter prijeli sleparja, ki se piše Janez Kmetic in je krojač u Cerkljan. Zdaj ima brezplačno stanovanje na Ža-bjaku in moral se bode zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na čveterorazrednici v Metliki. Plača 500 gld. Prošnje do 30. t. m. na c. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Rim 13. septembra. Kralj, princ Amadeo in ministri so vsi še zdravi, a poslanca Capo, Placido in več zdravnikov je za kolero zbolelo. Avstrijski cesar izrazil je kralju brzojavno svoje občudovanje. Povodom Aleksandrove svečanosti odposlal je kralj carju srčno čestitajočo brzojavko. Napolj 13. septembra. Municipalni bul-letin: Od 11. t. m. o polunoči do 12. t. m. o polunoči zbolelo jih je 815 za kolero, izmej teh pa 341 umrlo. Dunaj 12. septembra. Dr. Josip Envein imenovan deželnim glavarjem Koroške, rudniški svetnik Kari vitez Hillinger njega namestnikom, Napolj 10. septembra. Za gotovo se govori, da je kralj za bolnike, za kolero obolele, podaril 300.000 frankov. Od predvčeraj do včeraj jih 20O manj zbolelo, nego prejšnje dni. Kralj obiskal je včeraj v najhujšem dežji za kolero obolele vojake in še jedenkrat predmestje Meriato, kjer kolera najbolj razsaja. Quarantaine proti Francoskej se je opustila. Razne vesti. * (Izredno dobra letina na Francoskem.) Iz došlih iu v listu „Corr. Ha vas" priobče-nih natančnih poročil razvidimo, da je letošnja le-t na na Francoskem izredno dobra, kar se tiče žitnih pridelkov ša celo močuo ugodna in povoljna. Skoraj povsod so še več žita naželi in namlatili, nego so upali. Samo rž je nekoliko zaostala. Kuruze in krompirja je tudi obilo. Ravno tako obetajo vinogradi jako mnogo in izvrstnega vina. Vsled tega se je že zdaj cena lanskemu vinu za več kot 30% znižala. Tudi mrve, detelje in sploh Živinske krme ne bo manjkalo. — * (Evropske čebele v Avstraliji.) Av-stralijski naselniki so pri čebelah, ki so jih dobili iz Evrope, neke čudovite posebnosti zapazili, katere za tamošnje kmetovalce in čebelarje neso pruv vesele, tem bolj pa zanimljive za naravoslovce. Naša pridna evropska čebela nabira v Avstraliji prvo in drugo leto prav pridno med in panji se kar šibe samega okusnega medli. Čebelice rasto in se prav hitro množe, rojijo po cvetličnih krajih in skrbe* prav pridno za delo in red v panjih. Po preteku tega časa (dveh let) nehajo popolnem strd nabirati. Zakaj ? še naravoslovci dandanes ne vedč. "(Računska zanimivost.) Ako si izpišemo iz priimka sedanjega papeža Leva XIII. : LVMen In CoeLo rimske številke kazoče črke M, C, L, L, V, I in te številke skupaj zapišemo, dobimo številko 1206, katero lahko v njene faktorje 2x3x3x67 razdelimo. Ako prištejemo faktorju 3x3 = 9 so prvega 2, dobimo 11; če pa faktor i) pomnožimo s faktorjem 2, imamo številko 18, tako da nam ostanejo Številke 67, 11, 18, katere pome-njajo papeževo starost pri njegovej izvolitvi za papeža. Lev XIII. je bil na dan volitve ravno 67 let, 11 mesecev in 18 doij star. Poslano. Podpisani pojasoujem podpis svojega očeta Frana Nachtigall-a, posestnika in obrtnika, v znanej notranjskej „Izjavi" s tem, da se oče ni podpisal, marveč jaz sem podpisal njegovo ime, ker je občinski sluga rekel: „Saj je vse jedno, pa vi podpišite". — Ob jednem naj pa tudi povem v svoje opravičenje, da nesem vedel, kaj sem podpisal; sluga je rekel: „Naj podpiše tisti, ki hoče". V Loži, dne 7. septembra 1884. Fran Nachtigall, sin. Avstrljaka mpeelj aliteta. Tridesetletna izkuvstva so dokazala, da b6 je „Molio v Seidlitz-prašek" pri vsakeršnem slabem prebavljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom 1 gld. Vsak dan razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založn k ra Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (690—8) Zahvala. Vsem p. n. častitim gostom: iz Kočevja in okolice, iz R ibn ice, Velicih Lašč in Sodražice, iz Dolenje vbbj in drugod; gospodičini Petrinskej in gospodu Danilu iz Ljubljane; gospodom pevcem iz Idrije in Sodražice, osobito gospodu Franu Ivancu, učitelju, za vodstvo petja; gospodu P. de Franceschy-ju ter vsem drugim, kateri so nas pri zadnjej veselici 8. septembra 1.1. bodi-si s svojim obiskom počastili, bodi-si s truda-polnim sodelovanjem k tolikanj ugodnemu izvršetku veae-ličnega programa pripomogli, kakor tudi g. Ivanu Rusu, posestniku in trgovcu v Ribnici, kateri je svoje prostore odboru brezplačno v porabo prepustil, izreka s tem najtoplejšo zahvalo, klicajo jim: Čast in slava Vam! Živeli do svidenja! V Ribnici, v 9- dan septembra 1884. Očfbor- Javne dražbe. 15. septembra: 1. eks. držb. grajščine Julija pl. Valmagini Raitenburg pri Mokronogu, 19.510 gld., pri dež. sodniji v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Jurija Zupana s Križa, 3565 gld., v Kranj i. 1. eks. držb. posestnih pravic Martina Štefaniča iz Rosalnic, 270 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. pravic Jožefa HOnigsmanna iz Gradnika, 200 gl., v Metliki. Tujci: dne 10. septembra. Pri sit,u« i Vidic z Dunaja. — Višin iz Trsta. — Studeni iz Gorice. — Jaschi iz Pulja. — Braune iz Kočevja. — Rom, Stern iz Ljubljane. — Farber z Dunaja. Pri SlallOi : Mass z Dunaja. — Landt iz Gradca. — Kolesa iz Trsta. — Budan iz Celja. — Grtinzweig z Dunaja. — pl. "VVullersdorf iz Gradca. — Pollak iz Prage. Umrli so v IJiioljaiii: 9. septembra: Janez Kelbelj, krojačev sin, 2 mes., Sv. Petra cesta št. 60, za božjastjo. — Fran Kolnik, zidarjev sin, 1 mes., Kurja vas št. 13, za drisko. 10. septembra: Marija Oven, delavčeva hči, 7 let, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem možganov. 11. septembra: Franca Bergant, uradnikova hči, 4 leta, Križevniške ulice št. 9, za oslabljenjem. — Ana Valentin, kaj-žarjuva hči, 2 leti, Ilovica št. 33, za davico. MeteorologiČno poročilo. 9 o Čas opazovanj a Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v m iu. 0, B iH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74216 ■■. 743 44 um. 744-16 mm. ■4-13 0 C -i-l^C -r-13-8uC hI. vzh. z. vzh. Bl.jZ. obl. obl. obl. 0-40 mm. dežja. 12. sept 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-59alt. 744*34 mm. 744-36 mu. + 13-1" C + 17-6" C +13-4° C si. jz. si. vzh. si. szh. nhl. obl. d.jas. 0 ho mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 14*1° in + 14-7°, za 0-50 in 0*3° pod normalom. •Diažlajatisči borza dne" 13. septembra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ... .... . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcijo ...... . . London........ . . Srebro............ Napol.............. G. kr. cekini . ...... . . Nemške marke...... državne »reČke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. ■i" , avBtr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... i A I n n » - .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obČ. a v str. 4'/./ „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 1<> „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. 80 gld. 80 kr 81 65 n 105 ■ 70 b 95 • 65 n 850 ■ — ■ 298 ■ — n 121 60 ■ 9 • ■ 67 V. ■ 5 • 77 • 59 60 n 124 • 25 n 170 t — p 105 m 05 • 122 tt 35 n 92 0 25 n 88 ■ 80 n 105 * — 4 115 B 50 rt 120 75 ■ 108 rt 30 n 105 9 50 ry 176 B 25 o 18 n 75 B 105 ■ 75 0 210 1 60 U Podpisani naznanja v svojem in v imenu svojih seater in vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene matere, katera je umrla po dolgem trpljenji, previđena a svetimi zakramenti za umirajoče, v 7ti. letu starosti, v Crnomlji. V Ljubljani, v 11. dan septembra 1884. Josip Lozar, (57«) trgovec. Št. 170 M. č. sv. (567—3) Pričetek šol. V mestnih Ijudnkib Šolah v Ljubljani, in sicer: V I. in II. deški mestni čoli, v mestni dekliški floli in v nunski dekliški šoli prične se šolsko leto 1884/5. v 10. dan septembra 1**H 1. Vpisovanje se bode vršilo v 13., 14. in 15. dan septembra t. I. /a I. mestno deško šolo v licejalnem poslopji, za II. mestno defiko šolo v Šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško šolo v rcdutnem poslopji in za nunsko dekliško Solo v nun-Bkem samostanu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, v 9. dan septembra 1884. Št. 15.445. Hazglas. (575—1) Mestni magistrat razglaša, da se bode volitev clvoli odbornikov in Jednega namestnika v močvirski glavni odbor, katera volitev pripada I. skupini, torej posestnikom v ka-tastralnih občinah Trnovo, Karlovsko predmestje, Gradišče v Ljubljani in Štepanja vas v okolici Ljubljanski, vršila v nedeljo dne 31. septembra 1884 dopoludne od 11. do 12. ure v mestnej dvorani. K tej volitvi vabijo se posestniki iz zgoraj omenjenih katastralnih občin s pristavkom, da bode voliti osobno z glasovnimi listki, ki 86 bodo volilcem izročili pred začetkom volitve. Mestni magistrat v Ljubljani, v 9. dan septembrr, 1884. Župan: G r a ss e 11 i. MBMlpttjflm in plačujem po najvišji ceni krompir, fižol, vsake vrst« zelišča, kakor' orehovo perje in lu-fcčine, norice, čeimlnovo zrnje, deiminovo lubje od korenin in od palio itd., Ježioe, suh želod, žir ali bukvloe. (568—2) Tosip Leveč, trgovce na Sv. Petra predmestji pri mesarskom mostu. Pri meni so prodajajo vse predpisane učne knjige ca c. kr. gimnazijo in e. kr. Estonijo realko, za c. kr. moško in ž«unko učiteljišče in vse ljudske $ole v najnovejših izdajah in po nujni/jih eeuah. •T. Garioirtini, (587—1) Mestni trg hli. itev. 17. etar 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme bo v neko Bpecerijsko prodajalnico. — Več pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (551—6) Šolske knjige in šolsko, risarsko in slikarsko orodje prodaja po iia|nlžjlli cenah (580-D j GIONTINI, Mestni trg- riiš. šte^r. 17. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—4) Oroslavu Dolencu v I . j n I »Ij i ■> i. v < i I« < In 1 i&lm zahtevam. Oglasila vsprejemajo se iz prijaznobti v proda-jalnlol % železom na Nemškem trgu it. 8 ali pa v III. nadstropji ravno tam. (,558—2) Spoštovanjem Edvard Ferschnig. Amalija Ferschnig, hči. r HENRIK NIČMAN 1 na. Starem ta"g£ii li. m t,. ¥ 1 priporoča svojo zalogo (571—2) P (571—2) i c. kr. Uskih šolski ► ^ ter raznega p i pisalnega orodja, papirja itd. I W&Ww +W W #VW*twWW-WW.'WW ♦♦♦♦♦♦♦o*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X Umetne (32—69) Z I zftbe in z©fcovja : J ustavlja po najnovejšem »murika iiHkuiu načinu :brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanju iu a vse zobue operneiie ♦ ♦ ♦ J zobozdravnik a. Paichel, | e poleg Hmdeekvjavega mostu. 1. nadstropje. + M. Gerber, c. kr. zaloga šolskih knjig, pisalnega orodja in kupčija s papirjem, v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda št. 21 stara, 4 nova, priporoča normalno šolske knjige za 1884/5 L., kakor tudi vse v šolsko stroko Bpadajoče stvari in sicer: Greiner-jeve in Pokorny-jeve, (• rnbbauerjeve In Mu-ail-ove pisno zvezke in vsukoršne risalne zvezke; po-reaa; držaje; razno črnilo, črno, rodeče, modro in ru-Javo; svinčnike, Hiirdtmuth-ove in Faber-jeve. Elastične tablice, ploščice v lesenih okvirjih, črtalu, gumije, razne pereanice, harvniee in Čopiče, zavitke, vpisne knjige, nacrtane in nenacrtane, razne velikosti in debelosti. Papir za sekirico (note) itd. itd. (578—1) Is Trsta, v Kovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jurk in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik „G-ermanla", 4200 ton, 6. oktobra. „ZEast _A.xi.gaia,", 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike -on — Vmesni krov oo golti. Potniki naj se obrnejo na (552—8) T. TEEKUILE, generalnega pasaznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kiuiliano ti* Ant. l*ogltt)'eu, generalnega agenta y Trstu. Železna ročna vozila in kolesa za vozove vsake vrste. CARL MORGENSTERN & Comp Tovarna strojev za plinske vodne in trombue naprave. (298—20) Wien, FiiutbauH, GasKaMne 6. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. lf/to///A//7ro ! Denar dobi vBaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči roborajsttitjm: (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plenuh. i r pulili in osivelitt laNch. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. BO kr. In v steklenicah za poskus po 1 gld. J. CaS-rolicli v Brnu. V MJuttlinni se dobiva pri g. *>*•'«»*«!■« Jftahv-ut v Trstu Peter SIocovich, via Hanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v Rovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: pi „ J« rli»lll» orijentalsko lepotilno sredstvo, ki lidll ti" Jlv'UI'f nanje nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase - cena 85 kr. XI sleparija! "M (333—17) Ustanovljeno 1847, na Dunaj! in Budapeatl od 1861 Ivan IIofl*-a zdravilno pivo iz Nlutluega izvlečka 1 steklenica G0 kr. Ivan IIofl*.a bonboni iz glntlnega izvlečka za priti po 150,30, 15 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih. Ivan lloll-u kunorn-trovani Hladni izvleček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. Ivan lloll-u zdravilna sladua čokolada , •/■ kilo l. gl. 2.40, II. gl 1G0, »/< kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. Pcmoč proti prsnim in plućnim boleznim, katarnim afekcijam, oslabljen ju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepčujoČe proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelja in izdelovalcu preparatov iz Hladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseli Buverenov evropskih itd. I»unaj. mesto, Oraben« lirikuiici-ntranse H. V. bi.! Že več let sem bolehal na želodci, slaba prebav lj ivost, poman j kanjo apetita in onemoglost so me mučile. Vafti Ivan Iloft'ovi sladni preparati so mu popolnem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi naročitev). Z velespoštovanjem Morit; Tivbtl vitez Tutmtngeu. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi raba Vašega Ivan Ilofl'-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet poSljcte 28 steklenic po Rudolfovej železnici. S spoštovanjem W. Ogrinz, c. kr. okrajni sodeč, Ljubljana, (Iradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Truovo-Bistrica, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katarno stanje inoje bolnice vsled rabo Ivan HotV-a zdraviluega piva iz sladnega izvlečka vedno boljša, sili ona, da ga jej zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okropčevalna pijača. Pričakujem Bkoro posiljatve. S spoštovanjem (■gg^_|) Dr. Iliitliiiianii. Illirska Histrica, 23. marca 1884. Moja rodbina se Je tako privadila Vaših odličnih sladnili preparatov, da jih tosko pogreša, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan Ilod-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po kelfzuici proti povzetju. Dr. Bacbniann, železniški zdravnik. Glavne ^ftlo^jot bjabljuna: Peter Lassnik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: 0. Aratim Balvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarni; Reka: (i. (Jatti, lekarna, Fr. Jochcl, N. 1'avačič, droguerijl ; (jorica: G. Griatofolclti, dvorna lekarna; Celovec: VV. Thunuvvald, lekarna; Martlior. V7. KOnig, lekarna, F. P. llolasek; Tržič: J. Raitharek; Palj: (i. li. VVassermann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; beljak: F. Scholz, dr, Kunipt-ovi dediči, lekarni; Zadcr: Chr.Mosocoo, N. Androvice, lekarni. 60 visooih odlikovanj. 970 r .-ki knjigotržec v Novem mestu, d piiporoča svojo zalogo (572—2) t šolskih knjig- za gimnazije in ljudske šole. (Zapisnik knjig za gimnazije dobiva se brezplačno.) Tudi priporoča svojo zalogo vsakovrstnega papirja in pisalnega orodja. tttrsr---rt.r*----rt»i------^- .to,--*<,».-^g Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno piiro**8* v zabojih po 25 in 50 j&rft; steklenic ae dobiva iz (476—10) zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Vinograd II. vrste Je um prodaj (563—f) h trgatvijo vred v sloveči Trski gori hiš. .štev. 4, '/« ure od Krškega, v katerem priraste poleg izvrstnega belega tudi do 35 veder najboljše črnine ter raznovrstnega plemenitega sadja. Trala je nad 3 orala; z vrtom. »adonoMnikom, njivo, koAeulno in gozdičem vred pa meri polpeto oralo. Hiša s 4 sobami itd. je tik ceste, v midanei s ti 2 preši s potrebno vinsko posodo in orodjem. Cena ie nizka. Od kupnine zna polovica na posestvu proti 4u/o ohrestim već let ostati. Več se izve pri F. Jam-iek.n v Releheuburgu blizo Krškega (Gurkteld). C. k. privilegij za zboljšanj« šivalnih ;*;...:« strojev. X^ax* ....... v Ljubljani, H6tel Evo pa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za VBakatero šivanje. (113—3i> O letna garanotja! Poduk bre/.plačno. Na mesečne obroke po 1-5 tri. \a iiiiiojiosf ransko žalitev a 11 jc ostane tu še osem ilnij. T torek 16. t. m. neprek IJielji * o zadnji predstavi. V Lattermannovem drevoredu. Največja menažerija na celem svetu. Lastnik F. HLEEBEB6. Otvorjeno od O. ure dopoludno do 9. ure zvočor. Prvikrat v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, f> prekrasnih tigrov, 2 črna pantra, rjavi in 6rni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve glavni predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zvečer s čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bod- ta krotiteljica zverin gospodičina Ema Kleeberg in slavnozuani krotilec zverjadi gospod K. Grail. Vsakrat je mej produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. Uatopnlna : I. proBtor 70 kr., II. prostor 40 kr., III. prostor 20 kr. (5S4—5) Mrari konji Manj« **' kupujejo, da se krntijo - njimi arattežijive zverine. Zaradi opustitve prodajalnice 8 POPOLNA RAZPRODAJA| 8 Mestni trg W po jako znižanih cenah DUNAJSKEM BAZARJI Mestni trg št. 14 PriporoČe vanj a vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kitic, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. (504—7) 1 "v Ljubljani, Glavni trg h. št. 168 priporoča hvojo bogato zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih tovarniških cenah s 5 letnim jamstvom. — Solidnim ljudem dajo se ti stroji tudi, če se takoj plača samo 10 do 15 gld., lia mesečno obroke po 4 do 5 gld., kar napravo tnkega stroja jako olajša, tako de se plačevanje nič ne čuti. Stari ali taki stroji, ki več dobro ne šivajo, popravljajo in Čistijo so v niojej mebaničnej delavnici. Tudi se att'ri ali sicer ne ugajajoči stroji zamenjajo in vzamejo v lačun. Velika zaloga delov šivalnih strojev, olja, šivank, svile, sukanca, ovčje volne in pavole za pletenje itd. vedno sveže blago po čudovito Diskih cenab. ■VelilrcL zaloga F. Wertheim-ovih blagajnic ravno tako po nnjnžjih tovarniških cenah, ako se želi tudi na mesečnH obroke. Bolj hvaliti mojeg&, skoraj v pol cesarstva kot solidno in reelno znanega podjetja, katero že Čez 13 ltt obstoji nu tuknj^njem mestu, in je z vsemi potrebnimi pripomočki času primerno oskrb Ijeno. mislim, da ni treba. Zunaj vaprejemaio moji potniki, ki imajo pri sebi kolekovana pooblastila, vsa naročila in tudi brezplačno dajo potrebni pouk v šivanji s strojem. Z velespoštovanjem 1*77-1) 3^T^^.I>r DETTER. Vaše blagorodje! Dolgo ćasa sem bolehal na kataru v želodci in hudej mrzlici in sem vkljub zdravniškrj pomori tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu snu se odločil preskrbeti si vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr. Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil aem zopet okus do jedi j, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vbj ljudje, ki me poznajo, Čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zshvalo za VaSe izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker bocem Rosov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 16 steklenic proti postnemu povzetji. Z velespoštovanjern J. W., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibiriji. Hitra In gr<»tova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da ae odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenj'i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v trevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, i.upravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrši nega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se bplošno razširil. Na Btotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankiri.ne dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno «lr. Hohot zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako bo zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Pioooli, lokar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroloh, lekar. VKranji: K. Šavnlk, lekar. V Novem Mestu: Doni. Rizzoli, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chriatofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglcji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. do Leltenburg, lokar; O. Prendlni, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak. Sorravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanotti, lekar. V Zagrebu: O. Arazim, lekar. Vse lekarne fn vodje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: jF'rsižlro domače aab;a*zilo zoper bule, rane iu vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in'pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku rarčeBOV, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoće rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem Še le se mazilo nanje prilepi. V *katUi*PO 2A in ».S kr. (158—10) Ualzaui za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. volj. izdatelj in odpovoroi urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne". 852352